/O ljubljanska banka r»S3l ^TO XXVI. — številka 3 SZDL J"*novitel]i: obt. konference JjTr' Kranj, Radovljica, Sk. Loka — Izdaja CP Gorenjski tisk ^"nj. Glavni urednik Anton MlklavčiC urednik SILO Albin. Učakar S O C I A KRANJ, sobota, 13. L 1973 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot ■ poltednik. Od L Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredah ln sobotah. LISTICNE Z VE Z E DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Odločite je dokončna Krv avec mora najprej dobiti žičnico — Za takšno rešitev dostopa na ta, ne le kranjski hrib, pa je potreben konzorcij krv mmut Pre<* 12., ko nam že gori pod nogami, je za ^^avec zelo pomembna odločitev, ki je napravila konec takš-gjetl m drugačnim stališčem in variantam. Najboljša rešitev ga ?°stoPa na Krvavec je v prvi fazi izgradnje tega alpske-^ ^ristl^nega centra žičnica. S tem nihče ne zanika možnosti, tudi V persPektivi uresničili celotni idejni projekt in s tem Itrv Cesto> Toda, če hočemo, da vse sedanje investicije na Ujjj,aV?u' ten Pa Je za okrog 2 stari milijardi, ne bi bile od Prilik tOS zamrzniene< se Je takoj treba lotiti za današnje Ua j..?.*" zmogljivosti realnejše variante. To pa je nova krož-•tJrlu ska žićnica. ki bo imela v primerjavi s sedanjo skoraj usrat večjo zmogljivost.« tožitev"0 ^J^"'10 in ODraz- rjai." So v eetrlek popoldne novinarjem člani odbora SedPrmraVo konzorcija. Pred« Sla v obč'nske skupščine je k? 2alokar j'c Povedal, da Dr h V torelc sestanek s ^, stavniki €°sPoclarskih in Vsi glfl 0rSani/-acij, kjer so se strinjali, da se za izgradio Prve faze Krvavca formi-Sdoh ?rcij (sestavljen iz go-^arskih in drugih organi-»aj zagotovi sedem "»Jonov novih din, kar je *^»°J za uresničitev celotne 13. stran: Izid žrebanja novoletne nagradne križanke investicije v prvi fazj in za pridobitev ustreznih kreditov. S temi sredstvi bi rešili dostop na Krvavec, na Krvavcu pa postavili, še dve do tri smučarske žičnice in tako povečali smučarske zmogljivosti ter odpravili konico oziroma repe na smučiščih. Tako zastavljena investicija, pri čemer pa je osnovna dostopna žičnica, ki bi lahko prepeljala na Krvavec 900 oseb na uro, bi veljala nekaj nad 30 milijonov novih din. * Člani odbora za sestavo konzorcija, katerega ustanovna skupščina naj bi bila že prihodnji mesec, so menili, da kljub dokaj težkim finančnim pogojem v tem letu sedem milijonov novih din, ki jih je treba zbrati, ne bi smelo predstavljati oviro. Vsekakor tolikšnega zneska eno podjetje samo ne zmore. Ker pa Krvavec ni le kranjski hrib, saj se po njem od vseh obiskovalcev smuča le petina Kranjčanov, so člani odbora prepričani, da bo pre-nekatero podjetje ali organizacija zunaj Kranja, predvsem iz ljubljanske regije, lahko spoznalo interes in tudi ekonomsko plat pristopa h konzorciju. Zato pričakujejo, da bodo na takšno pripravljenost, kot so jo pokazale kranjske organizacije, naleteli tudi v ljubljanski regiji. Ker se pri vseh kaže velika mera optimizma, lahko pričakujemo, da bo nova žičnica popeljala na Krvavec prve smučarje že januarja prihodnje leto. Zato bi ta hip lahko rekli, da je gordijski vozel glede rešitve dostopa na Krvavec, ki so ga mnogi v zadnjih letih skušali tako ali drugače odmotati, zdaj končno le razvozlan, izkazalo se je, da je najbolje preveč zamotano stvar presekati, pri tem pa vzeti v roke ekonomiko, upoštevati interes in zmogljivosti ter pogoje časa. in tako se je tudi zgodilo, številni smučarji in drugi prebivalci Kranja in ljubljanskega področja so že lani in prej svetovali žičnico. Kazali so zanimanje in pripravljenost za to investicijo. In ker se od takrat pa do danes ni prav nič spremenilo, le čas še bolj priganja, predlagana rešitev o izgradnji prve faze Krvavca, torej dostopne žičnice, res ne bi smela biti problematična. A. žalar m KRANJ Najbogatejša izbira pohištva za vaš dom _ .g\obu$. P* 9A C9 O spalnice — dnevne sobe — kosovno pohištvo i 20% pologom brezplačna dostava na dom in montaža • -(0. O c <0 $nqov Salonu pohištva veleblagovnice Globus — Prepričajte se! 5. STRAN: Slavje v Gorenjski predilnici 7. STRAN: Množična zastrupitev rib IO. STRAN : Zima nam je obrnila hrbet 14. STRAN: U metni sneg v Begunjah Vsak dan je lahko nenavaden j GLAS * 2. STRAN Jesenice V četrtek, 11. januarja, je bila, seja občinske konference SZDL, na kateri so razpravljali o vlogi splošnega ljudskega odpora v občini in o pripravah na to, da bi splošni ljudski odpor bolj približali in vanj vključili več občanov. fy Pred nedavnim so na Jesenicah sklicali ustanovni sestanek klubov OZN. Ustanovnega sestanka so se udeležili učenci osnovne šole Koroška Bela, obeh jeseniških osnovnih šol, gimnazije, šole za zdravstvene delavce. Izvolili so novo predsedstvo in delegate. D. S. krarij Danes dopoldne bo tretja seja občinske konference zveze komunistov. Na njej bodo člani konference najprej sprejeli sklepe z druge seje o problemih družbenega položaja in aktivnosti mladine v kranjski občini. Sledila bo informacija, o aktivnosti organov občinske konference med drugo in tretjo sejo ter ocena in stališča občinskega komiteja in sprejem delovnega načrta občinske organizacije zveze komunistov za uresničevanje nalog iz pisma predsednika Tita in 29. seje CK ZKS. Nazadnje pa je na dnevnem redu še izvolitev sekretarja komiteja občinske konference zveze komunistov. 0 Kranj, 12. januarja — Popoldne je bda seja izvršnega odbora občinske konference socialistične "zveze. Razpravljali so o pripravah na šesto sejo občinske konference SZDL in o predlogih za republiška priznanja OF. A. 2. radovljica V sredo opoldne se je pri občinski konferenci socialistične! zveze sestala komisija za sodelovanje z zamejskimi Slovenci. Pogovorili so se o pripravah na letošnji Prešernov dan, ki bo posvečen koroškim Slovencem. 0 V četrtek popoldne se je sestal aktiv članov zveze komunistov, ki v občini delajo neprofesionalno v različnih kulturnih ustaflovah. Na seji aktiva so razpravljali o položaju kulture v občini in o nalogah komunistov. Pri tem so ocenili" dosedanje delo in obravnavali srednjeročni program razvoja kulture. Izvolili so tudi sekretariat in predsednika aktiva. 0 Pri občinski skupščini se je v sredo popoldne sestal Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve: Med drugim je razpravljal o osnutku zazidalnega načrta za del Spodnjih Gori j. A. 2. škofja loka Do konca prihodnjega meseca naj bi lokalni odbori SZDL pripravili in speljali krajevne volilne konference. Skupno jih bo 35. Udeleženci morajo določiti nova vodstva in izbrati delegate za občinsko konferenco. Sestav le-te bo-poslej temeljil na delegatskem principu, s stalnim in nestalnim delom članstva. V njej bodo zastopane tudi vse delovne organizacije in samoupravne skupnosti v občini. (-Ig) 4rzic Po seji predsedstva občinske-1 ga sindikalnega sveta Tržič je bila seja plenuma občinskega sveta. Plenum je potrdil finančni načrt sveta za letos in razpravljal o uresničevanju ustavnih dopolnil ter uveljavljanju nove stanovanjske zakonodaje. Podpredsednik občinskega sindikalnega sveta Jože Moko-rel je v uvodnih besedah grajal tiste delovne orgaaizacije, ki kljub posredovanju na področju uveljavljanja ustavnih dopolnil v poldrugem letu niso več storile. V razpravi o novi stanovanjski zakonodaji pa so menili, da pomeni zamrznenje stanarin tudi določeno zamrznenje pri uveljavljanju rtbvc stanovanjske politike. -jk % V skladu s pravili o organiziranosti ZK v tržiški občini bodo v torek ustanovili v Bombažni predilnici in tkalnic^, osnovno organizacijo ZK. Doslej so bili komunisti tega delovnega kolektiva organizirani v stalnem aktivu. Podoben primer je bil tudi v Peku, kjer so tudi že ustanovili osnovno organizacijo ZK. -jk Mlercafor Prodaja vse vrste konfekcije in usnjene galanterije v Blagovnici Mercatorja v Tržiču z 20 do 50 % popustom. V otroški prodajalni Mercatorja v Tržiču ugoden nakup otroške konfekcije i 20 do 50 % popustom. Potrošniki, obiščite Mercatorja v Tržiču. Izkoristke ugodnosti, ki vam jih nudi Mercator v svojih prodajalnah v Tržiču. Sindikat za rekreacijo občanov Občinski sindikalni svet Tržič bo namenil lanska neporabljena sredstva za izgradnjo TRIM steze v Tržiču Cland predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Tržiču so na zadnji seji, ki je bila v četrtek popoldne, obravnavali i finančni načrt za leto 1973 ter pregledah, kako so trošili sredstva v pretđk-lem letu. Ugotovili so, da so bili pri gospodarjenju s sredstvi nadvse varčni in tako je ostalo nekaj denarja neporabljenega. Menili so, da je treba ta denar obrniti tako, da bodo imeli člani sindikata od njega kar največ koristi. Nadzorni odbor je predlagal, da bi neporabljena sredstva namenili zai izgradnjo TRIM steze v Tržiču. Kje bo steza; ali v Hra-stjah ali kje drugje, še ni odločeno. Vsekakor bo to koristna naložba, pri kateri bo moral sodelovati še tržiški Partizan in občinska zveza za teilesno kulturo. Na podlagi pravilnika o podeljevanju občinskega Priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda žirija za podeljevanje priznanj pri Občinski konferenci SZDL Radovljica objavlja, da je odprt rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih Priznanj* OF v letu 1973 * Ob obletnici OF bodo podeljena Priznanja OF zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami prispevali k dosežkom trajnejšega pomena, in so s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja. Predlog za podelitev lahko podajo organizacije SZDL, druge družbenopolitične organizacije, samoupravne skupnosti in njihovi organi ter posamezniki. Predlogi morajo vsebovati osebne podatke in obširno utemeljitev razlogov in pogojev, zaradi katerih naj predlagani kandidat sprejme Priznanje OF. Zadnji rok za prijavo je 28. februar 1973. Kasneje podanih predlogov žirija ni dolžna upoštevati. Predloge sprejema žirija za podelitev Priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Radovljica. žirija za podelitev priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Radovljica Predsedstvo je sprejelo 113 če trik uvi seji tudi glavne delovne naloge za letošnje p'"v0 tromesečje. Z njimi in z stalnimi nalogami, ki so napis*1 ne v akcijskem programu, b° imelo tr/kško občinsko sindi' kalno vodstvo precej dela m to predvsem tam, kjer je sotnost sindikata najbolj potrebna. To je uresničeva* nje ustavnih dopolnil tet uvajanje nove stanovanjske zakonodaje, sodelovanje na zhi.rih osnovnih sindikalni* organizacij, ki morajo bit* končani do konca januarja spremljanje gospodarsih &' banj v občini ter oiganizaci* ja sindikalnih športnih iger v smučanju in sankanju. Pra^ tako bo tržiški občinski siC dikalni svet pripravil v Pr' vem tromesečju letos eno* dnevni seminar za predsednic ke izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij ter seminar za blagajnike. J. Košnjek Osnovna šola ŽIROVNICA razpisuje prosto delovno mesto tajnika — računovodje za nedoločen čas Pogoji: končana srednja ekonomska šela in vsaj 3 leta prakse v knjigovodstvu. Nastop službe je 1. marca. Rok za prijave 14 dni po objavi. Kmetovalci! Vabimo vas na predavanje, spremljano z diapozitivi, ki bo v nedeljo, 14. januarja ob 9. uri na upravi KZ Sloga Kranj o smotrni in gospodarski uporabi umetnih gnojil. KMETIJSKA ZADRUGA Sloga Kranj Obsojamo Kolektiv Gorenjske predilnice se pridružuje ogorčenju jugoslovanskih delovnih ljudi zaradi divjaškega bombardiranja, ki ga nadaljujejo vojaške sile Združenih držav Amerike v Vietnamu. Osupnila nas je brutalnost in nečlovečnost ravnanja sil ZDA prav v trenutku, ko je ves «vet upal, da se bo končal dolgoletni pravični boj vietnamskega ljudstva za svobodo. Posebno smo pretreseni zaradi teh grozodejstev, ker nas spominjajo na nacistično divjanje v času II. svetovne vojne v naših krajih. Zato v celoti razumemo neizmerno željo in odločnost borcev Vietnama, ki vztrajajo kljub nečloveškim naporom v boju za svobodo. Surova kršitev pravic do življenja, svobode in samoodločbe Vietnama, združena z okupacijo in bombardiranjem, sodi med vojne zločine, o katerih je človeštvo izreklo svojo sodbo po II. svetovni vojni. Prepričani smo, da solidarnost z bojertt vietnamskega ljudstva in enotna moralna obsodba zločinskega nasilja odraža -razpoloženje delovnih ljudi Jugoslavije in vseh svobodoljubnih narodov sveta. Ni mogoče ljudem vračati življenja, mogoče pa je * dejanji olajšati napore junaškega ljudstva« ki ne krvavi le zase, ampak tudi za svobodo demokratičnega in socialističnega sveta- Zato prispevamo 50.000 din za boj in obnovo Vietnama in pozivamo delovne kolektive in sindikalne organizacije, da P° svojih možnostih materialno podprejo boj vietnamskega ljudstva, s tem pa tudi v tem trenutku dejansko potrdimo svojo obsodbo nasilja in solidarnost delavskega razreda. Osnovna organizacija sindikat* Gorenjske predilnice šk. Lok* Železarna in Zarja ustanavljata TOZD V jeseniški občini so pri pripravah ob ustanavl-anju TOZD najbolj uspeli v Železarni Jesenice, kjer so že •prejeli po temeljitih razpravah delovnih skupin in delavskega sveta sklep o ustanovitvi štirih temeljnih organizacij združenega dela, v kratkem pa bodo podpisali tudi samoupravni sporazum, ki združuje te TOZD v delovno organizacijo Železarne Je-»enice. Vse dileme, predvidevanja, razprave, mnenja in predlogi, ki jih ob ustanavljanju TOZD v Železarni ni bilo malo, ter dokončen sklep • ustanovitvi uvršča jeseni- ško železarno med prve delovne organizacije v občini, ki zares uresničujejo ustavna dopolnila. Hkrati pa je prav ta ustanovitev lahko vzor in vzorec za ostale delovne organizacije, ki se na ustanovitev TOZD šele pripravljajo. Za Železarno Jesenice je v jeseniški občini najbolj uspelo tudi trgovsko podjetje Zarja, ki je lani elecembra ob združitvi s trgovskim podjetjem Delikatesa sprejelo predlog o ustanovitvi štirih temeljnih organizacij združenega dela glede na same dejavnosti podjetja. Zdaj bodo pri CRElflR turistična prometno podjetje KRANJ razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. tehničnega administratorja 2. strugar j a 3. voznika avtobusa 4. čistilke 5. fakturista * za določen čas Pogoji: pod L: 2-letna administrativna šola, zaželeno znanje stenografije; ♦ pod 2.: poklicna šola kovinarska stroke, ali priučen kovinarski delavec s prakso na vreten^kih stružnicah; pod 3.: poklicna šola za voznike motornih vozil, izpit D kategorije; pod 4.: nepopolna osnovna šola; pod 5.: 2-letna administrativna šola ali nižja strokovna izobrazba in znanje strojepisja. Prijave sprejema kadrovskih oddelek 15 dni po objavi. Zaradi eventualnih informacij se lahko kandidati zglasijo osebno na razgovor ali po telefonu na št. 23-650. Osebni dohodki so stimulativni in odvisni od uspeha pri delu. Občinska konferenca * SZDL Radovljica razpisuje delovno mesto tajnice Pogoji: L srednja administrativna šola z znanjem strojepisja in stenografije ■ 2. srednja ekonomska šola z znanjem strojepisja in stenografije. Pismene ponudbe z življenjepisom in dokazili o šolski izobrazbi naj pošljejo kandidatke Izvršnemu odboru občinske konference SZDL Radovljica. Prednost imajo kandidatke — članice ZK. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Razpis velja do zasedbe. . v Zarji že volili samoupravne organe in prilagodili delo sindikalne in drugih organizacij novi strukturi. Pri občinskem sindikalnem svetu, kjer si že nekaj časa prizadevajo, da bi prek raznih delovnih skupin in komisij poskrbeli za čimprejšnje ustanavljanje TOZD, so obiskali vseh 64 podjetij in dislociranih enot v občini. Prav zdaj bodo poslali v podjetja novo skupino, ki bo v samem kolektivu ugotavljala rezultate prizadevanj za ustanovitev TOZD. Enako .nalogo ima tti-~ di posebna'komisija, ki so jo ustanovili pri skupščini občine Jesenice. Pri občinskem sindikalnem svetu so že prejeli nekaj predlogov posameznih delovnih organizacij za ustanovitev TOZD. Predloge je poslala dislocirana enota Izolirke, Viatorja, Zavarovalnice Sava, Gradbenega podjetja Gradiš ter Gradbenega podjetja Save in Mesarskega podjetja. D. Sedej Kamniška občina se je pred leti lotila modernizacije ceste skozi Tuhinjsko dolino, ki povezuje Gorenjsko in Štajersko. Od Kamnika do Laz, to je 14 km, so stroške modernizacije ceste plačali s samoprispevkom občanov, delovnih organizacij in občinskega cestnega sklada. Zdaj so asfaltirali cesto do gostišča Pod Kozjakom. Letos so dela izvajali delavci Slovenija ceste, financiral pa je republiški cestni sklad. Do Mot-nika je še 10 km makadamske ceste. Dela bodo nadaljevali prihodnje leto. Vožnja skozi Tuhinjsko dolino je prijetna* cesta se med gozdnimi griči zvija kot kača ob potoku. Boljša cesta bo ugodno vplivala na razvoj turizma in industrije v teh nekaj zvestih partizanskih krajih. — Foto: J. Vidic Lani se je 100 učencev odločilo za Železarno V Železarni Jesenice imajo že nekaj let težave s kadri, predvsem z nekvalificiranimi delavci. Prizadevanja kadrovske službe, da bi pridobili vee novih delavcev, se kažejo med drugim tudi v organiziranju tekmovanj na temo o železarni med učenci osnovnih šol .radovljiške in jeseniške občine, v organiziranju t -cdavanj, izdajanju brošur o železarni ter nuđenju posebnih možnosti 7.a bivanje tistih samskih delavcev, ki prihajajo na Jesenice iz drugih republik. Vsako leto konča šolanje na osnovnih šolah jaseniške in radovljiške občine okoli 700 učencev in učenk, vendar se jih poprečno le 60 zaposli v železarni. Vsako leto na primer odide v jeseniški železarni v pokoj okoli 160 delavcev, zato je razumljivo, da s: pri kadrovski službi prizadevajo pridobiti nove delavce. Delavce, ki prihajajo iz drugih republik, nameščajo v samske domove, ki so jih v zadnjih letih primerno opremili in preuredili, razen tega pa ti delavci prvo leto prejemajo posebne regrese. S posebnim programom sprejemanja in testiranja novih delavcev so zabeležili že prve uspehe, tako kot so se prvi uspehi pokazali lani ob večjem vpisu na poklicno šolo v Železarni. Medtem ko so prejšnja leta sprejemali od 40 do 60 novih učencev na šolo Železarskega izobraževalnega centra, se je lani vpisalo na to Šolo 100 novih učencev in bodočih ioiavasv v Železarni. D. Sedal Pekarna in slaščičarna Vesna Kamnik se Je pred letom dni priključila Žitu Ljubljana. V štirideset let stari pekarni Vesne zdaj speče j o dnevno 3200 kg kruha in 2500 kg peciva. Iz pekarne Ljubljana-center dnevno dobijo za potrebe kamniške občine še 2000 do 2500 kg kruha in okrog 2000 kg peciva. Ljubljanski