Tečaj XXV.
I^ist ljudstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek In velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiiia-njem na dom za celo leto 8 irld,. za pol leta 1 gld. 60 kr., /a četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja upravnistm v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice. hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
Rokopisi se ne vrač^io, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstioe, Se se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Na katoliški shod v Gradci!
Imenitne reči — prav je, ako se o njih razpravlja javno, očitno. Kar zadene vse, kar zanima vse po vrsti, na to imamo vsi pravico in priljubi se nam tem bolje, čem več storimo sami na to, da se doseže.
Mi Slovenci smo katoliško ljudstvo. Kakor imamo slovensko besedo po materih naših, tako imamo pač tudi od istih naših mater sv. katoliško vero. Slov. beseda pa katol. vera ste si torej rodni sestri, nerazločljivi in oie ste za to, da se ponašamo z njima lehko, pred celim svetom.
Slovenci! V dnevih 2., 3. in 4. junija obhaja se v Gradci štajarski katoliški shod. Leta bode sicer že drugi v vrsti, toda če je volja božja, imenitniši od prvega. Leta 1869 je bil prvi katol. shod v Gradci, pa pri njem Slovenci nismo bili v pričo, ali le v malem številu. Bilo je vabilo na nj splošnje, nemško in od nemških, da-si imenitnih mož. Vsl^d tega pa se Slovenci nismo bili veliko menili za nj, drugače pa je letos. Osnovalni odbor se je obrnil iz Gradca o svojem času do nas, Slovencev v Mariboru ter nas je prosil, naj mu damo mi, naj seže slov. ljudstvo nemškemu ljudstva na Sta-jarji v roko. To bodi potlej znamenje, da imamo v krilu sv. matere katol. cerkye vsi, vsak svoje častno mesto.
Na to smo se mi odzvali ter smo se z odborom v Gradci dogovorili, kaj in kako se naj razpravlja pri drugem katoliškem shodu šta-jarskem v Gradci. S tem so priprave naše za shod pri kraji in sedaj je na slov. ljudstvu, da se odzove prijaznemu vabilu nemškega ljudstva na Štajarji ter se vdeleži shoda, kar je največ mogoče, v velicem številu.
V razprave pridejo važne reči, politične, družbene, umetnostne in vršijo se v dnevih 3. in 4. junija dopoldne in če treba tudi popoldne v odsekih, zvečer pa v shodu samem V odsekih poprime lehko vsakdo besedo, pri shodu pa
le možje, ki dobijo za to posebno naročilo. Pri shodu bode sicer beseda v obče nemška, toda če smemo razodeti tajnost, pričakuje se tudi slovenska.
Če sodimo po imeniku, ki ga razglaša glasilo nemških konservativcev, bode shod sijajen, kajti podpisanih je na vabilu 3000 najzname-tiših mož in kar je posebno veselo, blizo polovica je brž slov. kmetov v tem številu. Dobro znamo, da ne more izmed teh priti jih veliko k shodu, toda nekaj more jih brez dvoma priti za eden ali več dni z doma. Izlasti pa kaže to za tiste, ki imajo kako zaupno mesto v svojih občinah, njih se pričakuje tudi večje število.
Da se vdeležijo shoda naši drž. in dež. poslanci, to je lepo pa tudi potrebno, kajti pri naših nemških kmetih, da-si so dobri, krščanski možje, ne sodi se o slov. ljudstvu vselej prav. Na tem shodu pa bode mogoče nemškim kmetom pokazati, kaj da hoče slov. ljudstvo v resnici in kaj da tedaj morajo njegovi zastopniki tirjati v dež. ali v drž. zboru, ne da se stori s tem nemškemu kmetu ali sploh Nemcu krivica. Enaka priložnost za to bode težko kje drugje.
Kdo se more vdeležiti tega shoda? Samo taki katol. možje, ki prinesejo seboj vstopnico in če se glasi le-ta na njih ime. Njo dobijo, ako se oglasijo za njo vsaj do dne 24. maja v Mariboru ali v Gradci. Kar se tiče naših slov. kmetov, za nje je najbolje, če se oglasijo do onega dneva pri svojem domačem župniku zanjo. Pri njih se izve lehko pa tudi vse drugo, kar zadeva stroške, stanovanje itd.
In s tem, predragi slov. možje, upamo, da vam je jasno, kaj da vam je storiti glede na štajarski katol. shod v Gradci. Mi po svoji strani želimo, da nas bode vsak dan, pri vsaki razpravi znatno število, v takem številu, da bomo na čast slov. ljudstvu. Kakor pa v vsaki reči, katero zastopamo, tako velja nam tudi v tej slovensko geslo: Vse za vero, dom, cesarja!
Volilni shod v Ljutomeru.
Kakor je bilo po časnikih naznanjeno, sklical je dne 10. maja t. 1. deželni poslanec dr. Ivan Dečko svoje volilce v Ljutomer, da bi prvi račun dal o svojem delovanji v graškem deželnem zboru. Volilcev se je v Vaupotičevi gostilni zbralo nad sto in precej obilno število je bilo navzočih tudi drugih narodnjakov, ki so g. poslanca navdušeno sprejeli, pazljivo poslušali in na koncu izvrstnega govora mu izrekli svojo hvalo in popolno zaupanje. Bivši poslanec gosp. Ivan Kukovec je predstavil dr. Dečka.
