r'-\ ■ I»>; iter» 8. ; i .• » .V Vi .«tog»* iikaJà vMk pui. tretji in éetrti četrtek meteo«» ter reuk po poiti prejemnnn •li io do« poiiijnnn iknpnj ■ , Ooriikim VtMnikom* m ree leto . . . (Id. 8,— „ pél leto . w 1*80 D Mtrt „ • • a -*»78 Z» t»tie ditole toliko rei, kolikor ■neto poltaine. Poaewiineiterilke po 8 kr., dobirejo ter Stolni,Semenilkf in Soleki ulici. VfmtHiHto in wriniUvo : Morellijere ■lice, iter. M. Sloga prinaša omenil* ne četrti «treni od katerih «e piece se itirietopno petit* vrsto po 7 kr., ie se jedenkret tiskaj«; po 6 kr. če se drekret, in pe d kr. ie •e trikrat ali reikret tiskajo. Za celoletne ofleM po pogodbi. Dopisi poiiijajo te aredniiteu;rekla* nacije in neroinine nprevaiitm. Nefrankorane pisne ee eervnejo, Rokopisi ee ne rreiajo. »SJob* jati — utttloga tlaii« — torej uloiiao »• t f; ‘J BT«dvdJv«dto Albreht f. jvoda Albreht z Radcckim in v bitki pri Santa Lucia dne 6. maja — dasi ni zapovedih —- si a avojo hladnokrvnostjo pridobil spoštovanje cele vojske, ki je v njem •posuala pravega vojaka. S svojo trezno sodbo v vseli kritičnih momentih je pokazal znamenito nadarjenost ter si pridobil toliko avtoriteto, da se mu je de-oomhmt msssos 1848. L poverilo vodstvo prve divizija voja gonoral» d’ Aspro. Ko se je zopet začel boj, je nadvojvoda Albreht opravičil izkazano mu zaupanje, tako pri forciranem prehodu čos reko Ticin pri Paviji, kakor v mali bitki pri Gravellonu dne 20. marca, zlasti pa dne 21. marca pri Mortari, kjer je s malin krdelom premagal 16.000 mož broječi voj sovražnika, še bolj pa v bitki pri Novari due 23. marca. V hipu, ko je bila nevarnost splošna in. velika, je nadvojvoda Albreht s občudovanja vredno hladnokrvnostjo odredil potrebne dispozicije in zadrževal sovražno vojsko. Njemu gre zasluga, da v tisti bitki avstrijska vojska ni izgubila važna pozicije, dasi je bilo pijeinontcško krdelo šestkrat močnejšo od nadvojvodovega. Tudi na nadaljnji razvoj cele bitke je nadvojvoda • avojo divizijo izdatno uplival. Zavaroval je le levo krilo in pripomogel tako, da je divizija generala Lihnovskega zamogla novič naskočiti bov-raŽnika in ga prepobiti iz dobro utrjene pozicije i v mestu. 1 Nadvojvoda je vodil na pomoč došlc bataljone osebno proti sovražniku in ko M je ta jsl umikati, šel je s svojo vojsko za njim do Bikoke. Nadvojvodi Albrehtu gre zasluga* da je mogel drugi 16.006 mož broječi ; voj avstrijski se šest ur ustavljati pijemonteški vojski 80.000 mož, da so prišli drugi avstrijski roji na pomoč in odločili bitko, pri kateri so so posebno odlikovali slovenski vojaki. Za ta svoja dela je bil nadvojvoda Albreht odlikovan b konninderskim križem reda Marije Terezije in z vojaškim zaslužnim križcem. ... Dne 12. septembra 1851. je bil nadvojvoda Albreht imenovan zapovodnikoni lil. voja in zajedno vojaškim in civilnim guvernerjem na Ogerskem, dne 4. aprila 1863. pa feldmaršalom. ! (1 Ko je, nastala L ,1866. vojna s Prusko in z ltalijo, poverilo se je nadvojvodi Albrehtu » Vodstvo avstrijske vojske, poslane zoper Italijo. Nadvojvoda Albreht je začetkom junija sklenil prijeti najprej vojsko, ka- tori jo stal na čelu sam kralj Viktor ial Emanuel. Proti tej laški armadi je pelji skoro vsa svoja krdela in pustil le toliko vojsko v starih pozicijah, da jo mogla opazovati italijansko južno armado generala Cialdinija. „ Bitka pri Knstoci je v živem spominu vsem avstrijskim narodom, ta bitka je dokaz osposobljencsti naših vojakov in genijalnosti umrlega nadvojvode. Vohuni so sporočili nadvojvodi, da se laška vojska pripravlja prekoračiti reko Mincio. Dne 24. junija jo jc nadvojvoda odstrani prijel in popolnoma pobil. Dne 25. junija se je nadvojvodo) pripravil, da se loti Cialdinijevc vojski a do bitke ui prišlo, ker se je Cialdii umaknil, čim jo bil kralj poražen. Na severu pa ni bila sreča na vojski mila. Osrednji vojni sovet jc skl-1 nil, naj se večji del južne vojske pošl na C'-’àko proti Prusom. Da se voji pripravi za pot, se je nadvojvoda 0| novi bitki. Pomnožil je posadko beni trdnjav, poveril obrambo Tirolske gej - — jff ) i * ralu Kuhnu in sam šel na Dunaj, < prevzame vodstvo cele vojske. *f|( Tekom dvanajstih dnij je nr voda koncentroval poraženo severn» ,-sko pri Olomucu in veči del južno,*<“ najem. Zbranih je bilo 200.000 ^ 800 topovi in to je največ uplr 1 sovražnike, da so ponudili mir. Komaj «e je a Priisko časni mir, jc nadvojvoda z isto naglostjo koncentroval 130.000 mož s 435 topovi ob Soči, začel 11. avgusta ofenzivo zoper laško vojsko in dosegel začasni mir na podstavi pogojev, katere je določila uaša država. S temi genijalnimi operacijami je nadvojvoda dosegel, da se je vojna hitro končala in da so se dosegli častni pogoji. Po končani vojni jo bil imenovan nadvojvoda zapovodnikoni cele avstrijske vojske, 1. 1869 pa, po uvedenju dualizma, nje generalnim nadzornikom. Od tedaj je nadvojvoda posvečeval vse svoje sile reorganizaciji avstrijske vojske in kakor si je pridobil kot vojskovodja nepozabnih zaslug, tako tudi kot organizator. Poročil so je nadvojvoda Albreht dud 1. maja 1844. 1. s hčerjo bavarskega kralja Ludovika I., s princeziujo Hildo, katera je umrla dnd 2. aprila 1864. I/inej otrok živi samo princezinja v zneska 250.000 gld., ki se je zahtevala za furlanski tramvaj, proti temu, da bi deželni zbor prosil za omeujeiii tramvaj državno podporo 400.000 gld., ki bi šla na račun goriške dežele. Res je, da so zahtevali za namakanje tržiške ravani «posojilo" 323.000 gld. ter da so bili pozneje zadovoljni s polovico tega zneska, namreč s 161.600 gld., in da Slovenci so bili pripravljeni glasovati za dotični vladni načrt zakona, ako ki se bil premenil v tem smislu, da bi bila dežela oproščena vsakterega «posojila", kar se pa ni zgodilo. Kakor mi reči vidimo, je golo zavijanje trditi, da dežela bi bila oproščena «posojila", ako mora — kakor se zahteva v tem slučaju — državi vrniti znesek 161.600 gld., ki bi ga dežela prejela od države kot posojilo, da ga dalje «posodi" zadrugi za namakanje ravani. Dolg nasproti državi v znesku 161.600 gld. bi v tem slučaju obte-ževal deželo. Obtožnica proti Slovencem trdi, da ti so zahtevali ustanovitev deželnega šolskega zaloga, ki bi v kratkem prišel na letnih 200.000 gld. — Opomniti je, da potrebščina deželnega šolskega zaloga, ki so ga predlagali Slovenci, znaša 152.000 gld. iu da ta znesek se plačuje že zdaj okrajnim šolskim zalogom. Kdor je protest sestavil, je pa pozabil konštatovati, da slovenski zaupuiki so bili popolnoma popustili zahtevo gledé na ustanovitev deželnega šolskega zaloga, in da vkljub temu ni prišlo do sporazumljenja. Obtožnica trdi. da Slovenci so zahtevali Izstop slovenskih poslancev li Štajerskega éeiehegt ribon. Oklic, ki so ga slovenski dežglni poslanci štajerski izdali povodom svojega iz* stopa iz dež. zbora, slove: Rejnki! 4 Slovenskemu narodu na Štajerskem gfdi se že od davno bridka krivico. Slovencev nas je dobro tretjino AUdgr " • ‘ lUvfysn ■IIW !