GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan Izvolili so novega predsednika občinske skupščine Po predhodnih kandidacijskih postopkih, ki jih je vodila občinska konferenca SZDL, so delegati vseh treh zborov občinske skupščine na skupni seji, ki je bila 10. maja, izvolili Slavka Ri-baša, dosedanjega direktorja Svilanita, za novega predsednika občinske skupščine Kamnik. Hkrati so delegati razrešili dolžnosti dosedanjega predsednika Franca Svetelja, ki že od januarja letos opravlja naloge sekretarja medobčinskega sveta zveze komunistov ljubljanske regije. Slavko Ribaš se jc rodil pred 4'. leti v Ljubljani, kjer je leta 1962 končul študij in diplomiral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Član zveze komunistov je že 18 let, v tovarni Svila-nit pa je bil zaposlen polnih petnajst let. Dela m naloge direktorja v tej delovni organizaciji je upravljal že drugo mandatno dobo. Kot delavec in samoupravlja-i vec je naredil velike pozitivne premike v modernizaciji proizvodnje. Pomemben prispevek je | dal tudi k izboljšanju delovnih pogojev delavcev in njihovega družbenoekonomskega položaja. Vrsto let je bil aktiven in prizadeven družbenopolitični delavec, v zadnji mandatni dobi pa celo predsednik občinskega družbenopolitičnega zbora. Na tem mest" ga je zamenjal Kazimir Ker-?'č, direktor Kmeijske industrije Kamnik, ki so ga prav tako izvo-l'li delegati vseh treh zborov na zadnji seji. Dosedanji predsednik občinske skupščine Franc Svetelj se je vsem sodelavcem v predsedstvu, delegatom in ostalim družbenopolitičnim delavcem zahvalil z naslednjimi besedami: »Tovarišice in tovariši delegati, dovolite mi, da se vam ob zak-'jučku mojega petletnega dela na dolžnosti predsednika občinske skupščine iskreno in toplo zahva- benopolitičnih organizacij, ki v okviru frontne organiziranosti v Socialistični zvezi dajejo velik delež k oblikovanju temeljnih političnih stališč, ki se potem odražajo v delu družbenopolitičnega zbora in seveda celotne občinske skupščine. Moram reči, da smo v tem pogledu zelo uspešno sodelovali in želim, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Tudi našemu izvršilnemu organu - izvršnemu svetu in vsem njegovim članom, še posebej pa predsedniku Tonetu Pengovu, bi rad izrekel zahvalo za sodelovanje. Še posebej bi tu poudaril polno razumevanje izvršnega sveta za vse kritične pripombe in predloge, ki smo jih delegati v skupščini, v predsedstvu skupščine in drugod dajali z namenom, da bi našli najboljše rešitve. Enaka zahvala velja tudi delovni skupnosti občinske uprave, ki si vse bolj prizadeva, da bi bile vse najpotrebnejše informacije in gradivo za delegate pravočasno pripravljene. Mislim, da ni odveč poudariti, da smo glede rokov, v katerih delegati dobijo gradivo za seje, med prvimi občinami v Sloveniji. Seveda moramo še marsikaj izboljšati in spremeniti s skupnimi močmi, zlasti vseh delegatov. Velik delež pri tem ima tudi sekretariat naše skupščine z informativno dokumentacijsko službo. Vsem požrtvovalnim sodelavkam in sodelavcem v teh službah iskrena hvala za uspešno sodelovanje v teh letih. Čeprav na koncu, vendar še posebno toplo, se moram zahvaliti mojim sodelavcem v predsedstvu občinske skupščine, obema podpredsednikoma, Jožetu Jera-su in Francu Hribarju-Lovru, predsedniku DPZ Slavku Riba-šu, predsedniku zbora združenega dela Slavku Rajhu, predsedniku zbora krajevnih skupnosti Vladu Osolniku in sekretarki skupščine Mariji Gorjanovi. Njihova zasluga je, da smo v predsedstvu uspešno vsklajevali delo posameznih zborov, komisij in drugih organov skupščine. Še enkrat vsem sodelavcem, s katerimi sem sodeloval kot predsednik skupščine, iskrena hvala za tovariško sodelovanje in pomoč pri delu. Čeprav te dolžnosti po enem letu novega mandatnega obdobja ne zapuščam po svoji želji in bi rajši pomagal zastavljene naloge in načrte v tem srednjeročnem obdobju tudi uresničiti, sem vendar prepričan in tudi pripravljen, da bom kot občan Kamnika in kot delegat družbenopolitičnega zbora tudi v bodoče po svojih močeh prispeval k razvoju Kamnika, čigar jubilej letos slavimo. Novemu predsedniku občinske skupščine, tovarišu Slavku Riba-šu, pa iskreno želim mnogo uspehov in še posebej uspešnega sodelovanja pri vsklajevanju dela vseh skupščinskih teles in delegatskih zborov. Prepričan sem, da mu to ob njegovih sposobnostih in izkušnjah kot gospodarstveniku in kot dosedanjemu predsedniku družbenopolitičnega zbora, ne bo težko.« Tovemu predsedniku občinske skupščine Slavku Ribašu je veliko delovnih uspehov zaželel tudi dosedanji predsednik Franc Svetelj. Tudi novi predsednik Slavko Ribaš se je vsem iskreno zahvalil za zaupano dolžnost in med drugim dejal: »Vem, da sprejemam težavno in odgovorno nalogo, vendar bom vse svoje sile posvetil za dobrobit naše ožje in širše družbene skupnosti. Če bomo pri svojem delu enotni, složni in do sledni, bomo zagotovo kos zadanim nalogam ter sprejetim ciljem in upam, da taki tudi bomo.« nterniranci! Tudi letos se bomo nekdanji zaporniki, interni-ranci in izgnanci Slovenije srečali na LJUBELJU z mladino gorenjske in ljubljanske regije. Srečanje bo v soboto, 9. junija 1979, ob 10. uri. Kulturni program bo izvajala mladina osnovnih in srednjih šol občine LJUBLJANA CENTER. Komisija za interniran-ce pri občinskem odboru ZZB NOV Kamnik bo organizirala avtobus, ki bo odpeljal ob 8. uri s Trga prijateljstva v Kamniku (za hotelom MALO-GRAJSK1 DVOR). Po proslavi je ogled AZMA-NOVEGA DOMA v BOHINJSKI BISTRICI. Internirana, prijavite se v pisarni ZZB NOV, soba št. 33/11. nadstr. občinske stavbe in hkrati vplačajte prispevek za vožnjo. NASVIDENJE 9. JUNIJA pod LJUBELJEM! Komisija za internirance Obč. odb. ZZB NOV KAMNIK vrha sveta naših alpinistov po nepreplezani Osvajanje najvišjega zahodni steni smo tudi v Kamniku ves čas napeto spremljal,. ''m za vaše sodelovanje in prizadevanje, s katerim smo skupno "tirali pot novemu delegatskemu sistemu, za vašo pomoč in napo-re, da bi občinska skupščina, skupaj s skupščinami samoupravnih m,eresnih skupnosti, res postala mesto za dogovore o vseh najpomembnejših vprašanjih razvoja >n življenja občine. Hvala vam za v»šo odkrito besedo, kadar je bilo treba posamezne probleme in ravnanja kritično oceniti in še P°sebej hvala za vse predloge, ki s^e j>h posredovali v zborih ob-Clnske skupščine z iskreno željo, ^ bi čimbolj uspešno premagali VSe slabosti, težave in probleme, s katerimi smo se srečevali. Prek vas bi se rad zahvalil turji Vsern družbenopolitičnim, sa-m°upravnim in poslovodnim organom in delavcem v TOZD, kupnih službah, v samoupravnih 'nteresnih skupnostih in v krajanih skupnostih. Posebno zahvalo sem dolžan IZreči občinskim vodstvom druž- Visok obisk v kemijski industriji Zvezni sekretar za ljudsko obrambo armadni general NIKOLA LJUBIČIČ je zadnje dni meseca aprila obiskal Kemijsko industrijo Kamnik. Obisku so prisostvovali še: predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije dr. Anton Vratuša, generalpolkovnik Stane Potočar, generalpolkovnik Dušan Vujalovič, generalpolkovnik Franc Tavčar, generalpodpolkovnik Jože Jerkič, član predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj, republiški sekretar za ljudsko obrambo Franc Košir, republiški sekretar za industrijo Ivan Kovic in ostali. V imenu Kemijske industrije Kamnik je visoke goste sprejel direktor delovne organizacije polkovnik Kazimir Keržič s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in TOZD ter predsednik skupščine občine Kamnik, Franc Svetelj. Direktor delovne organizacije je visoke goste seznanil s stanjem v delovni organizaciji, z obstoječim proizvodnim programom in prikazom vseh najpomembnejših izdelkov, katere delovna organizacija proizvaja. Nato so goste seznanili še s predvidenim razvojnim programom delovne organizacije. Ob zaključku si je armadni general Nikola Ljubičič z ostalimi gosti ogledal še del proizvodnih obratov. 14 srebrnih Znakov sindikata Na letošnjem že 56. tradicionalnem prvomajskem delavskem srečanju v Kamniški Bistrici se je kljub slabemu vremenu zbralo precejšnje število obiskovalcev. V kulturnem programu so nastopili dijaki kamniške gimnazije, moški pevski zbor in godba na pihala Solidarnost ter folklorna skupina Kamniška Bistrica. Slavnostni govornik je bil Franc Svetelj, sekretar medobčinskega sveta ZKS ljubljanske regije. Na srečanju je 12 najzaslužnejših članov sindikata in dve osnovni sindikalni organizaciji prejelo srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije, ki-jih je podelil Janez Brlogar, predsednik občinskega sindikalnega sveta. Prejeli so jih: Franc Gradišek, Ivan Piskar in Franc Štehe iz Stola, Ivica Pestot-nik in Oeneroz Kališnik iz. Kemijske industrije, Pavle Urankar iz Žita, Marinka Osolnik iz Utoka, Anton Lipovšek, Rudi Velušček in Marjana Tomšič iz. Titana, Jože Romšak in Ivica Humar iz Gozdnega gospodarstva, Marija Žni-dar iz OS Fran Albreht, Blaž .Krumpestar iz Graditelja ter sindikalni organizaciji Menine in RTE. Rudi Velušček Marjana Tomšič Jože Romšak Ivica Humar Marija Žnidar m Blaž Krumpestar • Pred 35. leti je zagorela Lukova bolnica Triglav Spomini, ki ne zamro Da Kolovški vi gozdovi, vi bi mogli nam povedati, kak strašen bil je 6. maj, ko v bolnico privihral je švabski zmaj. Januarja, pred 35. leti je Jože Pirš-Luka pričel graditi bolnišnico pod Velikim vrhom ob vznožju Kolovca s svojimi sodelavci-aktivisti, Srečom in Vinkom Vre-njakom, Vinkom in Jožetom-Lipkom Žebovcem, Poldkom Podbevškom in tamkajšnjima gozdarjema Jožetom Jazbecem in Golmajerjem, ki sta dobro poznala vse kotanje Kolovškega gozda. Prostor, ki so si ga izbrali za bolnišnico je bil najprimernejši, saj je bil dostopen po vodi. Kotanja, po kateri teče voda, je obrnjena stran od glavne poti, zaraščena s smrečjem in obdana z zelo strmim pobočjem. Bolnišnice so gradili s pomočjo straže podnevi in ponoči. Ko je bila zgrajena so jo dobro maski-rali, da je bila celo čisto bd blizu neopazna. Tudi notranjost je bila dobro izdelana in nova bolnišnica