Poslanec dr. Dečko je v začetku svojega govora razložil neugodne razmere za Slovence v Gradci. Slovenci imajo v primeri s številom ljudi in svoto davkov premalo poslancev v deželnem zboru, nimajo nobenega zastopnika v deželnem odboru in nobenega uda v deželnem šolskem svetu. Zato so slov. poslanci premišljevali, ali bi ne bilo bolje tudi deželnem zboru hrbet obrniti. Po daljšem razgovarjanju so sklenili ostati, ker bi sicer zapustili edino torišče, kjer slobodno brez strahu objavljajo krivice, ki bi se Slovencem godile ter so tako rekoč „huda vest" v deželnem zboru za vse tiste, ki Sloyencem njihove pravice kratijo.
Razun tega pa so itak sloy. poslanci že lani nekaj dosegli. Prisilili so nemške poslance, da se je spremenil upravilni red toliko, da za-more že 6 poslancev samostalne predloge staviti in da vsaj enega slovenskega poslanca morajo v vsak odsek voliti, dosegli so železnico po Savinjski dolini, ki se že stavi, potegovali so se za spremembo lovske postave, ki se mora spremeniti na korist sadjerejcem, katerim so zlasti letos zajci veliko škode naredili.
Dalje so se slov. poslanci krepko upirali ponemčevanju po šolah in uradih in gledč na uradovanje so vsaj toliko dosegli, da uradi morajo na slovenske uloge slovenski odgovarjati. Razloživši naposled namen „šulvereina" in „Siid-marke" je g. poslanec s krepkimi besedami spodbujal navzoče, naj se možko branijo teh navalov, dokler se ne vresniči i aša želja, da bi se Slovenci v eno upravno si ipino združili, za kar se moramo vedno potegovati pod našim geslom: „Vse za vero, dom, cesarja".
Po dokončanem govoru še so se izjavile želje, naj bi se viničarski red našim razmeram primerno prenaredil in nova žganjarska postava spremenila. G. Kukovec je naznanil, da je on sam pri obravnavi viničarskega reda ugovarjal pa ni ničesar dosegel, žganjarska postava pa se je naredila v državnem zboru in se more le tam spet spremeniti. Potem se je še enkrat zahvalil g. poslancu, g. vladnemu zastopniku, c. kr. komisarju Bouvardu, za njuni trud ter sklenil zbor z navdušenim živio 1 >V
Čitalnični pevci so zapeli nekatere pesmi, godba pa še je do poznega večera sodelovala pri prosti zabavi, ki se je še potem vršila, ko je bil že g. poslanec dr. Dečko odšel domov v Središče.
Gospodarske stvari.
Zoper mravlje.
Vsakdo v£, kako škodljive so mravlje na polju in vrtu. Kedar obseješ sloge, pridejo ti te živalice ter ti odnašajo drago seme; kedar sejatev dozori, ropajo tudi mravlje ter nosijo v svoje podzemske zaloge. Tudi v hišo ti se prikradejo ter ti nadlego delajo. Posebno so pa škodljive sadnemu drevju, na koje romajo v celih procesijah.
Za uničenje mravelj nasvetujejo nastopno sredstvo: 1. Sredi procesije postavi posodico, v kateri je voda namešana z medom; kedar. pridejo do posode, toliko časa srkajo iz nje, da obnemorejo in utonijo. 2. Da jim zabraniš hoditi na drevo, vzemi kotranovo vrv ter oveži jo okrog debla. 3. Najlažje jih je pa moriti, ako se jim postavi na mesto, kamor se zbirajo, dobro obrana kost; ta je kmalu vsa črna mravelj f tedaj oblij jo z vrelo vodo, v koji vse pomr6. 4. Tudi žveplo, namešano z zemljo, jih neki pomori.	„Edin."
Rogaška slatina.
Med vsemi kiselinami je brez dvojbe naj-izvrstnejša Rogaška slatina, kajti tako zdravilne in ob jednem tečne pijače, kakor je ta, ni najti iz lepa. Zal, da so se ponarejalci okoriščali dobrega imena zdravilne te kisline ter slabe izdelke proizvajali in razširjali v veliki množini, dajoč jim ime „Rogaška kislina". Sta-jarski deželni odbor, kot lastnik slatine, zgradil je zdaj nov natakalni preduh tako, da je zdaj moči točiti kislino naravnost v steklenice ne da bi poprej izgubila kaj ogljenca. Vrhu tega so steklenice dokaj trje, kakor prej, in ker se je znižala tudi cena, ni dvojiti, da si bode krepka in zdrava Rogaška slatina našla v kratkem obilo čestilcev.
Sejmovi. Dne 22. maja v Loki in v So-potah. Dne 23. maja v Poličanah. Dne 25. maja v Dobji, v Jarenini, v Ormoži, v Rogatci, v Slivnici pri Mariboru in pri sv. Vrbanu nad Ptujem. Dne 26. maja v Radgoni in v Reichen-burgu. Dne 27. maja na Bregu v Ptuji in v Imenem. Dne 30. maja v Poličanah. Dne 1. jun. v Jurkloštru, v Mariboru, v Rušah, pri Novi cerkvi, na Tinskem, v Valci in v Cirkovcah.
Dopisi.
