Our Write Us Today Advertising are REASONABLE____ List slovenskih delavcev v Ameriki. gELEPHQNE; CHelse. 3—1242 i i i----------- SIM. IMS mi dM rm OfflM M No. 2. — Stev. 2. Ink. N. I, Bto Set IA ^ O Tj 2 NA DAN D0BITA¥E7» C "GLAS NARODA" po nm MiunMm tu 8T0J DOM (h 11«! ZA $6.—NA LETO NAD 300 IZDAJ NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 3, 19 40—SREDA. 3. JANUARJA, 1940 Volume XLVI1I. — Letnik XLVIII. SE UPIRAJO Zaposlenje v Penni. Država Pennsylvania ima vsled svetovne vojne precejšnje dobičke. — Tovarne obratujejo s polno paro. — Premogar ji so tudi zaposleni. Aretiranih je bilo mnogo častnikov BEOGRAD, Jugoslavija, 3. januarja. — Kot naznanjajo poročila iz Prage, je bilo zadnje dni na Češkem in Moravskem aretir&nih več bivših čast- 1 laven* v državi (z izjemo za-( Tev.m|e 0j>ratu;ej0 s .^o nikov čehoslovaške armade, skoro vsi češki urad- \mnh istotako tudi premogov- niki v Skodovih tovarnah in več časnikarjev. Med y'.,,^ j,, "l >il poslenih de- avgust a. ARETIRANI ČASNIKARJI Pri listu Lidove Ncfviny" je bil aretiran Ivan Jlerden, pri ."isiti "Narodni Politika" jki lx>u«la. Tajna policija je vdrla v uradne prostore prcjK/vedanega lista 44V boj!7' in več uradnikov je bilo vstreljenih. Kaznilnice v Pragi so polne in celo podzemske ječe iz srednjega veka .»o natlačene z jetniki. PONEMCEVANJE SE NAGLO VRSl Nemške obla ti nadaljujejo s poiicničmunjein češkega prebivalstva. Češki prebivalci v 20 vaseh v okraju Milovice v .severni Češki, kjer so aretilerijska strelišča, so prejeli naročilo, da so pri pral vi jeni, da se na dano povelje v 24 urah izselijo. Za vsako družino je bi! določen po en voz za preselitev. Na njihova mesta pa se bodo naseliti Nemci. PRASKI MESTNI SVET BREZ VELJAVE Mestni * vet v Pragi je popolnoma izgubil svoje ustavne pravice in im;i samo značaj svetovalcev. Vsako odredbo praškega župana mora odobriti in podpisati nemški podžupan in vsak češki urad ima po enega nemškega kolega. 2IVE2 ODVAŽAJO V NEMČIJO Mnogo živeža prevažajo iz Češke in Moravske v Nemčijo. V protektor itu sme ostati samo polovica nalovljenih rib, druga polovica gre v Nemčijo. Tekom treh tednov v decembru je v Pragi zalogu mleka j>adla za 80,000 litrov na dan, medtem ko je na osebo odmerjenega četrt litra mleka na dan. Kavno tako je bilo mogoče dobiti -auio polovico toliko soli za osebo, kot navadno. MLADI CEHI BEZUO V FRANCIJO PAltlZ, Francija, 3. januarja. — V Franciji neprestano prihajajo mladi Cehi in stopajo v čelioslovaško armado, ki se organizira v Franciji. Ko je prišlo trelbe. (Nadaljevanje na 2. str.) več kak o i1 meseca maja. De-^ dosti boljše kot je bilo lan-iavci zaslužili meseca no- sko. Za odpravo nezaposlenosti Po mnenju Ameriške delavske federacije je treba produkcijo znatno povečati. — Priporoča se konvencijo vseh slojev. Green se ne strinja s Perkinsovo WASHINGTON, D. C., 1. januarja. — V posebnem poročilu zatrjuje Ameriška delavska federacija, da je edino sredstvo za. odpravo nezaposlenosti povečana produkcija. Naj večji problem, s katerim se mora baviti Amerika, bo šele tedaj rešen, ko bo pretežna večina nezaposlenih vključena v gospodarski proces. Delawka Federacija predlaga, naj L>e čimprej vrši konferenca trgovcev, delavcev, far-merjev in zastopnikov odjemalcev. Namen te konference bc doseči ta cilj. V mesečnem poročilu Federacije je rečeno, da bi bilo mogoče dobiti delo za devet milijonov nezaposlenih, če bi bila industrijalna produkcija za 25 odstotkov večja kot je bila leta 1929. Federacija priznava, da privatna industrija ne bo povečala produkcije, če ne bo imela v to svrho potrebnih jamščin. V Evropi je vojna, poleg tega so pa prihodnje leto predsedniške volitve. Oboje ni ničkaj posebno dobra jamščina za u-1 m^Bm I spcšno ustaljen je oziroma na- FINSKI VOJAKI SO ZAVZELI VAŽNO RUSKO l,redek gospodarstva. Marsi-BAZO V AITTAJOKIJU ! kaj ,m utegue kouferen- HELSINKI, Fnska, 3. januarja. Voditelj Delavske federacije pravi, da poročilo delavske tajnice ne temelji na točnih podatkih in da ni resnično. Delavske vesti ročilo pravi, da so Finci odbili novi ruski napad blizu jezera Lava in da so celo zavzeli rusko bazo v Aittajokiju, ki se nahaja blizu ruske meje severno od Ladoškega jezera. .Ob istem času pa tudi Finci naznanjajo, da so v bližini Salle obkolili rusko divizijo 16,000 mož. V Aittajokiju je padel Fincem v roke zelo bogat plen: tri strojnice, ena poljska kuhinja in 400 težkih vojaških sunken j. Finci operirajo v zelo majhnih skupinah in večinoma na ski-jih. Pri zračnih napadih na dan Novega leta so Finci izstrelili 7 sovražnih bombnikov, ki so si za svoj napad izbrali pristanišči Abo in Uleaborg. Napad na Abo je vprizorilo 31 bombnikov, ki so vrgli oko-200 bomb. Zsdet je bil med drugimi poslopji starodavni grad, ki je pričel goreti, toda ogenj je bil kmalu pogašen. ca odgovornih zastopnikov tr-VJradno po- 1 govskega sveta, delavstva, far-merjev in odjemalcev. Iz poročila je nadalje razvidno, da ni mogoče v kratkem času pričakovati 23 odstotne-ira zvišanja produkcije. Od letu 1919 do letu 1929 se je pro-dukcija povečala za 43 odstot WASHINGTON, D. C., 2. jan. — Ameriška delavska fe-deracija očita delavski tajnici Perkinsovi, da njeno poročilo 0 sporu med Delavsko federacijo in CIO, ki ga bo predložila prihodnjemu Kongresu, ni _ točno. Federacija predlaga, naj po- Nezaposlenost V nov. ročilo natančno preišče i>oscb-. .... . .. . . • i ,, . . .Narodni lndustnjului kon- ni kongre-iii odbor ter naj Per- c . . . T \ . 