HACQUETIA 2/1 ' 2003, 71-90 SUHA TRAVIŠČA REDA BROMETALIA ERECTIKOCU 1926 NA GORIČKEM (SV SLOVENIJA) Sonja ŠKORNIK* Izvleček V prispevku je predstavljena vegetacija suhih travišč reda Brometalia erecti Koch 1926 (razred Festuco-Brometea) na Goričkem, t. j. skrajno severovzhodnem delu Slovenije. Zaradi kisle, nekarbonatne geološke podlage se ta travišča floristično precej razlikujejo od ostalih suhih in polsuhih travišč tega reda v Sloveniji. Na podlagi pri-meijave zbranih popisov na terenu in iz literature je bilo ugotovljeno, da predstavljajo obravnavana travišča asociacijo Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1995. Na osnovi florističnih in ekoloških razlik je bila razčlenjena na dve novi subasociaciji: moenchietosum manticae subass. nova in polentilletosum rupestris subass. nova. Predstavljene so tudi lokalitete pojavljanja, floristična sestava, sinekološke značilnosti in sintaksonomski položaj ugotovljene asociacije. Abstract A dry grassland vegetation of the Brometalia erecti Koch 1926 order (class Festuco-Brometea) in Goričko, north-easternmost part of Slovenia is presented. Due to the acid, non-carbonate geological bedrock, these grasslands rather differ from other Slovenian dry and semi-dry grasslands of this order. On the basis of comparison of the collected relevés it was established, that grasslands discussed present association Hypochoerido-Fes-tucetum rupicolae Steinbuch 1995. According to the floristic and ecological differences it was further divided in two new subassociations: moenchietosum manticae subass. nova and potentilletosum rupestris subass. nova. Presented are also the localities of occurrence, floristic composition, synecology and syntaksonomy of the established association. Ključne besede: Festuco-Brometea, fitocenologija, klasifikacija, geoelementi, sintaksonomija Key words: Festuco-Brometea, phytocoenology, classification, geoelements, syntaxonomy 1. UVOD Po enem izmed novejših sinsistemov vegetacije evropskih suhih travišč (Dierschke 1997) predstavlja Brometalia erecti Koch 1926 enega izmed petih redov razreda Festuco-Brometea Br.-Bl. & R. Tx. ex Klika & Hadač 1944 em. Royer 1987. Vegetacija razreda Festuco-Brometea predstavlja evrosibirska suha in polsuha travišča (Dierschke 1997), ki so večinoma sekundarnega nastanka in potrebujejo za svoj obstoj stalno človekovo poseganje s košnjo, pašo ali požiganjem (Kienzle 1979, VVitschel 1980, Pfadenhauer & Erz 1980). V Sloveniji je vegetacija razreda Festuco-Brometea razdeljena na primorsko-kraška travišča in travišča kontinentalnih predelov. Prva uvrščamo v red Scorzoneretalia villosae Horvatič 1975 (submediteransko-ilirska suha travišča) (Kali-garič 1997), druga pa redu Brometalia erecti Koch 1926 (polsuha travišča s subatlantsko-submedite-ranskimi elementi) (Mucina & Kolbek 1993). Red Brometalia erecti združuje v srednji Evropi štiri zveze (Dierschke 1997), od katerih se v Sloveniji pojavlja samo zveza polsuhih in suhih travišč Mesobromion erecti (Br.-Bl. & Moor 1938) Oberd. 1957. * Oddelek za biologijo, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru, Koroška 160, SI-2000 Maribor, Slovenia, sonja.skornik@uni-mb.si 71 Hacquetia 2/1 » 2003 V okviru raziskave suhih in polsuhih travišč reda Brometalia erecti v Sloveniji so se kot posebnost pokazali suhi travniki na Goričkem, griče\ju na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije. Medtem ko je sicer vegetacija razreda Festuco-Brometea v Sloveniji skoraj v celoti razvita na karbonatni matični osnovi (apnenci, dolomiti, lapor, fliš) (Kaligarič 1997, Kaligarič & Skornik 2002), pa se pojavlja na Goričkem na nekarbonatnih tleh, kar se odraža na florističnem inventaiju teh travišč, ki ima, v pri-meijavi z drugimi travišči reda Brometalia erecti v Sloveniji, poseben značaj. V prispevku želimo predstaviti rezultate proučevanja vegetacije suhih travišč reda Brometalia erecti na Goričkem. Glavni cilj raziskaveje bil določiti položaj suhih travišč na območju Goričkega v sinsi-stemu rastlinskih združb na podlagi primeijave zbranih fitocenoloških popisov obravnavane vegetacije s tega območja s podobnimi tipi suhih travišč v Sloveniji in bližnjih srednjeevropskih deželah. Hkrati smo proučili tudi floristične, ekološke značilnosti in sintaksonomsko problematiko ugotovljene fitocenoze. 