Acta Sil va e et Ligni 123 (2020), 13–30 13 Pregledni znanstveni članek / Review article OVIRE IN REŠITVE PRI SANACIJI V UJMAH POŠKODOVANIH ZASEBNIH GOZDOV BARRIERS AND SOLUTIONS IN SALVAGE LOGGING IN PRIVATE FORESTS DAMAGED BY NATURAL DISASTERS Darja STARE 1 , Petra GROŠELJ 2 , Špela PEZDEVŠEK MALOVRH 3 (1) Gozdarski inštitut Slovenije, darja.stare@gozdis.si (2) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, petra.groselj@bf.uni-lj.si (3) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, spela.pezdevsek.malovrh@bf.uni-lj.si IZVLEČEK Pogoste ujme v zadnjih letih so velik izziv pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi in povečujejo aktivnost vseh deležnikov vzdolž gozdno-lesne verige. V prispevku smo naredili pregled literature o sanaciji v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov, s ciljem identificirati ovire, s katerimi se zasebni lastniki srečujejo pri sanaciji, in rešitve za hitrejšo in učinkovitejšo sanacijo. Po pregledu relevantne literature smo v končno analizo vključili 59 člankov in 25 zapisnikov dela koordinacijske skupine za sa- nacijo posledic vetroloma. Rezultati so pokazali, da se raziskovalci z identifikacijo ovir do sedaj še niso sistematično ukvarjali. Identificirali smo 51 ovir, ki smo jih razvrstili v 7 skupin, ter 68 rešitev, ki smo jih združili v 11 skupin. Največ raziskovalcev se je doslej ukvarjalo z ovirami iz skupine »Značilnosti zasebnih lastnikov gozdov« ter z rešitvami iz skupine »Sodelovanje med deležniki«. Nazadnje smo identificirane ovire povezali s primernimi rešitvami za sanacijo in ugotovili, da vse identificirane rešitve pomenijo rešitev za vsaj eno izmed ovir in da ima vsaka ovira vsaj eno rešitev. Raziskava je šele prvi, vendar pomemben korak pri spoznavanju dejavnikov odločanja za sanacijo in nadaljnje gospodarjenje v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov. Ključne besede: ujme, sanacija, zasebni gozdovi, lastniki gozdov, dejavniki odločanja ABSTRACT Frequent natural disasters in recent years have been a major challenge in private forest management and have led to increased activity among all stakeholders along the forest-wood chain. In this paper, we reviewed the literature on salvage logging in private forests damaged by natural disasters, with the aim of identifying the barriers that private forest owners face in salvag- ing and solutions for faster and more efficient salvaging. After reviewing the relevant literature, we included 59 articles and 25 reports in the final analysis. The results showed that researchers have not yet systematically addressed the identification of barriers. We identified 51 barriers, which we classified into 7 groups, and 68 solutions, which we classified into 11 groups. Most researchers have dealt with barriers from the »Characteristics of private forest owners« group and solutions from the »Stakeholder Cooperation« group. Finally, we associated the identified barriers with appropriate salvaging solutions and found that all identified solutions represent a solution for at least one of the barriers and that each barrier has at least one solution. The research represents the first, but important, step in identifying the decision-making factors for salvaging in private forests damaged by natural disasters. Keywords: natural disasters, salvaging, private forests, forest owners, decision-making factors GDK 62+923+42/43(045)=163.6 Prispelo / Received: 24. 6. 2020 DOI 10.20315/ASetL.123.2 Sprejeto / Accepted: 10. 9. 2020 1 UVOD 1 INTRODUCTION Spremembe podnebja, ki se kažejo v spremenje- nih temperaturnih razmerah, razporeditvah padavin in drugih meteoroloških spremenljivkah, povzročajo intenzivnejša dogajanja v celotnem klimatskem siste- mu in vplivajo na vsa področja človekovega delovanja (Kajfež-Bogataj, 2005). Vse vidnejši vplivi podnebnih sprememb se kažejo v vedno pogostejšem pojavljanju izjemnih dogodkov in vedno večjem obsegu poškodb gozdov tako v Evropi kot tudi v Sloveniji (Dale in sod., 2001; Lindner in sod., 2010; Seidl, 2014; Wagner in sod., 2014; Seidl in sod., 2017; Breznikar, 2018; Mori in Poljanec, 2019). Izjemni dogodki ali ujme, ki pov- zročajo škodo v gozdovih, dosegajo razsežnost narav- ne nesreče, ko so posledice tolikšne, da redni ukrepi ne zadoščajo (Natek, 2011). Naravne nesreče so geo- grafska stalnica v številnih pokrajinah in sestavni del naravnega dogajanja, ki ga človek praviloma ne more preprečiti, temveč se mu mora čim bolj ustrezno prila- goditi (Zorn in Komac, 2011). V gozdovih (večje) ujme povzročajo neposredno in posredno škodo tako za 14 Star e D ., Gr ošelj P ., P ez de všek Mal o vrh Š.: Ov ir e in r eši t v e pr i sana c iji v u jmah pošk odo vanih zasebnih go z do v družbo kot tudi lastnika gozda, saj le-te močno razvre- dnotijo les, kar se zrcali v zmanjšanih ekonomskih do- nosih, tokovih lesa, nižjih odkupnih cenah in povečanih stroških proizvodnje oziroma izvedbe del (Kinnucan, 2016; Sohngena in Tianb, 2016; WCM, 2019). Poškodovane gozdove je treba sanirati ali obnoviti (Pravilnik …, 2009), in to ne glede na lastništvo gozdov. Sanacija prepreči nadaljnje škode, ki jih povzročajo žu- želke, glive in drugi škodljivi biotski dejavniki, ter po- speši obnovo sestojev, da lahko le-ti hitreje opravljajo svoje funkcije in ekosistemske storitve (Barreal in sod., 2014). Sanacija poškodovanih gozdov pomeni sanitar- ni posek poškodovanega drevja ter naravno, umetno ali kombinirano obnovo poškodovanih sestojev (Dia- ci in sod., 2015). Sanitarni posek je v gozdovih stalen, saj so manjše motnje v gozdovih bolj ali manj stalne, motnje srednjih in večjih jakosti pa praviloma občasne in te spreminjajo obseg sanitarnih sečenj (Poljanec in sod., 2014). Na količino sanitarnega poseka v Sloveniji najbolj vplivajo naravne ujme ter namnožitve podlub- nikov. V letih 1995–2018 so bili glavni vzroki žled, na- padi podlubnikov in vetrolomi. Manjši del sanitarnega poseka je posledica bolezni (Mori in Poljanec, 2019). V strukturi sanitarnega poseka v letu 2018 je obseg poseka zaradi naravnih ujm znašal 76 % (veter 72 %, žled iz leta 2014 3 %, sneg in plazovi 1 %), posek za- radi podlubnikov 18 %, posek zaradi bolezni gozdne- ga drevja 4 % in posek zaradi vseh drugih sanitarnih vzrokov 2 % (Poročilo …, 2019). V ujmah je bil v Sloveniji v zadnjem desetletju pri- zadet velik delež gozdov, zaradi sanitarnega poseka pa posekanih več kot 20 milijonov m 3 lesa (Timber, 2019). Posledice snegoloma (2012), žledoloma (2014), vetro- lomov (2013, 2017, 2018, 2020) in gradacij podlubni- kov (2015–2018, 2020) močno občutijo tudi zasebni lastniki gozdov (Mori in Poljanec, 2019). Ti se mora- jo prilagajati novim izzivom gospodarjenja z gozdom, na nastalo škodo pa se različno odzivajo (Dale in sod., 2001; Lindner in sod., 2010; Seidl, 2014; Wagner in sod., 2014; Hengeveld in sod., 2015; Seidl in sod., 2016). Sanacija poškodovanih gozdov poteka na različ- ne načine, glede na cilje in prioritete, ki jih imajo za- sebni lastniki gozdov pri gospodarjenju z gozdovi. Raz- iskave v preteklosti so pokazale, da si lastniki gozdov prizadevajo za dolgoročno gospodarjenje z gozdovi (Pivoriūnas, 2004; Kumer in Štrumbelj, 2017; Deuffic in sod., 2018; Kumer in sod., 2019). Že gospodarjenje z gozdovi v običajnih razmerah je kompleksen odloči- tveni izziv, pri sanaciji poškodovanih gozdov pa pogo- sto prihaja do oteženega hitrega in učinkovitega ukre- panja (Poljanec in sod., 2014; Fidej in sod., 2019), saj zasebni lastniki gozdov nimajo vedno ne znanja ne teh- nologij za delo v ujmah poškodovanih gozdovih. Delo v izrednih razmerah je treba prilagoditi vrsti in inten- zivnosti ujm ter tipom poškodb drevja, vrsti in količini lesa ter dostopni tehnologiji. Npr. snegolomi in vetro- lomi podirajo in lomijo drevesa, povečujejo napetosti v drevesih ter zmanjšujejo stabilnost (Triplat in sod., 2013). Sanacija žarišč podlubnikov pa zahteva organi- zirano izvedbo v čim krajšem času glede na rok izved- be, ki ga določi Zavod za gozdove Slovenije z odločbo. Sanacija je v veliki meri odvisna od naravnih razmer gozda, socialno ekonomskih razmer lastnika gozda in interesa vključenih deležnikov (Weiss, 2004). Izvedba sanacije pa je pomembna, saj z ustreznim ukrepanjem lahko zelo zmanjšamo potencialno škodo ali prepreči- mo njeno nadaljnje širjenje (Triplat in sod., 2013). V Sloveniji je, kot posledica posestne strukture za- sebnih gozdov, posek v zasebnih gozdovih znatno nižji od načrtovanega, za kar je največkrat vzrok premajhna ekonomičnost pridobivanja lesa (Poročilo …, 2019). Iz istih razlogov v zasebnih gozdovih prihaja do nižje re- alizacije sanitarnega poseka kot v državnih gozdovih (ZGS, 2016). V zadnjih desetletjih se je povečal delež zasebnih gozdov, število zasebnih lastnikov gozdov pa je naraslo (delež zasebnih gozdov je leta 1996 znašal 66,1 %, leta 2018 pa kar 79,2 % (Poročilo …, 2019)). Prav tako se je povečala heterogenost zasebnih la- stnikov gozdov in spremenil odnos do gospodarjenja, kar se kaže v različnih tipih oziroma skupinah lastni- kov (Pezdevšek Malovrh, 2010; Pezdevšek Malovrh in sod., 2015; Bogataj in Krč, 2017; Kumer in Štrumbelj, 2017; Ficko in sod., 2019). Avtorji, kot npr. Bragg in sod. (2003), van Gameren in Zaccai (2015), Yousefpour in Hanewinkel (2015), ugotavljajo, da ujme bolj ogro- žajo lastnike manjših gozdnih posesti, kar v Sloveniji predstavlja posesti manjše od 5 ha (Kumer, 2017), saj je zahtevnost dela v poškodovanih gozdovih večja, pri- manjkuje jim znanja in tehnologij, hkrati pa jih spre- membe na trgu in večja nihanja cen (storitev in goz- dnih lesnih sortimentov (GLS)) ekonomsko bolj priza- denejo. Fischer (2012) ugotavlja, da se lastniki manjših gozdnih posesti zaradi drugačnih prioritet, povezanih