ANO (LETO) XXII. (16) No. (štev.) 30
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 25. julija 1963
KAREL MAUSER:
Ja sna beseda
K obiskom, kulturnikov in kulturnih skupin iz domovine je pisatelj Karel Mauseir v „Ameriški domovini“ povedal naše načelno ■stališče. Radi' aktualnosti objavljamo članek v celoti.
Slovenska izseljeniška matica mora po besedah njenega predsednika storiti vše, da bodo slovenski izseljenci po svetu v stalnem stiku z domovino in da bodo zagovarjali njeno politiko. V ta namen naj bi jih od časa do časa obiskovali književniki, ki naj bi jih seznanjali z novo slovensko literaturo, in kulturne skupine, ki naj bi jim posredovale ¡dosežke na drugih umetniških poljih. Vse jkae, da je Slovenska izseljenska matica v Ljubljani pričela izvrševati svoj načrt. V kratkem pride na obisk pisatelj Anton Ingolič in za jesen je napovedan koncert Slovenskega okteta. Zdi se mi prav, da odkrito povemo svoje mnenje o teh kulturnih obiskih Izseljeniški matici v Ljubljani in, prav tako predstavnikom jugoslovanskega režima med nami.
Kulturno življenje je dobrina, ki jo moramo meriti s. čistostjo namena. Čim manj je odvisna od političnih pretenzij raznih klik, lepša je in lepše se razcveta. Kadar pa jo nek režim porablja v svoje namene, kadar služi za trojanskega konja, kakor je to- zdaj v načrtu pri komunističnih oblastnikih doma, je naša dolžnost, da povemo svoje načelno stališče brez ozira na levo ali na desno. Rad bi spomnil Izseljeniško matico in uradne jugoslovanske predstavnike tukaj na nekaj stvari, ki so v očitnem, na-sprotstvu s kulturnim delom, ki naj ‘bi ga med nami opravili posamezni kulturni odposlanci in kulturne skupine.
Kje je bil pisatelj Anton, Ingolič in društvo slovenskih pisateljev takrat, ko je izšla v prvi izdaji Janeževa literarna zgodovina, iz katere so bili načrtno izbrisani vsi pisatelji in pesniki, ki niso soglašali s komunističnim redom, v domovini? Ali je bila to kultura?
Zakaj gotov del slovenskih pisateljev, za katere vemo, da imajo rokopise, nima možnosti teh objaviti in zakaj je bil v slavistični reviji doma celo namig, da bi jih bilo treba rehabilitirati? Ali je to kultura?
Zakaj nobeno delo emigrantskih pisateljev poslano po pošti ne doseže naslovnika v Sloveniji in naslovnik v najboljšem slučaju — če je ’bila knjiga odposlana priporočeno in zavarovano — dobi samo sporočilo, da je toliko in toliko gramov tiskovin bilo zaseženih? Ali je to kultura? Zakaj ne pridejo v domovino niti publikacije celovške Mo-
sladkim besedam kulturnikov doma. Preveč imamo že dokazov, kaj hočejo in po kaki poti hočejo. 'Na tej poti nas ne boste našli.
Kadar bo knjiga slovenskega emigrantskega pisatelja po pošti prišla v roke naslovniku doma tako, kakor pri-
| dar boste registrirali koncertne nastope | tudi naših zborov, tedaj -pridite in pojte. Dokler pa brez protesta slovenskih kulturnih delavcev doma pošta pleni dela naših kulturnih delavcev, dokler naše kulturno delo s svojim molkom v strahu tajite, ddtlej ne hodite pred naš prag. Znali smo pisati in peti brez vas tudi doslej.
Trojanski konj vašega poslanstva nas ne bo preslepil. Nikogar ne sovražimo, toda načelnega., -odnosa do kulture ne bomo spremenili, kakor ste -ga vi
dejo v naše roke vaše knjige, tovarišij doma. Nam je kulturno, delo -čist, ne-pisatelji, tedaj pošljite med nas svoje-! umazan odnos do lepote. Vam je — vem, ga zastopnika. Kadar pošta doma ne da mnogim proti njihovi volji —- ščit ;bo plenila nabožnih revij, kadar bodo za vse nekaj drugega. In tega ne mara-šle v našo 'domovino knjige celovške mo. Kultura ni politika, najmanj pa še Mohorjeve družbe, tedaj pridite in pri- taka kakor je danels -doma.
-digujte o kulturi in njčni delavnosti. Ka- čisti računi so najboljši računi!
PREPAD MED MOSKVO IN PEKINGOM
Po dveh tednih tajnih -pogajanj med ZSSR in rdečo Kitajsko je kitajska delegacija 20. t. m. odpotovala iz Moskve v Peking, ne da bi med obema komunističnima velikanoma prišlo do sporazuma o enakem taktičnem nastopanju do svobodnega sveta.
Kitajsko delegacijo je na poslovilnem banketu pozdravil Hruščov sam, nakar je odšel iž dvorane in prepustil nadaljnje poslavljanje svojemu oprodi Mihajlu Suslovu, kateri je brezuspešna pogajanja ves čas tudi vodil.
O pogajanjih niso ne sovjeti ne Kitajci izdali nobenega poročila, pač pa so se vsak v svojem tisku začeli z obnovljeno silo napadati.
KITAJCI OBTOŽUJEJO
Kitajci so obtožili sovjete, da sabotirajo gospodarski in tehnični razvoj Kitajske, ker so odpokličali vse tehnike prav tako pa tudi odpeljali skoro ves tebnični material, zlasti, kar ga jr-zvezi z izdelovanjem atomske bombe. Kitajska tudi ne bo prenehala z „osvobodilnimi vojnami“, ki jih vodi in jih še namerava razplamteti v Aziji al. kjer kolj v „kapitalističnem -svetu“. Hruščove izjave o nevarnosti atomske vojne „samo sejejo zmešnjavo in zastrupljajo človeško mišljenje“, kajti „človeštvo kljub temu, če bi kapitalisti sprožili atomsko vojno, ne bo uničeno. Če bodo kapitalisti sprožiti atomsko vojno, kaj naj storijo komunisti? Je povsem jasno, da imamo dve možnosti: ga uničiti, ali pa se ustrašiti žrtev in odločno se zoperstaviti kapitalizmu in
horjeve družbe niti večernice z navadno | klecniti pred njim. Nekateri mislijo, da kmečko povestjo? Ali je to kultura?! jj0 z atomom, uničeno vse čl-oveštvo. 'V
Zakaj se plenijo celo -listi z nabožno literaturo, da omenim samo „Duhovno življenje“ in „Katoliške misijone“? Ali je to kultura?
Zakaj v petnajstih letih v domovini še niti enkrat niso registrirali, kulturnega dela tiste slovenske emigracije, ki sicer jugoslovanskemu režimu ni ljuba, pa izdaja kvalitetno literarno revijo in knjige, ki po kakovosti domače celo presegajo? Ali je to kultura?
S kakšno pravico nam v svoji nekulturi pošiljate kulturnike? Tisti, ki hočete z molkom preko kulturnega dela svojih nasprotnikov, dokazujete samo dvoje:
Prvič, da v svojem izražanju niste svobodni, in drugič: da je vaše kulturno delo postalo samo privesek političnih načrtov in gola propaganda za socialistični in komunistični red doma. Ne čudimo se, da je zlasti v prvih letih žirija -že v naprej dobila ime tistega -pisatelja, ki mora biti nagrajen.
'Namen čistega kulturnega dela je, napraviti človeka boljšega, svetlejšega in plemenitejšega. Namen pa, ki ga je izrazil predsednik Slovenske izseljeni ške matice, je, političen prestiž in, za tako kulturo mi nismo in ne bomo in prosimo vas, -da nas ne nadlegujete, da bi za take „kulturne“ -prireditve delali kakršnokoli propagando. Kdor se boji kulturnega dela svojega nasprotnika in mu pleni knjige, ta ni daleč od mentalitete tistih, ki so nam slovenske knjige v letu 1941 kurili.
Mnogo boljše je, da smo si na jasnem, kje stojimo, kakor da bi nekdo med nami v kalnem ribaril. Mi ljubimo svoj jezik, pišemo brez honorarjev in brez nagrad, spoštujemo in cenimo slovensko pelsem, — toda ne nasedamo
resnici pa tako govorjenje cika na grožnjo, da ni druge možnosti, kakor kapitulirati pred kapitalistično silo.“
Kitajci so nadalje obtožili Ameri-kance, da hočejo s sovjeti skleniti atomski sporazhm zato, da bi onemogočili drugim državam, izdelovanje atomske bombe.
SOVJETI ODGOVARJAJO
Za sovjete je Kitajcem na vse te napade pred dnevi odgovarjal Hruščov sam na banketu, ki ga je priredil v čast madžarskemu komunistu Kadarju. Hruščov je napadel Kitajce, da ga hočejo zahrbtno spraviti z oblasti, istočasno pa je dejal: „Vzel sem, oblast, ne da bi jo obdržal z vsemi sredstvi. Če ljudje ugotovijo, da vladam napačno, potem jim je treba dati pravico, da me odstranijo in si izberejo drugega.“ Hruščov je tudi dejal, da bi sovjetski narodi, če bi jim -bilo dano na izbiro, izbrali njegov in ne Maocetrngov program. „Kitajci -pravijo,da je treba začeti vojno ter da bodo na truplih zgradili boljšo družbo. Kdo pa bo ostal živ za to boljšo družbo?“ se je glasno vprašal Hruščov. V svoji živčnosti se je v govoru dvakrat izgubil v besedilu, tako da je glasno zahteval od poslušalcev, naj mu pomagajo iz zagate.
ODPOVED NENAPADALNE POGODBE
Zahodni diplomati v Moskvi so od komunističnih diplomatov tudi izvedeli, da je ZSSR zagrozila Kitajski odpoved medsebojne obrambne pogodbe, ki sta jo Peking in Moskva sklenili leta 1960. Hruščov da je vedno bolj zaskrbljen, da bo kitajska, bojaželjnost pripeljala do vedno pogostejših in večjih vojnih spodadov na Daljnem- vzhodu, v katere pa ZSSR noče biti potegnjena. ZSSR da bo pogodbo odpovedala takoj, čim bo prišlo do odkritega razkola med Pekingom in Moskvo. Ta razkol pa zahodnjaki vsak trenutek pričakujejo.
Zahodni diplomati ugotavljajo, da je ZSSR že v nedavni' preteklosti imela težave zaradi obrambne pogodbe s Kitajsko. Doslej se ji je vedno posrečilo izogniti se nevarnostim, ki so jih povzročali kitajski vojaški podvigi, kljub hudemu pritisku iz Pekinga, -da bi storila drugače. Kot-primei navajajo dobo med, 1950: in 1960, ko so Kitajci napadali otočje Quemo-y y Matsu. Moskva je ostala izven te zadeve, omejujoč se samo na izjave, da bo pomagala Kitajski, če bo ta neposredno napadena. Prav tako so se sovjeti držali ob strani, ko je lansko leto Kitajsko napadla Indijo.
NOVA KOMUNISTIČNA VRHUNSKA KONFERENCA
V tem vzdušju je Hruščov sklical svoje satelite na novo konferenco v Kremelj, ki je -bila napovedana Za to sredo. Madžarski komunist Kadar je že v Moskvi, drugi pa sp prihajali v Moskvo v začetku tega tedna. Hruščov na tej konferenci namerava svoje satelite, kar jih je še ostalo, pripraviti na skupen nastop proti možnosti kitajske gospodarske in politične ofenzive. Na konferenci, po mnenju zahodnjakov, nameravajo sprejeti naslednje ukrepe: 1. začeti močno kampanjo, -da bi z njo zlomili odpor vzhodnoevropskih -držav do Comecona (komunističnega skupnega trga) in ga napravili za trdno povezano skupnost, podobno zahodnoevropskemu S-ET-u; 2. Začeti akcijo med vzhodnoevropskimi državami za policijsko in vojaško pripravljenost proti kitajskim poskusom, infiltracije v vrste njihovih komunističnih strank.
