CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesion 2466 "EL NUEVO PERIODICO" REDACCION Y ADMINISTRAC ION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316. 31 — Retiro 5839 Leto II. BUENOS AIRES, 6. OKTOBRA 1934. štev. 52 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Pred važnimi odločitvami v evropski politiki Kam krene Francija? — V Rimu še ne vedo, za koga bi se odločili — Priprave za sprejem kralja Aleksandra v Parizu Kaj se pripravlja v Evropi? To vprašanje sili sedaj v ospre dje iz zmedenosti, nejasnosti in protislovja brzojavnih poročil, ki prihajajo iz najbolj nepokoj-nega dela Starega sv^ta. Ko je bilo že precej jasno videti, kako se bodo opredelile posamezne evropske države, so iznenada na stopile komplikacije, ki so močno zabrisale sliko. Barthonovo potovanje v Var šavo, Prago, Bukarešto in Beograd ter njegov dogovor z Lit-vinovim, na drugi strani pa italijansko ljubimkanje z Nemčijo ter prizadevanja rimske vlade za utrditev vezi z Avstrijo in Madžarsko — vse to so bila zna menja, ki so. močno upravičeva-la mnenje, da se snujeta v Evropi dva bloka držav. Pa so nastopili, kakor smo že rekli, nepričakovani zapletljaji. Nacijevske homatije v Avstriji so razburile rimsko vlado, ki je začela računati z neprijetno možnostjo, da dobi Italija za sosedo Veliko Nemčijo, za katero bi se začeli ogrevati na juž nem Tirolsku živeči italijanski državljani nemške krvi, in ki bi prej ali slej začela siliti tudi proti jugu, da najde pot na morje. Ta nemška ekspanzija bi se seveda izvršila na stroške Italije. To so v Rimu uvideli in zato se je italijanska ljubezen do Nemcev na mah ohladila. Italija je nastopila kot zaščitnica avstrijske neodvisnosti in kot glavna nasprotnica Hitlerjevih teženj za priključitev Avstrije k Nemčiji. Ohladitev italijansko - nemškega prijateljstva bi ne bila spravila nobene zmede v politič ni položaj Evrope, marveč bi bi la le okrepila položaj Francije in njenih zaveznic, ko bi Francija ne bila hotela brž izkoristiti iVlussolinijevega nerazpolože-nja napram Nemcem s tem, da je začela snubiti Italijo. V tej francoski potezi je iskati vzrok sedanjih komplikacij. Glasovi o pagajanjih za sporazum med Italijo in Francijo niso mogli pustiti brez brižne Jugoslavije; preveč je politika rimske fašistične vlade v navzkrižju z Jugoslovanskimi interesi, saj Italijani venomer ponavljajo, da hočejo biti obsolut ni gospodarji na Jadranu in prav nič ne prikrivajo svojih a-petitov do Dalmacije; in preveč je to politika, ki neusmiljeno za tira naš narod na Primorskem, v navzkrižju s čuvstvovanjem jugoslovanskega naroda. Zato je razumljivo, da v Beogradu niso mogli pozdraviti z Veseljem novih smernic Barthauove zunanje politike. 1 tali jansko-tfrancoskega približevanja pa tudi neka druga državica ne glede s prijaznim očesom. To je Madžarska, ki se je bila navdušila za Italijo, ker | je Mussolini pridigal, da je treba spremeniti mirovne pogodbe. Današnji gospodarji Madžarske pa so odločni revizionis-ti. Ali je njihov revizionizem u-pravičen ali ne, to je drugo vpra šanje, ki tu ne pride v poštev. V Budimpešti prav dobro vedo, pa so zato tudi Madžare znemi-rila nova pogajanja med Rimom in Parizom. Ako še vpoš-tevamo, da se francoskemu zunanjemu ministru ni posrečilo pomiriti Poljakov, ki so še vedno užaljeni radi zapostavljanja Poljske povodom pogajanj za takozvani pakt četvorice — vidi mo, da so tu že tri države, ki bi načeloma utegnile biti pripravljene si>orazumeti se z Nemčijo ter ji pomagati iz osamljenosti. Kar bi Francozi, ki jih Nemčija še vedno, in morda še vsakdan bolj, skrbi, na eni strani pri dobili z italijanskim prijateljst-vom, bi pa na drugi izgubili. Kako se bodo torej Francozi odločili? To je gotovo stvar po litične kalkulacije in najbrž bomo v doglednem času videli, kako so Francozi izračunali, da se jim najbolj izplača. Zanimivo je, so se v zvezi z italijan-sko-francoskimi pogajanji pojavile vesti, ki so zagotavljale, da bo Francija dovolila Italiji veliko posojilo. Vest je bila sicer pozneje zanikana, na vsak način pa je značilna, ker kaže, da so Italijani določili tudi ceno za svoje prijateljstvo. Nadaljni razvoj političnega po ložaja v Evropi zavisi od zadržanja Francije. Kako se bo Francija odločila? Ali se bo odločila za eksperiment z Italijo?) Prav lahko je mogoče, da bo Francija opustila eksperimentiranje z Italijo. Ta domneva je verjetna tudi radi tega, ker izgleda, da se v Rimu še niso odločili, s kom bi se pobratili, pa računajo tudi z možnostjo, da se spet sporazumejo z Nemčijo, ako bi se Hitler formalno odpo vedal Avstriji. Italijanski diplomat je, že od nekdaj specializira' ni v barantanju, so spet na delu ter kolebajo med Berlinom in Parizom. Kjer bo bolj kazalo, tja se bodo nagnili. V evropski politiki se torej pripravljajo važne odločitve. Kako se bo kolo zasukalo? Kaj prjnasa bodočnost? Verjetno je, da bodo odgovor na takšna in podobna vprašanja prinesli najbližji dnevi. Povratek jugoslovanske kraljevske dvojice iz Sofije Kral Aleksander in kraljica Marija sta v ponedeljek zapustila glavno mesto Bolgarske ter odpotovala proti Beogradu. Na kolodvor sta se peljala po u-licah, ki so bile vse v bolgarskih in jugoslovanskih zastavah, in med gostim špalirjem naroda, ki je pozdravljal viokka gosta. Ob sviranju Jugoslovanske himne sta se na kolodvoru poslovila od bolgarske kraljevske dvo jice. o—o—o Kralj Aleksander sandra v Pariz, kjer bo konferi-ral s francoskimi državniki. — Ker je francoska politika na važnem križpotju, je prav lahko mogoče, da utegnejo biti ti razgovori dalekosežnega pomena. Jugoslovanska kraltevska dvo jica prispe v Marseille 9. t.m. Ker bo potovanje oficielno, je francoska vlada poskrbela za izredno svečan sprejem. V bližini .francoske obale bo pozdravila jugoslovanskega vladarja francoska vojna ladja, na kateri se bo nahajal minister za mor narico Pietri, na pomolu v mar seilleu pa bo kralja Aleksandra pozdravil zunanji minister Bar thou. Naslednjega dne bo kraljevska dvojica slovesno sprejeta v Parizu, kjer se bodo pričele konference, ki bodo od velike važnosti za nadaljnji razvoj od-nošajev med Francijo in Jugoslavijo. DROBNE VESTI Življenje si je vzel 72-letni Vasilij Kolokolcev, večkratni ruski minister pod carskim režimom. Preživljal se je v Parizu kot naveden delavec, a služil je le malo in ga je beda hudo pritiskala. Preiskava o kupčijah z oboroževanjem Zgoraj: trije voditelji ameriške družbe Electric Boat Co., ki je de lala velike kupčije s prodajanjem podmorni-kov. Spodaj: Preiskovalna komisija a meriškega senata, ki je razkrinkala mahinacije obaro sevalnih magna-tov RAZNE VESTI Na Poljskem je bila objavljena tio-na naredba, ki določa, da je vojna služba obvezna za vse moške od 17 do 60 let starosti ter za ženske od 19 do 45 let. Oproščeni vojne obvesnosti so satao duhovniki, parlamentarci in pohabljenci. Preko 400.000 oseb je bilo v Nemčiji deležnih amnestijo, ki jo je proglasil Hitler 7. avgusta t. 1. Na Sabotinu so odkrili spomenik, ki naj priča bodočim rodovom o eni izmed redkih italijanskih ynag tekom bojev ob Soči, V avgustu 1916 je namreč dvema italijanskima polkoma uspelo zavesti omenjeni hrib. — Radi te zmage je bilo podeljenih mno go odlikovanj, poveljniku brigade takratnemu gen. Badogliu so dali naslov "marchese del Sabotino", sedaj pa so zgradili na vrhu še spomenik. Proces prot finančniku Insullu se je pričel te dni v Chicagu. Dolžijo ga, da je odgovoren za zlom svojega velikega finančnega carstva,, ki je premoglo dve milijardi dolarjev. Težka železniška nesreča, ki jo je povzročila megla, se je dogodila pri Crsezsowicah blizu Krakovega, na Poljskem. Brzovlak z Dunaja je za-vozil v ekspresni vlak, ki je bil namenjen iz Krakovega v Gdynj. Dvanajst