Triglav je bila pripravljena sprejeti 40 ranjencev iz bolnišnice Rova 2, kot je odločil Luka. Pri prevozu so ranjencem zavezali oči in jih pokrili z odejami. Lažje ranjence je vodilo spremstvo, za težje pa je Luka že prej priskrbel konjsko vprego. Selili so se neopazno in uspešno. Čakale so jih še pomembnejše naloge. Skrb za ranjene borce, da bi čim prej okrevali, sprejemanje novih borcev na javki, skrb za hrano, obveščevalno službo, stražo in podobno. Od štaba IV. operativne cone so dobili zdravnika dr. Mitja Kaca, ki se je kasneje v bolnišnici ustrelil, ker je bil prepričan, da so rane ranjencev okužene in neozdravljive. Okrog Kolovca so pogosto kri-žarili gestapovci, raztrganci, med njimi tudi domači izdajalci. Zato so morali biti v bolnišnici ves čas pozorni in previdni, zlasti podnevi, da se jih ne bi slišalo. Ponoči so se lahko malo sprostili in tudi katero partizansko zapeli ob spremljavi harmonike. Dostikrat pa jih je zabaval najmlajši parti- zan - desetar Janko Podbevšek-Poldek, ki so ga vsi borci s Kamniškega dobro poznali. Dogodki v bolnišnici so normalno potekali vse do 6. maja 1944, ko so bolnišnico izdali in požgali. Nemcem je izdal bolnico Peter Šubelj iz Radomelj. Po dolgem iskanju so tudi skrivni vhod odkrili. Težko ranjene so postrelili kar na ležiščih, jih polili s petrolejem in zažgali. Ostale pa so odpeljali v kamniške zapore, kjer je sovražnik izvajal nad njimi grozoten teror in mučenje. Pripomba: Dogodki so zapisani po pripovedovanju Matilde Potočnik-Magde iz Kamnika. Saš Dolinšek Upokojenci na izlet 13. junija - Kočevje-Črnomelj-Semič-Dolenjske toplice--Žužemberk-Kamnik 11. julija - Ilirska Bistrica-Sviščaki-Mašun-Grad Snežnik--Cerknica-Rakitna-Kamnik 8. avgusta - Kranjska gora-Vršič-Izvir Soče-Trenta-Koba-rid-Tolmin-Idrija-Kamnik 29. avgusta - Logarska-Šaleška dolina-Kamnik 12. septembra - Velenje-Slovenj Gradec-Kotlje-Ravne-Dravograd-Maribor-Kamnik 10. oktobra - Dražgoše-Bohinj-Bohinjska bistrica-Begu-nje-Kamnik 14. novembra - Kamnik-Metlika-Kamnik Izvršni odbor Društva upokojencev Kamnik Urejanje stanovanjskih vprašanj Kdaj ekonomske stanarine V Kamniku že od jeseni 1978 organizirano obravnavamo in proučujemo celotno stanovanjsko problematiko. Republiški organi so izdelali in sprejeli celo vrsto predlogov in stališč, ki nam služijo kot smernice za obravnavo stanovanjskih vprašanj. Na osnovi tega gradiva smo tudi v Kamniku začeli akcijo, ki dobiva vedno večji razmah in vključuje vse ustrezne dejavnike. Izhajamo namreč iz tega, da nikogar, predvsem pa ni nobene organizacije ali delovne enote, ki je stanovanjska vprašanja ne bi zanimala. Občinska konierenca Zveze komunistov je pripravila krajšo analizo razmer in sprejela vrsto ugotovitev in zaključkov, na podlagi katerih naj bi pristopili k organizirani obravnavi stanovanjskih vprašanj. Ugotavljamo, da se planske naloge na področju stanovanjske izgradnje le počasi in ne povsem uspešno izpolnjujejo. Sredstva, namenjena za stanovanjsko iz- gradnjo, se sicer namensko uporabljajo, niso pa dovolj oplemenitena z raznimi viri sredstev. Prav tako je opaziti, da hitreje raste individualna gradnja kot blokovna gradnja. Pri tem pogosto manjka osnovna dokumentacija, predvsem zazidalni načrti za posamezna območja. Pridobivanje gradbenih zemljišč je dolgotrajen postopek, v katerem prihajajo do izraza vse mogoče strasti, ki zavirajo in zavlačujejo ureditev razmer. Predlaga se ustanovitev zemljiške skupnosti, ki bi v bodoče skrbela za racionalno uporabo zemljišč. Konferenca je tudi ugotovila, da na področju Kamnika primanjkuje projektantskih storitev. Te storitve se iščejo na raznih krajih, pojavljajo pa se celo privatne grupe, ki se same pooblaščajo za izdelavo teh storitev. Da bi se temu izognili, se je treba čimprej odločiti za organizirano projektivo za domače potrebe in to v okviru interesne skupnosti ali v okviru ustreznih delovnih organizacij. Predvsem pa je prisotna zahteva občanov, da se poenostavi postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj, oziroma da bi vsa dovoljenja dobili na enem mestu. V preteklih letih je bilo opazno neskladje med posameznimi dejavniki v stanovanjski izgradnji. Predvsem niso bile terminsko in tehnološko usklajene razne faze stanovanjske izgradnje, na primer: objekti, vodovodi, ceste, telefoni itd. Konferenca je postavila ostro zahtevo, da komunisti, ki delujejo v interesnih skupnostih, poskrbijo za medsebojno usklajenost programov in prav tako za usklajenost v občini kot celoti. Zelo škodljivo in nedopustno bi bilo, da bi vsaka skupnost in vsaka organizacija imela svoj načrt in vodila svojo politiko. To usklajenost bo možno doseči s sprejemom skupnih načrtov za daljše časovno obdobje. Priprave za prehod na ekonomske stanarine so tudi v naši občini v zaostanku. Vsi dosedanji politični in ekonomski pokazatelji pa dokazujejo, da je prehod na ekonomske stanarine nujen. S tem v zvezi konferenca ugotavlja, da bo treba izdelati enotne kriterije za celo regijo, ker sicer lahko pride med posameznimi občinami do prevelikih razlik. O ekonomskih stanarinah je sorazmerno malo jasnega, prav tako pa še nismo pospešeno začeli obravnavati vprašanja novega načina financiranja stanovanjske izgradnje, in sicer iz dohodka oziroma iz čistega dohodka. Ocenjujemo, da bo v Kamniku ta način povzročil velike težave predvsem zato, ker ugotavljamo, da pretežni del delovnih organizacij dela z minimalno akumulacijo. Nujno je, da vse temeljne organizacije in temeljne samoupravne sredine že sedaj povsem analizirajo posledice novega načina financiranja stanovanjske izgradnje. Konferenca ugotavlja, da je nujno potrebno povečati vlogo bodočih stanovalcev pri gradnji stanovanj. Sedanji način, da stanovanja gradimo po doloženih kriterijih, potem pa jih delimo ali prodajamo, onemogoča bodočim koristnikom, da bi odločali in vplivali na stanovanjsko izgradnjo. Konferenca ugotavlja, da so stanovanjska vprašanja zelo zapletena in kompleksna, da v končni fazi predstavljajo tudi ri zredna vprašanja, zato jih je nüj' no potrebno obravnavati v Siru' kem krogu. Vse OO ZK in ostal' družbenopolitične organizacij* bodo morale stanovanjska vpra' sanja obravnavati po razmerah' svoji sredini, še posebej takrat ko bodo vzporedno z njirfl1 obravnavali svoje razvojne pre grame in osnove za naslednj' plansko obdobje 1981-1985 V nov/7i stanovanjskih naseljih so še vedno premalo načrtovane gradnje družbenih objektov. Jubilej delavske pesmi Šestdesetletnica solidarnosti V četrtek, 26. aprila, pred dnevom OF in praznikom dela, so se v veliki dvorani kina Dom v Kamniku v lepem številu zbrali ljubitelji lepe slovenske pesmi, da bi počastili šestdesetletni jubilej kamniškega delavskega prosvetnega društva Solidarnost. O njegovi vlogi in pomenu za delavsko gibanje ter razvoj delavske kulture v Kamniku je spregovoril znani pisatelj in dramatik, akademik Bratko Kreft. je govoril tudi na velikem delavskem shodu' ob 20-letnici Solidarnosti leta 1939 v Kamniku. Poudaril je, da ni slučajno, da jubilej Solidarnosti sovpada s proslavljanjem letošnje 60-le'tni-cc KP.I in SKOJ, saj je bila ravno Partija tista, ki je dajala pobudo 'a ustanavljanje delavskih kulturnih društev. I.e-ta pa so pomenila pomembno obliko osve-seanja delavskih množic v boju Čestitkam ob jubileju so se pridružili tudi pevci Lire. za svoje pravice. Delavska revolucionarna pesem je vedno in povsod naznanjala nov čas, ko bo delavec postal gospodar svojega dela. V izbranem kulturnem programu so sodelovali ženski pevski zbor pod vodstvom Viktorja Mi-helčiča, moški pevski zbor pod vodstvom Milana Trčka in pihalna godba pod taktirko Leandra Pegana. Res ubrano so zazveneli glasovi sicer mladega, a dobro izurjenega ženskega pevskega zbora. Pesmi: Vsi so prihajali, Simonit-tijeva Sonatina v soncu, še posebej pa koroška Oj, te mlinar s solistko Jožico Učakarjovo in Si-monitijeva Na tujih tleh, so že na začetku ogrele dlani nabito polne dvorane. Pevci pa so si za uvod svojega dela koncerta izbrali Kozinovo: Svoboda je prežlahten sad, sledile so Godčevi Mitrovčanka in Bohor je vstal, koroška Rož, Po-djuna, Žila, benečanska O le mamka vi, vi..., razijanska Oj, gora ta Kaninova, Bela krajina, Bilečanka, zaključili pa so s pesmijo Svoboda. Tretji del programa so prispevali godbeniki Solidarnosti. Zaigrali so štiri skladbe. Posebno odobravanje poslušalcev sta doživela solista na trobentah Sašo Matičič in Rudi Vidic v skladbi Žvrgolenje vrabcev. Mladi godbeniki so na jubilejnem koncertu pokazali lep napredek, tako da se lahko brez strahu postavijo v vrsto kvalitetnejših pihalnih godb. Vrh jubilejne prireditve je po- menil skupen nastop obeh zborov in godbe. Po dvorani stazao-rili pesmi M. Kozine Naša zemlja in Pesem o Titu R. Simonitija. Skratka, lahko rečemo, da je bil jubilejni koncert Solidarcev lep prerez požrtvovalnega dela dirigentov, pevcev in godbenikov ter dostojen prispevek k proslavi dneva OF, praznika dela in partijskih jubilejev. Zato so bile čestitke, ki so jih ob zaključku izrekli predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine, kulturne skupnosti in pevcev LIRE izrečene res iz srca z željo, da bi Solidarci pri svojem kulturnem poslanstvu tudi v prihodnje dosegali take in še večje uspehe. Akademik Bratko Kreft je v pogovoru po končanem koncertu dejal: »Kamničani ste res lahko ponosni na svojo Solidarnost«. F. S. Slavnostni govornik akademik Bratko Kreft. Ženski pevski zbor ood vodstvom Viktorja Mihelčiča je znova dokazal visoko kvaliteto zborovskega Petja. ^ Fanfare, ki spremljajo vse letošnje prireditve ob 750-letnici Kamnika, so naznanile začetek jubilejne slovesnosti. Bogata praznovanja Letošnjih majskih praznovanj prebivalci Komende že dolgo ne bodo pozabili, saj so potekala v znamenju pomembnih pridobitev za to krajevno skupnost. Ob dnevu osvobodilne fronte in prazniku dela so v Komendi odprli otroški vrtec, na katerega so krajani krajevnih skupnosti Komenda, Moste in Križ že dolgo nestrpno čakali. V vrtcu bo