ADENAUER: „SOVJETI PRED IZBIRO...“
Zahoanonemški predsednik Adenauer je v zvezi s .sovjetsko-kitajskim sporom napovedal, da bo ZSSR kmalu morala izbirati in izbrati med prijateljstvom z rdečo Kitajsko ali pa se sporazumeti z Zahodom. „To bo ZSSR morala kmalu storiti,, ker jo težijo istočasno trije veliki problemi: njen gospodarski razvoj, teža oboroževalne tekme in spor s Kitajsko.“ Označil je borbo med Kitajsko in ZSSR za „ množično bitko za -oblast in nadvlado“, katere rezultat bo verjetno „zmanjšanje napetosti -med Vzhodom in Zahodom.“
I Z
T i D N A
T E
E M
Vojaška vladia v Ekvatorski republiki je objavila, da je prenehalo -obsedno stanje v državi. Istočasno' je bilo objavljeno sporočilo, da je nova vlada naročila vrhovnemu sodišču, naj do oktobra meseca izdela novo ustavo. Prav tako je. bilo objavljeno, da je nova vojaška vlada odločena voditi tako gospodarsko politiko, da bo- Ekvatorska država v bodočnosti država blagostanja. Vlada naglasa, da bo pri izvajanju gospodarske politike vedno -dajala prednost koristim ljudstva pred poedinci ali sku-pinaini ljudi, ipii tem pa spoštovala načela svobodnega gospodarstva in zasebne lastnine. Vlada je napovedala tudi izvedbo agrarne reforme in zmanjšanje i-zdatkov za javno upravo.
Prejšnji ekvatorski predsednik Carlos Julio Arosemena je v Panami izjavil, da so Amerikanci krivi za njegovo odstavitev.
Predsednik Dominikanske republike Juan Bosch je v radijskem govoru poudarjal zaskrbljenost zaradi dejstva, da mu je več vplivnih vojaških osebnosti,; izrazilo nezadovoljstvo z njegovo vladno j politiko. V tem vidi možnost priprav za državni udar tudi v tej republiki, v kateri vojaške osebnosti predsedniku že dalj časa očitajo premilo zadržanje do komunistov.
Angleška vlada je- vojaške resore združila v ministrstvo za narodno obrambo.
V severozahodnem delu Italije in v delu francoske Riviere so imeli prejšnji teden močne potresne sunke in to na področju 341. km, od francoskega morskega kopališča Saint Tropez do Spezie v Italiji ter -do Bologne in Verone. Čeprav so bili potresni sunki precej močni, človeških žrtev ni bilo; bil -pa je silovit preplah -med prebivalstvom, zlasti po mestih, Jyer -so ljudje v zgodnjih jutranjih urah kar v -spalnih oblekah bežali na ulice in na morsko obalo. Skoro istočasno je 640 km južno od potresnega področja začel na Siciliji z vso silo delovati ognjenik Etna. Bruhanje lave so napovedovale fn-ocne detonacije in 'zamolklo grmenje v notranjosti ognjenika.
Razgovori med Vatikanom in madžarsko vlado glede bodoče usode kardinala Mindszentyja in odnosov med Sv. stolico ter Madžarsko se nadaljujejo.
Po nekaterih poročilih so že -baje tako napredovali, da je pričakovati, da -bo kardinal Mindszenty v kratkem zapustil ameriško veleposlaništvo v Budimpešti in odpotoval v Rim, kjer mu bo papež določil novo -delovno področje. Drugi viri pa navajajo, da so napovedi o skorajšnjem potovanju kardinala Mind-szentyja v Rim še preoptimistične.
Češka uradna agencija Č. T.K. je
objavila, da. je češka komunistična vlada izpustila na svobodo tri katoliške škofe, ki so bili obsojeni na večletne zaporne kazni. So to msgr. Josef Hlouch, škof v Čeških Budjevicah, msgr. Štefan Trohta, škof v Litomericah in msgr. Zvrel Otčenašek, apostolski administrator v Kraljevem gradcu. Poročilo omenjene agenčij^ prav nič ne omenja usode praškega nadškofa msgr. Berana.
Niikita Hruščov bo avgusta, meseca prišel na štirinajstdnevne počitnice v Titovo Jugoslavijo, kjer mu že sedaj pripravljajo velike sprejeme po vseh mestih, ki jih bo- obiskal. Med drugimi slavnostmi je v Beogradu že napovedana skupna slavnostna seja vseh poslanskih zbornic v čast Hruščovu, na kateri bo predsednik sovjetske vlade tudi govoril. Pred Hruščovom bo prišel na. obisk v Jugoslavijo tudi vodja madžarskega komunizma Janoš Kadar. Nekateri pa ne izključujejo možnosti, da bo Kadar prišel' na obisk v Beograd prav času, ko bo v Jugoslaviji „na počitnicah“ Hruščov in 'bi bila tako v Beogradu odnosno na Brionih istočasno konferenca predsednikov treh 'komunističnih držav odnosno vlad t. j. Tita, Hruščova in Kadarja.
V	Portugalski Gvineji so začeli nastopati domači gverilci ptroti portugalskim oblastem.
V	Siriji je 18. t. m. izbruhnil upor s sedanjim socialističnim režimom, Ba-thistov nezadovoljnih civilnih in vojaških skupin. V Damasku so bile krvave poulične bitke, v katere so posegali tudi tanki in topovi. General Akim Hafez, podpredsednik vlade, ministetr za obrambo, šef glavnega generalštaba in vojaški viceguverner, je vstajo z železno roko zadušil, nakar so vojaška sodišča takoj 20 častnikov in civilistov, ki so jih smatrali 'za glavne upornike, obsodilo na smrt in smrtne obsodbe dalo tudi takoj izvršiti.
Nadaljevanje razgovorov za razorožitev v Moskvi
Pogajanja med ZDA. Anglijo in ZSSR o prepovedi atomskih poskusov na suhem, v atmosferi in na morju, ki jih za. sovjete vodi Hruščov, za Ame-rikance Harriman,za Angleže Hpils-ham, so vse dni potekala — tako so trdili delegati — v prijateljskem in op-
timističnem ozračju. Hruščov se je namreč spremenil v velikega prijatelja mirnega sožitja z zahodnjaki ter na tej konferenci prve dni ni postavljal zaprek za miren -potek pogajanj.
Medtem, je v Kremlju sprejel mad- j žarskega -diktatorja Kadarja ter ' je iz- i
koristil to priliko, da je na banketu v dolgepi govoru postavil zahodnjakom vrsto predlogov „za zmanjšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom“, ki so povzročili na Zahodu veliko presenečenje. Hruščov je namreč predlagal:
1.	Tuji inšpektorji naj bi imeli na sovjetskih letališčih, železniških postajah, cestah in v pristaniščih svoje postojanke, da bi tako mogli pravočasno opozoriti na sleherno koncentracijo sovjetske vojske. Taki inšpektorji naj bi bili postavljeni tudi po zah. državah.
2.	Inšpektorje naj hi izmenjali tudi v Zahodni Nemčiji ter v Vzhodni Nemčiji ter naj bi kontrolirali premike zavezniških in sovjetskih čet.
3.	ZSSR je tudi pripravljena pogajati s„e za zmanjšanje števila zasedbenih čet v obeh Nemčijah.
4.	ZSSR se hoče z zahodnjaki sporazumeti tudi glede prepovedi atomskih poskusov pod zemljo, ki ni vključena v sedanja^ pogajanja.
6.	ZSSR hoče z zahodnjaki skleniti nenapadalno pogodbo, po kateri bi se članice NATO in članice Varšavskega pakta odpovedale napadalnim namenom.
Na vse te predloge, ki so kar deževali iz Hruščovih ust, zahodnjaki odgovarjajo, da pravzaprav niso novi, ker da so jih bodisi Hruščov bodisi zahodnjaki v zadnjih petnajstih letih že predlagali v tej ali oni obliki. Toda nikdar doslej Hruščov zarije ni kazal zanimanja ali pa jih je skušal izkoristiti izključno za ZSSR. Toda tudi danes zahodnjaki še ne morejo resno jemati v poštev Hruščovove naklonjenosti zaveznikom,, ker, tako menijo, ga sili k temu njegov spor z rdečo Kitajsko in strah pred razkolom, ki gtoA komunističnemu taboru.
K vsem tem Hruščovim predlogom je treba dodati še predlog njegovega zunanjega ministra- Gromika glavnemu tajniku ZN U Thantu, kateremu je
pred nedavnim poslal pismo, v katerem predlaga, naj bi se leta 1965, za 20-letnico obstoja ZN sestali predsedniki vseh držav članic ’na supervrhunsko konferenco v New Yorku. Prav tako v pismu Gromiko sporoča U Thantu, da je ZSSR pripravljena sodelovati pri proslavah „Leta mednarodnega sodelovanja“, ki ga ZN pripravljajo za leto 1965. Gromiko v pismu pravi, da je treba to leto končati „z vsemi kolonialnimi sistemi“, ustanoviti v Evropi cone, v katerih ne bi -bilo atomskega orožja ter normalizirati svetovno trgovino „brez umetnih ovir na podlagi medsebojnega dobička in enakosti“.
Vsi Hruščovi in Gromikovi predlogi, kakor je razvidno na prvi pogled, koristijo predvsem ZSSR in njenemu bloku, ki se politično in gospodarsko ter socialno nahaja v težkem položaju, kateri se mu iz dneva v dan slabša. Glede inšpektorjev zahodnjaki ugotavljajo, da jih Hruščov predlaga samo za ZSSR, ne pa >za sovjetske satelite. Rad bi sklenil -pogodbo z Nemčijo, da bi dobil ves Berlin in tako izrinil zahodnjake s te postojanke v sovjetskem taboru. Sklenil bi pogodbo o prepovedi atomskih poskusov tudi pod zemljo, toda ne dovolil kontrole. Rad bi sklenil pogodbo o nenapadanju, da bi svobodno rovaril z revolucijami in -krajevnimi vojnami po zahodnem svetu, sklicujoč se na nedotakljivost svojega ozemlja ‘na podlagi nenapadalne pogodbe.
O pogajanjih v Moskvi med' zahodnjaki in sovjeti je spregovoril tudi papež Pavel VI. in ugotavlja, da obstaja upanje na mir med narodi in da je bilo pri pogajanjih, kakor so tekla doslej, videti mnogo dobre volje. Izjava je bila tako previdno sestavljena, da se Pavel VI. ni postavil na nobeno stran, ni pa tudi dal videza, -da bi verjel iskrenosti sedanje sovjetske pripravljenosti na sklepanje -sporazumov z. Zahodom.
Stran 2
ITOSODEl liefRiU A
Buenoa Aires, 25. julija 1963
Prelat dr. Prane Grivec umrl
V letu, ko slovanski katoliški svet proslavlja IlOOletnico, odkar sta prišla oznanjat nauk kat. cerkve med slovanske narode sv. brata Ciril in Metod ter med njimi vršit tudi kulturno poslanstvo, je v Ljubljani umrl eden najboljših poznavalcev njunega dela, neumorni po-bornik zedinjenja ločenih bratov vseuči-liški profesor prelat dr. Franc vGrivec. Tire njegovega življenja so se iztekle po daljši bolezni na njegovem domu v slovenski prestolnici.
Pok. prelat dr. Grivec se je rodil 19.
7.	1878 v Velikem Lipovcu pri Žužemberku. Gimnazijo je študiral v Ljubljani. Že v srednješolskih letih se je živo zanimal za rusko, pozneje pa tudi za češko književnost. Po maturi je vstopil v ljubljansko bogoslovje. V mašnika je bil posvečen leta 1901.