potnikov se je ubilo, 27 jih je bilo težko, kaknih 70 pa lahko ranjenih. , Novo vlado so dobili na Romunskem —Krizo je bil povzročil zunanje minister Titulescu, ki je odstopil, ker so mu baje vezali roke v zunanji po-titiki. Novi kabinet vodi dosedanji ministrski predsednik Tatarescu. Titulescu še ni vstopil v vlado, a verjet no je, da bo spet prevzel vodstvo zunanjih poslov. Francozi in Anglaži so se te dni prerekali, katera izmed ladij "Nor-mandie" in "Queen Mary" je večja. Po daljših časopisnih polemikah so se oglasili izvedenci, ki so povedali, da bo francoski pamik nekoliko večji, "Queen Mftry" pa da ga bo pre kašala v hitrosti. V Rokavski preliv je padel potniški avion, ki je vozil med Landonom in Parizom. Sedem oseb je izgubilo življenje. O nenavadni operaciji poročajo iz Beograda: 105 let stara Mirijana Božič, ki je bila pred 93 leti zgubila vid, je s pomočjo uspele operacije spet spregledala. Avstrijsko krščansko-socialna stranka je, na podlagi sklepa svojega vodstva, za sedaj prekinila svoje delovanje. Na Španskem je Samperova vlada odstopila.' Novi kabinet je sestavil Le-rroux. Zahvalo na žetev so imeli tudi letos na Nemškem. V Bueckebergu se je zbrallo za to priliko preko 200 tisoč oseb. Hitler je imel govor, v katerem je dejal, da pripravljajo naci-jevci načrt, po katerem bo "vsek nemški mladenič, ne glede na socialni po ložaj, moral prijeti za lopato ter obdelovati zemljo za Nemčijo." Poljski bogataš graf Potočki je zapustil državi vse svoje premoženje, ki ga cenijo na 60 milijonov zlotov. Del te zapuščine se bo moral uporabiti za pobijanje jetike in raka. \ Odločitev pade po vsej priliki že v prihodnjih dneh. V politič-. nih krogih pripisujejo, veliko1 važnost potovanju kralja Alek- Tretji kongres emigrantov iz Julijske Krajine v Mariboru Poročilo dr. Čoka o položaju jugoslovanske narodne manjšine v Italiji Maribor je bil v nedeljo, 2. septembra, pozorišče tretjega kongresa emigrantov iz Julijske Krajine. Gostje in delegati iz vseh krajev države so začeli prihajati v mesto že v soboto zvečer, da so mogli prisostvovati tudi proslavi petnajste obletnice pevskega društva "Jadran", ki se je vršila v veliki dvo rani hotela "Union". Proslava je prav lepo uspela, nakar se je vršil slavnosten banket. V nedeljo zjutraj je bila v frančiškanski baziliki spominska maša za padle žrtve v Pri-morju. Daroval jo je župnik J. Soklič, ki je sam emigrant in živi sedaj v Slovenjem gradcu. Imel je toplo in globoke pridigo, ki je segla prisostnim do src tako, da so mnogi plakali. Govoril je o nenasitnem tujcu, ki je prišel na sveto, domačo zemljo, ter oropal naše ljudstvo vseh pravic; govoril je o ljubezni do domovine, ki je sveta ter posvečena po zgledih svetih mož — govoril o upanju, ki je v srcih vseh emigrantov, ki vedo, da jih Bog ne bo zapustil. "Mi trdno upamo", je dejal, "da se bo naša domovina dvignila velika, mogočna, slavna! Naj bo po Materi Milosti, radi vsega našega trpljenja in krivično prelite krvi, naša prošnja usličana! Takoj naj se zgodi!" Ob 9.15 je bil na glavnem kolodvoru svečan sprejem udeležencev kongresa, nakar se je razvila povorka, ki je krenila skozi z zastavami okrašeno me sto do "Uniona", kjer se je ot-voril kongres. Po pozdravnih govorih zveznega predsednika ter zastopnikov raznih udru-ženj, je dr. Čok prečital obširno poročilo o položaju naše narodne manjšine pod Italijo. Dejal je, med drugim: Nobenega upanja ni, da bi se položaj Jugoslovanov pod Italijo izbolj šal, dokler ostane sedanji režim. Prazne bi bile nade na kako izboljšanje, ki naj bi se pričakovalo iz e ventuelnega izboljšanja odnošajev I-talije do držav Male Antante, če bo Mussolini do tega koraka prisiljen. Saj celo debelo prijateljstvo med Italijo in fašistizirano Avstrijo ni prineslo Južnim Tirolcem drugega nego odredbo, omejeno in zaklavzulirano z vsemi mogočimi pridržki, o zasebnem nemškem poduku. Zlo, ki pritiska in davi naš narod pod Italijo, breme, ki ga tako strašno duši, je tako ogromno, da more le zrušenje današnjega stanja prinesti resnične o-!ajšave našemu narodu. Velika pomorska mesta Trst, Pulj, Reka in Tržič s svojimi ladjedelnicami in s svojim pomorskim prometom oalje večji in manjši industrijski cen tri so zaposlili in deloma odtegnili kmetovalstvu tretino prebivalstva, in to že v predvojni dobi. To razmerje se je še poslabšalo po vojni, ko je vo-jno-odškodninska rekonstrukcija dežele zopet odtegnila del prebivalstva kmetovstvu. Umiranje velikih pomor skih mest, razkroj in stalno nazadovanje industrije v naši deželi, ustavitev vojno-odškodninskih del ter dosledno odrivanje slovenskega in hrvaškega delavstva od vseh javnih to zasebnih del po mestih in vase^i Julijske Krajine, so pognali v zadnjih defeetir letih par deset tisočev kvalifi- ciranih in nekvalificiranih delavcev v inozemstvo, v Južno Ameriko ter v rudnike in industrijska podjetja severne Francoske, Belgije in Holand-ske. Le mali del industrijskega delavstva ter prevsem prebitek nekvalificiranega kmetskega proletarijata se je zatekel v Jugoslavijo. Ker so industrije v Julijski Krajini v velikem delu ustavile svoje obrate, arsenali v Trstu, Puli in Tržiču pa odpustili iz službe prevsem naše delavstvo, a v javnih, zlasti vojaško-fortifikacijskih delih ki pri velikih cestnih delih, slovenskih in hrvatskih delavcev, skoro nikdar ne sprejemajo, je položaj enega delavstva naše! krvi, kar ga je še tam doli ostalo, prav zelo težek in naravnost obupen. Za srednjim stanom uradnikov in svobodnih poklicov izginja tako tudi delavski stan. V mnogo večji meri kot pred vojno se je pa razvil stan naših delavk-služkinj, ki sedaj služijo, ne le kakor pred vojno samo v Trstu, ampak v vseh drugih mestnih centrih severne in srednje Italije. Njihovo število se giblje med 4 do 5 tisoč, za nje se pa v sedanjih razmerah ne more intere-sirati nobena organizacija. Potem, ko so nam fašisti uničili naš srednji stan in potem, ko posto-pama izginja tudi delavski stan — predstavilja naš narod v Julijski Kra jini pravzaprav samo kmečki stan. — Od inteligentov je ostal le še duhovniški stan, ki pa tudi doživlja težke ure in se njegovo število čedalje bolj krči, ker ga fašizem neusmiljeno preganja. Gospodai-ska slika našega kmečkega stanu v Julijski Krajini je porazna. Naše zadružništvo je bilo od fa-žistov postopama nasilno likvidirano ali enostavno prevzeto. To bil prvi in najtežji udafec za gosporarsko samostojnost našega kmeta. K temu je pri šel še sistem zakupnega pobiranja neznosnih davčnih bremen potom lokalnih italijanskih bančnih in stitu-tov ter končno v prejšnjih časih v politične svrhe razdeljeni agrarni kre dit obenem z raznimi posojili v voj-no-odškodninske svrhe. Vse to je kakor svetopisemska nesreča palo na ubogo Julijsko Krajino in stalno ter sistematično uničuje, vas za vasjo, naše malo kmečko posestvo. Vas za vasjo postaja lastnina bank. Dosedanji posestniki ostajajo sicer zaenkrat še na svojem mestu in obdelujejo svoja bivša posestva, to da ne več kot njihovi gospodarji, temveč kot sužnji v službi bank in laškega kapitala. Pri vsem tem trpljenju našega naroda pod Italijo je ostalo naše nacionalno posestno stanje po 16 letih v glavnem isto kakor smo ga imeli pred svetovno vojno. V narodnem pogledu nismo izgubili v Julijski Krajini niti ene vasi, kei' dokazuje globoko narodno zavest in veliko odporno silo našega narda v Italiji. V zapadnih Brdih (kolica Gorice napram Furlaniji, v južno istrskih vaseh okoli Pule in na zapadni obali Istre gre naša narodna meja ravno tam kjer je šla leta 1910. Le v mestih in njihovih neposrednih periferijah so nas potisnili ker tam ne dobi noben naš človek niti najnižje zaposlitve, a mestni ambi-jent asimilira in absorbira s precejšnim uspehom pred vsem