kruh bodo Kamničanl jedli le še nekaj dni, kajti Januarja bodo slovesno odprli novo pekarno ob Kranjski cesti, ki jo je zgradilo podjetje Graditelj Kamnik. Prvotno so predvidevali, da bo otvoritev že za novo leto, toda čakajo še na peči, ki so jih naročili v Zagrebu. Nova pekarna bo obratovala z veliko večjo zmogljivostjo kot stara. V sedmih urah bodo spekli 7000 kg kruha in peciva. — Foto: J. Vidic - Pojasnilo Zaradi vprašanj, ki jih postavljajo organizacije in posamezniki, kako je z uživanjem pokojnine med zaposlitvijo glede na nove predpise o pokojninsko)! zavarovanju, je skupnost invalidskega in pokojnin, skega zavarovanja Slovenije dala naslednje pojasnilo: Novi predpisi o invalidskem in pokojninskem zavarovanju se uporabljajo od 1. januarja letos, razen predpisov o uiii'anju pokojnine med zaposlitvijo, kiveljajo šele od 1. aprila letos. Do takrat se bodo uporabi jedi doslej veljavni predpisi o uživanju pokojnine med zaposlitvijo. Lani dražje življenje Življenjski stroški so bili lani za 16,6 odstotka višji kot leto poprej, realni osebni dohodki pa so se povečali za 2 odstotka. Najbolj so se povečali lani izdatki za hrano, tobak in pijačo (za hrano so se povečali za 19 odstotkov, za pijačo in tobak pa za 20). Stanarine usklajevati s cenami gradnje Republiški in pokrajinski sekretarji za urbanizem komunalno in stanovanjsko gospodarstvo so sklenili, da bi morali zaradi različnega položaja s t anovan j s k ega gospoda r-stva v občinah položaj urediti tako, da bi se stanarine postopoma začele usklajevati s ceno gradbenih storitev. Svečanost ob 30-letnici Ob 30. obletnici zadnjega boja Pohorskega bataljona in v počastitev občinskega praznika občine Slovenska Bistrica je v Oplotnici okrog 5000 udeležencem govoril član predsedstva SFRJ Mitja Ribičič. O negativnem vedenju V Portorožu je bilo tridnevno posvetovali je c preprečevanju negativnega vedenja in dejanj med otroki in mladino. Za dom v Kumrovcu Za zgraditev spominskega doma borcev NOV in mladine v Kumroi'cn je Že zbranih prek milijon dinarjev. Doslej SO največ prispevali iz. Hrvatske, Srbije, Vojvodine in s Kosova. Udobno kot v hotelu Npv samski dom v Frankovem naselju v Škof j i Loki lahko sprejme 160 stanovalcev Škofjeloško podjetje Lokainvest bo v ponedeljek, 15. januarja, dopoldne odprlo nov samski dom v Frankovem naselju na Trati. Objekt, ki je veljal 6 milijonov din, pomeni dragoceno pridobitev, saj kot prvi svoje vrste v tem okolišu (Trato so številne tovarne spremenile v pravcato industrijsko cono mesta) omogoča kolektivom, da delavcem zagotovijo dostojne življenjske pogoje. Samski dom je zgradilo gradbeno podjetje Obnova iz Ljubljane, sredstva zanj pa so prispevali LTH, Sava Kranj, PTT Kranj, Gorenjska predilnica Škof j a Loka, Iskra Reteče, Transturist m — v skromnejši merj — nekatere druge gospodarske organizacije. Velja omeniti, da je hotelskega tipa, da premore 160 ležišč, razporejenih po 64 popolnoma opremljenih sobah, da ima 8 nadstropij in da na vsakih pet postelj pritle umivalnica, prha, stranišče in balkon. V pritličju so klubski prostori, kolesarnica in posebna dvorana, namenjena sestankom, posvetom in zborovanjem. Dom kot celota zavzema 1822 kvadratnih metrov poviši ne in je 'amo prva faza širšega, arhitektonsko zaključenega stanovanjskega kompleksa, ki naj bi ga dokončali v prihodnjem desetletju. Načrti namreč predvidevajo postavitev še enega, podobnega, vendar nekoli'ko večjega bloka (200 ležišč) ter moderne samopostrežne res t a v racij e, kajti pomanjkanje dovolj zmogljivih obratov družbene prehrane predstavlja resen problem naglo rastoče prolc-tarske četrti. Kar zadeva udobnost, ne bo dom prav nič zaostajal za naj komfortne j širni turističnimi penzioni v občini. Mesečna najemnina znaša 330 dinarjev. Vsota sicer ni majhna, toda posamezni investitorji, ki so si s sofinanciranjem pridobili pravico do ustreznega odstotka bivalnih kapacitet (LTH — 50 postelj, Sava — 40, PTT — 20 itd.), nameravajo prevzeti nase del stroškov ter prek regresov narediti stanarine primerne tudi ljudem bolj plitkih "žepov. Red in čistočo v stavbi bodo vzdrževali upravnik, hišnik, dva receptorja in snažilki. Ce bi sobe ne bile polno zasedene, jih mislijo oddajati priložnostnim gostom. Kakor smo zvedeli, sta poslopje in njegova uprava samostojna gospodarska enota z lastnim poslovanjem, zato je bojazen okoliških prebivalcev, ki se sprašujejo, aH samski dom ne bo nemara žarišče izgredov In neljubega kaljenja nočnega miru, odveč. Interni statut je zelo strog in vodstvu dovoljuje morebitnega razgrajača nemudoma postaviti na cesto. Na podlagi 170. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) izdaja davčna uprava skupščine občine Kranj naslednji * javni poziv Do 31. januarja 1973 morajo vložiti napoved za odmero davka: • — zavezanci davka od obrtnih dejavnosti, ki se jim odmerja davek po pieteku leta od dohodkov, doseženih v letu 1972; — zavezanci davka od obrtnih dejavnosti, ki se jim odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto vnaprej, /a dohodke, ki jih bodo predvidoma dosegli v letu 1973; — zavezanci davka od intelektualnih storitev, ki se jim odmerja davek po preteku leta, od dohodkov, doseženih v letu 1972; — zavezanci davka od intelektualnih storitev, ki se jim odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto vnaprej, za dohodke, ki jih bodo predvidoma dosegli v letu 1973; — zavezanci davka od skupnega dohodka občanov za vse dohodke, dosežene v letu 1972, če so ti dohodki presegli skupaj 25.000 dinarjev; — vsi zavezanci davka od stavb in lastniki počitniških hišic (vikendov), za dohodke v letu 1972; zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženj s'k i h pravic (od zakupnin, podzakupnin, pod-najemnin, od oddajanja opremljenih in turističnih sob ipd.), dosežene v lelu 1972; — zavezanci davka na določene premoženjske predmete (na posest strojev, orodij in inventarja, če so S temi Sredstvi pridobivali dohodek, na posest motornih čolnov, lastniki gozdnih zemljišč, če jim kmetijstvo ni osnovni vir sredstev za preživljanje, če'je njihov skupni dohodek v letu 1972 presegel 20.000 din oz. skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000 din letno na družinskega člana). — upokojenci od prejemkov iz delovnega razmerja, ki iz, takega dela nimajo lastnosti zavarovanca iz pokojninskega zavarovanja in katerih v letu 1972 prejeti neto dohodek pri vseh izplačevalcih razen pokojnine, je presegel 20.000 din. Obrazci za davčne napovedi bodo na voljo po 17. januarju 1973 pri krajevni!*-uradih in v sprejemni — informacijski pisarni občinske skupščine — soba št. 67 — pritličje. Davčne napovedi je treba v navedenem roku vložiti v sprejemni — informacijski pisarni občinske skupščine ali jih poslati po pošli. Kranj, 12/1-1973 . Številka: 42-014/72-03 Davčna uprava skupščine občine Kranj Letos več predavanj Nov samski dom v Frankovem naselju v Skof ji Loki. —> Foto: F. Perdan Občinski odbor rdečega križa v Kranju ima sicer že več let v svojem programu zdravstveno vzgojna predavanja. Vendar pa te vrste predavanja niso doslej zavzela kaj dosti večjega obsega, ker ni bilo na voljo dovolj predavateljev in pa iz drugih vzrokov. Letos pa kot vse kaže bo drugače. V programu, ki ga je pripravila zdravstveno prosvetna komisija pri občinskem odboru rdečega križa — vodi jo dr. Marija Simenko — je predvidenih letos več kot 50 zdravstveno vzgojnih predavanj. Sklenjeno jc, da tako predavanje nc sme izostati na nobenem občnem zboru v krajevni organizaciji, razen tega pa naj bi bilo v vsaki krajevni organizaciji vsaj še po eno predavanje. Prav tako bodo organizacije rdečega križa pripravile predavanja skupaj s šolami za starše šolskih otroik. Seznam tem iz zdravstveno prosvetnega programa je obsežen. Največ zanimanja je za predavanja o obolenj di srca in ožillja, o nezgodah v gospodinjstvu, o narkomaniji in drugem. Večina predavanj o boleznih spremljajo filmi in diafilmi kot tudi pivdavanja nesreč ter drugem. Gospodarstvenikom V sredo, 17. januarja, bo ob 10. uri v prostorih kluba gospodarstvenikov Kranj, Prešernova 11/1 guverner narodne banke Slovenija Sveto Ko bal predaval o zakonu o deviznem poslovanju in zakonu o kreditnih poslih s tujino s sprejetimi dopolnilnimi predpisi. Samoupravno sporazumevanje v gorenjskem kmetijstvu Najdlje v KŽK Kranj in KZ Škofja Loka Občinska konferenca SZDL Kranj je sklicala pred novim letom posvetovanje o oblikovanju samoupravnih sporazumov In ustanavljanju TOZD v gorenjskih kmetijskih delovnih organizacijah. Posvetovanja so se razen predstavnikov kmetijskih organizacij z Gorenjske udeležili tudi predstavniki kmečke sekcije pri republiški konferenci SZDL, republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo ter združene zveze Slovenije. Glavna ugotovitev posvetovanja je bila, da so pri oblikovanju samoupravnih sporazumov naredbu največ v Kmetijsko živil sikom kombinatu Kranj in Kmetijska za* drugi škofja Loka, v drugih gorenjskih kmetijskih delovnih organizacijah pa stvari ne teko tako, kot bi bHo treba. Zato je treba priprarve za podpis samoupravnih spora- zumov pospešiti ter upoštevati predvsem nov delegatski sistem, ki bo osnova za prihodnje organizacije kmetijskih delovnih organizacij. Tak sistem zahteva dobro samoupravno organizacijo v posameznih proizvodnih enotah, ki bodo nosilke nadalj-nega razvoja samoupravljanja. Enote bodo morale stalno sodelovati z zadružniki in razpravljati ter odločati o Slavje v Gorenjski predilnici Na otvoritvi nove pletilnice in oplemenitilnicc je govoril član ZIS in zvezni sekretar za finance Janko Smole V Gorenjski predilnici škofja Loka so včeraj opoldan svečano odprli dva nova tekstilna obrata — oplemeni t ilnico in plctil-nico. Na otvoritvi je govoril zvezni sekretar za finance Janko Smole, ki je med drugim osvetlil sedanje stanje v našem gospodarstvu, učinkovitost stabilizacijskih ukrepov in razne oblike boja proti glavni »zavori« napredka — nelikvidnosti. Potem so si gostje ogledali tovarno in se seznanili s prizadevanji in načrti kolektiva, ki šteje danes 800 članov. Nenehna modernizacija strojnega parka jim zagotavlja mesto v samem vrhu jugoslovanske tekstilne industrije, saj tako po kvaliteti proizvodov in po izboru artiklov kot tudi po velikosti celotnega dohodka (185 milijonov dinarjev v minulem letu) ter po visoki kvalifikacijski strukturi zaposlenih drži korak z najuglednejšimi tuji-ini firmami. Oplememtilnica in pletHnica sta torej le logično nadaljevanje vlaganja v zmeraj boljše poslovanje. V prvo so investirali 11,4 mi- lijona. Njene letne kapacitete znašajo 100 ton pobarvanega oziroma oplemenitenega blaga, ki ga je Jugoslavija doslej morala pošiljati v obdelavo na zahod. S tem bodo družbi prihranili 3,8 milijona ameriških dolarjev stroškov. Pletilnica je stala 7,5 milijona dinarjev. Pri zmogljivosti 300 ton letno upajo, da bo del pletiv moč izvoziti — seveda na konvertibilno tržišče Sploh so v Gorenjski predilnici lani vložili v osnovna sredstva precej de- narja; skupna vrednost izboljšav je dosegla 25 milijonov dinarjev. Kljub naštetim dejstvom pa podjetje nikoli ni zašlo v »nelikvidne vode«. Terjatve krepko presegajo obveznosti in znašajo 30 milijonov din. V 12 mesecih so jih zmanjšali kar za polovico. Ob navzočnosti številnih gostov; predsednika Gospodarske zbornice SRS Leopotl-Kreseta, guverni i na rodne banke SRS Sveta Ho bala, Franca Leskoška-Luke, Borisa Ziherla, predstavnikov krajevnih družbenopolitičnih organizacij ter direktorjev domačih podjetij in ustanov, je oba obrata odprl predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar. I. Guzelj vseh pomembnejših vprašanjih, med njimi tudi o delitvi dohodka. V Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj predvidevajo, da bodo samoupravni sporazum podpisali še ta mesec. Imeli bodo 10 TOZD. Dokončno besedo o njihovi organizaciji bodo izrekli občni zborj osnovnih sindiikalnih organizacij. V Kmetijski zadrugi Radovljica bodo najverjetneje osnovali dve TOZD. Komisija, sestavljena iz zadružnikov, predlaga, naj bi bila proizvodnja piva TOZD, obrat za kooperacijo pa druga TOZD. Kmetijska zadruga škofja Loka bo ena TOZD z zadružnimi enotami, ki bodo samoupravno odločale o kadrovski . politiki, investicijah, osebnih dohodkih itd. O pomemb ne j š i h vp ra ša n jih TOZD (delitev dohodka, večje investicije) pa bodo imeli glavno besedo delegati posameznih zadružnih enot, v katerih je okrog 300 zadružnikov. Tudi druge gorenjske kmetijske zadruge (Cerklje, Bohinj, Bled, Naklo, Sloga Kranj) bodo postale temeljne organizacije združenega dela z enotami, ki bodo organizirane tako, da bodo i mol i zadružniki čim vočji vpliv na poslovanje TOZD in na delitev dohodka. J. Košnjek Delovna skupnost GORENJSKEGA SEJMA KRANJ razpisuje prosto delovno mesto »računovodje Zaposlitev je honorarna, pogoj večletna praksa, ostalo po dogovoru. Ponudbe sprejema uprava sejma do zasedbe delovnega mesta. Odbor za delovna razmerja pri ZAVAROVALNICI SAVA PE Kranj objavlja prosto delovno mesto administratorja za določen čas. Pogoji: srednja ekonomska šola ali 4-letna administrativna šola. Zahtevamo 3-letne delovne izkušnje. Razpis velja do vštetega 15, januarja. Na otvoritve nove pletilnice in oplemenltilnice je govoril član ZIS In sekretar za finance Janko Smole. — Foto: F; Perdan ta teden 18 odstotkov več Lani smo v primerjavi s prejšnjim letom izvozili za okrog 18 odstotkov več, za nekaj odstotkov pa se je zmanjšal uvoz. Letos naj bi izvozili za 12 odstotkov več, uvoz pa naj bi bil vsaj za 1 odstotek manjši od izvoza. Iskra, v tujini Združeno podjetje Iskra, v katerem je zaposlenih prek 22 tisoč delavcev in ima 17 tovarn, je lani izvozilo za 25,5 milijona dolarjev izdelkov. Največ so izvozili telefonskih central in telefonskih aparatov, sledijo pa števci in drugo blago za široko potrošnjo. Novi pogoji Začel je veljati nov zakon o posebnih pogoj'ih za dodeljevanje investicij, skih posojil. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva lahko banka odobri, če investitor zagotovi udeležbo iz lastnih sredstev v višini najmanj 20 odstotkov od predračunske vrednosti investicije. Težki časi za Vego Čeprav tovarna Vega ne bo mogla v zakonitem ro. ku Iskri povrniti terjatev, se kolektiv na referendumu ni odločil ia združitev. Tako Vego po neuspelem referendumu čakajo hude obveznosti. Enkrat več cementa V trboveljski cementarni predvidevajo, da bodo letos proizvedli enkrat več cementa kot lani. Zaradi velikega povpraševanja bodo v cementarni letos delali vse sobote, nedelje in praznike. Tako računajo, da bodo proizvedli 560 tisoč ton cementa. Letošnja emisija Medrepubliški komite za področje monetarnega sistema je sprejel predlog, da bi se skupna denarna masa letos povečala za 17 odstotkov, bančni krediti pa bodo lahko za 13 odstotkov večji kot lani. \ Redukcija na Hrvatskem Zaradi j\ičlega pretoka vode so se morali v vseh h rvat s kih hidroelektrar nah odločiti za omejeno porabo električne energije. Največje teiave imajo zaradi majhne akumulaci je v Dalmaciji. ZIS bo ukrepal Proti vsem, ki so decembra kljub zamrznitvi osebnih dohodkov neupravičeno izplačali višje osebne dohodke, je treba ostro ukrepati. Takšno stališče je zavzel zvezni izvršni svet. Razpisne komisije temeljnih organizacij združenega dela podjetja Komunalni servis Kranj v skladu z določili samoupravnega sporazuma in drugih samoupravnih aktov razpisujejo naslednja prosta delovna mesta: I. DELOVNA MESTA INDIVIDUALNIH IZVRŠILNIH ORGANOV 1. vodje TOZD komunala 2. vodje TOZD gradnje — obrt II. VODILNA DELOVNA MESTA: 1. vodjo komercialnega sektorja III. DRUGA DELOVNA MESTA: 1. diplomiranega pravnika 2. referenta za investicije in kalkulacije Poleg splošnih pogojev, ki jih določajo zakoniti predpisi, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod tč. I. L: da ima višjo izobrazbo gradbene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, od tega najmanj 2 leti v komunalni dejavnosti ali da ima srednjo izobrazbo gradbene smeri in najmanj 8 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, od tega najmanj 2 leti v komunalni dejavnosti; pod tč. I. 2.: da ima višjo šolsko izobrazbo gradbene smeri m najmanj S let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, od tega najmanj 2 leti v gradbeno obrtni dejavnosti s pooblastilom ali da ima srednjo izobrazbo gradbene smeri in najmanj 8 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, od tega najmanj 2 leti v gradbeno obrtni dejavnosti s pooblastilom; pod tč. II. L: da ima višjo komercialno šolo in najmanj 2 tet] delovnih izkušenj v komercialni stroki ali da ima srednjo komercialno šolo in najmanj 5 let delovnih izkušenj v komercialni stroki; ^ pod tč. III. L: da je diplomirani pravnik z dveletno ustrezno prakso Oz. da je diplomirani praunk brez prakse z nastopom dela kot pripravnik; pod tč. III. 2.: da ima višjo izobrazbo gradbene smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih ali srednjo izobrazbo gradbene smeri in najmanj A leta delovnih izkušenj na področju gradbeništva. Kandidati morajo k prijavi priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev razpisa ter potrdilo o nekaznovanju. Ponudbe morajo kandidati predložiti v 15 dneh po objavi-na naslov Komunalni servis Kranj — Razpisne komisije TOZD. veletrgovina s bil cenua prodaja mali knjižni avtomat aseota KB 70 Stroj je nov in primeren za knjiženje analitične evidence v knjigovodstvu. Cena je 40.000 dinarjev. Ogled je mogoč v knjigovodstvu podjetja na Bledu, Kajuhova 3, vsak dan od 7. do 14. ure. Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju razpisuje vpis za II. polletje 1972/73 v osnovno šolo za odrasle (ob vpisu je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo, rojstni list, potrdilo o zaposlitvi in 400 din akontacije na šolnino); v začetne, nadaljevalne, poglobitvene in konverzacijske tečaje nemškega, angleškega, francoskega, italijanskega in ruskega jezika (cena tečaja jc 500 $Jln, ki se plača ob vpisu). Vpisovanje je do 25. januarja 1973 vsak dan od 8. do 16. ure na Delavski univerzi v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 1. Občinsko sodišče Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto strojepiske Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: končana srednja ali dveletna administrativna šola ali podobna šola in obvladanje strojepisja. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Stanovanja ni. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti, kratkim življenjepisom in kolekom 0,59 din pošljite na naslov: Občinsko sodišče Škofja Loka do 31. januarja. Nastop službe je 15. februarja. Razpisna komisija Lju&sjanske banke Podružnica Kranj objavlja na podlagi-71. in 138. člena statuta Ljubljanske banke razpis za direktorja Ljubljanske banke — . Podružnica Kranj reelekcija Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonskimi predpisi, Izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo; najmanj 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na vodilnih delovnih mestih; potrebne moralne ter politične lastnosti. Rok za sprejemanje prijav na razpis traja 15 dni od objave. Prijavi je potrebno priložiti dokaze, da kandidat izpolnjuje pogoje za zasedbo razpisanega delovnega mesta. O rezultatu razpisa bodo kandidati obveščeni v 8 dneh od dneva sprejetja sklepa o izbiri kandidata. Množična zastrupitev rib Posestnik Franc Likozar iz Babnega vrta jc spustil v potok gnojnico , .V kranjski ribiški družini, Una skupaj z mladinci 400 članov, so nam povedali, da 2. januarja letos v potoku Slahor (Zabije) v kranjski občini prišlo do množične zastrupitve rib. Posestnik Franc Likozar je namreč ta dan sPustil v potok gnojnico. Za-to je v potoku v dolžini 1900 Metrov pred vasjo Zabije poginilo okrog 1300 potočnih Postrvi v velikosti od 12 do 20 centimetrov. Posebna komisija je ugotovila, da znaša skupna škoda okrog 5000 no-v,n diiiaijcv. Kot so nam po-Vedali na ribiški družini, bode- zahtevali povračilo Škode. Kranjska ribiška družina inia okrog 30 kilometrov gojitvenih potokov. Ti so primerni predvsem za gojitev Potočne postrvi. Ko lc-te do-•*Žejd primemo velikost, jih vložijo v tako imenovane lovne vode. Te pa so Kokra, Sava in Zbiljsko jezero. Vsako leto v te vode vložijo 12 do 15 tisoč rib. In te ribe imajo velik gospodarski in turistični pomen. Samo lani so na primer prodali okrog 15.000 dnevnih kart domačim in tujim turistom. Škoda v konkretnem primeru ne bi bila tolikšna, če ne bi šlo ravno za zastrupitev potočne postrvi. To divjo ribo, kot jo ribiči navadno imenujejo, jc namreč zelo težko vzgojiti. V ribogojnicah to tako rekoč ni mogoče. Edino primerni za vzgojo so gorski potoki. Prav zato ribiška družina Kranj opozarja vse posestnike in druge v občini, naj v potoke ne spuščajo različnih fekalij (razna škropiva, detergenti, apno, gnojnico itd.). Že majhna količina teh. strupov ima za mlade ribe lahko katastrofalne posledice in povzroči veliko materialno škodo, ki potem ob povračilu pomeni tudi lahko precejšen strošek /a kršilca. A. žalar Planinska predavanja na Jesenicah Na pobudo turističnega društva Bohinj jc podjetje Transturist postavilo 240 m dolgo smučarsko vlečnico v Ribčevem lazu. Del sredstev sta prispevala tudi podjetje Kompas in turistično društvo. — Foto: F. Perdan Bohinj v teh dneh Gostov malo, smučanje na Voglu, v dolini brez snega V počastitev 70-letnice planinskega društva Jesenice bodo v tem letu na Jesenicah Pripravili več zanimivih planinskih predavanj, ki bodo v Prostorih delavskega doma na Jesenicah. Organizatorji teh predavanj so povabili Mojstre besede in najboljše "°toamaterje in filmarje, ki bodo v besedi in podobi po- sredovali jeseniški publiki vtise in dosežke našega alpinizma v Dolomitih, Alpah in drugih zahtevnejših gorskih skupinah. S temi zanimivimi in kvalitetnimi predavanji naših najboljših vrhunskih plezalcev in alpinistov hočejo na Jesenicah vzbuditi med mladino več zanimanja za plezalni šport in alpinizem. U. 2. Na pogled bi bila to lahko vznemirljiva ugotovitev. Vendar kot pravi tajnik turističnega društva Cene Resman, za ta čas to ni nič posebnega. Vsako leto po novo>!clnih pra/nikih nastane v Bohinju kratkotrajno zatišje. V drugi polovici januarja pa začno prihajati redne skupine šolarjev in drugih. Tudi letos bo kot kaže tako. Med šolskimi počiitnicami se bodo Prijatelja spoznaš v nesreči, pravijo. Prav to je spoznaval in spoznal tudi poklicni voznik tj^'ornjaka Jole, ki je ob nesreči pred letom fjtf zbil po cesti nekega pešca. Njegovi prija, teljj prifo nesreče, so hip po nesreči pred Preiskovalnim sodnikom poslali slepi in glu-Ničesar se niso spominjali, ničesar niso v'deij povsem natančno. B lih. Bolnišnice te s težavo opravljajo delo, saj je ponekod obolelo tudi po 90 odstotkov osebji Pokol v New Orlcansu Okoli 3u ur je traialo streljanje med tremi ostrosrclc. in okol: 500 policaji v New OrleansU. S strehe hotelu \ središču mesta so streljali na petce, hotelske uslužbe ice m goste. Streljanje se je začelo, ko so gasilci hoteli pogasiti požar Italijani in film Lani so v Italiji posneli 277 filmov, kar to državo postavlja vsekakor med prva mesta v evroj)ski filmski proizvodnji. Italija je menda edina dežela v Evropi, kjer televizija ni prevzela občinstva kino dvoranam, celo nasprotno. Lani so z.ubelež.ili celo večje število gledalcev na filmskih predstavah, in to celo na dragih filmskih premier ah, kjer je bila več kot polovica predvajanih filmov domače proizvodnje. Delo v maskah Italija sodi med dežele z najbolj onesnaženim zrakom Posledica tega, to je premajhne skrbi za čistejše ozračje, je nedavni sklep beneškega zdravstvenega nadzornika, ki zahteva, da v beneški industrijski četrti Porto Marghera 50.000 delavcev dob: plinske maske, ki naj bi jih po potrebi uporabljali, da b< se zaščitili pred strupenimi primesmi v zraku. Novi ukrep velja za 205 podjetij omenjene četrti. Mednarodna pomoč V zadnjih petdesetih letih je mednarodna organizacija rdečega križa s sedežem v Ženevi poslala na vse konce sveta pomoč v vrednosti okoli pol milijarde švicarskih frankov. Po zaslugi le človekoljubne organizacije nadzorujejo radarske naprave ciklone nad Bangladešom, da se ljudje lahko pravočasno umaknejo pred visokimi valovi plime na umetno zgrajene hribe v tej deželi ravnine. V Kolumbiji, Libanonu, Keniji, Cilu, Singapuru in drugod, kjer so naravne katastrofe pogoste, so opremljena skladišča z odejami, šotori, hrano in zdravili. Od pošiljk rdečega kr'ža je lan' živelo 2 milijona Filipincev na Luzonu, ki ga je lani opustošila povodenj. Organizacija je lani pošiljala hrano tudi za 300.000 Afganistancev, ki jih je najprej prizadela dvelet. na suša, nato pa so poplave odnesle 60.000 hiš. Spet sin Na neki kliniki v Ženevi je ob pomoči slovitega ginekologa znana filmska igralka Sofia Loren povila le drugega sina. Manj žrtev prometa Čeprav je lani vozilo po švedskih cestah precej več avtomobilov, pa je bilo smrtnih žrtev prometa precej mati j kot leto prej. Lani 944, leto prej 994. Švedska ima 1^2 milijona avtomobilov. Za manjše število žrtev naj bi imeli zasluge predvsem strožji tehnični pregledi motornih vozil in pa omejitev hitrosti predvsem v turistični sezoni. Pokojnina za nogometaše V Braziliji, deželi trikratnih svetovnih nogometnih prvakov, jt okoli 100 poklicnih igralcev nogometa. Večinoma pa ne zaslužijo posebno dobro in tudi niso socialno zavarovani. Zato bo v bodoče za It ljudi brazdska vlada bolj poskrbela, posebno pa šc za bivše poklicne nogometaše, ki si niso ničesar prihranili za stara leta. Najbolj socialno ogroženi bivši nogometaši naj bi po novem prejemali pokojnino. na c'-"'Ar'ia ,e v bolnišnici Om u 'h'uacH)ma tnnrl sljL'i!!. !'"er v 65. leta staro-skp Prostovoljnega gasil-1940<1- d"!Šn'a te bil od leta D 1,1 dolgoletni poveljnik V^avptfnega gasilskega l^tva v Bitnjem. Zaradi soh organizacijska spoji n°st' in delavnosti je vnogel»v Bitnjem gasilstvo /ZUHizirati, da je bilo nad-fovprafirro v občini. Med nje. j v"u delovanjem je bil zgra-in gasilski stolp in pet po-».'""varnostnih bazenov v sinjem. kSkoraj 20 let je bil član rie skupnosti Bitnje in Ven Predsednik 12 let. Tudi ]e Pokazal veliko priprav- ljenost do dela. Ko je bil predsednik, SO zgradili v Bitnjem već mostov in uredili pola, ki do takrat niso bila sposobna za lokalni avtomo. /bliski promet. Zelo se je prizadeval za izgradnjo vodovoda, potrošniškega centra in pokopališča. Med ljudmi je bil priljubljen, saj se jim je znal približali, in tudi z zgledom je dokazal svojo delavnost. Kot predsednik krajevne skupnosti je skrbel za sode. lovanje med družbenopolitičnimi organizacijami in društvi in je vedno znal najti skupno rešitev pri nalogah, ki so se postavljale nosilcem družbenega delovanja v Bitnjem. Za svoj trud in prizadevnost ni nikoli prejel plačila. Njegova zavest je bila, da dela za napredek kraja in za blaginjo ljudstva. Za njegovo požrtvovalno delo bo ostal krajevni skupnosti in družbenopolitičnim organizacijam ter prebivalcem v trajnem spominu. Svet krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije Bitnja Prezaposleni inšpektorji Škofjeloške nadzorne ekipe skoraj niso več kos vedno zahtevnejšim nalogam — Pomanjkanje ljudi, prostorov in denarja — Kdo je in kdo ni zaščitnik potrošnikov? »Inšpektor na obisku!« je stavek, ob katerem marsikaterega gostilničarja, poslovodjo v trgovini, računovodjo, direktorja ali upravnika oblije mrzli pot. Pedantni možje z resnimi, nedostopnimi obličji in zadržanim vedenjem ponavadi pridejo nenajavljeni (in, razumljivo, nepovabljeni). »Gostitelja« mimogrede spravijo v slabo voljo — zlasti če ima kaj sumljivega za bregom. Vendar pa bodo obiski te vrste, kakor kaže, v bodočnosti nekoliko redkejši. Vsaj loškim gospodarskim organizacijam in ustanovam se jih ni treba pretirano bati. Kot je namreč razvidno iz poročila tajnika skupščine, so inšpektorji komaj še kos svojim nalogam, kajti skokovito naraščajoča proizvodnja dobrin, poplava novih gradenj, industrijskih in trgovskih objektov ter napol stihijsko uveljavljanje »nenevarnih« kemičnih snovi jim nalagajo hude obveznosti. Že zdaj potrebe presegajo dejanske zmogljivosti, že zdaj »apostoli« zaostrenih zaščitnih predpisov le težko sledi- Še več udobja v naših domovih tehnika, ki vedno bolj pro-, lra- v življenje, je ustvarila p napredek tudi v naših ^>movih, prostorih nasploh to je pri razsvetljavi. Pc se nekoliko zamislimo, ej Vevmo, da se svetilnost ektričuih žarnic ali drugih POclobnih svetlobnih teles ne ra Po'.'Lmno in preprosto na- vnati. Tam, kjer brez tega Sre, npr. v gledališčih, ki- no dvoranah in podobnih javnih prostorih, morajo elek-tričarji montirati velike in drage upore — reostate, kar« pa je zamuden in neprimeren način, da bi ga uporabili v naših družinskih domovih. Elektronika je zdaj odpravila tudi to slabost. Zahvaljujoč se novi polprevodniški tehnologiji, iz katere so izšli strunski svetlobni regulator tudi tranzistorji, in miniatu-rizaciji s tako imenovanim tiskanim vezjem, so strokovnjaki izdelali elektronski svetlobni regulator, s katerim lahko vsak hip spreminjamo svetilnost teles od teme do polne jakosti s preprostim obračanjem gumba v levo in desno. Naprava nima električnih izgub in je tako majhna, da so jo montirali direktno na stikalu za vklop ali izklop električnega toka. Sedanja stikala bomo tako lahko preprosto zamenjali z elektronskimi regulatorji. Nova naprava ima številne prednosti, uporabljiva pa je na mnogih mestih: v domovih, na delovnih mestih, v kinodvoranah, fotoatcl jejih in drugod. Z njo se> da regulirati tudi število vrtljajev pri malih gospodinjskih aparatih ali pa toploto v malih žarilnih pečeh, vendar povsod le do moči 500 vatov. Tudi pri nas so Se pojavili že novi elektronski svetlobni regulatorji. Izdeluje jih serijsko Iskra, in sicer v dveh oblikah. Skupno ali ločeno s stikalom. Za zdaj je le še cena malce visoka — 223 din, vendar odtehta vložen denar, zlasti na tistih mestih, kjer je naravnana svetloba nujno potrebna — npr. v otroških sobah. Vse kaže, da ' bodo novi elektronski regulatorji že v nekaj letih popolnoma izpodrinili sedanja — danes že lahko rečemo — klasična stikala električnega toka. M. Kralj jo početju posameznih gospodarskih organizacij, zasebnikov ter potencialnih zastrupi jevalcev narave. Dodatna ovira je cel niz stranskih administrativnih posldv, ki po nepotrebnem obremenjujejo osebje; podatki govore, da malone polovica inšpektorjev nastopa tudi v vlogi referentov. Zal to ni ravno v prid praktičnim preventivno-kontrolnim ukrepom, saj ure, prebite v pisarnah, pomenijo oddaljevanje od terena, od konkretnih problemov. No, grešili bi, če bi trdili, da učinkovitost kontrolorjev nazaduje. Prav nasprotno. Pomanjkanje kadrov, sredstev in ustreznih prostorov so doslej premagovali z raci on a 1 n ej šo razpored i t v i j o razpoložljivih kapacitet ter z nenehnim strokovnim izpopolnjevanjem zaposlenih. Sicer pa bo nekaj spodaj nanizanih podatkov brž razblinilo morebitne dvome skeptikov. Požarna inšpekcija, denimo, si v minulem obdobju nikakor ni smela privoščiti počitka. Resda so za ukrepe, ki naj preprečijo izbruh ognja, odgovorni predvsem kolektivi, državni organi in občani . sami, resda glavno breme sloni na gasilskih društvih, toda brez rednega nadzora bi nikakor ne šlo. Požarna inšpekcija je na primer lani predlagala kazenski postopek zoper Dimnikarsko' podjetje Kranj, ki kljub številnim opozorilom ni poslovalo dovolj solidno in zaradi katerega mnogim hišam grozi nevarnost rdečega petelina. Nadalje so inšpektorji ugotovili, da je seznam varnostnih ukrepov v večini delovnih organizacij občine zadovoljiv. (Edina izjema je Embalažno grafični zavod v Puštalu). Zato ni čudno, če so v petih od šestih po/arov V preteklem letu zublji požrli zasebna imetja, škoda znaša 193 tisoč din. Sanitarna inšpekcija sporoča, da je epidemiološko stanje v komuni zadovoljivo. Zlatenico v žireh so kmalu zavrli in obrzdali. Med 530 primeri nalezljivih bolezni prevladujejo šolski in predšolski otroci; najčešče je šlo za rdečke, srbečico, mums, norice, tifus, paratifus in zastrupi jen jc z jedačo. Umrl ni nihče. Kar se tiče varstva deiavcev, splošnih pogojev v tovarnah in proizvodnih pro- storih, zdravstvene zaščite žensk, mladine in invalidov ter vzdrževanja higiene po izobraževalnih zavodih, internatih in vrtcih, so v Škofji Loki zadnje čase marsikaj spremenili, izboljšali. Manj pohvalnih besed zaslužijo razpečevalci in prodajalci hrane, ki navzlic poostrenim zaščitnim ukrepom ni vselej neoporečna; 51 kršilcem so bile (oziroma bodo) izrečene ustrezne kazni. še in še bi lahko naštevali. Loški inšpektorji, razdeljeni v 12 ločenih, relativno samostojnih služb, pokrivajo najrazličnejše sfere dejavnosti v občini. Sanitarci poleg že naštetega bdijo nad stanjem pitne vode in vodovodov ter nad spoštovanjem osnovnih določil o varstvu okolja. Strokovnjaki za trg spremljajo poslovanje 625 registrskih enot, zasledujejo gibanje cen in kakovost tisočerih izdelkov, odkrivajo prestopnike, korupcloniste in šušmarje, jemljejo v analizo vzorce pijač, s katerimi nam strežejo birti, itd. itd. Poseben članek, nič krajši od pričujočega, bi zahtevale dolžnosti urbanist ično-gradberte in davčne inšpekcije. Ampak o slednjih kdaj pozneje. Namen gornjih vrstic je osvetlil poklic, ki ga nedvomno preslabo poznamo — dasi tvori sestavni del sleherne urejene družbe. Povsod v svetu mu posvečajo veliko pozornosti, povsod so inšpektorji nepogrešljiv zaveznik potrošnikov, saj bi le-ti drugače kaj hitro postali žrtev zlorab, prevar, odiranja in podobnih »prijemov« ozke skupine zanjo dobičkonosnega industrijskega načina življenja. I. Guzelj K zdaleč niso take kot v normalni zimi. Vendar so nekatera smučišča uporabna kljub pičlemu snegu. Seveda to vpliva na promet žičnic in vlečnic. December ,nam je ušel' in na žičnicah imamo komaj 20 odstotkov lanskega prometa. Večino potnikov predstavljajo smučarji, ki hodijo na Zelenico trenirat, ter gostje, ki jih je največ ob sobotah in nedeljah. Na Zelenici obratu- Za graditev stanovanjskih hiš, garaž in gospodarskih poslopij prodajamo kvalitetne legozidake po ugodnih cenah v naslednjih poslovalnicah: LJUBLJANA: Standard-Invest Celovška cesta 89 Vodovodna cesta 101 KAMNIK: »Metalka« prodajalna Kidričeva ulica JESENICE: »Cniverzal«, PE Kurivc Spodnji plavž CERKLJE NA GORENJSKEM Kmetijska zadruga Cenjenim interesentom dajemo pismene informacije! STANDARD INVEST, Ljubljana, Celovška c. 89. p°rociia poslušajte vsak dan ob 4.30, 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes popoldne) 11, 12, 13, 14, 15. «-i0 (radijski dnevnik), U> dogodki in odmevi), 17, 18. ,3. 24; ob nedeljah pa ob 6, 7- 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, l7. 19.30. (radijski dnevnik), 22, 23 in 24. 13. JANUARJA Gi, ? Dobro Mro — 8.10 j.^bena matineja - 9.05 (1. llir^i tednik - 9.35 Goril^ v ritmu — 10.20 Pri vas igr \~~ 1210 Nas orkester tiki.Rossin'Ja - 12.30 Krte-nasveti — 12.40 Po do-va e — 13.30 Priporočajo So , 14.10 S pesmijo in be-p0!° Po Jugoslaviji — 15.40 16 m,na5i eperni pevci — „7 V'tiljak - 16.40 S knjiž. , 8« lrga - 17.10 Z ansamb-Gr; Lary.ia Usherja — 17-20 s/'m° v kino —18.15 Dobimo gos,0lL isti uri - 1845 Naš cj 19.00 Lahko noč, otro-^j""" 10-15 Minute z ansamb-VeCe izcta Slaka — 20.00 R,Ty'r. s Plesnim orkestrom s0]:. . -iL|1>liana in njegovimi ra*vii ~~ ^1.15 ^a prijetno na.