Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - I Gruppo Katoliški 1 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 900 Gorizla, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.800 1 PODUREDNISTVO: Letna inozemstvo . . ... L 2.800 1 T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Wi Leto XV. - Štev. 19 (741) Gorica - četrtek 9. maja 1963 - Trst Posamezna številka L 35 Napre[ brez kompromisov Politični položaj po volitvah Bistvena neskladnost marksistične ideologije s katoliško je bila in ostane dejstvo. Tako se končuje kratki komentar, ki ga je napravila sovjetska revija Za Rubežom k encikliki Pacem in terris, katere vsebino je hkrati skoraj v celoti objavila. Trditev te sovjetske revije je ista, ki jo vse od začetka marksistične in materialistične ideologije ponavljajo papeži, cerkvena hierarhija in pristna katoliška miselnost. Tudi papež Janez XXIII. je večkrat poudaril to trditev. Obsežna gostoljubnost, ki jo nudi sovjetska revija tej papeževi listini in nepričakovano zmerni komentar, ki ima namen poudariti različne točke okrožnice, ki jih komunistični svet posebej pozdravlja in se z njimi strinja, predstavljajo nov dogodek. Ni pa zato dovoljeno pretiravati pomena tega dogodka in povzeti iz njega zgolj navidezne in umišljene zaključke. Novost izražanja ne spreminja nepremagljivega bistvenega nasprot-stva obeh pojmovanj o svetu in o človeku. Morda je to trditev, glede katere so katoličani in komunisti v resnici popolnoma soglasni. Obe ideologiji govorita o miru, toda v pomenu in veljavi iste besede, ki jo uporabljajta, se kaže vse na-sprotstvo njunih temeljnih pojmovanj. Mir ima za katoliško Cerkev in za papeža Janeza XXIII. en sam pridevek: krščanski mir, mir človeške osebe. Gre za mir duš in duhov, ki temelji na resnici, pravici in svobodi človeških odnošajev z Bogom, s samim seboj in z bližnjim. Mir človeške osebe je temelj, izvor in istočasno cilj in zadnji namen družabnega in političnega miru, miru med razredi in narodi in miru v svetovni skupnosti. Komunizem pa prezira in ne upošteva človekove osebe, ker zanika človekovo dušo in nadnaravni, večni človekov cilj. Pozna samo delavski razred, državo In partijo ter neizogibno borbo za oblast, čeprav se spreminja v oblikah za dosego neke u-toplstlčne socialistične družbe, kateri edini je pridržan privilegij miru. Medtem ko ima za krščanstvo mir kot cilj človekovo osebo, in je rezultat ravnovesja, ki ga išče, zasleduje in dosega s priznanimi dolžnostmi In pravicami, je za komunizem mir cilj razreda in države In rezultat večne in mnogostranske borbe, ki je kronana z zmago delavskega razreda nad vsemi drugimi. Morebitne stične točke so navidezne ln obrobne, medtem ko je bistveno nasprot-stvo obeh ideologij popolno in nespravljivo. (Vatikanski radio). * * * Te nespravljivosti med krščanstvom In komunizmom je treba, da smo si svestl še posebno sedaj, ko je komunistična partija na zadnjih volitvah dosegla za komuniste same nepričakovan uspeh. To jo je toliko opogumilo, da je v listu Unltžt njen voditelj Togliatti stavil nedvoumno zahtevo po sodelovanju v vladi. Demokratični voditelji so to zahtevo kratkomalo zavrnili kot nemogočo. Posebno velja poudariti besede, ki jih je poslanec Scelba izrekel v nedeljo na Siciliji: »Komunistična partija slavi danes svojo največjo zmago In po pravici. Kljub temu ostane partija odrezana od demokratične igre in spada k preteklosti, ker prihodnost pripada svobodi. Zmaga z dne 28. aprila utegne biti tudi njena zadnja zmaga, kajti partija je napela vse sile, posebno tam, kjer je povezana s socialisti... Uspeh komunistične partije je posledica napak demokratičnih strank in ne morda dejstva, da ideali komunizma presegajo naše ideale. Njegovi Ideali ln cilji ostanejo vedno isti; sprevrgli so se v tiranijo, da je hujše ne pozna zgodovina. Demokrati se morajo predvsem prepričati, da Je svoboda dragocena dobrina, toda krhka; zato Jo Je treba neprestano čuvati, da se ne razbije. Svobode sl ni mogoče nikdar dokončno pridobiti, tako da bi Je ne mogli več Izgubiti.« * * * Tudi po naših vaseh so komunisti slavili zmagoslavje posebno 1. maja. Gotovo bodo v prihodnosti postali Se bolj napadalni ln izzivalni. Pričakovati smemo tudi, da bodo svojo podrobno propagando od osebe do osebe še povečali in tam, kjer ne bodo zalegle lepe' besede, bodo dodali grožnje. Dovolj poznamo komuniste in njih metode. Prepričani smo tudi, da bodo iskali novih trojanskih konjev, da se vrinejo v slovenske demokratične vrste in jih minirajo. To bodo delali pod gesli narodne skupnosti in obrambe narodnih pravic, kot so delali v preteklosti In še bolj. Iskali bodo nadaljnje povezave z našimi organizacijami in njih člani. V ogenj bodo pošiljali nevtralne ljudi in časopise, da bi premotili čimveč demokratov in katoličanov. Vse to se je že dogajalo in se bo še bolj. Na ta način so med vojno pripravili OF in z njo komunistično revolucijo. Toda izkušnja in njih lastne izjave nas morajo zmeraj potrjevati v prepričanju, da med komunizmom in krščanstvom ni sprave, da med komunistično tiranijo in demokratično svobodo ni sožitja. Zato moramo ml neizprosno in brezkompromisno naprej po dosedaj začrtani poti. TELEGRAMI BEOGRAD: V jugoslovansko prestolnico je prispel glavni tajnik OZN U Tant, da bi se razgovarjal z jugoslovanskimi predstavniki o raznih mednarodnih vprašanjih. U Tanta je sprejel zunanji minister Popovič, na Brionih pa bo tajnik ZN obiskal maršala Tita. — Te dni se mudi na uradnem obisku v Jugoslaviji tudi finski predsednik Urho Kekkonen, ki je že zaključil svoje razgovore s Titom. Kekkonen je povabil jugoslovanskega predsednika na uradni obisk na Finsko. BONN: V Zahodni Nemčiji so dosegli sporazum v sporu s kovinarskimi delavci, ki so že dalj časa stavkali. Zaenkrat so dosegli povišek 5 odst., za nadaljnjo dobo pa bodo plače povišali še za druga dva odstotka. Velik delež za poravnavo tega spora ima gospodarski minister Erhard, ki je bil nedavno določen za kanclerjevega naslednika. MOSKVA: Tu se vrši proces proti britanskemu trgovcu Wynneju, ki so ga sovjetske oblasti ujele na Madžarskem in ga obtožile vohunstva. Skupno z njim sedi na zatožni klopi tudi nek sovjetski državljan. Kazni, predvidene za ta slučaj gredo od več let zapora do smrtne obsodbe. — Kubanski voditelj