našo mla- Litvinov v Ženevi dino. Ta škoda, ki jo tako trpimo v narodnem pogledu, je sorazmerno majhna, ker je slovenski živel j itak v velikem številu eliminiran iz mestnega prebivalstva. Konstatirati moramo, da je duh na šega naroda tatu doli, vkljub šestnaj-letnemu nadčloveškemu trpitelju, neokrnjen, morala je visoka, črv ma-lodušnosti ni mogel načeti zdravega jedra našega ljudstva. Nasprotno! V njem je ne samo globoko usidrana vera v končno znago pravice, temveč je ostala v njem tiezlomljena sila upornosti proti nasilju s suverenim zaničevanjem nevarnosti. Julijska Krajina je še vedno najbolj nemirna in najbolj nezadovoljna pokrajina v celi Italiji. Med našim ljudstvom ni nikdar prenehalo tajno revolucijonamo vrenje proti se danjemu stanju, v eni ali drugi obliki. Odkrito je treba povedati, da naše ljudstvo v Julijski Krajini, iz razumljive psihologične reakcije na stisko v katerih se nahajaja,, gleda kritično na svojo emigracijo v Jugoslaviji in ji očita, da je premalo borbena in da celo dopušča da se nekateri narodno kompromitirani ljudje v Jiivljenju pod fašizmom nemoteno gibajo v Jugoslaviji. Naše ljudstvo v Julijski Krajini pri čakuje od svoje emigracije v Jugoslaviji mnogo več za rešavanje in razumevanje problema Julijske Krajine pred jugoslovansko in svetovno javnostjo kot emigracija sedaj izvršuje. Borba s fašizmom je napravila naše ljudi nekompromisne in neučakane. Italija je s svojim dosedanjim postopanjem nasproti atohtonemu slovanskemu prebivalstvu Julijske Krajine izgubila vsako moralno pravico da še nadalje drži to provincijo v svoji oblasti in edini moralni in logični zaključek iz te situacije je, da se namesto sedanje nepravilne in nepravične meje med Jugoslavijo in I-talijo postavi druga pravična in poštena meja tam zapadno od Soče na etnografski meji med slovanskim in latinskim rodom. Zato Vas, pozivam, dragi bratje, ob tej slovesni priliki, ko smo zbrani predstavniki celokupne emigracije iz Julijske Krajine in kot taki, tudi kot legitimni predstavniki našega naroda ki živi v Julijski Krajini, da dvignemo glas za čest in svobodo Julijske Krajine in izjavimo jasno in glasno pred celim svetom: Ne priznavamo krivične ki vslijene nam današje državne meje med Jugoslavijo in Italijo. T Zahtevamo da se ta' krivična meja v interesu javne morale, pravice in tlovečanstva, revidira in popravi ter da se vrne Jugoslaviji vsa ona jugoslovanska zemlja, ki ji je bila z Ra- DRUŠTVENIVESTNIK SOKOL BUENOS AIRES I. Odbor Sokolskega društva Bueuos Aires I. nam sporoča, da se prireditev, ki je bila napovedana za v soboto 6. t. 111. v prostorih Jugosloven-skega kluba, ne bo vršila danes, marveč je bila preložena na poznejši čas, ker so nastopile nepredvievane ovire. IZSELJENSKO DRUŠTVO "TABOR" Odbor "Tabora'' vabi vse člane in prijatelje društva, naj pridejo s svojimi družinami 11a prvo pomladansko zabavo, ki se bo vršila jutri, 7. oktobra, v društvenih prostorih ul. Do-nato Alvarez 1746, dve kvadri od Gaone. Vse je že pripravljeno tako, da se nihče izmed udeležencev, ki jih obeta biti veliko, ne bo dolgočasil. Društveni orkester bo sviral poskočne, pa tudi bolj izbrane komade ter naše narodne, pevci so si pripravili grla in tudi bufet bo dobro pripravljen za suha grla in lačne želodce. Ako hočete preživeti nekaj uric v prav prijetni domači družbi, pridite — Ne bo Vam žal! Začetek ob 5. popoldne. VABILO Oni, ki bi želeli nastopiti pri preizkušnjah za udejstvovanje pri radiu, lahko prijavijo svoj naslov ter sporočijo, ali so pevci ali godci, gdu M. Valentiču, Querandies 4462. NAŠ NOVI PODLISTEK Opozarjamo cenjene čitatelje, posebno pa čitateljice, na naš novi podlistek, ki ga pričnemo flobjavljatt v današnji številki. Je to lepa in zanimiva povest, [ki jo je spisal slavni ruski pesnik in pisatelj Puškin pod naslovom "Razbojnik Dubrovski". — Prepletena je z mnogimi napetimi dogodki, katerih razvoju bodo cenjeni bravci Novega lista gotovo sledili z največjim zanimanjem. Z NAŠEGA POSLANIŠTVA Kr. jugoslovansko poslaništvo t— Charcas 1705 v Buenos Airesu, poziva izseljenca Franca Pustavrha iz Polhovega Gradca pri Ljubljani, in Istva-na Nemetha, rojenega 1893. leta v Te-merinu, da se zglasita na zgornji naslov. Nadolje piziva izseljenca Roka Ma-gazina iz Betine, srez Šibenik, naj se javi gornjemu naslovu; naprošajo pa se obenem vsi oni rojaki, ki bi kaj vedeli o imenovanem, da to sporoče poslaništvu. Isto velja za Mila Drobca, Rajkove-ga sina, iz Gračaca hišna štev. 225, katerega išče Izseljenski odsek kr. poslaništva, ki mu ima nekaj sporočiti. Clinica Medica "SLAVIS" Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želod čnih in srčnih bolezni. SPOLNE BOLEZNI (Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo Jugoslovanske Jezike ln sprejemamo od. 10. — 12. uro ter od 3. — 7. popoldne ZMERNE CENE OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro — 1619 palsko pogodbo odvzeta. Od te zahtevo in delovanja za njeno končno vre-sničenje ne odnehamo, dokler se ne prizna svoboda in omogoči ujedinje-nje z ostalimi brati vsakemu, tudi najmanjšemu delu neše jugoslovansko zemlje, ki je pod tujcem. Pravica naših bratov, da so osvobodijo in uje-dinijo z ostalimi brati v svobodi je nedotakljiva in večna. Prisegamo v svojem imenu, v im«v nu vseh 600 tisoč iugoslavenov iz Istre, Trsta in Gorice, v imenu naših otrok, unukov in njih naslednikov, da bomo to pravico zastopali in zahtevali večno z vsemi sredstvi in proti vsem uzurpatorjem. Tako nam Bog pomagaj. KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, BilUnghurst 271 dpt. 2 (višina ulico Cangallo 3500) ARGENTINSKE VESTI r/, Program Evhari-stičnega kongresa Buenos Aires živi zadnje ted ne v znamenju velikih priprav za XXXII. Mednarodni Evha-ristični kongres, ki l>o zbral v glavnem mestu Argentinije ogromno število vernikov in romarjev ne samo iz notranjosti Argentinije, marveč tudi iz vseli dežel sveta. Kardinal Pacelli Kongresne svečanosti pričnejo v torek, g. t. m. popoldne, ko se pripelje na parniku "Conte Grande" v Buenos Aires papežev legat, vatikanski državni tajnik kard. Pacelli. V pristanišču ga bodo sprejeli z izrednimi častmi, nakar se bo odpeljal v katedralo, kjer ga Ixxlo pozdravili višji cerkveni dostojanstveniki, ki so že prispeli semkaj. V sredo, 10. t. m., se bo na slovesen način otvoril ob 10. uri zjutraj kongres v Palermu. Ob tej priliki bo prepeval zbor, ki šteje 550 pevcev. Prečitala se bo papežova bula o kongresu in kot prvi govornik bo nastopil buenosaireški nadškof mons. Copello, zadnji pa bo govoril papežev odposlanec. Odpoldne in zvečer se bodo vršile v raznih cerkvah posebne cerkvene slovesnosti. Naslednjega dne, torej 11., bo ob 8. zjutraj v Palermu sv. maša. 250 duhovnikov bo obhajalo ogromno število otrok. Ob 10.30 bo v cerkvi Presv. Zakramenta v ul. San Martin zborovanje duhovščine; predsedoval bo kard. Pacelli. Popoldne se bodo pričela zborovanja inozem skih sekcij, ob 16. pa bo prvo javno zborovanje v Palermu s propovedjo o "Kristusu Kralju v Evharistiji in po Evharistiji" Zvečer ob 10. bo zborovanje vernikov moškega spola na trgu "Congreso". Od tod se bo razvila povorka, ki bo krenila na "Plaza de Mayo", kjer bodo nastopili razni govorniki. O polnoči se bodo pričele 4 maše obenem na istem trgu. Oltarji bodo postavljeni na vseh štirih straneh spomenika Neodvisnosti Vso noč bo v katedrali izpostavljeno Najsvetejše. 12. oktobra se bo začel ob 10. uri svečani pontifikal. Ob 2. pop bodo zborovale poedine sekcije, ob 4 pa se bo otvorilo drugo javno zborovanje v Palermu. Zve čer bo v Colonu svečanost povo dom ameriškega praznika "Dia de la Raza". 