Iz Ljubljane je odšel nadaljevat bogoslovne študije na teološko fakulteto v Innsbruck, kjer je bil leta 1905 promoviran za doktorja teologije. Po vrnitvi v domovino je bil eno leto kot kaplan v dušnem pastirstvu v Dobu pri Domžalah, nato so ga pa predstojniki poklicali ■v Ljubljano in ga imenovali v ljubljanskem semenišču za študijskega prefekta (1906—1916). Naslednjega leta je začel tudi že predavati filozofijo in osnovno bogoslovje na ljub. bogoslovju. Od leta 1916 do 1919 je bil redni profesor omenjenih predmetov, tega leta je pa bil imenovan za rednega profesorja vzhodnega bogoslovja na zagrebški univerzi, leta 1920 pa za rednega prof. teološke fakultete na ljub. univerzi, kjer je bil večkrat tudi dekan te fakultete.
Za svoje 45-letno znanstveno delovanje je rajni, prelat dobil številna cerkvena in svetna odlikovanja. Tako je bil že leta 1925 imenovan za papeškega hišnega prelata, postal častni doktor Karlove univerze v Pragi, pravi svetovalec olo-muške nadškofije itd.
Pogreb zaslužnega znanstvenika in pobomika za združitev ločenih bratov in cerkva je bil v petek, dne 28. junija v Ljubljani.
Znanstveno delo, ki ga je opravil rajni prelat dr. Grivec v svojem življenju je izredno. Kot dober poznavalec ruske in češke literature je v prvih letih svojega znanstvenega dela napisal knjige in razprave, ki so še danes aktualne. Tako mad drugim Ruski realizem, Mističen svet s češkega Parnasa, Gogoljeva duša. Zatem se je posvetil pretežno bog. znanosti. Bavil se je zlasti z vzh. vprašanjem, t. j. z vzhodno cerkvijo in vprašanjem cerkvenega zedinjenja. Poglobil se je tudi v raziskavanje dela sv. Cirila in Metoda, Sadovi tega študija so naslednje razprave in dela: Ideja eiril-metodijska (brošura izšla tudi v češčini), Pravoslavje (češki prevod), Cerkveno prvenstvo in edinstvo po bizantinskem pojmovanju (češki prevod), Cerkev, Ivan Grozni in. Rim, T. H. Masai;yk, Psihologija spreobrnjenja. Apologetični pomen konverziji VI. Solovjev, Dobtojevskij o pravoslavju in katolicizmu, Nova kulturna orientacija, Slovansko bogoslužje, Vzhodno cerkveno vprašanje (hrvaški in češki prevod-, Pravovernost sv. Cirila in
Metoda, Boljševiška brezbožnost, De um-onis con Rusia conatibus (izšlo v Pragi), Viri teologije sv. Cirila in Metoda, VI. Solovjev i biskup Strossmayer (ruski prevod), Slovanska apostola sv. Ciril in Metod (knjiga prevedena v češčino, nemščino in polščino), Pomen sv. bratov za slovensko zgodovino je prelat poudaril zlasti v svoji veliki knjigi „Knez Kocelj“. Izdal jo je leta 1938. Prav tako v svojem naslednjem, delu „Zarja, stare slovanske književnosti“, ki je izšlo v Ljubljani med vojno leta 1942. Za mednarodni svet je svoja dognanja o delu in življenju sv. Cirila in Metoda strnil v nemško pisano knjigo „Konstantin und Method“, ki je izšla leta 1960 v Wies-badnu, vire o njiju je pa izdal v latinsko pisanem delu „Constantinus et Metho-dius“‘, ki je bilo objavljeno leta 1960 v Zagrebu.Za letošnje eirilmetodijsko leto je pa pripravil za Mohorjevo družbo v Celju poljudno znanstveno delo „Sv. Ciril
in Metod“. Med zadnja Grivčeva dela spadajo tudi njegove šmarnice: Sv, Ciril in Metod — Marijina častilca.
Razen tega je, sodeloval pri ustanovitvi in uredništvu mednarodnega teol. časopisa Slavorum litteraer theologicae, pri organiziranju velehradskih shodov, ppi proučevanju vzhodnega vprašanja, pri ustanovitvi in organizaciji Apostol-stva sv. Cirila in Metoda med Slovenci in Hrvati, pri organizaciji Bogoslovne akademije in njenega organa Bogoslovnega vestnika. Leta 1925 je organiziral mednarodni shod za študij vzhodnega bogoslovja v Ljubljani.
To je zgoščen in seveda zelo nepo-polen pregled del in razprav, ,ki jih je napisal in izdal prelat dr. Grivec. Bil je ne samo v domovini, ampak tudi v mednarodnem svetu priznan strokovnjak za vzhodna vprašanja, ki je. užival mednarodne priznanje in sloves. Njegova smrt je zato velika izguba ne samo za slovenski, ampak tudi za mednarodni znanstveni svet
Pogreb nadškofa Antona Vovka
Po smrti nadkofa Vovka dne 7. julija so njegovo truplo položili na mrtvaški oder v škofijskem dvorcu, kamor so ga prihajale kropit množice vernikov vse do pogreba dne 10. julija popoldne.
Pred pogrebom na Žalah je bilo slovesno mrtvaško opravilo v stolnici, nato so pa krsto prepeljali na pokopališče k Sv. Križu.
Točno ob 4 se je z Žal začel pomikati žalni sprevod. Na obeh straneh ceste so bile velike množice ljudstva,, v sprevodu pa je škofa-mučenika spremljalo na njegovi zadnji Bernski poti 8 škofov, za njimi pa nad' 400 duhovnikov in redovnikov, ter dolga vrsta ljudstva.
Pogrebne obrede je opravil zagrebški nadškof dr, Franjo šeper, ki je imel tudi poslovilni govor. V njem je pozival slovenske vernike, naj žive po nauku, ki ga je učil umrli nadškof. V imenu slovenskih škofov in duhovnikov je pa govoril ginljive besede umrlemu nadškofu v slovo mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik.
Ko je pel. zbor bogoslovcev žalostin-ko, so začele pokrivati krsto s truplom pok. nadškofa Vovka prve kepe domače
grude v grobu zraven zemeljskega počivališča nadškofa Jegliča in ostalih umrlih duhovnikov.
Pred smrtjo je nadškof Vovk izrazil željo, naj bi zanj ob smrti ne kupovali vencev.
Verniki so to njegovo željo upoštevali in res ni bilo nobenega venca. V krsti je bil ob nogah samo šopek rdečih nageljnov. Z njim so mu verni Slovenci hoteli simbolično izraziti vse spoštovanje, ljubezen in hvaležnost za vse trpljenje, ki je spremljalo vse njegovo nadpastirsko delo med Slovenci -:d sedanjimi komunističnimi oblastniki.
Namesto venca je sedanja kom. republiška oblast naklonila ljubljanski nadškofiji znesek 400.000 dinarjev (nekaj nad 90.000 pesov ali nekaj nad' 600 dolarjev, op. u.). Vsekakor bi lepše počastila spomin umrlega nadškofa, če bi s svojim materialističnim brezbožnim sistemom ne delala več ovir oznanjevanju in širjenju nauka kat. Cerkve, kot je to delala ves čas Vovkove na-dpastir-ske delavnosti med Slovenci in tako omogočila začetek moralnega reševanja slovenske mladine.
Iz življenja In dogajanja v Argentini
Pred sestankom volilnih kolegijev
Prihodnji teden v sredo (31. julija),
se bodo v Buenos Airesu in v prestolnicah 22 provinc sestali volilni možje za izvolitev predsednika in podpredsednika republike.
Prejšnji teden se je položaj v posameznih strankah že toliko razjasnil, da je izvolitev predsedniškega ter podpredsedniškega kandidata ljudske radikalne stranke dr. Arturja lilije in dr. Karla Peretta zagotovljena, kajti ljudski radikali so si zagotovili potrebno število manjkajočih glasov do absolutne večine 239 pri drugih strankah.
Tako so se zaupniki državne federacije sredinskih strank odločili glasovati za izvolitev za predsednika republike dr. lilije in za podpredsednika dr. Pe-
retta. Za protiuslugo bodo ljudski...Jta^ dikali glasovali za izvolitev demokratskih im konservativnih guvernerjev v provincah, v katerih so dobili največ glasov. Thdi zaupniki krščansko-demo-'kratske stranke so , sklenili podpreti ljudsko radikalno stranko vvolilnem kolegiju. Prav tako vodstvo demokratske socialistične stranke, ki jo vodi prof. dr. Ghioldi. Tako je dosežena absolutna večina 239, ki je potrebna za izvolitev predsednika in podpredsednika republike, kajti ljudski radikali imajo sami 167 volilnih mož, Državna federacija sredinskih strank 36 z vključno štirimi glasovi avtonomistične stranke iz prov. Corrientes, ki ima dogovor iz liberalno stranko za skupno nastopanje v vseh vprašanjih, ki so važna iza vso državo,
kršč. demokrati 25 glasov in demokratski socialisti 11. Skupno torej 239. Razen tega so predstavniki Federacije strank iz notranjosti države, ki ima v volilnem kolegiju 47 glasov, sklenili, da bodo vsaj nekateri, če že ne vsi, glasovali za izvolitev dr. lilije in dr. Peretta, ker jim je vodstvo radikalne stranke dalo zagotovilo, da bo nova vlada po provincah spoštovala pri volitvah izraženo ljudsko voljo. Se pravi, da jim bo prepustila vodstvo tistih provinc, v katerih se je uveljavila katera od strank iz notranjosti države. Pa tudi intransigentna radikalna stranka bo v volilnem kolegiju oddala svoje glasove za dr. lilijo, ne pa za dr. Peretta, ker zahteva podpredsedniško mesto zase kot druga najmočnejša stranka v državi.
Vodstvi krščansko demokratske in demokratske socialistične stranke sta izdali tudi sporočilo za javnost, zakaj sta se odločili podpreti izvolitev predsedniškega in podpredsedniškega kandidata ljudske radikalne stranke. Kršč. demokrati v svoji izjavi pravijo, da formula dr. Illija-cfr. Perette ni čisto pravilen izraz ljudske volje in večine ljudstva ter tudi ne zagotovilo za temeljito preosnovo, ki Jo zahteva država. Odločitev zanjo je pač rezultat prisilnega izbiranja med njo in drugo možnostjo, da se „združijo reakcionarne sile“ in „še bolj liberalne“ kot je ljudska radikalna stranka, in možnostjo novega državnega udara. Toda kljub temu predstavlja zadnjo možnost, da se država takoj povrne v ustavno življenje. Po provincah imajo strankini volilni možje pooblastilo, da svoje zadržanje prilagode krajevnim potrebam primerno.
Končno1 vodstvo kršč. demokratske stranke ponavlja svojo zahtevo po prekinitvi stikov z Mednarodnim denarnim skladom, razveljavitev petrolejskih 'pogodb, izvajanje ljudske gospodarske politike, pregled javnega gospodarstva, kaznovanje krivcev za razne afere, ohranitev proporcionalnega sistema. ter ohranitev osnovnih določil zakona o združenjih.
Demokratski socialisti pa ¡zatrjuje-jo, da so volitve pokazale, da nobena stranka ne more trditi, da ima večino naroda za sabo, kajti za ljudske radikale je glasovalo 25% volivstva, za in-transigentne radikale 16%, belih glasovnic je_ bilo 15%, Zveza argentinske,-ka ljudstva in sorodne skupine (gen. Aramburu) so dobile 14%, vse ostale skupine pa 30%. Prejšnji volivni zakon ni omogočal, da bi prihajala do izraza prava volja ljudstva, ker je slonel na večinskem sistemu. Zato stranka zahteva, da mora proporcionalni volilni si-steh ostati še naprej v veljavi. Strankini volilni možje bodo glasovali za kandidata ljudske radikalne stranke samo zaradi tega, da omogočijo takojšnjo vzpostavitev ustavnega režima ter preprečijo -poskuse za podaljšanje sedanjega stanja v -državi ali celo kak poizkus drž. udara in uvedbe diktature.