Fidel Castro nadaljuje svoj obisk po Sovjetski zvezi. Med dragim je obiskal Volgograd, bivši Stalingrad. PARIZ: Bivši francoski ministrski predsednik Michel Debrč je bil ponovno izvoljen v francoski parlament, in sicer z volitvami na Reuniansklh otokih. De-brč bo postal verjetno vodja večinske parlamentarne skupine. Opazovavci menijo, da misli gen. De Gaulle dodeliti Debreju še kako važnejše mesto, morda podpredsedništvo republike, M ga misli baje v kratkem ustanoviti. WASHINGTON: Na Cape Canaveralu so izstrelili nov satelit, Telstar II, ki naj bi imel podobne naloge televizijskega oddajnika na razdalje kot njegov predhodnik Telstar I. Menijo, da bo novi satelit prenašal tudi izsrelitev naslednjega ameriškega kozmonavta Gordona Cooperja. AL2IR: Alžirski ministrski predsednik Ben Bella je povabil generala De Gaulla, naj obišče Alžirijo. Verjetno bo francoski predsednik vabilo sprejel, toda ni še določen čas obiska. Nad dvesto oseb je utonilo v Nilu V zgornjem Egiptu v bližini Maghagha je na Nilu utonilo 215 oseb. Vračali so se z obiska nekega pokopališča in so zasedli ladjo, ki je imela zmogljivost komaj za 80 oseb. V sredi reke se je ladja nenadoma nagnila in se potopila. Rešilo se je samo osem oseb. Izidi političnih volitev z dne 28. aprila so še vedno glavni predmet komentarjev in razpravljanja tako v časopisju kakor tudi v najvišjih političnih krogih. Posebno živahne diskusije se o tem vodijo v odgovornih krogih demokratičnih strank, na katerih leži odgovornost, da ohranijo še za naprej svobodo in demokracijo v Italiji. To temeljno vprašanje je spričo znatnega povečanja števila glasov Komunistične partije postalo spet aktualno. Voditelji glavnih političnih strank so že dali svoje prve komentarje o vodilnih izidih. V bistvu niso povedali nič izrednega, razen seveda komunistov, ki bi radi s svojo običajno demagogijo hoteli izsiliti od demokratičnih strank priznanje, da so oni odločilni faktor v italijanskem političnem življenju. Do tega seveda nismo še prišli, da bi svojo usodo prepuščali stranki, ki nima nobene demokratične legitimacije. Vendar pa mora porast komunističnih glasov v Italiji biti demokratičnim strankam v svarilo in opozorilo, da je treba z neutrudljivo delavnostjo utrjevati demokratične postojanke in ne se prepuščati varljivemu videzu, da bo že čas sam obračunal s totalitarnimi političnimi silami. NEKAJ UGOTOVITEV Volilni izidi niso ojačili demokratičnih sil v tisti meri kot se je pričakovalo. To in pa nepričakovan porast skrajne levice sta vnesla v demokratične vrste dokaj dvomov in negotovosti. To je v prvih dneh po volitvah povsem razumljivo in naravno. Toda če rezultate malo analiziramo in primerjamo, vidimo, da ni politični položaj tako tragičen, kot bi si ga kdo lahko predstavljal. Krščanska demokracija je res izgubila 700 tisoč glasov, toda je kljub temu ostala vodilna politična sila v državi. Vzrokov za ta zastoj je iskati v neugodnem položaju, v katerem se je stranka znašla za- Predsednik Kennedy o Pacem in terris Med slovesno proslavo stoletnice katoliške univerze v Bostonu je ameriški predsednik Kennedy govoril o okrožnici papeža Janeza XXIII. Pacem in terris. Predsednik pe posebej poudaril pronicljivo analizo velikih sodobnih problemov, ki jo vsebuje papeževa listina, kot so problem družbenega blagostanja, državljanskega dobra, problem razorožitve, problem mednarodnega reda in miru. Papeževa okrožnica — tako je dejal Kenmedv — na jasen način dokazuje, da je možno nuditi na osnovi velike vere dn njenih tradicij koristne nasvete za urejevanje javnih zadev; in ti nasveti so takšni, da imajo veljavo za vse ljudi, ki so dobre volje. Kot katoličan — tako je nadaljeval predsednik ZDA — sem ponosen na okrožnico papeža Janeza XXIII. o miru, kot Amerikanec pa bom povzel iz nje številne nauke. Predsednik je nato poudaril,, da se je sila poslanice papeža Janeza XXIII. povečala zaradi dejstva, ker je v soglasju s prepričanjem in težnjami, ki so jih nedavno izrazili tudi cerkveni dostojanstveniki drugih veroizpovedi in osebnosti iz vsega sveta. Zaključil je s trditvijo, da se človeštvo sedaj uči delati za napredek in mir preko ovir, ki jih predstavljajo sekte in različne ideologije. radi politične usmeritve na levo. Starejši ter imovitejši volivci ji morda iz osebnih interesov niso složno sledili in so svoje glasove usmerili k liberalni stranki. Iz podrobnejše primerjave izidov za zbornico in senat pa je razvidno, da so jo mlajši volivci (med 21. in 25. letom starosti) v veliki meri podprli. Bolj da misliti dejstvo, kako so mogli komunisti pridobiti milijon glasov, in to ne toliko v zaostalih pokrajinah, temveč v severnih industrializiranih predelih Italije, kjer vlada dokajšnje blagostanje. S tem v zvezi navajajo razne okol-nosti, ki so omogočile tako nenaraven premik glasov. Računajo, da je dober del levega krila Nen-nijevih socialistov, tako zvanih »carristov«/v znak protesta proti Nennijevi politiki podpiranja vlade glasoval za komuniste. Na drugi strani pa so komunisti razvili med emigranti z juga, ki prihajajo na delo v severno Italijo, tako delavnost in propagando, da so jim v volilnih celicah dali svoj glas, čeprav ni bilo doslej to v njihovem običaju. NOVA VLADA? Praktično se sedaj strankam, ki so tvorile ali podpirale Fanfani-jevo vlado levega centra, postavlja vprašanje, ali brez pomislekov potrditi sedanjo vlado, to se pravi nadaljevati z levim centrom, ali sprožiti vladno krizo. Socialdemokratski prvak Saragat v svojih komentarjih meni, da je treba nekaj storiti ne glede na izid kongresa socialistov, ki so ga poluradno napovedali za mesec julij. Po njegovem bi bilo treba sprožiti vladno krizo in se nato domeniti o novem programu, ki bi moral bolje jamčiti krepitev demokratičnih ustanov. Drugi voditelji se niso še izjasnili, ker se morajo prej posvetovati s političnimi tajništvi svojih strank, katerih sklicanje so napovedali za ta teden. Ni izključeno, da bomo za nekaj mesecev imeli neke vrste prehodno vlado, dokler se ne dovolj razšisti zadeva s socialisti, kateri bodo končno morali ubrati neko pot. Predvideva se zato, da bo njihov vsedržavni kongres zelo živahen in pomemben. _____ v Po Ruskovem obisku Ameriški zunanji minister Dean Rusk se je na poti iz Indije proti domu ustavil za en dan v Beogradu, kamor ga