Iz Brežic. (Zagrizenost) [Konec.] Razumljivo je, da so k tej slavnosti tudi mestno požarno brambo povabili ter si naročili Kapel-sko godbo baš v ta namen, da bi se bolj vje-mali v korakanji, kajti bilo je med njimi dokaj kratkonoge mladine in sivib starčekov ter debeluhov, ki se sicer vsi na godbo toliko razumejo, kakor žaba na boben. Junaško korakaje po zapadni strani ulice gori, po južni strani nazaj doli do Save, držeč v rokah goreče kolce, vdeležilo se je tega žabjega loya tudi nekaj očetov iz mestnega odbora ter dvojica jako pomilovanja vrednih, zaslepljenih županov iz okolice, ki tudi trobijo v rog tukajšnjih „Bismar-kovcev" in vsem na čelu kot kažipot z vihtečo bakljo korenjaško stopal je dolgonogi, vročekrvni , nadepolni a jako zagrizeni mladenič vitke rasti, gospod nebodigatreba, kot tudi marsikateri nadušljivi nespametnež, kateri bi jo bil bolje pogodil, da je spravil v onem snežno deževnem vremenu svojega rojstva kosti pod gorko odejo, počastili so konečno z divjimi, črne oblake predirajočimi „Hoch"-k!ici našega pomilovanja vrednega odpadnika tik Save, kar je očividni dokaz pravega pomena omenjene bakljade. Tako so tedaj z enim udarcem dve muhi zadeli. Vse hvale bi bili vredni omenjeni vdeleženci zgoraj navedene slavnosti, da se vdeležujejo tolikobrojno in goreče cerkvenih sprevodov, kakor so to storili veliki torek zvečer, toda žal cerkvenim sprevodom se znajo po-skriti ter skozi okna gledajo na vernike brž z namenom, da ne pridejo v dotiko s Slovenci in da se ne okužijo od njih duha. Za danes toliko z dostavkom, da če bode potreba zahtevala, prinesem še zelo zanimive dogodke nasprotnega taborja do teh mal na svidenje.
Od sv. Lovrenca na kor. žel. (Stotnik gasilnega društva.) V torek, dne 5. maja moramo sploh nesrečen dan imenovati. Ubil se je nek drvar v Kumenu, vol v Krecenbahu in še več drugih nesreč se je ta dan prigodilo. Od teh hočem le eno nekaj bolj omeniti. V torek, ko smo po sv. maši iz Križeve cerkve stopili, zasliši se glas „ogenj!" v šoli gori! Zvon iz zvonika in trompeta se oglasita in kličeta na brambo. Brambovcev nas je bilo v tem tre-notku dovolj, saj smo bili farmani iz Puščave in iz Sentlovrenca še vsi zbrani. Učenci začnejo kričati in jokati. Dim se zruši iz oken tretjega razreda v prvem nadstropji, za njimi skoči ena učenka iz okna, za njo druga. Slednjo smo vlovili; a prva je obležala, katera se je še le čez nekaj časa zavedela. Roko si je poškodovala, in nosi jo sedaj obešeno. Kaj pa je bilo ? Nek učenec je kupil flašo petroleja, nese ga v šolo in tam steklenico razbije. Gosp. nadučitelj M. Moge tirja od učencev žveplenke,
katere tudi dobi in užge petrolej. Plamen švigne do stropa. Ker pa je moder Moge šolska vrata zaprl, začeli so učenci skoz okna skakati. Bilo bi jih gotovo še več skoz okna odbežalo in se poškodovalo, da bi ne bilo takoj nekaj pogumnih mož navzočih, kateri so otroke skozi šolska vrata odpravili. Drugi so dobili le nekaj mehurčkov, samo modri M. si je baje posmodil svoje brke. Kakor je po zimi učence na streho šolskega poslopja nagnal, sneg odmetavat in ker takrat nobeden ni s strehe padel in se ubil, zato je sedaj hotel pač svoje učence v šoli posmoditi. Po tej nesreči je zopet otroke podučeval, naj petrolej le vžgejo, ako se jim razlije. Kaj pa bo tedaj z našimi lesenimi, pi-ravimi bajtami? Ali ne vé, da se pri taki priložnosti petrolej razkropi ? In naše postelje v majhnih hišah? Ali moremo takemu učitelju naše otroke zaupati? Kaj pa bodo šolske oblasti k temu rekle, katerim je to znano? Ali tukaj ni bilo veliko otrok v smrtni nevarnosti? Bog nas varuj takih učiteljev! To delovanje se naznani našim poslancem; drugo pa storijo lehko sami.
Iz Kamnice. (Kdor kaj stori, sebi stori.) „Svet je godlja, mi pa kuhalnice, da ga mešamo", mislil sem si po starem slovenskem pregovoru, prebravši „Marburgarco", To je velik špas za nas vselej, kedar je kaj iz Krčevine in njene bližine. „Se lonci na polici se skregajo, kaj bi se ljudje ne", posebno v časnikih! „Daj se tudi gosi časi na ledu spo-drkne", kako se ne bi gospodu krčevinskemu! Rekel je ali boljše pisal, da je kamniški dopisnik začel hujskati v „Slov. Gosp." Ne bo dal, Matija! Začela je „Marburgarca", Vaš „leibžurnal". Res vsak na svoj mlin yodo na-vrača, ali prepričajte se sami, kdo je o kamniških volitvah poprej pisal, „Marb. Zeitg." ali „Slov. Gosp."? Toda porečete, jaz sem „Ge-meindevorstand von Kartschovin, kaj se jaz kimram za Kanco". Resnica, ker „vsak le okolu svojega vrta lahko gradi", in vsak ima svojo šego. Zato so se pa zoper Slovence zadružili vsi nemškutarji in nemški liberaluhi, ko lisičja družina pri krznarji. In da je bil v tem tovarištvu tudi g. Marinšek, — a sem se vže zmotil, Marrinschegg je prav — znano je vsem iz črnih bukev. Pa zakaj tudi ne bi bil, ker ga zato vse hvali, kar se jih je s pametjo skregalo, in pohvaljenemu biti nikomur ne preseda, tudi nemškutarjem ne, katere hvali tu okoli vse poprek od občinskega pisarja do^znanega sladkega dohtarja v mestu. Zopet pregovor pravi, da „jednaki tiči vkupe letajo" in „ka-koršna tica, taka pesem". In nekaj pesmi je zapel tudi v „Marb. Zeitg." der Gemeindevor-stand von Kartschovin. Zdaj mu je pa sapa ušla in že popolnoma upehan in v kozji rog ugnan kliče, prosi mirú! Ta je ta prava. Mir
si želi tudi kamniški dopisnik in ga sprejme. Samo Vam na znanje daje s tem, da je bi al tisto „Marb. Zeitg.", kjer prosite mir. Saj ne utegnete, pravite, pisati več v „cajtenge". Tudi jaz ne. Le pomislite, kako je to nehvaležno delo. Vže „Brencelj", ki se je vže davno skril v podstrešje, si je žalostno pel: „Osel je, kdor časnike piše — On le suho kravo molze, — Čakajo naposled ga solze".