šv '° ~~ 2220 0tlda'a za Pesm ,l/^'l jence 23.05 S den 1JO * P'CS(>m v novi te- JSfl Program * -05 Uvodni akordi — 8.40 Pan 8 na valu 202 — 12-40 Oclrr;,.'Tla zvokov — l4-00 14 2qS' ta'ko, kako pa mi — Va Z ansamblom Jožeta riot P'ča ~~ 1435 Glasbeni va-filn° 1535 Zabavni zbori, 16 05 n B'asba in še kaj - 16 40 "anes smo izbrali — 17 40 i imam gk>sbo — Instrumenti v ritmu — 18.00 »i ~, Oddaja progresivne 7°e - 18.40 Jaz na II. pro- **daja in tiska ČP Gorenj. Jk| tisk Kranj, Ulica Mo-Se Pijadeja 1 — Naslov Uredništva in uprave li-sta- Kranj, Moše Pijade Ja 1. Xek rač pr, sdk *.pranju 51500 601-10152 — leletoni: glavni urednik, zgovorni urednik in "Prava 21-190, uredništvo ^■835, novinarji 21-860, mal°oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročena: letna 60 din, polletna 2 din< cena za 1 številko Par. Mali oglasi: do 10 °e»ed 15 din, vsaka na-aa,jna beseda 2 din; naročniki imajo 25% popu-sta- Neplačanih oglasov * objavljamo. gramu — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Za vsa* nakaj Tretji program 20.05 Okno v svet — Sergoj Prokofjev: Zaljubi,on v trj oranže (opera v Itirih dejanjih) — 22.20 Sobotni nočni koncert — 23.55 Iz slovenske poezije 14. JANUARJA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke: Ne bom — 8.46 Skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.05 Z domačimi ansambli — 14.05 Popularne operne melodije — 14.30 Humoreska tega tedna: Črne humoreske — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Radijska igra: Križev pot — 17.42 Z jugoslovanskimi zabavnimi ansambli — 18.00 Letite z nami — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene raizglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — 8.40 Glasbeni mozaik — 9.35 Nedeljski sprehodi — 12.00 Opoldanski cocklaiit — 14.00 Panorama zvokov — 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 20.05 športni dogodki dneva — 20.10 Igramo, kar ste izbrali — 23.55 Iz slovenske poezije 15. JANUARJA 14.20 Sprehodi instrumentov — 14.35 Glasbeni variete — 15.33 Melodije velikih moj- strov v novih priredbah — l( 08 Z jugoslovanskimi pev-c; zabavne glasbe — 16.40 Re. rvirana za mlade — 17.40 Pota našega gospodarstva — 17.50 Deset minut latinsko-. m, tiskih ritmov — 18.00 Izložba hitov — 18.40 Dvajset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Igramo za vas — 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Odmevi z mediterana — 20.50 Literarni večer — 21.40 Koncertantni jazz — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri — 9.40 Cicibanov svet — reportaža iz vrtca — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Marjan Kozina: Baletna suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 V galeriji lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Zvoki in barve orkestra Ronald Binge — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavnih melodij — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 Ti in opera — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Nenavadni pogovori — 16. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Pesmi Benjamina Ipavca — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom Buddy Col lete — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Od melodije do melodije — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek: Sreča — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenjc — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z Viškimi fanti — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Radijska igra: Stražnica — 21.24 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Pri skladatelju Petru Konjoviču Drugi program 13.05 Panorama zvo 21.00 Večer s slovensko pisateljico Elo Perocj — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Nočni koncert — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Mehurčki — 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Slovenski pevci zabavne glaisbo — 16.05 Levo, desno, naokrog — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Naš intervju — 17.50 Z ansamblom Silva Štingla — 18.00 Sestanek ob juke-boxu 18.40 Jazz za mlade — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes Tretji program 20.05 Večerni concertino — 20.55 Mednarodna radijska univerza — 21.05 Iz zborovskega opusa Petra Iljiča Caj-kovskega — 21.40 Pavel Sivic: Osvetljitev nekaterih ustvarjalnih značilnosti v glasbi XX. stoletja — 22.25 Salzbur-Ški festival 1972 — 23.55 Iz slovenske poezije 19. JANUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Koncert /a mlade poslušalce — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Pietro Mascagni: odlomek iz opere C.uaileria rusticana — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Za otroke otroške pesmi — 14.30 Naši poslušale) čestitajo In pozdrav* Ijaio — 15.40 Iz repertoarja za kitaro, vihuelo in lutnjo — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z ansamblom Fausto Papetti — 17.10 Operni koncert —-18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z Dobrimi znanci — 20.00 Tekmovanje amaterskih pevskih zborov — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja O morju in pomorščakih «■■> 22 15 Besede in zvoki iz logov domačih —■ 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo • Drugi program 8.05 Vedri zvoki — 8.40 Petek na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Vodomet melodij — 16.05 Beat glasba po svetu in pri nas — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Svet in mj — 17.50 Deset minut z ansamblom Jožeta Privška — 18.00 Glasbeni cocktail — 18.40 Z velikimi plesnimi orkestri — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Kitara v ritmu — 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Tretji program 20.05 Radijska igra: Otrok — 20.52 Plesni ritmi nekoč in danes — 21.40 Mojstri italijanske renesanse — 22.00 Beograjske glasbene slavno-sti 1972 23.55 Iz slovenske poezijo GLAS * 12. STRAN J mSi 13. JANUARJA risi 12.55 VVengen: smuk za moške — barvni prenos do približno 14.15 (EVR-Ljubljana), 16.30 Košarka Bosna : Radnički — prenos (RTV Sarajc-vo-Ljubl Jana), 18.00 Obzornik, 18.15 Krajevič in berač — serijski film, 18.45 Filmska burleska, 19.10 Mocatit (RTV Ljubljana), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 19.50 Cikeak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer (RTV L j ubijana), 20.30 Zabava vas Miso Kovač (RTV Zagreb), 21.30 Na poti k zvezdam — barvna oddaja, 21.55 Arsene Lupin — serijski barvni film, 22.45 TV kažipot, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) 14. JANUARJA 8.55 Po domače z ansamblom Toneta Žagarja, 9.20 Mestece Peyton (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja: Prigode psa Civila, Gvajana, dežela voda, 11.50 Poročila, 11.55 TV kažipot, Nedeljsko popoldne: 14.15 Vietnam, 14.30 Hokej Jesenice : Olim-pija — posnetek, 15.40 Kmetijska oddaja, 16.40 Wengen: sralom za moške — barvni posnetek, 17.40 Za konec tedna, 18.05 Poročila, 18.10 Grenak kruh — 1. del italijanskega barvnega filma, 18.55 Gorja — romunski serijski film. 19.45 Risanka, 19.50 Cilkcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Sofer-jj — serijska oddaja (RTV Beograd), 21.20 Jugoslovan siki jazz (RTV Zagreb), 21.35 Športni pregled (J RT), 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) 15. JANUARJA 16.45 Madžarski TV pre-fled (RTV Beograd) 17.45 Ie-table-mi: Otrok se boji, 18.50 Pet minut za boljši jezik, 18.55 Mozaik, 19.00 Sodobniki: madžarski sli.kar Bela CzobeJ — barvna oddaja, 19.45 Risanka, 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1,'20.35 Zločin in kazen — 2. del sovjetskega filma, 22.25 Operacija brez skalpela —- češk; film, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) Ta teden na TV Sobota, 13. januarja, ob 18.15: KRALJEVIČ IN BERAČ — mladinski film v dveh delih; režiser Ludvvig Raža; To je zgodba o krajeviču in beraču, ki so jo češki ustvarjailci priredila po istoimenskem romanu Marka Tvvaiina. Filmski dogodki nas vodijo v zgodovino Anglije, ko je vladal Henrik VIII. V dramatičnem zaporedju sledijo scene v kraljevi palači, kjer se bije sicer uglajen, a gnusen boj za oblast. Nasprotni pol ustvarjajo scene iz življenja ljudi z roba človeške družbe. Tudi tu se bije boj za golo človeško življenje. V trenutku, ko mladi kraljevič Edvard VI. zamenja svoje obleke in način življenja z razcapancem, dečkom Tomom, pride do silo vitega trčenja obeh svetov. V filmu ne manjka dvobojev, ugrabitev in intrig in tako ostane gledalec pozoren vse do srečnega razpleta. Nedelja, 14. januarja, ob 18.10; GRENAK KRUH — italijanski barvni film; režiser Gluseppe Scotesse; Film prikazuje življenje domorodcev v Avstraliji, pijancev sredi razkošja v ZDA, Indijancev, ki jih iztrebljajo bolezni, kopalcev diamantov v Rodeziji, lakoto in svete krave v Indiji itd. Skratka, to je film o revščini, trp'je-nju in boleznih, da bi se svet, ves samovšečen in samozadovoljen vendarle zavedel prave resnice. Takšen nenavaden celovit prikaz k.rr J-s in Ijud; nam razširja /.nanje in splošno razgledanost bolj kot puste šolske knjige z go-limj številkami. Drugi del filma bo na sporedu 21. januar, ja. Sreda, 17. januarja, ob 20.35: ZLODKJEVA LEPOTA — francoski film; režiser Rene Clair, v glavnih vlogah Mi-chel Simon in Gerard PhJ-lipe; Po stari nemški legendi o o Faustu in Mephistophehi je leta 1969 Rene Clair posnel film svojevrstno romantično razmišljanje o vlogi usode v človekovem življenju s končno poanto vere v človeka in v prepričanje, da je človek sam svoj oblikovalec usode. Film iz/zveni kot romantična komedija — pravljica za odrasle, ki pa kljub svoji prav-Ijičnostj pove marsikatero življenjsko modrost in resnico. Kranc CENTER 13. januarja amer. barvni film HERBIE — AH, TA ČUDOVITI AVTO ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. barv. CS filma ZADNJA DOLINA ob 22. uri 14. januarja amer. barvni film SEST ČRNIH KONJ ob 10. uri, amer. barv. film HERBIE — AH, TA ČUDOVITI AVTO ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. filma UMRETI OD LJUBEZNI ob 21. uri 15. januarja angl. barv. CS film ZADNJA DOLINA ob 16., 18. in 20. uri 16. januarja angl. barv. CS film ZADNJA DOLINA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 13. januarja amer.-ital. barv. film APOKALIPSA JOE ob 16. in 20. uri, angl. barv. film HUDIČEVI DVOJČICI ob 18. uri 14. januarja jug. barv. film VOLK SAMOTAR ob 14. uri, angl. barv. film HUDIČEVI DVOJČICI ob 16. in 20. uri, amer.-ital. barv. film APOKALIPSA JOE ob 18. uri 15. januarja jug. barv. film VOLK SAMOTAR ob 16. uri, amer. barv. film HERBIE — AH, TA ČUDOVITI AVTO ob 18. uri, amer.-ital. barv. film APOKALIPSA JOE ob 20. uri 16. januarja premiera jug. filma Z1VA RESNICA ob 16. in 20. uri, jug. barv. film VOLK SAMOTAR ob 18. uri Tržič 13. januarja amer. barvni film BALADA O DINGUS MAGEEJU ob 18. in 20. uri 14. januarja amer. barvni film BALADA O DINGUS MAGEEJU ob 15. in 19. uri, amer. barv. C S film PREPOZNO ZA HEROJE ob 17. uri 15. januarja amer. barvni film SEST ČRNIH KONJ ob 18. in 20. uri 16. januarja amer. barvni film SEST ČRNIH KONJ ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 13. januarja franc. barvni CS film OROŽNIK GRE V POKOJ ob 16. in 20. uri, amer. barv. film SEST ČRNIH KONJ ob 18. uri 14. januarja franc. barvni CS film OROŽNIK GRE V POKOJ ob 15., 17. in 19. uri 16. januarja amer. barvni film BALADA O DINGUS MAGEEJU ob 18. in 20. uri Krvavec 13. januarja amer. barvni film DETEKTIV GUNN ob 19. uri 14. januarja amer. barvni film PRIŠLI SO V CORDU-RO ob 16. in 19. uri Gorje 14. januarja amer. barv1: film ŠEST ČRNIH KONJ oC 16. uri Škofja Loka SORA 13. januarja amer. barvfjj film PARADA NORCEV <>D 18. in 20. uri . 14. januarja amer. barv* film SPREHOD PO MESEC" ob 16. uri, Šved. barv. t1^ PREGREŠNI VIKAR ob 1* in 20. uri 15. januarja amer. barvfl film SPREHOD PO MESECU ob 19. uri 16. januarja franc. barvfl film PROMETNA ZMEDA o" 20. uri Železniki OBZORJE 13. januarja Šved. barvni film PREGREŠNI VIKAR film PLAČANEC ob 15., I* in 20. uri 15. januarja ital. barvfl* film PLAČANEC ob 17. in 2& uri 16. januarja franc.-ital* barvni film OKOVI GROZ*3 ob 17. in 20. uri Radovljica 13. januarja amer. barvfl^ film GR1MSONOVA BAND* ob 18. uri, amer. barvni fih* NED KELLY ob 20. uri 14. januarja amer. barvO* film NED KELLY ob 16. uri Šved. barvni film DNEVNI* POLDEVICE ob 18. uri, amer-barvni film GRIMSONOVA BANDA ob 20. uri 15. januarja angl.-amer' barvni film LJUBEZENSKA ZGODBA DETEKTIVA ob 20. uri 16. januarja jug. barvni film MAKEDONSKI DEL PEKLA ob 20. uri Jesenice RADIO 13. in 14. januarja amef. barvni film VOLKODLAK* PROTI VAMPIRJEM 15. in 16. januarja ital.-Jpaft« barvni CS film COMPANE-ROSI Jesenice PLAVŽ 13. m 14. januarja ital.-špafl« barvni CS film COMPANE-ROSI 15. in 16. januarja amer« barvni film VOLKODLAK* PROTI VAMPIRJEM Dovje-Mojstrana 13. januarja amer.-ital. barvni CS film LOV ZA 100.000 DOLARJEV Kranjska gora 13. januarja meh' Sk4 barvni CS film MEHIKA V PLAMENIH 14. januarja amer. barvni film DOLINA RADOSTI Javornik DELAVSKI DOM 13. januarja nemški barvni film JAVNA H ISA 14. januarja amer.-itaL barvni CS film LOV ZA 100.000 DOLARJEV REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE J-KANTOR, 7. KITICA, 13. OMERSA, 14. ONATAS, 15. LEGAT, JJ AZALEJA, 17. KRAP, 18. ILIR, 19. MGM, 20. ANTONIN, g- KOV, 26. JAJA, 27. ATEK, 31. OPIRAČA, 33. VRATA, 34. MELISA, 35. GROBAR, 36. ALEMAN, 37. REDUTE Izid žrebanja novoletne nagradne križanke IZŽREBANI REŠEVALCI Dobili smo 106 rešitev nagradne križanke. Izžrebani so bili: L nagrado (50 din) prejme Janja Slapar, Kranj, Koroška 14; 2. nagrado (40 din) Slavko Cuderman, Preddvor, Tupaliče 23 a; 3. nagrado (30 din) pa dobi Janez Zazvonil, Tržič, Trg svobode 20/1. Nagrade bomo poslali po pošti. V KRANJU Vidmar Anton in Stenovec Marija, Erjavec Anton in Ca-futa Angela, Stare Štefan in Kuhar Zofija, Hladnik Andrej in Aljančič Anica V ŠKOFJI LOKI Oblak Stanislav in Rutar Jožefa V TRŽIČU V KRANJU Bukovec Angela, roj. 1906, štular Marija, roj. 1894, Cijak Franc, roj. 1903, Sajovic Matija, roj. 1885, Križnar Peter, roj. 1906, Ziherl Frančiška, roj. 1895, Pcrko Ivana, roj. 1896, Bohinc Marija, roj. 1906, Ažman Marija, roj. 1889, Ko-kalj Janez, roj. 1899, Povirk Marij, roj. 1904, Pišek Stanko, roj. 1903, Ogrizek Matevž, roj. 1908, Godnič Marija, roj. 1892, Korošec Valerija, roj. 1898, Dolenc Frančiška, roj. 1897, Oman Peter, roj. 1908, Rajgelj Jernej, roj. 1913, Go-gala Marija, roj. 1892, Peter-nelj Antonija, roj. 1901, Go-sar Francka, roj. 1898, Rešek Katarina, roj. 1887, Gasser Angela, roj. 1897, Gasar Marija, roj. 1894 V ŠKOFJI LOKI Starman Jožef, roj. 1913 V TRŽIČU Podrekar Franc. roj. 1896 JaJ prešerttovo gledališče SOBOTA, 13. januarja, ob 19.30 — Labiche: FLOREN-TINSKI SLAMNIK; gostovanje v Podnartu KRANJ Solata 8 din, špinača 12 din, korenček 5 do 6 din, slive 8 do 9 din, jabolka 5 do 6 din, pomaranče 8 din, limone 12 din, česen 18 do 20 din, čebula 4 do 4,50 din, fižol 10 do 12 din, pesa 5 din, kaša 8 do 9 din, žganje 25 din, kokoši 26 do 28 din, ajdova moka 8 din, koruzna moka 4 din, jajčka 1,20 do 1,50 din, surovo maslo 18 do 19 din, smetana 12 din, orehi 25 din, krvavice 12 din, skuta 8 do 9 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din, krompir 1 din, radič 15 do 18 din, hruške 8 din TRŽIČ Solata 7 din, korenček 7 din, slive 8 din, jabolka 6,50 do 7 din, limone 8,50 din, česen 18 din, čebula 6 din, fižol 13 din, pesa 5 din, kaša 8 din, peteršilj 8 din, ajdova moka 7,50 din, jajčka 1,20 do 1,30 din, smetana 18 din, orehi 70 din, klobase 16 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 5,50, kisla ropa 4,50, krompir 2 din, koleraba 8 din V okviru programa kulturne akcije v radovljiški občini je poleg Mestnega gledališča iz Ljubljane vključeno v program gostovanj tudi Prešernovo gledališče iz Kranja. Lani so kranjski gledališčni-ki nastopili še v Kropi, 5. januarja pa so gostovali v Bo- Srečke s so zadele končnicami din 40 30 0280 200 25880 600 44250 800 334210 10.000 41 20 71 20 981 100 63711 600 88711 800 569441 5.020 12 40 32 40 41282 1.000 82032 640 92522 600 94692 800 54oi)42 10.000 3 10 15203 610 19283 810 59703 1.010 0C7353 5.010 34 20 684 60 40024 800 40204 1.000 44054 600 OSi.iH 5. 000 45 30 0175 500 08605 600 31815 1.000 90475 1.000 283945 5.030 391645 10.030 56 20 726 80 936 80 01746 800 78106 600 81856 1.020 056216 10.000 254026 5.000 537316 150.000 87 20 4147 300 66747 800 71877 600 118887 10.020 485717 5.000 28 50 48 30 708 60 06468 1.000 34248 830 79298 800 474358 5.000 99 10 13099 1.010 82349 810 92899 610 436869 5.010 hinjski Bistrici z delom 1-rana Cankarja Za narodov blagor. Drevi se bodo predstavili v Podnartu, kjer bodo ob 19.30 v kulturnem domu uprizorili Labichovo komedijo Florentinski slamnik. J.R. , VODORAVNO: 1. zunanji del, kruha, drevesa, zemlje, 7. J*v sirup, izpadek pri proizvodnji sladkorja, 13. pri fotoaparatu naprava, ki sama sproži, 15. neprijeten občutek, 16. .en izmed bajeslovnih sodnikov v grškem podzemskem sve- **» 17. pevec narodno zabavne glasbe, Stojan, 18. t resa j, 21. j^teg z iglo skozi blago ali kožo, 22. Peter Ovsec, tudi italijanska reka, Pad, 23. na zemljevidih označba za otoke, 24. e^iei 26. znak za kemično prvino lantan, 27. Rod gorske t In*6' francoski vojskovodja in cesar, 34. drevo in sad v a« lupini, 36. severni jelen, 37. starogrški basnopisec iz Fri-*1lei 39. avtonomnost, 42. ponudbe, zlasti pismene, 43. lepa aiPska dolina ob Soči. r 1 13 2 3 'i 5 • ? a 9 1f 12 14 16 m 1* 18 19 20 21 22 2? 5T— 3?- /Jj-- H 1 2S *<)•■> 26 29 30 31 32 33 35 36 m 38 '.i '.3 PRAVILNA REŠITEV V, ELEKTROMAGNETIZEM, LEKSIKON, RODOVI-NA, IPSILON, SIVINA, CR, KOT, ANALITIK, IJ, OGRIN, AMEN, AJA, SLANIK, PECA, OSMAN, RA, IVA, OV, RALNINA, EV, COPATAR, STO, ČASI, ATENTAT, BALI, E, TAT, KJ, NI, LEV, GRELNIK, EAK, SRAM, LANA, MO, MARTINAK, AKD, POSADA, ERVINA, SLADOLEDAR, LEA, AN, ŽELI VAM V NOVEM LETU IZŽREBANCI Tokrat je prispelo v naše uredništvo 813 rešitev nagradne križanke. Izžrebani so bili: 1. nagrado (200 din) prejme Milan Pivk, Kranj, Moše Pijadeja 46; 2. in 3. nagrado (po 100 din) Jerca Kopač, Duplje, Podbrezje 74 in Ljubimka Šimunac, Kranj, Partizanska 33; 7 nagrad po 50 din pa dobijo: Tone Medved, Tržič, Bistrica 172; Marija Glavač, Kranj, Planina 13; Ludvik Paušer, Kranj, Kuratova 30; Marija Kropar, Cerklje, Zg. Brnik 52; Marija Belec, Radovljica, Ser-cerjeva 10; Joži Pintar, Kranj, Nadižarjeva 5 in Marjan Meglic, Tržič, Lom 13. Nagrade bomo poslali po pošti. . NAVPIČNO: 1. enaki samoglasniki, 2. risar zemljevidov, flor se ukvarja s kartografijo, 3. ime filmskega igralca Sha-4. izvoljenec Julije, 5. Josip Stritar, 6. poziv, klic, 7. važ-0 živilo, tudi vrsta arabske kave (po mestu Mokka), 8. kra-»ca za Električno železnico, 9. lijak, lij, livak, 10. ime sloven-e8a političnega delavca, Beblerja, 11. starost, ostarelost, sta-stna oslabelost, 12. makedonska narodna junakinja, Vera, £ nebesa, paradiž, tudi ples, 19. moški potomec, 20. okraj-va za julij, 22. vrsta žita, iz katerega pridobivajo kašo, 25. raJ na jugozahodu ameriške države New-Hampshire, 28. klič-zrno, 30. veliko evropsko pogorje, 31. povrtnina, zelenjava ^ Juho, 32. bodeč plevel, 33. oblika kisika z značilnim ostrim °juem, 35, egipčanski bog, zaščitnik, Iloros, 38. stvarnik sveta Pri starih Egipčanih, Ptah, 40. Ugo Tognatti, 41. avtomobilska °*«aka za Vranje. J Rešitev p šljite do četrtka, 18. januarja na na- * slov: Glas, Moše Pijadeja 1, Kranj, z oznako Na- • gradna križanka. Nagrade: I.: 50, 2.: 40, 3.: 30 din. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na gled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in "llcl"osiii')-zgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši razbija mojster umetniške fotografije Marjan Pfeifer. .. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je odprta stalna pokrali 'iska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in ifPUbliška zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih pro-0r'h pa zgodovinska razstava Pripoved o Velikem času (oris *8odovinc NOB za mladino). v ^ Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. a 8a'er'ji v isti stavbi sta na ogled razstavi del slikarja mYIUl Repnika in Štefana Simoniča. d ,al°r'jske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. uo 12. in od 17 do 19. ure. Kranjski gledalisčiiiki v in Bohinjski Bistrici Smučišče Krpin z umetnim snegom. — Foto: F. Perdan Umetni sneg v Begunjah Smučarskj strokovnjaki in statistiki ugotavljajo, da je letošnja zima že tretja po vrsti, ko v Evropi tako rekoč ni snega. Letos imajo težave s snegom celo v nekaterih znanih smučarskih središčih v Alpah. 'Zaradi tega nimajo teža/v le turistični delavci, pač pa tudi proizvajalci smuči v Evropi. Pomanjkanje snega namreč zmanjšuje tudi prodajo smuči. Tovarna športnega orodja Elan v Begunjah je znana v svotu kot večji proizvajalec kvalitetnih smuči. Čoprav zaradi pomanjkanja snega tudi prj njih opažajo manjše po-prašovanje po smučeh, vseeno kolektiva to ne more bistveno prizadeti, saj poleg smuči pomeni v njihovi proizvodnji pomembno dejavnost tudi proizvodnja športnega orodja in plastičnih športnih čolnov. Zanimivo pa je, da Se je Inštitut tovarne Elan odločil za dokaj nenavaden poskus. Smučišče Krpin v Begunjah so pred novim letom pokrili Kokrica vabi na drsanje Muhasta zima nas letos res noče obdariti s snežno odejo. Nešteto otrok in tudi odraslih, ki jim je smučanje postalo nepogrešljiv šport in rekreacija, žalostno gledajo v nebo in zaman pričakujejo bele radosti. Čeprav ni snega, pa je v zadnjih dneh prav pošteno pritisnil mraz. Tudi mraz je prinesel veselje. Zamrznile so nekatere mirno stoječe vode in tako privabile na led veliko drsalcev Ena od večjih ledenih ploskev je nastala na bajarju na obronku Kokrice in Bobovka. Domačini kot tudi številni drugi poznavalci tega privlačnega kraja so v teh dneh že prišli na drsanje. Vsa ta množica ljudi, ki že nekaj let obiskuje bajer in si ob njem išče razvedrila in rekreacije, pa je dala turističnim delavcem na Kokri-ci idejo, da bi bilo mogoče ta kraj preurediti v prijeten in obsežen rekreacijsk' center. Prav gotovo je, da ima bajar na Kokrici izredne naravne pogoje za razvoj. Kljub do sedaj neurejeni okolici privablja tudi v poletnem času številne obiskovalce. Obsežno neizkoriščeno zemljišče bi se dalo preurediti v razna športna igrišča. Je pa tudi zelo primeren prostor za kamp ranje. Turistični delavci na Kokrici ne mislimo z ureditvijo tega terena samo olepšati naše okolice, temveč predvsem nuditi reKreacijo delovnim ljudem in seveda mladini, saj tako kompleksno urejenih objektov v kranjski občini praktično ni. Prepričani smo, da nas bodo pri naših prizadevanjih za 'tre d i tov toga rekreacijskega cen tra na Kokrici podprli tudi drugi, saj bi bila to velika pridobitev za vse prebivalce kranjske občine. Za zdaj pa lahko ponudimo obiskovalcem samo to, kar nam daje narava, to pa je trenutno velika ledena ploskev, ki je sedaj že dovolj močna, da sprejme številne ljubitelje drsanja. L. Dežman z umetnim snegom. Menda je to za zdaj tretje smučišče z umetnim snegom v Evropi, več pa jih imajo na Japonskem in v Ameriki. Uslužbenec Inštituta Julij Arh nam je med nedavnim obiskom povedal, da se je poskus ob-nesel. Pobočje Krpina so pokrili z deset do petnajst centimetrov debelo snežno plastjo. In ker so pred tremi leti postavili vlečnico, kasneje pa urediili razsvetljavo, lahko v teh dneh, ko nikjer v dolini ni snega, smučajo podnevi in ponoči. V torek zvečer je na primer zelo uspel nočni slalom, kjer so nastopili člani različnih slovenskih klubov. Sicer pa je smučišče na Krpinu odprto za vse ljubitelje smučanja. Šolarji imajo ob športnih dnevih 50 odstotkov popusta. Ena vožnja z žičnico stane 1,50 do 2 dinarja, dnevna karta Pa 6 dinarjev. Žičnica je dolga 400 metrov, visinska razlika Pa znaša 100 metrov. To pa so pogoji, ki lahko zadovoljijo bolj in manj zahtevnega smučarja. Nazadnje še beseda, dve o umetnem snegu. Julij Arh nam je povedal, da je vsaj trikrat boljši kot naravni. Delajo pa ga s posebnim strojem zahodnonemške firme Linde. Stisnjen zrak in vodo pod pritiskom 14 atmosfer razpršijo, le-ta pa pri temperaturi 2 stopinji pod ničlo zmrzne in pade na tla kot sneg. Seveda postopek in delo nista tako enostavna kot je to videti na prvi pogled. Vendar pa je Elanovim strokovnjakom to uspelo in tako je na pobočju Krpina nastal majhen smučarski center, od katerega si v kraju veliko obetajo. A. Zalar Blejsko turistično društvo, ki vsako loto pripravi za poletno sezono blejske turistične informacije in bogat koledar različnih prireditev, razmišlja, da bi tudi za zimsko sezono pripravilo podobne informacije, čeprav imajo tudi na Bledu in na Zaitrniku težave zaradi pomanjkanja snega, vseeno upajo, da bo letošnja zimska sezona drugačna kot prejšnja leta. Pripravili so namreč več različnih prireditev. Tako je že nastopila fol- klorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane. Njen program so si oglodali številni tuji in domači gostje. Zdaj pa na Bledu še posebno težko čakajo, da bi zamrznilo jezero. Vrsto prireditev so namreč predvideli praiv na zamrznjenem jezeru. Pa tudi na Za-'trniiiku, novom smučarskem centru, so predvidene različne prireditve. Mod drugim naj bi bila na Zatrniku tekmovanja tekstilcev, delavcev elektrogospodarstva in jugoslovanskih novinarjev. A. Z. 45 let triglavskega planinskega društva 8. januarja 1928 so nasledniki naših prvih planincev na Dovjem in v Mojstrani ustanovili samostojno planinsko društvo. Po ustanovitvi tega triglavskega planinskega društva so prebivalci treh triglavskih dolin prijeli za delo, uredili in oskrbovali planinsko postojanko na Zasipški planini v Krmi in zgradili novo kočo na Mlinca sedlu v Karavankah, oskrbovali Sta-ničevo kočo in vzorno skrbeli za vsa planinska pota. V 45 letih obstoja planinskega društva v Mojstrani in na Dovjem so vzgojili in izšolali vrsto odličnih plezalcev in alpinistov, ki so danes med najboljšimi. U. 2. Kurirski smuk Tudi letos bo krajevna organizacija ZB NOV Javornik — Koroška Bela organizirala na Pristavi že tradicionalni XV. kurirski smuk v spomin na padle kurirje v Med jem dolu. Letošnji kurirski smuk, ki se ga bodo udeležili učenci osnovnih in srednjih šol, športna društva in člani krajevnih organizacij ZB NOV ter člani partizanskih enot, bo predvidoma v nedeljo, 21. januarja. D. S. Kviz »Mladina 73« Mladinski aktiv Šenčur se je odločil, da bo še letošnjo zimo organiziral prireditve »Mladina 73«. To bodo tekmovanja o poznavanju olimpijskih iger med mladinskimi aktivi v kranjski občini. Zabavni del programa bo izvajal šenčurski beat ansambel Tektiti. Na vsaki od štirih prireditev bo nastopila tudi po ena znana pevka popevk (Sonja Gabršček, Elda Viler, Eva Sršen in Marjana Der-žaj). Kviz bosta vodila domačin Miro Erzin in filmski igralec in napovedovalec Milan Kalan. Najboljši mladinski aktiv bo nagrajen. Prva taka prireditev bo v začetku februarja v zgornji dvorani doma kulture v Šenčurju. F. Erzin Februarja spominski pohod na Stol 24. in 25. februarja bodo planinska društva, lovske družine in taborniške organizacije treh gorenjskih občin priredile že 8. spominski pohod na Stol. Na organizacijo te zahtevne manifestacije se že temeljito pripravljajo, saj menijo, da se jo bo letos udeležilo več kot 500 planin- cev, alpinistov, mladine in drugih ljubiteljev zimskih vzponov. Tudi letos je pokroviteljstvo nad pohodom obljubilo čGP Delo, družbeno* politične m delovne organizacije jeseniške, radovljiške in tržišče občine pa bodo pohod materialno podprle. U. Ž. Likovna razstava v Radovljici Likovna skupina pri zvezi Dolika z Jesenic. Razstavo bo- kulturno-prosvetnih organizacij Radovljica jc za dre vi pripravila v dvorani radovljiške graščine svečano otvoritev razstave slik Janka Korošca in Pavla Lužnika —- članov do odprli ob 19. uri, na otvoritvi pa bo nastopil pevski zbor Tone Čufar z Jesenic in recitatori i. Razstava bo odprta do 24. januarja. J. R. POG6V dm li O STRAŽISCU Pa se o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Šmarjetni gori in Gorenji Savi (3. zapis) Tako bi zdaj lahko pogo-ških razpletIi tudi o straži, nn °^ebnih imenih, kot so 0*5-' Tnilar, Smid, Hafner, ZTo šicrer'-Bajždi in P°' tufi- kažejo namreč že °i mejo nekdanjega loške-ll gospostva in mejo bavar-Ke kolonizacije. nih*0' ^Cr pa smo že pri mie" • Pokramljajmo še o ime-ku našega Stražišča! Ali je DnK'xd°bil ime P° Sradu na ^oočju šmarjetne gore VVar-^nbergu ali po stalni straži Srn dlšČLl (v/-hodnem vrhu žmarjetne gore). Tu je stala Predzgodovinska naselbi-v turških časih pa je bila 'ia L°menibna signalna posto-šnko Je zagorel kres na /»črnogorski Grmadi, so brž diStakniu °«cni še na Gia- reni i tako naPreJ P° Go" nev sPoročali, da se bliža Pod°St" Sicer pa Ieži tik r Pobočjem šmarjetne go- voj.- zaselek Straža. Do- sne? Z?ovorno ime. Nobeno $t r°^lo pa ne govori, da bi asani kdaj stražili zaradi s*rn°sti Kranja. Desni breg G ?e> ki so ga mojstrih loški jc j!-, iki brižinskih škofov, lev"— S-Vet za sehe> Kranj jia em bregu Save s svojimi vasmi pa drug svet. Le Sava ju jc ločila pa še sosedska prepirljivost, nagajanje in kljubovanje. Ortenburžani, ki so gospodarili nad Kranjem, in loški gospodje se niso nikoli dobro razumeli} Preprosteži na obeh straneh pa so si to mržnjo še med seboj delili... Seveda še niso vedeli za geslo poznejših kmečkih puntarjev: »le vkup, le vkup, uboga gmajna!, niti za sodobnega: »proletarci vseh dežel, združite se!« Popolnoma izkoreniniti tega nasprotovanja med levim in desnim bregom Save pa le ni bilo moč. Vsaj ljubosumje je ostalo. Viden, starejši Strašan mi jc onidan potožil: »Glej, toliko nas je, tako velik del Kranja smo, vse dajatve redno plačujemo, a tako malo se za Stražišče naredi, čutimo se zapostavljene.« Drugega ni kazalo, kot pokazati na še bolj zapostavljeno delavsko naselje, na Stru-ževo. Kraj pesnika. Blaža Potočnika in narodnega heroja Iva Slavca! Marsikomu postaja uganka, kako Stružev-ci prihajajo v Kranj, zdaj ko jim je obvoznica zaprla poti. Seveda po veliki cesti, to že. Kaiko je s pešci in otroci na taki nevarni poti, pa že vemo. Nekdaj je vodil v Struže-vo prelep, skrbno negovan »savski drevored« kar v treh »etažah«: spodnji, tik ob Savi, srednji in zgornji. Poti so bile za vozila sicer zaprte, za kolesarje pa ne. Ob poteh so stale klopice, listje in smpti so redno čistili s teh lepih, senčnih steza. Zdaj pa je »savski drevored« le še eno samo smetišče, kot kanjon Kokre sredi Kranja ... Ali med »meroda j rami« možmi na občini res ni nikogar, ki bi Kranj imel rad? To le mimogrede, da Stra-šani ne bi mislili, da so le oni »zapostavljeni« ... sitarska Tradicija Bistvena barva — če govorimo v slikoviti besedi — Stražišča, vsaj nekdanjega, je bila starodavna sitarska obrt. Še danes, če reče nekdo, da je iz Stražišča', se k besed; takoj primakne sitar-stvo. . To dvoje je balo več stoletij tesno povezan pojem. Res so bili izdelovalci sit v Stražišču — pravzaprav le tkanega dna, za obroče so skrbeli drugi, predvsem ribniški suhoi;obarjd — znani že v 16. stoletju. Zgodovinski oris straži škc-ga sitarstva je v lični knjižici, izšli 1. 1967, objavila Katarina Kobe-Arzenšek, kuslodi-nja Tehniškega muzeja Slovenija. Takole definira ali razloži pojem: »Sito je naprava, ki loči trdno sjbov od tekočin in "poltekočin ter grobi material od drobnega. Sita uporabljajo v mlinarstvu, kemični, papirniški in prehrambeni industriji, gradbeništvu, rudarstvu, gospodinjstvu ter pri izdelovanju glasbil (osnovna deska) in lovnih aparatov. Pomembno vlogo igra sito tudi v najrazličnejših obrteh. Poznamo stkana lesena, platnena, svilena, etaminasta, najlonska, žičnata in žimnata sita. Bolj redka so sita iz preluknjane pločevine. V novejšem času se uveljavljajo sita iz plastičnih mas.« Sita iz žime, kakršna so izdelovali v Stražišču in Bit-njah, so bila v Evropi od nekdaj najbolj cenjena. Vsekakor je bilo naše Stražišče po izdelovanju žimnatih sit na prvem mestu, vsaj v deželah avstro-ogrske monarhije. .Sitarstvo je. bilo pri nas in najbrž tudi drugje vedno obravnavano kot hišna obrt, morda celo kot hišna industrija. Če so prvi siitarji izdelovali sita za svoj račun, so poznejši delali za »gospodarja«. Ta je nabavljal žimo in gotove izdelke prodajal. Sitar je bil le nekak vmes* ni člen, mezdni delavec. Seveda pa so bili prvotni Sitarji, preden je vso to obrt zasegel manufakturni ali založniški sistem, zavedni obrtniki združeni v cehih; včasih skupno s tkalci.. Sicer pa podatke o sitarska obrti v naših krajih zasledimo Že pri Valvasorju. Ni pa še gotovo, od kje je prišlo sitarstvo v Stražišče. Nekateri menijo, da so obrt prinesli pač prvi kolonisti — Bavarci, ki so poselili te kraje. Drugi pa se nagibi jo j o k mišljenju, da so bili to Italijani, ki so imeli s kraji na obrobju Sorskega polja več stoletji živahne kupčij ske stike. Črtomir Zoreč gorenjski Ičraiji in ljudje *>RUGO ROJSTVO Žaj In bolj ko sc mu je bli- boijC . pričakovani čas, ko bo zapustil bolnico, pai je tudi skrbelo, kako bo potlej zunaj kot r)asn1Zan- shajal brez očal: kadar mu pride kdo razj rv°ti^— kako naj s svojim kratkim pogledom s0v°cv1 o pravem času, ali jc soborec ali pa tCgaaziuk? Še huda mu utegne kdaj presti zaradi Prav°-' na °^a'a se Je bil Aleš spomnil pravza-je Ze davno, preden je prvič vstal, in takrat V(J aProsii Ido, ki je imela spravljeno vse njego-je etje. naj mu jih prinese, če jih ima. To se na 1Cer zgodilo — toda bila so zlomljena, le des-Poč^°'°V*ca Je ^a ohranjena, a še tam steklo Cr»o, vsak čas bi lahko izpadlo. . ok3abe volje je nato prekladal polovico črnega ra z veliko, okroglo, udrto lečo iz roke v sko°' Zat"ižal jc na levo oko in pogledal z desnim fta |Zl ^Pic° — videl jc kar dobro; pomeril je še ^: ,'evo oko — steklo je bilo prešibko, razločil ni »iti n • v ^ naJyečjih črk v naslovu stenčasa na vratih ttlQ »injo • . . sicer pa — kaj naj si pomaga sa- p2 eno polovico . .. PrCud 6n Pogled je uprl v daljavo in napeto jc Bol • rla*' kako bi prišel do novih naočnikov. Cjj niCa porabi veliko praškov — tablet — injek-pQ ' • • °d nekod jih mora dobiti ... po vaseh — j'h f3^!1 lekarn ni . .. od kod drugod — naj bi ra j^rfj ~~ dobila — kakor iz mest... torej mo-. zakaj bi ne mogli po-.. še očal. .. zame . .-.? »nieti k ^ po zvezah nabaviti ti°takšix, rwU Čas Z£ -raciji. se ?Vcdal je svojo željo zdravniku. Felicijan pa nje 1 ogrel. Bistveno je bilo zanj takrat vpraša-bi]' *ako rešiti ranjenca pred smrtjo — pa ni še t0rri zveze ... zveze takšnega spoznanja sc je torej dokopal po 0pe ~as. zanj silno dolgi, silno naporni miselni V tvP^P'ičan, da ga bo. A naj se potlej izgublja .ma] J'h Al j...Malenkostih, kot so naočniki? Pa kako naj si 1Cs tudi natakne — ko ima na debelo povito glavo, z bolečo rano v sencu? Da sc fant tega niti ne domisli? Pa najsi tudi ozdravi — nikoli več ne bo za borbeno edinico, naočniki zanj tako in tako ne bodo važni! A nabaviti naočnike po kanalih tudi ni enostavno . . . Sicer pa jc bil za Felicijana že en sam razlog dovolj tehten za odklonilen odgovor: naočnikov ni moč nabaviti brez podatkov o dioptriji, to je o stopnji kratkovidnosti — Aleš pa o tem, ko ga je vprašal, ni nič vedel! Tu v bolnici, seve, nimamo niti takšne tablice s črkami, od zgoraj navzdol vse manjšimi, niti zbirke različno močnih stekel, da bj mu mogli dioptrijo odmeriti. In sklonil je Felicijam glavo in skomignil z rameni. Aleš si je doktorjev odgovor zapomnil in o njem še večkrat razglabljal. Iz fizike je dobival nekoč vedno odlično, očala, leče, njih delovanje je imel nekdaj v mezincu. Ko je torej Felicijan omenil dioptrijo, je fantu potem nekoč kasneje, sredi dolgotrajnega vrtanja in premišljevanja, nekako prišlo v spomin, da meri eno dioptrijo takšna leča, ki ima, no, kako se že reče, tisto piko, v kateri naj bi se žarki strnili, na en meter razdalje, dve dioptriji — na en deljeno z dve, to je na pol metra, tri — na tretjino in tako naprej ... Toda zgolj s tem delčkom obnovljenega znanja si še dolgo ni mogel pomagati; nekajkrat je sicer tuhtal, kako naj bi s pomočjo te opredelitve ugotovil svojo dioptrijo, a brez uspeha; previsok zid se je dvigal pred njegovim šibkim umom, previsok, da bi ga mogel preplezati. Danes zjutraj, kakor planinska reka čisto je bilo ozračje, gotoVo bo sončece ob svojem času pri kukalo v kotanjo, in ko je vstal, ga je imelo, da bi zažvižgal — danes zjutraj pa sc mu je posvetilo: vsako človeško oko ima največjo razdaljo na katero še jasno vidi — zdravo oko neskončno daleč, kratkovidno manj, razločno vidi šele v svoji . .. v . . . že spet ne ve, kako se tisti točki pravi —■ a saj ni važno .. . toda spominja se, da, da dobro se spominja, učili so se: čc je tista točka, kjer se še dobro vidi, en meter daleč od oče^" sa, meri kratkovidnost — eno dioptrijo, če pol metra — dve, četrt metra — štiri ! . .! Morda tega pravila optike ni dojel prav v vsel globini, v vseh vzrokih in posledicah, toda's tem si ni belil glave, saj je bil prepričan, da tako drži, tako in nič drugače, sam s seboj je bil ves zadovoljen, ko se mu je odkrilo, da je treba le izmeriti, pri katerem centimetru mu vsako oko posebej predmete povsem ostro ugleda, delili sto s temi centimetri — in dioptrija bo tu! Vneto se je lotil posla. Zaprosil je bolničarko, ki jc tačas imela opravke v zgornji baraki: — Ida,, ali mi lahko prineseš kakšen meter? Najbolje — mizarski! Zmeril si bom naočnike! Rekel je to z gotovim glasom, zvenelo je kakor samo po sebi umevno, da se da kratkovidnost, zmeriti, kakor deske, na cole. Ob Aleševem domisleku brez primere se Ida ni mogla vzdržati, da ne bi zavila očes in na glas zavzdihnila. Z mizarskim merilom izmeriti' naočnike — no! Kdo je še kaj takega slišal?! A v naslednjem trenutku se ji jc zasmilil: Ubožec, zdaj vidim, da ni čisto pri pravi — ni čudno, pri takšni rani — no! Že vsa raznežena je pohitela, da mu ustreže. Naj se vsaj malo zamoli — no! Ko je Aleš dobil, kar je potreboval, je stopil k drugemu oknu, blizu peči. Pod tem oknom je "L>ila pritrjena srednje široka lesena polička, na njej je ležalo razmetanih nekaj tiskanih Partizanskih dnevnikov. Prepognil jc enega, da jc bil na ta način, zložen visok za dlan, in ga položil na poličko, vzporedno z njenim prednjim robom, vzel v roke mizarsko merilo, ga raztegnil in po-držal v desnici. Stoje jc skušal brati časopis na nizki polički — ni šlo, megleno. Zamižal je na levo oko in se z odprtim desnim polagoma sklanjal, tako dolgo, da so se mu tudi najdrobnejše črke docela zjasnile. Morilo je medtem držal ves čas navpično, rahlo'prislonjeno ob sprednji rob poličke, z gornjim začetkom za ped nad deščico. Zdaj ga je počasi, še vedno prislonjenoga, dvignil in se z njegovim začetkom dotaknil spodnje veke odprtega očesa. S palcem je označil na merilu, kje so priloga polički, na kakšni razdalji od očesa torej časopis loži. Nato je morilo obrnil v vodoravno lego in pogledal na pri Usnjeni palec: približno petdeset centimetrov je kazal Begunje — Bohinj — pa še Bled Vsak dan je lahko nenavaden Mnogi bralci Glasa se najbrž še spominjate, da smo novinarji ne še tako dolgo tega od časa do časa obiskovali posamezne kraje na Gorenjskem in pisali o zanimivostih, dogodkih, ljudeh. Skratka, o vsem, kar smo lahko tisti dan zvedeli na terenu. V uredništvu smo takšnim »množičnim« obiskom na terenu na kratko rekli akcija. No tudi takšne akcije bomo najbrž še organizirali, čeprav smo se tokrat odločili za nekaj novega. LETEČI FOTOREPORTER IN NOVINAR V sredo dopoldne sva se s fotoreporter jem podala v radovljiško občino. Najina naloga je bila, da v tem, če tako rečem, nenapovedanem obisku, zabeleživa vse, kar bova zaznala ali po naključju odkrila. Z nikomer, ki sva jih obiskala, se nismo poprej dogovorili za obisk in pogovor. Začrtana je bila le p*oga najinega obhoda in sicer Begunje—Bohinj (in seveda nazaj), kjer sva spotoma zadnji hip vključila še Bled. Sredino jutro se je prebudilo s poledico. Nič kaj prijeten in zoprno hladen dan se nama je obetal. Komaj sva prišla čez znano podvinsko skakalnico, ko sva ob vznožju za cesto srečala precej razbit osebni avtomobil. Naši zdomci, doma nekje z juga, so se vračali na delo v Nemčijo, ko jim je prekrižala nadaljevanje poti poledenela cesta in morda tudi utrujenost. Voznik je šel iskat pomoči, sopotnica pa je v razbitem avtomobilu čakala in prezebala. Sreča v nesreči, da nihče ni bil ranjen. NENAVADNA BEGUNJSKA NOČ Brezbrižen obiskovalec to dopoldne v Begunjah ne bi opazil nič posebnega. Midva sva se ustavila pred hišo 131, kjer živi najstarejša Gorenj- ka Helena Pretnar. Lani septembra je bila stara 101 leto. »Danes sva malo zadremali,« nama je povedala njena 80-letna hčerka Ana. »Mama še spi.