2. PREDSTAVITEV RAZISKOVANEGA OBMOČJA Goričko je svet z nizkimi griči na skrajnem severovzhodu Slovenije (slika 1) oz. v severnem delu Prekmuija. Na zahodu in severozahodu ga omejuje Avstrija, na vzhodu in severovzhodu Madžarska, na jugu pa prekmursko Dolinsko in Ravensko. Obsega naslednje naravne geografske enote: močno zaobljene prodnato-peščene gorice v zahodnem delu v porečju Ledave in njenih pritokov, srednji del v porečju Bodonskega, Mačkovskega in Mar-tjanskega potoka, severovzhodni del v poviiju Velike Krke ter jugovzhodni del v poviiju Male Krke, Kobiljanskega in Bukovniškega potoka (Perko & Orožen Adamič 1998). Gričevje sega v povprečju med 300 in 350 m n. m. Relief je v gričevnatem svetu blago valovit, polovico površja ima naklone pod 6°, preko 90 % pod 12°. Povprečni naklon je 5,7°, kar je najmanj med vsemi slovenskimi gričevji (Perko & Orožen Adamič 1998). Površje Goričkega je iz najmlajših terciranih plasti. Območje gradijo večinoma nekarbonatne kamnine, največkrat klastični sedimenti iz pliocena in miocena, najzahodnejši pas še miocenski sedimenti, ki jih sestavljajo kremenov konglomerat, prod, pesek, peščeni lapor in glina. Največje površine Goričkega zavzemajo pliocenski klastični ne- vezani sedimenti, ki so sestavljeni iz kremenovih peskov z večjo ali manjšo množino proda ali iz peščene gline (Marinček & Zupančič 1984). Na slabo prepustnih glinah in peskih vzdolž potokov so nastala oglejena tla, slemena in višja pobočja na Goričkem pa pokrivajo peščeno-ilovnata tla s kremenčevim peskom in prodom ter tanka, izprana kisla ijava tla (Stepančič 1984). Raziskovano območje ima zmernocelinsko podnebje ali subpanonsko podnebje vzhodne Slovenije (Perko & Orožen Adamič 1998). Na Goričkem je najbolj izrazito celinsko podnebje v Sloveniji. Poletja so vroča in zime mrzle. Srednja letna temperatura je med 9 in 10 °C. Srednja letna temperatura zraka v vegetacijski dobi je 14 do 16 °C. Srednja poletna temperatura zraka je 21 °C do 22 °C (Me-kinda - Majaron 1995). Srednja letna količina padavin je 800 mm, kar je najmanj v Sloveniji. Večina padavin pade v vegetacijskem obdobju, zato je območje kljub majhnemu številu padavin ugodno za kmetijstvo. Mesec z največjo srednjo količino padavin je junij, najmanjšo srednjo količino padavin pa imata februar in marec (Zupančič 1995). Glede na fitogeografsko delitev Slovenije po M. Wrabeiju (1969) uvrščamo Goričko v subpanonsko fitogeografsko območje. Novejša delitev (Zupančič & al. 1987) pa ga uvršča v dravsko-murski distrikt predpanonskega podsektoija transalpinskega sek-toija srednjeevropske province in evrosibirsko-se-vernoameriške regije. V primeijavi s karbonatnimi kamninami je flora na nekarbonatnih sedimentih manj bogata (Marinček & Zupančič 1984), zato je vegetacija tega območja v primeijavi z drugimi območji v Sloveniji relativno enolična. Približno polovico območja pokriva gozdna vegetacija, večinoma asociacija Casta-neo-Fagetum sylvaticae (Marinček & Zupančič 1979) Marinček & Zupančič 1995, ki pokriva vrhove in gornje dele pobočij. Na bolj mezofilnih rastiščih se lokalno pojavljajo gozdovi asociacije Vicio oroboidi-Fagetum (Horvat 1938) Pocs & Borhidi in Borhidi 1960, na bolj acidofilnih po jarkih pa Vaccinio myrtilli-Carpinetum betuli (M. Wraber 1969) Marinček 1994. V dolinah so potencialna rastišča asociacije Prano padi-Carpinetum betuli (Marinček & Zupančič 1984) ex Marinček 1933, ki pa so danes izkrčena in spremenjena v obdelovalne površine (Marinček & Zupančič 1984, Marinček 1994). V dolinah zarašča obrežja potokov asociacija Carici brizoidis-Alnetum glutinosae Horvat 1938, ki naj bi predstavljala degradacijsko obliko primarnih gozdov Fraxino pannonici-Carpinetum Sod et Borhidi in Soo 1962 in Querco-Ulmetum Issler 1926 (Carni & al. 72 Sonja Škornik: Suha travišča reda Brometalia Erecti Koch 1926 na Goričkem (SV Slovenija) Slika 1: Lokalitete popisov asociacije Hypochoerido-Festucetum rupicolae na območju Goričkega (SV Slovenija). Številke se ujemajo s tabelo 2 . Figure 1: Localities of the relevés of association Hypochoerido-Festucetum rupicolae in Goričko region (NE Slovenia). The numbers of relevés correspond to those in the Table 2. 1992, Čarni 1992). Manj degradirana rastišča aci-dofilnega bukovja porašča asociacija sekundarnega nastanka Melampyro vulgati-Quercetum petraeae Pun-cer & Zupančič 1979. Prav tako sekundarnega nastanka je asociacija Galio rotundifolii-Pinetum sylvestris Zupančič 8c Čarni 1988, kije razvita na vrhovih in hrbtih gričev, kjer je degradacija napredovala do te mere, da se bukev ne more več uveljaviti (Carni & al. 1992). Značilna je tudi vegetacija gozdnih robov in grmišč. Nitrofilni gozdni rob gradijo združbe zveze Aegopodion podagrariae R. Tx. 1967 (razred Galio-Urticetea Passarge ex Kopecky 1969), medtem ko obsega razred Trifolio-Geranietea T. Müller 1961 združbe termofilnega gozdnega roba iz zveze Trifolion medii T. Müller 1962 (Čarni 1992). Na mestu izkrčenih gozdov so travniki, pašniki, polja, sadovnjaki in vinogradi. Od negozdne vegetacije omenimo samo traviščno vegetacijo. V dolinah, kjer ni dosti vlage, in na položnejših pobočjih so razšiijene združbe redov Molinietalia W. Koch 1926 in Arrhenatheretalia R. Tx 1931. Na ne preveč zakisanih, s hranilnimi snovmi revnih tleh in na manjših površinah na gričih najdemo suha travišča reda Brometalia erecti. Na bolj zakisanih tleh pa uspevajo združbe reda Nardetalia Oberd. Ex Preising 1949 (Calluno-Ulicetea Br.