*»■ VIWI1IUVI» SIS vvvs UV« . VJUIUKIIICA UUI, VUIOIUVCIIUI »II AAlliCVAl •ko za Dunavom, mej Požunom ioDu- podporo, znašajočo 15% od svote 250.000 gl katero bi stala cesta ob levem bregu Soče, — ne pove pa, da Slovenci so bili znižali to zahtevo na 15.000 gld. in da v pobot so M zavezali glasovati za drugih 15.000 gld. ro podjetju ob Mondiui v občini Fin-; — kakor tudi ne pondera, da cesta po Soški dolini bi bila enake koristi goriškemu mestu in goriški strani. Obtožnica proti Slovencem pravi pač, da so ti zahtevali, naj jim Italijaui dovolijo «vse za slovensko ljudstvo naprošene podpore brez izjeme, med temi 7.500 gld. iz cestnega zaloga, znašajočega 10.000 gld., 5000 gld. za zgradbo ceste v Trento, letnih 1000 gld. za slovensko obrtno nadaljevalno šolo v Gorici, in druge manjše podpore, ki, prištete prejšnjim, dajejo vsoto, več ko dvakrat večjo od one, katero so Italijani za se pričakovali; ne pove pa: da Slovenci so bili pripravljeni deliti cestno podporo 10.000 gld. na enaka dela med Slovence in Italijane, ako bi bili zadnji predložili utemeljene prošnje te vrsta; da v proračun za leto 1895. je bilo sprejetih 10.000 gld. za most čez Ter iu 1000 gld. za obrambo bregov ob Soči in Teru v furlanskem delu, ne da bi se bilo postavilo kaj v pobot za slovensko stran ; da Italijani uživajo že od leta 1885. letuo podporo 1000 gld. za obrtno šolo v Gorici, med tern ko Slovenci je še vedno skega prebivalstvo, pa volilni red sestav^ je tako krivično, tako nam M škodo, da izmej 60 voljenih poslancev deželnega ubera smo jih a težavo pridobili 8. j ; . „ . a Naravno je, da veljava Ubo malaga števila poslancev ne moro biti pikoli toka, kakor bi njo morali imeti zastopniki, slovenskega naroda s mirom na število ulov, prebivalstva in s ozirom ne bremena v krvi in denarju, katere donala slovenski narod državi in deželi. V deželnem odboru, M vodi čelo deželno gospodarstvo] in upravo, Slovenci nimajo ni besede ne glasa; zahtevali atto zastopnika v deželnem odboru, brezobzirna nemško-liberalna večina nam ga ui dovolila. Nemško-liberalna večina skrbi samo sp narodne koristi Nemcev; Slovenci ia njo. fello na svetu. Učni zavodi, katere plačuje In vzdržuje dežela, kakor réàlkè / girini meščanske Iole, da celo vjnorèjakà id sl rejska šola v Maribora, ki je neàiérìjeni ta gospodarski poduk jedino le prebjvilelfa LmfÉ ■ : na Spodnjem Štajerskem, rencem. je nemška. Še ljudske iolé namne privoščijo. Nemško liberalna večina v deželnem! ubèra povdarja od leta do leta, noj riva materni slovenski jezik is * boljitpčd-naših šol. Občina za občino morala m je boriti ii dotiti ki svet in nA pritožbe na deželni lolski ritemu je: — «“v** pogrešajo* Marij» Toreiij», .oproga vojvode Wiirt- Ì daJ glov(mci „ 8|,l(lh M;||, da ,0 pripravljeni dovoliti enake vsote za slovensko tombe rnkega. Nadvojvoda Albreht jc žc na jesen bolehal. V Arku, kamor jo šol vsako leto prezimit, se»jo prehladil, dobil pljučnico in zn nekaj dnij izdihnil plemenito svojo dušo. V predvčerašnjoj seji poslanske zbornice je predsednik Chlumeoky naznanil, da je umrl maršal nadvojvoda Albreht. Popisal jo velike zasluge pokojuikove in v znak sožalju zaključil sejo, na katero ni bilo nobenega italijanskega poslanca. Izostali so demonstrativno. V političnih krogih je naredilo to neugoden utis. Tolmači se to tako, da laški poslanci niso hoteli prisostvovati in sodelovati pri izrazu sožalja na smrti avstrijskega princa in zmagovalca v bitki pri Kustoci. Izjava. Protest, ki so ga izdali deželni po-slanci italijanski dne 13. t. m,, bavi se z italijanskimi zahtevami v splošnih izrazih, cu ne du bi navedel posameznosti ali Številke. Zató bodi dovoljeno podpisanim, da odgovorijo na kratko z nekaterimi pojasnili. ‘ * Res je, da italijanski poslanci so ho* teli ua zdaj odpovedati se deželni podpori in italijansko stran, ako se predložijo opravičene prošnje; da železnica iz Gorice v Ajdovščino je veliko nujnejša za mesto goriško nego tramvaj čez Sočo. Ni natančna trditev, da Slovenci so zahtevali, da bi imenovali v deželno komisijo za pregledovanje zemljiškega katastra izmed 3 Članov 2, ker izrekli so v tem o-žiru le svojo željo ter pritrdili potem po* pokoma misli, izraženi po Nj. Vzv. gospodu deželnem glavarju, da namreč 1 člana naj volijo Slovenci, 1 Italijani, in tretjega o* boji po skupnem dogovoru. Slovenci so bili zaznamovali kot skupnega kandidata odlično osebo, katero spoštuje vsa dežela. Slednjič konstatujemo, da narodna v-prašanja se niso razpravljala v deželnem zboru in da niso dala ne povoda ne predmeta poskušiijam, da bi se prijazno sporazumeli narodni stranki; zato protestu jemo odločno proti obtožbi silovitega prevladanja, tožečega na uničenje Italijanov v Avstriji, ki se je zabrusila od italijanske strani slovenskim deželnim poslancem v obraz. Braneč, kakor je naša dolžnost, pravice in narodnost slovenskega ljudstva, spoštujemo vedno po zaslužeuji pravice m narodnost drugih. —■ V Gorici, 15. februvarja 1895. Alfred grof Coronili! — Anton dr. Gregorčič — dr. Josip vitez Tonkli, uaupuiki kluba slovenskih deželnih poslancev. bi se mu moralo dati vže vsled somih A* ločeb državnih temeljnih zakonov bron borb iu pritožb. In še vedno ponavljajo napade na slovensko šolo. V krajih ia trgih/kjer ni nemških otrok, hoče ta uemlko-liberalna večina ustauoviti čisto nemško šole. v katere bodo lovili slovenske otroke, ki •• v takih šolali ne naučs nič. , , , \ Ko smo si Slovenci priborili fužino v nekaterih okrajnih nastopih ter s (sli dobili tudi večino v okrajnih šolskih svstih hi tako dobili vsaj nekoliko vpliva glsds nastivljo» nja učiteljev za naše, slovenske Šolo, prt- ivtfoaja naredili so koj postavo (lede nastal učiteljev. Iu ie vedno jim niAtvty^ Z nova potiva nsmiko-libsralnsvečiaa deželnega zbora deželni odborin tlado,naj •e postava o nastavljanji nčitaljov prosar«*, da se odtegne in skrči skrajnim šolskim svetom in s tem slovenskemu naroda As ta mala pravica, pri nastavljaujiučiteUev, na korist deželnemu šolskemu »rotil, r katerem \ , ^ H t. Slovenci tudi nimamo zastopnika. sil pravico Slovenci naj bi imeli pravico plačevati, ali govoriti zraven, te pravi«*» ite hi smeli imeti! Pri vseh prilikah povzdignili smo svbj glas proti takim krivicam, kazali'na držav::« temeljne zakoue, ki tudi Slovencem zijata- cui lvmicev.mio je zastoiy i meyoyz jaus uega pravočuga, poluila nam iiaroijl poslal nas je v deželni zbor da ga zastopamo, da brauimo njegovi mislili smo, da * »*«• "TOO f rulli n VSUU* dii Čut pravice V tudiN slovenskemu narodu nasproti. Ta zadnja trohica takega upaitja je zginila. Jedna glavnih točk našega 'narodnega programa je, pridobiti slovenskemu uaroau potrebna učilišča, srednje šole, kot neizogibno sredstvo za kulturni napredek. Dr* žavua vlada ua Dunaji pripoznava opravičenost te naše tirjatve. Osnovala je pò mnogoletnih prizadevanjih naših državnih poslancev leta 1889. slovenske paralelke na gimnaziji v Mariboru, ki celo po vladnem poročilu izvrstno prospevajo. Postavila je tudi v državni proračun za leto 1895 potrebno svoto za ustanovitev slovensko-nem-ške gimnazije v Golji. Ta učni zavod osnoval bi se na državne stroške. 