« Poprašala sva, kako se kaj počuti in kako je preživela novo leto. Zvedela sva, da je zdrava, da se je doslej niti gripa ni lotila in da je razpoložena pričakala novo leto in ob polnoči rekla: »No, če se bom tako počutila kot zdaj, upam, da bom dočakala tudi 102. rojstni dan.« Njej in hčerki sva zaželela letos predvsem zdravja. Pred trgovino špecerije Bled v Begunjah sta stala dva avtomobila. Oba last postaje milice iz Radovljice. Posebna komisija Uprave javne varnosti je preiskovala vlom v trgovino in posledice. Ponoči je namreč nekdo vlomil v trgovino in odnesel denar. Vsaj do takrat niso mogli ugotoviti nič drugega. Pravzaprav storilec ni imel težav, da je prišel v skladišče, kajti posebna varnostna zagozda je bila na oknu (lahko bi rekli bolj za reklamo, da jo imajo) namesto pritrjena na vrata. Sicer pa to ni bila edina kraja v Begunjah to noč. Ob vznožju smučišča Krpin, kjer je Inštitut tovarne Elan s posebno napravo naredil umetni sneg, je z lepo okra- GOSPODINJE NISO VEČ V ZADREGI ODKAR PEKARNA »ŽITO< PEČE HM PRODAJA, SEDEM w toast IN ALpskl Gradbeno podjetje Bohinj gradi novo osnovno šolo v Bohinjski, Bistrici. Poleg šole v Begunjah je to zadnja šola v radovljiški občini, ki bo zgrajena med drugim tudi s samoprispevkom občanov. Dela dobro napredujejo in bo šola zgrajena do jeseni. — Foto: F. Perdan šene novoletne jelke nekdo pobral vse žarnice. Z Julijem Arhom sva se dlje časa pogovarjala o novem umetnem smučišču in uspelem nočnem slalomu, ki je bil prejšnji večer. Menda je to tretje takšno smučišče v Evropi, okrog 100 jih imajo Japonci in precej tudi Američani. Potem sva si ogledala novo Elanovo trgovino, za katero bi lahko rekli, da je prva in najbrž prva tovrstna športna trgovina pri nas. Odprli so jo 20. decembra lani. Poslovodja Anton Šolar je pove--da!, da so jo zgradili predvsem zato, ker v zasilni trgovini na letališču Lesce niso mogli več ustreči vsem. Povem naj le še to, da sva, Antona Šolarja tudi slikala. Zakaj, pa. preberite na zadnji strani. MIREN BOHINJ V Bohinju, kamor sva prispela že precej po 14. uri, se zadnjo noč ni zgodilo nič dramatičnega. Vsaj povedali nama niso. Le Cene Resman, tajnik turističnega društva Bohinj, je v daljšem pogovoru povedal, da trenutno v Bohinju sicer ni veliko gostov, da pa bo že čez dober teden spel zelo. živahno. Približno tako kot je bilo med novoletnimi prazniki, ko so bili vsi hoteli domala polni in še okrog 400 postelj v zasebnih turističnih sobah je sprejelo številne goste. In to je dodal, da se Bohinjci ne strinja jo z nedeljskim televizijskim komentarjem oziroma reportažnim zapisom, objavljenim v televizijskem dnevniku, da na Voglu skoraj ni smučanja. Povedal je, da je na Voglu okrog 60 centimetrov snega in da jo bilo po novem letu na Voglu vsak dan 500 do 700 smučarjev. Smuka sicer res ni bila najbolj ugodna, smučanja pa je bilo dovolj. Kmalu bi pozabil. V Bo hi ruski Bistrici je fotoreporter ju med potjo k Bohinjcem v vas uspel majhen zgodovinski posnetek, številni delavci so pokrivali še zadnji del strehe na novi osnovni šoli, ki že dodobra kaže pravo obliko. Še tri Bohinjce sva obiskala to popoldne in zvečer: Janeza Arha iz Stare Fužine, ki ima penzion, Kati Golob, zaposleno v hotelu Jezero, in Jožeta Škantarja, predsednika turističnega društva Bohinj. Z vsemi sva malce po-kramljala, o čem, pa lahko preberete na zadnji strani. Popoldne se je naenkrat prevesilo v noč in končno sva prezebla ugotovila, da pravzaprav nisva še nič zaužila in da nama že pošteno kruli. To, nič kaj prijetno nadlogo sva odpravila v hotelu Stane Žagar in hkrati upala, da bova morda pričakala direktorico hotela, ki bi lahko kaj več povedafa o zanimivi prireditvi: ski bridgeu (bridžu). Kakšna jc bila in kako je potekala ta prireditev, bi bilo zanimivo slišati že zato, ker imajo na Bledu vsako leto tudi bridgc turnir, vendar brez smučarskega predznaka. Zal naju je zapustila sreča in direktorice ni sva pričakala. Ob 10. uri zvečer sva krenila proti Bledu. NA BLEDU IMAIO TUDI NOČNI TURIZEM Prav zares. Na Bledu imajo tudi nočni turizem. In to že dlje časa. Vas zanima kje? Park hotel, ki jo eden od Viatorjevih hotelov na Bledu, ima v prostorih Kazine har In to ne takšea, navaden bar kjer jo moč samo piti in plesati, ampak tudi program. (Za gledanje in pitje po želji — vse po seveda precej primernih cenah. No, cene so pač takšne, kot se za tako ime spodobi. Sicer pa, kdor se odloči, .da bo šel v bar, ve, da z napol prazno denarnico nima v njem kaj iskati.) Res je, da prvotno ogled tega dola nočnega življenja na Bledu ni bil v najinem programu. Toda ker je bil dogovor, da bova skušala zabeležiti prav vse oziroma čimveč, kar se je med najinim neprijetnim potepanjem dogajalo na začrtani poti in ker je šla ura ravno na enajsto ponoči, ko v baru šele postane živahno, sva sklenila, da najin delavnik še malo podaljšava. Obisk jc bil vsekakor zani-. miv in celo razburljiv. Sklonila sva, da vam ga prikaževa v posebni reportaži, ki jo boste lahko brali drugič. Tokrat naj povem le to, da tisti, ki imajo radi svojevrstno glasbo, rdečo, zeleno, modro in ne vem kakšno svetlobo še, včasih temo,- razne trike (ko sam ne veš, kdaj ti je mojster magije snel uro z roke in podobno) in po vrhu še kanček pikantnega, naj se morda enkrat, da potešijo lačno radovednost, odločijo za razburljiv obisk. Ne boste edini in nikar ne mislite, da boste sedeli med samimi tujci. Celo kakšnega znanca lahko nepričakovano srečate. In če vam nepričakovana srečanja kaj pomenijo, se boste lahko še posebno zabavali. Pogoste tovrstne obiske v edinem tovrstnem lokalu na Gorenjskem pa vam ne priporočam. Preveč utrudljivi so: za počutje naslednjega dne in še bolj za denarnico. © Ko sva potem napravila črto čez delovni dan, ki se je prevesil že v četrtek, sva menila, da pot, ki sva jo opravila, ni bila zamanr"Vrr.d-no bi bilo kdaj ali pa redno na ta način obiskati tudi druge kraje na Gorenjskem. Seveda pa se že naprej veselim, da se na takšno ne ravno veselo »potepanje« prihodnjič ne bo treba podati meni, ampak kolegu ali kolegici iz redakcije. V "beležko pis:.": Andrej Žalar Na fotoaparat pritiskal: Franc Perdan Pes Bil je dober čuvaj inchv- JC žalostno ležal na Cez travi m zrl v nebo- PravPaS je Wl zel° naPet' če" 6asiv že ves dan ni jedel. Po- malr.Se Je dviBn'l, da bi se Z shodil. Komaj je lil n na no&c. že ^ Je zva-p0s?azaJ na tla. Večkrat je vstati,SD\posrcči,° se mu je Dro; , očasi se Je vlekel na-Vleh dok k spet ]er m omagal in se zvalil v travo. Oči je kak Vlažne in zdelo se mi je, Otrok da J°ka kot majhen glav> \ p°gladila sem ga po 1 ln v oči so mu stopile 8 »ft-ako mora trpeti!« ^ Pomislila. »Lahko še po-• °ua sem žalostna m pri tem sem razmišljala, kako bi bilo, če bi izgubili tako dobrega čuvaja. Ko sem se zvečer odpravljala spat, sem bila v mislih še vedno pri trpečem psu. Tudi med spanjem se mi je sanjalo o njem. Zjutraj sem bila že navsezgodaj na nogah in sem hitro skočila k mojemu dobremu prijatelju. »O, groza!« Mrtev je ležal na tleh in tako milo, nedolžno je gledal, da me je kar zazeblo pri srcu. Se mislila nisem na kaj takega. Angelca Obed, 7. b r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Od doma do šole n^°j a°rn stoji na ravnini in .Panjem in Šenčurjem koPališčeSU' Ki Pdje na P°" kliče^T Jutro me nekdo po-jateij Jc Dra8°' m°J pii_ Dai „S katerim hodiva sku- L *ol°' kat SVa na asfaltni cesti, po Jyja bova prišla do šole. jaj0 ^Pi1 straneh naju obda-hije , .e z vrtovi. Opazujeva Jijjfjj. Jih ni malo, in med všeč h ------- ---------- dru8ačc g° Pa bl zgiatiila Soj^lf111 Se nama pridruži še dalju- M°Jca in skupaj na-nap"J.emo pot. Mojca vedno ln Jc Pogovor na učenje. b0 got°vo bo prvo, kar me Pis?„Vpraša,a: »Znaš zemlje-tega"' Scveda, če bomo imeli ...na urniku. Že smo pri so nama nekatere stran'11' blažim. Na drugi v ni1.065*6 ie velik travnik, M0°eli teče reka Kokra. Na njenem desnem bregu pa so že prve mestne hiše, ki naznanjajo mesto Kranj. Zopet hodimo med hišami po asfaltni cesti. Mimo nas vse pogosteje vozijo avtomobili. Kmalu se bo cesta, po kateri hodimo, pridružila glavni cesti, ki pripelje iz Hrastja in gre skozi Čirče. Mi pa se bomo pridružili neštetim učenkam in učencem, ki gredo v šolo. Tam se bomo pre-obuli in šli v razred. Pričela se bo ura V razred bo stopila tovarišica ali pa tovariš in pouk se bo pričel. Tako pot prehodimo dvakrat na dan, desetkrat na teden. Neštetokrat pa na mesec in leto. Jelanda Debelak, 6. c r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj Moje želje T v Vo uf° Sem pričakovala no-in . ?• Tudi moji prijatelji strDnriJatelJ'ce so bili že neko' Zelo sem bila vesela, Želei-110 S' potiali roke in si v n^ °hilo zdravja in sreče §novem letu. SO n 1CPŠe pa mi je bilo, ko le Svaynovo'ctni jelki zagore-daia C^ke. Vsa družina je gle-l>rav utripanje plamenčkov. tiho 8otovo smo si čisto po Vsak nekaj zaželeli. Uia.ivečji sesalec na zem- Največji tiv'e m°dri kit, ki sicer rib V Voa*i> nikakor pa ni d JI; Doseže 31 metrov l(X)nne in tenta približno ^>W0 do 150.000 kilogra. te*' Kiti imajo enako j^Peraturo kot človek. vod^e zmrznejo v hladnih jj^ an Ledenega morja, t>ln meter debela ki *■ maSč°be. — Največ žival na kopnem pa . seveda slon s 4 m višine * 3'00 kg. Moje želje so sc porajale same od sebe. Skoraj s solzami v očeh sem si za novo leto 1973 zaželela sreče, uspehov v šoli v svoje veselje in veselje staršev. Nehote sem se spomnila ubogih otrok, ki so brez novoletne jelke in svečk, celo lačni in brez svojcev. Ubogi otroci Vietnama, Laosa in Kambodže, ki že dolgo nimajo miru, in že dolgo ne vedo kaj so novoletni prazniki. Kar sram me je postalo svoje sreče, kajti mnogi od njih bodo prižgali svečko na grob mrtve mamice ali očka. Morda svečke sploh ne premorejo, saj pri njih doma divja vojna mnogo let. Premišljevala sem, kako bi ubožčkom pomagala. Premajhna in preslabotna sem, da bi jim bila v pomoč. Morda se mi bo ta vroča želja uresničila, da bi po vsem svetu zavladal mir, da bi tudi tam ljudje v miru pričakali novo leto. Lilljana Hlebanja, osn. sol« Mojstrana Spominjamo jih . . . »Kdor dušno živi, ne umrje.« Te besede so napisane na nagrobnem kamnu Josipine Turnograjske-Urbančič na gra-škem pokopališču. Kdo je bila Josipina Turnogra jska, ve le malokdo. O njej ne pišemo mnogo, zdi se mi tudi, da vse premalo cenimo njeno delo. Gotovo je, da ne spada med največje pisatelje z deli, ki jih je ustvarila. Drugače zanimiva pa postane ona sama in delo, če pomislimo, da je bila prva slovenska pisateljica in da je ustvarjala zelo mlada. V njenih delih imamo najlepšo priliko proučevati tedanjo smer v slovenski literaturi. Doba, v kateri je živela in pisala, je bila — doba romantike. Romantika je bilo najbolj čustveno obdobje, v katerem so nastala pomembna dela naših književnikov. Spoštovala je Prešerna in druge ugledne ljudi. Josipina Turnograjska je pravi pomladni cvet narodne romantike. Ljubila je naravo, preprosto življenje, ljudstvo in njego ve lastnosti, šege in običaje, domač je/i k, vero in domovino. 2e sam njen dom, grad Turn, ob vznožju gora, ji je nudil romantične sanje. Josipina je bila nežna duša, dovzetna za vse, kar se je godilo okoli nje. Videla je staro zgodovino v grajskem zidovju, vabljivo krasoto prirode, gozdovi so nudili divje romantične snovi, okoli po vaseh pa je spoznavala preprosto slovensko ljudstvo. Ze zelo mlada se je seznanila z Lovrom Tomanom in se poročila. On je bil vzor rodoljuba, ona vzor navdušene Slovenke. Odšla sta v Gradec, vendar njun zakon ni trajal dolgo. Ko je bila stara komaj enaindvajset let, se je že poslovila od vsega lepega. Kar imamo — to so dela mladostnih poizkusov, odmevi mladega navdušenja, izraz sodobnega rodoljuba. Josip Stritar ji je zapel nagrobnico: Ostala večno boš nepozabljiva v spomin vsakega Sloven'je sina. Naj tihi mir tvoj rani grob pokriva. Mateja Žganjar, 8. a r. osn. šole Matija Valjavca, Preddvor Moj najljubši kotiček Vsakdo ima prostor, kamor se najraje zateka. Tu potem premišljuje o veselih in žalostnih stvareh. V dnevni sobi imam posteljo, mizico s stolom in omaro, v kateri najdeš marsikaj. Nekega večera sva se z bratom Milanom lovila in z mizice je padla vaza z. rožami. Zelo sem se prestrašila, brat Janezek Ko Janezek naš vstane, mane si oči zaspane, joka, kislo se drži, ker zaspati si želi. Nič ne vidi, nič ne sliši, kot bi šel se slepe miši, sem in tja se motovili in z rokami krili. Včeraj deček v hosti, bil poln je radosti. Čmrljev panj je stresel, jih domov prinesel. Ker pa mati niso dovolili, so po zadnji jih naložili. Zopet joka, se drži, in zaspati si želi. Francka Selak, osn. šola Cvetka Golarja, šk. Loka se je le smejal. Z brisanjem sem hotela zbrisati sled. V tistem hipu jc zazvonilo. Prišla je mami. Brat ji je šel Odpreti Takoj je vprašala, kaj se je zgodilo. Povedala ji nisem, le prestrašena sem stala v svojem kotičku. Da me mami ne bi preveč ozmerjala, sem pripravila večerjo. Bili smo čisto tiho. Mami sem potem razložila, kaj se je zgodilo. Mama me je opozorila, da se ne smem nikoli več loviti v dnevni sobi. Po večerji pa sem legla v svoj preljubi kotiček in zaspala. Jana Sekne, 5. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur V pričakovanju Dan je bil pust in deževen, kakršnih je bilo na pretek. Sedim v kuhinji in berem zanimivo knjigo. Naenkrat pa se na nekaj spomnim: »A, danes smo petnajstega in jutri bo moj rojstni dan. Oh, to bo lepo!« Zamislila sem se. Komaj sem čakala naslednjega dne. Že v šoli sem mislila na rojstni dan, tako da pri ponavljanju nisem znala čisto nič. Opoldne pridem iz šole. Toda nič! Ne duha ne sluha o mojem rojstnem dnevu. Popoldne sem čemerno stopala gor in dol. Tedaj me opazi mama: »Kaj ti je, si Naša vas Naša vas se imenuje Ho-tovlje. Ima okoli petdeset hiš. Leži na desni strani So-re. Obdajajo jo hribi Kucelj, Planinca in Kolček. Skoznjo tečeta dva potoka. Ob Hoto-veljščici se je včasih mogoči-lo šest mlinov in dve žagi. Ob njej teče cesta v vasi Vinharje, Kremenik in Crni vrh. Skozi Črni vrh se lahko pripeljete v Ljubljano in Polhov Gradec. Včasih so se ljudje preživljali z živinorejo in domačo obrtjo. Sedaj so to že opustili, ker se je v Poljanah razvila industrija. Naša vas je znana po kiparjih in slikarjih Subicih. Sedaj živi še Ive šubic, ki se je rodil v mlinu pri Dovjako-vih. Na tej hiši je spominska plošča Subicem. Pri Zasenovih je bila ustanovljena poljanska četa. Sredi zime se je zadrževala v Vinharjih pri Muhu. Nekdo jih je izdal. Prišli so Nemci. Po kratki bitki so padli skoraj vsi partizani. Rudolf Bobnik se je ustrelil sam, da ga ne bi Nemci dobili živega. Padlim so postavili spomin sko ploščo. Marko Oblak, 6. d r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas bolna, je bilo v šoli kaj narobe?« »Nič, nič ni! Samo lačna sem.« »Ce bi bila lačna, bi mi povedala. Tako pa stopaš gor in dol kot kakšen stražar!« mi reče mama. Molčala sem. Cez nekaj časa pa se oglasi: »Aha, rojstni dan imaš in nihče se ni spomnil nate.« Samo prikimala sem. »No, bo pa drugo leto boljše. Sicer pa je še čas za to,« doda mama. Tega sem bila vesela in po pravici povem, sem ga tudi pričakovala. Drugi dan pa sem res našla na iiu^ veliko bonbo-niero, zraven pa še pet tisočakov. Joj, kako sem bila vesela, da se je vsaj nekdo spomnil name. Nada Vidmar, 7. a r. osn. šole Stanka Mlakar, Šenčur kotiček za ljubitelje cvetja 1000 m2 prodajnega prostora-1000 artiklov nova prodajalna pohištva KRANJ, Primskovo - komunalna cona DNEVNE SOBE, SPALNICE, KOMBINIRANE SOBE, KUHINJE, JEDILNICE. SAMSKE ŠOBE, RUSTIKALNO POHIŠTVO, OTROŠKE SOBE. REGALI, KLUBSKE GARNITURE. KOMADNO POHIŠTVO, KLAZlNE AJAM. VZMETNICE JOGI. PREPROGE.