Salezijanski konvikt v Pazinu. Našim čitateljem je znano, da so ustanovili istrski Slorenci in HrTati, ko je država ustanoTila hrvaški gimnazij v Pazinu, dija&ko podporno društro. To društvo je nabiralo članarino in darove, s katerimi je podpiralo ubožnejše dijake in si prihranjeralo gla?nico, ki so z njo nameraTali sezidati dijaški dom. Na ta način je nabralo društvo in razdelilo med dijake okroglo 150.000 E, a poleg tega si nabralo tudi približno 100.000 E glarnice za dijaški dom. Pokojni Feretid je zapustil ustanoro za gimnazij t Erku, ki znaša danes 140.000 kron. Sedanji škof Mahnič je razridel, da bi težko uspeval gimnazij na Erku zaradi krajernih razmer in najbrže ga je nagnilo to k temu, da je res sklenil Justanoviti z doroljeojem st. stolice konvikt v Pazinu. Zaraditega se je pogodil z odborom dij. podpornega društra, da ustanove skupno konvikt, ki se ga giiroči t oskrbo in rodstro Salezijancem. Škof Mahnič in odbor dij. podpor. društva sta sklenila s Salezijanci pogodbo. Pogodba je taka, iz katere je razYid.no, da Salezijancem ni mnogo mar za odgojo slovensko-hrraškega dijaštra, pač pa jim je mar le zato, da jim bo konTikt donašal dobiček, kratko po trgovsko rečeno, Salezijanci so naredili dobro kupčijo. Eo je bila že sklenjena pogodba, se je spomnil odbor dij. podpor. društva, da potrebuje t to pooblastilo društrenega občnega zbora. Sklical je zaradi tega 23. septembra t. 1. društveni občni zbor. Mi bi ne pistli o tem občnem zborn, ako bi ne poročala »Pučki Neprijatelj" in list, ki se v Trstu tiska, BZarja", med SloTence neresnico. [Tako pa hočemo pokazati narodu, da so klerikalci mojstri t laži, naj že stanujejo v Ljubljani, Gorici, Trstu ali t Istri. Odbor je čutil, da mu bo predla huda na občnem zboru, ker so izdali nekateri rodoljubi zadnje dni pred občnim zborom kojižico BOsvrt", t kateri so nepobitno dokazali, da bo imela izročitev konrikta Salezijancem za sloTeusko-hrraški narod t Istri slabih posledic. Zsraditega je nabral odbor po onih, ki so klerikalnega mnenja in ki vidijo edino tešiter po */3 prebiralcer sloranske Istre v italijanskih Salezijancih, tik pred občnim zborom norih članor, ki so se ali sami udeležili občnega zbora, ali pa so izročili nabiralcem pooblastila. Nabiralci so plačali letnino za te člane sami. Na ta način je nabral en sam duhornik 1900 pooblaitil, a trije so jih imeli toliko, da so preglasovali ves občni zbor z vsemi drugimi pooblastili. Mi ne zamerimo noiim članom, ker remo, da oni niso vedeli prarega pomena občnemu zboru in niso vedeli, kaka nevarnost preti slovanskemu narodu r Istri rarno od Salezijancer. Opazilo se je, da so na občnem zboru pritrjerali novi člani dr. Janeziču, ko je dokazal s pomočjo člankov iz BSlovenca" to nevarnost. Bila je nevarnost, da bodo priganjači preseneceni, kar jim je dalo povod, da so zapustili svoja mesta, se pomešali med člane, in ko je kdo gororil proti Salezijancem, jih ščuvali proti gororniku, a če je kdo govoril za, jim pa žugali, naj kriče živijo, ker ta je njihor. Iz tega je razvidno, da so odločili o usodi sIoTenskega-hrvaikega dijaštva na hrvaškem gimnaziju t Pazinu po večini oni gospodje, ki niso imeli, nimajo in ne bodo imeli srojih otrok, ali v nasprotnem slučaju nočejo in ne •mejo priznati narodu, da so ti otroci kri njih krvi, zato tudi niso Sutili