je izrecno povabil maršal Tito. Obisk ameriškega državnika v Jugoslaviji ni bil predhodno predviden. Toda jugoslovanska diplomacija je na vse načine pritiskala na Washington, da je končno privolil. Jugoslovanski predsednik je poslal Kennedyju posebno poslanico, v kateri mu je razložil politični in gospodarski položaj Jugoslavije ter ga prosil, naj pusti priti Ruska v Beograd, ko se bo ta vračal z obiska pri svojih zaveznikih v azijskih državah. Ameriški minister se je med svojim enodnevnim obiskom v jugoslovanski prestolnici sestal s predsednikom Titom ter zunanjim ministrom Kočo Popovičem. V zaključnem poročilu je rečeno, da so si med razgovori izmenjali poglede na razna mednarodna vprašanja ter o stanju jugoslovansko -ameriških odnosov. Nobena skrivnost ni, da je glavni predmet razgovorov tvorila trgovinska izmenjava med ZDA in Jugoslavijo, ki se je v zadnjem letu občutno skrčila zaradi črtanja Jugoslavije iz seznama privilegiranih držav. Zaradi tega ameriškega zakona je jugoslovansko gospodarstvo utrpelo znatno škodo, ker se je izvoz v ZDA praktično ustavil. Do tega drastičnega sklepa je prišel ameriški kongres, ko se je Jugoslavija v preteklem letu spet močno naslonila na Vzhod. Med razgovori v Beogradu so jugoslovanski voditelji napeli vse sile, da bi Ruska prepričali o jugoslovanski nevtralnosti do obeh taborov in da torej zaradi tega ni razlogov za omenjeni sklep ameriškega kongresa. V ta namen so ga sprejeli z vsemi častmi in prav tako slovesno so se od njega poslovili. Jugoslovansko časopisje je o bisku posvetilo veliko pozornost. Iz tega je razvidno, da so jugoslovanski voditelji; čeprav s srcem v Moskvi, še vedno navezani s svojimi želodci za Ameriko. Ni znano, kako je Ruskova misija v Beogradu uspela. Baje je ameriški minister obljubil, da se bo doma zavzel, da bi kongres preklical svoj sklep o skrčenju trgovine z Jugoslavijo. Morda bodo ZDA v doglednem času te omejitve res odpravile in komunistični Jugoslaviji dale nova posojila in omogočile nove olajšave v trgovini ter pošiljale žito zastonj. Toda vse to ne bo rešilo splošne krize v gospodarstvu, katere glavni vzrok ne leži na omenjenem sklepu ameriškega kongresa, ampak v komunističnem sistemu kot takem. Novi filmi v Jugoslaviji V Dubrovniku snemajo film »Lov na obsojence«, katerega režira Amerikanec Preacktom, ki je obenem tudi producent. Film snemajo skupaj z ljubljanskim Tri-glav-Filmom. Slovenski filmski družbi »Tri-glav-Film« in »Viba-Film« sta začeli v Ljubljani s filmom »Samorastniki«, ki je povzet po romanu Prežihovega Voranca. Film režira Igor Pretnar in v njem nastopajo nekateri gledališki igravci, ki so se že prej uveljavili tudi v filmu. To so Rudi Kosmač, Majda Potokarjeva, Sava Severjeva, Lojze Rozman in Vladimir Skrbinšek. Predmet filma ima socialni značaj. »Na Drini most« v filmu Roman Iva Andriča »Na Drini most«, ki je pred dvema letoma prejel Nobelovo nagrado za književnost, bodo priredili za film. Načrt bo izvedla neka ameriška filmska družba. Dragocen prstan v želodcu ribe Nenavaden dogodek se je dogodil na ribjem trgu pri mostu Milvio v Rimu. Gospa je kupila veliko ribo in prosila trgovca, naj ji jo očisti. Ko jo je trgovec odprl, je na veliko začudenje zapazil, da ima riba v želodcu dragocen prstan iz platina z velikim dragim kamnom. — Začel se je prepir.Gospa: »Prstan je moj, ker sem ribo kupila jaz.« Trgovec: »Prstan je moj, ker je bila riba moja.« Trgovec je nato predlagal, naj bi prstan prodala in si izkupiček razdelila, Gospa s item ni bila zadovoljna. Prepir se je končal na policiji, kamor sta bila oba skupaj z ribo odpeljana. Verjetno, da bo prstan prišel med izgubljene predmete na občino. ROMAN RUS: Sveta brata in rimska Cerkev 1 KRŠČANSKI NAUK j OČE IN MATI Kot otrok je živel Jezus z Marijo in Jožefom v Nazaretu. Ko je bil 12 let star, je romal z njima v Jeruzalem k velikonočnemu prazniku. Po praznikih se je vrnil z njima v Nazaret in jima je bil pokoren. (Gl. Luk 2,41-50) Bog nam je v svoji veliki ljubezni dal starše. Od njih imamo življenje; starši za nas skrbijo in nas vzgajajo. Starši so namestniki božji in so nam izkazali že nešteto dobrot. Bog jim je ukazal, da nam kažejo pot proti nebesom. Zato moramo starše spoštovati, ljubiti, jih ubogati in jim biti hvaležni. 1) Starše moramo spoštovati : moramo jih čislati, z njimi in o njih lepo govoriti in se do njih spodobno vesti. — Zoper to spoštovanje greši: kdor starše prezira, se jih sramuje, jih zaničuje, o njih nespoštljivo govori in je surov do njih. V stari zavezi je veljalo: »Kdor očeta ali mater udari, naj umrje. Kdor očeta ali mater preklinja, naj umrje.« (II. Mojz 21,15-17). 2) Starše moramo l j u biti : zanje moramo moliti, jim dobro želeti in delati veselje, jim pomagati, posebno če so bolni. Oni so za nas skrbeli, ko se tega še zavedali nismo. »Moj sin, podpiraj svojega očeta v njegovi starosti, ne žali ga, dokler živi.« (Sir 3,12). Starše moramo ljubiti, četudi kdaj ne napravijo vsega prav. — Zoper ljubezen do staršev greši, kdor za starše ne moli, jih žali ali jim napravlja žalost, jim hudo želi ali jim ne pomaga v bolezni in stiski. 3) Starše moramo radi, hitro in natančno ubogati. »Otroci, bodite staršem poslušni v vsem, zakaj to ugaja Gospodu.« (Kol 3, 20). Brez ubogljivosti ne more nobena družina srečno živeti. — Kdor je do staršev samosvoj in trmast, jim ugovarja ali se jim celo upira, greši zoper pokorščino. Le če bi starši ukazali storiti kaj slabega, jih ne smemo ubogati, ker Bog sam tega noče. Dolžnost pokorščine preneha, ko postanejo otroci samostojni in ne žive več s starši v skupnem gospodinjstvu. Spoštovanje in ljubezen ne prenehata nikdar. Bog ni samo zaradi lepšega napisal: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. — ; — l\l¥ Iz življenja Cerkve.^ Bi. Nikolaj Tavelič Dne 23. aprila je imela Obredna kongregacija svete Stolice sejo, na kateri so kardinali in konsultorji med -drugim razpravljali tudi o mučeništvu blaženega Nikolaja Taveliča. Iz tega se da razbrati, da je proces za razglasitev svetnikom v polnem teku. Nikolaj Tavelič je bil po rodu iz Dalmacije. Deloval je kot frančiškanski misijonar v Bosni in v Sveti deželi, kjer je leta 1391 pretrpel mučeniško smirt. 