Iz Vitanja. Iz letnega poročila tukajšnje „cerkvene družbe" za 1890 posnamemo sledeče stvari. Namen družbe je: „nabirati denar, s katerim se ima farna cerkev v Vitanji prezi-dati in olepšati, po razmerah družbinega premoženja skrbeti tudi za olepšavo sofarne cerkve Matere božje na hribrci". Družba šteje ude in dobrotnike. Udje plačujejo na teden vsaj po en krajcar, dobrotniki darujejo družbi prostovoljno, kolikor njim je drago. Za žive ude in dobrotnike se je opravila sv. meša 21. junija 1890, 19. decembra 1890 pa peta mrtv. sv. meša za rajne ude in dobrotnike. Občni zbor se je obhajal 14. septembra 1890. Po zborovanji se je igrala tombola, za katero je vis. finančno mi-nisterstvo dne 5. avgusta 1890 št. 28 016 dalo potrebno dovoljenje. Cisti dobiček te tombole je znašal 22 fl. 8 kr. Vsled odborovega sklepa se založi ta znesek v posebno glavnico, ki se naj množi z raznimi prostovoljnimi doneski, da se sčasoma pripravi toliko zaželena ura v zvoniku pri Materi božji na hribrci. V ta namen — za pripravo ure — je darovala gospa Cecilija Tepej 2 fl , trije neimenovani 40 kr., toraj znaša glavnica za pripravo nove ure 24 fl. 48 kr. Vsi dohodki leta 1890 znašajo (z zneski za pripravo ure) 543 fl. 38 kr. Vsi stroški (tiskanje letnega računa za 1889, koleki, poštnina itd.) pa 46 fl. 10 kr. Ostanek leta 1890 znaša toraj 497 fl. 28 kr. Gotovina leta 1889 je bila 364 fl. 49 kr. Vse društveno imetje znaša sedaj 861 fl. 77 kr. Društvene račune sta pregledala in vse v redu našla računska pregledovalcu gg. Jož. Dernjač in Ivan Verčnik. Neimenovan posestnik apnenice je daroval 5 četr injakov apna. Med tem, ko se iskreno zahvalj jemo vsem domačim in prav posebno še vsem zunanjim vis. čast. podpornikom našega blagega podvzetja, vabimo najvljudneje vse, katerim je mar za lepoto hiše božje, naj pristopijo v našo cerkveno družbo.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Kakor se zatrjuje, poda se Nj. veličanstvo svitli cesar prve dni junija v Prago ter si ogleda tamošnjo razstavo. To bode pa potlej najlepša pohvala le-te razstave. — Grofu Taaffe se poje hvala za to, da je preprečil dolge in brž ko ne burne govore v drž. zboru s tem, da ni maral za adreso, katere bi ne sklenila stalna večina. Za sedaj je v resnici
zmaga na strani vlade t. j. grofa Taaffe, ali kdo zna, kako dolgo da trpi to premirje? V zboru je preveč strank in so sploh take, da jih ne more nihče spraviti pod en klobuk, v stalno večino in dokler ni take, vsplamti lehko pri vsaki seji razpor in za njim pride potlej le — konec tega drž. zbora in nove volitve, tedaj nove sitnobe za ljudstvo. — Pri dež. odboru v Gradci ni dobro, daje njegov predsednik, dež. glavar grof Wurmbrandt ob enem tudi drž. poslanec. Dobro pol leta biva zato na Dunaji. Iz tega pa sledi: ali gosp. glavarja pri dež. odboru ni treba in torej dobi zastonj 6000 gld. od dežele ali pa ga je treba in tedaj zaostane delo gotovo na škodo štajarski deželi. — V ponedeljek je imela podružnica sv. Cirila in Metoda v Šmiheiji, pri Pliberku na Koroškem, svoje zborovanje in je bilo čez 200 udov, samih vrlih slov. kmetov navzočih. Taka zborovanja so dobra in slov. kmet dobi na njih poduka pa tudi veselja do slov. jezika. — Kranjski dež. predsednik, baroro Winkler se je podal za nekaj časa na Primorje, kjer je doma. — V Kranj so bili prišli dijaki višje realke v Ljubljani, pa so se ondi, posebno v slov. čitalnici tako slabo obnašali, da so jih potisnili blizo, da s silo iz nje. Ni treba reči, da so bili to „nemški" dijaki. — Iz Gorice se naznanja, da so zadnji torek v tretjem volilnem razredu zmagali slov. možje in bode torej vendar le tudi nekaj Slovencev v mestnem zastopu. V drugem in prvem razredu pa menda ni upanja na zmago slov. volilcev. —
V	Trstu je imela „zveza slov. učiteljev" o bin-koštih shod in je prišlo pri 250 učiteljev, tudi iz štajarskih krajev, k shodu. — Mestni zastop v Trstu še tudi sedaj ne mara dati otrokom slov. starišev v mestu slov. ljudske šole. Čudno, davka pa se ne brani od njih. — Na Istri so Lahi celo zdivjali, ker ne morejo več gospodovati čez hrv. ljudstvo, kakor so doslej. Izlasti na čč. duhovščino se razlija njih jeza, ker ona najbolj dela za to, da se otresa ljudstvo laškega jarma. — Hrv. drž poslanec I. Kršnjavi v Zagrebu stoji v 46. letu svoje dobe in je postal v onem tednu na Graškem c. kr. vseučilišči doktor pravoslovja. To je pri tacih letih pač redko! —
V	Budimpešti je te dni shod učenjakov iz vseh evropskih držav in sicer govore na shodu najbolj o ptičih. Učenjaki pa so zato vendar-le! Ob enem je tudi razstava ptičev. — Ogerski naučni minister grof Czaky dela neki na to, da postane nek gospod iz njegove rodbine nadškof v Ostrogonu. Ne znamo, če se mu to posreči, toda rajši bi bili, ko bi mu izpodletelo.