1 i 'I ■ šteno Pa čeravno mi Slovenoi plačujemo1 po-zraven za Vse nemške Učne zavode, za nemške gimnazije, realke, vseučilišče, 1W zopei^f» tehnike, ogromne svote, naštel borne slovensko-nemške razred nažge v Colji neznan vriič v vsem liberai- •3 I l •loveasko gimnazijo v Celji ne bi plačevala ■ié; Nemcem se ne bi vselo zanni tega nič; oni ne bi izgubili nobenega nčnega zavoda, pa vender čutila se je cela nemško-liberalna večina deželnega zbora Štajerskega z de-delnim glavarjem na čelu poklicano dvigniti aa, da posiva vlado, da ne sme ustanoviti nameravanega učnega zavoda za slovanski nared. Is golega sovraživa zoper slovenski nared hočejo torej nreprečiti, da se nam izpolni goreča ielja do kulturnega zavoda. Pa ne samo to! Večiua nemSko-liberalna ni protestirala samo zoper ustanovitev te slo-vensko-nemčke gimnazije. Ona je šla dalje, da|je kakor do zdaj zoper kateri slovenski narod. Ta nemško • liberalna večiuA protestira ob jeduein, da se sploh jemlje osir na kakeriuo koli kulturno potrebo slovenskega naroda, da v obče veljajo kaka pedagogičua načela Slovencem na korist! Ta nemška večina izreka torej, da za Slovence na Štajerskem ue smejo veljati več niti sami od presvitlega cesarja potrjeni driaVni temeljni zakoni ! — Ta nemška večina preglasuje torej nas Sloveuce na Štajerskem v naroduem oziru za brezpravne ! Takšen le bil predlog, katerega je stavila aemiko-uberalna večina deželnega zbora dne l. svečana 1895. Mi smo kar ostrmeli, ko smo elidali vsebino tega predloga ter globoko «Aa|)eni v svojem narodnem čutu prišli do spoznanja, da v deflelnem zboru, v čegar večini vlada tak duh, ne moremo izpolnjevati od slovenskega naroda isročene nam naloge! Uvideli smo, da ne moremo dalje natati, ake nočemo onečastiti sebe in cel od ase nastopna slovenski narod! To svojo prepričanje izrazili smo v posebni lajavi takoj dne 8. svečana v dodelan* Zbora, ter zapasti!! zbornico. Slovenci! Vele zaupanje nzs je poslalo v Gradec. Prepričani smo, da smo ravnali popolnoma v smisla danega nam mandata, dane uain naloge; prepričani smo, da odobravate ta od nag strnjeni korak. Čakajo nas Slovence sicer nove hude bolhe ; ae bomo se jib bali. Z odločnostjo ia dilavostjo, s katero amo prestali toliko kadili časov čili in krepki, odbili bodemo Udi v bodoče napade na nat narodni obstanek; za nas je pravica, za nas je postava, aa nas ja toraj tudi Bog i ZMai bodimo, kakor do zdaj, vodi naj naa vadao jedon jodini cilj : osigitraqje boljši bodočnosti ovojomz milemu slovenskemu narod«! Bavnajmo za vodao po svojom starem •lavzzzkam goalu: Vse sa vero, dom, cesarja! Uspeh, smaga, mora potem biti naša! . V Gradcu, 8. febr^l895. Dr. Ivan Dečko, J. Jerman, dr. Ivan Jur-t*!*, dr. I. E. Lipold, dr. Fran Radsy, Fran Robič, dr. Jo«. Srnec, Mihael Vošnjak. Domače vesti. IrivMjl dir. Njegovo c. in kr. Apo-•tolskoVeličaustvi blagoizvolilo je podeliti Iz Najviše zasebne blagajne prostovoljnemu ogajagssnemn drudtvu v Sedani podporo v zneska 100 gld., namenjeno društvenim •vrbam. Inf mjvejredi Nadvojvodinja Marija Tiranija v Pm|ji povila je te dni krepkega •iaka. Ib Zagreba dospel je nadvojvoda Leopold Salvator v Pulj, da zastopa Nj. Vol. eaaaija kot boter pri krstu mladega nadvojvodi, VzIzraMka dnKvo, Čegar častni predsednik je bil umrli uadvojvoda Albreht, Imelo jo v torek Izvanredno sejo, v katerej je predsednik, g. Anton J a c o b i, lepimi in ginljivimi besedami opisal slavno življenje ■lavnega junaka in vojskovodje uad voj vode Albrehta. Raz društvene pisarne in stano-Vanja predaednikovega se vijejo že od torka črno sasUve. Posebna deputacjja prosila je VZVilonegA g. grofa Frana C o r o n i n i j a, dn bi izvovil zastopati društvo pri pogrebu, kar jo gospod grof obljubil dragovoljuo iz-ranivli so jako laskavo o društvu. Odposlala sojo pod naslovom vzvišenega grofa Psa ra, e. i kf. generala kavalerije in prvega po-bočalka Nj. Veličanstva cesarja nastopna brzojavka: »Pokorno podpisani prosijo Vašo ekséelenco, da izvolite izraziti Nj. Veličanstva radi prevelike zgube presvitlega gospoda strica, c. i kr. maršala nadvojvode Albrehta, našega milostljivega častnega predsednika, najgloblje sožalje in sočutje nepremično zvestih veteranov poknežene grofij« Goriško Giadiščauske. Jacobi, c. kr. domobranski stotnik; dr. pl. Heutsoliel, 1. podpredsednik; grof Viljem Puppi, 2. podpredsednik. R graf Dragotin Coroniiii-Cronberg se je poročil minulo soboto na Dunaju ter je dospel v torek dopoludne se svojo plemenito in dražestno soprogo v Gorico, kder sta se ustavila kake pol ure na Cingrofu pri materi grofici Karolini ; potem sta su odpeljala v Kronberški grad, kder bodeta stanovala. V Kronbergu je plemenita novoporočeuca sprejelo ljudstvo nmtdušeuo in z velikim veseljem ; postavljenih je bilo ob potu več slavolokov z primernimi napisi, na večer bili so sjjgjui ume lui ognji. Dobro došla i srečna bilal 48lelnlcn sliSbzvujn. Minoli torek slavil je podpredsednik finančnega ravnateljstva v Trstu Jurij baron Plenker, 40. obletnico svojega službovanja. Tem povodom čestitali so jubilarju predstojniki finančnih uradov z uradniki vred pod vodstvom c. kr. višjega fiuančuega svetovalca g. Fabticija. Poslednji čestital je podpredsedniku v primernem govoru ter mu izročil prekrasen album, v katerem je 12 podob raznih krajev na Primorskem, katere je naslikal tržaški slikar Havliček. Ta album bodi podpredsedniku kot znamenje hvaležuosti iu udanosti njemu podrejenih uradnikov. Jubilar se je ganjen zahvalil čestilcem. Delovanje deželnega «Zbora. Danes smo prijeli tiskano poročilo o delovanji deželnega odbora poknežene grofije Goriške in Gradiške od zadnjega zborovanja do konca decembra 1894. — Na strani 27 pa je datum : V Gorici 31. decembra 1895. Redolili glavar, ekscelenca grof Fran C oronini, je podal ostavko kot deželni glavar in deželni poslanec, a vlada do sedaj še ni sprejela njega ostavko. Lahi niso pričakovali, da bode imelo njih postopanje take nasledke; ko so seznali za ostavko, so se pogovarjali, da bi šli vsi deželni poslanci ekscelenco prosit, naj vzame ostavko nazaj. Kolikor vemo, slovenski poslanci s tein niso bili zadvoljni, meneč, Lahi so sami to skuhali, naj jed tudi sami pojedo! Slovenski poslanci bi se potrudili k deželnemu glavarju, da bi mu izrazili svoje sožalje nad tem korakom, zajeduo bi odtočno naglasili, da na njih ne pada najmanje krivda, Ako je došlo do neznosnih razmer v deželnem zboru, marveč zakrivili so drugi ves položaj. Ako bi tudi grof Fran Coronini ne odtegnil svojo ostavko, moremo zagotoviti, da oua oseba, katera toliko hrepeni po tej časti, ne bode nikdar zasedla stol deželnega glavarja go: riškega, kajti časi ministra G laserja se ne povratijo in Predelska železnica se bode gradila, naj se še tako vpira vodstvo južne ž-deznice. Sapienti sat! Spoaoaiea. Izid zadnjega zasedanja deželnega zbora goriškega je našim čitate-Ijem dobro poznan, kajti varno mi smo vse dogodke vestno registrirali in o njih poročali. Slovenski poslanci poslali so minister-skemu predsedniku o teh dogodkih obširno iu temeljto sestavljeno spomenico oziraje se i na protest italijanskih poslancev. Dodelal pozlaael italijanski imeli so včeraj tedeu v gostilni »pri zlatem angelju" pojedino, pri katerej so v najlepših izrazili jeden drugemu napivali, si mejsekojno kadili in poveličevali ter slavili svoje zaslnge. Ali so pa razne laskave besede prišle tudi iz srca je veliko vprašanje, ker mej laškimi poslauci je veliko tekmovanje. Banketa se* je udeležil tudi deželni glavar grof Fnin C o r o n i n j, kateremu je prvi napil — dr. P a j e