-Bl. et R. Tx. ex Klika et Hadač 1944). 3. METODE DELA V okviru raziskave suhih travišč kontinentalnih predelov Slovenije je bilo zbranih približno 300 vzorcev (fitocenoloških popisov) suhih in polsuhih travišč reda Brometalia erecti, razreda Festuco-Brome-tea. Pri zbiranju popisov vegetacije smo upoštevali načela standardne fitocenološke metode zuriško-montpellierske šole (Braun-Blanquet 1964, We-sthoff & van der Maarel 1973, Dierschke 1994). Zbrali smo dostopno literaturo s popisi kontinentalnih suhih travišč reda Brometalia erecti iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Švice in še nekaterih severozahodnih (Irska, Anglija, Danska, J Švedska) in centralno-zahodnih evropskih dežel (Nizozemska, Belgija, Francija). Popise, narejene na terenu, in del popisov iz li- 73 Hacquetia 2/1 » 2003 terature smo shranili skupaj v podatkovno bazo s pomočjo računalniškega programa JODI 97 (Peterseil & al. 1998). Nato smo jih analizirali z metodami iz računalniških programskih paketov SYN-TAX 5.0 (Podani 1993) in VEGI (Reiter 1998). V prvi analizi smo želeli ugotoviti, koliko osnovnih tipov suhih travišč se pojavlja v kontinentalni Sloveniji ter kakšna je podobnost med našimi in podobnimi tipi vegetacije iz sosednjih območij. Uporabili smo metodo hierarhične klasifikacije iz programa SYN-TAX 5.0 (Podani 1993). V klasifikacijo smo vključili 235 popisov, od tega 177 naših popisov (~ 60 % vseh popisov) ter 58 izbranih popisov iz literature. V računalniško analizo smo vključili samo tiste popise iz literature, ki so predstavljali sintaksone, katerih strukturna zgradba, floristi-čna sestava ter ekologija so kazali na bližnjo sorodnost z našimi popisi. In sicer iz Slovenije: To-mažič 1941: tab. pp. 79, Petkovšek 1977: tab. 1/1-16, 1978: tab. 1/1-5), iz Hrvaške: Horvat 1931: tab. pp. 78/A and B), Sugar 1973: tab. 1/1-9, Trinajstič & al. 1981: tab. 1-6, iz Avstrije: Steinbuch 1995: tab. 24/5-10, tab. 28/1-10 in Nemčije: Muller 1966: tab. 20/10-12. Po opravljeni klasifikaciji smo dobili štiri osnovne skupine (klastre) popisov (slika 2). V vse nadaljnje analize v okviru raziskave, ki jo predstavljamo v tem prispevku, smo vključili samo eno skupino popisov, in sicer četrto, kije vsebovala vse popisane sestoje suhih travišč z Goričkega. Pri ugotavljanju variabilnosti med popisi znotraj te skupine oz. pri razporeditvi popisov v analitično tabelo smo si pomagali s TW1NSPAN analizo (Two-Way Indicator Species Analysis) (Hill 1979) iz računalniškega paketa VEGI (Reiter 1998). Za ordinacijo popisov smo uporabili metodo glavnih komponent (PCA) iz programskega paketa SYN-TAX 5.0 (Podani 1993). Za potrebe računalniških analiz smo podatke priredili po van der Maarelu (1979). Na izbranih površinah smo hkrati s fitocenolo-škim popisom vzeli tudi vzorce tal za kemijsko analizo. Kemijske analize tal so bile opravljene v laboratoriju Kmetijskega zavoda v Mariboru. Pripadnost taksonov flornim elementom smo povzeli po Poldiniju (1991) in Horvathu & al. (1995). Imena taksonov navajamo po delu Liste der Gefasspflanzen Mitteleuropas (Ehrendorfer 1973), z izjemo taksona Moenchia mantica subsp. mantica (L.) Bartl., kijo navajamo po delu Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 1999). Po omenjenem delu navajamo tudi vsa slovenska imena. Imena sintaksonov navajamo po Mucini & Kolbeku (1993) ter Dierschkeju (1997). Novo opisane sub-asociacije smo poimenovali v skladu s Kodeksom fi- 01 46 47 73 77 78 94 95 103' 104 0 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9 J_I_I_I_I_I_I_I_L J Trinajstič & al (1981) Petkovšek (1977, 1978) Î Sugar (1973) Mueller (1966) ''43!] Steinbuch (1995) 177 178 182—Trinajstič & al. (1981) j|3]Horvat(1931) 193 Tomažič(1941) PetkovSek (1977,1978) 213 - 214 ^MMH^M 226" 23sJ GORIČKO Steinbuch (19951 k" Slika 2: Dendrogram prikazuje klasifikacijo 177 naših popisov suhih travišč reda Brometalia erecti v Sloveniji in 58 izbranih popisov travišč reda Brometalia erecti iz literature. Poudarjena je četrta skupina s popisi suhih travišč iz Goričkega, ki jih obravnavamo v okviru tega prispevka. Označene so tudi uvrstitve popisov iz literature po osnovnih skupinah. Figure 2: Dendrogram with 177 relevés of Brometalia erecti order collected in Slovenia and with 58 relevés of Brometalia erecti order selected from the literature. The fourth group with dry grassland stands from Goričko and classifications of relevés from the literature are indicated on the dendrogram. tocenološke nomenklature (Weber & al. 2000). Ker v tem prispevku primeijamo popise različnih avtoijev, so, predvsem v sintetičnih tabelah, zaradi poenostavitve naslednje taksonomsko težavnejše skupine vrst