z gospodarjenjem z gozdom, različno odzivajo na ne- nadne dogodke, kot so naravne ujme. Delujejo namreč predvsem po svojih prepričanjih in vrednotah in niso osredotočeni zgolj na ekonomski donos, jih pa ob po- javu naravne motnje omejujejo povečani stroški dela in pomanjkljiva tehnična opremljenost (Fischer, 2012). K še večjemu obsegu poškodb gozdov pripomore tudi pomanjkanje gojitvenih in varstvenih del pri gospo- darjenju z gozdovi, kar močno vpliva na razvoj sesto- jev, saj so ti slabše kakovosti in stabilnosti, kot bi lahko bili (Laznik, 2011; de Groot in sod., 2019). Acta Sil va e et Ligni 123 (2020), 13–30 15 Problematika poškodovanih gozdov kot tudi opra- vljanje sanacije v zasebnih gozdovih sta v zadnjih letih v Sloveniji pritegnila veliko pozornosti. Kljub temu, da je bilo o količinah in posledicah sanitarnega poseka na- pisanega že veliko (npr. Poljanec in sod., 2014; Mori in Poljanec, 2019), se raziskovalci le redko dotaknejo re- ševanja problematike ujm z vidika zasebnega lastnika gozda. Zato smo se v tem prispevku osredotočili na za- sebne lastnike gozdov, njihovo odzivanje in aktivnosti pri sanaciji. Zasebni lastniki gozdov so, ne glede na ve- likost posesti in organiziranost, v Sloveniji pomemben člen gozdno-lesne verige. Njihovo odzivanje na ujme je zelo različno, različno pa tudi razumejo vse večji obseg poškodb v gozdovih (Ficko, 2019c). Če želimo izboljšati odziv zasebnih lastnikov goz- dov na ujme ter povečati realizacijo sanacije, moramo najprej razumeti, kako se posamezni tipi lastnikov gozdov odzivajo, kaj je razlog za takšen odziv, katere so glavne ovire za izvedbo sanacijo ter kakšne bi bile primerne rešitve z vidika zasebnih lastnikov gozdov. Razumevanje odzivanja zasebnih lastnikov gozdov in vpliv različnih dejavnikov na sanacijo poškodovanih gozdov v Sloveniji še ni raziskano področje, bi pa po- membno prispevalo k hitri in organizirani sanaciji in okrepilo podporo pri odločanju pri sonaravnem upra- vljanju gozdov in gozdnih ekosistemov. Glavni cilj raz- iskave je s pomočjo pregleda literature poiskati ovire, s katerimi so se v preteklosti srečali zasebni lastniki gozdov pri sanaciji poškodovanih gozdov po naravnih ujmah, in možne rešitve za premostitev teh ovir. Priča- kujemo, da je mogoče iz preteklih izkušenj povzeti do- bre prakse ali inovacije in to prenesti v čas, ko se bomo ponovno srečali s poškodbami zasebnih gozdov večjih razsežnosti v Sloveniji. 2 METODE DELA 2 METHODS 2.1 Pregled literature s področja sanacije v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov 2.1 Review of the literature on salvaging in pri- vate forests damaged by natural disasters V raziskavi je bil v prvi fazi narejen sistematičen pregled znanstvene literature, pri čemer smo upošte- vali strukturiran pristop, jasna merila za vključitev člankov ter beleženje vseh napravljenih korakov, da bi: a) odgovorili na vprašanje, ali so že bile identifici- rane ovire in rešitve za hitro in učinkovito sanacijo v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov, in b) identifi- cirane ovire povezali z rešitvami za hitro in učinkovi- to sanacijo. Pregled znanstvene literature se je v prvi fazi osredotočil na strokovno pregledano mednaro- dno literaturo v angleškem jeziku (slika 1). Iskanje po ključnih besedah je bilo opravljeno v naslednjih bazah podatkov: Sciencedirect/Elsevier (www.sciencedirect. com), Web of Science (www.webofknowledge.com), Scopus (www.scopus.com) in Springer (www.sprin- gerlink.com). Poleg tega smo iskali ustrezne prispevke s pregledom referenčnih seznamov publikacij, ki jih je našel iskalnik po ključnih besedah. Pri iskanju smo se osredotočili na ključno besedo sanacija (»*salvage* or *sanitary* or *sanitation logging* or *cutting*«) v povezavi z zasebnimi lastniki gozdov (»*private forest owner*« or »*private forest*«). Iskanje smo razširili še z vključitvijo naslednjih besednih zvez: • sanacija po ujmi (»salvage logging after natural di- saster*«), • zasebni lastniki gozdov in večkriterijsko odločanje pri sanaciji (»private forest owner* and multi crite- ria decision making in salvage logging«), • odločanje za sanacijo (»decision-making for salva- ge logging«), • posek po ujmi (»harvesting after natural disa- ster*«), • ovire za sanacijo (»barrier* or obstacle* for salvage logging«). Z iskalnimi zahtevami in dodatnimi filtri, s katerimi smo se omejili na raziskovalne in pregledne članke ter z gozdarstvom povezane revije, smo v raziskavi, ki je potekala aprila 2020, našli prek 3000 člankov. Na tem mestu smo iz obravnave izključili podvojene članke. Iz- med teh smo v drugi fazi, na podlagi naslova, ključnih besed in povzetka, v nadaljnjo analizo vključili tiste, ki so se nanašali na sanacijo v zasebnih gozdovih ali po- sek v zasebnih gozdovih. Raziskovalci ugotavljajo (npr. Wagner in sod., 2000; Sarr in sod., 2004; Stanturf in sod., 2014), da ni jasnega razlikovanja med običajnimi/ rednimi praksami gospodarjenja v smislu izvedbe del in sanacijo poškodovanih gozdov, zato se pri iskanju dejavnikov nismo omejili izključno na področje sanaci- je, marveč tudi na širše področje gospodarjenja z goz- dom in preventivne ukrepe, ki smo jih prepoznali kot potencialno možne dejavnike, ki vplivajo na sanacijo poškodovanih gozdov. Tako je v ožji izbor za podrob- no analizo prišlo 130 člankov. V tretji fazi smo anali- zo člankov razširili še na cilje in zaključke ter naredili končni izbor člankov za analizo ovir in rešitev pri sana- ciji poškodovanih zasebnih gozdov po ujmah (n = 44). V četrti fazi smo nadaljevali s pregledom relevantne literature s področja sanacije poškodovanih gozdov v Sloveniji in v analizo vključili 15 znanstvenih in stro- kovnih del. Dodatno smo pregledali še zapisnike dela koordinacijske skupine za sanacijo posledic vetrolo- ma decembra 2017 (v nadaljevanju koordinacijska 16 Star e D ., Gr ošelj P ., P ez de všek Mal o vrh Š.: Ov ir e in r eši t v e pr i sana c iji v u jmah pošk odo vanih zasebnih go z do v skupina). Koordinacijska skupina je bila osnovana na podlagi pobude Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, katere namen je bil predlagati rešitve in minimalizirati ozka grla za hitro in učinkovito sanacijo posledic vetroloma, ki je decembra 2017 prizadel slo- venske gozdove. Skupina se je redno srečevala od 17. januarja do 8. oktobra 2018 (Zapisniki …, 2018). Končna analiza je obsegala 59 domačih in tujih člankov ter 25 zapisnikov dela koordinacijske skupine. 2.2 Analiza možnih ovir in rešitev sanacije v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov 2.2 Analysis of possible barriers and solutions in salvaging in private forests damaged by natural disasters Pregledu literature je zaradi boljše preglednosti sledilo razvrščanje ovir v skupine. Za razvrščanje ovir smo opravili kodiranje besedila, nato pa na podlagi kod prepoznali širšo temo. Pomensko povezane kode smo povezali v identificirane teme. Pri poimenovanju skupin smo sledili konceptu analize PESTLE, ki defini- ra šest skupin dejavnikov, ki smo jih za potrebe naše analize prilagodili. Pri poimenovanju skupin smo upo- rabili kategorizacijo dejavnikov, kot jo uporabljajo npr. Beach in sod. (2005), Gupta in Barua (2018) ter Ku- mer in Pezdevšek Malovrh (2019). Oblikovanih je bilo sedem skupin ovir, in sicer: 1) tržni in ekonomski de- javniki, 2) politični dejavniki, 3) značilnosti zasebnih lastnikov gozdov, 4) naravni dejavniki, 5) vključenost deležnikov, 6) znanje in prenos informacij, 7) organi- zacijsko-logistični dejavniki. Tržni in ekonomski de- javniki se nanašajo na dejavnike, ki vplivajo na stroške in donose iz gozda (kot so npr. cene lesa in storitev), trg GLS, stroške obnove in investicij. Politični dejav- niki so dejavniki, povezani s pravno-političnim okvir- jem, zakonodajnim okvirjem, finančnimi spodbudami. Značilnosti zasebnih lastnikov gozdov se nanašajo na dejavnike, povezane z njihovim vedenjem, navadami v povezavi z gospodarjenjem in socio-demografskimi značilnostmi ter odprtost, razdrobljenost in velikost gozdnih posesti. Naravni dejavniki vključujejo teren- ske in sestojne razmere gozdnih posesti. Vključenost deležnikov se nanaša na deležnike, njihovo vlogo ter sodelovanje med stroko in zasebnimi lastniki gozdov v procesu sanacije poškodovanih gozdov po naravnih nesrečah. Znanje in prenos informacij vključuje in- formiranost o poškodovanosti gozdov ter zahtevnosti dela v spremenjenih razmerah. Organizacijsko-logi- stični dejavniki vključujejo organizacijo izvedbe sana- cije (izvedba poseka in spravila, obnova gozda), tran- sport in skladiščenje GLS. Razvrščanju ovir v skupine je sledila tudi razvrsti- tev rešitev v skupine. Te smo razvrstili v skupine glede na podobnost in glede na skupino ovir, ki jo potenci- alno rešujejo. Oblikovanih je bilo 11 skupin za razvr- stitev rešitev, in sicer: 1) finančni instrumenti, 2) trg, Slika 1: Shematski prikaz poteka raziskave po posameznih fazah Fig. 1: Schematic representation of the 4 phases of this study Acta Sil va e et Ligni 123 (2020), 13–30 17 3) zakonodajne rešitve, 4) gospodarjenje, 5) prenos in- formacij, 6) sodelovanje med deležniki, 7) organizacija sanacije, 8) ocena škode, 9) logistika, 10) sankcije, 11) upravljanje gozdov s tveganjem. Finančni instrumen- ti so povezani s finančnimi sredstvi, ki so neposredno ali posredno (s subvencijami, materialnimi sredstvi…) namenjena zasebnim lastnikov gozdov. Trg vključuje rešitve, povezane s prodajo GLS. Zakonodajne rešitve so predvsem namenjene reševanju ovir iz skupine političnih dejavnikov in se nanašajo na prilagajanje političnih instrumentov in zakonodaje spremenjenim razmeram zaradi naravnih nesreč in heterogenim sku- pinam zasebnih lastnikov gozdov. Rešitve iz skupine gospodarjenje so povezane