150-letnica Vincencijevih konferenc V Parizu je zborovalo vrhovno vodstvo Vincencijeve konference ob 150-letnioi rojstva Friderika Ozanama, ustanovitelja Vincenci jevih konferenc. Vincencijeve konference so dobrodelne ustanove, ki štejejo 29.000 oddelkov in 600.000 članov. Delujejo v 49 državah ali deželah. Približno 600 tisoč družin in 2 milijona ljudi prejema od teh konferenc potrebno pomoč. Friderik Ozanam, univerzitetni profesor na Sorboni v Parizu, se je rodil 23. aprila 1813 v Milanu, umrl je leta 1853 v Marseju. Od leta 1954 je v teku proces za njegovo razglasitev blaženim. Poljski škofje o pouku krščanskega nauka Listi poročajo o obisku dunajskega kardinala Koeniga na Poljskem dn poudarjajo, da so Poljaki, kakor tudi njihove oblasti, z veseljem sprejeli cerkvenega kneza. Nekateri menijo, da bo to pripomoglo k ponovnemu zbližan ju komunističnih oblasti do katoliške Cerkve. — Od druge strani listi poročajo, da so poljski škofje izdali pastirsko pismo o poučevanju krščanskega nauka. V listu omenjajo težave, s katerimi se morajo boriti duhovniki, ki želijo poučevati krščanski nauk, in razne ovire, S katerimi skuša režim omejiti ali preprečiti obisk krščanskega nauka. Kardinal Višinski se zahvaljuje staršem za pogum, ki so ga pokazali pri pošiljanju otrok h krščanskemu nauku, in jih spodbuja, naj to vztrajno nadaljujejo. Sv. oče za mesec maj Za začetek majniške pobožnosti je sveti oče poslal rimskim vernikom posebno pismo, v katerem jih prosi, naj vztrajno molijo za uspeh koncila. S tem pismom prosi tudi vse katoličane sveta, naj se pridno zatekajo k nebeški Materi, predvsem z molitvijo rožnega venca. Kardinal Koenig se je vrnil v Avstrijo Dunajski nadškof kardinal Koenig se je vrnil s Poljske na Dunaj dne 4. maja zve čer. Prekoračil je avstrijsko-češko mejo na prehodu pri D ra sen hoten. Na Poljskem se je udeležil slovesnosti na čast čensto hovski Materi božji na Jasni gori in je skupno s poljskim primasom Wyszynskim govoril zbranim vernikom v latinščini. Oba govora so nato taikoj prevedli v poljščino. Kljub slabemu vremenu se je sv. maše na prostem udeležilo ogromno poljskih vernikov. Kardinal Koenig je v svojem govoru poveličeval Mater božjo, kraljico Poljske. Obljubil je poljskemu primasu, da se bo vrinil na Poljsko leta 1966 ob tisočletnici pokristjanjenja Poljakov. Ob povratku na Dunaj je kardinal izjavil, da ga je globoko ganila vernost poljskega ljudstva an njegova vdanost sv. Cerkvi. Izjavil je še, da je vera Poljakov mnogo večja kot pa vera avstrijskih vernikov. Cerkev razdeljuje zemljo kmetom Cerkvene oblasti v pokrajini Cusco v Peruju so izdelale načrt, na podlagi katerega bodo razdelile 1500 družinam zemljišče, ki je doslej pripadalo Cerkvi. Nadškof iz Cusco Carlos Jurgens Byme je izjavil, da posebna komisija proučuje površino in značilnosti različnih zemljišč, prodno jih bodo podelili družinam, ki so jih že doslej obdelovale. Pobuda je delo obširnega načrta agrarne reforme, s katero je pričela Cerkev po vsej Latinski Ameriki. Podobne podelitve zemljišč obdelovavcem izvajajo tudi v drugih škofijah Peruja ter v Čilu, v Braziliji in -Ekvadorju. — Tako dela Cerkev. Komunisti pa kmetom zemljo obljubljajo, potem jo pa vzamejo. Izredno romanje v Lurd V septembru bo poromalo v Lurd 700 poliomielitičnih bolnikov iz vse Francije. Mnogo izmed teh bo potovalo zaprtih v jeklenih pljučih zaradi težkega stanja. Za u-resničitev tega načrta je bilo potrebnih pet let, zlasti še ker francoska železniška uprava prepoveduje prevoz gorljivih snovi, kakor je zrak v steklenkah, potreben za bolnike v jeklenih pljučih, in pa motorjev. Prve prošnje na železniško upravo so bile vložene leta 1958, da bi ugodili želji neke 28-letne zdravnice, ki je obolela za poliomielitisom. Zadeva se je zavlekla za celih pet let in zdravnica je med tem časom že umrla. Toda njena zamisel ni umrla z. njo in sedaj bodo drugi bolniki deležni tega, Časar ona ni mogla doseči. Zgodovina Cerkve po televiziji Vse nedelje meseca maja bodo predvajali po televiziji National Broadcasting Company v ZDA v okviru programa »Katoliške ure« vrsto televizijskih dokumentarnih filmov o zgodovini katoliške Cerkve. Omenjene štiri oddaje, to je vsako nedeljo ena, bodo imele naslov: »Jaz sem z vami«. V njih bo prikazanih 2000 let življenja katoliške Cerkve s posebnim ozirom na 20 ekumenskih koncilov. Prvi film, ki so ga predvajali 5. maja, je imel kot temo pričetek krščanstva. Snemali so ga v Jeruzalemu, Baalbeku, Rimu, Atenah, Korintu, Efezu, v Niceji in Carigradu, Komentar k filmu je napravil znani ameriški katoliški pisatelj Filip Sharper. Vse filme so izdelali na podlagi nasvetov pomožnega škofa iz Newarka Doughertyja in predsednika Seton Hall University. V staroslovanskem življenjepisu sv. Cirila beremo: »Potem ko je delal tri in pol leta v Veliki Moravski, je odpotoval s svojim bratom Metodom in nekaterimi izbranimi učenci v Rim. To se je zgodilo v prvih mesecih leta 867. Skupina se je nekaj mesecev ustavila na dvoru panonskega kneza Kocla, da je poučila njega, kakor tudi nekatere izbrane učence v novi slovanski pisavi.« Šele po 14. decembru 867 je sveti Ciril prispel s svojo skupino v Rim. To vemo z vso gotovostjo, ker je bil 14. decembra tistega leta izvoljen za papeža Hadrijan II., ki je, potem ko je zvedel, da sveti Ciril nosi s seboj dragocene relikvije papeža sv. Klemena, ki jih je našel na Krimu, šel osebno temu naproti skupno z duhovščino in ljudstvom onkraj vrat Porta Flaminia, ki se danes imenujejo Porta del Popolo. Relikvije so z veliko slovesnostjo nato nesli najprej v baziliko sv. Petra, nato pa v baziliko, ki je bila že stoletja posvečena sv. Klemenu, pri Kolo-seju. ODOBRITEV SLOVANSKE LITURGIJE Katera vprašanja sta hotela sv. brata urediti v Rimu? Najprej odobritev liturgije v slovanskem jeziku. Da bi uvedel slovanski jezik v bizantinsko liturgijo, je moral sv. Ciril dobiti odobrenje bizantinskega cesarja in patriarha, kar je v resnici dosegel, še predno je pričel svoje poslanstvo pri slovanskih narodih. Ko pa je hotel v teku svojega misijona uporabiti tudi zapadni obred v slovanskem jeziku, je potreboval dovoljenje in odobritev rimskega apostolskega sedeža. Ko je prispel v Rim, je prinesel s seboj slovanski prevod Ordinarium Missae, ki ga pa ni prevedel neposredno iz latinščine, marveč iz grščine, pri čemer je uporabljal besedilo, ki so ga nekaj časa