Druga soc. stranka, argentinska socialistična stranka, bo v volilnem kolegiju nastopala s svojima, kandidatoma
J. PIRNAT:	] p ¡	5
Ob 50 letnici prve slovenske mature
iNajp mi blagovoli bralec oprostiti, če se šele sedaj spomnim osebnosti ; prvega gimnazijskega ravnatelja dr. Janeza Gnidovca in našega profesorja latinščine v višji, gimnaziji. Kar bo tu sledilo o njem., je vse premalo. Zaslužil bi celoten življenjepis. — Doma je bil iz Ajdovca pri Žužemberku. Študiral je klasične jezike na dunajskem vseučilišču. Škof Anton B. Jeglič sko-ro ni mogel poiskati bolj gorečega, pa tudi visoko izobraženega moža od njega. Obvladal je latinščino tako temeljito, da je pri obilici svojih poslov lahko prihajal večkrat docela nepripravljen v šo-
lo.	Za razmeroma lahkim Caesarjem smo v peti šoli dobili v roke Livija in brali prvo in nato XXI. knjigo o Hanibalovem-pohodu preko Španije čez Alpe v Italijo. Spominjam se, kako smo se za pripravo , na njegovo uro zbirali pri pultu kakega boljšega latinca in se pogosto zastonj mučili iz dolgimi dn težkimi periodami. Bili smo radovedni, -kako bo ¡to ali ono razrešil ravnatelj. Pa je sedeč za katedrom samo za hip naslonil glavo med ozeble prste obeh rok (saj je navadno prihajal naravnost iz silno m-rzle kapele): „No, kdo je razumel?“ Takrat se navadho ni oglasil nihče. On pa je začel pri subjektu, našel predikat kje na sredi strani in kar hitro razmotal umetno zavozlani vozel. Ni šaril z dvojkami in vendar nam je znal s spretnim izborom iz klasikov Vergila, Cicerona, ■Plinija, Tacita, Horaca vcepiti ljubfezen do -svojega predmeta. Ne le pri pouku,
i ampak tudi izven šole — bil je hkrafi tudi rektor zavoda — ga je vodila neizmerna ljubezen do .mladine. Imel je navado klicati študente v svoje stanovanje, zlasti tedaj, če je zvedel, da je kdo napravil kako nerodnost ali je jel odpovedovati v kakem piredmetu. Iz njegove besede ni ob takih prilikah zvenela trda strogost, ampak velika očetovska skrb za naše duše.
V takih razgovorih nam je vselej priporočal češčenje Matere božje in pogosto obhajilo. Ko mi je v štirinajstem letu umrl oče,' se imam Bogu posebej za to zahvaliti, da mi je poslal v osebi ravnatelja Gnidovca drugega, še boljšega očeta, „če smo se prefekti pri konferenci pritožili -zoper tebe — tako mi je pravil kasneje eden njih —, nismo nič opravili.“ Kar sam je prevzel nalogo, da me posvari. Najbolj sem se začudil, ko mi je v poletnih počitnicah leta 1912 poslal na dom 20 kron zia potovanje na Dunaj na svetovni evharistični kongres. Bil je to zame, sedemnajstletnega fanta, izreden življenjski dogodek.
Leta 1919 pa je dr. Gnidovca zvabil božji klic iz zavoda na drugo polje. Kot navaden novinc je vstopil v kongregacijo lazaristov in ^se v njihovi hiši v Ljubljani začel pripravljati za misijonsko poslanstvo. Sv. oče Pij IX. ga je imenoval za škofa v Skoplju. Tam se je popolnoma predal misijonskemu delu med katoličani, raztresenimi po širni Macedoniji. škof Jeglič, ki ga je vedno
visoko cenil, je rekel nekoč enemu nje-na pamet učili'zveneče odlomke iz Iliade.
govih duhovnikov: „Svetega škofa imate. Veseli bodite!“ Ni pretiraval. Le redko srečavamo v življenju svetnike. Če sem, kedaj katerega srečal, je bil to J. Gnidovec.
'Od tretjega razreda nadalje notei do mature, nas je spremljal v pouku grščine profesor Anton Koritnik. Tudi on je študiral na Dunaju. V' nižji gimnaziji nam je ¡s primerno strogostjo zgradil trdno podlago iz oblikoslovja in besednega zaklada. Tedaj je še prihajal navadno v razred z mrkim obrazom,. Postavil se je tik pred prvo klop. Z njemu lastno psihološko sposobnostjo je že v začetku ure odkril, če je lcdo prišel nepripravljen. Aio se je takemu pri prestavljanju ali v slovnici ustavilo, tedaj je umolknil tudi on. Nastala je v razredu tesnobna tišina. Nihče se je ni drznil zmotiti s -prišepeta vanjem. „Sedi! — Nadaljuj N.“ To je bilo vse. Tako je mogel brez truda vzdrževati pazljivost in disciplino. Dosegel je hkrati, da so v višjo gimnazijo prišli le itisti, na katere se je mogel zanesti, da z njimi ne ho imel posebnih težav. Da bi nam pa olajšal študij Homerja, je spisal komentar in slovarček k številnim spevom Iliade. Za študij ostalih klasikov pa em,o imeli doma na razpolago obširen grško-slovenski slovar, ki ga je obenem z latinsko-slovenskim z ogromnimi stroški založil škof Jeglič. To je njegova neprecenljiva zasluga za znanost.
V višji gimnaziji pa nam je postal Koritnik več kot vsakdanji profesor. Znal nam je prikazati lepoto Homerjeve poezije tako, da smo se radi tudi
„(No Schrems Edmund, bi mi morda tudi ti znal navesti kak primeren citat ali rečenico?“ Fant si je domišljal, da si sme dovoliti na račun profesorjeve naklonjenosti, ki jo je vžival, drobno šalo, je 'brž vstal in zinil: „Teknon, te pie oinon!“ (Na, .sinko pij vino!) K. namreč ni bil prevelik prijatelj abstinence. Začutil je ost ,in fanta ošinil z ostrim pogledom. Ta pa je brž popravil: „Teknon, ti klaies“ (Sinko, čemu jočeš?) in zdrdral nekaj nadaljnih heksametrov, tolažljivih besed Ahilove matere na sina Ahila. Profesor m,u je rahlo zapretil s kazalcem: ,„Naj bo! A pazi, da ne bo tebi veljalo: Teknon ti klaieis!“
Koritnik nam je bil tudi vzgojitelj iz grških klasikov. Znal je izbrati iz Demostena, Platona in Aristotela tekste, ki so vsebovali globoko življenjsko modrost; iz Sofokleja in Evripida pa nam je odkril še sedaj nepirekosljivo lepoto tragedije.
Zaradi -široke razgledanosti po polju grške literature, je užival naše .globoko spoštovanje, zaradi naklonjenosti, ki jo je pogosto pokazal -do nas, prvencev gimnazije, pa tudi priljubljenost, kakor komaj kateri iz .profesorskega zbora.
Najmarkantnejša osebnost v profesorskem zboru pa je bil dr. Anton Breznik. študira] je slavistiko v Gradcu, kjer so jo tedaj poučevali priznani strokovnjaki. Spominjal se jih je z velikim spoštovanjem. Breznik je bil v prvi vrsti .slovničar. Prodrl je v duha slovenskega jezika kakor malokdo. Poznal je pa dobro tudi -druge slovanske jezike, predvsem, ruščino. Kaj pogosto nam je v
dr. Alfredom Palaciosom in Ramonom Sorio. Pravtako bodo volilni možje Zveze argent. ljudstva in demokratske progresivne stranke glasovali za svoja kandidata, t. j. za gen. Aramburuja in d'r. Horacija Thedyja. Intransigentni radikali bodo svojega podpredsedniškega kandidata določili na jutrišnjem sestanku zaupnikov.
Položaj v intransigentni radikalni stranki
Politična javnost z zanimanjem spremlja nadaljnji razvoj v intransigentni radikalni stranki, t. j. v stranki, ki je bila do zrušitve dr. Frondizija kot predsednika vladna stranka. Na julijske volitve je šla razdvojena, kajti dr. Frondizi se je pridružil tistim strankam, ki so z biv. peronisti v ljudski in narodni fronti proglasili abstinenco. Volitve so pokazale, da je dr. Frondizi tokrat napačno kalkuliral, kajti dr. Alende, ki je nastopil kot predsedniški kandidat intransigentne stranke -s svojo skupino je dobil pri volitvah 1 milijon in pol glasov. V Montevideu je izjavil, da bi bila stranka pri zadnjih volitvah z lahkoto dobila dva in pol milijona glasov, če- bi bila šla na volitve enotna.
Za jutri imata obe skupini intransigentne radikalne stranke sklicane zbore zaupnikov zaradi določitve nadaljnjega zadržanja. Prejšnji teden je bilo na delu veliko strankinih funkcionarjev, da bi v stranki znova vzpostavili enotnost. Dr. Alende pomirjenja z dr. Frondizijem ne izključuje, vendar bo njegovo besedo v stranki treba mnogo bolj upoštevati kot -doslej, kajti z volitvami se je uveljavil kot močna in spretna voditeljska osebnost.
Glede 'bodoče vlade je pa dr. Alende dejal, da jo bo intransigentna radikalna stranka podpirala pri vseh tistih odločitvah, ki bodo predstavljale obrambo koristi ljudstva. To podporo bodo vladi dajali 'brez pridržkov in ne bodo delali takih napak, kot so jih delali ljudski radikali s svojim sovražnim zadržanjem. do vlade dr. Frondizija. Vlado ljudskih radikalov bodo podpirali, čeprav sedaj po volitvah „zavzemajo nekako vzvišeno stališče“. Glede napovedi o prekinitvi stikov z Mednarodnim denarnim skladom in razveljavitvijo petrolejskih pogodb je pa dr. Alende izjavil, da zvez z Mednarodnim den. skladom ni mogoče prekiniti, glede razveljavitve petrolejskih pogodb pa meni, da dr. Ilija po njegovi sodbi ni imel časa, da bi jih bil prebral. -
Novi ukrepi vlade za pomirjenje
Vlada nadaljuje z delom 'za pomirjenje ljudstva in za dosego mirnega sožitja. To potrjuje izjava notranjega ministra gen- Villegasa zastopstvu Glavne delavske konfederacije, da vlada pripravlja široko amnestijo za politične in sindikajne pripornike. Več takih pripornikov je vlada že sedaj izpustila na svobodo. Razpravlja tudi o možnosti ukinitve obsednega stanja, ki je - še vedno v veljavi. Vlada je tudi
(Nadaljevanje na 4. strani)
šoli za razne domače izraze odkrival sorodne v tujih jezikih in zanje našel korenike prav v sanskrtu. Ker ¡tedaj Slovenci še nismo imeli lastne jezikoslovne revije, so številne njegove jezikoslovne razprave prinašale nemške znanstvene revije. Kot učno knjigo smo tudi mi še uporabljali Sketovo slovnico, med tem pa je on že pripravljal novo, modernim načelom odgovarjajočo slovnico. Takoj, ko je izšla, je obveljala kot edino merodajna učna knjiga za srednje šole. Bilo je z njegovega stališča dokaj razumljivo, da je že v eni prvih svojih ur odkril za nas nekoliko neprijetno dejstvo: „Fantje, vi pa znate vse premalo slovnice.“ Tako nas je v petta šoli začel poučevati prav o osnovnih jezikovnih pravilih, v pravopisu in v izgovorjavi; npr. da ima slovenščina kar jpet „e‘i in tri „o“, dalje kako je treba v raznih besedah izgovarjati črko „1“, kje in kako se stavijo ločila, o pravilni rabi domačih in tujih imen. Kar zama-lo se nam je zdelo, ko smo se morali petošolci znova učiti o šestih stopnjah glagolske spregatve itd. Dajal nam je za glasno -branje v šoli odlomke kakega starega pisatelja, da je že iz izgovorjave preizkušal naše znanje. En sam napačen naglas besede, en sam napačno izgovorjeni i „e“ ali „o“ je zadoščeval za nezadostno. Ko pa smo kasneje imeli priliko na podlagi njegovih razlag spoznavati, kako se pači naš jezik v časopisih in knjigah, na govorniških tribunah, in v povojnih časih še posebno v radiju, smo bili vselej veseli, da ’ sm-o imeli Breznika za profesorja materinskega jezika.