s prilagoditvami v rednem gospodarjenju z gozdovi. Prenos informacij vključuje informiranje, svetovanje in izobraževanje deležnikov na različne načine. Sodelovanje med deležniki se na- naša na sodelovanje med stroko in zasebnimi lastniki gozdov v procesu sanacije poškodovanih gozdov po naravnih nesrečah. Rešitve iz skupine organizacija sanacije so povezane z organizacijo izvedbe sanacije in zagotavljanjem ustreznih kapacitet. Skupina ocena škode poudarja pomen hitre in natančne ocene poško- dovanih gozdov in gozdne infrastrukture. Logistika vključuje gozdno infrastrukturo ter prevoz in skladi- ščenje GLS. Sankcije predstavljajo kazni za neaktivne zasebne lastnike gozdov. Upravljanje gozdov s tvega- njem vključuje gospodarjenje v razmerah povečanega tveganja, ki ga povzročajo naravne ujme. 2.3 Analiza povezav med ovirami in rešitvami za sanacijo v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov 2.3 Analysis of the links between barriers and solutions in salvaging in private forests da- maged by natural disasters Identifikaciji možnih ovir in rešitev za premostitev teh ovir je v zadnjem koraku sledilo povezovanje ovir s primerno rešitvijo iz seznama rešitev. Za bolj nazoren prikaz povezav med skupinami ovir in rešitvami smo izrisali diagram. To nam je omogočilo: a) identificira- ti ovire, za katere še ne obstajajo rešitve, b) ugotoviti, katere ovire imajo več možnih rešitev, c) poudariti re- šitve, ki rešujejo več ovir. Za izris diagrama smo upora- bili spletno orodje Draw.io, različica 7.1.9. 3 REZUL T ATI 3 RESUL TS 3.1 Možne ovire za sanacijo v ujmah poškodova- nih zasebnih gozdov 3.1 Possible barriers to salvaging in private forests damaged by natural disasters Po pregledu literature smo ugotovili, da se siste- matično z ovirami za sanacijo v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov ni še nihče ukvarjal. Največkrat se v li- teraturi identificirane ovire nanašajo na eno ujmo (npr. vetrolom - Couture in sod., 2016; žled - Bragg in sod., 2003; gozdni požari - Baselli in sod., 2020), eno skupi- no ovir (npr. tržni dejavniki - Kinnucan, 2016), ali pa Preglednica 1: Razmejitev obravnavanih virov po področjih raziskovanja Table 1: Distribution of references by research area Področje vsebine Vir Sanacija po naravnih ujmah Baselli in sod., 2020 Bilici in sod., 2019 Bogataj in Krč, 2017 Bogle in van Kooten, 2015 Bragg in sod., 2003 Breznikar, 2018 de Groot in sod., 2020; Kadunc in sod., 2019 Marenče, 2015 Mori in Poljanec, 2019 Zapisniki …, 2018 Gospodarjenje z gozdovi Beach in sod., 2005 Brodrechtova in sod., 2018 Eggers in sod., 2014 Petucco in sod., 2015 Odločanje zasebnih lastnikov gozdov Connelly in Smallidge, 2003 Conway in sod., 2003 Eggers in sod., 2014 Kumer in Pezdevšek Malovrh, 2019 Petucco in sod., 2015 Sjølie in sod., 2019 Pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih Aguilar in sod., 2014 Bashir in sod., 2020 Češarek in sod., 2018 Prilagajanje gospodarjenja z gozdovi na ujme in podnebne spremembe Bissonnette in sod., 2017 Klopčič, 2019 Kolšek, 2011 Mori in Poljanec, 2019 Yousefpour in Hanewinkel, 2015 Odnos do tveganja pri deležnikih v gozdarstvu/ Upravljanje tveganj v gozdarstvu Ananda in Herath, 2005 Bissonnette in sod., 2017 Ficko, 2019a Riguelle in sod., 2016 Učinki ujm na trg Kinnucan, 2016 Metodološki izzivi pri reševanju problemov v gozdarstvu Rönnqvist in sod., 2015 18 Star e D ., Gr ošelj P ., P ez de všek Mal o vrh Š.: Ov ir e in r eši t v e pr i sana c iji v u jmah pošk odo vanih zasebnih go z do v gre za sistematičen pristop k sanaciji gozdov po ujmah ne glede na lastništvo gozdov (npr. Riguelle in sod., 2016). Ker dejavniki, ki smo jih identificirali kot možne ovire za sanacijo gozdov, ne izhajajo izključno s podro- čja sanacije, smo analizirane znanstvene in strokovne članke (n = 31) najprej vsebinsko razvrstili glede na tematsko področje (preglednica 1). Tako je 51 ovir, ki smo jih identificirali kot ovire za sanacijo (preglednica 2), ugotovitev preteklih raziskav s širšega področja go- spodarjenja z gozdom, zasebnega lastništva gozdov in podnebnih sprememb. Identificirane ovire smo razvrstili v sedem skupin. Največ ovir smo kategorizirali v skupino 1 »Tržni in ekonomski dejavniki«, skupino 3 »Značilnosti zasebnih lastnikov gozdov« ter skupino 6 »Znanje in prenos in- formacij«. Tudi največ raziskovalcev se je doslej ukvar- jalo z ovirami iz skupine 3 in 6, saj smo ovire iz teh sku- pin identificirali v 15 virih za skupino 3 in 14 virih za skupino 6 (slika 2). V okviru teh dveh skupin avtorji najpogosteje navajajo kot pomembne ovire za sanacijo gozdov heterogenost zasebnih lastnikov gozdov, majh- nost in razdrobljenost gozdne posesti, pomanjkanje in- formacij, kot tudi nepoznavanje zakonodaje in politič- nih instrumentov (preglednica 2). Najmanj pozornosti so raziskovalci doslej namenili skupini ovir 4 »Naravni dejavniki«, saj smo ovire iz te skupine identificirali le v štirih virih. 3.2 Možne rešitve za sanacijo v ujmah poškodo- vanih zasebnih gozdov 3.2 Possible solutions for salvaging in private forests damaged by natural disasters Z iskanjem rešitev za učinkovito sanacijo v ujmah poškodovanih gozdov se je v nasprotju z ovirami bolj celostno ukvarjalo več raziskovalcev (npr. Weiss, 2004; Barreal in sod., 2014; Caurla in sod., 2015; Baselli in sod., 2020), vendar te največkrat niso obravnavane z vidika zasebnega lastnika gozda. Izmed 59 natančno analiziranih člankov smo v 48 člankih identificirali re- šitve za premostitev ovir za sanacijo v zasebnih goz- dovih. Dodatno smo jih identificirali tudi v zapisnikih koordinacijske skupine. Končni seznam rešitev za sa- nacijo vsebuje 68 rešitev, ki smo jih združili v 11 sku- pin (preglednica 3). V skupino 7 »Organizacija sanacije« smo razvrstili največ identificiranih rešitev za sanacijo zasebnih goz- dov, in sicer 12 (slika 3). Največ raziskovalcev pa se je do sedaj ukvarjalo z rešitvami iz skupine 6 »Sodelova- nje med deležniki«, saj smo te rešitve identificirali v 22 virih. Po številu virov, ki obravnavajo rešitve za sanaci- jo, sledita peta (»Prenos informacij«) in sedma (»Orga- nizacija sanacije«) skupina ovir. Znotraj pete skupine rešitev avtorji kot glavno rešitev za učinkovito sanacijo z gozdom največkrat navajajo informiranje, svetovanje in izobraževanje zasebnih lastnikov gozdov. Rešitve iz te skupine smo identificirali v 18 virih. Ovire iz sedme skupine pa smo identificirali v 17 virih. Raziskovalci so do sedaj najmanj pozornosti namenili skupinam reši- tev devet (»Logistika«) in deset (»Sankcije«), saj smo rešitve iz teh skupin identificirali v le štirih virih za vsako skupino rešitev. 3.3 Povezanost ovir z rešitvami za sanacijo v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov 3.3 Links between barriers and solutions in sal- vaging in private forests damaged by natural disasters V zadnjem koraku analize smo naredili povezavo ovir s primernimi rešitvami za sanacijo v ujmah poško- dovanih zasebnih gozdov in s tem pripravili pregled, Slika 2: Prikaz števila ovir po skupinah ovir za sanacijo v uj- mah poškodovanih zasebnih gozdov in števila virov, v katerih smo identificirali ovire Fig. 2: Number of barriers by groups of barriers to salvaging in private forests damaged by natural disasters and number of references in which the barriers were identified Acta Sil va e et Ligni 123 (2020), 13–30 19 katere rešitve pomagajo pri reševanju posameznih ovir. Na diagramu (slika 4) je prikazana povezanost skupin ovir s skupinami rešitev. Ugotovili smo, da vse identificirane rešitve predstavljajo rešitev za vsaj eno izmed ovir in da ima vsaka ovira vsaj eno rešitev. Ovire iz prve skupine, »Tržni in ekonomski dejav- niki«, ter ovire iz tretje skupine, »Značilnosti zasebnih lastnikov gozdov«, so povezane z največ skupinami re- šitev, in sicer z devetimi. Sedmo skupino ovir, »Orga- nizacijsko-logistični dejavniki«, smo povezali z osmimi skupinami rešitev. S šestimi skupinami rešitev sta po- vezani dve skupini ovir: »Politični dejavniki« in »Vklju- čenost deležnikov«. Z najmanj skupinami rešitev, peti- mi, sta povezani skupini ovir »Naravni dejavniki« ter »Znanje in prenos informacij«. Če pogledamo posamezne rešitve, je največ skupin (vseh sedem) ovir povezanih z rešitvijo »Organizacija sanacije: organizirano vodenje (za zasebne lastnike gozdov in stroko), izbor prednostnih območij sanacije na bolj ogroženih območjih in preprečitev dodatnega razvrednotenja GLS, sodelovanje z lesnopredelovalno industrijo ter sprotno prilagajanje ukrepanja« iz sku- pine rešitev »Organizacija sanacije«. To pomeni, da bi bolj organizirane sanacije pod enotnim vodstvom z na- tančno postavljenimi cilji ter sodelovanjem zasebnih lastnikov gozdov in deležnikov vzdolž gozdno-lesne verige pripomogle k hitrejši in učinkovitejši izvedbi sanacije. Če pa pogledamo število posameznih ovir, ugotovi- mo, da prav tako največ ovir reši prva rešitev iz skupi- ne »Organizacija sanacije«. K tej rešitvi smo pripisali 22 ovir iz vseh sedmih različnih skupin ovir. Ta rešitev je zelo kompleksna in bi jo lahko razčlenili na več posa- meznih rešitev, vendar kot ena ovira pokaže, da bi bolj celostna organizacija sanacije pripomogla k hitrejši in učinkovitejši izvedbi sanacije poškodovanih zasebnih gozdov. Enako število ovir, vendar iz petih različnih skupin ovir, smo pripisali tudi rešitvi »Pospeševanje in promocija povezovanja za skupno izvedbo sanacijskih del in prodajo GLS« iz skupine »Sodelovanje med de- ležniki« Slika 3: Prikaz števila rešitev po skupinah rešitev za sanacijo v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov in števila virov, v ka- terih smo identificirali rešitve Fig. 3: Number of solutions by groups of solutions for sal- vaging in private forests