označene kot agregati (agg.): Bromus condensatus, B. erectus in B. transsylvanicus kot Bromus erectus agg.; I¿ucanthemum ircutianum in L. vul-gare kot I^eucanthemum vulgare agg.; Potentilla neu-manniana in P. verna kot Potentilla verna agg. in Taraxacum officinale agg.. 74 Sonja Škornik: Suha travišča reda Brometalia Erecti Koch 1926 na Goričkem (SV Slovenija) 4. REZULTATI IN RAZPRAVA 4.1 Klasifikacijska analiza in sintaksonomska uvrstitev Med štirimi osnovnimi skupinami (klastri), ki so se oblikovale po izvedeni klasifikacijski analizi 177 naših popisov in 58 izbranih popisov iz literature, se je kot prva od ostale glavnine odcepila manjša skupina, v kateri smo prepoznali vse popisane sestoje suhih travišč na Goričkem (klaster št. 4, slika 2). Hkrati smo v istem klastru našli tudi popise, povzete iz literature, in sicer asociacije Hypochoerido-Fe-stucetum rupicolae Steinbuch 1995, avtorice E. Stein-buch (1995: tab. 28/1-10), ki so bili narejeni na avstrijskem Štajerskem. Na podlagi natančnejše floristične analize popisanih sestojev suhih travišč na Goričkem smo ugotovili, da predstavljajo eno samo asociacijo, ki jo lahko uvrstimo v naslednje sintaksone: Razred Festuco-Brometea Br,- BI. & R. Tx. ex Klika & Hadač 1944 em. Royer 1987 Red Brometalia erecti Koch 1926 Zveza Mesobromion erecti (Br.-Bi. & Moor 1938) Oberd. 1957 Asociacija Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1995 4.2 Asociacija Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1995 (tab. 1) 4.2.1 Ekološke razmere Suha travišča asociacije Hypochoerido-Festucetum rupicolae se v Sloveniji pojavljajo na Goričkem (siika 1), sicer pa so razšiijena predvsem v vzhodnem delu avstrijske Štajerske (Steinbuch 1995), najdemo pa jih tudi na meji med avstrijskima deželama Štajersko in Gradiščansko (Gawalowski 1998, Eggler 1958, 1959) ter na območju Zgornje Avstrijske dežele (Steinbuch 1995). Razvita so na pobočjih gričevij kolinskega in submontanskega pasu (200-600 m), na mestih, ki so močneje izpostavljena sončnemu sevanju, pa se izjemoma pojavljajo tudi v višjih predelih (900 m) (Steinbuch 1995). Na Goričkem se suha travišča pojavljajo samo na manjših površinah, pogostejša so v severovzhodnem delu, medtem ko so proti zahodnemu delu vedno bolj redka (gostejša poseljenost, močnejša intenzifikacija kmetijstva). Sestoje smo popisovali predvsem na južnih pobočjih griče\ja, ki sega od 220 do 380 m n. m. z nagibi terena od 0° do 5°. Asociacija uspeva v bolj kontinentalno obarvani klimi in naseljuje tla na nekarbonatnih kamninah. Na Goričkem so to predvsem rankeiji in psevdogleji in redkeje distrična (= kisla) rjava tla. Rankeije uvrščamo v skupino humusnoakumulativnih tal s profilom A-C (Stritar 1991). Pojavljajo se na vrhovih in hrbtih gričev. So plitva, precej skeletna in zelo zračna tla. Padavinske vode ne zadržujejo, zato so sušna. Imajo kislo kemijsko reakcijo in so navadno revna s hranili (tab. 1). Na blago položnih pobočjih pliocenskega gričevja so razviu pobočni psevdogleji. Spadajo v skupino obrečnih tal s profilom A-B-C. Površinski del tal se po dobri drobljivosti in prepustnosti za vodo močno loči od spodnjih B-horizontov, ki so siabo prepustni. Spomladi so takšna tla dolgo mokra in hladna, v sušnih obdobjih pa se izsušijo in razpokajo (Stepančič 1984). Rezultati opravljenih analiz tal so prikazani v tabeli 1. Asociacija seje na obravnavanem območju razvila predvsem na rastiščih kisloljubnih bukovih gozdov Castaneo-Fagetum sylvaticae. To so ekstenzivno gojeni travniki, ki se vzdržujejo z ohranjanjem majhne količine hranilnih snovi v tleh in s košnjo ponavadi enkrat letno. Pogost način vzdrževanja je tudi požiganje. Ob povečanem gnojenju, zlasti na Tabela 1: Podatki analize tal v sestojih asociacije Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch. Lokalitete vzorcev: 1-Vreje, Martinje, Goričko (kv. št. 9162/4) (tab. 1/23); 2 - Špic Breg, Čepinci, Goričko (kv. št. 9163/1) (tab. 1/20). Table 1: Data of soil analysis in the stands of the Hypochoerido-Festucetum rupicolae association. Localities of samples: 1 - Vreje, Martinje, Goričko (9162/4) (tab. 1/23); 2 - Špic Breg, Čepinci, Goričko (9163/1) (tab. 1/20). Vzorec Tekstura Humus (%) pH vKCl p2o5 (mg/100gtal) k2o (mg/100 g tal) Kalcij kot CaCOs (v %) 1 peščeno glinasta ilovica 2,5 4,3 2,0 3,6 0 2 glinasta ilovica 3,9 4,7 4,0 6,0 0 75 Hacquetia 2/1 » 2003 nekoliko globljih in bolj vlažnih tleh (psevdoglejih in distričnih ijavih tleh), preide asociacija v gojene travnike reda Arrhenatheretalia. Ob vznožju gričev, na bolj vlažnih tleh ob rekah in potokih prehajajo v travišča zveze Molinion, na močno kislih, suhih in pustih tleh pa lahko opazujemo prehode v travišča zveze Violion caninae. Ob opuščanju nege pričnejo v sestojih kmalu prevladovati vrste, kot so Peuceda-num oreoselinum, Hieracium