r. Gimnazijsko poslopje. Kakor se čuje, dobi — post tot discrimina rerum — Gorica veiidar-le novo poslopje za gimnazijo. Te dnij pregledovala je namreč neka komisija razne zgradbe v Gorici, kakor palačo grofa Attemsa na Kornju ter ono grofa Lanthie-rija na trgu sv. Antona i skladišča nekdanje 8ladorejeve tovarne, da bi se v nje namestila gimnazija za dve leti, dokler se namreč ne sezida novo imposantno poslopje na sedanjem prostoru gimnazije. Skrajni čas je tudi že, da se ta srednješolski zavod spravi pod njega dostojno streho, kajti da-nainji prostori ue odgovorjajo svojej svrki v nikakem osiru. Infinga palmata za odpuščene jetnike v pokneženi grofiji Goriško-Gradiščan-ski se je ustanovila v Gorici. Zadruga ima namen pomagati z dejanjem in svetom onim ispuščenim jetnikom te pokrajine, ako so se za časa zapora in kazili skazali poboljšljive in podpore vredne, dalje preskrbeti jim kako pošteno delo in tako ubraniti, da ne zagazijo zopet na kriva pota. Do podpore imajo pravico vsi, kateri se nahajajo po odhodu iz ječe nehote brez zaslužbe ali dela. Društvo bode skušalo doseči svoj smoter s tem, da preskrbi oproščenim kaznjencem 1) delo ali poslovanje iu da izplača, ako bode slučajno treba, osebam, katere jih vsprejmejo v svojo službo, nekako odškodnino; 2) potrebno hrano, obleko in staiiovanje, dokler ne vdobe stalnega zaslužka; 3) orodje in snovi, neobhodno potrebne za ono rokodelstvo, s katerim so se bavili pred zaporom, ali pa kateremu so se med tem priučili. 4) razprodajo reči, katere so sami izdelali v Ustnem rokodeli; 5) v izvaureduih slučajih male svotice denarja, da zmagajo neobhodno potrebne stroške. Vodstvo bode pazilo z naj-večjo marljivostjo, da se vse, kar se podeli izpuščencem, vporabi v naveden namen. Brž pa, ko se zapazi, da Ne ta pogoj ne izpolnuje, preneha vsaka nadaljna podpora. Izpuščeni spoznani vrednimi podpore, se v prvi visti izreče onim dobrotnikom, kateri bodo pripravljeni, rado voljno sprejeti jih v svojo služilo. Taki bodo smeli zahtevati od vodstva zapisnik podpirancev, in izbrati si med njimi tega, ki jim ugaja. Izbrani ne bode smel ponudbe dobrotnikovo odkloniti brez veljavnega vzroka, ker drugače ne bode imel pravice do društvene pomoči. Člani se dele v tri razrede: redno, vstanovnike in častne. Kodni Člani so oni, kateri se izrečno izrazijo kot taki udeležiti se druživa, iu so kot luki vodstvu povoljni ; morali bodo plačevati društven prispevek, vsaj za eno leto. Častni člani so oni, kateri se ratti posebnih zaslug za društvo po glasovanju občnega zbora takimi proglasijo. Letni donesek za redne Člane je določen na dve kroni. Ta znesek ima se plačati naj-kasneje v teku prvega polletja vsacega leta bodisi vodstvu ali pa osebi po njem določeni. Vstanovniki smatrali se bodo oni, kateri podarijo društvu : a) najmanj 200 kron, ali vse h krati, ali pa v petih zaporednih letnih obrokih po 20 kron; b) v enem samem obroku društvenemu namenu služeče l-eči vredne po vodstvenem razsodilu vsaj lOO kron. Zaaiajen fiukovnik U Buzeta poročajo: Nekateri Lahi v Humu pri Buzetu naprosili so župnika don Grzetiča, da bi prevzel pouk v krščanskem nauku v tamošuji šoli družbe „Lega Nazionale". Častiti duhovnik te ponudbe seveda ni maral vsprejeti. S tem si je nakopal sovraštvo Lahi »nov. Islerski Italijani so V deželnem zboru najhujšo opozicijo delali vladi. Sedaj so pa že zgubili ves pogum iu po časopisih vlado kličejo na pomoč, da bi jih podpirala proti Slovencem pri bodočih volitvah. To javkanje je pač najboljši dokaz, da Italijani nimajo večine prebivalstva za «oboj in se vzdržujejo le z vladno pomočjo. Ta strahopetnost piič ne more vzbujati spoštovanja do njih in jasno kaže, da vlada lahko naredi na mah konec italijanski prevzetnosti, da ima le resno voljo. Ko bi prišel ua Primorsko kot namestnik kak drug, bi Italijani v največ krajih tako izginili, kakor so v Dalmaciji. Rbsojeal fiemeaslraaje Te dni vršila se je pred okr. sodiščem v Rovinju razprava proti izgrednikom, ki so pred dvema mesecema deinonstrovali v Balah proti dvojezičnim napisom. Obtoženih bilo je 12 ; sodišče rešilo je 4 obtožence obtožbe, ostale pa je spozualo krivimi ter obsodilo: Ivana Cergno iu Dominika Grabarja vsakega na 1 mesec ječe, Josipa Manzina na 2 tedna zapora, Alojzija Zanfabbra na 10 dnij, Natala Barbieria na 8 dnij, Antona Tuttolina, Frana Fabrida in Antona Barbieria pa vsakega na teden dnij zApora. Razprava proli isgrefinlkem v Mrazi prične dne 4. marca t. I. pred tržaškim deželnim sodiščem. Obtoženih je 14 najgorših kričačev proti dvojezičnim napisom ; dotični obtoženci imajo vsak svojega branitelja. Razprava bode trajala skoro tedeu dnij. Predsedoval bode deželnega sodišča svetovalec pl. D e f a c i s, javni tožiteij bode drž. pravdnika namestnik dr Chersich. laiki IlBlft so o priliki izjave slovenskih deželnih poslancev zopet jedeukrat pokazali svojo resnicoljubnost. Akoprem so prijeli vsi dotično izjavo, je vendar nijeden ne omeni. „L’£co del Litorale" si jo je še celo od nekega slovenskega poslanca izprosil oblju-bom, da jo objavi, a to se do sedaj še ni zgodilo. Kako se pravi temu? Usiaiava za slovozsko vsoziiliiizlke. Slovenci so vedno in vselej kazali se udane j in zveste podložnike presvitle avstrijske vladarske hiše. Naši rojaki se vselej častno imenujejo, posebno tudi kot vojaki. Njegovo Veličanstvo dovrši 1898. leta 50 let svoje vlade in je izreklo željo, da se ta prevažui dogodek ne slavi drngače, kakor z napravami v dobrodelne namene. Štajerski Slovenci nameravajo zato, ozirajoč se na svoj politični, ravno sedanji položaj, ko so slovenski poslanci morali zapustiti štajerski deželni zbor, zbirati denar za ustanovo v podporo slovenskim vseučiliškim dijakom, ki nameravajo stopiti v državne službe, tako da bodo imeli dohodke iz nameravane usta-»» tako dolgo, da bodo dobili plačo kot državni služabniki. S tem bi se pomagalo dobiti državni upravi od vseh stranij pogrešanih, slovenščine zmožnih uraduikov iu ob jedilom je ustanova po želji visokega vladarja, ker bi bila dobrota nepreniožnini a pridnim slovenskim učencem. Slovenski deielni poslauci štajerski bodo izdali oklic za ta namen. »Goriški Sokol* napravi n a pustni torek, dné 26. t. m., v društvenih prostorih pri »zlati zvezdi" maškar a d o. Začetek ob 7. uri zvečer. Na maškarado naj se pride maskirano ali kostumirano, vsakdo drugi, izuzimši gardedame iu člane v družtvenej opravi, plača globo 20 kr. Lstopuiua za člane »Goriškega Sokola" je 50 kr. za osebo, za nečlane I gold. Otroci so izključeni. Neudje, ki želč udeležiti se maškarade, morajo dobiti še posebno ustopnico od odbora, ravno tako utlje, ki žele upeljati razun svoje rodbine še kako drugo osebo. Sokol v Prvatlnl je sklenil na občnem zboru, da se vlože prenovljena pravila namestništvu v potrjenje. Kakor znano, je namestništvo prepovedalo Prvaškemu Sokolu posluževati se običajne sokolske društveno obleke. Društvo neče mirovati, dokler no doseže zasoljenega uspeha. „ It limo vame n lo. članki o deželi em zboru gorlškem in izjava zaupnikov kluba slovenskih deželnih poslancev, kateri so priobčeni o zadnji številki » Rinnova menta", izšli so v posebnej knjižici. Ti članki napravili sona Italijane jako velik utis, to