Za terenske sladokusce
VELIKA PODLASICA ali HERMELIN (Mustela 
erminea)
Hermelin naseljuje zelo raznolika življenjska okolja. 
Ustrezajo mu predvsem travniki, močvirja, grmišča, 
gosto zarasle brežine rek in potokov ter poljedel-
ska območja. Ima po več brlogov, ki si jih naredi 
v skalnih razpokah, podzemskih rovih, drevesnih 
duplih, kupih dračja ali pod drevesnimi koreninami. 
Hermelina opazimo le redko, sploh pozimi, ko je 
v zasneženi pokrajini odlično prikrit. Njegov gosti 
zimski kožuh je namreč popolnoma bel, le zadnja 
tretjina repa ostane črna. Poleg tega je v zimskih 
mesecih v večji meri kot poleti dejaven ponoči. 
V snegu lahko opazimo njegove sledi, ko se giblje 
v 30 do 70 centimetrov dolgih skokih. Pozimi ima 
stopala gosto odlakana, zato so lahko v stopinjah 
odtisi petih prstov s kremplji ter večje osrednje bla-
zinice neizraziti.
besedilo: Mojca Jernejc Kodrič, foto: Boris Kozinc
MALI ZMRZLIKAR ali MALI ZIMSKI PEDIC 
(Operophtera brumata) 
Po prvih jesenskih zmrzalih se najprej izležejo krilati samci ma-
lega zmrzlikarja, njim kmalu sledijo samice s skoraj zakrnelimi 
krili (spolni dimorfizem), ki začnejo lesti navzgor po deblih. Sa-
mice privabljajo samce s feromoni. Parijo se na deblih in nato 
samice zlezejo v vrhove dreves ali grmov, kjer na mlade vejice v 
bližino popkov odložijo jajčeca, ki potem prezimijo. Spomladi, 
ko brstijo popki, se izležejo tudi gosenice, ki se sprva zavrtajo 
v popke, kasneje pa se hranijo na listih različnih listnatih dreves 
in grmov. Če se gosenice izležejo prej kot vzbrstijo popki, lahko 
izločijo svileno nitko in s pomočjo vetra odjadrajo drugam, kjer 
je hrana že na voljo.
besedilo: Tomi Trilar, foto: Janez Kamin
BREZOVČEK (Acanthis flamea)
Brezovček je značilen prebivalec alpskega sredo-
gorja. Pri nas je redek gnezdilec, ki naseljuje Julijske 
in Kamniške Alpe. Glavnina populacije se zadržu-
je v macesnovih sestojih v pasu gozdne meje nad 
1600 m n. v. Največ brezovčkov je mogoče opazo-
vati med Komno in Velim poljem v Julijcih ter na 
območju Presedljaja in Dleskovške planine v Kam-
niško Savinjskih Alpah. Pozimi se vrsta klateško 
pojavlja v nižje ležečih predelih in se prehranjuje v 
brezovih in jelševih sestojih. Ob pomanjkanju hrane 
na severu Evrope se lahko severna populacija inva-
zivno pojavlja v južnih predelih Evrope, tudi pri nas. 
V Sloveniji smo jih tako nazadnje v večjem številu 
lahko opazovali leta 1972.
besedilo: Rudolf Tekavčič, foto: Dejan Bordjan
Svet ptic 04, december 2018 35