-TALNE OBLOGE, SVETILA, PREDSOBNE CARNltURE.'GOSPb DINJSKI APARATI IN VELIKO DROBNIH ARTIKLOV ZA OPREMO STANOVANJ Piše ing. Anka Bernard Zelenje v dnevni sobi Težko si zamislimo dnevno sobo brez vsakega zelenja ali cvetja. Vendar pa so posamezno postavljeni šlev.lni lonci i0 lončki vse prej kot okras stanovanju, pa tudi v napoto, čeprav to kaj neradi priznamo. Tudi ni lepo, če stisnemo rastline po kotih in jih ovesimo po policah regala. Zelenje je v dnevni sobi nekaj drugega kot pohištvo in zahteva svoj p0* seben prostor, najbolje na svetlem pred večjim oknom. Običajno so lončnice v dnevni sobi razvrščene na oken*"! polici nad radiatorjem, kjer pa zaradi vročega in suhega zr» ka večinoma slabo uspevajo. Kjer lahko vplivamo na ureditev prostora ob gradnji, si omislimo pred oknom namesto ob** čajnega radiatorja konvenlorskc cevi, ki jih lahko primerneje namestimo, najbolje tako, da prek grelnega telesa lahko ure* dimo še cvetlično korito, v katero postavimo sobne rastline. V takem koritu, kjer so lončnice do roba cvetličnega lonca i zasute s šoto ali mahom, sc rastline zelo dobro počutijo in bujno uspevajo brez posebnega dela. Cvetlično korito je lahko leseno — sestavni del pohištva, pločevinasto ali betonsko, tudi eternitno. Po dnu korita položimo debelejšo plast sliropora. ki je odličen toplotni izolator, da se substrat v koritu ne bo pregrel. Korito nato obložimo z močno polivinilno folijo, ki zadržuje vlago. Šoto v koritu po potrebi dopolnimo in vsakih nekaj let zamenjamo. Šota preprečuje izsušitev koreninske bale ter zadržuje temperaturo, da je enakomerna prek dneva in noči, ko ne kurimo. V tem je ogromna prednost za rastline, ker ne čutijo temperaturnih sprememb ter ne izgube večine vlage skozi cvetlični lonec. Posebno se to pozna Prl a/alejah, ki ostanejo v koritu več let lepo zelene in cveto vsako zimo. Na polici okna nad radiatorjem pa je azalejo zelo težko obdržati in jo je treba vsak dan zalivati in rositi ali celo namakati v mehko vodo. Tako delo ni potrebno, £e imamo cvetlično korito. Rastline zalijemo po potrebi tri do štirikrat tedensko, lahko pa tudi manj pogosto, ker šota za*1 drži odvisno vlago in jo oddaja rastlinam. Poskrbeti je treba tudi za zadostno zračenje, saj rastlin^ potrebujejo podnevi tudi kisik. Oken pa ne smemo odpira^ • neposredno pri rastlinah, da jih mrzli zrak ne uniči. Vitamini v zimski prehrani Bolj kot v kateremkoli drugem letnem času moramo pozimi paziti, da je naša prehrana uravnotežena, da vsebuje vse organizmu potrebne hranljive snovi. Le s tako prehrano organizem zdrži in preživi vse zimske nevarnosti. Taka prehrana vsebuje tudi dovolj vitaminov, zato jih navadno ni treba še posebej jemali. Če pa s svojo prehrano pozimi nismo zadovoljni, če se hranimo bolj enostransko, potem seveda naš organizem ne dobi vseh tistih vitaminov, ki so pozimi najbolj pomembni. Ni treba še posebej povedati, da je med na j pomembne j širni vitamini, ki nas pozimi varujejo, C vitamin. Zaradi njega posegamo po limonah ih pomarančah, vendar pa ga je precej tudi v Cvetoči, špinači, peteriilju in drugi zelenjavi, ki jo tudi pozimi lahko kupimo, če imate občutek, da je v prehrani tega vitamina še premalo, potem namesto s kisom polivajte solate z limoninim Sokom. Tudi v konzervah zelenjave, na primer graha, je kar precej tega vitamina, nekaj ga je še v krompirju, vse manj v jabolkih itd. Dobro je, če pozimi uživomo še tableto ali dve ali tudi vet na dan vitamina C. Med ostalimi pozimi še posebej važnimi vitamini je tudi A vitamin. Ta vitamin pospešuje ^ast, varuje pred infekcijami, izboljšuje vid, ščiti kožo in sluznico, pomaga organizmu, da se laže prilagaja na spremembe tempe, rature in sodeluje pri asimilaciji maščob. Najdemo ga v rumenjaku, svežem maslu, sladki smetani, nekaterih sirih in ribah, v jetrih, v zelenjavi kot je špinača, korenje, peteršilj, paradižnik itd. Od sadja omenimo ananas. Prav v teh živilih, ki smo jih omenili, najdemo tudi vitamin D. Včasih zdravnik priporoči posebno majhnim otrokom uživanje teh dveh vitaminov v kapljicah. Vitamin D se sicer tvori v organizmu- pod vplivom sončnih žarkov. Razen teh treh najvažnejših vitaminov je v prehrani važen tudi vitamin B,, ki Zbuja apetit, izboljšuje asimilacijo sladkorja. Vitamin B, najdemo v luskah žitaric, v neglaziranem rižu, v kal-čkih, v posušeni zelenjavi, v orehih in jetrih. Veliko ga je v kvasu. Zaradi velikih potreb organizma po tem vitaminu je priporočljivo jesti kruh pečen iz neoluščenih Žitaric, najdemo pa ga tudi v neprečiščenem olivnem olju, v olju iz žitnih kalčkov ter v svežem zelju. pa so ob spodnjem robu s* roke 35 cm. Zavihek na hlač* niči je visok 10 cm. Mojca i. iz Kranja — Prilagam vzorec blaga, iz katerega ne vem, kaj naj naredim. Blaga imam 1,5 anetra. Stara sem 22 let. visoka 172 cm in tehtam 59 kg. Marta — Blago s karirastim vzorcem je primerno za trenutno zelo modne dolge, široke hlače. So brez žepov, čez boke zelo ozke, hlačnice Q Pri pripravi nekaterih jedi je potrebno, da so jajca zelo rumene barve. Kadar je rumenjak zelo bled, ga malo posolimo in pustimo kake četrt ure. Če z rumenjakom mažemo razno pecivo, ga namažemo preden ga denemo v pečico. Rumenjak prej razredčimo z nekaj kapljicami mleka. družinski pomenki Stanovanjsko podjetje Radovljica P° predhodnem soglasju vlagateljev prodaja naslednje Nepremičnine: a) na Bledu — Grajska cesta 10: 1. poslovni prostor, ki obsega lokal, garderobo in WC, v skupni površini 53,81 m2 za izklicno ceno 99.640 din; 2. trosobna stanovanje, delno v pritličju in delno v I. nadstropju s pri-tiklinami v skupni površini 131,26 m1, za izklicno ceno 91.300 din; 3. mansardno stanovanje s površino 71,38 m2 s pritiklinami za izklicno ceno 35.400 din. b) v Podnartu št. 34: manjšo stanovanjsko hišo s prizidkom s površino 56,30 m2 skupno z drvarnico za izklicno ceno 38.000 din. c) v Lescah — Gorenjska cesta št. 80: manjšo stanovanjsko hišo s prizidkom in drvarnico v tlorisni izmeri 48,60 m3 za izklicno ceno 33.200 din. d) na Bledu — Gre sorčičeva ulica št. 22: 'idealno polovico družinske stanovanjske hiše in pripadajočim zemljiščem s površino 113 m2, za izklicno ceno 125.766 din. vVr*a'a k° sledila' z zbiranjem pismenih ponudb. Pismene ponudbe sprejemamo do ključno 31. januarja 1973. Ponudbe jc treba poslati v zaprti ovojnici na naslov tanovanjsko podjetje Radovljica, Cankarjeva ulica in napisati na ovojnici »Ne opiraj — ponudba za nakup stanovanja.« £°goji prodaje: P°d a) i.; celotno kupnino v roku 1 leta, plačljivo v dveh polletnih obrokih; Pod a) 2. in 3.; pod b), c) in d): plačljivo 30% takoj po podpisu kupne pogodbe, razhko v 15 letih z 2 °/o obrestno mero. j^Upec nosi vse" stroške s kupno pogodbo, kot legalizacija pogodbe, stroške zemlji-koknjižnega prenosa, prometni davek, stroške razpisa in eventualne druge podobne *troške. ?onudnik mora vplačati 10 dni pred iztekom razpisnega roka kavcijo v znesku 5 % izklicne vrednosti na račun Stanovanjskega podjetja Radovljica št. 51540-702-2-12409. V«n stanovanja so zasedena, nosilci stanovanjske pravice imajo predpravico. do akupa po določilih 34. člena zakona o lastnini na delih stavb. Pod robne informacije, opis nepremičnin itd. prejmejo vsi interesenti pri Stanovanj-m podjetju Radovljica, Cankarjeva 6 ali pa po telefonu številka 75-662. >JCUXX industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov vabi k sodelovanju več strokovnih delavcev za delo v finančno-računovodski službi na področju saldokontov in likvidature Pogoj: zaključena srednja strokovna izobrazba z vsaj enoletno prakso na iskanih področjih. Možnost zaposlitve takoj ali po dogovoru. Mudimo: °rganizirano uvajanje v poskusnem roku Urejene delovne pogoje Povrnitev prevoznih stroškov v višini nad 40 din Usmene prijave sprejema kadrovska služba oddelka za ^poslovanje najkasneje do vštetega 18. januarja, kje?' ^hko dobite tudi vsa pojasnila. Žito Ljubljana DE Gorenj ka tovarna čokolade Lesce komisija za kadrovanje, izobraževanje in ugotavljanje delovne sposobnosti razpisuje naslednje prosto delovno mesto: 3. NK delavk - čistil k za čiščenje proizvodnih prostorov v DE Gorenj ka Lesce Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD živilskega kombinata Žito Ljubljana: Nastop službe možen takoj. Interesenti naj se javijo na upravi DE Gorenj ka Lesce. Višja šola za organizacijo dela Kranj razpisuje prosto delovno mesto strojepiske ✓ Pogoj: administrativna šola z znanjem strojepisja. Poskusno delo je cn mesce Prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa na tajništvo Višje šole za organizacijo dela, Prešernova cesta 11/11, Kranj. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Obrat komercialni servis prodaja v svojem skladišču Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel): krmila za kokoši (briketi) krmila za krave molznice koruzo pšenico Cene konkurenčne! Se priporočamc vsem kmetovalcem DOM INVALIDOV-IN BORCEV Kranj, Levstikova 8 Svet doma razpisuje na podlagi pravilnika doma prosti delovni mesti: 1. upravnika (honorarno delo) 2. knjigovodje (honorarno delo) Pogoji: pod L: srednja izobrazba, da je bil udeležence NOB, aktivnost v organizaciji zb, ustrezna praksa; pod 2.: srednja izobrazba. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov do 20. januarja 1973. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: ZA TOZD KOMERCIALNI SERVIS 1. dveh prodajalk živilske stroke 2. dveh transportno skladiščnih delavcev ZA TOZD OLJARICA 3. treh transportno skladiščnih delavcev 4. dveh delavcev j za priučitcv v oljarni ZA TOZD KLAVNICA 5. več mesarjev klavcev in predelovalcev 6. treh NK delavcev za dela v klavnici In predelovalnici ZA TOZD MLEKARNA 7. dveh sprevodnikov kamionov 8. čistilko upravnih prostorov z 2-urniin delovnim časom dnevno. Poleg splošnih pogojev se zahtevajo naslednji pogoji: pod tč. L: KV ali priučena prodajalka živilske stroke, osebni dohodek po pravilniku — je dober in vezan na učinek. Zdravstvena sposobnost za delo v živilski stroki; pod tč. 2., 3., 4. in 8.. NK delavec, pod tč. 8 je delovni čas v popoldanskih urah; pod tč. 5.: KV ali PK mesar in zdravstvena sposobnost za dela v živilski stroki; pod tč. 6. in 7.: NK ali PK delavec z zdravstveno sposobnostjo za dela v živilski stroki. Na vseh delovnih mestih se uvede poskusno delo. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema kadrovski sektor K>K Kranj, Cesta JLA št. 2. m Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj objavlja prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju: 1. arhitekta — svetovalca za notranjo opremo Pogoj: diplomirani arhitekt ali arhitekt z enim letom delovnih izkušenj na izobrazbo; 2. nadzornika v maloprodaji Pogoj: poklic trgovca ali delavec z vsaj triletno prakso v upravni službi; 3. snažilca — snažilke za delo v veleblagovnici Globus; 4. snažilke za delo v prodajalni kuhinjske opreme Dekor (3-urna zaposlitev dnevno, ni delovno razmerje) 5. arhivarja za urejevanje in nadzor arhivske dokumentacije podjetja (3-urna zaposlitev dnevno, ni delovno razmerje) Vsa delovna mesta so prosta in je začetek dela možen takoj ali po dogovoru. Prijavite se osebno ali pismeno upravi podjetja Kranj, Poštna 1. prodam Poceni prodam nova KOVINSKA VRTNA VRATA 4000 x 1350, Dacar, Breg ob Savi 28, Kranj 160 Prodam KRAVO. Voglje 68 Prodam trajno žareči ŠTEDILNIK kupersbuseh. Hart-man, Lipica 4, škofja Loka Prodam. 2 PRAŠIČA po 140 kg težka. Voglje 49, Šenčur Prodam dobro ohranjen skoraj nov globok italijanski VOZIČEK. Kovačičeva 6, Primskovo Kranj 156 Prodam KRAVO, ki bo v februarju teletila. Nova vas 7, Preddvor 157 Prodam starejšega KONJA, vajenega vseh del. Krajnik, Breznica 5, škofja Loka 158 Prodam VOZIČEK za pralni stroj. Bcleharjeva 39, Šenčur 159 Prodam 2 PRAŠIČA po 70 kg težka. Lahovče 47, Cerklje ProdarrT nemško zložljivo OTROŠKO POSTELJICO in rabljeno strešno OPEKO folc. Bukovica 53, Vodice 162 Prodam PRAŠIČA za zakol. Orehovlje 13, Kranj 163 Prodam mesnatega PRAŠIČA, težkega 170 kg. Ješe, Žeje 15, Duplje 164 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, ki bo konec februarja teletila. Zupan, Kovor 80, Tržič 165 Prodam brejo SVINJO ali zamenjam za debelega PRAŠIČA. Stiska vas 4, Cerklje Prodam 2 KRAVI za zakol ali zamenjam za plemenski. Bled, Ribcnska c. 5 167 Prodam PEČ na olje. Koželj Aleš, Hotcmaže 44, Preddvor * 168 Prodam 2 nemška OVČAR-, JA z rodovnikom, stara 2 meseca. Izvrstni predniki. Sajo-vic Anton, Visoko 75, Šenčur Zaradi selitve prodam KUHINJSKE ELEMENTE, PEČ na olje in kombiniran ŠTEDILNIK gorenje. Brezovce, Jezerska c. 28, Kranj 170 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA. Olševek 40, Preddvor 171 Prodam PRAŠIČA za zakol. Voklo 12, Šenčur 172 Prodam PRAŠIČA za zakol. Voklo 5, Šenčur 173 Prodam PRAŠIČA za zakol, 180 kg težkega. Sr. Bitnje 27, Zabnica 174 Prodam KLINKER za stenske obloge 20 m2. Markič Marjan, Sp. Duplje 103 175 Prodam KRAVO, težko, po teletu. Meterc, Zabreznica 22, Žirovnica 176 Prodam PAPIGE in KANARČKE. Panjtar, C. JLA 6, Kranj 177 Prodam KRAVO s teletom in nekaj SALONITK, 2,50x1 m, Jezerska c. 43, Kranj 178 Prodam PSA, nemškega ovčarja. Naslov v oglasnem oddelku 179 Prodam KRAVO, ki bo čez 2 meseca tretjič teletila. Po-ženik 3, Cerklje 186 Prodam dve LONčŽNI SOBNI PEČI. Medetova 15, Kranj Prodam smrekove DESKE 25 do 30 mm. Naslov v oglasnem oddelku. 181 Prodam 2 PRAŠlčK*' tednov stara. Lap, Kofl^J * ska Dobrava 1, Komenda j g? Prodam dobro ohraf vi globok OTROŠKI VOZlgjj J Informacije na telefon 2+J. Prodam TELEVIZOR 1 °§ Niš in MOPED T-14. v J Rudolf, Ljubljanska 17, \ Prodam PRAŠIČA za ^ Ve Praše 1, Krđnj j ta Prodam 3 m3 suhih bo^j, ■ PLOHOV. Ostojič Vito1], m Struževo 2 E, Kranj Prodam PRAŠIČA za t% \9{ in »ŠROTAR«. Voklo 36, sj j9-čur i Pr Prodam kombinirano no nov no OMARO, orehovo in SKI PLAŠČ za srednje ^ k8 žensko postavo, s*0, Partizanska 33, Prodam mladega VOLA> , ^ jenega vožnje. Soklič, 'j 22, Bled • Prodam KRAVO, 8 ]c cev brejo. Demšar Ivan3« j E( Pitničc 50, Medvode ...< je Radiatorje, nove, it3H, ske 600/160, 600/220 ug^J nj prodam. Naslov v ogk>stlji 65 oddelku .$ K Prodam 2 mesnata ČA, težka 180 kg. VoglJe,i Q, Šenčur mpc Prodam PRAŠIČA za t^j Voglje 77, Šenčur • pc Prodam SPALNICO z %\ T nicami in vzmetnicami.^, p 3 PRAŠIČE P0, & R formacije na telefon Prodam kg težke in suhe smre DESKE.. Zalog 35, CerMrJ t. Prodam nakladalni VO*' j seno znamke kemper. Bfefy Komenda a Prodam 6 tednov SA PRAŠIČKE. Grad 43, Cejj Prodam 130 kg tei*J' PRAŠIČA. Zalog 12, C<&\ Prodam 4 PRAŠIČE V°a kg težke. Lahovče 39, Cejlj d Prodam ročno SLAMOP^ c NICO. Zg. Brnik 57 J Prodam 3 PRAŠIČKE Pj'. r kg težke, SLAMOREZNlC j|j * puhalnikom...Lahovče 61 L puhal Prodam nove zimske GO * 5 16 c 600, ELEKTROMOn 7 KM in »ŠPINDEL« za <3 1, kular. Bobnar Jože, 164 Prodam PRAŠIČA za c Trboje 52. . J c Prodam dobro ohranJe,. motorno KOSILNICO ljo. Krnica 14, Zg. Gorje Bledu 'j Prodam brejo KRAVO.i KONJA, starega 8 let. " Dobrava 2, Kamna gorica a Prodam HRUŠKOVE V> DE. šenk, Olševek 33 Kupim ali vzamem v naj j i ENOSTANOVANJSKO H*^ < do 15 km iz Kranja. Po°Jj| . be na upravo Glasa pod S A« •. Jjj Kupim rabljeno SL^! t REZNICO z verigo in p^Jj nikom. Prežel j Franc, * ^ Ion k 6 A Kupim kompletno VP^ ^ NO OPREMO za osla. dic Cene, Vodice 37 nad L|l^f ljano i J\ Kupim planinskega-VO^ od 250 do 350 kg težkega. \A dim v zameno 550 kg tcŽ^ ali prodam. Sp. Duplje 5 if Viri!L V?* Pintar Francka, i &18'. Škofja Loka 207 ' NIK v? inozemski šTEDILr J ochcn upersbusch- Naslov v I L>em oddelku 208 iV'Vo2Upl.m. 15-colski GUMI ver ii n° ohranjen. Posa-I IJ. Podnart • 238 { I969°dam zastav° 750, letnik ii Prof t'w km' bele barve-^njeQanvBojan' Spodnje i Pri i * Kranj 137 wl°dam R"10' letnik 1967, J CtPletV °gled vsak torek, idalio l-n pctek ocl 15- ure 1 Tal -WPri Kovač Jože> Lesce> i p ^ 138 1 letn^f«?1 fiat 850> sortni, Edo v969" ^formacije Tišov ! jeva' roro^ Bela, Cankar-PrnH* Jescnice 209 J nie " am notranje in zuna-W 65 \rPz,ervne dele za škodo i Klan nko štefan, Cesta na 1 fe53'< Kra* " 210 |j dobra? fiat 600> ,etnik 1961< i■ Popoln °hranjen. Ogled vsako % Po 15. uri. Naklo 67 iH'Ponv atn Popolnoma nov j To,eXl>ress i" osebni AV- 0 P« ZefStaVa 750' letnik 1966 1 Gro,'0 uSodni ceni. Kokrica, Prodam SLAMO- \ Hr Jak godno O ^.v0b' SP-'LuŠa 14, Selca fICO s puhalnikom. Tav- jj 15 8pdno prodam MOPED V ' plaveč 13, Podnart 214 I s Puh i* SLAMOREZNICO / SLAMn lkom in vcrigo in I? Prr.i " Lar»ovčc 13, Cerklje j KM dam TRAKTOR fiat 28 \i P1^g S-,prik,.)učki kosil niča, jf ^*li.' Jerrnenica in rezervni 4 c. 5t ^okoren Jože, Jezerska ) ProH mskovo, Kranj 216 , račaln.arn vprežni PLUG ob- 4 Kun 1 Jn dvodelne BRANE. J LEC \ TRAKTORSKI SADI- f SmiedkromPirja. Trboje 11, J ]>l?lk 217 i 6- Červi- °* pšenična polica 5- Učni Je 218 1 delno v° prodam fiat 60°. ,rf delih £arambol iran, tudi po J lW*°merida 36 H 219 i rant 0 Prodam dobro oh-S^bniv!1,.^ 750, letnik 1964, J ^ aovljen. stular, Britof 15 PosfPrVano SOBO z dvema virrk ma oddam. Trilar O/,0- Drulovka 20 221 Skivm°SOBO pošteni žen-v QLsredišču Kranja. Naslov 0|ashem oddelku 222 ^Ude opremljeno SOBO °dd«iyitu- Naslov v oglasnem 1& 223 fiO ; a zakonca iščeta SO-H>J KUHINJO'v Kranju. s rrnacije na telefon 24-038 retnii odnik išče s0b0- °p-tiju pn° ali prazno, v Kra- ^ n **1A l'1 litiju, v x\ia- ^sriP ° m°žnosti blizu avto-Nas]^. Postaje. Plačam redno. v oglasnem oddelku naJemam HIŠ0 ali dam v Sen*?1' Informacije Voglje 95, V najem vzamem GARSONJERO. Plačam dobro. Fern Milan, Gasilska 6, Kranj 227 Prodam zazidljivo PARCELO v bližini Cerkelj. Poizve se v trafiki v Cerkljah. 228 Ugodno prodam ' zazidalno ZEMLJIŠČE na Loki pri Tržiču. Zupan, Bistrica pri Tržiču 162 229 zaposlitve Sprejmem VAJENCA, Boris Rangus, Kranj, Prešernova 13 ^230 zenit ve 52-letna vdova brez obveznosti z lepim posestvom nad Ljubljano želi spoznati moža do 58 let starosti, ki ima veselje do dela na kmetiji. Prednost imajo vdovci z otrokom. Ločeni in alkoholiki ne pridejo v poštev. Resne ponudbe s polnim naslovom pod »PRIJETEN DOM« 232 izgubljeno Pogrešamo nemškega OVČARJA, starega 6 mesecev, z imenom Don. Prosimo proti nagradi sporočiti. Gruden, Stara c. 16, Kranj 231 Zahvaljujem se vsem dobrotnikom iz Šenčurja in Vo-gelj, ki so mi pomagali v nesreči. Prestar Franc, Pipano-va 20, Šenčur 233 čestitke Gasilsko društvo VOGLJE čestita svojemu predsedniku za uspešno delo in prizadevanje in da bi še v nadalje tako uspešno opravljal svojo nalogo. Odbor 234 Iščem najbolj ugodnega izvajalca za postavitev kovinskega kioska ob trgovini Globus. Kokalj Jernej, Andreaše-va 7, Ljubljana 235 Potrebujem 4000 din, vrnem v aprilu s 50 % obrestmi. Oddati ponudbe pod »APRIL« prireditve AKTIV ZMS V NAKLEM prireja mladinski ples vsako soboto s pričetkom ob 18. uri. Igrajo »TEKTITI«. Avtobusne zveze ugodne. 