dobilo varstvo sto malčkov. V stavbi je sodobna kuhinja, ki bo skrbela še za prehrano šolarjev v sosednji osnovni šoli, zgradbi pa imata tudi skupno centralno ogrevanje. Naložba je znašala nad devet milijonov dinarjev. Dan zmage pa so v Komendi proslavili z otvoritvijo trgovsko-stanovanjskega bloka s štirinajstimi stanovanji, Kočnino samopostrežno trgovino in bifejem. V trgovini je tudi mesnica. Ob otvoritvi so bile police res dobro založene, kar so kupci v premajhni stari trgovini pogrešali. Sobotni nakupi bodo odslej zaradi večje prodajne površine (270 m2 od skupno 470 m2) znosnejši in možni tudi popoldne. Naložba 9,5 milijonov se bo gotovo bogato obrestovala. Zaživelo pa je že novo gradbi- pa čakajo tudi na nove telefon- šče, na katerem so postavljeni ske priključke, zato bo nova po- temelji za novo stavbo PTT po- šta za vse velika pridobitev, djetja. Poštni urad se stiska v enem samem prostoru, krajani Mojca l.uštrek Pefer Kirn je s ponosom prerezal trak, saj so Komendčam končno dobili streho za sto malčkov. REVIJA PEVSKIH ZBOROV Občinska zveza kulturnih organizacij bo v počastitev 750-letnice Kamnika organizirala revijo pevskih zborov. Občinstvu se bodo v petek, 8. junija, v dvorani kina DOM predstavili vsi pevski zbori, ki delujejo na Kamniškem. Tovrstna prireditev naj bi bila v bodoče organizirana vsako leto. Tudi samopostrežna trgovina je velika pridobitev te razvijajoče se krajevne skupnosti. Priznanja OF ^oški pevski zbor, ki ga vodi Milan Trček, uspešno nadaljuje tradicije Solidarnosti. Kot vsako leto je tudi letos predsedstvo OK SZDL Kamnik na predlog žirije za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda sprejelo predlog o podelitvi priznanj OF za leto 1979. Dobitniki priznanj OF so: KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA, ki je od svoje ustanovitve v letu 1946 pa vse do danes izredno dobro delovala in skrbela za vsestranski razvoj tega področja. Z uspešnim vključevanjem vseh občanov in tesnim sodelovanjem z DO Stol je uresničila zadane programe. V delovanje KS je uspešno vključila tudi delegatski sistem, veliko pa je storila tudi na področju organizirane LO in DS. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS TUHINJ deluje na območju sedmih manjših krajevnih skupnosti. Rezultat njenega kontinuiranega dela se kaže v raznih akcijah, tako na področju družbenopolitičnega in idejnega delovanja, kot v društvih. Samoini-cativno in preko Delavske univerze so člani organizirali različna predavanja in si prizadevali za izboljšanje družbe- nopolitičnega dela na terenu. OBČINSKA GASILSKA ZVEZA praznuje letos 25. letnico svojega delovanja, nastala pa je po ukinitvi okrajnih gasilskih zvez. Občinska gasilska zveza združuje 15 teritorialnih in 6 industrijskih gasilskih društev, v katere je vključeno veliko število delovnih ljudi in občanov. Zaradi svoje dobre organiziranosti in vključevanja velikega števila ljudi, je občinska gasilska zveza pomemben dejavnik v sistemu družbene samozaščite. Gasilci so vedno v prvih vrstah pri organizaciji in delu v krajevnih skupnostih. PETER KERN se je aktivno vključil v delo družbenopolitičnih organizacij v Komendi že leta 1964, in je opravljal več odgovornih nalog v organih krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, aktiven pa je tudi v delegatskem sistemu. BOŽO MATIČIČ se je v delo socialistične zveze vključil leta 1952 in je bil vseskozi aktiven v občinski organizaciji SOZDL, med drugim je opravljal dolžnost predsednika. Ob družbenopolitičnem delu je zelo ak- tivno deloval tudi v DKD Solidarnost. TINA K O MS A K se je v gimnaziji vključila v kulturno življenje in je sodelovala v dramskih skupinah. Vsa leta je iniciator kulturne dejavnosti v gimnaziji v Kamniku in v občinski kulturni skupnosti. SREČKO ROT je dolga leta opravljal naloge na vzgojnoizobraževalnem področju, ob tem pa je bil vedno aktiven v družbenopolitičnem življenju Kamnika. ANTQN ŠUŠTAR je dolgoletni družbenopolitični delavec in je opravljal vrsto odgovornih dolžnosti v krajevnih skupnostih in občini. STANE ZOBAVNIK je član izvršnega odbora OK SZDL, član samoupravnih organov in organov družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnosti, v delovni organizaciji in občini. Pri svojem delu je vseskozi aktiven in prizadeven. Slavnostna podelitev priznanj OF slovenskega naroda bo 25. maja na slovesni seji predsedstva OK SZDL Mesec mladosti v Kamniku Ročno vezane narodne noše deklet iz Lupoglava so vzbudile veliko pozornosti. Koncert Lire je ponovno privabil številne ljubitelje lepega zborovskega petja. Pesmi in plesi V začetku maja sta bili v dvorani kina Dom še dve kulturni prireditvi v spletu številnih letošnjih prireditev posvečenih visokemu jubileju našega mesta. Folklorna skupina Kamniška Bistrica je priredila večer narodnih plesov, na katerega je povabila tudi folklorno skupino »Prva Kutina« iz Niša in »Ogranak seljačke sloge« iz Lupoglava. Pod geslom »bratstvo-prijateljstvo-enotnost« so plesalci v pisanih narodnih nošah izredno navdušili številne gledalce. Prvo slovensko pevsko društvo Lira pa se je pod vodstvom skladatelja, dirigenta in solista Sama Vremšaka tokrat predstavilo z glasbeno literarno kulturo, ki so jo številni kamniški glasbeni umetniki snovali skozi posamezna obdobja. Poleg Sama Vremšaka so kot gostje in solisti nastopili še tenorist Rajko Koritnik, basist Dragiša Ognjanovič in pianist Leon Engelman. fcf. J. Utrinek iz življenja mladih Nimamo časa »Sprejet sem bil v mladinsko organizacijo, postal sem mladinec« Take in podobne izjave slišimo vsako leto ob dnevu mladosti. Pa vendar mnogi mladinci ne upoštevajo nalog in dolžnosti, ki jih prejmejo ob sprejetju. Sprehajajo se po Kamniku z občutkom popolnega, z vsemi problemi seznanjenega mladinca, kar pa v resnici sploh niso. Vendar to ni najhujši problem Titove mladine. Vsi dobro vemo, da mladi največkrat zaradi najrazličnejših neumestnih razgovorov radi pre-slišijo vse, kar jih najbolj zadeva. Najpogostejši so izgovori: »Nimam časa!« Vsi se zavedamo, da je mladina danes res zelo zaposlena, vseeno pa se sprašujemo, ali res nima časa niti za izpolnjenje osnovnih aktivnosti in dolžnosti? Žal se nekateri prav zaradi tega, ker so postali mladinci, počutijo odrasle, dokazujejo pa ravno nasprotno. Pridno se izogibajo odgovornostim. Žalostno je tudi, da so taki vključeni v razne mladinske organizacije, kjer sploh ne sodelujejo. Raje zahajajo na razne zabave ali pa postopajo doma. Popolnoma pravilno se mi zdi, da se mladi zabavajo, vendar tudi na aktivnosti ne bi smeli pozabiti. Pa tudi na sestanke naj ne bi hodili le kot številke. Na nekatere mladince pa vplivajo tudi starši, ki so prepričani, da njihovi otroci niso sposobni odločati o nečem, saj so vendar še »otroci«. In ta meselnost je popolnoma napačna, saj so prav mladi ljudje, sposobni veliko narediti. Kako bodo pa v zrelih letih odločali o problemih, če v mladosti ne bodo ničesar storili? Spomnimo se gesla ob letošnjem letu otrok: Otroci - naša prihodnost! K pisanju me je spodbudila naša mladinska organizacija, kjer pogrešamo mladince, ki bi nam lahko pomagali, pa tega ne store. Tako ostaja veliko dela na ramenih »istih« mladincev, ki dostikrat upravičeno zatarnajo: »NIMAMO ČASA.« Mateja Kamnik turistično mesto? Letos praznuje Kamnik 750-letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so krajani Kamnika pripravili obsežen kulturni program, da bi naše mesto dostojno predstavili. Kulturni delavci si že nekaj let prizadevajo, da bi dali Kamniku izgled, kakršen mu že zaradi njegove častitljive starosti pripada. Rast mesta in razvoj industrije pa sta povzročila prav tu precej škode. Nenačrtni urbanizem povojnih let je vklenil v svoj obroč tudi naše mesto. Danes se tega že zavedamo in skušamo popraviti vsaj nekatere napake, vendar je cel kup stvari, ki bodejo v oči. Če hočemo, da bo Kamnik privlačen tudi za turiste, bo treba krepko prijeti za delo. Večkrat se spomnim na dogodek izpred nekaj let. Bilo je neko nedeljo v poznem poletju, ko je bil Kamnik gostitelj folklornih skupin z različnih koncev naše domovine. Tudi za propagando je naše mesto slabo poskrbelo. Lahko bi izdali knjigo, ki bi bila vodič po mestu in okolici. Hkrati naj bi bili v njej zgodovinski podatki, opisi vseh kulturnih spomenikov in spomenikov iz NOB. Še tako lep spomenik brez opisa ne naredi pravega vtisa na turista. In še in še ........... JERETINA JANEZ 7. c OŠ Fran Albreht Številne prireditve mladih Velikokrat govorimo, da bomo praznike, obletnice in spominske dneve proslavljali delovno. Če kdo to upošteva, potem je to zagotovo mladina in mladinska organizacija. Ker letošnje leto poteka v znamenju 60. letnice KPJ, obletnice SKOJ in revolucionarnih sindikatov, poteka v tem znamenju tudi aktivnost mladinske organizacije. Ta se stopnjuje iz tedna v teden, prvi rok pa bo dosegla prav v maju, mesecu mladosti. Po dolgem času je pri OK ZSMS spet začela delovati komisija za kulturo, ki z veliko delovno vnemo želi nadomestiti izgubljene mesece. Pripravila je program kulturnih prireditev v letošnjem letu, glavno pozornost pa je posvetila širšemu uveljavljanju amaterske kulture, predvsem pa kulturni ustvarjalnosti mladih. Ravnokar potekajo priprave na prireditev Kamnik skozi stoletja, ki bo predvidoma v začetku avgusta na Malem gradil. Mladi športniki zaključujejo tekmovanja za pokol občinske konference ZSMS ob 750. letnici Kamnika, konferenca mladih delavcev pripravlja javno razpravo o inovatorski dejavnosti, skupaj s konferenco mladih v vzgoji in izobraževanju pripravlja javno razpravo o zakonu o usmerjenem izobraževanju, ki bo končana še pred 25. majem. Mladi na osnovnih šolah pripravljajo sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo. Ta akcija bo zaključena 25. maja z otvoritvijo spominske plošče za Kavarno, kjer je nekdaj stala telovadnica, v kateri je telovadil tov. Tito. Prireditev pripravljajo OK SZDI., OK ZSMS in TTKS Kamnik. Svečanost se bo pričela z mimohodom godbe, praporščakov, novosprejetih mladincev, članov športnih društev, sledil bo slavnostni govor in odkritje plošče, v kulturnem sporedu pa bodo sodelovali združeni pevski zbori kamniških osnovnih šol in recitatorji. 