Vunanje države. Znano je, da se ruski car pogaja s sv. očetom Leonom XIII. zato, naj se nastavijo taki škofje v ruskih škofijah, ki so carju po volji. Škofija v Mohilevu dobi sedaj škofa in to je znamenje, da dobijo tudi druge k malu svoje škofe in po takem začne se
tudi na Ruskem bolja doba za katol. cerkev. — Da-si Italija nima denarja, vendar hoče za naprej 100.000 fl. yeč izdati za nekatere šole, to pa najbolj za voljo tega, da ne dobi sv. cerkev moči do njih. Tega se je v resnici bati framasonom in zato se jim ne smili denarja, če se tudi izvrže brez potrebe. — Med republikanci v francoskem drž. zboru je nastal razpor in to lehko, saj iščejo le lastnih koristi na stroške države in so si torej uevošljivi, če vlovijo eni več, kakor drugi iz drž. kase. — V Briisselji, glavnem mestu Belgije, so na stali hudi nemiri in je prišlo že do krvavih bojev med delalci in vojaki. Kraljici pa ljudstvo ni dalo iz mesta, češ, da se njej ni ničesar bati. — Prejšnji vodja irskih poslancev, Parnell ne da miru in hoče po vsej sili ostati na svojem mestu. Vsled tega pa je prišlo celo v Londonu že do pobojev, ker irsko ljudstvo ne mara več za-nj; nekaj privržencev še on ima pa yendar-le in ti so tovnej v glavnem mestu sklepali o tem, kako da bi ga obdržali na njegovem mestu. To je bilo krivo tistih pobojev in je le policija ali mestna straža raz-gnala ljudstvo, sicer bi se bilo Parnellu slabo godilo. — Nemška vlada ne trpi več francoščine v uradih Alzacije in Lorene, ki ji je vzela leta 1870 Francozom, ampak vse mora postati nemško: napisi, listine itd. To pa ljudstvu ni po volji. — Veliko se piše sedaj o ruskem careviči; on biva v Aziji, na Japanskem in tam ga je nekdo s sabljo na glavi ranil in nič se ne izve, zakaj je to storil. Na sumu je, da je nihilist ali vsaj najet od nihilistov. Rana pa k sreči ni huda. — Srbska vlada je s silo izgnala kraljico Natalijo iz Belega grada; ljudstvo se je zoperstavilo temu, vendar pa so ga vojaki vkrotili, ali vsaj razgnali, dokler ni prišla kraljica iz mesta. Ali se bode sedaj nemir polegel? Bati se je najhujših reči. — Turški sultan se boji novih homatij in se ve, da ne brez uzroka, kajti hujskačev je v njegovih deželah veliko. — Na večih grških otokih je seglo ljudstvo nad jude ter jim očita, da so umorili neko kršč. dekle. — V Afriki je po nekaterih krajih toliko kobilic, da so vse drevje in kar jim je prišlo pod čeljusti, vkončale. — Iz Amerike se poroča, da je te dni umrl Lo-pez, tisti general, ki je dal cesarja Maksa umoriti. Mož ni imel od onih mal sreče; sedaj ga je smrt rešila — hude vesti in nemira, ki sta mu bila plačilo, prav tako, kakor si gaje zaslužil.
Za poduk in kratek čas.
Turki v Podravji leta 1532.
Napisal J. Sattler.
(Dalje.)
Kakih 100.000 divjakov je oblegalo Maribor; besno so ga napadali in streljali na-nj,
hoteč se ga na vsak način polastiti zaradi mosta čez Dravo; toda Mariboržani so se branili junaški. Vendar bi se naposled podati morali, ker jim je primanjkovalo streliva. Že so obu-pavali zanašajoč se jedi no na pomoč božjo, kar se nekatera krdela sovražna obrnejo proti sv. Petru iščoč broda čez Dravo. Pri Vurbergu ga najdejo, pregazijo reko in se razlijejo po širnem polju Ptujskem. Že dne 18. je vsa ravan polna požigalcev; pridivjali so kakor grozen vihar celo do Konjic, Jurkloštra, Planine, Dobrne in v Savinjsko dolino blizu Šoštanja.
Lahko si mislimo, kak strah je objemal Mariborške obležence, kako jim je upadalo srce. K sreči se je Sulejmanu silno domov mudilo. Velel je most izgraditi čez Dravo. Našlo se je za to pripravno mesto med Viltužem in Lem-pahom. Takoj so ga začeli delati. Les so vzeli, kjer so ga našli. Nek Lajčahar ga je precej imel pripravljenega za tiskalnico (prešo).
Podrli so dva mlina na Dravi in porabili les in ladje za most; na dalje so ujeli dve plavi z deskami.
Med tem so turške trope naskakovale Maribor in pustošile okolico. Požgale so Kamnico in Selnico, divjale do prej že omenjene Falske soteske, skozi katero so skušale dvakrat prodreti; ali kmetje so jih vselej odpodili.
