Nazorni pouk. Qui bene distinguit, bene docet. Gospod podpolkovnik Josip M i 1 a v e c nas je opozoril na članek z gorenjim maslovoin, ki ga je dne 19. avgusta t. 1. priobčil »Slovenski BNaroda, češ, naj ga ponatisnemo, ker BSlov. Narod" ne prihaja vsem učiteljem v roke in ker bi bilo želeti, da se o tej stvari še kdo drugi oglasi. Gosp. Milavec nam piše, da je o zadevi govoril z učiteljstvom, ko je bival v dolenjskih Toplicah, pa ga je učiteljstvo zagotovilo, da je misel, izražena v članku, dobra in koristna. Clanek se glasi: Povsem znana je trditev, podkrepljena po izkušnjah, da učenec-dijak le ono tvarino zavedno ali vsaj razmeroma za dlje časa obdrži iz raznih naukov, ki jo je dodobra razumel in takorekoč prebavil! Iz učenja na pamet ali na izust se podaja mladini le prilika, da se izpolnuje oblika in izražanje dotičnega jezika in tudi materinščine. Ne le pouk na podlagi materinega jezika, kar so spoznali največji pedagogi vseh narodov, doseza ugodnih uspehov, ampak tudi metodika ali način nazornega pouka se je iz- kazal pri vseh prosvetljenih narodih kot izvrstno sredstvo pri predavanju in razlaganju poučne snovi od strani nastavnikov in učiteljev. Po naših listih je bilo čitati meseca julija o letošnji učiteljski konferenci za šolski okraj Novo mesto na Dolenjskem, kjer je učiteljica gdč. Terezina Rauhekarjeva pri priliki svojega referata tožila, da pomanjkanje raznih pripomočkov za nazorni pouk vobče jako, jako ovira boljši in zaželeni napredek v ljudski šoli! Ta tožba je vsplošnem lahko razumljiva, ali je toliko bolj pomenljiva za mestne učilnice, ki jih posečajo otroci mestnih roditeljev, ki nimajo skoraj nikdar prilike si ogledati razne predmete in pa orodja, ki so popisana v mnogih čitankah za ljudskošolske razredel Iz lastne izkušnje nam je znano dejstvo, da se nahajajo po wberilihw od priznanih naših mladinskih pisateljev kakor so: Jurčič, Aškerc, Levec, Orožen, Gregorčič itd. itd.; razni ponatiski iz wVrtca" in dr. taki poučljivi spisi in popisi, ki so učencem in še posebe pa učenkam mestnih šol popolnoma nerazumljivi brez zadostnega in vsestransko temeljitega razlaganja (komentarja.) Vzemimo n. pr. Jurčičeva spisa BTrgatev" in pa »Polharji*. Koliko raznih pred- metov, ki pa so v spisu neobhodno potrebni, se tukaj našteva, katerih učenka še nikdar ni videla in si jih tudi predstavljati ne more po oblikah in razmerju. Nekoliko bi se tem nedostatkom odpomoglo s tem, da bi se imenovani predmeti v raznih (naravnib) barvah naslikali; ali pa, kar je še veliko bolj priporočljivo, da se omenjene stvari pokaže v naravni velikosti (samostrine) ali vsaj v pomanjšani obliki (en miniature). — Drugih morebiti še bolj kompliciranih poučnih spisov iz omenjene čitaake| nečemo tu navajati zaradi pomanjkanja prostora; naj zasedaj zadostujeta omenjena dva poučljiva popisa. Kako bi se dalo tem občutnim pomanjkljivostim pri nazornem pouku temeljito in ne predrago odpomoči? Po zaslugah raznih znanih osebnosti dobimo Slovenci v Ljubljani že za bodoče šolsko leto povečano in raznovrstno c. kr. umetno-obrtno strokovno šolo. Za sedaj veljaj ta povečani, a za vsakdanji kruh prepotrebni učni zavod kot naše pravo Ijudsko vseučilišče za povzdigo našega domačega rokodelskega stanu 1 V tej šoli se bodo učili naši bodoči rokodelski voditelji z lastno roko izdelovati razne predmete iz lesa, železa, bakra, mavca itd. Ti učenci naj bi izdelovali za lastno izobrazbo modele raznega kmetovalcu potrebnega orodja v raalem merilu: na pr.; pluge, brane, kose, grablje, sekire, lopate, krampe, golide, brente, kablice, rešeta, rete, škafe, kadi, itd. To bi imelo dvojno korist: Prvič gojenci-učenci obrtne šole bi se učili in izpopolnjevali v svoji stroki za bodoči svoj življenski poklic; drugič pa bi lahkopokupilteizdelke en miniaturealivseali vsaj večino deželni odbor (tudi razni šolski okrajni zastopi), povrnivši c. kr. obrtni šoli v denarju vse za porabljeni material (železo, les itd.) nastale stroške in bi te kupljene predmete podaril raznim, v prvi vrsti ubožnejšim šolam na deželi kot izdatna in potrebna pomožna učila za nazorni pouk, Poizkusi naj se naš dobromišljeni nasvet najprej pri nas in prepričani smemo biti, da se bodo te metode poprijeli tudi drugi deželni šolski sveti v onih deželah, kjer prebivajo Slovenci! Potem se bode še bolje udejstvila trditev našega pesnika prvaka, da je Slovenec prebrisane glave! Tudi mi želimo, da se še kdo oglasi o tem predmetu, ker bi se na tu nasvetovani način res dalo odpomoči velikemu pomanjkanju ponazoril.