13. oktobra bo ob 8. zjutraj tiha maša za mir in nap-edek domovine, nakar bo sledilo veliko narodno in mednarodno če-ščenje Luhanske Matere Božje, zaščitnice Argentinije, Paragu-ya in Uruguya. Ob 10.30 bo drugo zborovanje duhovščine v baziliki Presv. Zakramenta. Ob dveh popoldne bodo spet zborovanja tujih sekcij, nakar se bo ob 4. pop. otvoril 3. javni shod v Palermu. Kongresne svečanosti se bodo zaključile v nedeljo, 14. oktobra. Ob 8. zjutraj sfe bodo v vseh argentinskih cerkvah darovale sv. maše s skupnim sv. obhajilom. Ob 10. se bo pričela v Palermu svečana .pontifikalna maša, ki jo bo daroval papežev kardinal - legat; imel bo poseben govor in bo podelil papežev blagoslov. Popoldne pa bo velika procesija, pri kateri bodo zastopani vsi narodi, krenila iz cerkve "Virgen del Pilar", po Avdi. Alvear, v Palermo, kjer bo veliki pevski zbor zapel svečani Te Deum in se bo kongres zaključil z uradno evharistično himno. XXXII. MEDNARODNI EUHARISTI-ČNI KONGRES Slov. pripravljalni odbor Kakor je mnogim že znano, je Glavni pripravljalni odbor Evh. kongresa določil za Slovence iz Argentine, kakor tudi za ostale romarje slov. narodnosti, cerkev sv. Neže na Paternal u, calle Avalos št. 250, za vse 6lav nosti v našem lepem slovenskem jeziku. Podrobni program svečanosti ob dnevih kongresa, to je: 10—11—12—13 in 14 t. m. se bo razglasil jutri, v nedeljo 7. t. m., v cerkvi na Paternalu ob priliki sv. maše kakor tudi pri po poldanski svečanosti ob 4. (16) uri, istega dne. "Duhovno življenje" ki i-zide danes, bo posvečeno Evharistič I ALBERT BELTRAM j • • • priporoča cenj. rojakom svojo • • trgovino črevljev, šolskih po-* l trebščin in tobakarno. Ima ve-j J liko izbero copat in nudi naj- * J bolj ugodne cene 2 • • t Dto. Alvarez 2288, esq. TreHesJ IZKUŠENA SLOV. BABICA diplomirana v Pragi in Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. De.. luJe že 25 let, bivSa babica v bolnišnici J. Fernftndez FILOMENA BENEŠ BILEK Calls Lima 1217, 3 kvadre od Plaža Constituci6n — U. T. 23 (B. Ord.) 3389 ^ijijygjg/gjjjljgfi^^ HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo so lope zračne sobe z zdravo in domaČo hrano od $ 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA nemu Kongresu, in tudi prinese celokupni program vseh slavnosti. V nedeljo 30. 9. je prevz. nadškof barski dr. Nikola Dobrečič slovesno posvetil zastave slov. pripravljalnega odbora, ob 10. uri na Paternalu, v cerkvi sv. Neže, ob asistenci g. supe-riora R. P. Gaspai- Canada, slov. iz-seljeniškega duhovnika g. Josipa Ka-stelica in češkoslovaškega izseljeniš-kega duhovnika g. P. Dr. Prohaske, Prevz. je imel po blagoslovitvi zastav krasen nagovor na prisotne, nakar je opravil sv. mašo, med katero je slov. cerkveni pevski sbor prepeval razne, posebno v ta namen pripravljene pesmi. Veselje je bilo pogledati po pestri množici naših Slovencev, ki so napolnili do zadnjega kotička Paternalsko cerkev, ko so se razhajali po končani sv. maši na svoje domove. Bil je lep dan, a Bog daj da bi bili dnevi ob kongresu še lepši ter še bolj velika udeležba strani naših ljudi. Popoldne istega dne se je Prevz. nadškof v spremstvu g. izs. duhovnika Kastelica g. Laknera in zastopnikov naše kolonije iz La Plate odpeljal v Ensenado na cerkveno žegna-nje (Fiestas patronales de Nuestra Senora de la Merced) koder je bil sve čano pričakan, ter zatem pogoščen z banketom ki ga je priredila župnija iz Ensenade, katerega so se udeležili tudi vsi uradi iz La Plate (Guber-nija, Municipalidad itd.) Zatem je imel Prevz. vsled obolelosti La Platskega škofa Mons. Alberti, ja sv. birmo, nakar je obiskal tamo-aijb našo kolonijo, ter se istega dne povrnil v Buenos Aires. Vsi La Platski veliki listi so o tem redkem dogodku v pondeljek obširno pisali. o—o—o NA NOVE NASLOVE, ki jih prejemamo od naših prijateljev vsak dan, pošljemo Novi list na o-gled, kakor je pač za liste običaj. — Kdor prejme list, a ga ne mara, oziroma se nanj noče naročiti, jp naprošal, da ga vrne pismonoši z označ bo "Rehusado". To ga nič ne' stane, nam pa prihrani nepotreben trud, delo in poti. Nobene zamere ne bo. Nasprotno: še hvaležni mu bomo — saj v takšnem slučaju izvrši samo svojo dolžnost. Nikakor nam ni mogoče, da bi takoj k vsakemu rojaku, čigar naslov smo dobili, tekli na dom ter ga vprašali, ali se namerava na list naročiti, ali ne, ter ali naj mu ga še nadalje pošiljamo, ali naj mu ga ustavimo. Zgodilo se je, da smo po dveh, treh številkah prenehali do- .illlUlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIinillllllllllliiiiiiiiiiiiHiii,, ROJAKI!! PRI ŽIVCU V znani restavraciji, boste najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lepi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL £IVEC PATERNAL °sorio 5085 •miiiiiiiiiiiiiiiiiiii........................................................r stavljati list nekaterim rojakom, ker niso bili dali nobenega glasu od sebe. Črez par mesecev pa smo izvedeli potom tretjih oseb, da so bili hudo u-žaljeni, ker so ustavitev lista smatrali za nezaupanje, ki je spričo njihove poštenosti in solventnosti docela neutemeljeno. "Kaj mislijo, da jih bomo osleparili?", so se jezili, "saj' jim lahko plačamo tudi za dve leti v naprej!" Da se izognemo takšnim neljuMm komplikacijam, pošiljamo list že delj časa tudi takim, ki nam še niso spo-, ročili, ali se naročijo ali ne. Tako de-! lamo zalo, ker so naši ljudje v svoji ogromni večini poštenjaki in ker nikakor nočemo užaliti petdesetih radi! enega, ki pravi: "Naj mi ga le poši-' ljajo, dokler hočejo! Jaz ga nisem na-j ročil in ga ne pfačam!" Prijatelj, bodi tako ljubezniv in j sporoči nam to svojo namero s tem, ^ da list vrneš pismonoši, da telefoni-1 raš ali pa da ptšeš! Ni pa lepo, da j napram nam molčiš in le na tihem kuhaš svojo namero. Posebno še sedaj, ko smo ti povedali, zakaj prejemaš list že en mesec, dva, ali pa še več: ker smo po večini poštenjaki!' Smrtna kosa Smrt je dne 27. septembra t.l. ugrabila iz naše srede rojaka Antona Bandeljna, rodom iz Svibnjega pri Šmarjah in starega šele 28 let. Prišel je, kakor smo prišli mi vsi, da bi si tu kaj prihranil ter se potom vrnil v domovino, toda smrt mu je načrte prekrižala. Bolehal je na sušici že cela i leta. Vkljub slabemu zdravlju si je prihranil toliko, da si je nabavil zemljo v V. Lugano, Calle Piedra-buena št. 4084, in si nanji zgradil Napisali srno te vrstice, ker smo slišali, da se je nekdo izrazil te dni tako, kakor je zgoraj napisano, in vkljub našemu prizadevanju nismo mogli ugotoviti njegovega imena. To pa zato, ker smo vprav v zadnjih dveh mesecih prejeli prav mnogo novih naslovov. o—o—o Vrnitev v domači kraj. Z motomikom "Avgustus" se je odpeljala v torek, dne 2. t. m., naša i-Ot iakinja Vera Marija Bizjak, doma iz Vrtojbe pri Gorici. Želimo ji srečno bivanje v domovini in skorajšno vrnitev v našo sredo. i-kronino, a čedno barako. Vprav en dan pred odhodom v večnost je svoje skromno premoženje prodal. Do zadnjega dne se je revež trudil in vztrajal na svojem posestvu ter je šele par ur pred smrtjo bil prepeljan v bolnico Alvear, kjer je izdihnil in od koder se je 29. p. m. vršil pogreb ob veliki udeležbi sorodnikov in znancev. Pokopali so ga na Chacariti. Naj mu bo lahka argentinska zemlja! Njegovim tu in v Evropi izrekamo naše iskreno sožalje! Sv. masa zadušnica zanj, se bo brala na željo prijateljev in znancev, v nedeljo, 21. t. m. ob 10 uri dopoldne na Paternalu, ulica Avalos 250. OPOZARJAMO na prvo pomladansko zabavo, ki jo priredi jutri, v nedeljo, ob 5. popoldne, izreljensko društvo "Tabor" v svojih prostorih ul. Luis Viale 1746. Hotel Balcanico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE. CENJENI BRAVEC! V obljudenem okraju Villa Devoto, kjer je naseljenih mnogo Vaših rojakov, Prodajani zemljišča in hiše za vsak okus in vsak žep, z velikimi plačilnimi olajšavami. Kupite tudi Vi