umbellalum, Chamaecyti-sus supinus itd. 4.2.2 Značilne in razlikovalne vrste Steinbuchova (1995) je za značilnico asociacije določila vrsto Fesluca rupicola, za razlikovalnice pa vrste Luzula campestris, Hypochoeris radicata, Sedutn se-xangulare, Hypericum perforatum, Hieracium pilosella in Cruciala glabra. Festuca rupicola dominira v sestojih, razlikovalnice pa predstavljajo skupino pretežno kisloljubnih vrst, ki naj bi asociacijo ločevale od sorodnih travišč zveze Mesobromion. Kljub temu ugotavljamo, da so med temi vrstami tri takšne, ki jih lahko redno najdemo tudi v drugih asociacijah suhih travišč iz te zveze in jih zato nismo uvrstili v skupino razlikovalnic. To so Sedum sexangulare, Hypericum perforatum in Cruciata glabra. Hkrati smo v skupino diagnostičnih vrst uvrstili dve vrsti rodu Dinathus, in sicer Dianthus deltoides in Dianthus armeria. 4.2.3 Strukturna zgradba in floristična sestava Na 27 popisanih površinah velikosti 25 oz. 50 m2 smo zabeležili skupaj 96 rastlinskih vrst, kar je sorazmerno malo za travišča razreda Festuco-Brometea, ki spadajo med vrstno najbogatejše habitate v Evropi (Wilmanns 1975, Poschlod & al. 1998, Ellenberg 1996, Kaligarič 1997). Število vrst v popisih je med 31 in 49 (tab. 2), v povprečju pa 39 vrst. Zaradi močno kislih tal se ne pojavljajo številne vrste nevtralnih in bazičnih tal. Razlog za revnejšo vrstno sestavo asociacije lahko iščemo tudi v razdrobljenosti in izoliranosti teh travišč, saj v bližini ni podobnih suhih travišč (Macarthur & Wilson 1967, Diamond 1975, Pils 1994, Poschlod & al. 1998). To ugotovitev nam potijuje tudi primeijava naših sestojev s popisi sestojev iste asociacije z avstrijskega Štajerskega (tab. 3). Povprečno število vrst v teh sestojih se giblje od 40 do 50, vanje pa vdirajo številne vrste iz sorodnih travišč drugih asociacij (npr. Onobrychi-do viciifoliae-Brometum) (Steinbuch 1995). Sestoji asociacije Hypochoerido-Festucetum rupico-lae so nizki in redki. Pokrovnostje med 70 in 100 %, saj se na močno izsušenih mestih pogosto pojavljajo neporasle površine. Travno rušo sestojev gradi značilnica asociacije vrsta Festuca rupicola. Njena stebla z modrozelenkastim poprhom dajejo tem travnikom v zgodnjepomladanskem času značilen srebrnkast videz (ledinsko ime »Srebrni breg«). Med travami so pogoste še Briza media, Trisetum Jla-vescens, Festuca rubra in Arrhenathereum elatius, vrste, ki nakazujejo nekoliko bolj mezofilen značaj asociacije. Hkrati je za ta travišča značilno, da se na njih ne pojavljajo trave iz skupin Bromus erectus agg. in Brachypodium pinnatum agg. Vrste zveze Mesobromion erecti so slabše zastopane. Manjkajo predvsem predstavniki družin Faba-ceae in Orchidaceae. Med orhidejami, ki so sicer tako značilne za travišča zveze Mesobromion, se redno pojavlja samo vrsta Orchis morio, ki uspeva razen na bazičnih tleh tudi na bolj kisli podlagi (Steinbuch 1995). Od ostalih vrst zveze so pogostejše še Ra-nunculus bulbosus, Briza media in Prunella laciniata. Redkejše so tudi značilnice reda Brometalia erecti, medtem ko so značilnice razreda Festuco-Brometea številčnejše. V več kot 50 % popisov se prisotne Plantago media, Helianthemum ovatum, Carlina acau-lis, Carex caryophyllea, Galium verum, Pimpinella saxi-fraga, Euphorbia cyparissias in Polygala comosa. Zaradi kislih in občasno bolj vlažnih ilovnatih tal so kot pokazateljice mezofilnih razmer na traviščih bogato zastopane vrste iz razreda Molinio-Arrhenathere-tea. Po številčnosti, pokrovnosti in stalnosti izstopajo vrste Trifolium pratense, Centaurea jacea subsp. jacea, I^eontodon hispidus subsp. hastilis, Achillea mille-folium, Lotus corniculatus, Trisetum Jlavescens, Plantago lanceolata, Leucanthemum vulgare agg., Festuca rubra, Tragopogon orientalis, Rhinanthus minor, Campa-nula patula, Holcus lanatus in Arrhenatherum elatius. Na kislih suhih in pustih tleh najdemo vrste razreda Calluno-Ulicetea. Med pogostejšimi so tudi značilnice in razlikovalnice asociacije - Luzula campestris, Diantus deltoides in Hieracium pilosella, poleg teh pa še Potentilla erecta. Redkeje pa se pojavljajo vrste Nardus stricta, Polygala vulgaris, Viola canina in Cha-maespartium sagittale. Med ostalimi spremljevalkami je pogosta vrsta Anthoxanthum odoratum, značilna za pusta suha in slabo kisla tla ter vrsti Thymus pule-gioides in Erigeron annuus subsp. strigosus kot poka-zateljici suhih in toplih tal. Vrsti Daucus carota in Rumex acetosa vdirata v sestoje iz bolj intenzivno gojenih travišč v okolici, predvsem tam, kjer so tla bolj vlažna in bogatejša s hranilnimi snovmi. Omenimo še vrste Muscari comosum, Verbascum 76 Sonja Škornik: Suha travišča reda Brometalia Erecti Koch 1926 na Goričkem (SV Slovenija) phoeniceum in Moenchia mantica subsp. mantica, ki predstavljajo fitogeografsko posebnost Goričkega. Medtem