rabili v Solunu. Ta liturgija, ki so jo imenovali liturgija sv. Petra, je bila v rabi v Solunu, ker je to ozemlje prvotno bito del rimskega patriarhata. Solunski nadškof je imel naslov: Vicarius Domini Papae per Illyricum. Da bi lahko uporabljal to liturgijo srt Petra v slovanskem jezikti, je Ciril potreboval tako imenovane spremenljive dele: Oratio, secreta, posteommunio in praefatio. Te dele je Ciril prevedel v Rimu in odlomke tega prvega rimsko-slovanskega misala imamo ohranjene v kijevskih listih. Benediktinski pater Kuni-bert Mohlberg, profesor na benediktinski univerzi sv. Anzelma v Rimu, je dokazal, da je prototip tega misala v kodeksu, ki ga poznamo pod imenom Sacramentarium iz Padove. V času od 12. do 16. julija 1963 bo v Salzburgu Salzburški kongres slovanske zgodovine (Congressus Historlae Slavicae Salisburgensis) v počastitev 1100-Ietnice prihoda svetih bratov Cirila in Metoda v donavske pokrajine in začetek njunega delovanja v metropoli Salzburgu. Zborovanje bo na salzburški univerzi. — Razpravljali bodo o vprašanju: »Slovani med vzhodom in zahodom v zgodovini in sedanjosti« Ta ogromna snov je razdeljena v razpravljanja s predavanji in diskusijami v štirih sekcijah: 1. Vzhodna Srednja Evropa v zgodovini in sedanjosti: 2. Zgodovina Vzhodne in Zahodne cerkve v njunih medsebojnih odnosih; 3. Cirilmetodljska vprašanja; 4. Slovanska filologija in starlno-slovje. K častnemu predsedstvu pripadajo zastopniki teh strokovnih ved: Cronia (Padova), Dolger (Monakovo), Dvornik (Wa-shington), Georgiev (Sofija), Grivec (Ljubljana), Gudcij (Moskva), Jakobson (Cambridge, ZDA), Kniezsa (Budapešt), Lehr-Splawinski (Krakau), Mazon (Pariz), Sten-der-Petersen (Arhus), Unbegaun (Oxford), Vaillant (Pariz), Vasmer (Berlin). Film o Don Bosku Poleti bodo začeli v Italiji, Franciji in Španiji snemati film o don Bosku. Režiser filma bo p. Filip Agostini, ki je že znan po svojih filmih verske vsebine, kakor »Po- V Rimu, kakor v Benetkah je Ciril naletel na močan odpor proti svoji novi ideji in se je mpral boriti z branivci trijezič-nosti; toda pridobil je zase papeža Hadrijana II., ki je odobril njegovo pobudo in dovolil rabo slovanskega jezika v rimski, to je zapadni liturgiji. Staroslovanski življenjepis nam pripoveduje, da se je slovesna otvoritev te liturgije vršila v baziliki Marije Snežne. Papež je vzel evangelij v slovanskem jeziku in ga položil na oltar, nato je Ciril daroval sveto mašo. POSVETITEV NOVIH DUHOVNIKOV Nadaljnje vprašanje, ki ga je bilo treba rešiti v Rimu, je 'bila posvetitev nekaterih gojencev, ki sta jih izoblikovala Ciril in Metod na Veliki Moravski in v Panoniji. Enajst škofov, ki so imeli jurisdikcijo v omenjenih pokrajinah, je bilo iz Salzburga in Passaua. Toda niti knez Ratislav niti Ciril nista hotela, da bi ti, posvetili slovanske kandidate, ker končno niso bili niti odvisni od njih. Zato jih je Ciril pripeljal s seboj v Rim in prosil papeža, naj dovoli njihovo posvetitev. Potem ko je odobril rimsko liturgijo v slcn>anskem jeziku, je papež Hadrijan II. dovolil tudi mašni-ško posvečenje slovanskih kandidatov, ki so jo izvedli nekateri suburbikarni škofje, med njimi so navedeni Formoso iz Porta, ki je bil kasneje papež, in Gauderiko iz Velletrija. Potem ko so prejeli mašniške redove, so nekateri novomašniki darovali sveto mašo po rimskem običaju v glavnih rimskih cerkvah. Ne vemo, če so se takoj nato vrnili v svojo domovino, ali če so vsaj nekateri ostali dalj časa v Rimu skupno s Cirilom in Metodom. USTANOVITEV SLOVANSKE HIERARHIJE V zvezi Z obema prejšnjima vprašanjema je bilo tretje najvažnejše vprašanje, ki ga je bilo treba rešiti v Rimu, namreč ustanovitev slovanske hierarhije, ki bi bila neodvisna od nemške in bi imel oblast nad njo samo papež. Taki so bili načrti kneza Rastislava. ki je prav v ta namen prosil za misijonarje iz Bizanca. Ciril in Metod sta pridobila papeža Hadrijana II. tudi za to idejo. Ni šlo preprosto samo za ustanovitev kake škofije. Zaradi tega papež kasneje ne bi prišel v spor z nemško hierarhijo. Šlo je za to, da bi ustanovili blok med vzhodnim in zapadnim cesarstvom, na katerega bi papeži lahko računali. Bilo je prav v trenutku, ko je Focij pričel s svojimi nasprotovanji proti rimske- govor karmeličank« in »Tereza Iz Lisieuxa«. Oba filma sta bila nagrajena od OCIC. Film bo obravnaval dom Boskovo življenje od leta 1823 do 1. 1860 in bo imel za ozadje zgodovino zedinjenja Italije. Pri filmu bo sodelovalo nad tisoč otrok. Nov slovanski samostan v Italiji Te dni so postavili temeljni kamen za novi samostan slovanske benediktinske kongregacije sv. Adalberta, in sicer v bližini svetišča Milostipolne Matere božje v Rasigli pri Folignu v Italiji. Slovesnosti sta se udeležila med drugimi tudi nadškof iz Spoleta Radossi in škof iz Foligna Silvestri. Kongregacija sv. Adalberta ima sedaj samo še dva samostana: enega na Poljskem, drugega pa v Jugoslaviji. Na- Širite »Katoliški glas" daljnja dva, ki sta bila v Pragi in ki ju je ustanovil sv. Adalbert sam leta 993, je leta 1950 zatrl tamkajšnji komunistični režim. Obnovitev čudeža sv. Januarija V neapeljski katedrali se je v soboto 4. maja zvečer obnovil čudež sv. Januarija. Posode, kjer hranijo svetnikovo kri, so dvignili iz zakladne kapele v katedrali in jih v procesiji prenesli v baziliko sv. Klare. Do čudeža je prišlo že med prenosom relikvij. Napolitanei sklepajo iz tega čudeža, da jim bo letošnje leto prineslo blagostanje in srečo. mu apostolskemu sedežu. Pretila je nevarnost, da bi po Carigradu zdrknili v razkol tudi slovanski narodi. Zato je bila Apostolska Stolica pripravljena nuditi koncesije, da bi tako čim bolj povezala vezi med Rimom in slovanskim svetom. Da bi se izognil reakcijam nemške hierarhije, pod katere oblast so spadala slovanska ozemlja, ker je tam izvajala misijonsko delo več desetletij, je papež Hadrijan II. vzpostavil staro metropolo Srem, današnjo Sremsko Mitrovico na Hrvaškem, ki so jo leta 582 porušili Avari in ki je tedaj imela jurisdikcijo tudi nad Panonijo. Oba brata sta ostala v Rimu dalj kot sta predvidevala. Proti koncu leta 868 je Ciril zbolel in 14. februarja 869 umrl. Pokopan je bil z velikimi častmi v baziliki sv. Klemena. Za novi slovanski metropolitanski sedež je bil zato posvečen njegov brat Metod. Po vsej verjetnosti ga je