damaged by natural disasters and number of references in which the solutions were identified Slika 4: Diagram povezanosti skupin ovir s skupinami reši- tev za premostitev teh ovir Fig. 4: Diagram of the links between groups of barriers and groups of solutions to overcome these barriersnumber of ref- erences in which the solutions were identified 20 Star e D ., Gr ošelj P ., P ez de všek Mal o vrh Š.: Ov ir e in r eši t v e pr i sana c iji v u jmah pošk odo vanih zasebnih go z do v Skupina ovir Ovira Vir 1) Tržni in ekonomski dejavniki Velike zaloge GLS, kopičenje lesa v gozdovih in pomanjkanje skladišč Kinnucan, 2016; Zapisniki …, 2018; Kadunc in sod., 2019 Neravnovesje ponudbe GLS na trgu v času ujm Zapisniki …, 2018 Nepregledni domači trg GLS Breznikar, 2018 Zasičenost tujih trgov v primeru ujm v tujini Zapisniki …, 2018 Padec cen/nihanje cen GLS na trgu Beach in sod., 2005; Bogle in van Kooten, 2015; Petucco in sod., 2015; Kinnucan, 2016; Breznikar, 2018; Kadunc in sod., 2019; Mori in Poljanec, 2019 Zmanjšanje kakovosti GLS Mori in Poljanec, 2019 Veliki finančni vložki, povezani s sanacijo gozdov Bogle in van Kooten, 2015; Bilici in sod., 2019; Mori in Poljanec, 2019 Povečani stroški obnove gozda Beach in sod., 2005; Mori in Poljanec, 2019 Zmanjšani donosi in koristi iz gozda za lastnika gozda Beach in sod., 2005; Bogle in van Kooten, 2015; Petucco in sod., 2015; Kadunc in sod., 2019 2) Politični dejavniki Obstoječi zakonski in podzakonski akti in politični instrumenti Beach in sod., 2005; Kumer in Pezdevšek Malovrh, 2019 Neusklajene strategije sanacij posledic ujm Riguelle in sod., 2016 Pomanjkanje sistemskega pristopa in rešitev na področju upravljanja z ujmami Ficko, 2019a Birokratske ovire (zakonodaja in predpisi ne omogočajo hitre in učinkovite izvedbe sanacije) Kolšek, 2011; Kadunc in sod., 2019; Mori in Poljanec, 2019 Pomanjkanje finančnih spodbud za sanacijo poškodovanih gozdov in gozdne infrastrukture Bissonnette in sod., 2017 3) Značilnosti zasebnih lastnikov gozdov Socio-demografske značilnosti zasebnih lastnikov gozdov Beach in sod., 2005; Aguilar in sod., 2014; de Groot in sod., 2020 Heterogenost zasebnih lastnikov gozdov Conway in sod., 2003; Petucco in sod., 2015; Kumer in Pezdevšek Malovrh, 2019; Sjølie in sod., 2019; Bashir in sod., 2020 Pomanjkanje interesa za gospodarjenje z gozdom Beach in sod., 2005; Petucco in sod., 2015 Finančna neodvisnost zasebnih lastnikov gozda od donosov iz gozda Ficko, 2019b Slabša opremljenost z mehanizacijo za delo v gozdu Zapisniki …, 2018; Kadunc in sod., 2019; Mori in Poljanec, 2019 Premajhna odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami Beach in sod., 2005 Oddaljenost lastnika od gozdne posesti Beach in sod., 2005; Bashir in sod., 2020; de Groot in sod., 2020 Majhnost gozdne posesti Conway in sod., 2003; Beach in sod., 2005; Kolšek, 2011; Petucco in sod., 2015; de Groot in sod., 2020 Razdrobljenost gozdne posesti Conway in sod., 2003; Petucco in sod., 2015; Riguelle in sod., 2016; Češarek in sod., 2018; Kumer in Pezdevšek Malovrh, 2019 4) Naravni dejavniki Spremenjene okoljske razmere Rönnqvist in sod., 2015; Klopčič, 2019 Homogeni gozdni sestoji (smrekovi in zasmrečeni gozdovi) Kadunc in sod., 2019 »Stari« (sečno prezreli) gozdni sestoji Beach in sod., 2005 Preglednica 2: Seznam možnih ovir za sanacijo v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov Table 2: List of possible barriers to salvaging in private forests damaged by natural disasters Acta Sil va e et Ligni 123 (2020), 13–30 21 Skupina ovir Ovira Vir 5) Vključenost deležnikov Različni cilji deležnikov, vključenih v sanacijo poškodovanih gozdov Ananda in Herath, 2005 Različna moč in interesi deležnikov Brodrechtova in sod., 2018 Slabi odnosi med deležniki Bogataj in Krč, 2017 Pomanjkanje sodelovanja med deležniki (npr. javno gozdarsko službo in zasebnimi lastniki gozdov) Connelly in Smallidge, 2003; Petucco in sod., 2015; Breznikar, 2018; Brodrechtova in sod., 2018; Sjølie in sod., 2019 Prevelika obremenitev zaposlenih v javni gozdarski službi Breznikar, 2018 Centralizirano odločanje Brodrechtova in sod., 2018 Omejeno institucionalno delovanje (pristojnosti posameznih institucij) Brodrechtova in sod., 2018 Nepoznavanje deležnikov in njihove vloge Ananda in Herath, 2005 6) Znanje in prenos informacij Pomanjkanje informacij (npr. o poškodovanosti gozda in gozdne infrastrukture v lasti zaseb- nega lastnika gozda, o izvedbi sanacije, trgu GLS itd.) Connelly in Smallidge, 2003; Ananda in Herath, 2005; Yousefpour in Hanewinkel, 2015; Sjølie in sod., 2019; Bashir in sod., 2020 Pomanjkanje znanja zasebnih lastnikov gozdov o praktičnem delu v gozdu Beach in sod., 2005; Eggers in sod., 2014; Mori in Poljanec, 2019 Neuporaba interneta pri zasebnih lastnikih gozdov (vir prenosa informacij) Yousefpour in Hanewinkel, 2015 Nepoznavanje potencialno možnih alternativ pri izvedbi sanacije in njihovih posledic (npr. različne vrste poseka in spravila GLS) Beach in sod., 2005; Bilici in sod., 2019 Nepoznavanje zakonodaje in političnih instrumentov (ukrepov, ki so na voljo lastnikom gozdov) Beach in sod., 2005; Eggers in sod., 2014; Bissonnette in sod., 2017; Sjølie in sod., 2019 Napačna interpretacija videnega stanja takoj po ujmi Bragg in sod., 2003 Nepoznavanje npr. ekonomske, okoljske in rekreacijske vrednosti sestojev Ananda in Herath, 2005 Nezaupanje v stroko (zaradi neznanja in neizkušenosti) Connelly in Smallidge, 2003; Bissonnette in sod., 2017; Bogataj in Krč, 2017 Pomanjkanje prenosa znanja med znanostjo in stroko Marenče, 2015; Riguelle in sod., 2016; Bissonnette in sod., 2017 7) Organizacijsko-logistič- ni dejavniki Organiziranost poseka, spravila in prevoza (ovira v majhni in razdrobljeni gozdni posesti) Rönnqvist in sod., 2015; Baselli in sod., 2020 Logistične težave Zapisniki …, 2018 Pomanjkanje kapacitet: izvajalcev za izvedbo del in prevoz lesa, strokovnega osebja Kolšek, 2011; Zapisniki …, 2018; Kadunc in sod., 2019; Mori in Poljanec, 2019 Nepravočasno evidentiranje poškodovanih površin po ujmi Kadunc in sod., 2019 Nevarno delo v razmerah po ujmi Bilici in sod., 2019; Mori in Poljanec, 2019 Slabša kakovost opravljenih storitev izvedbe del Kadunc in sod., 2019 Nezainteresiranost zasebnih lastnikov gozdov za povezovanje v organizacijske oblike pri gospodarjenju z gozdom Breznikar, 2018; Sjølie in sod., 2019 Nizka stopnja povezanosti zasebnih lastnikov gozdov Bogataj in Krč, 2017; Breznikar, 2018 22 Star e D ., Gr ošelj P ., P ez de všek Mal o vrh Š.: Ov ir e in r eši t v e pr i sana c iji v u jmah pošk odo vanih zasebnih go z do v Skupina rešitev Rešitev Vir 1) Finančni instrumenti Finančne spodbude sanacijskih ukrepov kot pomoč lastnikom gozdov pri sanaciji Gc in Mehmood, 2010; Caurla in sod., 2015; Petucco in sod., 2015; Poje in sod., 2016; Zapisniki …, 2018; Ficko, 2019c; Kadunc in sod., 2019; Mori in Poljanec, 2019; Poljanec in sod., 2019; Baselli in sod., 2020; Unay-Gailhard in Bojnec, 2020 Zagotavljanje odškodnin za lastnike gozdov na hektar poškodovane površine Ficko, 2019c Davčna olajšava v obliki zmanjšanja katastrskega dohodka Gc in Mehmood, 2010; Zapisniki …, 2018; Ficko, 2019c; Fidej in Ficko, 2019 Finančna sredstva za vzdrževanje gozdne infrastrukture Zapisniki …, 2018 Subvencioniranje odkupa poškodovanih GLS Ficko, 2019c Sofinanciranje skladiščenja GLS (npr. lupljenja, škropljenja ter podobnih ukrepov) Zapisniki …, 2018 Zagotoviti ustrezno tehnično opremljenost za sanacijske ukrepe in za delo v nevarnih razmerah ter finančna pomoč za nakup osebne varovalne opreme Breznikar, 2018; Zapisniki …, 2018; Mori in Poljanec, 2019 Zagotovitev ustreznih sredstev za sofinanciranje zavarovanja gozdov za primer ujm Ficko, 2019b Povečana proračunska sredstva za vlaganja v gozdove po ujmah Mori in Poljanec, 2019 2) Trg Razvoj domačega trga GLS in lesno-predelovalne industrije Petucco in sod., 2015; Kadunc in sod., 2019 Iskanje novih kupcev GLS in vstopanje na nove trge Kadunc in sod., 2019 Prednostni odkup GLS domačim ponudnikom Zapisniki …, 2018 Spremljanje trga GLS ter prodaja GLS, ko dosegajo višje cene na trgu Bragg in sod., 2003 Sortiranje GLS pred prodajo po kakovostnih razredih Zapisniki …, 2018 Kombinacija različnih načinov prodaje GLS Bogle in van Kooten, 2015; Rönnqvist in sod., 2015; Kadunc in sod., 2019 Intervencijski odkup GLS Fidej in Ficko, 2019 3) Zakonodajne rešitve Sprememba zakonodaje, ki bi ujme obravnavala v enem zakonu Zapisniki …, 2018; Kadunc in sod., 2019; Krajnc in Breznikar, 2019; Mori in Poljanec, 2019; Poljanec in sod., 2019 Skupna dolgoročna vizija politik na različnih zakonodajnih ravneh (upoštevajoč posledice naravnih ujm) Bizikova in Krcmar, 2015; Yousefpour in Hanewinkel, 2015; Riguelle in sod., 2016; Breznikar, 2018 Politični instrumenti, prilagojeni heterogenim skupinam lastnikov gozdov Fischer, 2012; Petucco in sod., 2015; Kumer in Pezdevšek Malovrh, 2019 Sprememba institucionalne ureditve (jasna razmejitev pristojnosti posameznih institucij) Weiss, 2004 Zagotovitev zakonskih podlag za financiranje ukrepov sanacije posledic naravnih ujm prek Progra- ma razvoja podeželja Zapisniki …, 2018 Poenostavitev birokracije za lažjo pridobitev finančnih sredstev Lawrence, 2017; Zapisniki …, 2018; Kadunc in sod., 2019; Krajnc in Breznikar, 2019 Preglednica 3: Seznam možnih rešitev za sanacijo v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov Table 3: List of possible solutions for salvaging in private forests damaged by natural disas- ter Acta Sil va e et Ligni 123 (2020), 13–30 23 Skupina rešitev Rešitev Vir 4) Gospodarjenje Aktivno gospodarjenje (redno izvajanje poseka ter gojitvenih in varstvenih del) za krepitev odpor- nosti gozdov in večjo biološko stabilnost gozdov