Dne 18. septembra bil je most narejen. Paše Bosniški, Smedorovski in Mostarski so ga prvi prekoračili s svojimi krdeli, da bi pred-mostje stražili na drugem bregu in po okolici plenili. Dne 19. je šel veliki vezir Ibrahim čez most s svojimi četami; dne 20. na vse zgodaj pa cesar sam z janičarji, vozovi in velblodi. Do pozne noči je trajal prehod. Vse se je trlo proti mostu. Vsled taga je nastala silna gneča, kajti pri Viltužu je itak malo prostora, komaj za cesto, ker se brž za Dravo začne hribovit svet. Vender je veliki vezir, ki ves dan ni raz-sedel konja, vse tako vredil, da v jutro dne 21. septembra ni bilo več nobenega Turčina na levem bregu. Popoludne so podrli most in vojska se je pomikala za Dravo proti vzhodu.
Prve čete so med tem strašno razsajale na desnem bregu. Sulejman je bil silno razkačen, da so mu izpodleteli vsi naklepi njegovi. Ukazal je torej ves kraj opustošiti. Ne moremo si skoro predstavljati, kako zverinski je divjala tolovajska druhal. Godile so se tolike gro-zovitosti, da jih nobeno pero popisati ne more. Zdelo se je, da gori vse Ptujsko polje. Od sv. Bolfanka na Pohorju do Ptuja, od Gore pri sv. Petru do Bistrice in Konjic je bilo po dnevi vse v jednem dimu; noč pa je bila grozno raz-žarjena od gorečih cerkev, gradov in vasij. Turki so razrušili Lempaški grad, požgali Hočje in Slivnico, strašno opustošili Ruše, razsekali na kose ondotnega župnika Marijana in divjali za Dravo na zahodno stran do turškega zida,
ki je zapiral pot v Šentlovrenc. Tu so jih razjarjeni kmetje čakali. Valili so bruna in skalovje s strmega Pohorja in nevernike kar raz-mečkali in pomeli v Dravo, da je reka bila pokrita s turškimi trupli.
Narod si pripoveduje, da so Tnrki grede skozi Ruše metali vsak po jeden denar y nastavljene kadi, češ. toliko kristijauov hote po-klati, kolikor bode denarja v kadčh. Napolnili so tako cele tri kadi z vrhom. Ko se pa po strašnem poboju pri „turškem zidu" vračajo, vzame vsak po jeden denar; ali izjemali so komaj vrhe, vse drugo je ostalo. Toliko jih je bilo od prejšnje množice pobitih pod zidom in pomandranih v Dravo.	(Konec prih.)
Smešnica 21. Zendar prižene tatu pred sodnika. Ta mu reče: „Vi torej tajite, da bi bili vlomili v klet? To vam je zastonj, saj imamo pričo, ki vas je videla!" — „Ni mogoče", odvrne tat, „to ni mogoče, saj sem bil dobre pol ure gledal okoli, pa nisem videl žive duše".
Razne stvari.
(Cesarski dar.) Požarni brambi v Grre-gerji pri Brežicah in v Rušah pri Mariboru je daroval svitli cesar za pripravo gasilnega orodja, vsaki po 60 gld.
(Drž. zbor.) Jutri, dne 22. maja, voli se v drž. zboru za stalno predsednik in njegova dva namestnika. Predsednik bode gotovo dr. Smolka in najbrž tudi namestnika baron Chlu-mecky in dr. Kathrein.
(Vabilo.) Podružnico sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico ima v Štebni pri Maloščah na prvo nedeljo po binkoštih dne 24. maja 1891, ob 3. uri popoludne svoj shod. Pričokovati je, da bode na tem shodu slišati veliko koristnega, lepega in veselega, zato se vabija vsi udje, da pridejo na ta shod v velikem številu. Rodoljubni gostje od blizu in daleč so nam dobro došli.	Odbor.
(Katoliška tiskarna) sv. Cirila v Mariboru velečastiti duhovš ini prijazno priporoča svojo bogato zalogo prost in tudi krasno vezanih raznih molitvenikov, naj blagovoli zlasti zdaj ob času birmovanja na nje naše pobožno ljudstvo opozarjati. Žalostno je namreč, da naše ljudstvo gleda pri molitveniku bolj na skorijo, kakor na sad, in da kupuje najrajši podle molit-venike, katere spravlja nek tirolski barantač med slovensko ljudstvo. Naj se blage volje zadej pogleda naš inserat. Prosimo, podpirajte domačo katoliško podjetje!
(Starine.) V Loki, župnije sv. Janža na Dravskem polji, našli so v prvem tednu maja rimski grob ter je bilo v njem mnogo starine. Žal, da so jih nekaj potrli, predno se je grob uradno pregledal.
(Velika mesta.) Pariz šteje 2,423.000 prebivalcev, za eden miljon več, kakor Dunaj. V Londonu pa živi 5,800.000 ljudi, več, kakor v Parizu, v Berolinu in na Dunaji skup.
(V So stanji) je na binkoštno nedeljo zjutraj prav pošteno snežilo. Stari ljudje so rekli, da kaj tacega še niso tem videli y tem času.
(V Špitaliči pri Konjicah) je dne 16. t. m. zvečer nastala jako huda burja, ki je razsajala celo noč. Drugi dan, na binkoštno nedeljo, pa je bila cela narava pokrita z belo snežno odejo. Ker vinogradi lepo ženejo, so ljudje v strahu, da mraz uniči vse njihovo unpanje, posebno zato, ker se večinoma pečajo le z vinorejo.