1 • . • ... , .. ■- terenem urad poroča, da se je kinsovo prisili povedati resni- , . , , t • , . meseca novembra povečala ue- co, katero je vedoma zatajila. , . . r. ..... - Ai—ii- i i -i zaposlenost v Združenih drza- illiam Green, predsednik ' 1 Ameriške federacije, je izjavil : — Delavska tajnica trdi, da si Ameriška delavska federacija lasti štiri milijone čla-n t »v. Mi se teh članov ne lastimo, ampak jih imamo v resnici« Te številke so v našem letnem poročilu ter so jih preiskali finančni izvedenci. Tajnica Per-ki n sova ima prepis našega finančnega poročilu, nima pa takega poročila od CIO. Miss Perkins skuša prepričati javnost, da imata obe organizaciji enako število članov, toda mi vemo, da ima Delavska federacija najmanj štirikrat toliko članov, ki redno plačujejo svoje mesečne prispevke, kot jih ima CIO. — Miss Perkins pravi, da je kov, dočim je bila leta 1939 za razkol v delavskem gibanju ne-11 odstotkov manjša kot leta varen za delavske organizacije 1929. - i vali za i>et odstotkov. Število nezaposlenih se je povečalo za 391,(MX) oseb, tuJed česar je sedaj S,511,000 oseb brez dela. Navzlic temu je pa nezaposlenih milijon mauj kot jih je bilo iani ob tem času. Razmere se boljšajo WASHINGTON, D. C., 1. jan. — Iz novoletne poslanice delavske tajnice ^Miss Perkins je razvidno, da so meseca novembra znašale tedenske plače I K) ameriških tovarnah 193 milijonov dolarjev, je je 33 milijonov več kot meseca novem -bra prejšnjega leta ter 120 milijonov več kot novembra leta 1931. Tovorni promet na ameriških železnicah je bil novembra za devetnajst odstotkov ivečji LUTERANCI kritizirajo predsednika ter da povzroča delodajalcem v i„tem mesecu leta 1938. Reveži se obračajo na predsednika ATHENS, O., 1. jan. — Za- ka živil, kuriva in obleke. Govt* mer Bricker pravi, kot obi- stopuiki 0252 obubožanih nezaposlenih v Athens okraju so prosili predsednika, naj pošlje v Athens armadne kuhinje, da je to njihovo edino upanje. — Reliefni položaj v Athens je skrajno resen, — so mu br-zojavili.—'Nezaposlenim manj- čajno, da je na razpolago do -volj denarja. velike preglavice. Ta trditev je brez podlage in neresnična. Nadalje ni res, da se je razkol j v delavskem gibanju 4* izkristaliziral'', ko je bilo dne G. sep. j 1936 "izključenih" iz delavske ST. LOl'IS, Mo., 1. jan. —federacije deset organizacij. Včeraj je bil j»o vsej deželi Kuzkol je nastal, ko se je no-broadcustan luteranski pro-j vembra meseca 1935 ustanovil gram. Uvodni govor je imel tir. CIO, izkristaliziral se je pa, ko Walter A. Maier, znani profe-jje začela ta organizacija ta-sor semitskih jezikov na tu- koj nato nenapovedano vojno kajšnjem Concordia seminarju.'proti Delavski federaciji. 5. Kot kaže, niso luteranci ničkaj »septembra ni bila nobena or- zadovoljni, ker je poslal predsednik Roosevelt .svojega po- ganizacija izključena iz Federacije, pač so bile pa organi- slanika v Vatikan. Dr. Maier, zacije onega dne suspendirane, je rekel, da je predsednik s tem j kar seveda ogromen razlo-prekršil ameriški princip glede j ček. ločifrve cerkve od države. POMORSKA BITKA V JUŽNEM ATLANTIKU Murphy|>roti]špijonaži Posebna veleporota bo preiskovala sabotažo in špijonažo. — Nad osemsto organizacij je pod; nadzorstvom. Ameriški farmerji so dobili leta 1939 za svoje produkte se-demtisoe petsto milijonov dolarjev. V sedmih letih se je povišal njihov dohodek za 63 odstotkov. Po mnenju -delafvsske tajnice bo leto 1JH0 v vseh pogledih mnogo obetajoče. Industrijska delavnost se bo znatno povečala in število nezaposlenih se bo zmanjšalo. Bata bo opustil načrt BALTIMORE, Md., 1. jan. — Odvetnik Bata &hoe Company je izjavil, da je nameravala njegova družba potrošiti za gradnjo nove tovarne v Belcamp, Md., deset milijonov dolarjev ter zaposkti v nji dvajset tisoč delavcev. Vsled — Govoreč o mirovnih i»oga-janjih je MUs Perkins zamolčala važno točko, dasi bi bila prisiljena govoriti resnico. Za- . molčala je namreč, da je CIO razsodbe pnselniške obla- ineseca aprila prekinil pogaja-i**! J™ P* trvb* tc na£rte °PU-uja in jih izza onega časa ni >l,lu hotel obnoviti. I Družba Je »uročila iz Ceh Angleška kri- žarkat4Ajax"l WASHINGTON, D. C., 2.'je, je otlvrnil Murphy, da se ' v boju z nem- dec. — Generalni inavdnik Fr. bo poL-lužil j»ostav, tikajočih se ško oklopnico Murphy je izjavil, da se bo dne'dohodninskega uavka, potnih "Graf Spee", 2. januarja se-tala i>osebua po-'listov in inozemskih agentov, ki je bila pri- rota, ki bo preiskovala špijo- | preiskaVo bo vodil zvezni o-siljena pobe- nažo iu sabotažo v Združenih' k rajni pravdnik John Calrill v gniti v prista- državah. Poleg tega se je izve-'New Yorku. njšče Monte-^ delo, da namerava justični de-1 Agent je justičnega depart-video in jo je partment uvesti temeljito pre- menta nadzorujejo kakšnih o- pozneje ^»pdtan pil. njen iskaivo protližidovske delavno -po t o- sti. Po Murphvjeveni zatrdilu so semsto organizacij, katere obirajo državljanske pravice ne -katerih narodnostnih manjšin to le priprave za veliko akei-| Dolžnost justičnega depart-jo, čije s vrh a je, napraviti red menta ni samo zasledovati kr- Iv.. , v ameriški demokraciji. j šilcev postav, pač pa ščititi tu- j Na vprašanje, če bo justični di telesne, umstvene, verske in I department kazensko zasledo- lastninske pravice vsakega po-Ival protižidovske organizaci-1 same z nega državljana. Perkinsova je iiiozabila po- p rog rama. slovaške 72 strokovnjakov, jii , , -i^i i f j i uaj bi nov^e delavce strokovno vedafei, da je Delavska federa-1. , ... ..... ,, , - ,• i izobrazili, pnselmska oblast }>a ena vinIiio pripravljena obno- f . „ . , ,., , , ,. - : ... k 62 m dovolila delati, viti i»ogajtwija ter je o tem ob-..... . . . . . i Dnrzba pravi, da s saiuo de- vest ila delavski urad in preil- . / . . . . , set um strokovnjaki ne more seduika. I. .. . * . . .. . , , . . - izvesti svojega produkcijskega — ( emu hoče delavska ta j - ui»*a prikriti kongresu ta dej- Trdno sem prepričan, -J Manj ljudi na reliefu je zaključil Green svojo izjavo,' ALBANY, N. Y., 1. jan. — — j »osebni kongre-iii od-| new>orški državi je bilo me-Inir po.ubil pretlse delavsko se«*a nofembra 1939 približno tajnica Perkinsovo ter jo pri- 19 odstotkov manj ljudi na rešili povedati resnico, katoro je Kcfu kot pa novembra 1938. namenoma zamolčala. | Njihovo število je znašalo — Najbrž bo tudi John L. Le- i 279,263, stroški zanje pa $19,-wis, predsednik CIO, povedal 794,869. To so seveda le osebe, svoje mnenje o poročilu Per- ki so dobivale kinsove ter Greenovem k omen- ne pa zaposlene! tarjn. ' liefnib agenturah. -A -r-^ «r *rr ^ - NARODA" OO^PANI J. of ||Mr« M« fOKK, N. (A -jf lk* 47tfe Year y VM-B^i !