(Nadaljevanje prihodnjič)
/
Buenos Aires, 25. julija 1963
»VOIODIA SLOVENIJA
Stran 3
Ilovice iz SÜooehÿ
šestdeset pevcev akad. pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane je maja meseca imelo enotedensko pevsko turnejo po Srbiji in Makedoniji. Peli so v Beogradu, Nišu, 'Ohridu in Skoplju.
AnSambl 80 članov slovenske drame iz Ljubljane je maja meseca gostoval v Beogradu s predstavami diram Luter, Fiziki, Talec in Ameriški sen.
Umrli so. V Ljubljani: Marga Belle roj. Žele, učiteljica v p., Eleonora Cerar, Katarina Zvoljenk roj. išemrc, Ema Štibler roj. Pucelj, Minka Babnik, po-slovodkinja trgov, šumi, Anton Pance, posestnik, Jakob Izlakar, preglednik fin. kontrole v p., Frančiška Cokan roj. Vodnik, Jožefa Lovigček, Alojzija Gregorič, Fani Jesse roj. Bizilj, Nežka Gla-šič roj. Trinkaus, Marija eželak, tekstilna tehnica, Franc Osredkar, aktivni sanitetni kapetan, Marija Šajn, Ančka Kadunc, Franja Cokan, Elizabeta Butolen roj. Mlinar, Amalija Rotar roj. Šturm, vdova dentista, Frančiška Mah-kovic, Igor Šarc, elektrotehniški mojster in letalec, Jožefa Resnik, posestnica, Janko Prohinar, tajnik vrhovnega sodišča v P-, Josip Tršan, kroj. mojster, Ida Goleš in Franc Jerič, rezervni intendantski kapetan v Trebnjem, Janez
S I 0 V K N C I V ARGENTINI
BUENOS AIRES
VI.	večer Slovenske kulturne akcije
V	soboto, 20. t. m., je SKA posvetila svoj šesti večer letošnjemu jubileju sv. Cirila in Metoda. Podpredsednik dr. Tine Debeljak je v uvodnih besedah utemeljil to priključitev SKA ter nato prešel s svojim predavanjem na temo Sveta brata in Slovenci. Ni podajal vse zgodovinske pomembnosti sv. bratov za Slovane in Vzhodno Evropo, temveč se je omejil le na medsebojno razmerje sv. bratov do Slovencev in Slovencev do njunega delti. Podčrtal je Kocljevo pom.oč, ki jo je dal sv. bratoma v času, ko sta je bila najbolj potrebna in s tem rešil njuno delo za bodočnost.
Nato je podčrtal zvezo sv. bratov z
USPEH SLOVENSKIH ANDINISTOV
V	tkzv. zimskih šolskih počitnicah v Argentini sta brata Peter in Jurij Skvarča v družbi še dveh prijateljev in članov Buenosaireškega andinskega kluba poskušala doseči vrh gorskega grebena Cordón El Plata, ki je v daljnji okolici Mendoze. Vsi štirje andinisti so imeli že od začetka svojega podviga to smolo, da niso mogli najeti m.ul, potrebnih za prenos prtljage in živil do vznožja tega gorskega grebena. Zaradi tega so v zimi in snegu sami na svojih hrbtih vlačili vso prtljago. Da so prišli do vznožja gore so potrebovali 7 dni. V naslednjih dnevih sta brata Skvarča prišla tudi na 6200 m visoki vrh Cordon El Plata v južni smeri (15. t. m.) Pri povratku je vse ovirah na novo zapadli sneg. In ker so bili že 'znatno izčrpani, so močno ozebli. Vsi štirje so se v Mendozi zatekli v sanatorij, vendar brez hujših posledic prestali te ozebline. Jurij Skvarča in Carlos Vitone sta še v sanatoriju Mitre v Mendozi, Petra Skvarča in Avgusta Mengele so pa z letalom že prepeljali v Buenos Aires.
ril tudi srečno družinsko ognjišče z gdč. Marijo Drnovšek, s katero se je poročil 29. septembra 1962 v farni cerkvi sv. Verene v Staefi/ZH. Oba je povezal v zakonsko zvezo g. dr. Šuštar, za priči sta pa bila dr. Anton Roeger in domobranski invalid g. Edi Sešek. Zakonsko srečo je g. Žekarju ter njegovi ženi go-spej Mariji dne 4. julija t. 1. povečalo rojstvo hčerke-prvorojenke, ki so ji pri krstu dali ime Mojca. G. Žekarju in njegovi življenjski družici .gospej Mariji iskreno čestitamo! Vsej družini želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova, ki naj jo spremlja na vseh življenjskih poteh.
Družinska sreča. V družini Alojzija Erbežnika in njegove žene ge. Anice roj. Pikec v José L. Suarez se je rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Ana Marija. — V družini Janeza Jenka in njegove žene ge. Angelce roj. Rogelj v Villa Libertad so pravtako dobili hčerko. Srečnim, družinam naše čestitke!
RAMOS MEJI A Planinski večer
V soboto, 20. julija, je Slov. planinsko društvo v Buenos Airesu na povabilo kulturnega odseka Slomškovega doma priredilo planinski večer v Slomškovem domu. Brez dvoma, da zanimanje za Bariloče med našimi rojaki, posebno še mladino, narašča; to smo lahko ugotovili preteklo soboto na planinskem večeru, ko smo poslušali komentarje o diapozitivih Kaltschmida iz Bariioške pokrajine. Ob živahni besedi g. dr. Vojka Arka, ki se, je na poti v Evropo ustavil v Buenos Airesu,
» ,,	,	,	.	..„	,.	/T, . in slikah ua platnu smo obiskali te idi-
zaeetkom slovenske književnosti (Bn- ,.v	,	.	..
v. . .	.. .. ,	,	,	,	lične kraje, ki so jim Slovenci s svojim
zinski spomeniki) ter ostanke staroslo- , ,
,	,	, v. .	, . delom m planinskimi podvigi vtisnili
venskega bogoslužja pri Slovencih, ki so . v , r	...	,	° , v
. -	, j	.	,	svoj pečat. In marsikdo od udeležencev,
doslej veljali kot vnesena prvma hrva- , . ...j .	.	■ ,	,	. v
,,	,	,. -	,	m , . ki jih je bilo nad sto, je ze naredil v
skih glagoljasev-beguncev nred Turki. .... v	,, .	v.^ .
_ ,	.	. f „	. -	, mislih načrt za prihodnje počitnice: v
Zatem je govoril n kulturi Slovencev do „	»	,
-V	,. T	, . Banloee grem.o!
sv. bratov v preteklosti.	Imenoval je ^	.	.	,	v .
, ,...	. .	„	.	. ,	. 'Prireditev je imela se drug namen,
ljubljanski glagolski brevir z najstarej- v	~
vJ	Kot znano je bil pok. škof dr. Gregorij
so cerkveno molitvijo sv. bratov. Orne- ^	.. . j. .
Rozman velik prijatelj planin, m v enem ml oltar sv. Cirila m Metoda slovenskih ,	...	. .	...
Tr .	.	od svojih obiskov v Argentini je obi-
romarjev v Kelmorajnu v	16. stoletju.	, „ ,	.. ^ -iv ™	v,	.
__	skal tudi Banloee. Temu našemu skofu-
V nadaljnjih izvajanjih le orisal 11-	.	.	.	, v, .	.
_ , v.	.	.	,	.	^ planincu v spomin so banloski gorniki
lolosko zanimanje slovenskih slavistov |	. .	,	.	,
/Tr. .	, v.v ■ ,, , , .	,	.. sklenili postaviti spominsko znamenje v
(Kopitar, Miklošič, Oblak) m se ustavil! ,	,,
. V, !	,	;	, gorah. Prostovoljni prispevki sobotne
pri Slomšku kot drugem sv. Cirilu medi .	...	....
,,v	,	. prireditve so bili 'namenjeni skladu za
m,m,. Posebej je podčrtal pomen uje-'	tavitey t spomenika,
gove bratovščine sv. Cirila m Metoda..	TT .	, . v . v	.	,,
, ,, v , ...	! Vsi udeleženci večera so bili g. dr.
ki jo je pred leti papež potrdil .za vesiz srca hvaležni> Sa jim je tako
Svet Poudaril je dalje nacionalno oporo r svQjo prepri-evalnb besedo kot z le.
Košir, kmetijski tehnik v Grosupljem, Jože Štefe na Hujah, Janez Krek iz Zkobiljka, Jože Demšar, mizarski mojster v št. Vidu, Franc Savnik, avtople-skar v Brežicah, Leopold Gruden, upok. v Kranju, Pavle škoda, avtomehanični mojster v Novem mestu, Jože Baucon, fin. preglednik v p. v Celju, Anica Masten roj. Mayer v Kranju, Katarina Ši-vic roj. Kleindinst v Dobrem polju, Franjo Derenčin, dipl. pravnik v Mariboru, Martin Pečarič, župnik v p. v Stični, Andrej Slapar, cestar v Mengšu, An-tpn Primožič, poštni uslužb. v P- v Kranju, Jože Mermal v Gornjem Gradu, Jožefa Brover roj. Greifoner v 'Rogoznici, Jože Oblak, upok. v Škofji Loki, Franc Mohär v Kočevju, Alojzija Jonko roj. špauger v Gorici, Ivana Rogelj v Vižmarjih, Egidij Erjavec, mizarski mojster v Brodu, Marija Kokalj roj. Gradič v ‘Vojniku, Vladimir Pčeljnikov, prof. v p. v Mariboru, Alojzij Volčič, upok. v Zagorju ob Savi, Ivana Peterca roj. Jager v Hrastju, Jože Gire-gori, žel. v p. v Piranu. Ivana Vahtar roj. Janežič v Topolah, Katarina Križman v Lipnici, Terezija šepec roj. Vogrinc v Brežicah, Andrej Vončina na Vrhniki in Slavko Ažman v Kropi.
sv. bratov pri slovenski narodni borbi v prejšnjem stoletju i(Stmssmayer) in nato vprašanje glagolice, ki so jo hr-vatski in slovenski škofje reševali v Rimu 1905. leta. Posebej je analiziral znanstveno delo prof. dr. Grivca, ki je v mnogih pogledih 'odkril veličino in pomen idela sv. bratov tako s teološkega, kakor s književnega stališča. Po razpravi prof. Miklavčiča je povze^ trditev, da je glagolsko bogoslužje bilo živo po vsej Sloveniji še do 16. stoletja koi avtohtona slovenska dediščina sv. bratov. Vrh češčenja Slovencev sv. Cirila in Metoda pa se je pokazal v tem, da je prvi nadškof msgr. Vovk izbral sv. brata za zavetnika ljubljanske nadškofije.
Končno se je predavatelj spomnil smrti prof. dr. Grivca in nadškofa Vovka. S tem je povezal drugi del, ki je ponazoril zgodovinski dogodek ustoličenja pok. msgr. Vovka za prvega ljubljanskega nadškof^.-
Osebne novice
Kot znano, živi v Švici domobranski invalid g. Martin Žekar, katerega Pričevanje v Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije vzbuja splošno pozornost in zanimanje. V Švici si je g. Žekar ustva-1
Alojzijeva proslava slovenskih šolskih -otrok
Naj je bilo že po posredovanju sv. Alojzija ali kakega drugega nebeščana — vreme se je prejšnjo nedeljo toliko obdržalo, da so mogli slovenski otroci k Alojzijevi proslavi, prestavljeni zaradi slabega vremena na 14. julij ob 4 popoldne. v Slovenski hiši.
Skupna sv. maša s sv. obhajilom je imela letos poseben namen, ki ga je sporočil navzočim č. g. direktor: moliti z a pokoj umrlega "ljubljanskega nadškofa m.sgr. Vovka.