posvetil papež sam. Potem ko mu je podelil nadškofovsko dostojanstvo, ga je papež imenoval za svojega legata pri slovanskih narodih. APOSTOLSKO PISMO HADRIJANA II. Ker je želel, da bi končno mogel odpotovati iz Rima na svoj misijon, ki mu je bil tako drag, je Metod dobil od papeža Hadrijana II. apostolsko pismo, ki je bilo naslovljeno na kneza Velike Moravske in Panonije, v katerem je papež ne samo potrdil rešitev vseh stavljenih problemov, marveč je tudi zagrozil s kaznimi tistim, ki bi se drznili nastopiti proti. Ni bilo samo enkrat, da je Metod prišel v Rim. Ko so ga kasneje člani nemške hierarhije obtožili, da ne uči pravega nauka — šlo je za dejstvo, da Metod ni molil Fi-lioque v Veri, kot tega v ostalem v tistem času niso delali niti v Rimu, in da je vpeljal vzhodno disciplino v pogledu posta, ga je papež Janez VIII. poklical pred se, da bi odgovoril na te obtožbe. Prispel je leta 880. Metod ni samo v celoti zavrnil vse obtožbe, marveč je celo prejel potrdilo vseh svojih privilegijev. Njegovi nasprotniki pa se niso vdali. Moral je še mnogo trpeti, zlasti s strani enega svojih podrejenih škofov. In tudi v tem primeru se je Metod obrnil na papeža Janeza VIII. in prosil za njegov poseg. NEOMAJNA POVEZANOST Z RIMOM Na ta način sta oba brata vedno ohranila z Rimom najboljše odnošaje. Čeprav bi kot Bizantinca lahko postavila ozemlja, ki sta jih pokristjanila, pod jurisdikcijo Carigrada, nista storila ničesar proti rimskemu cerkvenemu pravu, ker sta vedela, kakor pravi papež Hadrijan II., da te pokrajine pripadajo pod Apostolski Sedež. Nasprotno, prišla sta v Rim, da bi tu rešila. svoje težave in se povsem podredila odločitvam svete rimske Stolice. Verjetno je v teku svojega drugega rimskega bivanja Ciril dobil nalogo, naj prouči Acta Focijeve razkolne sinode iz leta 867, na kateri so hoteli izobčiti papeža Nikolaja I. V Rimu je Ciril napisal tudi Scholion h kanonu 28. kalcedonskega koncila. Nazadnje ga je v Rimu poklical k sebi Gospod, da je prejel nagrado za svoj veliki napor. Zaman je brat Metod storil vse mogoče, da bi odpeljal truplo svojega velikega brata v domovino, kar je srčno želela tudi njuna mati. Rimljani si niso pustili vzeti časti braniti tako dragocene relikvije. Božja Previdnost je storila, da je prišel v Rim sloviti misijonar in v Rimu ga je poklicala k sebi po tako zasluženo plačilo, potem ko je obiskal toliko novih dežel. Zato je moral ostati v Rimu pokopan. Ciril je dobil častitljiv grob v baziliki sv. Klemena na koncu leve ladje stare bazilike, kjer njegov grob še danes častimo. Papež sam je hotel posvetiti Metoda za škofa in ga odlikovati z nadškofovskim dostojanstvom. S tem dejanjem je prišel novi nadškof pod neposredno jurisdikcijo Rima. V Bizancu so smatrali to posvetitev kot odpad od bizantinske cerkve, zato tudi danes v grškem koledarju ni mesta za Cirila in Metoda. Večkrat slišimo med odpadlimi vzhodnimi kristjani govoriti o Cirilu in Metodu kot o njih apostolih in očetih. Iz njiju bi radi napravili početnika bridke odcepitve od Rima. To pa, kar smo tu objektivno prikazali, povsem jasno dokazuje, da sta sveta brata Ciril in Metod v teku vsega s\’ojega Življenja na najboljši način izpričevala svojo navezanost na rimskega papeža, svojo vdanost Sveti Stolici in hkrati svojo pripravljenost podrediti se odločitvam Svete Stolice. IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIlnllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllMIIIMIIIII Salzburg b sv, Cirila i P. Van Straaten ali p. Slanina To je ime belgijskega patra, čigar ime in delo je že zdavnaj prešlo meje njegove domovine. Do 1947. leta je bil samo navaden pater v opatiji Tangerlo, ko je msgr. Kindermann prosil opata, naj mu stavi na razpolago tega močnega moža, čigar zunanjost bi se dala primerjati z gorskim vodnikom, da bi vodil akcijo za pomoč Cerkvi molka. Najprej je obiskal razne barake in bunkerje, kjer so bivali nemški begunci) in si tako ustvaril sliko obupnega stanja, v katerem so živeli ti ljudje. Ko se je vmil v domovino, se je lotil velikega dela, kajti pridobiti je bilo treba ljudstvo, da bi priskočilo na pomoč in prispevalo za bivše osvojevavce, ki so toliko gorja prizadejali mirnemu belgijskemu narodu. V kratkem času je njegov duh po spravi in odpuščanju tako prevzel ljudi, da je veliko žena darovalo zadnjo obleko ustreljenih mož in sinov za pomoč nemškim beguncem. POMOČ CERKVI MOLKA Posebno pozornost je posvetil tako zva-nim »Duhovnikom z nahrbtnikom«, ki so zbežali iz Vzhodne Nemčije in ki so peš ali na starih kolesih prepotovali kilometre in kilometre, da bi ponesli tolažbe raztresenim vernikom. Za pomoč tem je začel z nabiralno akcijo slanine in od tod ime Pater Slanina. Pridobil je kmete, da so začeli rediti po enega prašiča za pomoč Cerkvi molka. V Konigsteinu je ustanovil hišo, kjer so imeli ti duhovniki svoje zbirališče in kjer so lahko dobili najnujnejše. Kmalu se je njegova nabiralna akcija razširila tudi na Holandsko in tako so prihajale tone in tone živeža, obleke in knjig v Konigstein. Pa tudi v sami Zapadni Nemčiji je začel z nabirko in dosegel velike uspehe; naj navedem samo primer: v Essenu je samo v enem dnevu nabral 187.000 mark, 44 ton hrane, 57 motornih koles, 4 avtomobile, 18 kg srebra in raznih draguljev. Kmalu je začel ustanavljati potujoče kapele, ki so se pomikale iz kraja v kraj, in tako so ljudje lahko prišli k službi božji. Zdrževal je nič manj kakor 3000 »Duhovnikov z nahrbtnikom«. Nato je vrgel med kmete novo zamisel in sicer: darujte prgišče žita! S tem je deloma kril stroške za zidavo raznih cerkva in kapel. Začel je s 'popravljanjem raznih samostanov ob meji, kjer naj bi se pripravljali v molitvi in žrtvi redovniki, ko bo nastopil čas, ki ga bo Bog določil, kot konec komunističnega suženjstva. Ob Stalinovi smrti je znal izkoristiti priliko in z velikopotezno akcijo je spravil onstran meje ogromne količine blaga, enako ob vstaji na Poljskem, v Berlinu in na Madžarskem. KRŠČANSKE DELOVNE BRIGADE Druga velika zamisel tega neutrudnega patra so »Glani graditelji«. To je nov način apostolata za zgraditev hiš najbednej-šim. Do 1953. leta se je ustanova že tako razširila, da je postala samostojna in dobila mednarodno ime Internationale BouvvOrde. Člani se delijo v tri skupine: 1) prostovoljci-začasni, to