■>!< wit« i i?" \r% V- w—1 188USD ITMKS ft*? ^^fJ^ZB Ea New Xert M ^rio Za POl IKS............. Kt inoeemstvv ■ Zt pol leu ... i »4» | $S JKJ fT.00 K4BODA* UEHAJl VSAKI U4N IZVZEMfil MUILJ ft IMfc BfUnr, NEW TOSK. M. 1. POMAGAJTE nam iZBOJUlSATI LUST • t«m, 4» mate yedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis giora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prehranjen pri terjatvi, je namenjen n IZBOLJŠANJE LISTA. Wednesday, January 3, 1940 — t- SLOVEN® (TUOOm^V) DAILY Iz Slovenije SMRTEN SKOK Pred Inevi so prepeljali v celjsko 'bolnišnico 29-letnega kočarja Vinka DoLšaka irz Gra-diškeg»j dola pri Rogaški &la-tiui. Imel paškodbe na ^lavi. iztHjvedal je, da ho ga v Zagaju pri Rogteski Slatini na-padfi Anton Zajko ter brata Tlel i l.o zvišati »plače delavcem in uracil i št vii, kaj pa naš M »a i i kmet in viničar* Prihranjenega nima nihče ničesar, ker komaj zasluži iz dneva v 1 u, nuji!" y i vi jonske p »trebeči ne se -dražijo, od javne uo-?rodeJni>sti Jjudje tudi ne morejo živeti, kako se l>o trda j preživel ta naš revni ^tan! Ti- Jos»p Ivrn.Ogr.zek m -a z sto lli:slo sn Jja in sIi knr Udarci s koli Poškodoval, p:»|imcl naš ,„,ili človek, ali sp ol, glavi. \ bolnišnici je napi ,>i)p nekaj poslov,hnli pisem ,n de-Ltako llizke. da ni bilo »lajal nekaterim .bolnikom, da boj-ano llit} le;0 ,itVov umrl. Naslednji dan je neopa- sIiv so IJonnjali 3r> (iu 4n d skrivnostnega umora zakoncev Hribernikovih *o minili dobri štirje meseci in zde-lo se je, da bodo vsa prizadevanja (preiskovalnih organov zaman. Te dni pa so privedli v zapore škofjeloškega sodišča dva moška, o katerih mislijo, da bosta vedela povedati o smrti Janeza in Marjane Hri-bernikove kaj več. Aret i ranča sta osumljena* da imata smrt Hribernikov na vesti. Kako in v kakšni -/.vezi, bo morda pojasnila preiskava, ki se nadaljuje z vUo vnemo. Oba j moška sta iz loških hribov in j mmoge okoli-šičine ju obreme- • V teku »priUpdn jih desetih mesecev se bodo vse politic-*e aKciie v ^ Washington u vršile v znamenju nolvenrberskih volitev. Izvolitev predsednika je dogodek, ki v političnem življenju Združenih držav ,po vaz nosti 'vse druge prekaša. Važnejša je za vse Aiuerikance kot pa vojna a* Evropi, važnejša kot konflikt v iztočnem delu Azije in seveda tudi do-bti bolj važna kot so ivse trgovinske pogodbe, socijaliia politika, javna dela in pa spor glede isolacijskih in nevtralnost-nih problemov. Letos bodo volitve nedvomno tvorile središče in izhodišče vse politične delavnosti. Vsa pobuda v glavnih političnih področjih bo v zvezi s temi volitvami. To ima seveda svoje dobro utemeljene vzroke. Predvsem pridejo fvipoetev vse osebe, ki se pečajo z vladno politiko. Vsi višji in veČina srednjih uradnikov, ki se vdejstvujejo v ameriški -notranji in vnanji politiki, stoje in padejo z vladajočo stranko. Izza leta 1933 so demokrat je na krmilu ter zastopajo napredne, obenem pa tudi revnejše sloje prebivalstva. Uradniki, čijih število je vsled RoasevcUovih reform zelo naraslo, bodo seveda skušali ostati v .svojih urauili ter bodo zaeno s svojimi pristaši igrali važno IvLogo pri prihodnjih volitvah. Vpoštevati je pa treba še razne druge faktorje, med ka- . -terimi sta dva izredne važnosti, namreč "mir" in "Ne-vtrai-1*'19!1^ res Illf0,'ilca, je jasno nost". l^il vz>'ok uniKira ]x>hlep XT . po premoženju Hribernikovih, -Naj se zgodi v vnanji politiki in v bojujočein se :vma- njem »vetu karkoli hoče, je jas no, da bosta obe ameriški straaiki že vsaj do novemfcerskih volitev odločno zavračali vsako intervencijo v evropsjkih in azijskih zadevah. Do novembra bosta obe stranki strajiki miru, zagovornici prosperi-tete in prijateljici 44malega človeka". V zgodovini Združenih držav so bili dem okra t je največ osem let zapovrstjo nef Na to vprašanje ne more nihče točno odgovoriti. Če bo tako kot je bilo doslej v navadi, se bo republikanska narodna konvencija vršila dva ali tri tedne pred demokratično. Povsem umevno je, da .bo ogromna razlika, če se bo mo rai republikanski kandidat boriti proti Rooseveltu ali pa kak snemu drugemu demokratu. kruh ^premalo in vsi se sprašujemo, kako bo naš mali človek preživel zimo in kaj bo spomladi? Kaj drugega, ko lakota po naših kočah, otroci pa goli in bosi. Ali naj se čudimo, Če se taki siromaki obnašajo sovražno nasproti vsem, o katerih mislijo, da ne trpijo lakote kakor oni ? V vseh Ha-lozaih ne srečam' niti enega človeka v praznični obleki in se ne čudim njihovemu mišljenju. SAMOMOR A' Kobieku pri Vojniku je izvršil 24-let n i posestnik Alojzij Mežnar na •svojem skednju •samomor. Mežnar je namreč nedavno pobegnil z orožnih vaj v .polni vojaški opremi v Ne lilijo. Pred dnevi >c je vrnil domov in iz strahu pred njujejo. Domnevajo, da je bil j posiedi^anii si je na ^dnju umor naročen in plačan, takoj da je .bil eden moških njegov! iniciator, a drugi je strelja Denarna nakazila iz-vriu jemo točno in zanesljivo po dnevnem kurru. V ITALIJO $ 6.00 11.85 17.50 28.00 56.00 Lir »» 100 200 300 500 1000 KKIt SK «*K.\ K S HI »A J U1TR«.-\l KNJAJi i S«» NA V KI »12KB CK-NK 1'OliVUŽKNK SI'KK^lKMHl »JOlti A 1.1 1M >1.1 1ZVK.M ^IKMCI |*o (4IN.K IJETTHR Z-% 1'KlsnUBI.NO $1.— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVE!. BITKE A L') «1« « lKUi 8T. NEW VOKK rPRVI LETALSKI NAPAD Z BOMBAMI v ZGODOVINI. Peter V balkanski vojni l^ta ;ku so >c borile A^flij:,, Srbija!« © in Orna gora*-proti"'Turkom, ji-1 - ......._ - ■ startalo prvo letalo z bomba ! Nekit* ua Zapadli imajo kUlb | mi. Neki bolgarski letalski lažiTjiveev, ki vsako lelo i»opo nagrado tistemu, ki m j dvignil na i/vidniški p;»l< ! nad -Otliinoiu. <)j y.:»val je. kako j«-[prebivalstvo, čeprav ni vrgel ;nobene bon i1r»„ v strašni grozi Ispriro tujega orjiUfkeira ptiča zbežalo z vseh ulic. (V/, dva i * dni nato je bilo izviduUkr* letalu uporabljeno kol prvi bonibnik, ki je prvikrat v zgodovini vrgel Wn .be. V let:iln je bil majhen zaboj, v katerem 'sta bili dve ročni granati, ki • in je bilo treba vreči z roko na i tla. Bolgarski pilot je vrgel obe »rvi bom}hi na odrsnski kolodvor. Prva >^e ni ra/.noči-, la. druga je sicer eksplodirali*, 'a ni povzročila dosti škode. Navzlic temu je moralni učinek neznanski. Odrinsko prebivalstvo je -smatralo obe bombi kot "Alahovi pšici". ki sta napovedali neizbežen nor z. Tn zares so bili kasneje Turki premagani. i ... | prereza I vrat z britvijo. HUDA NESREČA Osunuljenca sta »bila aretirana vsak zase in drug za drugega nista vedela, da gresta v zapor, čeprav je eden celo v službi drugega. Enega areti-ranca opisujejo kot surovega človeka, ki je rad pošiljaj "v ogenj" druge.