V pridigi med sv. mašo je g. direktor dal staršem in otrokom dragocen nauk, naj po zgledu sv. Alojzija skrbe, da si sredi vsakodnevnih skrbi vzamejo čas tudi za molitev, sv. obhajilo ter verski pouk, ki je v naših razmerah združen s slovensko šolo.
Da bodo v drugem, delu te proslave videli igro o siroti Jerici, so vsi otroci vedeli že od vsega začetka, ko je bila prireditev javljena. Prav zato so bili še bolj nestrpni, dokler se ni odprl oder in so zagledali v gozdni samoti tavajočo deklico. Uvodna recitacija narodne pesmi o siroti Jerici, ki je ob nežnih melodijah prihajala izza odra, je v duhu prikazala otrokom usodo tega dobrega dekletca. Za tem pa so tudi za-■res videli v štirih dejanjih to Jeričino pot: od iskanja zlatega jabolka za ma-
čeho, dekličinega srečanja z dobrimi vilami in palčki ter sprejema pri njihovem kralju do izročitve zlatega jabolka mačehi, njene kazni za zlo in, končno, do snidenja Jeričinega z materjo in odhoda v nebo.
Dejanja so potekala v tako tekoči
pimi diapozitivi prikazal vso očarljivo lepoto bariioške,ga planinskega sveta ter so ga ob koncu nagradili z navdušenim
odobravanjem. Večer je vodit predsednik SPD Robert Petriček.
Roditeljski sestanek, ki ga je sklical krajevni šolski svet slovenskega tečaja Antona Martina Slomška v Ramos Me--jfa, ki šteje letos točno 100 otrok iz 49 družin, se je vršil v nedelj«, 30. junija popoldne v Slomškov,em domu.
Začel ga je predsednik krajevnega šol. sveta. Franc Pergar, pozdravil vse navzoče, posebej Še predavatelja dr. Vinka Brumna im referenta MO Zedinjene, Slovenije Aleksandra Majhna.
'Nato je dal besedo dr. Brumnu, ki je poljudno na primerih razložil namen .pouka slovenScme v tečajih. Utemeljeval, je prav zanimivo in tehtno naslednje razloge: Í. jezik je glavni prilastek narodnosti; 2. možnost sodelovanja pri graditvi in ohranitvi .družinske kul‘.ur e; 4. razširjanje kulturnega obzorja 'in 5. znati jezik, če se vrnemo.
Po predavanju je bila živahna debata.. Zatem je govoril č. g. Matija Lamovšek o važnosti verouka v. tečajih in namoči staršev.
'Gdč. učiteljica Anica Šemrov je kot j voditeljica tečaja poudarjala med dru-! gim potrebo po še večji narodni zavesti in še večjem sodelovanju nekaterih, roditeljev s slovensko šolo; navedla je' nekaj ovir, ki bi se dale z lahkoto odpraviti, da bi se mogli doseči lepši učni in vzgojni uspehi, ter nakazala, kako se s primerno vzgojo budi pri otrocih narodni ponos.
Zaradi uspešnejšega ¡dela se je kra,-
Ignacij Breznik — 80-letnik
Med slovenskimi demokratskimi izseljenci na področju Vel. Bs. Airesa v Argentini je
12.	julija t. 1. dočakal 80-letnico življenja g. Ignacij Breznik, brat velikega slov. slovničarja in profesorja na škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano pok. dr. Antona Breznika. Poleg njegovih otrok in bližnjih sorodnikov, so se tega njegovega, visokega življenjskega jubileja, veselili tudi člani slovenske demokratske izseljenske skupnosti v Buenos Airesu, kajti jubilant je kljub svojim osemdesetim letom, še vedno njen delovni član ter vse njeno delo vedno podpira.
G. Ignacij Breznik se je rodil 12. julija 1883 v Ihanu. V domačem kraju je hodil tudi v osnovno šolo Ko je bil star 16 let, je odšel v Severno Ameriko. Trdo je delal po rudnikih in tovarnah ter se s prislužkom čez nekaj let vrni) domov. Bil je tedaj ravno v letih, ko so fante klicali na nabor. Kot postaven fant je bil potrjen in je vojaško suknjo nosil tri leta. Po , odslužen ju vojaškega roka si je izbral za življenjsko družico Hribarjevo Frančiško ter' si z njo ustvaril v Ihanu lepo domačijo. Z ženo sta trdo delala, da sta jo lepo uredila in razširila. Tudi v zimskih mesecih nista počivala, ampak sta hodila na Dunaj šivat slamnike. Njena smrt leta 1935 je bila zanj in za otroke zelo hud udarec.	8
Ob izbruhu !.• svetovne vojne leta 1914 so poklicali pod orožje tudi našega jubianta. Na raznih bojiščih je ¡prebil vsa vojna leta ter se vrnil na domačijo šele leta 1918- Znova je z veseljem poprijel za delo na gruntu. Med domačini je užival splošen ugled, zato so mu ljudje vedno izkazovali zaupanje tudi v njegovem javnem udejstvovanju, v katero je tudi živahno posegal v katoliškem, taboru. Že od mladih let je bil namreč delovni član Slovenske ljudske stranke. Na njeni listi je bil tudi izvo-IjeS za občinskega odbornika v Ihanu. Razen tega je bil blagajnik v odboru za elektrifikacijo ihanske občine, v župniji pa cerkveni ključar.
Ob , izbruhu komunistične revolucije je bil odločno na strani tistih, ki so branili slovenska narodna in verska izročila, zato se je leta 1945 pred komu-nističnimi nasilniki umaknil s hčerkami Ljudmilo, Frido ter Anico in ostalimi
Vsak teden ena
LUNA PA GORI GRE...
I Luna pa gor gre, lepo mi sveti ze.
Fantje po vas gredo, lepo zajuckajo.
Skupaj se stopijo, lepo zapojejo.
„Kdo so pa ti ljudje, k’ jih ne poznamo nič!“
„Mi smo pa tam doma, vsaka nas rada ima.
Iz kraja smo takega, zvaljamo vsakega.
K okencu pridemo, deklice kličemo.
Ura je polnoči, že se domu mudi.
Mežnar že dan zvoni, nas pa domov še ni.“
sorodniki na Koroško, kjer je preživel begunska leta v taborišču Spittal ob Diravi. Od tu je leta 1949 emigriral v Argentino ter se s svojimi otroci naselil v mestu Ramos Mejia na področju Vel. Bs. Airesa, kjer živi še danes.
Na poti iz domovine v begunstvo so komunisti zajeli njegovega zeta Viktorja Hribarja, m.oža jubilantove hčerke Ljudmile, ter ,ga obsodili na dosmrtno ječo. V zaporih je prebil 10 let, nato bil izpuščen na svobodo, 'nakar je odšel v Izseljenstvo in prišel srečno za ženo v Argentino. V domovini živita še dve Breznikovi hčerki, in sicer učiteljica Mici, katero so Nemci pregnali' ob zasedbi Gorenjske iz Žirov v Srbijo in je prišla domov prepozno, da bi mogla tudi ona oditi z očetom v izseljenstvo, ter redovnica s. Vincencija, ki je pred vojno delovala v Svečini piri Mariboru. Obe hčerki živita danes v Ljubljani, ker so komunisti lepo Breznikovo domačijo v Ihanu zaplenili, nato pa prodali.
G. Ignacij Breznik je 80-letnico svojega življenja dočakal v še dobrem zdravju in polni duševni svežosti ter ob živem zanimanju za vsa dogajanja slovenske skupnosti. Zato so se pa tudi vsi veselili njegovega visokega življenjskega jubileja ter mu želeli, naj bi mu dobrotni Bog naklonil še dolgo življenje
v zdravju in moči, da bi bil v veselje in srečo ne samo svojim, otrokom, vnukom in ostalim sorodnikom, ampak tudi slovenskim demokratskim, izseljencem, med katerimi uživa splošen ugled! ter spoštovanje.
K 80-letnemu življenjskemu jubileju g. Ignaciju Brezniku čestita tudi Svob. Slovenija ter mu v imenu vseh rojakov kliče
Bog ga živi še mnogo, mnogo let!
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Uspeh slovenske učenke
russi, urednik revije Le Arti, 'dr. Piccio-ne, ameriška profesorica Pearl Shecter in dr. Polaoei.
V drugem razredu nabrežinske šole, ki ga poučuje Vlasta Batagelj-Legiša
V morskem kopališču Forte 'dei Mar-mi na italijanski rivieri pod Apuanski-mi Alpami so letps maja že sedmič priredili mednarodno otroško tekmovanje v risanju. Vsako leto razpišejo tekmovanje, na katerega je treba poslati nekaj otroških risb. Razsodišče nato pokliče na posebno tekmovanje najboljše risarje in kiparje. Razsodišče so letos sestavljali kipar Arturo Dazzi, profesor za pecfagogijo rimske univerze Lui-gi Volpicelli, dr. Orlando Berbardi, umetnostni kritik Luciano Budigna, Ar-duro Cavalli, Aristide Vollucini, dav Ma-
naravni razgibanosti in tako jasnem in:	. ^ |Svet povečal za tri članice, in
lepem govornem podajanju, da so mo-; gicer go bgjg izvoljene gbspe: Vladimira gli z večjimi otroki in odraslimi sle-j	Marta Jeločnik in Zrimšek,
diti s pdlniin užitkom tudi najmlajši, j	da se tega koristnega sestan-
Zato pa tudi končni aplavz ni prenehal, ; ^	’lldeleži]e prav VSe družine.!
dokler se niso na odru ponovno poka-i	Reaarn Sušnik je (med sestan-
zali vsi igralci: glavna igralka Jerica I ^ ab3Vala &trbke z raznimi pravlji-z mačeho, očetom, polsestro in polbrat- ;	¡n igra,mi_
cem, vile in palčki s kraljem, ' Jeričina ■	^ da morajo v tako številčnem te-
rr.nti in angelčki. Pogrešili pa smo medi -aju'použevati z g. katehetom vred le njimi tudi nje, ki so prispevali k uspe-.	‘	~	' * v’
hu s sodelovanjem za odrom, zlasti njir ju, ki sta v spretni režiji vtisnila igri
, tri učne moči! Zakaj težko, težko je ! dobiti kako pom.oč za poučevanje.
sedanji predsednik ing. Anton Matičič v toplih besedah spomnil ustanovitelja „Slovenske 'besede“. V počastitev njegovega spomina je bilo silenjeno, da se daruje iz društvene' imovine za invalidski fond Društva protikomunističnih borcev 500 pesov in za Vincencijevo konferenco 350 pesov.
Povračilni ‘šahovski turnir med moštvoma Društva protikomunističnih borcev in Slovenskim domom se' je odigral v .soboio, 13. julija, zvečer. Ob tej priložnosti je goste pozdravil kulturni referent g. pbaf. Zupan. Takoj nato 'so igralci zasedli pripravljene mize' in začeli s tekmo’. Med tem ko je prvič zma-
trije učenci zelo lepo rišejo', zato so poslali 'razsodišču nekaj risb. Razsodišče je sprejelo risbo sedemletne Marize Škrk, ki je poslala risbo „V gostilni“, kjer je visela na razstavi najboljših slik in vzbudila zanimanje v „velikih“ umetniških krogih.
Na letošnji razpis je razsodišče prejelo 5000 risb iz 34 držav. Razsodišče je nato izbralo 47 'tekmovalcev in jih povabilo na posebno tegmovanje. Iz dežele Julijska krajina-Farianija sta bila povabljena ll-letni deček iz Cervigna-na in mala Mariza iz Nabrežine. Otroci so nato tekmovali po starosti; zmagovalci v vsaki skupini ko bili nagrajeni z Zlato medaljo, poleg tega pa so izbrali «e absolutno najboljšega risarja. Otroci, ki so prispeli na tekmovanje, so bili gostje šolskega patronata, stano-faii pa so s svojimi spremljevalci po raznih hotelih, ki sodelujejo pri tem simpatičnem tekmovanju.