26. maja bo"v okviru sodelovanja mladine pobratenih mest Jugoslavije srečanje mladih v Slavonski Požegi. Mladi Kamničani bodo občanom Slavonske Požege predstavili svoj kraj in njegovo zgodovino, v celovečernem kulturno-zabav-nem sporedu pa bodo sodelovali folkloristi iz Kamniške Bistrice ter mladi DO STOL. Predsedniki občinskih konferenc mladine se bodo na sestanku dogovorili o sodelovanju v letošnjem letu, predvsem o aktivnostih" zvezi z odpravljanjem posledic potresa v črnogorskem Primorju in pobratenem Kotoru. Prva naloga, ki smo se je v maju lotili, pa je posvet o družbenih organizacijah in društvih, o pomenu in njihovi vlogi. S ponosom lahko ugotovimo, da kamniška mladina razširja svojo dejavnost in poglablja vsebino dela mladih. Vsi pa se zavedamo, kakšen pomen ima za vsako družbo delovna mladina. I. Kuret Tutorstvo namesto mentorstva Nedavni obisk člana republiške konference ZSMS Bojana Žlenderja je bila lepa priložnost za ponovno delovno srečanje predstavnikov družbenih organizacij in društev (DO-D) ter članov predsedstva oziroma sekretariata občinske konference ZSM v kamniški občini. Znano je namreč, da sodelovanje med DO-D kot kolektivnimi člani mladinske organizacije in le-to samo v preteklosti niso označevali pomembnejši skupni vsebinski premiki, temveč bolj ali manj le formalna povezava. Srečanja v obliki raznih sestankov in posvetovanj ter različnih akcij: sprejem štafete, enoten nastop v krajevnih skupnostih, sprejem mladine v mladinsko organizacijo, športne igre, kulturne prireditve in proslave niso razreševala bistvenih vprašanj delovanja in pomena DO-D. Še vedno ostaja interesna aktivnost v različnih DO-D na nivoju določenih strokovnih oblik dela, medtem ko duh idejnopolitičnega delovanja, vzgoje in izobraževanja vanje še ni prodrl. Vsekakor pa »prodor« teh vsebinskih kvalitet v DO-D ni naloga samo mladinske organizacije, temveč celotne družbe. Skupna naloga vseh je tudi razreševanje najbolj žgočih problemov v delu posameznih družbenih organizacij in društev v Kamniku kot so: pomanjkanje sredstev, že kronična potreba po prostorih in ponekod nerešeni odnosi med starejšimi in mlajšimi člani, ki bolj spominjajo na tutorstvo kot mentorstvo. Sklep, ki so ga sprejeli na tem posvetu - intenzivno in načrtno širjenje dejavnosti DO-D v osnovne organizacije v šotah, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ter ovrednotenje ZSM kot mesto dogovarjanja o reševanju problematike DO-D -bo verjetno doprinesel svoj delež k tesnejši povezavi ZSM in DO-D, razen če ga predstavniki družbenih organizacij in društev v kamniški občini ne bodo vzeli tako neresno, kot so vzeli to posvetovanje. Od 42 vabljenih (seveda niso bili poklicani samo delegati DO-D) se je sestanka udeležila le skromna dvanajsterica. Sonja Hribovšek Obrambni dan v ZUIM V Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku so imeli gojenci in delavci konec aprila obrambni dan. Pokazali so, kaj so se naučili pri pouku obrambe in zaščite, kako lahko sodelujejo z ustreznimi enotami v krajevni skupnosti, ter kakšne naloge imajo posamezniki in skupine v primeru alarma. Oglasila se je sirena in črn dim je ovil zadnjo stran zavoda. Gojenci in delavci so se umaknili v zaklonišče. Zaradi nazornosti so potem posamezne akcije potekale na igrišču, da so si jih vsi lahko ogledali. Tovariš Ferdo Cvetko, učitelj obrambne vzgoje, je po megafonu vodil in razlagal dogajanje. Gasilska enota krajevne skupnosti je pogasila požar in rešila skupino gojencev iz drugega nadstropja. Enota prve pomoči je v svojem šotoru poskrbela za ranjence. Dijaki poklicne šole so raziskali zemljišče, kjer sicer ni bilo radioaktivnih snovi, odkrili pa so bojni strup in zastrupljeno območje označili in razstrupili. Vsa okolica je bila zastražena in lahko smo opazovali menjavo straž ter obračun s sovražnim vohunom. Gojenci so tudi tekmovali v streljanju in metu bombe na cilj. V streljanju je zmagala skupina fantov s poklicne šole (417 krogov) pred gimnazijci (372 krogov) in učenci 7. b razreda (365 krogov), med posamezniki so zmagali Melita Trojer in Breda Temlin (obe po 133 krogov) ter Slavko Kranjc (161 krogov). Pri metu bombe so se najbolje odrezali fantje s poklicne šole (204 točke) pred osnovnošolci (192 točk) in dekleti s poklicne šole (188 točk). Najboljša posameznika sta bila Matjaž Ravnjak (80 točk) in Anica Trunkelj (78 točk)- M. Luštrek Vzrok za alarm je bil visok črn dim, ki je zahteval takojšnje ukrepanje- 750 let Kamnika - pogled na železniški predor pred več desetletji. V domu upokojencev Pesem razveseljuje V četrtek, 26. aprila, srno se / veseljem odzvali vabilu uprave doma in pozdravili v naši sredi Študentski pevski zbor iz Kamni- ka pod vodstvom profesorice Katarine Arčonove. Ta priljubljeni zbor je pripravil program ob proslavi 27. aprila, dneva Osvobo- Da nas ne bo presenetilo V okviru akcije »NIČ NAS NE SME PRESENETITI« je tudi krajevna skupnost Šmartno začela s pripravami oz. izobraževanjem pripadnikov civilne zaščite. V tej akciji bo civilna zaščita nosilec glavnih nalog, tako pri reševanju in nudenju pomoči ob primeru katastrofalnih nesreč, pri požarih, kot tudi v primeru vojne. Da pa bi bili vedno pripravljeni, moramo imeti dovolj usposobljenega kadra. V ta namen je krajevna skupnost Tuhinj organizirala 80-urni tečaj za bolničarje, katerega so obiskovale tudi naše pripadnice civilne zaščite. Vse so ga uspešno zaključile, pridobljeno znanje pa bodo lahko pokazale v mesecu juniju, ko bo izpeljan preizkus znanja in usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite krajevnih skupnosti. Na dosedanjih preizkusih znanja so se naši predstavniki dobro uvrstili, saj so bili vedno med prvimi. Akcija »NIČ NAS NE SME PRESENETITI« vključuje tudi gasilce. Njihova pripravljenost bo prišla do veljave na občinskem gasilskem tekmovanju konec maja. Upamo, da se bodo vse ekipe, ki so v sestavi civilne zaščite, dobro pripravile na omenjeno akcijo, tako da nas res ne bo »NIČ PRESENETILO«. Alojz Cevec dilne fronte slovenskega naroda in mednarodnega praznika dela -l. maja. Mlade pevke in pevci so nas ponovno osvojili z dovršenim petjem in recitacijami. Spojili so svoje ubrane glasove in nam zapeli deset revolucionarnih borbenih, umetnih in narodnih pesmi. Tudi recitacije so ganile. Za dobro voljo in za boljše razpoloženje so zaključili svoj program z Zbadljivko. Ob koncu nam je zastopnik mešanega Študentskega pevskega zbora čestital k praznikoma, stanovalci doma pa smo se tovarišici Aičonovi zahvalili za pozornost in prizadevnost. Nekaj živahnih pesmi so pevci zapeli tudi na bolniškem oddelku. Ob praznovanju 1. maja smo v doma organizirali tudi tovariško srečanje stanovalcev. Srečanje je bilo v ponedeljek, 30. aprila, ob 17. uri v jedilnici doma. Imeli smo slavnostno večerjo in nato zabavo. Dobro razpoloženi smo v sproščenem razgovoru, ob glasbi in plesu, ostali dolgo časa skupaj in se veselili bližnjega maja. Na razstavi pri sosedih V petek, 27. aprila 1979, so v domžalskem domu upokojencev odprli razstavo ročnih del. Na povabilo upravnika domžalskega Doma in voditeljice delovne terapije si je skupina iz kamniškega doma ogledala zami-nive izdelke in novi dom Navdušeni smo bili nad razstavo. Videli smo veliko pletenih vezenih in drugih lepih ročnih del. Delale so jih v večini ženske, pa tudi dva moška oskrbovanca. Povedali so nam, da so izdelki zbudili širše zanimanje in tudi kupcev je bilo veliko. V pogovoru z upravnikom in delovno terapevtko smo izvedeli, kako so dosegli tak uspeh. Poudarili so, kako pomembna je zaposlenost, saj delo dviga občutek samozavesti in vrednosti tudi starejšim. Sklenili smo, da se bomo od njih učili in jih poskusili posnemati. Po razstavi so nas pogostili in nam razkazali prostore svojega novega doma, ki nas je presenetil z moderno arhitekturo, vendar je naredil na nas poseben in zanimiv vtis. Marija Lavrič Enkrat aH dvakrat Pred zidom je nov zakon o osebni izkaznici, ki bo med drugim določal tudi obliko in rok veljavnosti osebne izkaznice. Zato priporočamo občanom, da z zamenjavo osebnih izkaznic počakajo do izida zakona, razen v primerih, ko je osebna izkaznica poškodovana ali je prišlo do spremembe podatkov lastnika osebne izkaznice. Priporočilo dajemo z namenom, da občanom ne bo potrebno v razmeroma kratkem času dvakrat hoditi v naše prostore, dvakrat k fotografu, pa tudi stroškov in časa ne smemo zanemariti. Oddelek za notranje zadeve Dvakrat štirinajstdnevna kronika Ob koncu meseca pestrejše Tokrat naša kronika poroča o dogodkih na Kamniškem od 16. aprila do 14. maja. V drugi polovici vsakega meseca je v Kamniku precej živahneje kot na začetku. Zaradi omejenega prostora bodo nekateri dogodki izpadli iz kronike in upamo, da nam nihče ne bo zameril. JAVNI RED IN MIR V tem obdobju je bilo 28 prekrškov zoper javni red in mir, od tega kar 21 v drugi polovici aprila. Občani so se največkrat prespali. Nič ni novega, da je prekrškom velikokrat botroval alko-I10', pa tudi kraj kaznivih dejanj le največkrat gostinski obrat in ne mlečna restavracija. 16. 4. so bile kar štirikrat uporabljene pesti. Ob 18.20 uri so na treznjenje pripeljali Deka Š. iz Maistrove, ker se je po stari navadi pretepal in razgrajal v samcem domu. Ob 19.50 uri je v §°stilni Pirš na Lokah z gosti fi-z'čno obračunaval ter se nespodobno vedel močno »okajeni« ^aks B. iz Vira, ki je sicer na kasnem delu v ZRN. Domačini 'ega dne niso prispevali dogodkov za kroniko. 17. 4. je že popoldne ob 15.50 Uri Miro Z. pretepel natakarja na 7-'čnici, tako da je moral iskati P°rnoč pri zdravniku. Miro pa bo Pomoč dobil pri sodniku za pre-^ške. 18. 4. so miličniki ob 10.45 opozorili Rajka D. iz Stahovice, ki je razgrajal v »Lectarjevem hramu«. Opozorilo namesto malice. 20. 