- — (V sta a re- ki je bilo o njima -znano, da sla fctiskača in da imata precej denarja prihranjenega, polog tega pa lepo posestvo. Aretaciji sta vzbudili vsakovrstne komentarje. ŽALOSTNA SLIKA IZ HALOZ "Slovenec" poroča: — Po-fcledice vojne se seveda čutijo tudi že pri nas, cene živilom, obleki in obuti se dvigajo in tega ali onega že pari manj ku-tega ali onega že primanjku- iFrančič Ignacij, posestnik na Dol. Brezovici pri Št. Jerneju na Dolenjskem, je naprosil svojega prijatelja Franceta G! oba vsa, posestnika od isto-tam, da bi s parafinon* oblil 4 lil sod. (rlobavs Frane sieer po 'poklicni ni -sodar in tudi ni izvrševal kake druge obrti, pač pa se je pri vsakem delu spoznal in je sosedom rad pomagal. Jvo je na kuhinjskem štedilniku najprej raztopil pa-rafin, je pričel % oblevanjem •soda. Ko je že sod nekoliko oblil, pa je naenkrat nastala strahovita eksplozija, pri kateri je Ol oba v s izgubil obe nogi. Hudo Tjoškodovanegia so ga prepeljali v bolnišnico. SPLAŠENI KONJI POVZROČILI SMRT Ar vatsi Skrjanee, občina Šmi-liel Stopiče je gospodarila na svojem domu bogata, 6$ let stara posest niča Marija Vesel. \ eselova se je napotila po o-pravkili v mesto in se okrog enaj>tih vračala domov. Pot jo je vodila preko 8noškodovano ženo dali prepeljati v bolnišnico, kjer pa je proti večeru v silnih mukah izdihnila. KRAVA V TRETJEM NADSTROPJU. |V italijanskem, mestu Fon-dillu se smejejo doživljaju z neko kravo. Ne vedo, kako re je stvar zgodila, toda nenadno so opazili. da sta se krava in tele nekega kmeta povzpela v tretje nadstropje neke stanovanjske hiše. kjer -ta se zagledala skozi okno. Pogled na glavi ob»»li živali je spodaj na cesti povzročil velik hrup in mnogo smeha. Ko .so stopili do živali, so ugotovi i i, da njiju telesni meri nista bili narejeni za razmeri* v človeški sobi. tako da ista v njej povzročili divjo j zmešnjavo. Potem se je začela prava težava, kajti kravo, ki je sicer udobno prišla gor. je bilo presneto težko spraviti po stopnicah navzdol. Končno so ji li »oral i .privezati vreče na noge ter jo spraviti z vrvmi in silo dol. Nadaljevanje s 4. strani. HITLERJA JEZI ČEŠKI ODPOR Kander Hitler fee zelo jem na Čehe, iker se ne pokore nemški nadviadi. Dr. Františeku Chvalkovskemu, M zastopa češki protektorat v Berlinu, je Hitler-rekel, da mu je žal, da ni dal porv»lj& fconribardirati Prago, predno je prišel v mesto v m&r-m kaftkega leta. In zagrozil je, da bo že wkaaal, akc Cebi ne Ptfae^iajo « svojani dejanji. Isto je češkim voditeljem v Pr»-^inek*! Kari Hermann Franek, načelnik tajne policije v pro- Prva, najstarejša, največja in. najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA J&k JEDN0TA Uslanovljena li. aprila 18!M., lnl£«ri>oriraua jauuarja 18H8 v državi llliuois. s sedežem v mestu Juliet, Illinois POSLUJE ŽE 46. LETO (■lavpi urad v U&tncm domu: 508 No. Chicago Joliei, lUiuois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4.45«,tM SOLVENTXOST K. S K. JEDXOTE ZNAŠA 3 K. S. F- Jedoota ima nad 35.000 ilanov in iiaoic v odrmW— ia mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUTEV 18C SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAVALA TEKOM SVOJEGA 46.-LETNEGA OBSTANKA OKROG 97,000,000 GESLO K. F. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO. DOM In NARODr Če se hočeš zavarovati pri dobri, poftteni ia solventnl podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjako^Slovenski Katoliški Jodnoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sreuo Člane in članice od 10. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od ££50 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo * razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v miadinski oddelek- Je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razed "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se lOača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan aii $5.00 na teden. A seamen* primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani In «ank* nad GO let stari lahko prejmejo prlnadajočo Jim rezervo izplačano ▼ gotovini Nad 70 let stari Sani in Sanice so prosti vseh nadaljnlh aaaa-mentov. Jednota trna svoj lasten Ust "Glasilo K. S. K. Jrtwto", «1 (ni-Ja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jezika ia katerega «Jc-ft biva Vsak član In Qanlea. ' Vsak Slovenec in Slovenka bi motal (a) bi« zavarovan i«) pri K. S. K. Jednort kot pravi materi vdov in sirot. Ofc nisi Ban ali članica te mugučne in bogate podiiorne organizacije, potrudi se ia pri stopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Zdruientk državah M moralo biti druStvo, spadajoče h K. S. K. JednoH. Kjerkoli ie aimMs društva, upadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ust a norite ga; t-« ba je le osem oseb v starosti od 18. do 00. leta. — Za nadaljaa po. jasnila ia navodila pHOte ne glavnega tajnika JOSIP privlekel nu tian naj^rosta -m*jšo laž. Klub ima >*uja (navila, o«l-boruike in vse, kar so klubu ■^puJobi. pravilih je izrecno tyee-iiu: — Svoje laži sme sleherni pretlložiti odboru, v razbojo. Xaj^eeja laž bo dobila prvo nagrado. (Ki tekmovanja so iz-kljočeni edinole evro|j«ki diplomati. Po mojem mnenju je to najvišje priznanje, ki je bilo do? dej izkazano možem..kateri nodi jo evropsko |*olitiko. Pametna ženska ima milijone sovražnikov. Njeni sovražniki so namreč vsi neumni moški. Najvišji užitek jt' objeti in poljubiti žensko, ki nam je storila neizmerno hudega, ki je bila dolgo časa naša najhujša so-vr a žilica in nas vsak hip laiiko zopet zasovraži. Ruski generali, ki imajo nemška imena, so bili za Ku-sijo 'večkrat usodni. General Staessel ga je polomil v rusiko-jaj^nski vojni, general Roiinenkampf je bil -tra-liovito poražen ob pričetku svetovne vojne. Zelo dvomljiv vo je, če bo general Stern ka.j proti Fincem opravil. Ni je bolj brezizrazne reči na fetetu kot je novoletni poljub. Letošnje leto je prestopno leto. V prestopnem letu imajo ženske pravico prositi moške za ples, snubiti ter sploh dajati inicijativo v vseh ljubezenskih zadevali. V navadnem letu imajo to pravico moški. Oziroma že 'vsaj mislijo, da jo imajo. U svetih Treh k aljih se dan podaljša za petelinji zijaj. To .