tu svojo hišico! Živeli boste med svojimi rojaki ter boste imeli lepo naložen svoj denar, kajti VILLA DEVOTO ima v glavnem mestu najvišjo lego, ima izvrstna prometna sredstva in se tudi v tr-govskom oziru močno razvija. Obrnite se na moj urad v ul. LOPE DE VEGA 3126, kjer boste vljudno sprejeti. Dam popust pri proviziji vsakemu, ki se predstavi s tem oglasom. F. CARUSO - Lope de Vega 3126 U. T. 50—3502 , FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RAbALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud WET[2 Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACION Prodaja vozne listke za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse parnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviška kupne cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najtolj ugodnih tečajih. DENARNA NAKAZILA Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno pri banki-pri jatel ju: Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACION CORRIENTES 562 CORRIENTES 562 BUENOS AIRES I 000100000201024853234823530002020101000102020002010202010001000100 m * SLOVENCI DOMA IN DRUGOD t< ....................... > VESTI IZ DOMOVINE \ VLADNA POLITIKA Koncem Avgusta je bila v Nišu seja Jugoslovanske nacionalne stranke, na kateri je imel dolg govor predsednik vlade g. Uzunovič. Govoril je o notranjem političnem položaju v državi ter rekel, v glavnem: Jugoslovanska nacionalna stranka, in z njo vlada, so bo upirala še nadalje vsakemu poskusu, da se v državi obnovi staro strankarsko življenje in stanje, v katerem se je igralo 17 strank in frakcij. Nekateri pravijo, da zadostuje ena sama stranka za vso državo. Vlada ni tega mnenja. Uvedel se je zakon, ki omogoča ustanovitev novih strank poleg JNS, a 'ne takšnih, ki bi sejale neslogo. Ono, kar sloni na (i. januarju in kar tvori njegovo državno politiko, se ne more spremeniti in se ne bo spremenilo. Kdor hoče delati v tej državi, ta mora jasno in čisto povedati, kakšni so cilji njegovega dela in kakšna bo njegova politika. Kdor to politiko sprejme, ta lahko svobodno tekmuje. Merodajni čin it el j i so to politiko dobro premislili in zato v naši državi sedaj ne govore strojnice, ne pokajo topovi in ne divja meščanska vojna. Hvala Bogu, mi teh sredstev ne potrebujemo in se jih ne poslužujemo. Na gospodarskem polju so težkoče. Vprašano pa se, ali bi te težkoče ne bile še večje, ako bi bili pustili stare fronte in staro politiko? Svojim nasprotnikom smo odgovorili: Niti pedi zemlje ne odstopimo brez krvi, ker je vse to s krvjo ustvarjeno. Med sosedi imamo vedno več prijateljev in smo lahko mirni, kar se pa notranje politike tiče, ni in ne bo nobenega iznenadenja, nobene spremembe in nobenega povratka k staremu stanju. Politiko, katero smo začeli, treba nadaljevati ter pridobiti zanjo vse iskrene Jugoslovane, ki se hočejo postaviti v služlK) kralja, države in naroda. Izseljenska razstava G. Rudolf Selič iz Hoensbroeka na Holandskem, je priredil na ljubljanskem velesejmu razstavo, katere namen je bil prikazat jugoslovansko emigracijo v Nemčiji, Holandski in Belgiji ter tako pomagati k utrjevanju vezi med izseljenstvom in domovino. Rojake izseljence, živeče v teh treh državah, je koncem avgusta obiskal '.avantinski škof dr. Tomažič. Zaradi 300 Din. ga je umoril V Trbojah pri Kranju je '25-1 etni hlapec Jayez Klišič umoril 54-letnega samskega posestnika Franceta Oslja. Popivala sta skupaj v krčmi in bila sta dobre volje, ker je bilo v vasi žegnanje. Proti večeru je Oselj povabil Klišiča na svoj dom, kjer sta pila žganje. Med pogovorom je Klišič o-pazil, da ima Osclj pri sebi presej denarja. Iznenada je vstal od mize ter nahrudil Oslja, naj mu izroči denar. Nastal' je prepir, v katerejn je Klišič vzel krušni nož ter ga zasadil Osi ju globoko v levo prsno stran tako, da se je mož zgrudil na tla. Klišič je pograbil denarnico, v kateri je bilo 300 dinarjev gotovine, nakar je šel spet v gostilno popivat. Pozneje je sedel na kolo ter oddrvel proti Smledniku. Na cesti je s taksno silo treščil v na biciklu vozečega se posestnika Rozmana, da je ta odle-tel v jarek in dobil hude poškodbe na glavi. Naslednjega dne so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, pa ie tam umrl. Klišič je Rozmanovi povedal, kaj cia se je zgodil na poti, o unioru Os-ija pa ni črhnil besedice. Oslja so našli naslednjega dne sosedje, katerim se je čudno zdelo, da je pri njem vse mirno in tiho, ter so stopili v hišo. Ležal je negibno na tleh, z dolgim nožem v prsih. Orožniki so kmalu ugotovili, kdo mora biti morilec. Našli so Klišiča, ki je priznal, samo izgovarja se, da je Oslja zabodel v silobranu. Umor 80 letne starke Neke noči sredi meseca avgusta je bila umorjena v vasici Gošič, pri Begunjah nad Cerknico, 80 let stara vdova Marija Tekavec. Sosedje so jo zjutraj našli nezavestno ležati v sobi poleg postelje. Bila je še živa, a ni mogla dati nobenega točnega odgovora. Črez nekaj ur pa je že izdihnila. Orožniki, ki so uvedli preiskavo, domnevajo, da se je zločin dogodil tako le: Pred hišo, kjer je stanovala starka, je hruška, ki je bila tedaj polna zrelega sadu. Nanjo se je menda spra vil tat, ki ga je pa starka zasačila ter ga začela zmerjati. To pa je neznanca najbrž tako razburilo, da je planil na starko ter jo davil toliko časa, dokler se ni zgrudila nezavestna j na tla. Nato je zbežal. Starko je hladni večerni zrak zdramil; vstala je in se splazila v hišo. Ko se je pa hotela vleči v posteljo, je od slabosti omagala in se zgrudila. Možna pa je tudi, da je napadalec upal najti pri starki denarja. Izgleda, da je umor izvršil neki hrvatski krošnjar, ki se je one dni klatil v okolici. Kongres čebelarjev J" Dne 20. avgusta se je v Beogradu j j otvoril vseslovanski kongres čebela- j rjev. Zbralo se jih je v veliki dvora- : } ni Kolarčeve ljudske univerze preko 1000 iz vseh krajev Jugoslavije, 150 čebelarjev iz češkoslovaške ter po 50 iz Bolgarije in Poljske. Predsednik Vseslovanske čebelarske zveze je imel daljši govor, v katerem je med drugim poudaril, da je čebelarstvo stara slovanska gospodarska panoga. Vsi pisatelji, pa naj bodo katerekoli narodnosti, omenjajo Slovane kot čebelarje na prvem mestu. Govornik je najbolj poudaril, da se čebelarji na kongresu, ki pada ravno na 200-letnico rojstva znamenitega slovenskega čebelarja Antona Janše, klanjajo spominu vseh slovanskih delavcev na tem polju, ki so s.svojim delom pripomogli, da se je ta panoga gospodarstva dvignila na sedanjo višino. V svojih nadaljnjih izvajanjih je poudarjal, da današnji kongres ni samo poslovnega značaja, temveč je sestanek slovanskih gospodarstvenikov, k> bi hoteli s skupnim delom doprinesti k napredku čebelarstva. Današnji kongres je pa tudi manifestacija dela, ogromnega slovanskega genija, ki je v roju. Slovanstvo se po izjavi govornika mora združiti, ker nam u-soda v preteklosti ni nič lepega naklonila, a v razdvojenosti je le temna bodočnost. Slovani nočejo nič tujega, VESTI S PRIMORSKEGA I Dopis iz Coe Kar se vina tiče, kaže letošnja letina prav slabo. Sicer pa radi tega nismo preveč potrti, kajti kaj nam pomaga, da je letina dobra, ako vina ne moremo prodati, ker nima dovolj alkohola. Ako pomislite, da je bil edini naš zaslužek vino ter da smo z izkupičkom kupovali živež za celo leto, ker svojega polja nimamo, da bi sami pridelali, si pa lahko sami mislite, kakšno je naše življenje in kako velika je mizerija, ki nas tare. Ker vina letos ni bilo mogoče prodati, so nekateri začeli iz vina, tropin in drožja kuhati žganje, in sicer na skrivoma, ker so pristojbine za dovoljenje tako visoke, da jih skoro nihče v naših krajih ne zmore: tako so nastale skrivne žganjekuhe v potokili in grabnih na Strmcu, v Prelogih, .Te-palih in drugod. Nekateri pa so kuha- hočejo samo braniti svoje do zadnjega c.ilia. Zveza med Slovani bo rodila veliko korist za vse človeštvo, kajti če hoče imeti 200 milijonov Slovanov mir, potem mir mora biti. Radi tihotapstva v smrt V Pinici je opazil graničar, da je ne kdo' v noči prestopil mejo. Zaklical mu je "Stoj!", toda tihotapec se ni ustavil, marveč je začel bežati. Graničar je ustrelil prvič, ranil beguna v nogo, a hegun se ni ustavil; ustrelil„je drugič ter zadel tihotapca v prsi. Tihotapec se je zgrudil in umrl. Bil Je 22-letni Jurij Murk iz Novakovca v Medžimurju. Avstrijski kancelar Schuschnigg pri Mussolini ju. Schuschnigg je slovenske krvL Njegov stari oče je bil še pravi slovenski Šušnlk, ugleden posestnik in kmet v bližini sedanje avstrijskojugoslovanske meje. Njegov dom je bil po vsej Koroški znan kot slovenska trdnjava. Svoj dom je imel v Pli-berku in Nemci ga niso prav radi imeli. Imenovali so ga "der windische ....................... minister aus Bleiburg' .....................| Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE j ZASEBNO KLINIKO | Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires j Y VSAKEM SLUČAJU ( KO ČUTITE DA VAM ZDRAVJE E ZDRAVNIKE IN NAJMODER NASI KLINIKI SPECIALIZIRAN NI V REDU. NAŠLI BOSTE V | NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE 1 UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ 1 NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO 1 OSKRBO: IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE f POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO Sprejemamo od 14. do 20. ure. iiuiiiuiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiitiimiiiiitiiiii............................................................................................................................................................................. li kar doma. Mnogo so jih financarji polovili ter jih tirali v Ajdovščino, kjer jim je sodnik naložil občutne kazni. Franc Kodre in sin sta zaprta; pravijo, da jima je bila naložena tako \ isoka denarna kazen, da bo premoženje šlo na boben. Franc Mesesnel, ])o domače Valantkov, je bit obsojen na dve leti ječe ter na 4000 lir globe. (Kje jih bo pa revež vzel?). Najstarejši Škrjančev sin in Janez Furlan, oba iz Manč, sta bila obsojena na pet mesecev zapora in na denarno globo. Financarji so vohali tudi po drugih hišah a se je nekaterim posrečilo, da so še pravočasno vse poskrili. Pri Po-žarju, iz naše vasi, je bilo kar 12 fi-nancarjev na delu dobri dve uri; vse so mu premetali, našli pa niso ničesar. Kuhati žganje na skrivnem je po raznih paragrafih kaznivo dejanje. Tega ni mogoče zanikati. A kdo je kriv, da se naši pošteni ljudje lotevajo takih kaznivih poslov? Kdo, če ne oblasti same, ki s svojimi krivičnimi na redbami onemogočajo človeku, da bi se pošteno preživljal! Gospodarsko stanje pri nas je nevzdržno: ako ne pride v doglednem času kakšna rešitev, nas bo neizogibno zadela gospodarska propast, saj smo na Gočah, razen dveh ali treh, že vsi zadolženi do ušes. o—o—o NA MESTO PODPORE — V NORIŠNICO Kep na goriškem vse propada, se ljudje ne tožarijo več in so radi tega napočili slabi časi tudi za jezične dohtarje in za notarje; zato odpuščajo svoje uslužbence. Na cesto je moral tudi 35 let stari Anton Gomišček iz Podgore, ki je bil uslužben pri notarju Pascolettiju v Gorici. Gomišček se je znašel brez službe in kruha, pa je nastopil križev pot brezposelnega človeka: tavati je začel od urada do urada, da bi ga zaposlili, a vse zaman; službe ni mogel dobiti. Ker je med tem tudi zbolel, se je obrnil' na-kvesturo za podporo. Pa je slabo naletel. Možje postave so najbrž razsodili, da ne more biti pri čisti pameti človek, ki policaje v Italiji prosi za pomoč, pa so ga spravili v norišnico v Šempetru. GLAGOLAŠE V ZADRU PREGA NJAJO Iz Zadra poročajo: Jugoslovani imamo na Jadranu redovnike, ki so od samega začetka u-porabljali v liturgiji vedno naš jezik. — — To so saši franjevci-tredjeredci, zvani glogolaši. Njihov prvi samostan je bil v Zadru in v njem je vedno bival njihov poglavar — provincial. Celo pod beneškim go-spodstvom so smeli opravljati za naš narod celih 350 let cerkveno služlio izključno v našem jeziku, in to z dovoljenjem cerkvene in posvetne oblasti. To svojo pravico so glagolaši o-hranili tudi pod francoskimi oblastmi in, pozneje, pod avstrijsko vlado. Fašizem pa je sedaj začel tudi proti njim svojo gbnjo. Italijani dolže naše glagolaše da so veliki Jugoslovani, da so nasprotniki fašizma in Italije ter da rovarijo proti državi. Radi te gonje so morali lani zapustiti Zader trije redovniki, sedaj pa obstoja nevarnost, da jim oblasti odvzamejo tudi zamostan ter da bo tako v Zadru naš jezik popolnoma izpo-drinjen iz bogoslužja. 00010001020001000201010201000100000100020201000102014823482348235323482323534823482300010201000100020201000001020200010223532353485348000153480001020100010201010200010102010001020001 48484853532353484848534853485391482323232323234802022348232323534823235348484823235002020048234848020202020202020202232353232348232323532302020202020202020248235353 vabi vse rojake in rojakinje na ponovitev društvene prireditve, ki se bo vršila v nedeljo, 21. oktobra t. 1. v dvorani "Ukrajina", ulica 82, štev. 1533, Barrio Ingles. Začela bo točno ob 4. p.tpoldne. SPORED: 1. Otvoritev (godba). 2. Dfekl'imacija. 3. Pogled v nedolžno oko (oklet). 4. Planinska roža (oklet). 5. Deklam acija. 6. Veseloigra s petjem v treh dejanjih: MOČ UNIFORME. Po sporedu plesna zabava. — Vstopnina i bičajna. — Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu. K številni udeležbi vabi Odbor. KROJAČNICA IN TRGOVINA GORICA Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah. Delo in postrežba prvostna. Priporoča se FRAN LEB AN Avda. del Campo 1080 U. T. 59-3102 Buenos Aire« Dram. odsek Izseljenskega društva "TABOR" uprizori 27. oktobra POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI v dvorani "Garibaldi", ulica Sarmiento 2419. OSEBE IN OBRAZI V CANKARJEVEM "POHUJŠANJU" V Cankarjevem "Pohujšanju v dolini šentflorjanski", farsi- trodejanki, ki jo uprizori Uram. odsek izseljenskega društva "Tabor" v soboto, 27. t. m. zvečer v dvorani "Garibaldi", in za katero je že sedaj opaziti med prijatelji našega izseljenskega odra izredno veliko zanimanje, nastopijo naslednje osebe in obrazu, ki jih je Cankar sam tako le opisal: KRIŠTOF KOBAR, imenovan Peter; umetnik in razbojnik. Njegov obraz je obrit, svetal in prijeten. Bedi in debeli se od akta do akta. Tudi ob prvem nastopu, ko je še .popotnik in rokovnjač, ni oblečen capinsko; kuš-travo frizuro ima in pisano pentljo okoli vratu. Patetičen ni Peter nikoli; v vseh njegovih besedah, tudi v resnih, je ironija in humor; spozabi se edino v drugem aktu za on sam tre-notek, pa se takoj vzdrami. JACINTA, popotnica, družica njegova, je lepa brez primere. Ljubezniva, ljubeča, svojeglavna, brezpokoj-na, vsegaželjna in vsegasita ženska od frizure do šolnov. Tako je oblečena in t.ake so njene kretnje, da je razumljivo poželenje rodoljubov; ampak vsa njena koketnost ni hladno premišljena, temveč izvira nezavedno iz polne ženske nature. ŽUPAN je častivreden, debel in rdeč rodoljub; tudi v najnevarnejših trenotkih ne izgubi svoje spoštljivosti; njegova govorica razodeva in vsa .nje gova zunanjost priča, da visoko drži bandero doline šentflorjanske. ^Kolikor je hinavščine v njem, je popolno-mo nedolžna; on verjame, kar govori. ' ŽUPANJA je rojena, gospodovalna in nečimerna, še zmerom greha vredna. DACAB, od vseh rodoljubov obsojeni grešnik doline šentflorjanske; suhljat je, rdečenos, vsaka njegova beseda je trnjeva, vsak pogled pravi: misliš, da si ti kaj boljši? Poznam te!" — Zato je njegov srd od Petra najgloblji in njegovo