4. so ob 22. uri štirje fantje pretepli Staneta P. na dvorišču gostilne Pirš na Lokah. Pretepači so pred miličniki pobegnili, sled pa vodi na Zlato polje. Štirje fantje »špilajo« - honorar sledi. 21. 4. je stari znanec naše kronike Borut B. iz Steletove ob 15.30 uri razgrajal in vinjen zahteval pijačo v kavarni »Veronika«. Kaže, da opozorilo miličnikov ni zaleglo, saj je ob 17.30 uri napadel Maksa M. iz Kovinarske in mu raztrgal vetrovko. Nedeljo je dočakal v prostorih za pridržanje. 22. 4. je Alojz B. iz Ljubljane udaril sprevodnika na žičnici. Ob 18.10 uri so ga postavili na »hladno«, ker je bil močno »vinski« in je obstajala možnost, da bo s prekrški nadaljeval. 25. 4. je svojo moč razkazoval Franc S. iz Kosiš, ki je ob 10.15 uri napadel v »Novotehni« nič hudega slutečega Pavla G. iz Blejčeve ter ga močno poškodoval po vratu. Francu bodo moč izmerili na sodišču. 29. 4. so ob 21.20 uri Štefan P. iz Ljubljane in dva prijatelja napadli Janka S. iz Motnika. Janko se je peljal v svojem »fičku«, pa so ga prehiteli, zaustavili in z njim obračunali. Menda ni kriv »fičko«, temveč alkohol. K sodniku za prekrške bo moral tudi Štefan H. z Žal, kateri je 30. 4. v večernih urah napadel Franca G. z Žal. Uradne ure so v dopoldanskem času. 1. 5. Čeprav je bil praznik dela, so nekateri praznovali na svoj način. Vinjeni D. J. z Bergantove je kar dvakrat razgrajal v »Mitnici«, za nameček pa je udaril natakarico. Ob 19.50 uri so ga miličniki izročili v varstvo očetu, kateri je verjetno nadobudnega' sina nagradil po svoje. Tega dne so miličniki ob 23.40 uri spravili na varno do iztrezni-tve Marjana G., kateri je na Okroglem pretepal svoje dekle in grozil s sekiro. Ljubezen se pač izkazuje na različne načine. 5. 5. je svoj »program« izvajal v kavarni »Veronika« močno vinjeni Vojko H. iz Špitaliča. Po večernem »nastopu« so ga miličniki ob 20.30 uri pospremili na počitek v tolikokrat omenjene prostore. TATVINE IN VLOMI Premoženje, pa naj bo to družbeno ali zasebno, je vedno v nevarnosti pred tistimi, ki jih prsti preveč srbijo. Na tem področju v Kamniku stanje sicer ni zaskrbljujoče, pa vseeno ugotavljamo, da je bilo v enem mesecu trikrat vlomljeno v stanovanja, dvakrat v osnovne šole in enkrat v osebni Zlatoporočenca Pungarčnikova Pred petdesetimi leti, 6. maja, sta rekla svoj »da« Tomaž Pungartnik, kmet iz Motnika, in Terezija Grden iz Šentlo-vrenca na Dolenjskem. Skupaj sta pričela novo življenjsko pot na majhni kmetiji v Motniku. Rodilo se jima je šest otrok, ki sta jih vse vzgojila v dobre državljane naše socialistične samoupravne družbe. Ljubila sta slovensko zemljo, navezana sta nanjo, in ko je okupator zasedel našo zemljo, Tomaž ni pomišljal, kje je njegovo mesto. Odzval se je klicu domovine in odšel v partizane. Doma je ostala žena z majhnimi otroki. Tomaž je bil eden izmed ustanovnih članov našega turističnega društva, ki letos praznuje svojo 45-letnico. Delo v društvih mu je bilo razvedrilo po napornem kmečkem delu. Žena Terezija ga je vseskozi podpirala in ga spodbujala k ustvarjalnemu delu na kmetiji in v organizacijah ter društvih. Ves čas je bila vzor pridne in varčne kmečke gospodinje ter matere. Tomaž je po osvoboditvi delal tudi v odborih in komisijah nove oblasti v našem kraju. Bil je večkratni odbornik občine Mot-nik. Povsod je bila njegova preudarna beseda dobrodošla in marsikatero delo je bilo začeto na njegovo spodbudo. Jože Semprimožnik Na mokri cesti v Vrhpolju je »katrca« zaradi neprimerne hitrosti trčila v tovorpjak. avtomobil. Izvršena je bila kraja denarja iz blagajne v otroškem vrtcu in kraja hranilne knjižice, v kateri je bilo vpisanih 33.000 din. Tudi perilo, ki se suši po balkonih, ni varno pred tatovi. Posebno poglavje so kolesa z motorji in kolesa brez motorjev. Kar pet koles je zamenjalo lastnike. Ali je morda vzrok za to spomladansko vreme in geslo »vsi na kolo za zdravo telo«? Morda si bomo pa na tak način »sposojali« kolesa zaradi parnih in neparnih številk ter zaradi torkov in četrtkov, prvih in tretjih sobot in nedelj? Naj to ne bo reklama za ključavnice, velja pa jih le omeniti. PROMETNE NESREČE V drugi polovici aprila se je na kamniških cestah pripetilo šest prometnih nesreč, v katerih so bile štiri osebe telesno poškodovane, od tega sta dve zadobili težje poškodbe. V treh primerih je nastala le materialna škoda. V prvi polovici maja so se primerile tri prometne nesreče, poškodovale so se tri osebe, od katerih ena težje. 20. 4. je ob 8.15 uri na dvorišču osnovne šole na Duplici pritekel in zadel v kolo tovornjaka otrok Mitja N. iz Slatnarjeve ter si zlomil nogo. 26. 4. je ob 15.05 uri na Vrhpolju voznik osebnega avtomobila Rihard L. iz Ljutomera na mokri cesti in zaradi hitrosti trčil v nasproti vozeči tovornjak. Voznik osebnega avtomobila je bil težje telesno poškodovan, materialna škoda pa je ocenjena na 30.000 din. 4. 5. je ob 18.45 mladoletni S. K. iz Zg. Stranj v Godiču s kolesom z motorjem zadel pešakinjo Rozalijo G. iz Godiča. Zadobila je lažje telesne poškodbe. Mladoletnik je vozil kolo z motorjem brez ustreznega izpita in s preveliko hitrostjo. 8. 5. je ob 18.55 uri zapeljal s ceste, ki vodi iz Starega gradu, Ahmed M. iz Preserja in pri tem zadobil hude telesne poškodbe. POHVALNO Razveseljivo je, da vedno več izgubljenih denarnic z denarjem in dokumenti najde pot na PM in v roke lastnikov. V mesecu dni je bilo najdenih kar precej denarnic, v katerih je bilo 5.764,35 din, v nekaterih pa tudi dokumenti. Da so lastniki dobili nazaj izgubljeni denar in dokumente, so zaslužni pošteni najditelji: Ivan Lajmiš s Poti 27. julija, Sonja Mlakar iz Steletove, Franc Lukanc iz Križa, Stane Zlatnar iz Godiča, Jožefa Paglavec iz Cankarjeve in oserftletni sin Ane Sitar iz Perovega. POPRAVEK V prejšnji kroniki je prišlo do dveh neljubih napak. Kurilno olje, namesto bencina, so točili na bencinski črpalki št. 1, to je črpalka na Ljubljanski cesti št. 4/a, in ne na črpalki št. 2. 9. 4. ob 22.30 uri je v gostilni Grkman napadel Franca D. Jože iz Kopišč in ne iz Kosiš, kot je bilo objavljeno. Prizadetim se opravičujemo za neljubi napaki. maj RAZPIS AKCIJE »VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO« IN I. MLADINSKEGA KOLESARSKEGA PRVENSTVA OBČINE KAMNIK, KI BO V NEDELJO, 3. JUNIJA 1979. - Tekmovalna proga: KAMNIK-TUHINJ (v dolžini 14 km) - Kategorije: A: učenci 5. in 6. razreda OŠ B: učenci 7..in 8. razreda OŠ C: mladinci, letnik 1962-1964 (1. in 2. r. gimnazije) D: mladinci, letnik 1959-1961 (3. in 4. r. gimnazije) E: rekreativna skupina - za vse občane vseh starostnih kategorij - Prijave: - za posameznike eno uro pred startom na startnem mestu - prijave za udeležence osnovnih šol in gimnazije ter delovnih kolektivov sprejema Zveza telesnokulturnih organizacij občine Kamnik, Kidričeva 15, Kamnik do PETKA, 1. JUNIJA 1979. Prijava mora vsebovati priimek in ime ter kategorijo, v katero se tekmovalec prijavlja. - Start: Pred gostiščem »Pod skalco« v Kamniku. - ob 9.00 uri za, kategorijo D - ob 9.15 uri za kategorijo C - ob 9.30 uri za kategorijo B - ob 9.45 uri za kategorijo A - ob 10.00 uri za rekreativno skupino za občane vseh starostnih kategorij - Cilj: Pred gostiščem »Hribar« v Tuhinju. - Nagrade: Prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji prejmejo medalje ZTKO, od 4. do 10. mesta pa diplome ZTKO. - Tekmovalni predpisi: TEKMUJE se v smislu tehničnega pravilnika BSJ in tega razpisa. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Prireditelj ne odgovarja za nesrečo tekmovalcev, ker tekmujejo na lastno željo, kakor tudi ne za poškodbe in posledice storjene tretjim osebam. Za čas trajanja tekmovanja so tekmovalci zavarovani pri zavarovalnici Triglav. - Ocenjevanje: Tekmovalci se ocenjujejo po doseženem času in vrstnem redu na cilju. - Splošni predpisi: Startne številke se bodo dobile na mestu starta do ene ure pred startom. ZTKO občine Kamnik vabi vse občane, posebno pa še učence osnovnih šol in gimnazije, da se akcije »VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO« udeležijo v čim večjem številu. ZTKO občine Kamnik -ODBOR ZA REKREACIJO Poroke Smrti Elektromehanika Kimovec Peter Gorenjska 17 MENGEŠ Montaža-servis pralnih in pomivalnih strojev znamke Candy in Cordes v garancijskem roku in popravilo pralnih strojev Gorenje, Zoppas, REX vam hitro in solidno izvrši ELEKTROMEHANIKA Kimovec Naročila na-tel. 841-150 od 7. do 9. ure. ZAHVALA Ob nenadnem bolečem slovesu od najinega nepozabnega moža, in očeta Pavla VOMBERGERJA izrekava iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so v najtežjih trenutkih sočustvovali z nama, nama nudili pomoč, se v tako velikem številu zbrali k zadnjemu slovesu in mu darovali veliko lepega cvetja. Še posebej se zahvaljujeva pevcem Lire in kamniškemu zdravstvenemu osebju. Prisrčna zahvala tudi predstavniku društva upokojencev za ganljive poslovilne besede ter župniku za cerkveni obred. Hvala tudi za izražena ustna in pismena sožaja. Vsem, ki ste bili z nama v težkih trenutkih še enkrat iskrena hvala. Globoko žalujoča: žena Zinka in sin Janko Kamnik, 4. maja 19 "/9 Adolf RAMOVŠ, strojni tehnik iz Kranja in Valerija ŽELEZNIK, ekonomski tehnik iz Mekinj Franc SITAR, orodjar iz Kamnika in Vera KRAMAR, šivilja iz Kamnika Slavko FIGUREL, šofer iz Mekinj in Valerija LETNAR, prodajalka iz Mekinj Branko VOGRINEC, delavec iz Most in Marjeta BENDA, delavka iz Suhadol Hasib ČAUŠEVIČ, delavec iz Komende in Mira HALER, delavka iz Komende Mato HABUN, avtoelektričar iz Laz v Tuhinju in Marjetka PERČIČ, šivilja iz Laz v Tuhinju Jakob LIPOVŠEK, gozdni delavec iz Špitaliča in Ivica KARO iz Okroga, delavka Frančiška Alpner, oseb. upokojenka iz Godiča, 59 let Ivana Lombergar, druž. upokojenka iz Kamnika, 84 let Mavricij Jeran, km. upokoj. iz Šmarce, 75 let Ivana Katarina Grašič, gospodinja iz Šmarce, 43 let Karol Jereb, os. upokojenec iz Šmarce, 74 let Antonija Srečkovič, os. upokojenka iz Ljubljane, 82 let Marija Pogačar, sta. upokojenka iz Gore 3, Komenda 86 let Angela Učakar, kmetovalka iz Bele 6, 77 let Pavla Zalogar, upokojenka iz Gabrovnice 9, 65 let OPRAVIČILO Tovarišu Petru Klavčiču se opravičujemo, ker je zahvala ob smrti njegove matere Marije Klavčič pomotoma izpadla v 7. številki Kamniškega občana. Prav tako se opravičujemo, ker nam je v prejšnji številki zagodel tiskarski škrat in je bil priimek napisan samo ČIČ, namesto KLAVČIČ. Uredništvo OGLAS Na podlagi 6. odstavka 71 člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč (Ur. I. SRS. št. 25/76) je lovska družina Domžale določila naslednje osebe, ki so pooblaščene, da v imenu I.D Domžale sprejemajo zahtevke za povračilo škode, ki jo je povzročila div-jad: 1. - Jože Urankar, Domžale, Bistriška 3-a, 61230 Domžale in, 2. - Stane Starin, Čemše-nik 17, 61233 Dob. Izvršni odbor I.D Domžale RUDNIK KAOLINA ČRNA-KAMNIK Medvedova 25, Kamnik Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju: 1. ključavničarje 2. elektrikarje 3. delavce za delo v proizvodnji Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 2 meseca. Osebni dohodek določa Pravilnik o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in znaša: pod 1. od 5600-6500 din pod 2. od 5600-6500 din pod 3. od 5000-6000 din Vsi zainteresirani naj prijave z ustreznimi dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Rudnik kaolina Črna-Kamnik, Medvedova 25 Kamnik. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem sprejemanju prijav. ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega sina in brata illiltiit Matevža ČERNEVŠKA roj. 23. 6. 1956 se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, mu darovali cvetje in vence in ga spremili na njegov mnogo prerani grob. Zahvaljujemo se duhovščini za pogrebni obred. Neutolažljivi: mama, oče, brata Domine in France z družinama in Rudi ter sestri Ivanka in Micka z družinami Sovinja peč, Essen, Ravne v Tuhinjski dolini, Loke 9. maja 1979 PROTI STEKLINI Z odredbo o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline, ki jo je 20. aprila sprejel izvršni svet, moramo zagotoviti izvajanje nujnih zaščitnih ukrepov, kajti naša občina je s steklino neposredno ogrožena, saj meji s kranjsko občino, ki je okužena s steklino. Zato moramo dosledno izvajati veterinarsko upravne ukrepe, ki so navedeni v odredbi. Še posebno je potrebno opozoriti lastnike psov, ki niso dali cepiti pse proti pasji steklini. Posledice za njih niso le finančne temveč veliko bolj odgovorne, glede na nevarno širjenje stekline. Za preprečevanje stekline, je upoštevanje doložb odredbe izrednega pomena. Zato jo tudi v celoti objavljamo. ODREDBA O UKREPIH ZA PREPREČEVANJE, ZATIRANJE IN IZKORENINJENJE STEKLINE 1. člen Da bi se preprečila, zatrla in izkoreninila steklina na neposredno ogroženem območju občine Kamnik, se sprejmejo naslednji ukrepi: 1. obvezen je kontumac (osamitev oziroma omejitev gibanja) psov in mačk na celotnem območju občine. V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo hiti v času kontumaca zaprte. 2. Prepovedan je lov s psi. 3. Obvezno je zaščitno cepljenje proti steklini vseh psov, ki so dopolnili 3 mesece starosti in kateri do sedaj niso bili zaščitno cepljeni. 4. Zaščitno cepljenje psov proti steklini opravijo delavci Veterinarske postaje Kamnik na stroške imetnika živali. 5. Na območju občine Kamnik je treba pokončati: - neregistrirane in necepljene pse, . - potepuške pse in mačke, - vse pse in mačke, katerih posestniki se ne drže predpisanega kontumaca. 6. Odredi se pokončavanje zveri in pižmovk. 7. Pokončavanje zveri, pižmovk, psov in mačk organizirajo in opravljajo lovske organizacije. S. Prepovedano je odirati trupla zveri in pižmovk ter jemati lovske trofeje te divjadi. 9. Trupla Dokončanih zveri in pižmovk, ter na steklino sumljivih psov in mačk, morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno plastično vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati Veterinarski postaji Kamnik, ki mora poskrbeti za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla. 10. Vsakdo, ki je bil ugrizen, opraskan ali izpostavljen kaki drugi neposredni nevarnosti okužbe s steklino, mora na zdravniški pregled. Psa ali mačko, ki je povzročil ugriz ali poškodbo človeka, je treba 15 dni veterinarsko nadzorovati, ne glede na to, ali je bil proti steklini cepljen ali ne. 2. člen Če se pojavi steklina ali se pojavijo znaki po katerih se sumi, da so živali zbolele«za steklino (spremenjeno vedenje, močna razdraženost ali potrtost, napadi na druge zvali ali ljudi brez vzroka, izguba prisebnosti, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa in slinjenje, zveri pa pridejo v bližino naselja, čred in hiš), mora vsakdo (lastnik, rejec, čuvaj, lovec in drugi), to takoj sporočiti občinskemu organu veterinarske inšpekcije, veterinarju ali pooblaščeni veterinarski organizaciji. 3. člen Po 53. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) se v primeru prekrška te odredbe kaznuje organizacija združenega dela ali druga pravna oseba z denarno kaznijo od 2000 do 30.000 din. Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se po 55. členu kaznuje za prekršek posameznik, ki stori kakšno dejanje iz členov 50 in 54 citiranega zakona. 4. člen Ta odredba velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. Kamnik, dne 20. 4. 1979 ETA ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK potrebuje za opravljanje delovne naloge predelava povrtnin večje število delavk. Osebni dohodek je od 4500 din do 5500 din Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovskem oddelku delovne organizacije, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje ljube matere Marije KLAVČIČ se zahvaljujem za številne izraze sožalja in poklonjeno cvetje. Hvaležen sem vsem, ki ste ji tako številno izkazali spoštovanje na njeni zadnji poti, posebno še nekdanjim sotrpinom v nemških taboriščih Forth in Eichstett. Hvala mestni organizaciji ZB in Društvu upokojencev Kamnik, govornikoma Cirilu Merčunu in Matiji Sterletu za izbrane in iz srca izrečene poslovilne besede. Hkrati se zahvaljujem tudi vsem, ki ste jo obiskovali, posebno Dr. Dušanu Staretu za večletno skrb in višji medicinski sestri Francki Ogrinčevi, ki je cesto žrtvovala tudi svoj prosti čas. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem, zahvaljujem se tudi osebju Doma upokojencev Kamnik za skrb. Kamnik, dne 23. 3. 1979. Sin Peter Upokojenci ob 750-letnic i Kamnika Pestra dejavnost Člani društva upokojencev iz Kamnika se množično in aktivno vključujejo v vse družbene, politične, športne, kulturne in druge aktivnosti. Tudi upokojenci si prizadevajo za napredek kraja, delujejo v družbenih in političnih organizacijah, opazno pa je tudi njihovo strokovno delo. To dokazuje, da velik del članov društva upokojencev ne želi biti pasiven, ampak teži po vključevanju v sodobno družbo in ustvarjalnem delu pri razreševanju vsakodnevnih osebnih in družbenih problemov. Program dela društva upokojencev za letošnje leto je zelo bogat in vsestranski, hkrati p"a daje letos velik poudarek praznovanju 750-letnice Kamnika. V tej smeri se društvo pripravlja tudi na posamezne športne in druge prireditve. V okviru društva zelo aktivno delujejo športne sekcije v streljanju, kegljanju in šahu. Samoupravni organi društva upokojencev tudi materialno podpirajo športne aktivnosti, del sredstev pa prispevajo člani sami. Opazne rezultate v zadnjih letih dosegajo upokojenci v streljanju, kjer se uvrščajo v sam republiški vrh. Kegljaški šport je še v razvoju in se v zadnjih letih krepi ter vključuje v svoje vrste vedno več članov. Tudi kegljaška sekcija, ki je še v razvoju, organizira razna srečanja z drugimi društvi upokojencev na Gorenjskem (Kranj, Jese- Kamniški upokojenci so pred tremi leti v Trbovljah na strelskem tekmovanju zasedli tretje mesto. niče). V občinskem merilu je sekcija vključena v redna tekmovalna srečanja B skupine in enakopravno meri svoje moči z drugimi člani iz delovnih organizacij. Tudi za šah je precej zanimanja, le v zadnjem času je to področje deloma zapostavljeno, saj sekcija nima svojih prostorov. V program športnih aktivnosti v okviru 750-letnice Kamnika so upokojenci vključili organizacijo več finalnih srečanj društev upokojencev iz Slovenije. Športnikom društva upokojencev iz Kamnika je zaupana zelo pomembna in odgovorna naloga, saj bodo organizirali republiško prvenstvo v streljanju, republiško prvenstvo v kegljanju in republiško prvenstvo v šahu. Vsi člani društva upokojencev-športniki želijo pokazati svoje sposobnosti in pripravljenost sodelovati tudi pri tako zahtevnih nalogah. Praznovanju 750-letnice Kamnika bo v letošnjem letu namenjeno celotno delovanje društva upokojencev. 