-icer ni dosti, nekaj je pa vendarle, kajti sleherna pot iz teme v svetlobo je mnogoobeta-joča. Ženska obljuba, novoletni sklep, mladost — tri najbolj minljive stvari na svetu. Lani so se za vršila v južnih državah samo tri linčanja. To je majhno število v primeri s številom lineanj prejšnjih let. Majhno število, toda kljub temu še vedno za tri preveliko. Ruski pavilijon na razstavišču svetovne razstave v New Yorku so lazdrli in poklali dele (niramor, stroje, slike, izdelke itd.) nazaj v Rusijo. Tisti prostor na razstavišču bo letos prazen. Krasil ga bo le napis: To je ostalo od Sovjetske Rusije. Med boljševiško Rusijo in Rusijo je seiveda vei'k razloček. Boljševiška Rusija -bo sama sebe uničila, dočim bo Rusija, že vsaj po človeških pojmih večna. * ♦ * Stalin je novoletne čestitke, ki jih je dobil od evropskih vladarjev, lahko na palcu eno roke seštel. Čestital mu je namreč edino-le Hitler. v Na ljubljanski univerzi ju nad dv*i -tisoč študentov. Mcl njimi jih nad en tisoč študira pravosodje. Fostati hočejo so« dnkki in advokati. V nekaj le« tih ho Slovenija za par tisoo advokatov na dobičku. Ubogi slovanski kmet! '* • ■ , .. . Marsikatera vestika traja za to do jutra, ker o polnoči mle-leženei s|toro ^ogla&no t^clene-jo: — Ae enega, potem pa gremo ... "G LA I NABOB KANADSKE BOJNE LADJE NA STRA2l SLOVESU {YUGOSLAV) NARAŠČAJ KANADSKEGA IZVOZA OTTAWA, Kanada, I mačeui trgu. Vlada bo v Novi •»i. tla*. — Do koncu avgusta jc znašal kanadski izvoz (k>3 milijonov dolarjev v primeri s £>4i,.jUtM>,t)00 za isto dobro lanskega leta. Prirastek $121,-G00,UU0 je bil j»osleuica prodaje pšenice, rib, kožuliovine, sira, lesa, avtomobilov bakra in niklja. Nekoliko manjši je bil letošnji izvoz žita, moke in mesa. Usnjarska industrija v Kanadi je lila urejena, da zadosti vladnim naročilom. Kanada pu bo najbiže morala nekatero blago uvoziti in največ iz Združenih držav, kar pa bo težaven problem, ker je vrednost ameriškega lolarja znatno poskočila. Kanadska vlada je ukrenila v-se, da bodo kanadski sadje-rejci mogli prodati sadje na do- Novi kanadski Škof VATIKAN, 27. dec. — Za pomožuegii škofa v Ottawi je bil imenovan profesor na Laval vseučilišču Aleksander Va-clion. Slovenski radio program se je dobro slišal v Kanadi. DUPARgUET, Quebec. — Tukaj Vam pošiljam M. O. za za nadaljito naročnino na tl(ila> Naroda." Obenem Vam sporočani, da smo šlišali 19. decembra ob j.15 na WJZ i>ostaji slovenski božični radio program. Pesmi so se prav razločno in lei>o slišale. Želimo, da bi se večkrat še oglasil zbor na radio. Vam želim sem skupaj veselo novo leto. J oh n Ostanek. Skoči ji nakupila 1,500,000 sodov sadja, v British Columbi-ji 30ft,000 zabojev ter bo večino sadja konservirala v kanali, kajti v tej obliki bo armada v Franciji najbolj mogla porabiti sadje. •Slaukorna industrija v Kanadi se je zadnja tri leta zelo dvignila. Prihodnje leto pričakujejo, da bodo na 22,(MX) akriii pridelali okoli 20,000,000 funtov sladkorja. V Kanadi zelo napreduje čevljarska industrija, kar je razvidno iz tegaT da so v prvih 8 mesecih letošnjega leta razne tovarne izdelale 15,536, 833 paro»v čevljev v primeri s 14,751,828 parov v isti dobi lanskega leta. pravila, i a smejo služiti v nji izključno le Kanadčani. Te dni je pa dospelo iz Anglije poročilo, da je bilo uied prvimi kanadskimi oddelki, ki so se nedavno izkrcali \v Angliji, tudi kakšnih sto Amerikancev. Kanadske vojaške oblasti so takoj uvedle preiskavo ter dognale, da so to povečini le na-turalizirani Ameiikanci in pa Kanauci, ki so živeli dalj ča^a v Združenih državah. Nadalje so bile oblasti opozorjene na dejstvo, da naborni uradi sprejmejo slehernega za vojaško službo sposobnega človeka, če dokaže, da žive njegovi bližnji sorodniki v Kanadi. Vsak inozemec, ki služi v kakšnem kanadskem polku, postane po vojni kanadski državljan. Haywood ji* bil najstarejši prebivalec v Cobalt 11, kajti v to mesto je prišel, še p red no je bila do mesta izpeljana T. & N. železnica. Zadnjih deset mili je prehodil s svojo ženo iz Latohfordn. Poleg srebrnega rudnika je v šotoru odprl prvo restavracijo. Pozneje je imel trgovino v Cross Lake. IL HUi «ao :Že '-H'^'ViMM j"«''1 vojaškimi oblastmi v Calgarv. Po kanadski vojaški postavi jih more zadeti kazen i>et let zapora i 11 $">tHM» gloln*. Polirija jc izvedela, da se kuje zarota proti topilnici in jo šla takoj na «iulo. Pri aretiranih <> našli pi>ma, v katerih jr natančno pnpi>aiio, kako se naj v tovarni izvede sabotaža. Prvi kanadski otrok leta 1940 MONTREAL, Ont., 2. januarja. — Cast prvemu otroku, ki je bil rojen v Montrealu v 1. 1940, gre hčerki Mrs. Lu- KANADSKI VOJAKI ZOPET DOSPELI Kanadski ledoloinec reže >kozi zamrznjeno morje v patrolui službi ob kanadskem obrežju. je ura pričela biti dvanajst. Kanada je internirala Nemko TORONTO, Canada, 31. decs. — Kanadi« oblasti so aretirale mlado le 1 »o Nemko Katharine Haidinger, ki je pregovorila nekega ribiča, da jo je pri Fort Erie prepeljal preko Niagara reke. Z Union postaje so jo nameravali odvesti v kaznilnico v Kingston, pa jim je skušala pobegniti. Pri sebi je imela $1,5000. Obtožena je špijouaže ter bo ^io konca vojne internirana v Kanadi, nakar jo bodo depor-tirali v Nemčijo. Hore-Belisha in kanadski vojaki ALDEMSHOT, Anglija. — Angleški ivojni minister Lesdic Hore-Belisha je obiskal vojake, ki so dospeli te dni iz Kanade ter se popravljajo za slu-.