sodimo po tem, da se kar pulijo za omenjeno številko, katero plačujejo i po »0 kr., pa se je vendar ne more dobiti, ker se je razpro- . dala vsa naklada, akopreus se je tiskalo nekoliko sto izvodov več, Mesini sv©! goriškl je v svoji zadnji seji odobril postopanje laških deželhili poslancev glede pogajanja s Slovenci. Nam tudi prav! V isti seji se je tudi dovolilo »Legi" 200 gold. podpore. Menda ima mestna blagajnica preveč denarja?! Ii Vrtojbo se nam poroča, da je ta* mošnji župan g. Josip Nemec jako dobrega zdravja ter upa še dolgo živeti, akoprem ga je zadnji »Primorec" že pokopal. — Gospod župan predstavil se je danes čil in zdrav v našemu uredništvu ter se je izrazil, da bode uložil na pristojnem mestu tožbo za povrnitev stroškov, kateri so mu nastali vsled lažiijive vesti o njegovej smrti priobčene v »Primorcu". V Šempetru je t.a teden Umrl absolvi- rani gimnazijalec J. Batistič. Pogreb, katerega so se udeležili njegovi sošolci,ae-daj bogoslovci v tiikajšnem semenišču, je pokazal, da so ga sošolci jako spoštovali in ljubili. Pogreba udeležili so se tudi gojenci malega semenišča. Pokojnik je bil sin ubogega kmeta in je več časa bolehal ter umrl na sušici. N. v m. p. Gospodarsko brala« društvo v Cerknem preložilo je veselico, katero je imelo prirediti na dan 25. t. m. radi tehtnih uzrokov na poznejši čas in sicer se bode napravila še-le po Veliki noči. Volilskl shod v Krškem. V nedeljo se je vršil v Krškem volilskl shod, kateri je bil mnogoštevilno obiskan in ki je soglasno postavil prof. Tomo Zupana kandidatom za državnozborski mandat dolenjski mest in trgov. Zmaga Movente? aa Koroškem. O izidu volitev v Vovbrah piše: „S!ov.“: Prva volitev v tej občini bila je ovržena. Pri tej volitvi spravili so Slovenci le polovico slo-vensko-narodnih odbornikov v občinski za-stop. Dne 11. t. m. so v drugič volili in sedaj je slovenska stranka sijajno zmagala. V 111. razredu dobili so slovenski možje 53 do 60 glasov, nasprotniki le 11; v IT. Slovenci 19 do 23, liberalni nemškutarji le 8 do 9. V I. razredu dobili so nasprotniki 6, naši le 4 glasove, pa vendar so Slovenci dosegli tudi v tem razredu toliko, da je dosedanji župan in mogočni paša baron Hel* dorf izvoljen samo še za namestnika. Slava volilcem iu njih neustrašenim voditeljem! Novi nemški lisi v Unbjjaal- Kazinska klika, s katero pa večina ljubljanskih Nemcev že davno več ne hodi, si ustanovi — kakor smo že večkrat javili — svoj list in sicer dnevnik. Zadnje tri mesece se je pridno pobiralo prispevkov za ustanovili fond, sedaj pa je križ za — urednika. Treba je dobiti moža, ki je zmožen slovenskega jezika, takih pa mej dunajskimi Židi ni dobiti. Gospodje suo-vatelji so torej ponudili uredništvo svojega bodočega lista nekdanjemu uredniku uradnega lista in sedanjemu uradniku kranjske hranilnice Suppantschitschu. Mož je pripravljen vzprejeti ponudbo, zahteva pa, naj mu dà hranilnica popolen dopust in naj mu plačuje vso sedanjo plačo ne glede na to, koliko bo zaslužil pri novem listu. Ali bo hranilnica, ki je v zmislu zakona dobrodelen zavod, na to privolita, se pokaže v kratkem, Čuje se pa, da so skoro vsi odločilni faktorji Za to, da se ugodi Suppautschitschevi salitevi. Viglefiaa kzkarica. Predvčerajšnjem prijavila je pri prijavnem uradu na policiji v Trstu priletua kuharica Tereza Miklavčič iz Tolmina, da je zapustila dosedanjo svojo službo. Na običuo vprašanje uradnikovo, kam namerige sedaj vstopiti v službo, odgovorila je vrla kuharica: »Nikamor več. Služila sem samo v jedni hiši in sicer nad 34 let pri rodbini Moraittiiii. Moj bivši gospodar mi je določil pokojnino, katero mi bode plačeval vsak meseč, torej sem : kuharica v pokoju "In da je ta vzgledna ženska služila toliko let jedni in isti rodbini, to jo razvidno iz poselske knjižice. Malo je takih poslov, pač ph je mnogo takih, ki menjajo svojega gospodarja vsakih 14 dnij. Zato pa poslednji občutijo resnico pregovora: Gosto službe —- redke suknje! Zanimiva razsodba Ljubljanski soci-jalističen list. »Delavec" jo svoj čas trdil o nekem ljubljanskem pekovskem mojstru, da je ta rekel, da rajši odpusti vse svoje pomočnike, kakor da bi se držal nedeljskega počitka, in mu očital, da morajo pri njem delati po 19 do 20 ur na dan za 12 gld. na mesec. Zato ga je imenoval »oderuha". Prizadeti mojster je tožil urednika rečenega lista radi žaljenja na časti po g 496. kaz. zak., a le zaradi besede »oderuh", Češ, da je to psovka. Okrajno za mesto deleg. sodišče ljubljansko je tožbo odbilo, ker besede »oderuh» ni iztrgati iz stavka iu je vsled tega pristojno le porotno sodišče. Deželno sodišče ljubljansko je to prvo razsodbo razveljavilo in naročilo okr. sodišču, da sodi stvar. Okr. sodišče je urednika obsodilo na 50 gld. globe, dež. sodišče pa je kazen, povišalo na tri tedne zapora, poostreuega a dvema postoma na teden. Ta težka kasen je bila svoj čas obudila nekoliko senzacijo po Ljubljani, a ž njo ni bila stvar končana. Te dni s« je ž njo bavilo kasacijsko sodišče in to vsled podane ničnostne pritožbe v varstvo zakona. Generalne prokurafcure zastopnik je povdarjal, da spada beseda »oderuh" mej tiste, kazenski sodnik pri okr. sodišču ljubljanskem je torej prav ravnal, ko se je postavil na to stališče in odbil tožbo, ker se tožnik v »Delavcu" ni imenoval kratko malo oderuh, ampak so se navedle stvari, is katerik je ravidno, da tožnik svoje delavne res na nepimisen način izkorišča, Be-seda oderuh pomeni tudi izkoriščanje delavskih si zlorabo gospodàrske moči. Neprava sodba prizivnega sodišča je oškodila toženca, ker mu je vzela mogočnost, dokazati svojo trditev pred porotniki in morda doseči, da se zatožbe oprosti. To je pa praktičnega pomena toliko bolj, ker je pri naki drugi • tožbi toženi urednik dokazal, da morajo po-močuiki dotičuega pekovskega mojstra de* lati dan na dan po 18 do 20 ur. — Stvar spada torej pred porotnike? Nezreèa. V soboto je bila v. Ajdovščini svatba. Pri tej se jo tudi streljalo. Pi i topičih je bil 16 letni Bernard Može, sin slikarja B. Možeta, 'ter vrtel ognjeni kol hoteč topič sprožiti. Nesreča pa je hotela, da je iskra slučajno padla prezgodaj na nabiti topič terga vnela s silnim pokom. Topič je priletel mladeniču v glavo ter mu popolnoma razbil črepinjo. Razne vesti. lupai! žrtavaega zboraf Z Dunaja se je razširila senzačna vest, da nameriije vlada razpustiti državni zbor. Minister,ski predsednik knez W indi seli gr iitz je baje že sprevidel, da se sedanjo večino ni mogoče dognati volilne reforme. Truarika zveza. Berolinska „ Kreni-leitung", ki ima zvezo z nekaterimi v isolimi krogi, dvomi, da bi se obnovila trodržavna zfeza. Odpovedala se pač ne bode, temveč bode lepo mirno prenehala, na njeno mesto bode pa stopila zveza mej Nemčijo, Rusijo in Avstrijo, katera bode imela isti namen, kakor ga ima sedaj trodržavna zveza. Vero-jetrni se pa temu listu ne zdi zveza mej Rusijo, Francijo in Anglijo. Nam se zdi, da ta list izraža le želje Nemčije, ki bi se rada sprijazuila z Rusijo, da bi jej se ne bilo bati vojne od dveh struni j. KoaUfiJa v BaluaclJI. Vlada bi rada v Dalmaciji združila zmerno lirvatsko stranko, Srbe in Italijane proti Biankinijevi stranki, katera zahteva zjedinjeuje Dalmacije s Hrvatsko. Nam se zdi