Bragg in sod., 2003; Kolšek, 2011; Poljanec in sod., 2014; Bizikova in Krcmar, 2015; Caurla in sod., 2015; Petucco in sod., 2015; Couture in sod., 2016; Bissonnette in sod., 2017; de Groot in sod., 2019; Fidej in Ficko, 2019; Mori in Poljanec, 2019 Prilagajanje gojenja gozdov in ukrepov varstva gozdov pri blaženju učinkov izjemnih vremenskih pojavov na gozd Fidej in Ficko, 2019; Fidej in sod., 2019 Pospeševanje vrstne pestrosti gozdnih sestojev Fidej in sod., 2019; Klopčič, 2019 Prenos lastništva na mlajše lastnike gozdov Poje in sod., 2016 Ustrezno omrežje gozdnih prometnic Mori in Poljanec, 2019; Poljanec in sod., 2019 Razvoj drugih z gozdom povezanih dejavnosti (turizem, izobraževanje in pridobivanje nelesnih dobrin) Bizikova in Krcmar, 2015; Riguelle in sod., 2016 5) Prenos informacij Informiranje zasebnih lastnikov gozdov o nastali škodi Connelly in Smallidge, 2003; Bizikova in Krcmar, 2015; Bogle in van Kooten, 2015; Petucco in sod., 2015; Yousefpour in Hanewinkel, 2015; Riguelle in sod., 2016; Bissonnette in sod., 2017; Lawrence, 2017; Breznikar, 2018; Zapisniki …, 2018; Fidej in Ficko, 2019; Kadunc in sod., 2019; Klopčič, 2019; Krajnc in Breznikar, 2019; Mori in Poljanec, 2019; Poljanec in sod., 2019 Svetovanje zasebnim lastnikom gozdov o izvedbi sanacije Izobraževanje zasebnih lastnikov gozdov o varnem delu v gozdu v izrednih razmerah, krojenju in prodaji GLS Praktični prikaz dela v izrednih razmerah Yousefpour in Hanewinkel, 2015; Lawrence, 2017; Zapisniki …, 2018; Krajnc in Breznikar, 2019; Mori in Poljanec, 2019; Poljanec in sod., 2019 Uporaba sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (različna spletna orodja in spletni prenos znanja) kot podpora odločanja pri upravljanju gozdov Yousefpour in Hanewinkel, 2015; Riguelle in sod., 2016; Klopčič, 2019; Baselli in sod., 2020 Več raziskav (npr. s področja raziskav trga, finančnega vrednotenja tveganja, pripravljenosti za- sebnih lastnikov gozda na podnebne spremembe, za gospodarjenje v primeru ujme, povezovanja itd.) ter upoštevanje in uporaba teh znanj v praksi Yousefpour in Hanewinkel, 2015; Lawrence, 2017; Kadunc in sod., 2019; Klopčič, 2019 Promocija in vpeljava inovacij v sanacijo poškodovanih gozdnih sestojev in gozdnih prometnic Seeland in sod., 2011; Lawrence, 2017; Kadunc in sod., 2019; Krajnc in Breznikar, 2019 6) Sodelovanje med deležniki Izboljšanje medsektorskega in institucionalnega sodelovanja Bizikova in Krcmar, 2015; Couture in sod., 2016 Sodelovanje zasebnih lastnikov gozdov z deležniki (poslovno povezovanje) Sagor in Becker, 2014; Rönnqvist in sod. 2015; Yousefpour in Hanewinkel, 2015; Iveta, 2017; Kurttila in sod., 2017; Lawrence, 2017; Kadunc in sod., 2019 Sodelovanje domačih deležnikov z deležniki iz tujine v cilju prenosa znanja in prenosa dobrih praks sanacije ujm Kolšek, 2011; Bizikova in Krcmar, 2015; Riguelle in sod., 2016; Breznikar, 2018; Zapisniki …, 2018; Kadunc in sod., 2019; Krajnc in Breznikar, 2019; Mori in Poljanec, 2019; Poljanec in sod., 2019 Povezovanje zasebnih lastnikov gozdov za skupno izvedbo sanacijskih del in prodajo GLS Seeland in sod., 2011; Sagor in Becker, 2014; Marenče, 2015; Bissonnette in sod., 2017; Krajnc in Breznikar, 2019; Kumer in Pezdevšek Malovrh, 2019 Pospeševanje in promocija povezovanja za skupno izvedbo sanacijskih del in prodajo GLS Češarek in sod., 2018; Poljanec in sod., 2019 Oblikovanje stalne delovne (interventne) skupine za pripravo ukrepov, namenjenih učinkovitejšemu odzivu in posredovanju ob ujmah Kolšek, 2011; Breznikar, 2018; Zapisniki …, 2018; Fidej in Ficko, 2019; Mori in Poljanec, 2019; Poljanec in sod., 2019; Kadunc in sod., 2019; Krajnc in Breznikar, 2019 24 Star e D ., Gr ošelj P ., P ez de všek Mal o vrh Š.: Ov ir e in r eši t v e pr i sana c iji v u jmah pošk odo vanih zasebnih go z do v Skupina rešitev Rešitev Vir 7) Organizacija sa- nacije Organizacija sanacije: organizirano vodenje (za zasebne lastnike gozdov in stroko), izbor predno- stnih območij sanacije na bolj ogroženih območjih in preprečitev dodatnega razvrednotenja GLS, sodelovanje z lesnopredelovalno industrijo ter sprotno prilagajanje ukrepanja Bragg in sod., 2003; Lindenmayer in sod., 2004; Rönnqvist in sod., 2015; Breznikar, 2018; Zapi- sniki …, 2018; Kadunc in sod., 2019; Krajnc in Breznikar, 2019; Mori in Poljanec, 2019; Baselli in sod., 2020 Skupna organizacija sanacijskih del v gozdovih za manjše lastnike gozdov s pomočjo enega ali več izvajalcev / Skupna izvedba del na določenem območju, ne glede na lastništvo Zapisniki …, 2018 Načrt sanacije poškodovanih gozdov, ki vsebuje opis stanja, oceno škode, potrebne sanacijske ukrepe in vire financiranja ter ki pomeni podlago za finančno pomoč lastnikom gozdov pri izvedbi sanacijskih ukrepov Kolšek, 2011; Riguelle in sod., 2016; Krajnc in Breznikar, 2019; Mori in Poljanec, 2019; Poljanec in sod., 2019 Razvoj različnih scenarijev sanacije ujm, ki so del sanacijskega načrta (cilji, časovni okvir in ključ- ne aktivnosti s tehnološkimi rešitvami ter stroškovno sprejemljivostjo) Bizikova in Krcmar, 2015; Bragg in sod., 2003; Poljanec in sod., 2019 Zagotavljanje ustreznih kadrovskih in tehničnih kapacitet za delo v poškodovanih gozdovih Zapisniki …, 2018; Poljanec in sod., 2019 Pomoč pri izbiri izvajalcev del Zapisniki …, 2018; Poljanec in sod., 2019 Nadzor nad izvedbo del in ukrepov Zapisniki …, 2018; Krajnc in Breznikar, 2019; Mori in Poljanec, 2019; Poljanec in sod., 2019 Krepitev zmogljivosti deležnikov za hitrejše prilagajanje na ujme Zapisniki …, 2018; Ficko, 2019a Uvedba državnega izvajalskega podjetja/ skupin izvajalcev za posek in spravilo Fidej in Ficko, 2019; Krajnc in Breznikar, 2019 Modernizacija poseka/ prilagoditve tehnologij poseka in spravila Marenče, 2015; Zapisniki …, 2018; Bilici in sod., 2019; Fidej in Ficko, 2019; Kadunc in sod., 2019 Zagotoviti ustrezno količino kakovostnih sadik in semena za obnovo gozda in uporaba vrst, ki se lahko prilagodijo podnebnim spremembam Bizikova in Krcmar, 2015; Mori in Poljanec, 2019; Poljanec in sod., 2019 Identifikacija neaktivnih zasebnih lastnikov gozdov in spodbuda h gospodarjenju Zapisniki …, 2018 8) Ocena škode Hitra in natančna ocena poškodovanosti gozdnih sestojev in gozdnih prometnic Bragg in sod., 2003; Bizikova in Krcmar, 2015; Zapisniki …, 2018; Kadunc in sod., 2019; Krajnc in Breznikar, 2019; Poljanec in sod., 2019; Baselli in sod., 2020 Podrobnejši popis škode na gozdnem drevju in gozdnih prometnicah (osnova za izdajo odločb lastnikom gozdov in izdelavo sanacijskega načrta) Poljanec in sod., 2019 Priprava ustreznejše metodologije za ocenjevanje škod velikega obsega Mori in Poljanec, 2019 9) Logistika Logistična podpora sanacijskim ukrepom: vzpostavitev prevoznosti gozdnih prometnic in rekon- strukcija gozdne infrastrukture; zapore cest zaradi spravila in nakladanja lesa; sprostitev omejitev glede osnih obremenitev transportnih vozil Breznikar, 2018; Zapisniki …, 2018; Krajnc in Breznikar, 2019 Centralno organizirana logistika za GLS na območju celotne države Zapisniki …, 2018; Krajnc in Breznikar, 2019 Ureditev ustreznega skladiščenja GLS, povečanje kapacitet skladiščenja Caurla in sod., 2015; Zapisniki …, 2018; Krajnc in Breznikar, 2019 10) Sankcije Denarne sankcije za neukrepanje v zasebnih gozdovih Kadunc in sod., 2019 Razlastninjenje neaktivnih zasebnih lastnikov gozdov Kadunc in sod., 2019 Možnost hitrih izvržb pri neaktivnih lastnikih in izvršb po drugi osebi pri lastnikih v primeru nereše- nih lastninskih razmerij z znanim cenikom Poljanec in sod., 2014; Zapisniki …, 2018; Kadunc in sod., 2019; Krajnc in Breznikar, 2019 Acta Sil va e et Ligni 123 (2020), 13–30 25 Skupina rešitev Rešitev Vir 11) Upravljanje tveganj pri gospodarjenju z gozdovi Gospodarjenje z gozdom z več tveganja (npr. krajše proizvodne dobe; sprememba drevesne sestave) Lawrence, 2017; Kadunc in sod., 2019 Prilagajanje gospodarjenja z gozdovi v razmerah povečanega tveganja na spremenjene podnebne razmere Sauter in sod., 2018; Klopčič, 2019; Fidej in sod., 2019; Brandl in sod., 2020; Knoke in sod., 2020 Gospodarjenje z gozdom na način, da se upošteva verjetnost pojava ujme (potencialni donosi/ koristi in izgube, če do ujme pride ali ne) Connelly in Smallidge, 2003; Goodnow in sod., 2008 Zavarovanje gozda za primer ujme Brunette in Couture, 2008; Brunette in sod., 2013; Barreal in sod., 2014; Caurla in sod., 2015; Couture in sod., 2016; Riguelle in sod., 2016; Sauter in sod., 2016; Ficko, 2019b Investicijski in zavarovalniški varčevalni bančni račun z davčnimi ugodnostmi za lastnike gozdov Ficko, 2019b Ustanovitev državnih zavarovalnih skladov za zavarovanje gozdov za primer ujme Couture in sod., 2016; Riguelle in sod., 2016; Ficko, 2019b 26 Star e D ., Gr ošelj P ., P ez de všek Mal o vrh Š.: Ov ir e in r eši t v e pr i sana c iji v u jmah pošk odo vanih zasebnih go z do v 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI 4 DISCUSSION AND CONCLUSIONS V raziskavi smo identificirali možne ovire za sanaci- jo v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov in rešitve za premostitev teh ovir. Ugotovili smo, da ovire in rešitve za hitro in učinkovito sanacijo doslej še niso bile siste- matično obravnavane. Še več, kljub temu da v zasebnih gozdovih prihaja do nižje realizacije sanacije ujm, ovi- re in rešitve do sedaj še niso bile raziskane ali ovre- dnotene glede na potrebe zasebnih lastnikov gozdov. Raziskava je pokazala, da obstajajo številne ovire za hitro in učinkovito izvedbo sanacije ter da se zasebni lastniki gozdov spoprijemajo s številnimi izzivi tako pri sanaciji kot tudi pri gospodarjenju z gozdovi. Pogosto zaradi neaktivnosti zasebnih lastnikov gozdov prihaja do pritiskov deležnikov in zahtev po ukrepanju. S