žbo na fronti. Vojni minister se je žnjimi prijazno pogovarjal ter je bil zelo presenečen, ker je opazil med. njimi toliko veteranov iz svetovne 'vojne. Železniška nesreča blizu Majachi, Ont. WINNIPEG, Ont., Kanada, 2. an. — Ko je skočil s tira vlak Canadian National Railways blizu Malachi, Ont., 100 milj 'vzhodno od Winnipega, je bilo 20 oseb ranjenih, šest jih je bilo pripeljanih v Winnipeg v bolnišnico. Tračnice je zapustilo 9 voz; prevrnil se je samo en voz blizu jezera, lokomotiva in trije vozovi pa niso skočili s tira. Sprevodnik F. E. Lewis je na kraju nesreče umrl, najbrže vsled isrčne kapi. Ko se je zgrudil, ljudi. je pomagal reševati SREČNO NA ANGLEŠKO NEKJE V ANzaarsKa V ^ i* delek kanad-skih vojakov. Iz- Iwanadl kreali so se v nekem zapadnem j £oRT11 BAy Uut 2 jalu pristaniseu 111 so prišli nena-!_ Kot . ra,vuatelj vlad- znanjem 111 nepričakovano. Ob prihodu so jih naglo pozdravili vojaški in vladni zastopniki, nakar so bili takoj odpeljani na kraj, kjer se nahajajo Kanadčani, ki >;o prišli. velike družbe svoje delo kon-že pred dvema tednoma in s j čale. Ker je v gozdovih suho in katerimi so obhajali Novo leto. je tudi vreme vedno lepo, je de- Med onimi, ki so prišli po- lo vsepovsod zelo dobro nazdravit Kanadčane, so bili An- predofvailo. Desjardins pravi, thonv Eden, minister za angle- da je v njegovem okrožju 50 š*ke domini je, Vincent .Massey, gozdarskih kemp, ki zaposluje-ka nad ski tvisoki komisar v L011- jo 24(H) delavcev. nega delavskega urada II. Des-jardins, je vsled lepega vremena že skoro 70 odstotkov gozdarskega dela končanega. Do srede januarja bodo vse SABOTAŽA V TRAIL, B. C. VANCOUVER, J5. C., Kanada, 3. januarja. — Policija je odkrila zaroto, ki je imela namen razdejati največjo topilnico v Kanadi, vsled česar so vse kanadske industrije dobile od vlade naročilo, da se z vsemi sredstvi zavarujejo proti sabotaži. Tovarna, ki >o jo zarotniki hoteli uničiti, je Consolidated Mining Smelting Company v Trail, B. C., ki izdeluje razne kovine za angleški vojaški st roj. Policija je prijela tri "sovražne tujce", ki so božični dan nameravali razdejati poglavitni del topilnice. Vsi trije se nahajajo v zaporih in oblasti njihovih imen nočejo izda- Dobroznani trgovec umrl KlilKLANll LAKE, Ont., :\#aii«Ua, 3. januarja. — V torek prejšnjega tedna je bil v Rouynu položen k večnemu po-čitku Sir«* As>ad Ansara, ki je bil znan daleč okrog. Na njegov pogreb >o prišli njegovi prijatelji in znanci iz Sud-burya, Blind River, Espanola, Cobalt, Kapuskasing iu M011-treala. Ansara, ki je dosegel starost 42 let, je bil rojen v Siriji in je prišel v Kanado leta 1920 ter je najprej živel v Cobaltu. Leta 1932 je prišel k svojemu bratu v Rouynu, kjer sta nato skupno vodila trgovino. Cesta proti severu ne bo odprta Iz Kirkland Lakea poročajo: Naznanjeno je bilo, da cesta severno od S was tike ne bodo držali odprte tekom snežnih žametov. Cesta proti jugu iu cesta do Val d'Or, bodo čistili r?nega po vsakemu zametu. Rečeno je bilo tudi* da državne oblasti Quebeca bodo obdržale cesto od meje province Ontaria do Rouvna, Noranda in Val D'Or odprto, ako oblasti Ontarie držijo svoj del ceste odprt prometu. Cesta proti vzliodii, kot se kaže bo odprta celo zimo. Poučni spisi in kanadska služba OTTAWA, Kanada. — Dr-žaivljane Združenih držav sprejemajo v kanadsko letalsko službo, toda s tem se izpostavljajo nevarnosti, da izgube &-meriško državljanstvo. Kanadska armada se drži Kanadski finančni minister pri amer. ' zakladnic*!'ju WASHINGTON, D. C. — Kanadski finančni minister je obiskal ameriškega državnega zakladničarja Morgenthau-a. Rečeno je bilo. da je to le prijateljski obi-sk, pa ;*ta se najbrž morala pomeniti tudi o važnih zadevah. Minister "Ralston hoče vzdržati prijateljske odnosa je z Washingtonom, ker imata obe državi sliene gospodarske in finančne proWeme. ABN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 219 sira d 1 Cena $1.10 Učna knjiga ca Nemce is sa one. ki ao nem-•čine zmotni. AMERIKA IN AMERaKANC«. Spiral Rev. J M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano Opto posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova društva in dru^a m»rouue ustanove. Bogato ilustrirano. Cena $5.00 HRVA- ANGI.E&KO SLOVENSKO BERILO. Se rta vil dr. F. J. Kern. Vezan*- Cena $2.00 BURSKA VOJSKA. »6 strani. Cena 40c ZARADI 2ALJENJA KRALJA OBSOJEN NA TRI MESECE KIRKLAND LAKE, Ont., 31. dee. — Oharies Stewart je bil po kanadski vojni postavi obsojen »a 3 mesece zapora in $200 giobe, ker se je nelojalno izrazil proti kralju in angleškemu cesartstvu. Stewart je eieer priznal svoj pregrešek, toda se je zagovarjal, da je bil pod vplivom alkohola iu da ni vedel, kaj je govoril. Policist Cairns je Ste-warta aretiral na ovadbo dveh moi, ki sta izjavila, da je žaljivo govoril proti kralju in proti vksidi. Pred sodnikom je sicer reke), da je kriv, da pa ne ve, ^e je *v resnici govoril, decar jo foU obdoUen* Stewart že dolgo časa ne dela in je ob času, ko je bil aretiran, živel v gozdu t>iizu tira Central železnice. i ml riii i 1 .ml a pi jociir umrl • COBALT, Ont., 31. deo. — Kapitan Wm. Edward Haywood, ki je prehodil zadnjih 10 milj do rudarskega mesta Cobalt, p redno je prišla železnica, je umri in njegov pepel je bil po njegovi želji raztresen po Nipiaekig Hill nasproti železniške postaje. Kapitan Haywood je v sredo umrl v bolnišnici v Toron-if w starosti let Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nojnovejša zbirka< navodil za Kuhinjo} in dom. Cena 50e.< KUHARICA j 965 navodil, 255< strani. Cena: broš 1 $1.25, vez. $150 j BODOČI DRŽAVLJANI naj aaroč* knjižico — "Btv to b(CNM a 'itizeo •( toe United States". V tej knjigi bo vsa pojasnila In zakoni sa naseljen«* Cena 35c- BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 atranL Cena 35c. DENAR. Spisal dr. Kari EngllS. 236 strani Denarni problem Je seio sapleten in težaven Is Va nI mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je snan čefikl narodno-goapodsr-sU strokovnjak. Je rasSirll svof> delo tako. da bo sinllio slebernemn kol orientačnl spis p Cena 80c. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dn- iar. 278 StranL Cena trda ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga sa vsakega živinorejca; Oftfs rasnih botecnl in adravljenje; alike. ■ SLOVENSKA KUHARICA OO OREUDA DO BITOLJA. I« Hrani. Zanimiv potopis « slikami H«tHi krajev nafte stare domovine, b m Slovencem le Cena 70c. Spisal k juegvart. 143 stranL Cena $1.25 GOVEDOREJA. B sUkai^* Najpopolnejša iz daja, 728 stranL $5.00 IZ TAJNOSTI PRIRODE. 33 strani Poijndsl spisi o saravoslovju in vvesdoanan-atva. Cena 50c. KOKO&IKRKJA. Sestevii Valeatln Rastoger, M at ran!. Gena tr doves .... JM Broft. M KRATKA WlWga GRA£1*TIKA. 08 strani Cena 30c, KRATKA ZUODOV1NA SLOVENCEV, TOV IN SRBOV. »5 strani Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Ves. Cena $125 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 atr. Cena 50c KUBIČNA RAČUNICA. Trda ves. 144 ** Navodila za izračunan je okroglega, sesane-sa ln tesan epa lesa. Cena 75c. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktična zbirka navodil za kuhinjo Ln dom. ' Cena 50c MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer-meij. S slikami. 100 stran' Nank o atomih, molekuilh ln elcktroaib. Poljudno pisana razprava o lz»'ea»un ucoderne ana □ osti. Cena $1.25 MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami 168 atranl. Knjiga sa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh. Cena $1.00 NAROD, KV IZUMIRA. 101 strani. Poljuden noti na j severnejšega naroda na sve-tu. Vegove iege ln navade. Cena 40c. NAfiE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI ln BESEDI. Opisal Pran Erjavec, 224 strani. Brog. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Ves... Knjiga Je namenjena v prvi vrsti ra stavbno, umetno ln strojno ključavnlčaratvo »«r tele-sollvaratva. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal ti. M A JAR. Trt J« deli: 162. 141, 133 stranL Cena mehko ve» Poljuden ln natančen opis odkrltla novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter Je sestavljen po najboljših virih. Cena 50c- PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vea 2S1 ar... Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar ja pri nakupu \n prodaji notrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE CTLOZOTIJK Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki ss hoče seznaniti a glavnimi čtvami sodobna tuozofije. Cena 70c. KUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. V knjigi so opisani predhodniki ln Idejni utemeljitelji te svojevrstna ruske stroje. Cena $1.50 SPOMINI. tCjIsu: Jože Lavtitar.) 243 stranL V tej knjgl obuja naS sna nI potoplsec župnik Lavtlžar spomine na svoja brezštevilna potovanja. Cena $L50 SPLOŠNI PODUK, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VKTOVB. Cena brog. Cena 50c. SI.OV.-ANGIJ£feKI IN ANGLEftfJO-SLOVEN- SLOVAR. 148 stranL Cena 90c. SLOVKNSKO-NEMSKI SLOVAR. 143 sU. Druga polovica knjige vsebuje nemSko-aio-venskl slovar ln kratko alovnlco slovanskega in nemdkesa jezika. Cena 40c. |J\"OD V FILOZOFIJO, 362 stranL Spisal dr. Vrane Veber. Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povie. Cena bros. Cena 50c. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Zbirka sanimtvih in kratkočasnib spretnosti ; burke ln Šaljivi poskusi: vedeževalna tabela; punktlranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. Iz8 stranL Knjiga je lsfila v aaložbl Vodnikove drnlbe ter vsebuje življenjepise moi. ki so s svojim delom privedli slovenski narod suženjstva v svobodo. Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 stranL Zanimivosti is ruska sgodovlne ln natančen opis fojaSke republike aaporofiklh keaakov. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽELlSČA. 62 strani. Cena 50c. VERNE DUgE V VI CAB Spiaal Prosper Merhnee. 80 atranl. Cena.. Eden najboljfflh spisov francoskegs mojstra, vse ta ls nafiega kmetskega življenja. VOLK SPOKORNK («isal Frane MeMra; • ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _ "GLAS NARODA »» 216 We»t ISth STREET NEW YORK, N. Y. - 'i-i Wednesday, January 3, 1940 » Xr f/wvwn fttTQOBLXVJ 0HLT ^mmiiibih;^ Vaški Apostol Spisal L. GANOHOFEB; za "Glas Naroda" priredil X X. 22 (Ne samo omare, we jim je znesel z voza, jiiula je pozno v noč pomagal pospravljati in urejati. Nato je iz gostilne prinesel vrč piva, krulia in suliega meea. Dasi nm je Limarica sknišala vsiliti denar, ga ni hotel sprejeti in je le rekel, da je to dobrodošlica v novem do-jru. Taka da je navada vseh dobrih sosedov. "Lahko mi verjame«, mamica," ji je dopovedoval Peter, "da so v na£i vasi sami dobri ljudje." Mati in hči sta jedli, Peter je pa poslušal starkino pripo-\edovanje, kdo sta in odkcd sta ter začudeno motril Betin 1< p obrazek« Ko se je pozno ponoči vračal domov, je glasno prepeval Bilo je prvič v njegovem življenju, da je poskušal peti. Nočni cuvcj, ki ga je srečal, nm je zaklicali '"Hoj ti, če bolje ne znaš,1 raje molči!" Peter mu je pa odvrnil: "Če bi bilo tako lahko, kot si mislite, bi petje ne bila unetnot. Vsega ^e je treba naučiti." ' Naslednjega dne jo odpovedal kmetu, pri katerem je služil ter šel k Liniarici in jo vprašal: • 4 4 Al i imafc kaj dela zame, mamica ! Danes nunanf nič opraviti, prslavati je pa dolgočasno." i l*ar tednov pozneje je bil pri materi iu dekletu kulian i»i pečen. Oe jima je kaj delal ali ju je le opazoval, kako rta s spretnimi prsti sestavljali hišice in cerkvice, nm je bilo kakor otroku v pravljici. Takega ugodja ni Peter občutil št- nikdar popiej. Našel je dva človeka, ki sta ž njim pri-js aio govorila in sta nm bila hvaležna za vsako najmanjšo u.