neverojetno, da bi Klaid in somišljeniki se vladi na ljubo zavezali z Italijani, posebno ker so ua’Dunaji v opoziciji. Tudi bi s takim korakom morali priti ob vse zaupanje v Dalmaciji. Start plemstvo V Kosil. »Oesterreiehich-ungarische Adelszeitung" objavila je te dni tO-le zanimivo vout? Nedavno nasul jo učenjak v nekem bosenskem frančiškanskem samostanu več stoletij staro knjigo. Po vestnem proučevanju te knjige pokazalo se je, da je ta knjiga pravoveijavni šematizem plemstva nekdanjih bosenskih kraljev. V tej knjigi, katere posamični listi so iz pergamenta, zapisani so vsi članovi nekdanjih plemiških rodbin Bosne. Ta dragoceni spis je iz dobe, ko so bili bosenski vladarji za-vieni od tedanjega ogerskega kralja Karla Roberta Anjou t. j. od leta 1308. do 1342. Takrat bilo je prebivalstvo sedanjih pokrajin izključno katoliške vere. In baš takrat se je v državi Habsburgov prvikrat obširneje govorilo o Bosni, kajti hči rimsko-katoliškega cesarja Friderika HI. vojvoda avstrijskega, bila je zaročena z bosenskim kraljem. Ta zakon pa se ni izvršil, kajti nevesta umrla je kratko pred poroko. Od plemiških rodbin, ki so naštete v omenjeni knjigi, živi še dandanes okolo 300 možkih potomcev. Večina onih bosensko hercegovskih državljanov, ki se smatrajo in se morajo izkazati kot neposredni potomci v omenjeni knjigi navedenih plemičev, nameriije prositi našega cesarja kot apostolskega kralja ogerskega, da obnovi dotične plemiške patente. Prvi korak v tem pogledu je že storjen, kajti župan Sarajevski, Mohamed Beg Kapetanovič predložil jo vladarju prošnjo, da sme nositi na temelju omenjenega spisa grofovski naslov. Ntvlea CerovM, črnogorski vojvoda in junak, ki je 1840. leta posekal Sinaj la Ago-Cengičn, kojega je pokojni hrvatski ban Ivan Mažuranič opeval v brezamrtnem epu „(!cn-gič Aga", je dne 28 m. m. umrl v Tinini. Vodiška koraprljn na Ogerskom. Mad- jarski list „Haz&nk“ pripoveduje,v da je vladna stranka povodom volitve v Čakovcu kupovala glasove za ministra VlašiČa po 20, 30 in 50 gld. Nič manj kakor 92 zlorab je llbeležil jeden sam opazovalec. Zajedno so trosili med ljudstvo vest, da je vlada došla V položenje, da more razdeliti svečeniško premoženje. —• Iz nekega drugega vira posnemamo, da je volitev v Čakovcu stala vladno liberalno stranko nad 100.000 gld. Toda mi mislimo, da vlada, ki se poslužuje talcih sredstev, je sama podpisala svojo obsodbo. Korupcija an Francoskem. Kakor je drugo oesarstvo, tako sedaj podjeda korupcija tretjo republiko. Razširila se je na člane parlamenta in pa na razne državne urade. Tako se sedaj V Parizu govori, da kmalu ne bode v mestu človeka iz boljše družbe, kateri bi ne prišel pred kazenskega sodnika 8 panamsko afero se je pričelo, potem se pa nadaljuje, Sedal se zopet pere pred fran- coskimi sodišči umazano perilo, oziroma razpravlja po listih. Dva Židu, znana oderuha, brata Schwob. napovedala sta konkurs. Ker je stvar bila precej sumljiva, prišla sta pred sodišče. Zagovarjal ju je znani Andrieux. Zagovornik je pač videl, da se goljufija prikriti ue dà, zaradi tega je pa stvar drugače zasukal. Pripovedoval je, kako je ravnatelj policijskega oddelka v rniuisterstvu, Žid Izajiju Levaillant, za Schwoba podkupoval državne pravduike in sodnike. Predseduj k sodišča mu je to zbranil, a kaj pomaga, kajti drugi dan je zagovornik po listih priobčil vso zadevo po raznih pianili. Cela vrsta sodnih uradnikov je sedaj kompromitiranih. Levaillant je dobival določeno nagrado za svoje usluge. Ta teden je več uradnikov pravosodnega ministerstva se moralo zagovarjati zaradi raznih nepravilnih računov. Proti več časnikarjem se pa vrši obravnava zaradi izsiljenja. Umljivo je, da je prosto pribivalstvo nevoljno na višje kroge in v teni tiči nevarnost. Čuti se, da se neka doba bliža koncu, a ne vé se, kaj še pride. Francoska zbornica .je zavrgla predlog socijalnili demokratov, da se naj odpravi budget bogočastja, s 379 proti III glasom. 8 305 proti 205 glasom jo pa zavrgla preiU log, da se naj cerkev loči od države. Proti obema predlogama je bila vlada. Beda v Italiji. V odrešenej Italiji ljudstvo doslovno umira od lakote takčrekoč pred vratini mesta Rima. O teli bednikih poročajo; Rimski prefekt je poslal ravnateljici siro-tišča v Arteni 1000 lir v ta iiMinen, da osnuje ljudske kuhinje v dotočnem kraju. Ta denar daroval je nek gospod, ki neče, da se dozna njegovo ime Isti gospod, daroval je 500 lir za stradajoče v Serronu. Delegat Calzone kupil je po nalogu prefekta izdatno partijo koruze. Ko se je vračal z živežem, prišlo mu je izstradano ljudstvo z zastavo na čelu nasproti in mu priredilo burno ovacijo. V Sambiiciju imenovala je vlada posebno nadzorovalno komisijo, katera naj zapreči, da ne bi oderuhi izkoriščali bedno ljudstvo in odvzimali živež, katerega dobivajo bedniki v dar. Orožniki kol roparji. Pred dobrim tednom sta mej Senjem in Otočcem dva orožnika došla nekega moža, ki se je bil z 1200 gld. prihrankov vrnil iz Amerike. Mož je bil na potu v svoj rojstni kraj, kateri ni bil videl celili 17 let. Orožnika sta ga napadla, ga s sabljami pobila in oropala. Neki gozdni čuvaj je to videl in hitel v Oločac orožniškemu zapovedništvu naznanit, kaj sta o-oožn.ka storila. Ko sta se orožnika vrnila s patrolje, sla mirno sedla za mizo. Žan-darmerijski zapovednik jn je dal prijeti. Na sabljali so se poznale krvave niaroge, denar sta bila skrila v škornje. Cela vas na bobnu A občinah Bučje in Podgorje na Hrvatskem je bilo prodanih nedavno 26 posestev zaradi zastankov pri davku. Ta posestva je kupil finančni orar. Dolg zarubljenih posestev je znašal 22.370 gold. Polhiknjcfi učitelji na Portugalskem. Na Portugalskem se razširjajo republikanski nazori in pri tem posebno pridno delujejo učitelji. Vladi se je zdelo potrebno, prepovedati, da se državni učitelji ne smejo udeleževati nobenih proti monarhiji naperjenih pojavov. Po shodih učitelji sedaj ne bodo govorili, a to jih pa ne bode motilo, da ne bi delali proti monarhiji mej narodom. Modra razsodba. V nekem ruskem mesteci blizu pruske meje, sta se dva gosta v gostilna sprla zaradi nekega dežnika. Ker se ni moglo odločiti, čega je dežnik, se je pravda preložila. Sodnik, ki je bil svoj dežnik pozabil doma, je pa vzel ta pravdni dežnik seboj v gostilno, kjer ga je pozabil in ga ni več dobil, ker se ga je nekdo drugi polastil. Sodnik kupi drug dežnik. Pri drugi obravnavi noben zatožencev seveda več dobil, ker se ga je nekdo drugi polastil. Sodnik kupi drug dežnik. Pri drugi obravnavi noben zatožencev seveda več dežnika ni spoznal in sodnik ju je obsodil v precejšnjo globo, ker po nepotrebnem nadlegujeta sodišče. Trpinčenje vojakov na Nemškem. Nov dokaz nemške brutalnosti: Neki stražmester v Berolinu je ukazal pretepsti nekega vojaka, ki se je pri vaji nekaj pregrešil, in sicer so ubogega vojaka tepli njegovi tovariši b šibami po golili podplatih, Udrihali so z bestijalnim veseljem in s tako silo, da je trpinčenemu vojaku počila neka žila, v-sled Česar je umrl. Živinskosurovega straž-meštra so sicer za sedaj priprli, a radi trpinčenja vojakov se na Pruskem pa tudi drugod še ni nikomur nič zlega storilo. Narodno gospodarstvo. Spremenjena Imena poštnih uradov. Trg. ministerstvo odredilo je, da se morata zvali poštna in brzojavna urada „0omen, Primorje", "Bistrica v Bohinju, Kranjska" in poštni urad ,.Cosina" odslej: »Komen", «Bohinjska Bistrica" in „Kozina". ŽolezuMnn zvezo m Trstom, Deželni zbor Češki je jednoglasno vzprejel resolucijo, da naj se skrbi za krajšo zvezo s Trstom In vlado pozove, da zgradi železnico čez Karavanke. Deželnemu odboru je naročil, da stopi v zvezo z deželnim odborom tržaškim, isterskim, kranjskim, koroškim in gorenje-avstrijskim. fioldinnraki bankovci postajajo vedno redkejši in jih bode skoro zmanjkalo v prometu. Zdaj jih je komaj še kakih 6 milijonov, izinej katerih pa se sodi, da jili najmanj 3 ali 4 milijone ne bode prišlo do menjanja, ker so deloma se že prej pogubili in uničili. V kratkem torej utegnejo papirnati goldinarji biti prav redka prikazen. Banka „Slavi]a". Življensko zavarovanje razširja se v jako ugodni meri tudi mej slovanskimi narodi, kar najlepše dokazuje začasno poročilo o d.