(Pr e k a n j en o s t.) Na Dunaji je te dni kmet voz sena prodal in ko so ga na vago dčli, znesla je vaga 1327 kg V tem pa zapazi kupec, da se v senu nekaj mezi in glej, precej tehtna žena kmetova si je bila napravila na vozu v senu svoje ležišče. Kmet pa sedi sedaj na tožnji klopi, češ, da je poskušal goljufijo!
(Južna železnica.) Lani južna železnica ni bila posebno srečna, kajti vsled računov pride samo 4 fr. dividende na eno delnico. Leta 1889 pa je je bilo 8 fr.
(Olepšava.) Društvo za olepšanje mesta v Mariboru je imelo lani 12.001 n. 97 kr. dohodkov, stroškov pa 8958 fl. in 3 kr. Društvo potrebuje 3400 vsako leto, ako naj vzdrži vse svoje naprave, za novi park mu pa še bode veliko denarja treba, predno ga pripravi, kakor kaže.
(Obrambnigovori.) V „katol. bukvami" v Ljubljani je izdal dr. Fr. Lampe, profesor bogoslovja, Slovencem v premislek in prid „obrambne govore". Govori so jako mirni, vendar pa ne bodo brez koristi nikomur, kdor jih „premisli". Cena je nizka, samo 40 kr.
(Železnica.) V sredo, dne 13, maja je skočil tovorni vlak, ki je prišel iz Maribora, na kolodvoru v Beljaku iz tira ter je zdrobil dva vagona, na katerih je bilo žito.
(S ul vere in.) Dnes večer ima podružnica šulvereina v Mariboru svojo veselico v gostilni T. Grotza v Tegetthoffovih ulicah. „M. Z." pa pristavlja temu naznanilu, da se ne bode v dvorani nikomur več nadlege delalo s pobiranjem denarja. Aj, tedaj je že tudi našim prager-manom nadlega — šulvereinova beračija !
(Požar.) V torek, dne 12. maja je ob 2. po noči zgorelo v Cirkovcah sredi vasi pri Bošnjaku gospodarsko poslopje. Na srečo je bilo vreme mirno in zato ogenj ni segel dalje. Požara je prej ko ne kriva zlobna roka.
(Iz Mure) potegnili so v sredo, dne 13. maja pri Vržeji truplo neke ženske. Pri njej so našli prstan z napisom T. A. 7. oktobra 1871. Doslej še niso izvedeli, odkod je nesrečnica,
(Ogenj.) Binkoštni ponedeljek zvečer pogorela je Jakopu Brezniku, po dom. Cviklnu, na Prešniku pri Celji hiša s hlevom in kletjo. Čeravno je bil kmetic za škodo zavarovan, je vendar posebnega omilovanja in usmiljenja vreden, ker je še nov gospodar in ker mu je zgorel ves živež ter še več svinjčet. Pravijo, da je hudobna roka to nesrečo napravila.
(Sneg.) V noči od sobote do nedelje je padlo precej snega. Pohorje je bilo doli do Peker pri Mariboru v snegu, pa tudi na Kozjaku ga je precej ležalo. Bilo ga še je celo do ponedeljka, toda mraza vendar-le ni napravil, da-si smo se ga bali, posebno od nedelje do ponedeljka.
(Strah v ječi.) Pri zadnjem viharji v Pragi je vdrla voda skozi okna v ječo, kar je je pri zemlji in je spravila 40 jetnikov v hude strahe, da jih potopi. Klicali so na pomaganje in to jih reši, ker jim pride več ljudi na pomoč, predno še jim pride voda do grla.
(Samomor.) V ječi c. kr. okr. sodnije v Mariboru se je včeraj, dne 20. maja obesil J. Schwab; nesrečni človek je več let po ječah živel, v zadnjem meseci pa je razparal trebuh krčmarju Zechnerju, ko ga je le ta zasačil v svoji kleti pri vinu.
(Stara žena.) Dne 30. aprila je doživela mati č. g. Iva. Košarja, župnika v Galiciji, svoj 91. rojstni dan, pa ni ga preživela. Čutila se je v jutru tako slabo, da je legla zopet v postelj k malu potem, ko je bila ustala. Častiti župnik so edini duhovnik v fari, podelijo torej, ker je častitljivi starki pojemala sapa, sami svoji materi sv. zakramente za umirajoče in je ona tudi kmalu umrla, brez smrtnih bolečin. Večer poprej bila je še opravila vsa svoja dela, kakor po navadi.
Loterijne številke:
Line 16. maja 1891	44, 66, 45, 2, 43
Trst „ „	88, 68, 47, 80, 58
"WT HíilÍékSftl se a'e štacuna z raz-w EB«1JÍ h al nim blagom v Podčetrtku — W.-Landsberg — pod ugodnimi pogoji. Več pové tamošnji g. župnik V. Gršak.
Največji uspeh! Poskusite in sodite!
VnicaTAjoci
TORD-TRIPE
vkonča podgane, miši in kite, ne da bi bila nevarnost za domače živali. Zavitek à 5« kr. in « «lil.
A. Cousseau, Traverse Gazzino 5, Marseille.
V Mariboru : Glavna zaloga pri Edvardu Rauscher, droguistu.	10-13
Za vinogradnike!
Priporočam svoje dobro izdelane

bakrene, znotraj pokositrene z zaklopko. Komad 14 fl. Ako kdo vzame 6 komadov, dobi 7 °/0 popusta. D^- Vunanja naročila proti povzetju ali gotovini.
S spoštovanjem	9
Albert Fiebiger,
kotlu,r, Maribor, koroške ulice.