ponižanje naj-bilj groteskno. DACABKA je suho, jezikavo ba-bišče, EKSPEDITORICA takisto. UČITELJ ŠVILIGOJ je po besedah Petrovih "čednost doline šentflorjanske". On ne pozna grešnikov in jih ne sodi, zato ker sam ni grešnik; iskreno je rodoljuben bogaboječ in nedolžen. V zunanjosti svoji je šolmaš-ter stare šole; v smolasti črni suknji hodi, naočnike ima, njegova beseda je zmerom resna, modra in poučljiva. NOTAR je izmed tistih notarjev, ki še tutam žive izza starodavnih časov, kandidatom v spotiko; spodobno in čedno nekoliko starinsko oblečen, živ paragraf, pod katerim se skrivajo tihi grehi, kakor spomini na mladost. ŠTACUNAB, brkat in nekoliko zapit vaški oderuh, ŠTACUNARKA, debela mati, CERKOVNIK, rejena, obrita, slad-kostna neroda, in DEBELI ČLOVEK, vaški policist in živa postava — so znane figure. POPOTNIK je zelo mlad človek; v drugem aktu popolnoma razcapan v tretjem pa oblečen v preohlapen frak in v predolge hlače in po frizersko počesan. ZLODEJ je najbolj podoben zanemarjenemu diurnistu; nekoliko šepa, kakor tradicija priča; dolg je in suh, globoko do beder mu padajo škrici. Njegov obraz, koščen in kozjebrad, je zmirom kisel in zlovoljen; glas njegov, posebno v dialogih s Petrom, je plah in jokav. Kdor pozna razkropljenost naših diletantskih moči, ta prav dobro ve, da ni bilo lahko zbrati primerne igralce za zgoraj opisane tipe. Dobra volja pa premosti marsikatero težavo in oviro; in ovire se se premostile, dasi jih je bilo precej. Nekaterega igralca je bilo treba zdramiti iz prezgodnje upokojitve; tako na primer onega, ki nastopi sedaj v vlogi Petra. — Pred več leti je kot Fedor Ivanovič Kostomarov, v Anfisi od Andrejeva, pokazal svoje res lepe igralske sposob nosti, pozneje pa ni več stopil na o-derske deske. Na njegovega Fed j o se še sedaj spominjajo mnogi, ki so videli lepo uspelo uprizoritev "Anfise". Nove prfidobitve "Tabora" so tudi igralke in igralci, ki nastopijo v vlogah Jacinte, župana, dacarja in v nekaterih drugih manjših. Učitelja Švi-ligoja — "nedolžnost doline šentflorjanske" — nam bo ustvaril igralec, ki se je predstavil našemu občinstvu kot hlapče v "Zemlji"; igralka, ki je NESREČE IN ZLOČINI V Bihemberku je požar uničil liišo Aloizija Ličena. Škode ima veliko. Bdizu Vodnjana je bila ustreljena neka Marija Vitasovič. Menijo, da je postala žrtev osvete. Grd zločin je izvršil nad 12-letno Ano Zobec v očizli, v Istri, neki Blaž Razoni, kmet iz Ospa. Po izvršenem zločinu je divjak svojo žrtev umoril. Karabinerji so ga zaprli in so oblasti ugotovile, da je bil že več krat zaprt. Enak ognusen zločin je izvršil Viktor Metlikovec v nekem gozdu blizu Komna nad malo Olgico Subanovo. Zverina jo je potem s tanko žico zadavil. Tudi njega so prijeli. ASIMILACIJA NOČE NAPREDO vati Puljski fašistični "Corriere" toži v eni svojih številk, da se puljska okolica nikakor ne da poitalijančiti. Do-čim so pred vojno nekateri hrvatski kmetje zavrgli svoj jezik, danes od največjega starca do najmanjšega o-troka nihče noče govoriti italijansko. Celo šolski učenci — piše dalje puljski list — čim zapro za sabo vrata, začnejo govoriti hrvatsko. Tudi v cerkvi in izven nje se poje hrvatsko. Vse to kljub temu, da v tem okolišu delujejo fašistični učitelji in s tremi izjemami pastirujejo italijonski duhovniki. Te vasi zaslužijo, da jih zaradi njihove skalnatotrdne narodne zavednosti postavimo za zgled. Ti so: Al-tura, Loborika, Ližnjan, Medulin, Mon-tič, Pomer, premantura in Štinjan. Težka nesreča V Novem Bečeju, v Banatu, se je dogodila težka nesreča, ki je zahtevala dvoje človeških žrtev. Pri tamoš-njem posestniku M. Tolmačevu je slu-žinčad opazila, da je v zidovih, ki so bili vlažni od dežja, električna stru-ja, in tako tudi v neki vrvi, na kateri se je sušilo perilo. Vkljub svarilu sobarice, je 42-letni kočjaž Gjuro hotel spraviti perilo, ki je viselo na vrvi. Ko je pa prišel1 v dotiko z vrvjo, ga je tok ubil. Zgudil se je na mestu mrtev. Ko je njegova 40-letna žena prišla na dvorišče, kjer se je dogodila v tej igri nastopila kot Reza, bo v "Pohujšanju" gospodovalna županja. Prav izreden obeta biti v vlogi zlode-ja igralec, ki je pokazal svoje sposob nosti že v glavni vlogi "Zemlje". nesreča, ter ugledala mTiža ležečega na tleh brez znaka življenja, je planila k njemu. Kočijaževo truplo pa je moralo biti še v stiku z vrvjo, zakaj žena se ni več dvignila; tok je tudi njo ubil. Oblasti so ugotovile, da je nesrečo zakrivila malomarnost uslužbenca e-lektrične centrale v Velikem Bečke-reku, ki je bil nekaj tednov prej montiral svetiljko na dvorišču ter ni poskrbel za potrebno izolacijo tokovodne vrvi. Težka nesreča, ki je povzročila dvoje človeških žrtev,je globoko pretresla vso okolico. ZNOJENJE Znoj je najvažnejša in najobilnejša med izločninami kože. Sestoji v glavnem iz vode in zelo majhnih količin # * & * # * D. K. D. "ISKRA" V CORDOBI VABI navadne soli, lolšč in tolščnlh ičislin. Na 24 ur izloči človek običajno (>00 do 800 g znoja, a v visoki temperaturi, po velikih količinah vode v krvi, jio močnem pitju, pospešenemu srčnem delovanju in hudem telesnem naporu tudi dosti več. So tudi zdravila, ki povečujejo znojenje. Bazen znoja izločuje koža še neke snovi, ki ji dajejo poseben duh. Ta je pri različnih človeških plemenih, a tudi pri poedincih različen. Psi imajo čudovito sposobnost za razlikovanje teh huhov, kar izkorišča že dolgo policijska praksa. Preostri in hudi duh, ki ga imajo neki ljudje, se da enostavno odpraviti s čestim umivanjem s hipermanganatom ali foitnalinovo vodo. Njegova starost. Učitelj: "Jurček, povej mi, koliko si star." Jurček: "Pred nekaj dnevi so mi rekli mama, da imam šest let, lani pa so mi pravili, da jih imam samo pet. Sedaj pa ne vem, katero število je pravo." Ruski letalski minister Unšiiht ^—» ~tm .'imw i ——MMU < : WWW»#ww*BtSi Veliko zborovanje nemške nacionalne socialistične stranke v Nuernbergu Stran 6. NOVI LIST t raznih oblik, kot n. pr. nahod, influ-enca, difterija itd. Žepni robec zahteva torej največjo znažnost. Sem spada tudi način, kako naj žepni robec uporabljamo in kako naj ga spravljamo. Po uporabi denemo ro bec navadno v kak žep; pri tem more nosna izločina preiti na železno plago in se tam razkrajati. Da se to prepreči, moramo uporabljati robec zmeraj le na eni in isti strani in ga moramo po uporabi tako zložiti, da pride neporabljena stran na ven. Porabljanje žepnega robca za katerekoli druge namene kot za čiščenja nosa je nedopustno. To se mora zabičiti zlasti otrokom, ki hodijo v šolo, da ne porabljajo robca za brisanje in znaženje vseh mogočih in nemogočih predmetov. Včasih jih z robcem liolj onesnažijo kot. osnažijo. PRIPOROČAJTE Novi list! Banco Argentino de Ahorro y Edif icaciones DIREKTORIJ PREDSEDNIK: Sr. Jos6 Felix Ratto veleposestnik, bivši ravnatelj zavoda "Banco de Cordoba" Podpredsednik: Tajnik: Sr. Facundo Escalera Dr. Carlos Ernesto Debeza Bivši preds. zav. 'Banco de Cor- Pravni svetnik zavoda "Banco doba', predsed. d.d. "El1 Comer- Aleman Transatlantico", pred-cio de Cordoba" in drž. poslanec sednik d. d. "El Pais" RAVNATELJI: Sr. Fermin V. Ynarra Kontreadmiral Alfredo G. upravitelj zav. 'Banco Espanol Malbrdn del Rio de la Plata" v. p. bivši ^SK ™°jnin8ke v ne (Caja de Jubilaciones y Pen- podpreds. zav. 