-bivanji življenskih oddelkov banke »Slavije" za leto 1894., iz katerega posnemamo nastopne date : V letu 1894. je bilo predloženo 3755 zavarovalnih pogodeb, glasečih se na kapital gld. 5,173.980, a uplačalo se. je zavarovalnine s postranskimi plačili gld. 912,764.98, tedaj nasproti letu 1893. za gld. 93.696 več. V tem časn izplačalo se je kapitala članom zavarovanim na doživetje za gld. 395,045.90. Rent se je izplačalo gld. 5242.30. Od po-četka banke izplačalo se je celoma v živ-ljenskih oddelkih gld. 10.001.267.32. Iz naznanjenih številk je razvidno, da se občinstvo v obili meri zavaruje pri domačem zavodu in s tem praktično izvaja geslo; «Svoji k svojim", geslo, katero ima veliko pomena posebno v naši narodni borbi in katerega bi se moral Jržati vsak zaveden Slovan! Kežar kanja kapnješ, pazi! — l. Ako sam konja presoditi ne znaš, ali je in za kakšno delo ali je zdrav ali ni, ne kupuj ga sam, auipak pripelji seboj prijatelja strokovnjaka ali poštenega živinozdravnika. Ne hodi nikoli na semenj brez dobrega prijatelja kot priča. 2. Ce vzameš s seboj na semen strokovnjaka ali živinozdravnika, plačaj ga dobro, ker pri takšnih rečeh je veliko nevarnostij ; vrhu tega je on odgovoren, da dobi o kupiš. Če ga plačaš slabo ali pa čisto nič, pridobi ga na svojo stran prodajalec konja. 3. Ne maraj za uiešetarja. Mešetarji so tovariši konjskega trgovca; on jih potrebuje. 4. Ne menjaj s trgovcem konja, da se ga iznebiš. Trgovci zmirom radi meujajo, ker imajo pri tem največ dobička. Kupče-valeč pa je zmirom ogoljufan. 5. Če kupuješ konja, bodi vselej miren in hladen, da trgovec ne opazi, da ti konj posebno dopade, sicer ga motaš drago plačati. 6. Nikoli ni pridno posebno lepega in dragega konja kupiti od neznanega, revnega trgovca. Takemu trgovcu ue verjami, ker takšni konji imajo navadno kakšno napako, ki se na prvi mah ue vidi. 7. Ne verjaiui trgovcu, kateri sam govori o malih napakah svojega konja. Oti to dela zavolj tega, da večjih napak ne zapaziš. 8. Redar konja pregleduješ, poglej , ga najprej celega, kakšen je. Prvi pogled odločuje. 9. Vsakdo mora znati, za kakšno delo konja kupuje in potem se mora ravnati, ' ali je konj dober ali ue. Vabilo k družbi sv. Mohorja. Razuu dobrih volitev v Slovencih ni menda bolj važne skrbi za obstanek in splošni napredek našega naroda, kakor vsakoletno nabiranje udov družb« sv. Mohorja. Kolikor več udov si nabere družba, toliko več čitateljev si pridobijo njene knjige, toliko več sadu potem obrodijo mu narodom. Kolik dobiček ima že posamezni ud iz druž-binili knjig! Um se mn zbistri, duševni pogled razširi v marsikateri stvari, srce se mu navzame milejših Čutov, mišljenje se mu povzdigne do višjih rečij, materna beseda se mu bolj in bolj omili, govorica omika, sploh vse versko in nàroduo življenje se mil krepkeje obudi in trdneje podpre; pa tudi pri gospodarstvu si vè v marsičem pomagati, knjige ga napotijo, tu in tam si kaj popraviti ali bolje urediti. Razloček mej prostakom Moliorjanom in Nemoliorjauom je vsakemu očiten. Kaj, ko bi bilo pravih Mo-horjanov po vseli krajih naše domovine odločilno število, ko bi kmalu ne bilo več koče, kjer bi ne čitali pridno Mohorjevih bukev! Potem bi pač ne moglo biti drugače, kakor da se po Mohorjevi družbi miro d sčasoma vsestranski izobrazi ter si zemsko svoje žitje dokaj ublaži in olepša, pa si tudi tla položi za boljšo bodočnost. Poleg tega tudi združena molitev toliko in toliko tisoč družabnikov pri Bogu ni brezuspešna, tudi ta koristi tako posamniku kakor vsemu mlrodu. Kdo torej, komur tič v srcu iskra ljubezni, ne bi pregoreče želel svojini rojakom, naj kar nujobiliicje pristopajo k Mohorjevi družbi? Ker take želje iskreno gojimo vsi, ki nani je mirod na skrbi, zato se pa po stari navadi zaupljivo obračamo do našiti izkušenih čč, gg. poverjenikov, do vseh naših gorečih duhovnikov in rodoljubov ter jih prosimo presrČno, naj ostanejo še zauaprej vedno tako zvesti oskrbniki Mohorjeve družbe, kakor so bili do zdaj, K večji delavnosti za družbo koga dramiti menda pač ni treba, suj vsak stori, kar more — čast in hvala našim vrlim možem za ves njihov trudi 8 pomočjo blagih rodoljubnih mOž je naša družba delovala dozdaj na znotraj v duševni in gmotni blagor celega naroda, ua zunaj pa zlasti zadnja leta s svojim sijajnim stanjem Slovence proslavljala pred vsemi diligimi mlrodi. Da ostane tako še nadalje, v to, bratje, sezimo si združeno v roke, ln v to nam pomozi Bog po priprošnji našega zaščitnika svetega Mokorja! Knjige, katere izidejo letos, «o ittri že popolnoma pripravljene; zdaj se pečamo z "Zgodbami sv. pisma" in kmalu pride še "Koledar" ua vrsto. "Sv. Jožef", molitvenik, je tiskan na 24 polah male oblike ter obsega poleg čaščenja sv. Jožefa vse navadne molitve in potrebne nauke, kakor o spovedi, sv. maši, odpustkih in češčenju preš v. Jezusovega srca. Dobiva se ta molitvenik tildi izvirno vezan v platno z rudečo obrezo po 40 kr., v usnje z rudečo obrezo po 60 kr, z zlato obrezo pa po 60 kr. Knjiga: ,Pod lipo" ima dva oddelka; v prvem je 30 mičnfli pesnij, v drugem pa pripoveduje «Griški gospod" svoje izkušnje in nauke. Visa knjiga je prepražena s obilnimi slikami, katere je risal dunajski risar Fr. Gareis pod nadzorstvom g. pisatelja samega. Kakor sodimo mi, bodo «Pod lipo" z zanimanjem brali stari in mladi. »Umna živinoreja" podaje na 13 polah nauke o pasmah ali plemenih domače živine; ker kaže vsako pasmo tudi podoba, bodo jih čitatolji lahko natanko spoznavali. Odslej, ko bomo imeli lansko in letošnjo knjigo ,,o umni živinoreji", bodo le oni živinorejci in posli mogli reči, da so kos svojemu poslu, kateri bodo pento ditali ti d«e knjigi in se tudi pridno pomenkovali o njenih naukih. V to bi imeli gospodarji kar siliti svoje ljudi! "Naše Škodljive rastline ? podobi in besedi" bližajo se svojemu koncu; pripravljen je že predsadnji snopič, .? katerem g. pisatelj opisuje po laaman načinu iodijivke po travnikih, njivah, gozdih in vinogradih. Kake bodo "Zodbe sv. pisma", to naj Slovenci posnamejo iz letošnjega prvega snopiča. Že samo tak snopič je vreden goldinar; neprecenljivo pa jé svetopisemsko znanje, katerega si udje iz posameznih snopičev najlaže in najtemeljiteje sproti prisvajajo. Nedavno je pisal neki nemški cerkveni