ko je Moenchia mantica subps. mantica tipična travniška vrsta, ki naseljuje rahlo bolj mezo-filne sestoje, pa zasledimo Muscari comosum in Ver-bascum phoeniceum na Goričkem predvsem med grmovjem, ob cestah in v živih mejah. Neredko ju najdemo tudi na suhih traviščih, predvsem kadar se le-ta že rahlo zaraščajo. To so toploljubne vrste s submediteransko-subpanonsko razširjenostjo. V Sloveniji se pojavljajo predvsem v submediteranu in na Goričkem, medtem ko jih vmes ni oziroma so redke. O pojavljanju in razširjenosti teh treh vrst na Goričkem poroča že Carni (1987). Sestava flornih elementov (slika 3) asociacije kaže močan srednjeevropski značaj teh travišč. Prevladujejo rastline, ki pripadajo evrazijskemu (27,7 %) in evropskemu (20,2 %) flornemu elementu. Precejšne deleže predstavljajo tudi vrste evrosibirskega (12,8 %), cirkumborealnega (11,6 %) in paleotem-peratnega (9,6 %) flornega elementa. Z manjšimi deleži so zastopane še evrimediteranske (6,4 %), kozmopolitske (4,3 %), jugovzhodnoevropske (3,2 %),pontske vrste (2,1 %) inadventivke (2,1 %). 2,1 2,1 12,8 ■i;:;:;:;:;; evra2(jske 27,7 % l-:':':-: evrosibirske 12,8 % paleotemperatne 9,6 % kozmopolitske 4,3 % pontske 2,1% J evropske 20,2 % j;:■:■:;] cirkumborealne 11,6% | | evrimediteranske 6,4 % ¡■■■■■■ j jugovzhodnoevropske 3,2% | adventivke 2,1% Slika 3: Geoelementna sestava asociacije Hypochoerido Festu-cetum rupicolae. Figure 3: Chorologicalgroups ofthe association Hypochoerido-Festucetum rupicolae. 4.2.4 Sintaksonomska problematika Asociacija Hypochoerido-Festucetum rupicolae je bila prvič omenjena v delu Die Pflanzengesellschaften Österreichs (Mucina 8c Kolbek 1993), za prvo veljavno objavo pa štejemo leto 1995, ko je izšlo delo avtorice E. Steinbuch o traviščni vegetaciji vzhodne, južne in zahodne avstrijske Štajerske. Podobna travišča so bila v Avstriji opisana tudi že v nekaterih starejših delih, vendar z drugimi imeni. Tako je v letih 1958 in 1959 Eggler na mejnem območju med avstrijskima deželama Štajerska in Gradiščan-sko popisal sestoje travišč, ki jih je uvrstil v posebno subasociacijo asociacije Arrhentaheretum elatioris z imenom Arrhenatheretum elatioris festucetosum rupicolae. Sturm (1977) pa je v isto subasociacijo uvrstil nekaj sestojev travišč iz jugozahodnega dela avstrijske Štajerske. Analize sestojev in primeijave tabel so pokazale, da so nekateri od teh popisov zelo sorodni popisom asociacije Hypochoerido-Festucetum rupicolae (Steinbuch 1995). Hypochoerido-Festucetum rupicolae predstavlja ekološko in sinhorološko osiromašene sestoje travišč zveze Mesobromion erecti. Kljub številnim vrstam reda razreda Molinio-Arrhenatheretea jo uvrščamo med suha travišča razreda Festuco-Brometea. Deleži vrst tega razreda, reda Brometalia erecti in zveze Mesobromion so dovolj veliki, da podpirajo to odločitev. V sintetični tabeli (tab. 3) so prikazane prisotnosti vrst (v %) v skupinah popisov asociacije Hypochoerido-Festucetum rupicolae različnih avtoijev. Primeijava kaže, da so si sestoji asociacije bolj ali manj podobni, po številu vrst - tako značilnic zveze, reda kot tudi ostalih spremljevalk - pa izstopa tretja skupina popisov avtorice Steinbuchove (1995). Kot smo že omenili, vdirajo na območju vzhodnega predela avstrijske Štajerske v travišča obravnavane asociacije številne vrste iz sorodnih asociacij suhih in polsuhih travišč v bližini (npr. iz asociacije Onobrychido viciifoliae-Brometum). Na Goričkem se ostala travišča reda Brometalia erecti (predvsem zaradi odsotnosti karbonatnih kamnin) ne pojavljajo, zelo redka pa so tudi na mejnem območju med vzhodno avstrijsko Štajersko in južnim Gradiščanskim (Gawalow-ski 1998). Glede na to, da leži Goričko v t. i. subpanon-skem predelu Slovenije, kije hkrati najbolj celinski predel Slovenije, bi morda pričakovali, da se bodo tukaj pojavila subkontinentalno-kontinentalna suha travišča reda Festucetalia valesiacae Br.-Bl. & R. Tx. ex Br.-Bl. 1949 (razred Festuco-Brometea). Vendar, kot so že ugotovili tudi nekateri drugi avtoiji (npr. Godicl 1990), je vrst subpanonskega in pa- 77 Hacquetia 2/1 • 2003 nonskega flornega elementa v Prekmuiju, in s tem tudi na Goričkem, pravzaprav malo. To potijuje tudi sestav flornih elementov obravnavane asociacije (slika 3), kjer predstavljajo pontske vrste samo 2,1 % vseh vrst. Očitno je tudi ta, skrajni severovzhodni del Slovenije, še vedno pod dovolj močnim vplivom Alp, zaradi česar, floristično gledano, na območju Slovenije ne moremo govoriti o pravem subpanonskem območju. Tako je meja reda Festucetalia valesiacae precej vzhodneje od Slovenije. Ta vegetacija se pojavi na severozahodnem območju Vojvodine, ki predstavlja osrednji del Panonske nižine, tam se razprostirajo tereni, kjer so bogato zastopane vrste stepske flore (Godicl 1980). 