skrbi, ki jo ima oče. preden zaupa stoj najdražji zaklad v od gojo človeku tuje narodnosti. »Pučki Neprijatelj" trdi, da je bila mlajša inteligenea nasprotna rsaki ustanoritvi konvikta. To je prara klerikaloa laž, in kdo pita naš narod z lažmi, ta se ne sme reč imenovati narodoT prijatelj, ta je in oatane narodor neprijatelj, ker laž je bila, je in bo tedno zlo, hudobija in gorje zaradi tega greh pred Bogom in narodom. Mlajša inteligenca je bila za to, da Jse ustanori konrikt, a ne pod vodstvom italijanskih Salezijancev, ampak pod Todstrom domače istrske sloreasko-hrraške duhorščine. Škof Mahnič se izgorarja, da ni sposobne duhorščine, in ker je temu pritrdila vsa navzoča duborščina, moramo biti prepričani, da je to resniea, kar pa je res žalostno od mož, ki se hvalijo, da so akadamično izobraženi. Edini rzrok, ki so ga naredli za Salezijance, je bil ta, da je dijaštro na pazinskem gimnaziju pokvarjeno. Župnik in deželni poslanec Eirac je trdil, da je med 12 dijaki 10 pokvarjeoih, ako je slišal, da tudi iz osrednjega semenišča ne pridejo samo dobri, je umolknil tudi on 8 to svojo trditrijo. Mi ne trdimo, da ni t Istri pomanjkanja slovensko-hrraške duhorščine, a je pomanjkanje tudi drugih slovensko-hrvaških izobraženih mož, vendar v to ne moremo dolžiti hrraškega gimnazija t Pazinu, ker obstoji še premalo časa, a je t Istri tudi premalo slorensko- hrvaških ljudskih šol in tiste, ki so, so prenapoinjene, da ne morejo dajati pravega in dovoljnega dijaštva. Vzrok, da se zadnja leta ne posreča dijaštvo duhovskemu stanu, je iskati tudi r tem, da so se ravno pred kratkim godile t Istri razne Tomsičjade, Eomparjade in še druge take—jade, tako je duhoTŠČina trpela mnogo na srojem ugledu. Ali bodo dijaki drugačni, ki bodo prišli iz Salezijanskega konrikta, je rprašaoje časa. Mi remo, da se tudi po konviktih dogodi rado kako Fridolinstvo in če sa dogodi, tak tujezemski red prestavi pohujšeralca t tujo državo in niti sodnija mu ne more odmeriti zaslužene kazni. Dijaštro ostane pohujšano, ker ena garjeva ovca okuži ceio čredo, t. j. cel konvikt. List »Zarja" trdi, da je dr. Laginja ukazal molčati vsem nasprotnikom Salezijancev. To je zopet prara klerikalna lai. Dr. Laginja je gororil šele potem, ko se j« že izvršilo glasovanje in nato se je rršila iele podrobna razprara o pogodbi, pri kateri pa ni molčala mlajša inteligenca, akoravno ni mogel odbor nič premeniti na pogodbi, ker jo je že poprej sklenil s Salezijanci. Vendar pa |ni tudi dr. Laginja govoril tako, da bi mu n« bilo mogoče oporekati. Trdil je, da so bili t Kastvu 150 let italijanski jezuitje, a vendar ni na Kastavščini niti enega Italijana, poredal pa ni, aii so se peiati ti jezuitje z odgojo mladine ali s čim drngim. Mi pa vemo, da je imel prosluli Erstič ravno v Liburniji največjo zaslombo. Ali ni bilo mogoče to naposled bivanje italijanskih jezuitov ? Ali ni mogoče tudi to nasledek tega bivanja, da se izroči slovensko-hrraško dijaštvo t oskrbo in Todstvo redu, ki je nam nasprotne narodno8ti? Vemo pa toliko, da ne Italijani ne Nemci ne bi izročili srojega dijaitva slovanskemu redu. Hudo je zaklinjal dr. Lagioja, da mora vsak z mirno restjo izročiti sloTensko-hrraško dijaštvo 7 Pazinu italijanskim Salezijancem. Dr. Laginja in predsednik dij. podpor. društ?a sta trdila, da zadobita polno dobrot za