časnik, kako silno je potrebno in lug bi naj storili, da se mej priprostim in omikanim nemškim narodom razširi svetopisemska vednost. Oj, to bi bili veseli, ko bi imeli Nemci tako družbo v pomoč, kakor je naša ! Poslužujmo se mi prav vestno tega našega pomočka; novi udje še lahko dobé prvi snopič, ako udnini doplačajo 50 kr. Da bo tudi "Koledar" lep in zanimiv, prosimo spretne gg. pisatalje, alasti povestičarje in pesnike, (iu to pričakujemo po pravici od njih), da se družbi režijo a najboljšimi darovi syojega uma. Vsaj do konca tega raetaen fant pozabite, mili Slovenci! pristopiti k dražbi sv. Mohorja, da nam bodo mogli éé. gg. poverjeniki točno pošiljati vpisovalne pole do dné 5. snšca, česar jih prosimo mg-uljudueje. V Celovcu, dné 5. svečane 1896. Mkr MN n. p««* C. kr. nuNieatnik vitez Rinaldi n i je prišel dane« v Gorico bqjè radi ostavke deželnega glavarja grofa Ffiia Coroniuija. Tiska in izdaja »Prva atov. tiskarna* A. m. OWlsija ▼ Ooriei. Odgovorni urednik Anton Maigoa. ODGOYOR Gospod« Andrej« Gabréèek« tu. Mi Vas ne moremo prati ; potrudite se sami ! Ako je to res kar pišete, imate v Vaših listih dovolj prostora. Z nami občinstvo ne uganja takih burk. V Gorici, 21. febr. 1895. Alt. n. ftbliil izdajatelj »Sloge" iu »Gor. Vestnika* Zahvala. Podpisani cerkovnik naznanja slav. občinstvu, da je železno stavbo zvonov, v Dol. Vertojbi napravil Josip Klančič iz Podgoro tako umetno, da zvonovi, kateri so iz B r o i 1 i j o v e livarno, težki 32 kvintalov, tako lehko in lepo tečejo, da lahko zvoni deček osmih let brez ni-kakega truda. — To objavim ter izrekam gosp. Klančiču srčno hvalo za njegovo izvrstno delo. V Dol. Vortojbi, 20. feb. 1895. Jane« Vouk, wkomk. Prvi sliv. tiiktr«! (z neomejeno koncesijo) urejena je po najnovejsili zahtevali tiskarsko obrti, zategadelj se ne boji nobene konkurenco. Prvi slovenski tilkirai izdeluje vso tiskovino za dnliovske, župansko, iolske, c. kr. in druge urade, za trgovce in obrtnike, za društva in zasebnike, kakor : posetnice ali vizitnice, voščilne in poročue liste, naznanila, osmrtnice i. t. d. Cene so smerne, izdelki kolikor mogoče okusno opravljeni. iz dobro poznane in ugledne praske tvoruice pri tvrdki v GOBICI MtrclIUeva «Um »t. 88 livarna «a zvonova Franc BroUi GORICA-VID EM Halo Prevzema koje si bodi li vanj,© in prelivanje zvonov vsakoja e težine in uglaabo. Jamči za popolno izvršitev dela proti oenanr zo nizkim, da se ni bati tekmovalca. Sprejema plačila na letne ooro e na ugajanje'dobavljavcov. Prvi vplačilni obrok, se ne yropi, ^qokler niso bili novi zvonovi preskušani, popolnoma ubrani in najdeni, da se ujemajo harmonično, da so glasni in ranlegajoči. i "f J**,*:'. iil!Ž'«nj<-iq t.tj ?jGI hiun , l'ftiut ».I K«raai|i ss, di !‘Xi ražba ** i ‘ - » :. dttn, unikn li tanin M bo* I začne v fs— éstysk, II. mireči 1895 ■ndnljevala naslednjo četrtke in ponedeljke. k i nje sdraione hranilnice. mi rasce li spe (bici) “W PAULIN EDVARD v Ninskt mlfteft it 10. V zalogi ima razne umetne cvetice, nagrobne vence, mrtvaške obleke za otrok«, rakve (truge), trakove, voščene sveče itd. Postreže vedno po mogočih cenah. Franu Maražu M Mita moultt (Pevma) , , dtbftvn me vedno ukorilo briško vino. Imn krtiiii - etn m A1DBEJ ČEBHELJ ■n Korenju N. IS imn prodsjalnico jestvilnega blagu, postreže po ceni in dobro. Slovenski rojaki ne pozabite njega in obiščite ga, ko ki\j rabite ! Pri Sočinem most« (Pevma) te proda 19 gor. njiv obsegajoče zemljišče za zidanje v celoti ali deloma. , Na zemljišču dobiva se potrebno kamenje in dobra pitna voda. Razgled na mesto je krasen. Cesta blizo. Lega na idilični Krojni jako lepa. Več se poisvé pri zemljemercu A. M. Obizzi-ju v Gorici, za mesnicami št. 92. Peter Birsa, «Corte CaraveggiaH, toči izvrstna domača vina, kakor njegov oče v Rifenbergu in potatele sé bramo, ima tudi hlev na živino. Novié Franc krojač v ulici sv. Klare št. 6 izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah. IVAN DEKLEVA veletrftec s vinom v orici ima v svojih založnicah vedno nn izbiro vsakovrstna domača vina, bela in činu istrijanska ter bela dalmatinska. — Prodaja n« dtbtlo, — Anton Obidifi čevljar v Semiotiki ulici it 4. se propo-roči Slovencem v mestu in okolici tabi a-goliotua naročila. . ti H*; ;r Tržaška, lierkačeftka -, , ta <»■*• »»i», protaj» Josip lavrič, Tlpumdnik v 'im ivIljH ^ . ir h. iter. 18. 1\ i, «ta»- 8»tawl dai II. 0bitxi~jt n in ili tž Iniir i parku li irtu dale s u mu Garižki m M ae Izv© pri spravi v dorici n Vranicami (Via Morelli) itov. 99 (i{ , ! 1. dobiva N ■ÉMM, E. Klavžarja, trdo ■S I fM. mehko pa za 80 kr. Ta Mipapain vso doftaine, občinske in mm —kana gorilko - gradfičanzke dežele in li fHpereèaa pe dadainem glavarin vsem pNjK, eSč, Zaetepaikom, posestnikom itd. lÉÉk Jeoka Lebana, IH. sveaek. Po-tea|i aa Meko mladino ; zvezek stane 90 kr., kan »>«; noč; skupaj pa tudi munje. IflkM, žaloigra v jednom dejanju in 14. priserikftipiiM Anton Zavrtanik, stane k Kluessner » 8riMN K 88 » (polog lokamo Poniottijooo.) .. ; jj aau , Priporoča ne za izdelovanje vseh ume-talk cvetlic. Ima tudi v zalogi nagrobne veace, mrliške obleke, čevlje, rakve (truge), voičeue aveče, Itd. Itd* Popravljajo se nagrobni veneš is «metnih cvetlic in biaerjev. Ant Fon ( klobučar in gostilničzr v Semen iški ulici ^ , ima bpgato zalogo rasnovrstuib klobu- ^ kov in toči v svoji krčmi pristna do- ^ maša vina ter postreže indi z jako ^ lknsnimi jedili. Postrežba in ceno jako ^ _ solidno. K|'< '.}■ »«{• j 'n JS Gej Ivan krčmar v ulici Ascoli toči vedno jak» dobra domača vina. Postrežba točna in cena primerna. Ivan Reja «ALLA COLOMBA« ob velikej vojašnici, nn desnem vogla v ulico Morelli, toči domača vina ter postreže indi s jako okusnimi jedili. UHšlMSiifii I Černigoj Jožef •dini slovenski stolni v Gorici, v n-lici Morelli it. 31, priporoči se slavnemu občinstvu. Izdelajo nove stolice tor popravlja tudi stara in se ne boij nikake konkurence. Preselitev. Podpisani šteje si v čast p. n. občinstvu naznaniti, da so jo presolil s 1. januvarijoin t. 1. s svojo gostilno pii «SOKOLU*4 znjedno prodajalnieo jestvin iz hiše g. Gabrijela Ltdmn-a št. 51. v Frvačtni v hišo g. Franca Furlanija v Panimi Iti 77., blizo prvaške cerkvi1, n I Priporoča se p. n. občinstvu, da ga podpira kakor do zdaj /. obilim pohodom. Z odličnim spoštovanjem. Anton Leban, gostilničar in trgovce jestvin v Frullai. Karol Makuc, v Rabatišču it. 90, voditelj izdelovalnice vinskega oeta Andreja Makuca priporoča se vzini Slovencem. Izdeluje edino ledinski ježih, ki je jako ukitsen in zdravju neškodljiv. Kdor se le enkrat prepriča o dobroti tega oeta, gotovo se ne bode nikdar več posluževal jeaiha napravljenega s rasnimi esencami. Gene jako zmerne. S Zaim Vrtalna piva i J pod voil.tvom Jofik« Roviuia T Raba* J N tišči št. 18 prodaja pivo v sodčkih K N in steklenicah. Ne boji se konkurence K j| ne glede cen in ne glede dobrote g m piva. Steklenice so napolnjene že v n S pivovarni na Vrhniki, za kar se rabi Z p le dobro uležano pivo. j Anton Bortolotti, kamnosek, v Gorici ulica Treh Kraljev št. 8, ima veliko zalogo nagrobnik knmenov, mrtvaških spomenikov in žar, £r zdelevalnica v imm ii marmorja, s Naročim se izvršijo točuo in po nimki ceni.