Otroci so risali v prostorih ljudske šole; sedeli so, ne da bi bili razdeljeni po starostnih skupinah; spremljevalci
dušo — go. Zdenko in g. Lovra Jana. S tem pa smo izrazili tudi vse: šolski tečaj v Slovenski vasi, ki. je z igro nastopil, s svojim učiteljstvom in krogom sodelujočih pomeni — delo požrtvovalnost, uspeh. To smo pred igro pričakovali in tega smo bili tudi deležni.
Po prireditvi je mladinski referent g. nadzornik Majhen vse sodelujoče povabil k prigrizku, jim čestital k uspehu, in -se jim. zahvalil za. trud, posebej pa še za dar — poklonitev prostovoljnih prispevkov Slovenski hiši. mb.
SAN MARTIN
Sanmartinčani so v nedeljo, 21.	ju-	! Božo 0:1, Mehle	Ivan	:	Pavlič	Anton
lija lepo počastili spomin svojega	raj-	j 1:0, Poštajner Marijan	:	Masič	Tomaž
nega župnika svetnika Karla Škulja. Po | 1:0, Benko Franc : Smersu Miha 0,5:0,5, dopoldanski sv. maši zadušnici so obi- j Dolenje Vencelj : Baraga Aleksander skali njegov grob na sanmartinskem po- | 0:1, Skupni rezultat: Društvo profikom. kopališču, kjer je imel sedanji dušni 1 borcev je dobilo 2,5 točke, San Martin pastir g. Gregor Mali na zbrane roja-	; pa 3,5 točke.
ke leti nagovor, nato pa je molil za	po-	j Kcliine v San	Martinu	so v nedeljo,
koj duše pokojnega svetnika. Odborniki j 14. julija, privabile lepo število rojakov, založbe „Slovenska beseda“, ki jo je! Vrenje sicer ni bilo najlepše, toda Iju-ustanovil in vodil pok. g. svetnik, so j dje se tega niso ustrašili in .so prišli od imeli nato kratko sejo, na kateri se je , vseh strani. Mladine se je tudi zavrtela.
galo moštvo protikomunističnih boircev,' so seveda morali čakati pred vrati. Vsak je sedaj zmagalo sanmartinsko moštvo, otrok je moral (risati v isti tehniki, kot Rezultati na posameznih šahovnicah so je poslal risbo razsodišču. Marrza Škrk bili 'naslednji: Prelog Franc : Bujas }z Nabrežine je pri tekmovanju risala z Drago 0:1, Kosančič Bogdan : Šušteršič barvnimi kredami in narisala motiv iz
nabrežinslcega kamnoloma; bila je tudi prva, ki je oddala svojo risbo komisiji.
Razsodišče je naslednji dan prisodilo Marizi zlato' medaljo v njeni sedemletni skupini, poleg tega pa še absolutno na-, grado „Premio Angela Raffaelli“, ki jo je ustanovil časnikar Pi L. Silvestri v spomin na svojo pokojno mater. Naslednji dan je bila v navzočnosti predstavnikov oblasti slovesna razdelitev nagrad in otvoritev razstave sprejetih risb in risb tekmovanja samega.
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 25. 7. 1963 - No. 30
f i 0 V E N C I
ZDRUŽENE DRŽAVE SEV. AMERIKE
Slovenska pristava v Clevelandu bo v bodoče še bolj privlačna točka za rojake, kajti dobila je tudi prostorno pokrito dvorano, da bodo lahko na njej prireditve ob vsakem vremenu.
V Clevelandu so imeli v začetku junija sloveniSki pevski koncert. Pripravilo ga je Slovensko pevsko društvo Ko-/rotan, ki ga je prej vodil kot pevovodja Metod Mejač, sedaj pa je njegov pevovodja g. Lado Lernpel. Pred koncertom je pisatelj Karel Mauser za Am. domovino napisal uvodnik, :s katerim je vabil rojake, naj v obilnem, številu pridejo na slovensko pevslko prireditev. Med drugim je v uvodniku poudarjal: „Ne smemo se sami oropati zadnjega nakita, ki ga še imamo. Res je, da je kulturno delo najbolj nehvaležno, toda kaj je lepšega kakor prisluškovati temu, kar je .skrito v človekovi globini in prihaja na dan, kakor čudovit čist vir in veže na ljubek način dolga obdobja naše preteklosti? Saj ne moremo mimo vsega kar tako hladno in malomarno. Tako dolgo je že pel slovenski človek, da bi že iz samih pesmi mogli sestaviti njegovo zgodovino. Veselo zgodovino in žalostno zgodovino. Toliko lepega je v vsem tem.“ Svoje razpravljanje o slovenski pesmi pa zaključuje z ugotovitvijo: „Nima ti sicer ničesar materialnega potisniti v .roke, toda saj tako daleč še nismo, kajne? More pa nam. napolniti dušo s ponosom, s spominom, z upanjem, in to so dobrine, ki jih v tem času tako strašno potrebujemo. To odhajanje duha iz nas postaja iz leta v leto bolj mučno, to bežanje iz duhovnih vrednot • v grobo vsakdanjost postaja 'naš največji problem. Moramo si prizadevati, da ga ustavimo, da ga vsaj zaviramo.“
KANADA
Krščeni so bili: Debby Terezija Donko, hčerka Janeza in Terezije roj. Vugrinec; Peter Skale, sin Vinka in Milke roj. Celestina; Gina Ana Hace, hčerka
PO SVETU
Antona in Štefanije roj. Venk; Marija Ana Grobin, hčerka Antona in Marije roj. Knavs; Anton Žižek, sin Antona in Marije roj. Kranjc; Dani Jelen, sin Ivana in Pavline .roj. Kuhar; Janez Šileč, sin Janeza in Elze roj. Zupanič; Marko Skočir, sin Stanka in Matilde roj. Basa j; Anita Marija Ceiger, hčerka Lojzeta in Jolande roj. Vučak; Suzana Hajdinjak, hčerka Ernesta in Marije roj. Tekavčič; Marija Frančiška Smolič, hčerka Franca in Ane roj. Lovšin; Daniel Vinko Štavanja, sin Vinka in Eme roj. Kranjc; Marko Anton Levstik, sin Sta-■ neta in Majde roj. Kolesa; Joža Pucar,
. sin Danila in Andrejine roj Valentič ter Helena Kordež, hčerka Vinka in Sonje roj. Seljak.
Poročili so se: Ivan Kolenc in Veronika Kotnjak, Janko Teležar in Marija Korpar, Stane Požgaj in Erna Ge-der, Cvetko Godina in Gabrijela Leban in Franc Strlič ter Ida Miklavčič.
PO ŠPORTNEM SVETU
V Cali v Kolumbiji' ¡se je 7. 7. zaključilo južnoameriško lahkoatletsko prvenstvo. Od leta 1919, ko je prvič bilo moško prvenstvo, je Argentina zasedla devetkrat pirvo mesto, letos pa je bila tretja. Damsko prvenstvo je bilo prvič leta 1939. Argentina je bila prva štirikrat, letos so Argentinke zasedle drugo mesto. Na zadnjem prvenstvu je bilo doseženih nekaj izredno dobrih .rezultatov, nekaj pa je bilo samo povprečnih. Tako je Herrera (Venezuela) izenačil južnoameriški rekord na 100 m z 10,2; nova rekorda pa sta postavila 'na 400 m ■s 46,7 Fusil (Ven.), v deseteroboju Thomas (Ven.) s 6825 točkami. Pri damah je izboljšala južnoameriški rekord na 200 m Brazilka Lopčz s 24,3.
Argentinski lahkoatleti so zasedli naslednja prva mesta: 5000 m Suarez 14:59,8; 10.000 m Suarez 31:9,6; 400 m zapreke Dyirzska 51,0; 3000 m zapreke Ardaizon 9:13,0; skok ob palici Eleu-ssipi 4,10. Pri damah pa so bile prve: E. Dyrzska 80 m zapreke 11,5; Farina daljina 5,74; krogla Pfueller 12,82; disk Pfueller 46,36.
Pri moških so zasedli prvo mesto Venezolanei, pri damah pa Brazilke.
Krožna kolesarska dirka „Po Franciji“ je v polnem teku. V 14. etapi je zmagal Francoz Ignolin. ’V’ splošni klasifikaciji pa vodi Belgijec Desmet s slabimi tremi minutami naskoka pred Francozoma Anquetilom in Gainchem. Za letošnjo dirko je posebno značilno, da so popolnoma odpovedali najboljši italijanski tekmovalci
ŠAH
Na šahovskem turnirju v Los Angelesu je Gligorič v prvem kolu turnirja „Piatigorsky“ premagal svetovnega prvaka Petrosiana ter igral neodločeno z Najdorfom (Arg.). Poleg omenjenih igrajo na tem turnirju še Keres (ZS SR), Panno (Arg.), Benko in Reshevsky (ZDA) ter Olafsson (Islandija).
Nia svetovnem dopisnem šahovskem prvenstvu vodi Švedska z 20 točkami pred Sovjetsko ¡zvezo in Jugoslavijo.
V	Budvi se je te dni pričel svetovni študentski šahovski turnir. Igrajo ¡reprezentance Anglije, Mongolije, Jugoslavije, Kube, .ZDA, Finske, Poljske, Tunisa, ČSSR, švedske, Madžarske, škotske, Italije, Belgije, Bolgarije in Nemčije.
OBVESTILA
V	Slovenski vasi bo v nedeljo, 27. julija, ob 16 v Domu pravljična igra ’„Sirota Jerica“.
Družabni večer s skupno večerjo za vse člane in prijatelje Slomškovega do-" ma bo v soboto, 27. julija, ob 20 v domu
Zvezna odbora SFZ in SDO vabita na igro „Divji lovec“, ki jo uprizorita SFZ in SDO iz San Martina v soboto, 27. \ julija v Slovenski hiši.
Slov. kat. akad. starešinstvo vabi vse svoje članstvo na sestanek, ki bo v soboto, 27. julija, ob 19 v Slovenski hiši. Na programu zelo aktualno vprašanje.
V	San Martinu bo v nedeljo, 28. julija ob 10 dopoldne prosl-ava 1100-letnice prihoda sv. Cirife in Metoda med Slovane.
Škofjeločani imajo svoj šentjakobski • sejm v nedeljo, 28. julija, ob 3 popoldne v Slomškovem domu v Ramos Mejii.
VIL kulturni večer SKA bo v soboto,
3. avgusta ob 19 v salonu Bullrich, Sa-randi 41. Predaval bo g. dr. Jože Rant o „Problemih krščanske eksistence“ (ob Kremžarjevi zbirki Sivi dnevi).
. .............................lun«,.
Igra „Gospodova ura“ v Carapachayu
preložena na poznejši čas.
„Naša zgodba“ je naslov prireditvi gojencev škofovega zavoda v čast sv. Cirila in Metoda. Bo v nedeljo, 11. avgusta ob 16 v dvorani Slovenske hiše.
„Triglavska roža“ mladinska igra pisatelja Mirka Kunčiča,bi predvajana v soboto, 17. avgusta, v dvorani sester dominikank. Izvajal jo bo Slomškov mladinski oder.
II. obletnico blagoslovitve in otvoritve bo Slomškov dom, proslavil v nedeljo, 8. septembra, s celodnevno prire-' ditvijo.
Šahovski troboj: Naš dom v San Justu — Slov. dom v San Martinu — Slomško\ dom
Kot je bilo napovedano je v priprav: šahovsko tekmovanje med tremi slovenskimi domovi pa področju Vel. Buenos Airesa. V vseh treh domovih so doma prav močni šahisti in je pričakovati zanimivih srečanj. Vsako moštvo sestavlja šest igralcev; ekipe pa se bodo pomerile vsaka z vsako v dveh srečanjih, v prvi in povratni. Tekmovanje se bo pričelo v soboto, 3. avgusta, in se nadaljevalo šest zaporednih šobot. Program je naslednji:,
3. avgusta: Slomškov dom : Naš dom v San Justu; 10. avgusta: Slomškov dom : Slov. dom v San Martinu v Ramos Mejii; 17. avgusta: Slov. dom iz San Martina : Naš dom v San Martinu; 24. avgusta: Slomškov dom. ‘ Naš dom v Ramos Mejii; 31. avgusta: Slomškov dom : Slov. dom iz San Martina v San Martinu; 7. septembra: Slov. dom. iv Martinu; 7. septembra: Slov. dom iz
Tekmovanja se prično ob 20,30. Morebitne spremembe bodo objavljene.