13. maj -dan varnosti Delavci postaje milice in oddelka za notranje zadeve SO Kamnik so proslavili 13. maj - dan varnosti in 35-letnico ustanovitve organov za notranje zadeve s tovariškim srečanjem v Kamniški Bistrici. Vabilu na srečanje so se odzvali vsi predstavniki družbenopolitičnega življenja v Kamniku, republiški podsekretar Dore Dovečar, načelnik inšpektorata milice Milan Poto-čan, prisotni pa so bili tudi delavci oddelka za ljudsko obrambo. Vsakoletno srečanje krepi sodelovanje med organi, ki so angažirani na področju varnosti in družbene samozaščite. Trinajsti maj naj ne bi bil samo dan tistih, ki delajo na področju notranjih zadev pač pa dan vseh delovnih ljudi in občanov, saj je dolžnost vseh skrbeti za varnost našega samoupravnega socialističnega sistema, pridobitev revolucije, za mirno in varno počutje vseh državljanov. Odbojkarji slovenski prvaki Odbojkarji Kamnika so ponovno dokazali, da ima tradicija nekega športa lahko odločilno vlogo pri samem obstoju - kakor tudi razvoju športne panoge. Le na ta način si lahko razlagamo sedanji uspeh, ki je sledil kriznemu obdobju, ko ni bil vedno zagotovljen niti obstoj v družbi najboljših slovenskih ekip. V težkih trenutkih pa ni nikomur prišlo na misel, da bi opustili ambicije za mestom v slovenski odbojki, ki Kamničanom gotovo pripada. Po močni razširitvi baze, ponovni oživitvi ženske odbojke in pritegnitvi kvalitetnih strokovnih kadrov iz vrst bivših odboj-karjev je bila ustvarjena osnova za kvalitetno delo. V letošnji sezoni je članska ekipa brez težav osvojila prvo mesto v zahodni ligi in se s tem uvrstila v zaključni del tekmovanja - super-finalni turnir za osvojitev naslova slovenskega prvaka. Na tem turnirju so Kamničani pokazali pravo vrednost, saj so vse nasprotnike premagali z najvišjim možnim izidom 3:0. S tem so si poleg osvojitve prvenstva zagotovili tudi vstop v II. zvezno ligo. Ob močnem podmladku, ki ga vodijo že dobro preizkušeni strokovni delavci, obstaja možnost za nadaljnji razvoj tako na področju moške kakor tudi ženske odbojke. Seveda pa se je potrebno zavedati, da bo odbojka, ki se bo od sedaj igrala v Kamniku, sicer kvalitetna, zmage pa bodo ob Reki, sedanjem prvoligašu, Metalcu iz Siska, bivšem prvoligašu, Fužinarju, Karlov-cu, Mariboru itd. težko izborjene. Zavedati se namreč moramo, da so bili dosedanji pogoji za delo zelo skromni, uspeh pa daleč presega te pogoje. Pripravljenost moštva v II. zvezni ligi seveda ne more biti prepuščena slučaju, ker sicer ne bi imelo smisla, vključevati se v družbo ekip, ki delajo v pogojih, kateri se kamniškim odbojkarjem ne morejo zagotoviti. Upamo pa, da se bodo tudi na tem področju stvari bistveno spremenile, saj se ob velikem angažiranju in razumevanju za šport brez posebnega reklamnega trušča v Kamniku gradijo športni objekti, s katerimi se bodo uresničile dolgoletne želje vseh športnikov. Želimo tudi, da bi uspeh odbojkarjev sprejeli občani Kamnika kot skromen prispevek na po1 dročju športa k praznovanju 750-letnice našega mesta. Če bo možno, se odbojkarji želijo vključiti tudi v samo praznovanje ob otvoritvi športne hale. Ob koncu še to, da sta v člansko reprezentanco Slovenije vključena dva Kamničana, v mladinski pa nastopa 1 igralec Kamnika kot član prve ekipe. P. R. Janez Bogataj je že vrsto let med najboljšimi teniškimi igralci. Sezona smučarskega teka je končana Pomembni uspehi ob 50-letnici Leta 1929 je bil v Kamniku ustanovljen smučarski klub, iz tistih let pa tudi prvi posnetek smučarja - tekača, fotografiranega na Veliki planini. Prav v letošnjem jubilejnem letu pa kamniški smučarji tekači dosegajo najvidnejše uspehe. Osvojili so 16 medalj na republiških in državnih prvenstvih in dosegli veliko število najboljših uvrstitev na manj pomembnih tekmovanjih. Sest kamniških tekačev je članov A in B državne reprezentance, tlva tekača sta olimpijska kandidata za OI v Lake Placidu, sedem pa za Sarajevo. Tako ima kamniški šport po 43-letih znova Priložnost, da dobi svojega olim-P'jca. Prvi je bil Anton Cerar, ki i« leta 1936 dosegel peto mesto v Prsnem plavanju na olimpijskih 'grah v Berlinu. Priprave Priprave tekmovalcev vodita trenerja Peter Lanišck in Brane Brelih. Boljši tekmovalci so s pripravami pričeli že v maju prejšnjega leta, vsi pa v začetku junija. Do avgusta so potekale za vse tekmovalce trikrat tedensko, v avgustu pa štirikrat. Boljši tekmovalci pa so že trenirali vsak dan. 27. novembra so se pričeli prvi treningi na snegu, člani reprezentanc pa so s temi treningi pričeli že v septembru. Ti so trenirali po programih, ki jih je predpisala smučarska zveza Slovenije, in so imeli ob koncu sezone »v nogah« že 4000 kilometrov, klubski tekmovalci pa od 1500 do 2500 kilometrov. 24. decembra pa se je pričela prava tekmovalna sezona. IN kdo so reprezentantje? Tatjana Smolnikar je kot mladinka članica B državne reprezentance, prav tako mladinca Ivan Sušnik in Stane Lampreč-nik, Andrej Lanišek je član A državne reprezentance v biatlonu, člana B reprezentance v biatlonu pa sta še Andrej Nadvešnik in Zvone Kemperle. Uspehi reprezentantov Tatjana Smolnikar je kot članica reprezentance nastopila na treh močnih mednarodnih tekmah. Dobri rezultati potrjujejo nadarjenost tekmovalke. Na mladinskem kriteriju v Franciji je dosegla 10. mesto, na podobnem tekmovanju v Švici je bila sedma, njen največji letošnji uspeh pa je prav gotovo peto mesto na tekmovanju na Tirolskem, kjer je le minuto zaostala za svetovno mladinsko prvakinjo. Na vseh tekmovanjih je nastopala v solo tekih na pet kilometrov. Ivan Sušnik je na mladinskem kriteriju na Tirolskem v teku na deset kilometrov zasedel 15. mesto. Zvone Kemperle je bil na tekmovanju za svetovni pokal v biatlonu v Karlovih Varyh posamično 76. (na 20 kilometrov), na deset kilometrov je bil 72., kot član naše štafete pa enajsti med 15. štafetami. Edini kamniški tekmovalec, ki je v letošnjem letu nastopal v A reprezentanci, je bil Andrej Lanišek. Ta se je tudi udeležil svetovnega prvenstva v biatlonu v Runpoldingu. Na dvajset kilometrov dolgi progi je bil 65. med 84 tekmovalci, na deset kilometrov pa 72. med 86 tekmovalci. Kot član jugoslovanske štafete pa je bil med 23 štafetami sedemnajsti. To je bil hkrati tudi njegov prvi nastop v reprezentančnem dresu. S temi in ostalimi rezultati je dokazal, da ta dres zasluži, saj je postal tudi olimpijski kandidat in je pred njim še dolga športna kariera. 16 kolajn na državnih in republiških prvenstvih V državnem merilu so letos kamniški tekmovalci potrdili lanskoletne rezultate in se prebili med najboljše v Jugoslaviji. Kamniška štafeta je v postavi Smolnikar, Kavaš, Sušnik državni prvak v kategoriji mlajših mladincev (3x5 kilometrov). Andrej Lanišek je zmagal v biatlonu v tekmovanju za jugoslovanski pokal v Mavrovu in na Žabljaku, ker pa se ni udeležil tretjega teka (zaradi udeležbe na svetovnem prvenstvu), ni osvojil pokala, čeprav bi ga lahko, četudi na tretjem teku ne bi dosegel vidnejše uvrstitve. Poleg zlatih, so tekači na državnih prvenstvih osvojili tudi srebrno medaljo, to je bila biatlon štafeta v postavi Nadvešnik, Kemperle, Lanišek, v solo biatlon teku je Andrej Nadvešnik osvojil srebrno, Lanišek pa bronasto kolajno. Prav tako so v biatlon štafeti osvojili srebrno medaljo mlajši in starejši mladinci, slednji v postavi Balantič, Nadvešnik, Lam-prečnik. Tatjana Smolnikar je bila tretja na državnem prvenstvu v solo tekih, prav tako tudi na republiškem prvenstvu, obakrat pa je za zmagovalko zaostala za manj kot 10 sekund. Tudi štafeta mladink 3x5 kilometrov v postavi Smolnikar, Lanišek, Brelih je na republiškem prvenstvu osvojila bronasto medaljo. I. kure! Tenis - šport vseh Na občinskem /boru TK Kamnik so člani pregledali delo v lanskem letu in ugotovili, da bo treba v klubu marsikaj spremeniti in izboljšati. Predsednik kluba Bojan Šlcgl je v svojem poročilu poudaril, da močno zaostaja delo z mladimi. Vzroke za to je treba iskati v pomanjkanju prostora in trenerjev, ki bi bili pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas za delo z mladino. Kamniški teniški klub, ki ima bogato tradicijo in je dosegel že lepe rezultate, ima le štiri igrišča, na katerih se med sezono gnete več kot sto članov. Ob tem še bolj bode v oči dejstvo, da sodi kamniški tenis v sam vrh slovenskega tenisa. Člani so izvolili nov izvršni odbor, ki bo moral rešiti marsikateri problem. Predsednik kluba bo še naprej Bojan Šlcgl, tajnik je Ivo Griljc, blagajnik pa Nada Šuštar. Članarina za člane bo tudi letos 500 din, igrišča pa bodo odprta za ostale ljubitelje tenisa, ki bodo plačali 50 dinarjev za uro igranja. Klub bo letos tudi organiziral odprto prvenstvo Kamnika in sindikalno prvenstvo, sodeloval pa bo tudi na mnogih turnirjih izven Kamnika. |_ Hribar Več teorije Na šoli že nekaj let uspešno deluje šahovski krožek. V tem šolskem letu ga je obiskovalo petnajst do dvajset učencev. Vodil pa ga je tovariš Markač. Več pozornosti smo posvetili teoriji šahovskih otvoritev in končnic, kar se je pokazalo tudi na medra-zrednih tekmovanjih. Zanimiv boj za 1. mesto je bil na tekmovanju osmih razredov, saj sta 8. a in 8. č dosegla enako število točk. V ponovljenem dvoboju je zmagala . a. 7. aprila pa je bilo na Duplici občinsko tekmovanje v šahu. Iz naše šole so se ga udeležile 3 ekipe (2 moški in ena ženska) in vse dosegle lep uspeh. Pri moških je zmagala OO ZSMS Duplica re-Osnovno šolo Fran Olbreht šahisti iz Duplice so dobili vse dvoboje in dosegli vse možne t:ičke. Pri ženskih ekipah pa je bila prva ZUIM I. s točko prednosti pred Osnovno šolo Fran Olbreht, ki je sicer ekipo ZUIM premagala. Tretje so bile iz OO ZSMS Komenda. Barbara Motnikar f tiki 2»** • Občinsko prvenstvo v spomladanskem krosu Množična udeležba V okviru vseslovenske akcije pospeševanja »HOJE IN TEKOV V NARAVI« je Zveza te-lesnokulturnih organizacij občine Kamnik organizirala 21. aprila občinsko prvenstvo v spomladanskem krosu. Občinsko tekmovanje v krosu je bilo organizirano z namenom, da bi omogočili občanom Kamnika preveriti fizično pripravljenost, zato ni bil toliko pomemben dosežen čas, temveč to, da je občan določeno progo tudi pretekel. Tekmovanje se je odvijalo v posameznih 23. kategorijah od cicibanov do veteranov, V kategorijah starejših pionirjev in pionirk ter mladincev in mladink, pa so se tekmovalci borili tudi za čim boljšo uvrstitev, saj so bile na podlagi rezultatov občinskega prvenstva v krosu določene ekipe, ki so 9. maja 1979 zastopale občino Kamnik na prireditvah »Po poteh partizanske Ljubljane«. Preko 600 udeležencev na krosu dokazuje, da vlada med kamniškimi občani, posebno pri mlajšem rodu, želja po športno rekreativni aktivnosti. Letos bo Zveza telesnokultur-nih organizacij občine Kamnik organizirala več enkratnih akcij, v katere naj bi se vključevalo tudi čim več novih udeležencev. Rezultati občinskega prvenstva v spomladanskem krosu 1979 (prva 3 mesta): - cicibanke: Tanja Pelikan, Tadeja Štembal, Sandra Šparl. - cicibani: Tomaž Zavrl, Damjan Resanovič, Tonček Hribar. - pionirji 1. r.: Tomaž Prašta-lo, Damjan Marko, Miloš Omerzu. - pionirke I. r.: Esma Livako-vič, Barbara Prošek, Tanja Traven. - pionirji 2. r.: Igor Virjant, Matjaž Balantič, Robert Planker. - pionirke 2. r.: Breda Brelc, Tanja Horvat, Mira Kotnik. - pionirji 3. r.: Njegoš Milo-vič, Marjan Cvijanovič, Matej Škorjanc. - pionirke 3. r.i Irena Mar-kuš, Marjeta