so mladeniči od 17. do 30. leta, ki se obvežejo, da bodo nudili en mesec brezplačnega dela; 2) pro-stovoljci-tehndki, ki se po treh mesecih specializacije obvežejo, da bodo nudili svojo pomoč brezplačno eno leto; 3) prosto-voljci-dosmntni, ki se obvežejo, da bodo služili Cerkvi celo svoje življenje in to zlasti v Afriki in Aziji, kjer je potreba največja. Pa tudi dekleta lahko sodelujejo pri tej ustanovi in sicer njih prispevek pride prav v gospodinjstvu, kjer je poverjena skrb kuhanja in pospravljanja članom graditeljem. Voditelji gibanja skrbijo za dotok novih članov tako, da gredo v razne katoliške krožke, posebno študentovske in delavske, in tam razlagajo o taki akciji. Nikakor jim ne prikrivajo, da bodo posebno ne-navajeni težkega dela prve dneve zelo u-trujeni; toda prikažejo jim vso lepoto žrtvovanja, ki ublaži in napravi še tako težko delo lahko in mu da nadnaravno vrednost. Vsako skupino vodi duhovnik, in ;ta je silno raznolika; kajti člani so si različni po narodnosti, šegah, navadah; iz različnih slojev so prišli skupaj in vendar tvorijo enoto, kajti vse druži velika ljubezen Kristusova. Delavci pridejo v stik s študenti in vsak po svoje si naberejo bogate izkušnje. Posebno številni so seme-niščniki, zlasti francoski in nemški, ki tako preživijo počitnice, in opazilo se je, da se njih poklic v stiku z odličnimi laiki še bolj utrdi in vsi pridejo do posvečenja in se nato lotijo apostolskega dela z nadpovprečno vnemo. Doslej je število takih idealnih fantov, ki je žrtvovalo svoje počitnice ali tudi kako leto, naraslo na 25.000. V osmih letih je bilo med člani 30 različnih narodnosti in zgradili so 3600 hiš za brezdomce, 197 šol, 92 cerkva in razne bolnice za gobavce. In vse to delo so opravili, ne da bi za to dobili nikakega plačila, kajti za vstop morajo plačati približno 4000 lir. Z zgledom, ki ga dajejo, pritegnejo pozornost ljudi, s katerimi pridejo v stik. Naj navedem samo primer. Leta 1956. je neka skupina Flamcev gradila v Cannesu 11 hiš za španske komunistične begunce. Sprejeli so jih zelo hladno in skoraj sovražno. Poleg tega ni bil možen skoraj noben stik, kajti eni so govorili samo flamski, drugi pa samo španski. Delo pa je šlo hitro od rok in v 40 dneh so hiše bile že gotove; ko so se člani poslavljati, so jih Španci s solzami v očeh spremljali na kolodvor in kar 6 od 11 družin se je v tistih dneh vrnilo k Bogu. Zvečer po opravljenem delu imajo prosto in ta prosti čas uporabijo, da pridejo v stik z ljudmi iz okolice, v kateri delajo, jim govorijo o Bogu, o krščanskem nauku, o Cerkvi in poleg tega jim z zgledom kažejo, da živijo, kakor jih učijo. Zbiralni oenter za Italijo je v Cogndti pri Trentu. Priredil M. V. FI L M II Gattopardo Režiser Luchino Visconti ustvarja prav tako kot Fellini malo filmov. Ne spada torej k tistim filmskim ustvarjavcern, ki skoro stresajo iz rokava svoja dela. Taki so zlasti -režiserji mlade generacije. Visconti potrebuje mnogo časa, preden da film na tržišče. In to takoj razumemo, kadar gledamo njegova dela. O njegovem zadnjem filmu je bilo že mnogo napisanega: nekateri kritiki ga smatrajo za njegov največji in najboljši film; eden od njih celo trdi, da je film boljši kot knjiga (to je seveda zelo tvegana trditev); na drugi strani pa so kritiki, ki so njegovo zadnje delo popolnoma uničili, češ, to je njegov najslabši film in še oddaleč ni spoštoval vsebine, ki jo obravnava roman. Kot se skoro vedno zgodi v takih slučajih, je resnica nekje na sredi: film ima svoje pozitivne in negativne strani. Znano je, da je Visconti zelo natančen, včasih do pretiranosti, zlasti v tem, da popolnoma rekonstruira okolje, v katerem se dejanje odigrava. S snemanjem filma -po znanem romanu sicilskega plemiča Lampeduse si je prevzel nelahko nalogo, zlasti za prikazovanje tedanje Sicilije ter večjih ali manjših junakov, ki jo predstavljajo. Ker je znana njegova skrajna natančnost, se je lahko že vnaprej vedelo, da bo film zahteval ogromne stroške, ki so biti v resnici še mnogo večji kot je bilo sicer v načrtu. Kdor je prebral roman, ne bo mogel nikakor trditi — -kot je -storil kritik neke znane revije —, -da je film boljši kot književno delo. Kaj takega je tudi nemogoče: film, četudi je še tako popoln in skrbno izdelan, ne -more prikazati vseh tistih krasnih odtenkov človeške duše, kakor jih lahko napisana beseda.. Visconti je v filmu marsikaj izpustil in je to tudi razumljivo. Tako je n. pr. film zak-ljučil z velikim plesom sicilskih plemičev, medtem ko se roman še nadaljuje in prikazuje smrt glavnega junaka ter stanje rodbine po njegovi smrti. Vendar je treba priznati, da mu je uspelo izraziti idejo romana, zlasti -razdvojenost glavnega junaka, princa Saldne, ki živi na prehodu med eno dobo in drugo in mu to stanje povzroča notranji nemir in trpljenje. Tudi mu je uspelo ponazoriti okolje, v katerem se gibljejo vsi junaki romana. V ameriškem igravcu Burtu Lancastru je našel čudovit lik za vlogo glavnega junaka. Lahko rečemo, da nismo tega ig-ravca še nikdar videli tako igrati.. Drugi i-graivoi, ki sestavljajo nekako okvir, so se tudi odlično izkazati v svojih večjih ati manjših vlogah. Edina, ki precej šepa, je Claudia Cardinale in se zares čudimo, kako neki je mogla ta igravka doseči -tako popularnost. Njen obraz pozna samo dva izraza: enega, ko je resna, drugega, ko se smeje (mimogrede naj omenimo, da je njen glas zelo zoprn in neprijeten). In to je za resnično igravko res premalo. Po našem mnenju je prevelika razlika -med glavnim junakom in ostalimi negativna točka filma : kadar namreč ne vidimo njega na platnu, se zdijo vse ostale osebe kot medle sence. Res je, da je princ Salin-a osrednja točka, okrog katere se razvija celotno dejanje. Vendar imajo tudi druge osebe svojo važnost. Drugo, kar moramo poudariti, je to, da je film ponekod morda malo preveč -razvlečen, zlasti -se je Visconti predolgo mudil -pri znanem -plesu, s katerim se film zaključi. Zaradi svoje vsebine in dolžine (cele tri ure in pol) je to zadnje Visoonti-jevo delo zelo težko in ga nikakor ne priporočamo -tistim, ki hodijo v kino le za zabavo. Film je primeren za odrasle. Mira PO VOLITV (komentar agencije »Italia«) Demokratične sile -so v Trstu in na deželi dosegle nesporen uspeh, dočim je komunistična stranka ostala n-a svojem izhodišču, kljub