SLOVENSKI DOM
CARAPACHAY te o l i n e
v Domu v nedeljo, 4. avgusta.^ Pridite, bodo 1obre!
Slovenski šolski tečaj FRANCE BALANTIČ
NAŠA PESEM IN BESEDA
koncert in prizorček šolarjev pod
ESLOVEIJA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
O oz n ff Z «- Ort 9 OgO <	FRANQUEO PAGADO Codcesión N* 577*
	TARIFA REDUCIDA Concesión N SSM
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 770.902	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, ^ za pošiljanje z letalsko pošto 12 dularjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E- 33-7213
TTvnTnTt ar ^
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Bueno» Airea
■
■
■	■
Preselitev
■ /	■
od 1. avgusta naprej
■	Montevideo 4519, 9. nadstr., piš. 92 !
T. E.: 46-0418, 46-1862
Vsak dan (tudi popoldne)
■	■ Simon Rajer
uradni prevajavec
■	P
¿•n ■■•■« ■•!»■■•■ ■»■•»■■»« ■■■■■«■■»»*
Najboljši prijatelj v starosti je hranilna vloga v
SLOVENSKI HRANILNICI
z. z o. z.
Av. San Martin 263 — Ramos Mejia
ARGENTINA
(Nadaljevanje z 2. strani) določila prejemke novemu predsedniku in podpredsedniku republike. Predsednik republike bo mesečno prejemal toliko kot predsednik Vrhovnega državnega sodišča, t. j. nekaj nad 80.000 pesov, podpredsednik pa polovico manj.
KOLINE
V	N AŠEM DOMU
V	SAN JUSTU
V NEDELJO, 28. JULIJA ob 15
Znova bo med nami orkester
„DONAU MELODY“
I
m
m
Obtožba častnikov za zadnjo revolucijo
Vojaški državni tožilec je sestavil .obtožnico proti tistim častnikom., ki so sodelovali v zadnji aprilski revoluciji z ■namenom zrušiti sedanjo vlado ter preprečiti izvedbo julijskih volitev. Vojaški državni tožilec predlaga za 4 kontraadmirale zaporno kožen 12 let in odstavitev, za kontraadmirala Riala 4 leta zapora in odstavitev, za admirala Izaka Rojasa, ki je bil v revolucionarni vladi podpredsednik republike, pa 3 leta zapora in odstavitev kot admirala. Istočasno so v vojski upokojili in degradirali 131 častnikov.
Proces proti 204 častnikom, suho-zemske vojske, mornarice in letalstva se bo predvidoma začel prihodnji ponedeljek v Buenos Airesu v šoli za pomorsko mehaniko. Sodijo, da bo obsodba izrečena med 10. in 15. avgustom t. 1.
Javna zahvala
Podpisani se javno zahvalim Slovenskemu domu v San Martinu za izplačilo zneska $ 6.000,— iz njegovega Posmrtninskega sklada za umrlega člana Slovenskega doma v San Martinu Jožeta Rudolfa. San Justo, 14. julija 1963.
Franc Telia v ec
tisoč in sto let prihoda svetih bratov cirila in metoda
NAŠA ZGODBA
slovenska hiša enajstega avgusta ob štirih popoldne gojenci škofovega zavoda
vodstvom voditeljice tečaja gdč. A. Klanšek
V nedeljo, 4. avgusta 1963 ob 15. uri Naš dom. — San Justo
Uradne ure: ob sobotah 16—20 Dežurna: ob nedeljah 9—11
SDO in SFZ SAN MARTIN ponovita
FINŽGARJEVO DRAMO
DIVJI LOVEC
igrokaz v 4 dejanjih
v soboto, 27. julija, ob 7 zvečer v dvorani Slovenske hiše na Ramón Falconu 4158
Godi se leta 1848
IVAN PREGELJ:
Otroci
Slavica je postala resna:
„No pa ne zameri. Bili so vendar lepi časi svoje dni. Takrat pred petimi leti, kaj? Saj se spominjaš! Ko je bil tvoj ali Avrelijin god, kaj vem, pa je naš France prišel voščit; a ni vedel, kateri.“
Veroniki so se orosile oči:
„Lepo je ibilo.“
„Kaj ne, France je bal tisti, ki je mešal naše glave,“ je rekla Slavica prostodušno.
Veronika ji' ni odgovorila. Slavica ji je oprezujoče pogledala v lice, ali ni morda opazila, da se je zarekla. Vstala je živahno in v zadregi:
„Pridi torej k Heleni in za Silvestrovo bom preprosila Franceta, naj nas povabi na večerjico. Te že zdaj va-
bim.. Seveda Benjamina tudi.“
Tako se je poslovila in šla.
*
Izbrana družba je sedela pri Poz-nikovih za mizo ob osmih zvečer za Silvestrovo; Veronika ob Heleni; Poz-nik ob župniku in kaplanu, Sivec in Albin sta zabavala Slavico, sebi prepuščena sta sedela Košir in Koširka. Klavir je bil v hiši in Albin je zapel in je bila zopet tista težka balada, ki je budila temo v duši in tesnobo:
„.. . kommst nimmermehr aus diesem Wald...“
j- uh i; i :	63
sonca
„Ah kaj,“ je vrgla Slavica svoj ži-vot iz omrtvelosti! Ali že veste najnovejše? Kako so namreč peli angeli na letošnji božični večer?“
„Kakor po navadi,“ je dejal župnik.
„Motite se,“.. je odvrnila Slavica, „Gloriosa in excelsis so peli. Gospod učitelj je priča.“
Župnik se je osuplo ozrl na učitelja. Poznik pa se je zasmejal na glas. Helena je z jasnimi očmi bodrila učitelja, ki je 'bil v sto zadregah. Dvignil se je in rekel ne da bi se ozrl na ženo, ki je iskala v obrazih in ni nič razumela:
„Zapisalo se mi je, pa sem pustil kakor sem napisal. Moj bog, menda ni greh, če pravim, da je Mati Božja Gloriosa ?“
„Seveda ni,“ je odvrnil župnik.
„O ti hinavec!“ je ušlo Slavici. Proseče ji je iskal učitelj v obraz. A ni se utolažila. Tedaj je Sivca prvikrat obšlo čustvo, ki ga dotedaj ni poznal. Posilil ¡se je vljudno, pogledal na Poznika in menil pikro:
„Bolje sem. še vedno 'napisal, kakor če bi bil povedal: ‘Ave, frater meridio-nalis’.“
„Dobro,“ se je zasmejal Poznik, učitelj, razvijaš se.“
„Kaj je rekel, kaj je rekel?“ je vpraševala Slavica zardela.
„Ave frater meridionalis.“ je ponovil Albin, „to se pravi: zdrav, moj južni brat!“
„Odpustite, gospodična,“ je tedaj že obžaloval učitelj. Slavica je gledala srepo.
Vstopila je služkinja, dala Pozniku vizitko in rekla, da ji jo je pravkar izročil neki gospod, ki je takoj odšel.
„Juraj Rosandič vošči vsem skupaj srečno novo leto,“ je rekel Poznik, ko je pogledal na vizitko. Kakor da jo je nevidna roka dvignila, je vstala Slavica in odšla.
„Kaj pa je spet temu frocu?“ se je začudila Koširka. Poznik ni povedal. Lice pa se mu je zresnilo.
Okoli desetih so se Poznikovi gosti razšli. Nihče med njimi ni vedel, kaj je bilo razbilo dobro voljo. Učitelj je odšel z obupnim licem.' Komaj da je tajil solze. Samo Helena je cvetela v neznani sreči. Ko je ostala ¡sama z možem, ga je objela, se mu naslonila na prsi in rekla:
„Ali veš, France?“
„Kaj pa?“
„Dete v meni je živo. čujem mu srce,“ je dehnila.
„Bog daj srečo, Helenček,“ je rekel mirno. Potem sta sama sedla za mizo in molče gledala"na kazala v švarcval-derici...
* ¡1' ' . 1
Na novega leta dan ^o doživeli zopet enkrat nadležnost otfok, katerim so kovali konja z groši v jabolko. Potem!
so šli k „ofru“. Košir z zaprto koverto. Poznik s cekinom. Potem, je nekdo zaslutil, da je čas pusten in da bo treba v sos'edni trg na letni pustni čitalniški ples. Heleno je Veronika medtem nekaj brati obiskala.
„Po Veliki noči ;bo,“ je povedala Helena.
„Srečna si,“ je odvrnila Veronika, „pri meni bo že do pepelnice enkrat.“ In še je dostavila:
„Oh, pa že spet bo dekle!“
XIII.
Dan pred svetimi Tremi kralji je prejela Slavica pismo od Juraja Rosan-dica. Pisal ji je, da se je naselil v bližnjem. trgu. Vsak večer in vsako jutro da je čaka pod tremi topoli ob studencu pod Prapetnom. Samo enkrat, je prosil, naj pride, ¡da ¡bo mogel govoriti z njo „na samem in odkrito“. Dva dni je deklica trpela, tretji dan .se je odločila in mu odpisala trpko:
„Bili ste že večkrat na samem z menoj in odkrito. Nič nočem očitati, a tega kar se je zgodilo, ne morem, pozabiti! Ne smem! Kar bom jaz govorila z Vami, sme slišati vsakdo. Moj oče, moja m,ati Va,m ne zapirata vrat svoje hiše. Če želite in morate govoriti z menoj, storite to v njiju hiši.“
Z gotovostjo je deklica čakala nato d.an za dnem, da se Rosandič zglasi. Minil je teden, minil je drugi, ni dočakala. V tistih dneh je splahnelo njeno obličje. Kakor mrzlična je bila, roke' so ji bile
vlažne, oči trudne, neprespane. V tistih dneh je ustvarjala njena domišljija roman čudnega, znano neznanega človeka. Vstajal ji je v strašni nazornosti, da ga je morala ljubiti in je vsa trepetala pred njim. Iz ¡drobnih vesti, ki jih je bila ujela po 'njegovih .besedah in virih, je zrastla v njej sladko bridka podoba, ki ni ¡bila ne resnica ne popolna sanja in vendar skoraj točna vernost obličja človeškega in ¡duše človeške, kakor jo je nagonsko slutilo njeno svetlo in sveto deklištvo, njena bridko preizkušena prva ljubav. Tako je videla Rosandiča:
„Zemlja, ki mu je domovina, je vsa druga kot naša. Cvetje je drugo, les je drug, sad in klas. Viharji so tam drugačni, še jeka poje morda drugače. Tam. se je rodil. On ve, 'kako! 'Sredi poti skozi čeri, vračajoča se z božje poti ali godu ga je povila mati, in kar je prvo prijel, je bil morda ovčji kožuh in morda strupeno bridek ibrinov grm. In ' potem je rastel, v lahni košuljici, brez opankov, kakor vsi otroci tam, celo deçà bogatih staršev. Sonce m.u je palilo lice, v brinu je ogorel. Pesem uspavanka, ki so mu jo peli, je pela o bojih in ■krvi in le redko se je utrnila vanjo solza neporočenega dekleta. To mu je ostalo. Še zdaj je čudovito lep, kadar poje .svoje žalostne pesmi. Tako je naštel. Igrača sta mu bila nož in domači pes. S psom sta se grizla v igri na travi in ko je tekla kri, je šibkejši segel po kamenu in se maščeval za rane.
(Nadaljevanje ¡prihodnjič)