'Bco. de Cordoba' siones) Dr. Aquiles Villalba Profesor medicinske fakultete RAVNATELJI-NAMESTNIKI: Ing. Eduardo Debeza „ _ Minister javnih del pokrajine ^ Artur° B°UqWet Cordobc estanciero Dr. Fernando Garcia Montafio Ravnatelj zavarovalne družbe "San Francisco" Pregledov, računov: Pregledn. namestnik: Sr. Tristan A. Malbran, notar Sr. Mariano Goicoechea CENTRALA: CORDOBA, 9 de Julio 7G PODRUŽNICE: ROSARIO BUENOS AIRES SANTA FE Santa Fe 972 Corrientes 562 San Gir61amo 2024 Opomba: Ravnatelj-namestnik inž. Eduardo Deheza bo na dopustu, dokler traja njegov mandat ministra za javna dela v pokr. C6rdobi. Vodja inozemskega oddelka ter kreditne sekcije-G. Luka Aljinovič tmi m SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES "Upaj!" je odgovoril Turek s trepetajočim glasom. "Mogoče prispe odkupnina še danes, mogoče jutri." "Ali pa šele tedaj, ko bo od najinih teles ostalo le še par kosti!" je vzkliknila Ilelena ter začela plakati način pri nas dobro uspel. — Kdor se je že večkrat zatekel h kopelnemu zdravljenju, misli, da je njegovo srce sedaj že na to navajeno in trenirano in da more zato pričeti z močnejšimi metodami. Ravno obratno je pravilno; in če bomo v istem kopališču, pod istimi pogoji, jemali iste kopeli, bo uspeh večkrat izostal. Zapustili bomo kopališče in rekli bomo, da je bil ves denar zastonj. Kratko posvetovanje z zdravnikom bi nam bilo prihranilo razočarranje in nepotrebne stroške. Zato je zmeraj pbtrebno, da se o pravem času posvetujemo z zdravnikom, posebno še, če predstavlja takorekoč naporno telovadno uro našega srca. A. S. Puškin — G. Strniša: Razbojnik Dubrovski I. poglavje. Pred nekaj leti je živel na enem svojih posestev postarni ruski vlaste-lin Kirila Petrovič Trojekurov. V gu-berniji, kjer se je nahajalo njegovo imetje, mu je pridobilo velik vpliv njegovo bogatstvo, ugledno pokolenje in visoke zveze. Ker je bil napram njemu obziren vsak, s komur je prišel sploh v dotiko, se je navadil popolnoma ustreči vsakemu nagonu svoje vročekrvne narave in vsem domislicam svojega precej omenjenega uma. Sosedje so radi ustrezali njegovim malenkostnim muham, a guber-nijski uradniki so trepetali pred njegovim imenom. Kirila Petrovič je sprejemal vse znake klečeplastva kakor dolžni mu davek. Njegova hiša •fllHIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlItlllMIlllllllllllllllllllllllif lllllllllli,,. livje, strastno, f'.ez blede lice so ji polzele solze in kapalc na mlzlo železo, ki se je tesno oklepalo njenih rok Sclimu je omahnila glava na prsi. * Takšna je zgodba o višnjegorsketn janičarju. Ali sta gospa Višnjegorska in janičarski poveljnik v resnici u-mrla gladu in žeje v podzemeljski celici? To se za gotovo ne moro trditi. Videl ju ni nihče več. (Konec.) je bila vedno polna gostov, pripravljenih tešiti njegovo vlastelinsko sla bo voljo s svojim štomnim, včasih divjim zabavanjem. Nihče se ni drznil odkloniti njegovega povabila. Kirila Petrovič j? bil velik gostitelj, razveseljeval se je sleherni večer in je brez ozira na nenavadno silo svojih telesnih sposobnosti, trpel po parkrat na teden na želodčnih bolečinah zaradi požrešnosti. Vsakdanje opravilo Trojekurova je obstojalo v jahanju okoli prostranih posestev, v neprestanem veseljačenju in v vsak dan sproti izmišljenih burkah, katerih žrtev je bil marsikateri novi znanec, toda tudi stari prijatelji se jih niso mogli vedno izogniti. Izjema je bil edini Andrej Gavrilovič Dubrovski. Ta Dubrovski, odstavljeni poročnik garde, njegov bližnji sosed, je imel pod seboj sedemdeset duš. — Trojekurov, ponosen v občevanju z ljudmi višjega stanu, je uvaževal Dubrovskega ne glede nu njegovo skromno stališče. Nekdaj sta bila tovariša v službi in Trojekurov je poznal po izkušnjah nestrpnost in odločnost njegovega značaja.Slavno leto 1702. ju je za dolgo ločilo. Trojekurov, vojak kijeginje, je odšel v gore, Dubrovski pa je bil s svojim uničenim premoženjem prisiljen dati ostavko in se naseliti v vasi ki mu je ostala. Ko je to zaznal Kirila Petrovič, mu je ponudil svojo pomoč, toda Dubrovski se mu je zahvalil in ostal siromašen ter neodvisen. l'o preteku nekaj let je Trojekurov, upokojeni vrhovni general, prišel na svoja posestva, sestala sta se in se razveselila drug drugega. Od tedaj sta bila vsak dan skupaj in Kirila Petrovič, ki ni V6e svoje življenje počastil nikakor s svojim obiskom, je često prijezdil naravnost v vasico svojega tovariša. Njiju usoda je bila enaka; oba sta se oženila iz ljubezni, oba sta kmalu ovdovela in vsakemu je ostalo dete. Sin Dubrovskega se je vzgajal v Petersburgu, hči Kirila Petroviča je živela pri očetu in Trojekurov je često dejal' Dubrovskemu: "Čuj brat Andrej Gabrilovič, kadar pride pravi čas, dam tvojemu Vladku svojo Mašo ne glede na to, da je gol kakor mlad sokol. Andrej Gavrilovič je zmajal z glavo in navadno odgovoril: "Ne, Kirila Petrovič, moj Vladko ni ženin za Marijo Kirilovno. Bolje je, siromašen plemič, kakor je on, poroči ubožno plemko, da ostane gospodar v svojem domu, kakor da postane sluga svoje razvajene babnice." Vsi so zavidali soglasje, ki je vladalo med (ponosnim Trojekurovim in njegovim siromašnim sosedom, in ob čudovali drznost slednjega, kadar je za mizo pri Kirili Petroviču izražal odkrito svoje mnenje. Nekateri izmed njih so ga poskusili posnemati in so prekoračili mejo dolžnega spoštovanja, toda Kirila Petrovič jih je tako zavrnil, da jim je takoj pošlo veselje za take poskuse, le Dubrovski je bil edina izjema v tem občnem pravu. Nesrečen slučaj pa je vse uničil in izpremenil. Enkrat, v začetku jeseni, jo je Ki-rila Petrovič odkurii na polje, odko- Kazen mora biti. — Hej, pobiča, zakaj pa pretepata svojega tovariša? — Slabo nalogo je napisal. — Kaj pa vaju to briga? — Seveda naju briga, ker sva je prepisala od njega. ^ ★ # * & ★ Slovenske knjige V naši upravi so na prodaj sledeče slovenske knjige: Baukart: Slovenski Robinzon, povest, trdo vez. ... 1.20 Dimnik: Kralj Aleksander, trdo vez........3.— Gangl: Sin, drama trdo vez. 1.80 Beli rojaki, črtice. . . 1.50 Golar: Kmečke povesti, trdo vez., 2. izd.......2.— " Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo vez...........1.60 Jug: Izseljenec,.......1.50 Kellermann: Tunel, roman . 2.— Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman......1.50 Pugelj: Zakonci, trdo vez. . 1.80 Poljanec: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev .... 0.90 Rape: Tisoč in ena noč, trdo Šilih: Nekoč je bilo jezero, vez...........4.— Sič: Narodne noše.....2.—■ bajka, trdo vez.....3.— Zoreč: Pomenki:......1.20 „ Zmote in konec gospodične Pavle .....1.20 Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . 2.50 Tolažba dušam v vicah, molit- venik........1.50 Marija kraljica src, molitve- nik..........2,— OPOZORILO Za naročila po pošti treba dodati za eno knjigo še 30 centavov, za dve pa 40. * £ * £ * * NAROČITE SE NA "Novi list" der se je namenil na lov. Dan poprej je obvestil -gonjače in psarje, da morajo biti pripravljeni ob petih zjutraj. Šotor in kuhinja sta bila odpravljena že naprej na kraj, kjer je Kirila Petrovič nameraval obedovati. Gospo dar in gostje so odšli na pasji dvorec, kjer so gojili več kakor pet sto lovskih psov, gonjačev in tekačev, v toplih hlevih. Psi so pozdravili njegov prihod z glasnim lajanjem. Poleg drugega je imel tu bolnico za bol ne pse pod nadzorstvom štabnega zdravnika Timoške in oddelek, kjer je vsaka psica skotila in dojila svoje mlade. Krila Petrovič je trii ponosen na to krasno napravo in ni nikoli opustil prilike, pohvaliti se z njo napram svojim gostom, čeprav jo je videl saj že dvajsetkrat vsak izmed njih. Hodeč po dvoru, obkrožen od k» stov in spremljan od Timoške ter prvega gonjača, se je ustavil pred kočami, tu izpraševal po stanju bolnih, tam spet delil bolj ali manj stroge u-kore ali pa klical k sebi pse znance in z njimi ljubeznivo kramljal. Gostje so si šteli v dolžnost, da se čudijo pasji napravi Kirile Petroviča, samo Dubrovski je molčal in ježil obrvi; bil je strasten lovec, toda razmere mu niso dopuščale, da bi imel več kakor dva lovska jiso in Udta samico. Zato ni mogel zatreti v sebi zavisti pri pogledu na to krasno pasjo zalego. IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.