po- znavanjem izzivov oziroma ovir, tako pri gospodarje- nju z gozdovi kot pri sanaciji poškodovanih gozdov, se lahko rešitev prilagodi identificiranim oviram (Ostrom, 2005, cit. po Brodrechtova in sod., 2018). V Sloveniji je bilo v zadnjem desetletju veliko govo- ra o vplivu ujm na gozdove ter kako hitro in učinkovito odpraviti posledice. S celostno obravnavo sanacije so se ukvarjali raziskovalci Gozdarskega inštituta Sloveni- je v ciljnem raziskovalnem projektu Povečanje učinko- vitosti sanacij velikih poškodb v slovenskih gozdovih, ki je potekal v letih 2010–2012. Ugotovili so, da je veči- no nalog pri izvedbi del ob veliko površinskih poškod- bah gozdov sicer izpeljanih, vendar ne zaradi dobrih sistemskih rešitev na tem področju, temveč predvsem zaradi velike mere iznajdljivosti in požrtvovalnosti vseh vpletenih deležnikov (Jurc, 2012). Podobno ugo- tavljajo raziskovalci v tujini, da ob pojavu naravne ujme sicer potekajo številne aktivnosti za čim hitrejšo sana- cijo poškodovanih gozdov, vendar je težava pogosto v tem, da gozdarski sektor implementira neusklajene strategije sanacije. Nerealno je pričakovati, da obstaja rešitev, ki bi premostila vse ovire in zadostila hetero- genim skupinam zasebnih lastnikov gozdov in drugim deležnikom, pomembno pa je iskati nove rešitve, ki (vsaj delno in učinkoviteje) rešujejo ovire pri sanaciji zasebnih gozdov, poškodovanih v naravnih ujmah (Ri- guelle in sod., 2016). Jurc (2012) in sodelavci so predlagali ukrepe v smeri večje učinkovitosti in hitrejšega ukrepanja v pri- meru velikih poškodb gozdov (npr. razvoj tehnoloških podlag za izvedbo sanacij, preventivne aktivnosti v podporo učinkovitim sanacijam, načrtovanje okoljsko ustrezne, varne ter ekonomične tehnologije dela pri obnovi gozdov s sadnjo in setvijo ob naravnih ujmah velikega obsega), vendar rezultati niso vidno zaživeli v praksi. Prvi pomemben sistematičen pristop k organi- zirani sanaciji v ujmi poškodovanih gozdov v Sloveniji predstavlja v letu 2018 organizirana koordinacijska skupina, ki se je oblikovala za reševanje posledic ve- troloma iz decembra 2017 (Zapisniki …, 2018). Vendar je ujma v večji meri prizadela državne gozdove in naj- verjetneje je bil to ključni dejavnik za organiziranje in delovanje takšne skupine. Glede na posestno strukturo slovenskih gozdov pa bi bilo smiselno enako ukrepati tudi v primeru poškodovanosti večjega obsega zaseb- nih gozdov. Prav tako so v času vse večjega povpraše- vanja po rešitvah posledic naravnih ujm in zagotavlja- nju ekosistemskih storitev gozda izredno pomembni učinkoviti ukrepi gozdarske politike, ustrezna orodja za upravljanje tveganj ter hitre in učinkovite rešitve. Za lažje oblikovanje političnih ukrepov in učinkovitih orodij ter rešitev pa je podrobno poznavanje tveganj in ovir neizogibno (Sauter in sod., 2018). Kljub temu, da na odločanje pri sanaciji vplivajo različni deležniki (zasebni lastniki gozdov, izvajalci del, gozdarski strokovnjaki in politični odločevalci) ter njihove preference, so politični odločevalci ključni pri odločanju. Kateri ukrep bo prevladal, je običajno po- litična odločitev (Brodrechtova in sod., 2018), vendar je pomembno vedeti, katere rešitve so primerne za za- sebne lastnike gozdov in to ponuditi političnim odloče- valcem. Poznavanje ovir in rešitev lahko pripomore k bolj celostnemu in sistematičnemu pristopu saniranja poškodovanih gozdov, ki zajema kombinacijo različnih disciplin in vključuje različne deležnike. Zaradi kom- pleksnosti odločitev pa odločevalci poleg poznavanja rešitev ter preferenc pri odločanju potrebujejo sisteme za podporo odločanju (Riguelle in sod., 2016). Pristop, ki smo ga v raziskavi uporabili, torej pri- prava seznama ovir in rešitev ter nadalje povezanost ovir s primernimi rešitvami, je prvi korak v procesu vrednotenja dejavnikov odločanja o sanaciji v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov. Pomembno za nadalj- nje raziskovanje bi bilo preučiti ovire in rešitve za sa- nacijo ločeno glede na vrsto ujme, saj le-te povzroča- jo različne tipe poškodb gozdov in zahtevajo različne tehnološke pristope. Prav tako bi bilo treba narediti primerjavo odzivanja na naravne ujme z državami s primerljivo lastniško strukturo kot v Sloveniji in se tako izogniti neučinkovitim strategijam reševanja po- sledic ujm v gozdovih. Kar pa oblikovalci politik že lah- ko storijo, je, da oblikujejo enotne strategije za sana- cijo velikih poškodb gozdov in vse obstoječe predloge ustrezno povežejo v enoten sistem ukrepov za odziv na poškodbe gozdov. V nadaljnjo raziskavo bomo vključili gozdarsko stroko in zasebne lastnike gozdov, ki bodo identifici- rane ovire in njim pripadajoče rešitve ovrednotili, to Acta Sil va e et Ligni 123 (2020), 13–30 27 pa bo omogočilo razvrstitev možnih rešitev za premo- stitev ovir pri sanaciji poškodovanih gozdov glede na pomembnost za posamezne tipe zasebnih lastnikov gozdov. V raziskavi sta se kot najpomembnejši skupi- ni rešitev izkazali »Organizacija sanacije« in »Sodelo- vanje med deležniki«, in predvsem tem področjem bi bilo treba v prihodnosti nameniti več pozornosti. Po- znavanje možnih rešitev za učinkovito sanacijo z vidika zasebnih lastnikov gozdov je pomemben prispevek na področju gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. 5 POVZETEK 5 SUMMARY Climate change and frequent natural disasters, which in recent years have caused extensive damage to the natural environment, represent a major chal- lenge for private forest owners in forest management and have increased the activity of all stakeholders along the forest-wood chain. In Slovenia, salvaging is not always carried out, as it is often inefficient from an economic point of view due to the fragmentation and small size of forest holdings. Since damaged for- est poses a further threat, we reviewed the literature on salvaging in forests damaged by natural disasters. We focused on salvaging carried out by private forest owners, with the aim of finding barriers that private owners face in salvaging and solutions for faster and more efficient salvaging. After reviewing information databases and rel- evant literature on salvaging in damaged forests in Slovenia, we included in the final analysis 59 articles and 25 reports of the coordination group for salvag- ing after windthrows in December 2017 in forests. An analysis of the sources showed that researchers have not yet systematically addressed the identification of barriers to salvaging in private forests damaged by natural disasters. Nevertheless, we identified 51 bar- riers, which were classified into seven groups: market and economic factors, political factors, characteristics of private forest owners, natural factors, stakeholder involvement, knowledge and information transfer, and organizational and logistical factors. Most researchers have dealt with barriers from the »Characteristics of private forest owners« group, as we identified barri- ers from this group in 15 sources, as well as from the »Knowledge and information transfer« group, as we identified barriers from this group in 14 sources. How- ever, researchers have paid the least attention to the »Natural factors« group, as we identified barriers from this group in only four sources. We further found that there are many proposed solutions to overcome barri- ers to salvaging, but these are not always appropriate for private forest owners. In the analyzed sources, we identified 68 solutions, which were grouped into 11 groups: financial instruments, market, legislative solu- tions, management, information transfer, cooperation between stakeholders, salvaging organization, damage assessment, logistics, sanctions and forest risk man- agement. Most researchers have dealt with solutions from the »Cooperation between stakeholders« group, as we identified these solutions in 22 sources. The least attention was paid to the »Logistics« and »Sanctions« groups, as we identified solutions from these groups only in four sources for each group of solutions. Finally, we linked the identified barriers to appropriate salvag- ing solutions. We found that all identified solutions represent a solution to at least one of the barriers and that each barrier has at least one solution. »Salvaging organization« and »Cooperation between stakehold- ers« proved to be important groups of solutions to the most barriers. In future natural disasters, more activity should be encouraged in these areas. The identification of barriers and solutions in sal- vaging in private forests damaged by natural disasters is the first, but important, step in the comprehensive treatment of salvaging in private forests. However, through further research, which will include the evalu- ation of barriers and solutions by stakeholders and ranking according to their importance for individual types of private forest owners, we will be able to iden- tify appropriate solutions that contribute to quick and efficient salvaging in private forests. 6 ZAHVALA 6 ACKNOWLEDGEMENTS Prispevek je nastal v okviru doktorske disertaci- je z naslovom Dejavniki odločanja zasebnih lastnikov gozdov o sanaciji poškodovanih gozdov po naravnih nesrečah, na doktorskem programu Bioznanosti, pod mentorstvom izr. prof. Špele Pezdevšek Malovrh in so- mentorstvom doc. dr. Petre Grošelj. Špela Pezdevšek Malovrh in Petra Grošelj se zahvaljujeta za finančno podporo Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Re- publike Slovenije (program P4-0059). 7 VIRI 7 REFERENCES Aguilar F., Cai Z., D’ Amato A. 2014. Non-industrial private forest owner’s willingness-to-harvest: how higher timber prices in- fluence woody biomass supply. Biomass and Bioenergy, 71: 202–215. Ananda J., Herath G. 2005. Evaluating public risk preferences in fo- rest land-use choices using multi-attribute utility theory. Ecolo- gical Economics, 55: 408–419. 