-lugo. In ko mu je Limarica dovolila, da ji sme reči "ma-n*iea" jt- vzi'1 to besedo na svoje težak jezik kot sladkost, ki jo mora človek nekaj časa okušati, predno jo použije. IPa m* samo njegovo osirotelo srce, tudi njegova vera je bila -deležna dobre najdbe. Našel je dva človeka, o ka-tciiiua je laliko rekel: 4 4 Prav a sta, ljubezen ]>oznata. Drugim v va>i bo>ta dala dober vzgled, da ju bodo linorali ]k>-tnemati." ' In videč, kako složni sta niati in liči v svojem življenju, jima je rekel ponosno: ■" Pove lati vam moram, da imam tudi jaz nekoga, ki drži 4 menoj in jaz ž rjinv Komami mislim, mojega Romana. Jeseni se vrne. Bo-ta videli. Takega ni, kot je moj Roman." T re in ure jima je pripovedoval Peter o Romanu, tako jt* bil slednjič mladi Valdhofer četrti v zvezi s temi tremi. Niso ga pa smatrali sebi enakim, pač pa za nekakšno višje, od sreče ol darjeno bitje.. 'Petrova ljubezen je obdajala odsotnega s takim bleskom, da so hotele Betin" oči večkrat vprašati: Ali sploh more hiti kakšen tako dober človek na svetu? Tako popoln!" Stara Limarica je pa rekla smeje: "'Pa bi že res rada videla tega tvojega Romana." •Ko so v vasi opazili, da presedi Peter vse večere v Li-rnaričiitf bajti, so začeli kmalu govoričiti. Nekateri za šalo, kmetje pa iz jeze, ker jim ni hotel več delati zastonj. 44Kaj pa počne v bajtif Saj je kakor zacopran. Nič čudnega bi ne bilo, če sla inu kaj dali, ti dve." i In temu je sledil skle«p. \ "Lahko mogoče, da zna stara še kaj drugega kot j>a samo limarijo. Taki pritepenki! Odkod pa sta prav za prav? Kaj iščeta v naši vasi? Kdo ve odkod so, ju prepodili!" Tako so govorili. Ko je pa poleti toča pobila, se je iz domneve razvilo ogorčenje. ' *"Bog da žitu ra>ti. čemu bi Bog pošiljal točo nanj? Hudič pošilja točo, eden jim pa mora pri teni pomagati. Stara piahulja — zlodej jo je vzel — je bila tudi ena takih. Pet iet je izza njene smrti in pet let smo imeli mar pred točo. /'daj si je izbral zlodej drugo za svojo pomočnico. Tuji ljudje niso nšo nikdar nič dobroga prinesli v vas." CKo ji je mislil: "Ne, ljudje so kakor otroci. Največjo ijcr?i*ncst verjamejo. Povedati, razložiti jim je treba." In Peter je po cestah in stezah pridigoval o poslanstvu svoje ljubezni.. Dosegel pa ni drugega, kot da so ljudje, ki ho se n prej posmehoval i, ]»osiajali surovi ž njim in ga jc le -malokdo za plačilo n:ij<-l. Prihranki m> mu počasi skopneli in če bi fe ne bil mladi Valdhofer vinil od vojakov, bi mu pozimi slaba predla. Pri prvem srečanju so j»* moral Roman smejati, kot se že dolgo ni. IVtr«! et ima svojega Romana. « Nanj se lahko zanese. On j i bil Romana najraje odpeljal k mamici Nani. Toda Roman, ki je imel mlado ljubezen v sr<*u, v glavi pa skorajšnjo poroko, je na vse kaj drugega mi -1 i 1 kot pa na obisk pri Liniarici, o kateri je danes ,prvič slišal. Toda če drugega ne, mu je moral Peter že vsaj vse povedati. Kakor v Šolskih letih sta senl!a v senco za plotom. a rekel Roman očetu: 44Oče, vzemi Petra -za drvarja. \ Dozna široka rumena ENDIVJA- (Muzua široka rtimena RADIO ZA SOLATO, pravi "gorišk." MOTOVILEČ, (repincelj) veliki IlEDKEV, fina C-rua ostra zimska It KI'A. stmišena bela za kisa nje 4 FIŽOL, n i »»k rumeni ali zelen Fl?Atl*, visok rumeni aH selen tiKAH, sladkorni, visok kasen..... Cena teh semen je 10c paket. Zapet nova zaloga iz I4ubljane: BAHOVEC "PL4NINKA" ZDRAVIL* NEGA ČAJA: CENA : 1 fwket $L—. 3 pakete $2JO. MARIA-CEL ŽELODČNE KAPLJICE Mala »teki. 5i. Ujela sem se. Kar uklenite me!" "A ke^nl!?" so vprašali. "O kožuhu ne vem ničesar" je rekla baba vsa objokana. "Toda to drngo v>e je res." ■No, uklenili so babo in jo odvedli. • ' In zopet je prijel agent psa za vrat, mu pokazal na sledove pri vratih, dejal "ps" in stopil v stran. Potegnila je mrei na zrak vase, premerila z očesom zbrane PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slo-venskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pasmi. —» Dobite jo v Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. dajalskimi organizacijami je bil -sestavljen seznam takih važnih del, tako da so kvalificirani /potrebni delavici oproščeni vojaške službe. To ni le zagotovolio za zadostno število mož za izdelovanje orožja med vojno, ampak tudi za to, da 1)0 imela industrija po vojni podlago za rekonstrukcijo in napredek. Da ne bi spori z delavstvom zavirali delovanje industrije, stopi v veljavo Mi'Mltt,i«ll«OMll|,illl«»WM|||i.|lSMHl|||i«|l M«iHini"Mtiimii»i'!{»iiiimii»»!t>nnim»t»!"»i» GOLOB PISMONOŠA ŽE 2000 LET STAR. jNavzlic radia in brzojava. kljub avtomobilnimi štafetam in letalom, ima sleherna armada vsaj pehota, v vseh državah golobe-pismonoše za poročevalsko službo. Vojaštvo tako zelo ceni svoje pernate zaveznike, da se navzlic vsem tehničnim napredkom noče ločiti od njih. . Vendar je komaj znano, da golobe-pisnVonoše niso šele pripomočki sedanjega vojskovanja, da takšne golobe brez dvoma uporabljali v vojnah že v najdavnejših časih. iNajdeni heriogiif: pričajo, da so že Egipčani, uporabljali golobe za poročevalsko službo. Ko je leta 43 pred Kr. rimski general Antonij oblegal Made-ro, je bil poveljnik Obleganega mesta po golobih pi?qaionoših v zvezi z Brutom, rimskim nasprotnikom Antonija. In pesnik Tasso pripoveduje v svojem romanu "Osvobojeni Jeruzalem'" kako so križarji menili, da'je to božje znamenje, če so sprejeli kakega goloba ali sokola pismonošo s sporočilom, ali oe so točno oddali pp njem svoje vesti, * ——— --- * .Krt pec Babkin. Stopil je v stran. Pes pa za njim. Približal se je kupcu in povohal njegove ga-loše. IZdrznil se je ubogi kupec ter padel pred agenta na kolena. "Bog vidi resnico! Jaz sem prav za prav največji lopov in slepar. Tudi kožuh ni moj. prijatelj. Kožuh s agent in pes. Kar se je pes približal agentu in jel mahati z repom. iPrebledel je nesrečni agent in padel pred psa na kolena. "Ugrizni me. tovariš," je dejal, "za tvojo prehrano dobivam tri cekine, pa porabim dva aa>e." Kaj se je zgodilo potem, ne vem. Jaz sem jo raje popihal, dokler ni bi^o prepozno. POZOR ROJAKI! V ZALOGI TMAMO NO\F» PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene poteg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25c Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25c Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajočj 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50o SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 Ww^Jgtb Street