Friedl, Lidija Med-meš. - pionirji 4. r.: Andrej Pavič, Matjaž Krošelj, Sandi Lunder. - pionirke 4. r.: Nataša Zavrl, Danica Pinter, Lea More. - pionirji 5. in 6. r.: Duško Puketa, Gorazd Zupan, Boštjan Friedl. - pionirke 5. in 6. r.: Vida Volkar, Rozalija Mlakar, Helena Turk. - pionirji 7. in 8. r.: Robert Smo+nikar, Tomaž Matjašič, Matjaž Rcms. - pionirke 7. in 8. r.: Monika Hribar, Mira Sitar, Marinka Volkar. - mlajši mladinci: Janez Škorjanc, Aleksander Komljanc, Matjaž Uršič. - mlajše mladinke: Tatjana Smolnikar, Ivica Pančur, Jana Teran. - starejši mladinci: Andrej Nadvešnik, Bojan Švici, Vlado Motnikar. - starejše mladinke: Mira Ocepek, Marinka .Bmot, Ana Kokalj. - člani: Zvone Kemper, Ivan Urh, Andrej Lanišek. - članice: Tanja Flis, Fani Slapnik, Kristina Klančar. - veterani: Ivo Pire, Miha Prosen, Jože Zagorc. P. Brleč Kamniški memorial V prvih dneh aprila je Društvo učiteljev, vaditeljev, trenerjev in sodnikov smučanja kamniškega področja organiziralo tradicionalno prvenstvo v veleslalomu za strokovne smučarske kadre iz Domžal in Kamnika. Tekmovanja, kki ga prireja društvo vsako leto v spomin na preminule učitelje in vaditelje smučanja, se je udeležilo preko 40 tekmovalcev. Hkrati je bilo to tudi izbirno tekmovanje za 1. državno prvenstvo učiteljev smučanja, ki bo 22. aprila na Kaninu. Na progi, ki je bila postavljena na smučiščih Krvavca z 30 vraticami in 150 m višinske razlike, so bili doseženi naslednji rezultati: Ženske: 1. Marička Škrlep - Mengeš (37,26), 2. Sonja Hri-bovšek - Kamnik (37,72), 3. Jana Kregar - Kamnik (45,66). Moški nad 35 let: 1. Janez Pin-tar - Ljubljana (29,86), 2. Marijan Štele - Kamnik (32,29), 3. Jože Škorjanc - Kamnik (32,47). Moški do 35 let: 1. Sašo Gol-tez - Domžale (29,17), 2. Ivo Griljc - Kamnik (29,74), 3. Jani Škorjanc - Kamnik (29,79). Ob razglasitvi rezultatov je Marjan Štele orisal pomen tekmovanja, prisotni pa so se z eno-minutnim molkom poklonili pokojnim tovarišem Janezu Sadja-ku, Janezu Klemencu, Juretu Matjažu, Janezu Nograšku, Mihi Lahu in Cenetu Kramarju. Marjan Schnabl 1 ^JJi ŠTUPARJEV MEMORIAL Letos je bil na Kamniškem sedlu že 16. Štuparjev memorial. Zaradi neugodnega vremena in slabih razmer je bila smučarska tekma prestavljena iz 8. aprila na 22. april. Morda je prav prestavitev kriva, da mnogi tekmovalci, ki so se prijavili, na tekmovanju niso sodelovali. Ta neresnost je prirediteljem povzročila določene težave. Vreme je nagajalo že v soboto, ko smo postavljali progo, saj je nenehno snežilo. V nedeljo zjutraj smo dobili novo upanje, da se bo vreme vendarle izboljšalo. Proti koncu tekme pa se je vreme spreobrnilo in začelo je zopet snežiti. Največ tekmovalcev med planinci je bilo iz Kamnika in bližnje okolice, med alpinisti pa so bili udeleženci iz skoraj cele Slovenije. Tudi planincev, ki so prišli le na ogled tekme, ni manjkalo, žal pa so bili ti večkrat ovira na smučarski progi. Poglejmo si najboljše smučarje in smučarke: ALPINISTKE: Karničar Irma, AO Jezersko; Krarijc Andreja, AO, Idrija; Škrlep Marija, AO Kamnik. ALPINISTI: Karničan Davo, AO Jezersko; Svetličič Luka, AO Jezersko; Karničan Luka, AO Jezersko. ALPINISTI EKIPNO: AO Jezersko; AO Rašica; AO Idrija; AO Kamnik. PLANINKE: Žlindra Sneža-na, PD Kamnik; Nahtigal Lidija, PD Jezersko; Humar Ada, PD Kamnik. PLANINCI: Knific Luka, PD Medvode; Goltes Sašo, PD Domžale; Kranjc Hine, PD Idrija. PLANINCI EKIPNO: PD Medvode; PD Kamnik; PD Mengeš. Irena M. Himalaja tokrat malo drugače »Tu Yu 3 TUA, Goran oglasi se!« Goran plove na ladji Kamnik in pomaga Emilu Dolinšku in drugim radioamaterjem ter »Kri-čaču« iz RTV Ljubljane, da vzpostavijo zvezo s Himalajo. Res smo lahko veseli, da imamo direktno zvezo z bazo. Dan za dnem se sestajamo v majhni sobici v Svitu, kjer dela Dolinšek. Mirno vrti gumbe na svojih aparaturah in nam tako približa oddaljen svet in oddaljene ljudi. Vzdušje je bilo napeto. Kako tudi ne! Naši fantje so se borili nekje na strmih pobočjih zasnežene Himalaje, kjer je le za ped prostora, ki je le kup snega in skal, a je najvišji na našem planetu. Za vrh, za točko, ki pomeni, da se ne moreš dvigniti niti za mater, za točko, od katere vse poti vodijo le še navzdol. Razen radioamaterja so bili prisotni tudi drugi sorodniki, predvsem žene, znanci in alpinisti. Z nami pa so bila tudi srca mnogih drugih, ne samo Kamni-čanov, vseh Jugoslovanov, ki so napeto pričakovali vsako novico o borbi z goro. In novic je bilo v teh dneh veliko, predvsem po zaslugi te zveze. Zaradi napetosti je bila zmaga še toliko bolj vesela, za mnoge je kot balzam. Napetost je popustila in smejali smo se veselo in sproščeno po dnevih nemira in strahu, čeprav pot naših Hima-lajcev še ni končana. Samo, da so prišli na vrh! Pa ne samo to. Da so prišli na vrh brez nesreče. Morda je veliko bolj pomembno, kot vrh sam. Morda bodo nekateri spraševali, zakaj ni prišel na vrh tudi ta in oni. Mar v nogometni tekmi dajo vsi člani moštva gol. Ne, morda le dva ali trije in vendar je to zmaga cele ekipe. V nedeljo, 13. maja, sta na vrh stopila Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik. Hodila sta za sledjo prejšnjih alpinistov, ki jim ni bilo dano, da bi stali na temenu gore, pa čeprav, so se borili ravno tako hrabro z vremenom, z goro, s težkimi nahrbtniki, z redkim zrakom, s svojo voljo, ki je od časa do časa vzbudila hrepenenje po počitnicah. To je bila zmaga celotne odprave, saj alpinista sama ne bi prišla na vrh. Zmaga je bila že dobljena, 15. maja pa ponovno potrjena, ko so na vrhu stali novi alpinisti Stane Belak, Stipe Božič in vodja šerp Ang-Fu, ki mu je, žal pri spustu nesrečno spodrsnilo. Naša zastava plapola na vrhu Čomolungme. Jugoslavija se je še enkrat potrdila kot dežela vrhunskega alpinizma. »Pa je vredno osvajanje nekoristnega sveta?« bodo moreda deževala vprašanja ljudi, ki jim ni prav, ker so šli fantje »za njihov denar na počitnice«. Alpinizem ni nekoristen, saj pomaga prenašati življenje, ga opravičuje in plemeniti. Ljudje, ki zahtevajo zmago za vsako ceno so podobni Rimljanom v areni, ki zahtevajo: Panem et circenses (kruha in iger)! Lahko se je greti na toplem spomladanskem socnu in čakati zmage, zraven pa še vsevprek kritizirati. Alpinisti niso vsemogočni, pa tudi tveganje ni včasih najbolj na mestu. Nobeni gori, naj bo še tako čudovita in zaželena, ne velja žrtvovati človeško življenje. Na svetu je še toliko drugih vrhov. Ko smo popili tudi to čašo pelina, pa si oglejmo, kako so se odrezali naši fantje iz Kamnika. Pravzaprav so štirje. Belak je po kraju bivanja tudi Kamničan, po društveni pripadnosti pa je Ljubljančan. Tone Škarja - himalajski »veteran« je ves čas odprave zelo aktiven. Čeprav ima težko nalogo, saj je vodja odprave in je njegov »delovni prostor« bazno taborišče, je v napetih trenutkih vedno bliže svojim fantom in se je tako kar preselil v tabor 1, prišel pa je tudi do tabora 3. Bojan POLLAK je že tretjič na odpravi. Aktiven je tudi sedaj, saj je bil kar dvakrat v taboru, ki je na višini čez 8000 me- trov. Taka aktivnost je zelo naporna za organizem. Tudi v sami odpravi ima pomembno zadolžitev, saj skrbi za hrano, ki je ena najpomembnejših virov življenja. Dušan PODBEVŠEK je najmlajši in prvič v odpravi. V začetku je zbolel. Ko je ozdravel, je tudi dosegel tabor 6, od koder se je moral umakniti. Vsi naši fantje bodo o svojih doživetjih zelo natančno pripovedovali, ko se bodo vrnili domov. Pa še nekaj besed o tistih, ki edini poznajo in prenašajo tudi drugo plat medalje. Kako je biti žena alpinista? Težko! Lahko ga razume, če je tudi sama plezala v mladih letih. Vendar pa to še ne zagotovi brez-skrbnosti. Razume ga, a še vedno jo je strah zanj. Tudi materi alpinista ni nič lažje. Dolgi so dnevi, ko je zdoma in veš, da je spet v skalah. Včasih upaš, da ga bo minilo. Končno spoznaš - ostal bo alpinist. Stopinje naših Himalajccv vodijo prav na vrh najvišje gore sveta. Vendar je na svetu še več gora in več vrhov. Vsem želimo še več zmag na vseh vrhovih, ki jih bodo na-skakovali! IM Čisto okolje je vir zdravja! Prav dobre uvrstitve tekačev Vsako leto se v okviru prireditev ob obletnici osvoboditve Ljubljane srečajo številni mladi športniki, predvsem pa tekimv valci v različnih tekaških disciplinah. Najtežja med vsemi preizkušnjami je prav gotovo partizanski marš, ki je dolg skoraj 29 kilometrov. Na njem sodelujejo tričlanske ekipe, ki morajo celo celo progo teči skupaj in tako tudi priti skozi cilj. Letos je na tej preizkušnji sodelovalo pet kamniških ekip. Dve ekipi sta zastopali občinsko konferenco ZSMS Kamnik in se odlično uvrstili. Prva ekipa v postavi Pogačar, Kemperle in Urh je zasedla sedmo mesto in s tem dosegla najboljšo uvrstitev Ka-mničanov na dosedanjih prireditvah. Prehiteli so jih le renomira-ni atleti Celja, ljubljanske Olim-pije, Murske Sobote, Kranja in smučarski tekači iz Jesenic. Druga ekipa je zasedla 40. mesto, tekla je v postavi Lanišek, Nadvešnik in Sušnik. Sicer je ta ekipa dober del proge tekla okoli 17. mesta, vendar so enemu od tekmovalcev na polovici proge »otrdele noge«, tako da so v končni uvrstitvi izgubili nekaj mest. Najpomembneje pa je to, da sta tovariša pomagala svojemu prijatelju in so s skupnimi močmi le pritekli do cilja. Tudi tretja ekipa, ki so jo sestavljali tekači kamniškega tekaškega kluba, se je dobro izkazala in zasedla 47. mesto. Na partizanskem maršu je sodelovala tudi trojka, ki jo je sestavil Franc Vengust in prijatelji, zasedla je 90. mesto, in ekipa Graditelja, kije zasedla 121. mesto med 140 uvrščenimi ekipami. Mladi kamniški tekači so do- bro zastopali kamniško mladino, saj je bila prva ekipa najboljša med mladinskimi ekipami. Poleg dobre telesne pripravljenosti pa so pokazali tudi veliko mero tovarištva, kar je tudi glavni smoter te težke tekaške preizkušnje. „„«^_I.Kuret KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor -glavni in odgovorni urednik MIRA JANČAR - tehnični urednik FRANC MIHEVC - Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.