4.2.5 Členitev asociacije na nižje sintakso-nomske enote in njihova sinekologija Asociacijo Hypochoerido-Festucetum rupicolae sta tako Steinbuchova (1995) kot tudi Gawalowski (1998) delila na nižje sintaksonomske enote. Steinbuchova (1995) je znotraj asociacije ločila dve subasocia-ciji: 1) lychnetosum viscariae, v kateri loči tri variante: a) tipično, b) varianto z vrsto Trifolium arvense in c) varianto z vrsto Carex püulifera\ 2) betonicetosum officinalis (tipična subasociacija) z variantami: a) tipično, b) varianto z vrsto Succisa pratensis, c) varianto z vrsto Spiranthes spiralis in d) varianto z vrsto Potentilla alba. Medtem ko združuje prva subasociacija popise na izrazito suhih, kislih do šibko kislih, ilovnato-peščenih tleh z močnim naklonom, pa so v drugi subasociaciji sestoji na zmerno vlažnih ilovnatih tleh. Gawalowski (1998) deli asociacijo na nižje enote, katerih poimenovanja niso v skladu s Kodeksom fitocenološke nomenklature (Weber & al. 2000), zato jih ne navajamo. Na osnovi lastnih popisov smo asociacijo členili na dve subasociaciji: - H.-F. r. moenchietosum manticae subass. nova, - H.-F. r. potentilletosum rupestris subass. nova. Pri ugotavljanju variabilnosti med popisi znotraj asociacije smo si pomagali z metodami hierarhične klasifikacije (analiza TWINSPAN) in ordinacije (PCA). Rezultat ordinacije je prikazan na sliki 4. Popisi so se razporedili vzdolž gradienta vlažnosti, ki ga predstavlja PGA os 1 in narašča od desne proti levi strani. Najbolj vlažni in mezofilni sestoji so tako razporejeni na skrajni levi (popisi št. 1, 4, 3, 5, ...), najbolj suhi pa na desni strani ordinacijske-ga diagrama (popisi št. 24, 22, 23, 21). □ 3 □ 5 PCA os 2 O 20 □ 4 □ 16 11C 3 8 □ #2 6 9D □ ? CP 10 14 □ □ ia if □ 17 .26 □ 12 15 V 25 ♦ 21 ♦ ♦ ¿2 24 VLAŽNO VLAŽNOSTTAL SUHO Slika 4: PCA ordinacija popisov asociacije Hypochoerido-Festu-cetum rupicolae vzdolž osi 1 in 2. Številke popisov se ujemajo z zaporednimi številkami popisov v analitični tabeli 1. Legenda: □ - Hypochoerido-Festucetum rupicolae moenchietosum manticae; ♦ - Hypochoerido-Festucetum rupicolae potentilletosum rupestris. Figure 4: PCA ordination of relevés of association Hypochoerido-Festucetum rupicolae along axes 1 and 2. Numbers correspond to the relevé numbers in the analytical table 1. legend: □ - Hypochoerido-Festucetum rupicolae moenchietosum manticae; ♦ - Hypochoerido-Festucetum rupicolae potentilletosum rupestris. Subasociacija Hypochoerido-Festucetum rupicolae moenchietosum manticae subass. nova.: tab. 2, popisi 1-20, nomenklaturni tip: tab. 2, popis št. 5, holotip V to subasociacijo uvrščamo sestoje na bolj vlažnih in s hranili bogatejših tleh (pobočnih psevdo-glejih). Poleg vrste Moenchia mantica subsp. mantica so razlikovalnice subasociacije še Trifolium repens, Polygala amarella, Cynosurus cristatus in Carex palle-scens. Tako razlikovalnice subasociacije kot tudi delež nekaterih drugih vrst, v glavnem iz razreda Mo-linio-Arrhenatheretea (npr. Lychnisflos-cuculi, Scabiosa triandra, Prunella vulgaris in Avenochloa pubescens), kažejo na mezofilnejši značaj subasociacije. Sestoji pokrivajo manjše površine na južnih, pa tudi vzhodnih in zahodnih legah. Pogosto prehajajo v sestoje travišč zvez Arrhenatherion, Molinion in Cynosurion. Subasociacija Hypochoerido-Festucetum rupicolae potentilletosum rupestris subass. nova: tab. 2, popisi 21~27; nomenklaturni tip: tab. 2, popis št. 21, holotip V to subasociacijo uvrščamo sestoje izrazito su- 78 Sonja Škornik: Suha travišča reda Brometalia Erecti Koch 1926 na Goričkem (SV Slovenija) hih in pustih kislih tal (ranker). Najdemo jih na grebenih in na južni strani pobočij sončnih gričev. So redki in zavzemajo majhne površine. Njihova produktivnost je, zaradi opisanih ekstremnih razmer, zelo nizka. Vzdržujejo se s košnjo, še pogosteje pa zaraščanje preprečujejo s požiganjem. Zaradi sušnih in s hranili revnih tal manjkajo nekatere bolj mezofilne vrste, hkrati pa se pojavljajo vrste toplih in suhih tal. Takšne so tudi razlikovalnice sub-asociacije, vrste Potentilla rupestris, Thesium linophyl-lon, Muscari comosum, Verbascum phoeniceum in Dian-thus carthusianorum. Včasih je pristnost teh vrst tudi v povezavi s prvo stopnjo zaraščanja površin. 4.2.6 Naravovarstveni vidik Kot je bilo že omenjeno, so travišča te asociacije, ki se pojavlja v Sloveniji samo na Goričkem, tudi na tem območju zelo redka. Uspevajo na manjših površinah v vzhodnem predelu Goričkega in jo zato označujemo kot močno ogroženo lokalno razširjeno asociacijo. Podobno kot ostala ekstenzivna suha in posluha travišča razreda Festuco-Brometea po Evropi (Willmans 1975, Wolkinger & Plank 1981, Kinzel 1983, Wolf 1984) jih ogrožajo predvsem in-tenzifikacija kmetijstva, zaraščanje zaradi opuščanja nege in s tem povezana izoliranost teh površin od podobnih traviščnih sestojev. V veliki meri se zaraščajo sestoji subasociacije potentilletosum rupestris, ki poraščajo zelo suha in revna tla. Optimalno razvite sestoje smo našli na naslednjih območjih: Boč-korecin Breg pri Cepincih, Neradnovci, Otovci, Martinje, Križevci in Budinci. Vse omenjene površine bi bilo treba čimprej zavarovati in se dogovoriti o načinu nege. V večini primerov so to koše-ni travniki, pogosto pa je tudi požiganje. 