28 Star e D ., Gr ošelj P ., P ez de všek Mal o vrh Š.: Ov ir e in r eši t v e pr i sana c iji v u jmah pošk odo vanih zasebnih go z do v Barreal J., Loureiro L.M., Picos J. 2014. On insurance as a tool for se- curing forest restoration after wildfires. Forest Policy and Eco- nomics, 42: 15–23. Baselli G., Contreras F., Lillo M., Marin M., Carrasco R. 2020. Optimal decisions for salvage logging after wildfires. Omega, 96, 102076: 9 str. Bashir A., Sjølie H.K., Solberg B. 2020. Determinants of nonindustrial private forest owners’ willingness to harvest timber in Norway. Forests, 11, 60: 16 str. Bizikova L., Krcmar E. 2015. Integrated scenario planning and multi- criteria decision analysis framework with application to forest planning. Open Journal of Forestry, 5, 2: 139–153. Beach R.H., Pattanayak S.K., Yang J.C., Murray B.C., Abt R.C. 2005. Eco- nometric studies of non-industrial private forest management: a review and synthesis. Forest Policy and Economics, 7: 261–281. Bilici E., Andiç V., Akay A., Sessions J. 2019. Productivity of a portable winch system used in salvage logging of storm-damaged timber. Croatian Journal of Forest Engineering, 40, 2: 311–318. Bissonnette J.-F., Dupras J., Doyon F., Chion C., Tardif J. 2017. Percep- tions of small private forest owner’s vulnerability and adaptive capacity to environmental disturbances and climate change: vi- ews from a heterogeneous population in southern Quebec, Ca- nada. Small-scale Forestry, 16: 367–393. Bogataj N., Krč J. 2017. Odziv lastnikov gozdov na obsežne poškod- be gozdov - primer območne enote Postojna. V: Preučevanje in upravljanje gozdnih ekosistemov v Sloveniji: včeraj, danes, jutri: zbornik prispevkov posvetovanja XXXIV. Gozdarski študijski dnevi, Ljubljana, 21. – 22. november 2017. Jerina K., Bordjan D. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 67–77. Bogle T ., van Kooten G.C. 2015. Protecting timber supply on public land in response to catastrophic natural disturbance: a princi- pal-agent problem. Forest Science, 61, 1: 83–92. Brandl S., Paul C., Knoke T ., Falk W. 2020. The influence of climate and management on survival probability for Germany’s most important tree species. Forest Ecology and Management, 458, 117652: 9 str. Bragg D.C., Shelton M.G., Zeide B. 2003. Impacts and management implications of ice storms on forests in the southern United Sta- tes. Forest Ecology and Management, 186, 1–3: 99–123. Breznikar A. 2018. Ukrepi po vetrolomu v slovenskih gozdovih med 11. in 13. decembrom 2017. Ujma, 32: 86–93. Brodrechtova Y., Navrátil R., Sedmák R., Tuček J. 2018. Using the po- liticized IAD framework to assess integrated forest management decision-making in Slovakia. Land Use Policy, 79: 1001–1013. Brunette M., Couture S. 2008. Public compensation for windstorm damage reduces incentives for risk management investments. Forest Policy and Economics, 10: 491–499. Brunette M., Cabantous L., Couture S., Stenger A. 2013. The impact of governmental assistance on insurance demand under ambi- guity: a theoretical model and an experimental test. Theory and Decision, 75: 153–174. Caurla S., Garcia S., Niedzwiedz A. 2015. Store or export? An econo- mic evaluation of financial compensation to forest sector after windstorm. The case of Hurricane Klaus. Forest Policy and Eco- nomics, 61: 30–38. Connelly N., Smallidge P . 2003. Using a natural disaster to under- stand the educational and technical assistance needs of small- scale forest landowners. Small-scale Forest Economics, Manage- ment and Policy, 2, 3: 397–407. Conway M.C., Amacher G.S., Sullivan J., Wear D. 2003. Decisions no- nindustrial forest landowners make: an empirical examination. Journal of Forest Economics, 9, 3: 181–203. Couture S., Cros M.-J., Sabbadin R. 2016. Risk aversion and optimal management of an uneven-aged forest under risk of windthrow: A Markov decision process approach. Journal of Forest Econo- mics, 25: 94–114. Češarek D., Ficko A., Bončina A. 2018. Vplivni dejavniki poseka v za- sebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995–2014. Acta Silvae et Ligni, 115: 29–42. Dale V.H., Joyce L.A., McNulty S., Neilson R.P ., Ayres M.P ., Flannigan M.D., Hanson P .J., Irland L.C., Lugo A.E., Peterson C.J., Simberloff D., Swanson F.J., Stocks B.J., Wotton B.M. 2001. Climate change and forest disturbances. BioScience, 51, 9: 723–734. de Groot M., Diaci J., Ogris N. 2019. Forest management history is an important factor in bark beetle outbreaks: Lessons for the futu- re. Forest Ecology and Management, 433: 467–474. de Groot M., Diaci J., Kandare K., Krajnc N., Pisek R., Ščap Š., Stare D., Ogris N. 2020. Private owner structure affects European spru- ce bark beetle management under extreme weather events and host tree density. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije (neobja- vljeno gradivo). Deuffic P ., Sotirov M., Arts B. 2018. »Your policy, my rationale«. How individual and structural drivers influence European forest owners’ decisions. Land Use Policy, 79: 1024–1038. Diaci J., Fidej G., Rozman A., Nagel A.T ., Dakskobler I. 2015. Primer- java različnih načinov obnove gozda po ujmah. V: Zbornik pov- zetkov Pogled na žled: delavnica o Gozdnogospodarskih in goz- dnogojitvenih ukrepih po ujmah večjih razsežnosti, Ljubljana in Sevnica. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Silva Slovenica: 9–13. Eggers J., Lämås T ., Lind T ., Öhman K. 2014. Factors influencing the choice of management strategy among small-scale private forest owners in Sweden. Forests, 5: 1695–1716. Ficko A., Lidestav G., Ní Dhubháin Á., Karppinen H., Živojinović I., We- stin K. 2019. European private forest owner typologies: a review of methods and use. Forest Policy and Economics, 99: 21–31. Ficko A. 2019a. Celostno prilagajanje upravljanja gozdov na ekstre- mne vremenske dogodke kot upravljanje tveganj. V: Ukrepi za prilagojeno upravljanje gozdov ob izjemnih vremenskih dogod- kih. (Gospodarjenje z gozdovi in načrtovanje, 8). Ficko A. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obno- vljive gozdne vire: 5–10. Ficko A. 2019b. Prenos tveganj za škodo po neurjih v gozdu: stanje in možnosti. V: Ukrepi za prilagojeno upravljanje gozdov ob izje- mnih vremenskih dogodkih. (Gospodarjenje z gozdovi in načrto- vanje, 8). Ficko A. (ur.). Ljubljana. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 27–40. Ficko A. 2019c. Pripravljenost lastnikov gozdov za prilagajanje na podnebne spremembe in izvedbo blažilnih ukrepov. V: Ukrepi za prilagojeno upravljanje gozdov ob izjemnih vremenskih dogod- kih. Ficko A. (ur.). Ljubljana. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 49–63. Fischer P .A. 2012. Identifying policy target groups with qualitative and quantitative methods: the case of wildfire risk on nonin- dustrial private forest lands. Forest Policy and Economics, 25: 62–71. Fidej G., Diaci J., Roženbergar D., Nagel T .A. 2019. Ukrepi na področju gojenja gozdov v spremenjenih podnebnih razmerah. V: Ukre- pi za prilagojeno upravljanje gozdov ob izjemnih vremenskih dogodkih. (Gospodarjenje z gozdovi in načrtovanje, 8). Ficko A. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 93–106. Fidej G., Ficko A. 2019. Analiza pogleda javne gozdarske službe na prilagajanje na podnebne spremembe in izvedbo blažilnih ukre- pov. V: Ukrepi za prilagojeno upravljanje gozdov ob izjemnih vremenskih dogodkih (Gospodarjenje z gozdovi in načrtovanje, 8). Ficko A. (ur.). Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 65–76. Acta Sil va e et Ligni 123 (2020), 13–30 29 Gc S., Mehmood S.R. 2010. Factors influencing nonindustrial private forest landowners’ policy preference for promoting bioenergy. Forest Policy and Economics, 12, 8: 581–588. Goodnow R., Sullivan J., Amacher G. 2008. Ice damage and forest stand management. Journal of Forest Economics, 14: 268–288. Gupta H., Barua M.K. 2018. A framework to overcome barriers to gre- en innovation in SMEs using BWM and Fuzzy TOPSIS. Science of the Total Environment, 633: 122–139. Hengeveld G.M., Didion M., Clerkx S., Elkin C., Nabuurs G.-J., Schel- haas M.-J. 2015. The landscape-level effect of individual-owner adaptation to climate change in Dutch forests. Regional Enviro- nmental Change, 15, 8: 1515–1529. Iveta N. 2017. Ocena pripravljenosti zasebnih lastnikov gozdov za poslovno sodelovanje pri gospodarjenju z gozdom na primeru revirja Vodice: magistrsko delo - 2. stopnja. (Univerza v Ljublja- ni, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozaložba: 137 str. Jurc D. 2012. Povečanje učinkovitosti sanacij velikih poškodb v slo- venskih gozdovih. Gozdarski inštitut Slovenije. Univerza v Lju- bljani, Biotehniška fakulteta. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BBRTKKCB/ 44e66ee4-f7cf-4a0d-aa84-cc880c192ccd/PDF (23. 8. 2020). Kadunc A., Avsenek A., Matjašič M. 2019. Ob rob delavnici Proble- matika podlubnikov – iskanje operativnih rešitev. Gozdarski ve- stnik, 77, 7–8: 279–283. Kajfež Bogataj L. 2005. Podnebne spremembe in ranljivost kmetij- stva. Acta agriculturae Slovenica, 85, 1: 25–40. Kinnucan W.H. 2016. Timber price dynamics after a natural disa- ster: hurican Hugo revisited. Journal of Forest Economics, 25: 115–129. Klopčič M. 2019. Rast in donos gozda ter ukrepi za prilagajanje go- spodarjenja v spremenjenih podnebnih razmerah. V: Ukrepi za prilagojeno upravljanje gozdov ob izjemnih vremenskih dogod- kih. (Gospodarjenje z gozdovi in načrtovanje, 8). Ficko A. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obno- vljive gozdne vire: 77–91. Knoke T ., Kindu M., Jarisch I., Gosling E., Friedrich S., Bödeker K., Paul C. 2020. How considering multiple criteria, uncertainty scenari- os and biological interactions may influence the optimal silvicul- tural strategy for a mixed forest. Forest Policy and Economics, 118, 102239: 13 str. Kolšek M. 2011. Pričakovani vplivi podnebnih sprememb na sečnjo v gozdu v Sloveniji. Zavod za gozdove Slovenije. http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/CE/varstvo/Zanimi- vosti/Pricakovani_vpliv_naravnih_nesrec.pdf (26. 4. 2020). Krajnc N., Breznikar A. 2019. Eno leto po vetrolomu. Gozdarski ve- stnik, 77, 2: 84–90. Kumer P . 2017. Vpliv družbenogeografskih dejavnikov na gospodar- jenje z majhnimi zasebnimi gozdnimi posestmi: doktorska di- sertacija. (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta). Ljubljana, samozaložba: 134 str. Kumer P ., Kladnik, D., Zorn M. 2019. Lastniki gozdov v Sloveniji. (Knji- žna zbirka Georitem, 30). 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC: 123 str. Kumer P ., Pezdevšek Malovrh Š. 2019. Factors hindering forest ma- nagement among engaged and detached private forest owners: Slovenian stakeholders’ perceptions. Small-scale Forestry, 18: 105–125. Kumer P ., Štrumbelj E. 2017. Clustering-based typology and analysis of private small-scale forest owners in Slovenia. Forest Policy and Economics, 80: 116–124. Kurttila M., Hujala T ., Pykäläinen J. 2017. Forest leasing service po- tential in Slovenia - a feasibility study. Business Brief: 5 str. Lawrence A. 2017. Adapting through practice: silviculture, innova- tion and forest governance for the age of extreme uncertainty. Forest Policy and Economics, 79: 50–60. Laznik L. 2011. Učinki različnih načinov redčenja v gorskem buko- vem gozdu na Mežakli: diplomsko delo. (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta). Ljubljana, samozaložba: 68 str. Lindenmayer D.B., Foster D.R., Franklin J.F., Hunter M.L., Noss R.F., Schmiegelow F.A., Perry D. 2004. Salvage harvesting policies af- ter natural disturbance. Science, 303: 1303. Lindner M., Maroschek M., Netherer S., Kremer A., Barbati A., Garcia- Gonzalo J., Seidl R., Delzon S., Corona P ., Kolström M., Lexer M.J., Marchetti M. 2010. Climate change impacts, adaptive capacity, and vulnerability of European forest ecosystems. Forest Ecology and Management, 259: 698–709. Marenče J. 2015. Meteorological disasters in Slovenian forests - how to approach the restoration in our specific conditions. V: Speci- jalno izdanje povodom međunarodnog savetovanja »Šumsko in- ženjerstvo Jugoistočne Evrope - stanje i izazovi«. Zlatić M. (ur.). Beograd, Univerzitet u Beogradu - Šumarski fakultet, Glasnik šumarskog fakulteta: 85–95. Mori J., Poljanec A. 2019. Trenutne aktivnosti in izzivi pri prepreče- vanju škod v gozdovih zaradi ekstremnih vremenskih pojavov. V: Gozd in les kot priložnost za regionalni razvoj. (Zbirka Studia Forestalia Slovenica, 164). Bončina A. in Oven P . (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta: 99–112. Natek K. 2011. Temeljni termini v geografiji naravnih nesreč. Dela, 35: 73–101. Poje A., Pezdevšek Malovrh Š., Krč J. 2016. Factors affecting harve- sting intensity in small-scale private forests in Slovenia. Small- scale Forestry, 15, 1: 73–91. Pezdevšek Malovrh Š. 2010. Influence of institutions and forms of cooperation on private forest management: doctoral dissertati- on. (Univerzity of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources). Ljubljana, samoza- ložba: 240 str. Pezdevšek Malovrh Š., Nonić D., Glavonjić P ., Nedeljković J., Avdibe- gović M., Krč J. 2015. Private forest owner typologies in Slovenia and Serbia: targeting private forest owner groups for policy im- plementation. Small-scale Forestry, 14, 4: 423–440. Petucco C., Abildtrup J., Stenger A. 2015. Influences of nonindustrial private forest landowners’ management priorities on the timber harvest decision - A case study in France. Journal of Forest Eco- nomics, 21: 152–166. Pivoriūnas, A. 2004. Decision-making by private forest owners: lite- rature review of some empirical studies. Baltic Forestry, 10, 1: 104–108. Poljanec A., Ščap Š., Bončina A. 2014. Količina, struktura in razpo- reditev sanitarnega poseka v Sloveniji v obdobju 1995–2012. Gozdarski vestnik, 72, 3: 131–147. Poljanec A., Breznikar A., Kolšek M., Mori J. 2019. Organizacijski in pravni ukrepi prilagajanja gozdarstva na izjemne vremenske do- godke. V: Ukrepi za prilagojeno upravljanje gozdov ob izjemnih vremenskih dogodkih (Gospodarjenje z gozdovi in načrtovanje, 8). Ficko A. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 107–114. Pravilnik o varstvu gozdov. 2009. Ur. l. RS, št. 114/09 in 31/16. Riguelle S., Hébert J., Jourez B. 2016. Integrated and systemic mana- gement of storm damage by the forest-based sector and public authorities. Annals of Forest Science, 73: 585–600. Rönnqvist M., D’ Amours S., Weintraub A., Jofre A., Gunn E., Haight R.G., Martell D., Murray A.T ., Romero C. 2015. Operations Rese- arch challenges in forestry: 33 open problems. Annals of Opera- tions Research, 232: 11–40. Sagor E.S., Becker D.R. 2014. Personal networks and private forest- ry in Minnesota. Journal of Environmental Management, 132: 145–154. Sarr D., Puettmann K., Pabst R., Cornett M., Arguello L. 2004. Resto- ration ecology: new perspectives and opportunities for forestry. Journal of Forestry, 102: 20–24. 30 Star e D ., Gr ošelj P ., P ez de všek Mal o vrh Š.: Ov ir e in r eši t v e pr i sana c iji v u jmah pošk odo vanih zasebnih go z do v Sauter P .A., Möllmann T .B., Anastassiadis F., Mußhoff O., Möhring B. 2016. To insure or not to insure? Analysis of foresters’ willin- gness-to-pay for fire and storm insurance. Forest Policy and Eco- nomics, 73: 78–89. Sauter P .A., Hermann D., Mußhoff O. 2018. Are foresters really risk- averse? A multi-method analysis and a cross-occupational com- parison. Forest Policy and Economics, 95: 37–45. Seeland K., Godat J., Hansmann R. 2011. Regional forest organizati- ons and their innovation impact on forestry and regional develo- pment in central Switzerland. Forest Policy and Economics, 13: 353–360. Seidl R. 2014. Increasing forest disturbances in Europe and their impact on carbon storage. Nature Climate Change 4: 806–810. Seidl R., Aggestam F., Rammer W., Blennow K., Wolfslehner B. 2016. The sensitivity of current and future forest managers to climate- induced changes in ecological processes. Ambio, 45, 4: 430–441. Seidl R., Thom D., Kautz M., Martin-Benito D., Peltoniemi M., Vacchia- no G., Wild J., Ascoli D., Petr M. , Honkaniemi J., Lexer M.J., Trotsi- uk V., Mairota P ., Svoboda M., Fabrika M., Nagel T .A., Reyer C.P .O. 2017. Forest disturbances under climate change. Nature Climate Change, 7: 395–402. Sjølie H.K., Wangen K.R., Lindstad B.H., Solberg B. 2019. The impor- tance of timber prices and other factors for harvest increase among non-industrial private forest owners. Canadian Journal of Forest Research, 49, 5: 543–552. Sohngena B., Tianb X. 2016. Global climate change impacts on forests and markets. Forest Policy and Economics, 72: 18–26. Stanturf J.A., Palik B.J, Dumroese R.K. 2014. Contemporary forest restoration: a review emphasizing function. Forest Ecology and Management, 331: 292–323. Timber - podatkovna zbirka o poseku gozdnega drevja. 2019. Zavod za gozdove Slovenije, 1995–2019. http://www.zdravgozd.si/sanitarni_analiza.aspx?mAnaliza=leto (11. 12. 2019). Triplat M., Piškur M., Humar M. 2013. Posebnosti skladiščenja lesa, pridobljenega pri sanaciji, ter upoštevanje varstveno-sanitarnih posebnosti pri sanaciji velikih poškodb. Gozdarski vestnik, 71, 1: 39–50. Unay-Gailhard İ., Bojnec Š. 2020. Public support effect on natural di- saster management: a case study of ice storms in forests in Slo- venia. Land Use Policy, 95, 103811: 13 str. van Gameren V., Zaccai E. 2015. Private forest owners facing clima- te change in Wallonia: adaptive capacity and practices. Enviro- nmental Science & Policy, 52: 51–60. Wagner M.R., Block W.M., Geils B.W., Wenger K.F. 2000. Restoration ecology: a new forest management paradigm, or another merit badge for foresters? Journal of Forestry, 98, 10: 22–27. Wagner S., Nocentini S., Huth F., Hoogstra-Klein M. 2014. Forest ma- nagement approaches for coping with the uncertanty of climate change: trade-offs in service provisioning and adaptability. Eco- logy and Society, 19, 1: 32. Weiss G. 2004. The political practice of mountain forest restoration- comparing restoration concepts in four European countries. Fo- rest Ecology and Management, 195, 1–2: 1–13. WCM - WoodChainManager, 2019. Cene okroglega lesa. http://wcm.gozdis.si/cene-okroglega-lesa (11. 12. 2019). Yousefpour R., Hanewinkel M. 2015. Forestry professionals’ percep- tions of climate change, impacts and adaptation strategies for fo- rests in south-west Germany. Climatic Change, 130, 2: 273–286. Zapisniki sestankov koordinacijske skupine za sanacijo posledic ve- troloma v decembru 2017 v gozdovih. 2018. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije (neobjavljeno) Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018. 2019. Zavod za gozdove Slovenije http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCI- LA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf (15. 5. 2020). ZGS. 2016. Podatki o realizaciji poseka lesa v slovenskih gozdovih v letu 2015 in o poteku sanacije posledic naravnih ujm v gozdovih. Sporočilo za javnost http://www.zgs.si/aktualno/sporocila_za_ javnost/news_article/podatki_o_realizaciji_poseka_lesa_v_slo- venskih_gozdovih_v_letu_2015_in_o_poteku_sanacije_p_257/ index.html (15. 5. 2020). Zorn M., Komac B. 2011. Škoda zaradi naravnih nesreč v Sloveniji in svetu med letoma 1995 in 2010. Acta geographica Slovenica, 51, 1: 7–41.