slo^ansko ljudstvo in še posebe dovoljno število ljudskih šol, samo da bo novi deželni red od deželnega zbora potrjen in sankcioniran. Že je preteklo leto, kar so se izvršile deželnozborske Tolit^e po no7em redu, a kaj sta Slo^anom pridobila? Mi ne 7idimo in ne čujemo drugega kot to, da ne bo še žest let 7 Istri občinskih 7olite7 sarao zato, ker se boje Italijani, da bi padlo 7odst7O nekaterih občin 7 slo^anske roke. S tem sta dosegla, da se bodo 7ršile občinske 7olitve še šest let tudi 7 materijski občiui, kjer jih ni bilo že šest let. Materijski župan bo z DJima zado^oljen. Iz h^aležnosti bo goto^o priporočal BPra70 našo slogo", ako se dobi še kakšen Krstič, da jo bo izdajal. Najbrž jima taki raožje ugajajo in zato sta zado^oljna, da bodo odgoje^ali slo^ansko dijašt70 7 Istri italijanski Salezijanci. Id koliko ljudskih šol sta pridobila ? Nobene! Ciril-Metodo^a družba mora 7zdrže7ati ravnotako kot prej slovanske ljudske šole, ako nečemo, da nam Lega nazionale ne pograbi slovanskih otrok vsaj 7 glavnih krajih. Iz tega je razvidno, da so nas Italijani ociganili ob sklepanju kompromisa zaradi deželuega reda in najbrže je nekaj takega tudi sedaj ob sklepanju pogodbe z italijanskimi Salezijanei. Naj dr. Lagiaja zaklinja kakor hoče, če ima on mirno 7est, mi je nimamo ia zaraditega bomo še kdaj go^orili 0 tem. Mi smo že po^edali, da 7emo, da jt» pomanjkanje slo^anske duhovščine 7 Istri, a tudi 7emo, da je bolje, ako je 7 župniji en sam pravi narodni in pobožen duho^en, kot deset narodno indiferentnih, ki navadno pozabijo tudi dolžnosti svojega stanu. Dalje trdi list BZarja" 7 Trstu, da je dr. Laginja zago^arjal 7 S7ojem go^oru škofe. To je tudi prava klerikalna laž iu čudimo se, da je ni za^rnil dr. Laginja, zakaj ako bi dr. Laginja zago^arjal škofa Flapa in škofa Nagla, bi to pomenilo, da tudi dr. Laginja so^raži slovansko narodnost 7 Istri. Mi imamo toliko zaupanja in spošto^anja 7 dr. Laginjo, da bi mu ne podtikali tega. Dr. Laginja je zagovarjal končno škofa Mahniča in je edino povedal, da je bil edini izmed istrskih škofo7, ki 86 je potegnil za slovansko liturgijo 7 Istri. Mi prizna^amo radi škofu Mahniču to°zaslugo, a še nismo zaradi tega prepričanja, da bi morali slepo ubogati 7se, kar on želi. Mi 7emo, da je bil tudi Marka Pohlin naroden Slo7enec, a tudi 7emo, da nam je s s^ojimi knjigami več škodoval kot koristil. Še nekaj istrskemu učiteljstvu! Kje si bilo, ko so razni klerikalci nabirali pooblastila? Vemo, da nisi imelo na razpolago 5000 K, a 7emo pa, da si bilo lahko dalo narodu pojasnilo, kaka nevarnost preti hrvaškemu gimnaziju 7 Pazinu? Si li mogofce tudi ti prepričanja, da bodo rešili slo^anski narod 7 Istri Salezijanci, ali si že upreglo S70J 7rat 7 klerikalni jarem? Ce je to, potem se lahko zgleduješ na Kranjskem, kaj imaš potem pričako^ati. Pripra^ili so na Kranjskem do tega, da so dva Ijudskošolska in eden sredoješolski učitelj izdali 7 deželni zbornici 7 Ljubljeni S7oj stan; prelomili so Slomškarjem daoo besedo iu 7eruj, da so taki možje sposobni 0 pr^i priliki izdati svoj narod. Zato, učiteljstvo, zbudi se in nastopi edino kot en mož za svoj narod in svoj stan! Delaj iu skrbi, da bo narod spoznal, kje ima svoje prave prijatelje in da ne bo nikdar zaupal odgoje 87oje mladine Italijanom, potem naj so ti Salezijanci ali kaj drugega!