236 AKTIV ZMS Duplje prireja v nedeljo, 14. januarja, ob 17. uri MLADINSKI PLES v dvorani gasilskega doma. Igra ansambel ALBATROS. Avtobusne zveze ugodne. 237 obvestila Night club GAMSOV RAJ začne spet normalno obratovati v soboto, 13. januarja. Cesta prevozna — posuta. Za obisk se priporočamo Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil oče, stari oče in stric Matija Knapič Felsov ata iz Stražišča Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 14. januarja 1973, ob 15. uri izpred hiše žalosti v Stražišču. Žalujoči: hčerko Mara, sinovi Janez, Jože, Tone in Francclj" z družinami Stražišče, 12. januarja 1973 Zahvala Ob prerani smrti našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Petra Križnarja "še iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam in njemu v času njegove dolgoletne bolezni kakorkoli pomagali. Posebna zahvala dr. Bajžlju Janezu ža zdravniško nego na domu in dr. Jovanu iz psihiatrične bolnice Begunje. Iskrena zahvala tudi vsem, ki so nam ob njegovi smrti izrekli sožalje m mu darovali številne vence in cvetje Zahvaljujemo se prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Predvsem zahvala gasilskemu društvu Bitnje in govorniku Zvonetu Staretu, pevcem iz Stražišča za sočutno petje, g. kaplanu iz Stražišča za spremstvo in lepe tolažilne besede v cerkvi. Zahvala tudi njegovim nekdanjim sodelavcem iz Tekstilindusa~ih vsem drugim, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Vsem prisrčna hvala. Žalujoči: žena, hčerke in sorodniki Zg. Bitnje, 6. januarja 1973 Zahvala Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta in brata Božidarja Kerna se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se predvsem dr. Ivanu Hriberniku, ki mu je dolga leta stal nesebično ob strani, prav tako pa tudi primariju dr. Bogdanu Dolencu in sobnemu zdravniku dr. Ogrizku. Najlepša hvala njegovemu prijatelju Adu Klavori za iskrene poslovilne besede, pevcem za žalostinke in častiti duhovščini. žalujoči: žena Halka, hčerka Darja, brat Ivan Kranj, 10. januarja 1973 Zahvala Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali cvetje, izkazali poslednjo čast, se poslovili z izrečenimi besedami in petjem ter spremili Jožeta Bizovičarja upokojenca v prerani grob. Posebno sc zahvaljujemo dr. Bajžlju za pomoč ter podjetjema Uslugi iz Stražišča in ČP Gorenjskem tisku za darovano cvetje, družbenopolitičnim organizacijam iz Stražišča za darovano cvetje in pomoč pri organizaciji pogreba ter govornikoma tov. Medji in tov. Metlikoviču. Prav tako hvala vsem sorodnikom in prijateljem za pomoč. Žalujoči: žena Mihaela, sin Rudi in hčerka Tilka z družinama «LAS * 22. STRAN POBOTA — 13. januarja^. Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža in očejta Petra Omana se iskreno zahvaljujemo za izkazano pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in vence vsem sorodnikom, prijateljem, znancem^ gasilcem, krajevni skupnosti Bitnje, SZDL Bitnje, delovnim skupnostim Puškarne, Gorenjskega tiska, Crei-ne. Lepa hvala dr. Bajžlju za zdravljenje, č. gospodu župniku, pevcem, godbi, tovarišem za poslovilne besede in vsem, ki ste ga tako številno pospremili v prerani grob. Žalujoči: žena Albina, hčerka Darka, sinovi Drago, Miloš, Peter z družino Zg. Bitnje, 9. januarja 1973 Zahvala Ob težki in prezgodnji izgubi mame, stare mame, sestre in tete Apolonije Čufar roj. Grilc sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, posebno pa sosedom, ki so nam v težkih urah priskočili na pomoč. Zahvala tudi g. župniku, pevskemu zboru upokojencev. Nadalje se toplo zahvaljujemo sodelavcem Zavoda za požarno varnost Kranj, Tekstilin-dusa obrat II in Zdravstvenemu domu Kranj za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Vsem, ki ste jo pospremili v poslednji dom in darovali cvetje, prisrčna zahvala. žalujoči domači Mlaka, 10. januarja 1973 Zahvala Ob težki izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Franca Cijaka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivom Sava, Merkur in CP Gorenjski trisk. Prav lepa hvala tudi g. župniku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter pevcem za žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Pepca, sinovi Ivan, Srečko in Franci Kranj, 9. januarja 1973 z družinami ter ostalo sorodstvo Zahvala Ob izgubi našega dragega očeta Franca Potočnika Šinkarjevega očeta iz Bukovice se prisrčno zahvaljujemo vsem', ki so ga v tako velikem številu spremiti na zadnji poti. Osebna zahvala vsem gasilcem, g. župniku iz Selc, očetom kapucinom iz Škofje Loke, govornikom za poslovilne besede, pevcem iz Selc in Bukovice ter sosedom. Posebej pa zahvala dr. Rcžku, ki mu je nudil pomoč v bolezni. Žalujoči otroci z družinam) Zahvala Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, bratajn strica Jožeta Starmana upokojenega železničarja se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali in izrekli sožalje, darovali venec in cvetje, ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bračkovi in zdravstvenemu osebju Golnik. Žalujoči: žena Francka, sin Peter, hčerke Francka, Minka. Zalka. Vera z družinami, Jožica, Tinka, Ivanka ter bratje in sestre •Pungart — SkofJa Loka, 12. januarja 1973 Poledenela cesta . Na cesti prvega reda na Drulovki je v torek, 9. Jan"Jv zjutraj začelo na poledeneli cesti zaradi neprimerne hUf zanašati osebni avtomobil nemške registracije, vozil Pj Karel Horst Brunohler. Avtomobil je zapeljal v levo s c in trčil v telefonski drog. Voznik je ^>il v nesreči lažje t*" ln so ga prepeljali v celovško bolnišnico. Avtomobila trčila V torek, 9. januarja, popoldne je v Vincarjih na poled^ cesti zaneslo na sredino cestišča voznika osebnega avtorn0, Marjana Potočnika iz Škofje Loke. Vtem je iz nasprotne pripeljal v osebnem avtomobilu Gašper Krajnik iz God^, in avtomobila sta trčila. V,nesreči je bil lažje ranjen Kfajii kov sopotnik Franc Jezeršek iz škofje Loke. škode na vo^1 je za 7000 din. Zaneslo ga je v ovinku V sredo, 10. januarja, dopoldne se je na cesti prvega **J na Meji na poledenelem cestišču pripetila prometna nerf vozniku osebnega avtomobila Radu Škrabi iz Ljubljafl*' desnem ovinku je njegov avtomobil začelo zanašat] v » tako da je trčil v nasproti vozeči avtomobil, ki ga je * Franc Pavlovič iz Brežic. V nesreči je bil ranjen Gorazd ba. škode na vozilih je za 10.000 din. L. M' Graditelji in kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkurenčnih cenah v našem skladišču v Hrast ju (bivša farma bekonov): gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila Informacije daje KŽK — Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Centrom), telefon 22439 in 21-260. Priporočamo se! V sredini številki smo na 13. strani objavili zahvalo za pokojnim JožetOm Štularjem, vendar srna priimek spreme, nili v Štrukelj. Opravičujemo se bralcem in svojcem in zahvalo ponovno objavljamo. Zahvala Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, 'prijateljem in znancem, sosedom in sodelavcem, ki ste darovali cvetje ter v tako velikem številu spremili na zadnji poti našega dragega moža, očeta ' JOŽETA ŠTULARJA iz Zgornjih Biten j 105 Žalujoči: žena in otroci Hud pretep V sredo, 10. januarja, * ^ čer sta se na hodniku "j št. 14 v Kurilniškl ulici 1 Jesenicah hudo sprla in s $ la Metodije Malčev z Jescfl, in Borivoj . Jovanović tU ^ Jesenic. Med obračun* ,| njem je Jovanović pog1'3 ( neki železen predmet '"^ njim Malčeva udaril po ^ vi. Malčeva so zaradi zlo" lobanje in pretresa nio*" i, prepeljali v ljubljansko " nlšnico. Prepir se je vnel radi družinskih zadev. Kdo so najboljši plavalci Triglava? Triglav četrti v državi Rezultati plavalcev Triglava »anske sezone zgovorno kažejo, da kvaliteta kranjskega Plavanja spet napreduje in Je Priplavano 4. mesto na hipnem državnem prvenstvu Povsem realna ocena vrednoti kluba in je torej naj bol j šj slovenski plavalni kolektiv. y?i ti dosežki, pa'skoraj ne b} bili mogoči, če jim kranj' ska Iskra — Elektromehanika s svojo namensko dotacijo ne bi omogočila nastope na Številnih tekmovanjih. Na prvenstvih Slovenije je Triglav osvojil skupaj kar '9 kolajn, na prvenstvu SpRJ pa 25. Dvakratni balkanski in drevni prvak pa je postala Li-dlJa švarc (100 in 200 m prsno). Naslov državnega prvaka Pa so ska osvojili še ženska član- 4 y štafeta v disciplini a 100 m mešano, Rebeka orenta, Boni Pajntar in Ja-Slavec, Barbara Skubic 4vTilf^'ns^^1 ženska ekipa * 100 m mešano. ' Va^fed Začelkorn zimske pla-tri°e .Sezone objavljamo po nil najboljše v vsaki disciplini r dosežke primerjamo z jgordom SRS in rekordom anja. MOŠKI — 100 m KRAVL: 1. Mllovanovič 1:04,3, 2. Na-dižar 1:04,3, 3. J. Slavec 1:05,3, rekord SRS: Sandi Ru-dan (Delfin) 56,0, rekord Kranja: Janez Kocmur 57,2; 200 m KRAVL: 1. Milovanovič 2:11,1, 2. J. Slavec 2:17,6, 3. šmid 2:19,0, rekord SRS: Sandi Rudan (Delfin) 2:023, rekord Kranj: Sašo Košnik 2:08,6; 400 m KRAVL: 1. Mllovanovič 4:34,2, 2. J. Slavec 4:47,8, 3. šmid 4:48,0, rekord SRS: Sandi Rudan (Delfin) 4:34,1, rekord Kranja: Brane Milovanovič 4:34,2; 1500 m kravi: 1. Milovanovič 18:19,8, 2. J. Slavec 18:503. 3. šmid 18:51,8, rekorda SRS in Kranja: Brane Milovanovič 18:19,8; 100 m PRSNO: 1. Grošelj 1:15,4, 2. T. Slavec 1:18,4, 3. A. Slavec 1:22,8, rekord SRS in Kranja: Bojan Grošelj 1:15,4; 200 m PRSNO: L T. Slavec 2:493, 2. Grošelj 2:50,7, 3. Strgar 3:09,9, rekord SRS: Tomaž Dereani (Ljubljana) 2:46,2, rekorda Kranja: Tomaž Slavec 2:49,3; 100 m HRBTNO: 1. Nadižar 1:113, 2. A. Slavec 1:13,0, 3. J. Slavec 1:16,7, rekord SRS: Dani Vrhovšek (Ljubljana) 1:02,0, rekord Kranja: 2ivko Levic- Na Jesenicah šahovska šola teV ditve in medsebojna Štv ?Vanja šahovskega dru-W Senice so bila posebno §t 1 2el° številna, saj je dru-s °. Praznovalo 40-letnico AktJ°Sa obstoja in delovanja. Ylvni Člani društva pa si Prizad nipn"16111 *etu organizirali več višebojnih srečanj, pred- sto Pa' da bi v vrste šahi_ jjj' na Jesenicah pritegnili mveč novih mladih članov. sevajo, da bi tudi v le- Prav zaradi tega so že lani novembra odprli šahovsko šolo, ki je vsak petok popoldne v šahovskem domu na Jesenicah. Mladi šahisti — šolo obiskuje redno 1£ mladih šahistov — se seznanjajo z osnovami te lepe igre, občasno pa se jim pridružijo tudi drugi, ki si žele pridobiti čimveč tehničnega znanja. D. S. Gorenska zimska košarkarska liga Za uvod presenečenja sko^k^l *et°s jc TSG za košarko organizirala zimsko gorenj-(je ^ošarkarsko ligo za člane. Za tekmovanje se je prijavilo neh i moštev, toda že po prvem kolu je KK Radovljica pre-in jas^ekrnovati. Zal sc letos tekmovanja nista udeležila Kroj PresCUgr.ana so bila že štiri kola, ki seveda niso minila brez kot °ne^enJ- Košarkarji Krope, ki so v letni ligi zmagovali še K23 ^a'°' so v 7-imski 1'Si slabo začeli in so po štirih kolih in grez točke. Enako velja tudi za moštvi iz li. SKL Kladivar nje aV°' ^Sod"0 Pa sta presenetili ekipi Trhlih vej in Gore-pr:.Vasi. ki sta premagali nekatere favorite. Najboljšo igro so Vm azau igralci prvega moštva Triglava, ki so poleg Trhlih P e edino neporaženo moštvo. 8lavTUUati *- 4 kolo: Medvode : Kladivar 88:63 (45:28), Tri-: Sava 93:48 (36:19), Triglav B : Kropa 59:28 (33:13). L£STVICA: Triglav A 3 3 0 254:177 Medvode 4 3 1 285:259 Triglav B 3 2 1 . 205:154 Trhle veje 2 2 0 129:119 Gorenja vas; 3 2 1 143:160 Sava 4 1 3 245:269 Kladivar 3 0 3 166:203 Kropa 4 0 4 186:273 nja ari 5. kola: Sava : Triglav B, Kladivar : Triglav A, Gore-Vas : Trhle veje, Kropa in Medvode sta prosta. J. Ažman nik 1:09,2; 200 m HRBTNO: 1. Nadižar 2:44,1, 2. Podver-šček 2:45,8, 3. J. Slavec 2:47,9, rekorda SRS: Dani Vrhovšek (Ljubljana) 2:18,0, rekord Kranja: Jani Nadižar 2:27,0; 100 m DELFIN: 1. A. Slavec 1:05,9, 2. J. Slavec 1:08,0, 3. Troha 1:16,2, rekord SRS: Urban Dermastla (Ljubljana) 1:00,2, rekord Kranja: Andrej Slavec 1:05,2; 200 m DELFIN: 1. Milovanovič 2:32,5, 2. J. Slavec 2:34,8, 3. A. Slavec 2:39,6, rekord SRS: Urban Dermastia (Ljubljana) 2:20,9, rekord Kranja: Andrej Slavec 2;27,0; 200 m MEŠANO: 1. Milovanovič 2:31,2, 2. A. Slavec 2:33,8, 3. J. Slavec 2:35,3, rekord SRS: Sandi Rudan (Delfin) 2:23,6, rekord Kranja: Sašo Košnik 2:29,8; 400 m MEŠANO: 1. Milovanovič 5:22,5, 2. J. Slavec 5:23,4, 3. A. Slavec 5:33,1, rekord SRS: Sr.ečko Andrič (Ilirija) 5:14,5, rekord Kranja: Andrej Slavec 5:22,1; 4 X 100 m KRAVL: 4:17,6, 4 X 100 m MEŠANO: 4:42,7. ŽENSKE — 100 m KRAVL: 1. Skubic 1:09,4, 2. Pečjak 1:12,2, 3. Sladoje 1:13,4, rekord SRS: Zlata Trtnik (Ljubljana) 1:05,1, rekord Kranja: Barbara Skubic 1:09,4; 200 m KRAVL: 1. Pečjak 2:32,5, 2. Skubic 2:33,2, 3. Porehta 2:35,9, rekord SRS: Zlata Trtnik (Ljubljana) 2:26,5, rekord Kranja: Rebeka Porenta 2:27,4; 400 m KRAVL: 1. Pečjak 5:20,7, 2. Skubic 5:36,8, 3. Sladoje 5:38,4, rekord SRS in Kranja: Rebeka Porenta 5:12,0; 800 m KRAVL: 1. Pečjak 11:19,6, 2. Porenta 11:25,3, 3. Sladoje 11:46,9, rekord SRS in Kranja: Rebeka Porenta 10:50,4; 100 m PRSNO: 1. švarc 1:21,0, 2. Mandcljc 1:24,9, 3. Panjtar 1:25,0, rekord SRS in Kranja: Judita Mandcljc in Lidija švarc 1:21,0; 200 m PRSNO: 1. Švarc 2:52,3, 2. Panjtar 3:00,0, 3. Mandeljc 3:00,2, rekord SRS in Kranja: Lidija Švarc 2:52,3; 100 m HRBTNO: 1. Porenta 1:14,1, 2. švarc 1:22,0, 3. Draksler 1:23,7, rekord SRS in Kranja: Rebeka Porenta 1:14,1; 200 m HRBTNO: 1. Porenta 2:40,1, 2. švarc 2:50,5, 3. Draksler 3:00,2, rekord SRS in Kranja: Rebeka Porenta 2:38,4; 100 m DELFIN: 1. Porenta 1:19,8, 2. šarabon 1:24,6, 3. Skubic 1:27,6, rekord SRS: Nevenka Jenkole (Celulozar) 1:163, rekorda Kranja: Judita Mandeljc 1:18,6: 200 m DELFIN: 1. Porenta 3:01,8, 2. Šarabon 3:20,4, 3. Oblak 3:32,8, rekord SRS in Kranja: Rebeka Porenta 2:51,9; 200 m MEŠANO: . 1. Pečjak 2:45,1, 2. švarc 2:53,6, 3. Porenta 2:55,6, rekord SRS in Kranja: Breda Pečjak 2:45,1; 400 m MEŠANO: 1. Pečjak 5:51,8, 2. Porenta 6:03,1, 3. švarc 6:05,8, rekord SRS in Kranja: Breda Pečjak 5:51,8; 4 X 100 m KRAVL: 4:47,4; 4 X 100 m MEŠANO: 5:03,8. I. S. Drevi derbi na Jesenicah Lc že dve koli nas ločita do zaključka drugega kroga v I. zvezni hokejski ligi. Drevi ob 19. uri bo na jeseniškem ledu spet vroče. V derbiju kola se bosta namreč "pomerila večna rivala lanskoletni državnj prvak Olimp; j a in Jesenice. Jeseničani, ki letos spet startajo na usvojitev državnega naslona in Šestnajste zvezdice, so po uspehu v hali Tivoli favoriti, Le-ti so pred polno dvorano spravili na kolena Ljubljančane. (Rezultat Olimpija : Jesenice i : 5.) Torej obeta se zanimiv razplet. Jeseničani bi z zmago naslov skoraj imeli že v žepu, saj bi tako vodili že s 4 točkami naskoka. Po vsej verjetnosti pa se ljubljanski zmaji ne bodo tako zlahka dali odpraviti. Po njihovih izjavah sodeč obljubljajo presenečenje. Domaei i1 i, ki že skoraj mesec dni trenirajo pod vodstvom sovjetskega trenerja, pa obetajo zmago. Vsekakor je prednost na domači strani, saj bodo zaigrati pre-d svojimi navijači in verjetno bo porušen rekorden obisk gledalcev poti Mežakljo. , dh Kr. gora : Triglav 6 : 1 V okviru tekmovanja za jugoslovanski hokejski pokal sta se pod Mežakljo pomerila Kranjska gora ter kranjski Triglav. V zanimivem srečanju so se Kranjčani dobro upiraU zveznemu ligašu. Gole za Kranjsko goro so dosegli: Hiti 2, Mavčec, Sma-gin, Razingar, Češnjak po 1, za Triglav pa je bil uspešen Pavlica. -dh Naši smučarji na tujih smučinah Kljub pomanjkljivi snežni odeji, ki tare smučarje po vsej Evropi, pa se tekmovanja vrstijo drugo za drugim. Alpski tekmovalci so imeli v Trbižu tekmovanje za evropski pokal, v Italiji so se pomerili tekači na smučarskem tekaškem tednu, medtem ko so kombinatore! nastopili v ZRN. Trbiž — Na Višarjih so al-pinci startali v slalomu za evropski pokal. Prvo mesto je osvojil dvakratni zmagovalec svetovnega pokala in dobitnik vitranškega veleslaloma Italijan Gustavo Thbni. S to zmago je Thoni prevzel vodstvo tudi v letošnjem tekmovanju za evropski pokal. Jugoslovana Jakopič in štravs sta zasedla 20. oziroma 25. mesto. CastelrottO, Dimaro (Italija) — V okviru tekaškega tedna so se pomerili smučarski tekači. V toku na 15 km je zmagal Šved Magnusson, ki je dobil tudi tekmo na 30 kilometrov. Od naših je bil na krajši progi najboljši Kalan, 37., Dornik 41., Jelene pa 45. Na 30 km pa je bil najboljši Jelene, ki je zasedal 26. mesto, medtem ko je bil Kalan 39. V konkurenci mladincev na 7,5 km je biti najboljši Nemec Zipflon, na odlično 3. mesto pa Se jc uvrstil mk.di Tajnikar. Schonach (ZRN) — Tu so imeli prvo tekmo kombinatore!. Prvo mesto jc osvojil dobitnik zlate kolajne iz Sap-pora Zahodni Nemec Keller, naša reprezentanta Gorjanc in Dovžan pa sta zasedla 15. oziroma 24. mesto. -dh Planinsko društvo Kamnik odda v zakup s 1. marcem 1973 gostišče Dom na Starem gradu nad Kamnikom Interesenti naj se javijo pismeno aH osebno v pijanu društva Kamnik, Tomšičeva ulica 1 najkasneje do 1. februarja. GLAS SOBOTA — 13. januarja!^ Voftina večjih evropskih ■umskih turisLlčniih središč ima prav v teh dneh največje težave. Ne pomnijo tolikšnega pomanjkanja snega in zato marsikje napovedujejo pravi polom v zlimski tunisLični sezoni. In kako je pri nas? Snega seveda tudi ni in če ga še naprej ne bo, se bo to prav gotovo po-auiajlo v našem turističnem prometu. Vseeno pa trenutno v Bohinju niso preveč zaskrbljeni. Takole so nam povedaVi trije prebivalci, ki jim turizem ni ravno neznan. JANEZ ARH, roj. 19*22. leta, lastnik penziona v Stari Fužini: »Mislim, da sedanje pomanjkanje snega za Bohinj ni tako nenavadno. Premalo ga je morda na Voglu. Vendar že star pregovor pravi, da zima Bohinju nikdar ne prizanese in zdaj, ko gre dan for, bo prav gotovo tudi šel sneg dol. Res je Bohinj te dnj precoj prazen. Vendar je približno tako vsako leto. Prepričan pa sem, da bo v drugi polovici tega meseca spet dosti gostov in po moje ie-tošnja zimska sezona ne bo vsaj v Bohinju nič slabša od lanske.« KATI GOLOB, rojena 1954. leta, zaposlena v Transturistovem hotelu Jezero: »Trenutno res nimamo kaj dosti gostov, vendar pa jih je bilo med novoletnimi 'prazniki toliko teč. Bohinjci pravijo, da laidK prejšnj;« leta ta čas ni bilo dosti drugače. Sicer pa že čez nekaj dni pričakujemo prve stalne skupine. In ko Se bodo začele zimske počitnice, sem prepričana, da bo v Bohinju spet pfavi žuivžav. Da bi le padlo nekaj snega. Na Voglu j?a sicer je nokaj in tako tisti, najbolj vneti smučarja vseeno pridejo na s