Kari Pirch-ova
ključarska delavnica
Maribor, grajske ulice (Burggasse) št. 28
priporoča proti vlomu in ognju varne blagajnice,
kakor tudi svoje skrinjice (kasete)
in proti vlomu zavarovane
ključa h i ce
F/na najboljši način izdelane, isto tako dverne zapore, brezhrupne, posebno za vhodna vratu. Vsprejemlje vsakovrstna ključarska dela, strelovode, hišne telegrafe itd. itd.	8-20
sc* Nizka cena. Vestno delo. -^c
Oljnate flrnis-barve,
s katerimi lehko vsak sam barva, vsakovrstne suhe barve, firnis, kopalni loš, loš za tla z barvo in brez nje, linoleum, email, voščeni loš za tla, vosek za trda tla, vsakovrstne čopiče, krtače, kakor vse v to stroko spadajoče reči priporoča po najnižjih cenah
II. Billerbeck,	3 4
zaloga barv, gosposke ulice v Mariboru.
Protin, revma.
trganje po udih, izpadanje lasov, ohromenje, bolezni v želodci in živcih se ne odstranijo s skrivnostnimi zdravili, temveč z mojim iz močnega, planinskega vina destiliranim konjakom, kateri se je poskusil kot najboljše duha in telo okrepčajoče in čudno delujoče zdravilo. Steklenica I fl. 20 kr. 4 steklenice se franko razpošiljajo. Se dobijo le naravnost pri	11
Oznanilo.
Tiskarna sv. CJirila v Mariboru
je založila in ima na prodaj naslednje molitvene knjige:
„Duhovni vrtec"
v četrtem natisu.
Za birmance lep spomin.
Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 520 straneh še poduk za sveto birmo in 169 svetih pesmi; velja nevezan 32 kr.; v usnje vezan z zlatim obrezkom 85 kr.; v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo 95 kr.
Ključek nebeški,
spisal Ivan Skuhala, dekan v Ljutomeru. Velja nevezan 14 kr.; vezan 30 kr.; v polusnje vezan z zlatim obrezkom 50 kr.; v usnje vezan z zlatim obrezkom 60 kr.
Sveto Opravilo,
spisal Anton Slo.mšek, nekdanji višji ogleda šol. Peti pomnoženi natis.
Velja nevezan 18 kr.; vezan 35 kr.; v polusnje vezan z zlatim obrezkom 60 kr.; v usnje vezan z zlatim obrezkom 70 kr. Oba molitvenika sta tiskana na lepem papirju z novimi črkami.
Žalostna mati Božja,
spisal Pr. S. Bezjak, župnik pri sv. Marku, 6. natis. Veljajo nevezane 36 kr.; vezane v polusnje 80 kr.; vezane, z zlatim obrezkom 90 kr. V isti zalogi so nadalje naslednje knjige
izšle:
Ordo providendi inflrmos, juxta Rit. Rom. Salisburgense, editio nova, vezan 60 kr. Svete pesmi za šolarje, vezane 10 kr. Poduk za sveto birmo 10 kr. Angeljska služba božja, za ministrante 5 kr. Bukve božje v naravi, 40 kr. Zbirka narodnih pesmi, 10 kr.
_ v v se natakar ali natakarica na
I	račun ni deželo z kavcijo po 100 fl.
Zraven , 9 da v najem kramarija, katera je edina v fari. Prednost imajo zakonski brez otrok, ali pa dve ženski temu zmožne. Dotična oglasila naj se pošljejo do 1. junija pod znamko „Gr" upravništvu tega lista. 1-2
Znamenit zaslužek, 7"15
ki vedno narašča in dolga leta traja, dobodo izurjene in zanesljive osebe (njihovo dosedanje življenje mora biti neomadeževano), katere pridejo z ljudmi pogostoma v dotiko. Dosluženi žendarji in podčastniki imajo prednost. Pisma pod naslovom: G. S. 1891 Graz poste restante.
Občina Slivnica pri Celji,
naznanja, da bodo pri sv. Urbanu, velik živinski in liramarski sejmo vi; prvi v četrtek po binkoštih, drugi 22. julija tretji v ponedeljek po roženkranski nedelji. Občinski urad Slivnica pri Celji. .Jurij Mravljak, svetovalec.
jbi±ibbbbb>±b>±bbb
Franc Dolenc
v Mariboru
| ? (Mem predmestji, TegetM-ove ulice št?. 21,
« Velečastiti duhovščini in slavnemu * p. n. občinstvu priporočam svojo, s po-
* | * *
polnoma novim in modnim, suknenim, platnenim, volnatim za ženske obleke, in kurentnim blagom, dobro založeno trgovino in zagotavljam vsacemu najcenejšo in pošteno postrežbo.
K obiskovanju uljudno vabim ter se priporočam z odličnim spoštovanjem
3 6	Franc Dolenc.
*

Štajerska deželna
Rogaška slatina,
izvirek „Tempelj" in „Styrijai4
v posebno močnih steklenicah,
napolnjenih v novic zgrajeni natakal-nici, kamor se slatina naravnost izliva.
Te glavberjevosolno slatine, katera ni samo izborilo sredstvo proti boleznim organov, ampak tudi Jako prijetna hladilna l»ijac-a, D4S* ni zamenjati ~9d z drugimi kislinami, katere se prodajajo pod imenom: „Rogaške".
Dobiva se pri slatinskem oskrbništvu na Slatini pri Rogatci, kakor tudi v vseh prodajalnicah mineralnih vod, v špecerijskih prodajalnicah in droguerijah, ki so na dobrem glasu.	1 -5
Inteligentni možje,
ki živ£ stalno na kmetih in uživajo spoštova nje svojih sosedov, morejo dobiti
dela, ki bode trajalo dva meseca, in dajalo obilno zaslužka. Ponudbe pošiljajc naj se v zaprtih pismih z nadpisom „dvome sečno delo" upravništvu tega lista.	2-2