prizadevanjem, da bi si pridobila -indipendentistične volivce, volivce- razpuščene NSZ in pa socialistično levico. — V Miljah je komunistična stranka celo izgubila glasove v primerjavi z upravnimi volitvami -leta 1960. Demokratične stranke, katerim je treba dodati tudi u-speh »Skupne slovenske -liste«, pa so -znatno napredovale in v Trstu celo razširile demokratično področje. Ob volitvah poudarjajo tudi, zlasti na socialistični strani, hude napade posl. Vi-dalija, ki je v milj-skem -aktivu -na predvečer volitev javno žalil socialistično -stranko in Slovence NSZ, ki so prešli v PSI, in se znesel tudi nad Laureniti-jem. -Poleg tega se je Vidali zadnje dni pos-lužil poskusa, da je v strankino propagando vpregel nekatere lažne-in-dipendentistične mladince. Uspeh take kampanje je bil skromen in po mnenju -demokratičnih krogov kaže le na osamljenje, v -katerem mora delovati komunizem na Tržaškem. V furlanski in posoški federacij-i pa so z nejevoljo vzeti na znanje Vidalijevo izbiro za senat, kar je pomenilo padec Pel-legrinija. Komunistična stranka, v razliko s KD in PSDI, ne bo imela za Furlanijo in za Posočje v -senatu -lastnega predstavništva. Uspeh Skupne slovenske liste (Agencija »Italia«) Skupn-a slovenska lista je dosegla za -poslansko zbornico znaten uspeh. Dosegla je načelno potrditev in dokazala, da KPI ni stranka Slovencev. Slovenski demokrati so se v Trstu odločili za -lastno listo, da so si tako zagotoviti napram komunistom Petletni smučar čez Mont Blanc Petletni Gian Luigi Bellotto je skupno s svojim smučarskim učiteljem izvršil izredno alpinistično turo. S smučmi je prečkal Mont -Bl-anc od špice Halbronner do Chamonbca preko Mer -de Glaoe in Va-llee Blanche. Ko se je vrnil v Courmayeur z vzpenjačo preko ledenikov, so ga navdušeno pozdravili smučarski učitelji državne smučarske šole. Med trnjem in osatom Glas iz Trsta V soboto pred državnimi volitvami je Primorski dnevnik posvetil tržaškim i-n go-riškim slovenskim duhovnikom daljši članek. Duhovnike obtožuje raznih grehov. Očita jim brezdelje, taroki-ranje, nedokončani kulturni dom v Trstu itd. Najhujši greh je seveda podpora Krščanski demokraciji. Takoj po valitvah se je pa razširila vest, da so v vodilnih krogih nasprotnega tabora zelo jezni -i-n ogorčen-i, češ da so slovenski duhovniki s svojim zadržanjem in s podporo, ki so jo dali Skupni slovenski listi, zakriviti poraz Krščanske demokracije in porast komunistov. Slovenski duhovniki so prav gotovo hva- vse pravice, da govore v imenu slovenske jezikovne skupine. Za senat pa, za katerega stranka -ni imela slovenskega kandidata, so glasovi slovenskih demokratov šli za prof. Schiffrerja in dr. Rinaldinija, delno pa so oddali bele glasovnice. Uveljavitev Skupne -slovenske -liste pa je toliko pomembnejša, ker je bila predmet divje propagande ne le -s strani KPI, temveč tudi iz drugih krogov. Vodstvo demokratičnih Slovencev meni, da so skupno z goriškimi Slovenci, ki so glasovati za Krščansko demokracijo, dosegli nad 10.000 glasov, kar jamči, da bodo dosegli -mesto v deželni skupščini. ležni za to dvojno nezasluženo pozornost. Skoda le, da -ta pozornost le preveč jasno odkriva precejšnjo politično neresnost in nezrelost. Dobri politiki namreč vidijo, predvidijo in ukrenejo, ne pa »po toči zvonijo«. Slovenski duhovniki, ki so vsi -pismeni in polnoletni, sodijo, presojajo in po svoji vesti ravnajo. Marsikdo se pri tem presojanju verjetno spomni na sliko o sprejemu pri županu v Ljubljani, ki jo je objavil Primorski dnevnik ob priliki gostovanja italijanskega tržaškega stalnega dramskega gledališča v slovenski prestolnici. Intelligenti pauca 1 Dr. .e.l .Katoliški glas" v vsako slovensko družino 1 Radio Trst A Teden od 12. do 18. maja 1963 Nedelja: 9.30 Veseli motivi iz slovenske folklore. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlaj-še: »Triki«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor iz Mačkovelj. — 12.15 Vera in -naš čas. — 14.45 Tipični kvintet »Zadovoljni Kranjci«. — 17.00 Za smeh in dobro voljo. — 18.30 Obisk v naši diskoteki. (10) »Brmin-io Amori«. — 21.00 Iz Slovenske folklore: »Mi pa ostanemo, kakor smo bli«. Ponedeljek: 12.00 Iz slovenske folklore: »Mi pa ostanemo, kakor smo bli«. — 18.30 Folklorni motivi v simfonični glasbi. — 19.00 Radijska univerza: Aljoša Vesel: Avtomobil: (14) »Končna montaža«. — 20.30 Luigi Cherubini: Medea, opera v treh de? janjih. Torek: 12.00 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Italijanščina po radiu. — 18.30 Iz del dunajskih klasikov. VVolfgang Amadeus Mozart. — 19.00 Pisani balončki. — 21.00 Giacomo Leopardi: Moralni spisi (3) »Razgovor med Duhovinom in Palčkom«. — 21.30 Koncert flautista Bruna Dapretta, pri klavirju Laura Battilana. — 22.00 Socialne vede. Sreda: 12.00 Zgodovinske zanimivosti. — 18.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Zbor »Antonio Illersberg« iz Trsta. — 18.30 Jugoslovanski skladatelji: Pavle Dešpalj. — 19.00 Higiena in zdravje s posvetovalnico. — 20.30 »Dama s kamelijami«, radijska drama. — 22.00 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja: Rimska filharmonična akademija (3) »Mendelssohnov Sv. Pavel in Rossinijeva stoletnica«. Četrtek: 12.00 Giacomo Leopardi: Moralni spisi (3) »Razgovor med Duhovinom in Palčkom«. — 18.00 Italijanščina po radiu : Spopolnjevalni tečaj: 57. lekdja. — 19.00 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. — 20.30 Simfonični koncert orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Rima. Petek: 12.00 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Sopranistka Ada Memi. — 18.30 S koncertov Camerate Musicale T-riestine. — 19.00 Radijska univerza: Dežela Furlanija -Julijska Benečija: (1) »Zemljepisni položaj«. — 21.00 Antalogija Ivana Trin-ka: (3) »Iz ljudstva pred oltar«. — 21.15 Koncert oporne glasbe. Sobota: 12.00 Podobe iz narave. — 14.40 Pojejo Jelka Cvetežar in »Duo sa Kvar-nera«. — 15.30 »Dogodek za kroniko«. Enodejanka. — 16.35 Mladi solisti: Pianistka Argia Radamiri. Francis Poulenc - Gino Gorini. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem Cerkvenem zboru. — 18.00 Sodobna slovenščina. — 19.00 Družinski obzornik. — 20.45 Komorni zbor iz Celja. iiiiiiiiiiiimiiiimmiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiim 13 Msgr. G. VELCI: do 5u