5. ZAHVALA Za prispevek pri nastanku tega članka, ki bil napisan na podlagi dela rezultatov doktorske disertacije, se zahvaljujem prof. dr. T. Wrabeiju in prof. dr. Mitji Kaligariču. 6. SUMMARY Dry grasslands of Brometalia erecti Koch 1926 order of Goričko region (NE Slovenia) Within the study of dry and semi-dry grassland vegetation from the Brometalia erecti Koch 1926 or- der (class Festuco-Brometea) in Slovenia it was established that dry grasslands from the Goricko region (NE Slovenia) rather differ in their floristic composition from other Slovenian Brometalia erecti grasslands. While in other parts of Slovenia, the vegetation of the Brometalia erecti order has developed entirely on the carbonate geological bedrock (limestone, dolomite and flysch), the Goricko dry grasslands occur on acid non-carbonate substrate, which is also the main reason for their special character. The data comprised about 300 phytosociologi-cal relevés of Brometalia erecti vegetation, collected from 1996 to 2000 on dry grasslands all over Slovenia outside of the sub-Mediterranean region, available published relevés of the studied dry grasslands from Slovenia and Croatia and some published relevés from Austria and Germany. Relevés were compiled using standard procedure of the Braun-Blanquet approach (Braun-Blanquet 1964, West-hoff & van der Maarel 1973, Dierschke 1994). All data were saved in the computer data base using programmeJODI 97 (Peterseil & al. 1998). Analysis were carried out using the computer packages SYN-TAX 5.0 (Podani 1993) and VEGI (Reiter 1998). For defining the main dry grassland types of the continental Slovenia and to establish how they resemble to dry grasslands from the neighbouring countries agglomerative cluster analysis was applied. Clustering procedure (hierarchical classification) resulted four main groups (clusters) of relevés. In the further discussion within this study only one group of relevés was included, namely the group in which all stands of Goricko dry grasslands were identified (No. 4, figure 2). This group includes also few published relevés from Styria (Austria) made by E. Steinbuch (1995). On the basis of the precise floristic analysis of these dry grassland stands it was established that they all represent the association Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1995. Dry grasslands of Hypochoerido-Festucetum rupicolae association are spread mainly in the eastern part of Austrian province Styria, on the border between Styria and Burgenland and in the Upper Austria. According to the data existing so far for Slovenia they appear only in Goricko and also in this region they are rare and occur only in small patches. They are developed on the tops and warm, sun-exposed sides of non-carbonate hills. The soil is mainly Ranker and Pseudogley. These grasslands represent extensively used meadows, which are mowed once per year or even every few years due to their low biomass production. 79 Hacquetia 2/1 » 2003 Diagnostic species are: Festuc.a rupicola, I.uzula campestris, Dianthus deltoides, Dianthus armeria, Hi-eracium pilosella and Hypochoeris radicata. Festuca rupicola dominates in the stands, while other represent group of acidophilous species, which divide this association from the other familiar communities of the Mesobromion erecti alliance. Association represents floristically poorer stands of the Mesobromion erecti alliance with the higher proportion of characteristic species of the classes Molinio-Arrhen-atheretea and Calluno-LJlicetea. Main reasons for lower species richness are acid soil, fragmentation and isolation of these grasslands from other related dry grassland communities. The chorological structure shows strong cen-tral-European character of the association. Regarding the fact, that Goričko is in the sub-Pan-nonian region of Slovenia (M. Wraber 1969) we would expect higher proportion of Pontic species. They however represent only 1.2 % of all species which could be explain with the strong influences of Alpine and Dinaric Mountains. Within the association Hypochoerido-Festucetum rupicolae two subassociations were distinguished: a) moenchietosum manticae subass. nova, representing stands on moderately humid soil with higher nutrient level and b) potentilletosum rupestris subass. nova, with stands on extremely dry and infertile soil. 7. DODATEK Dodatek k tabeli 2: Lokalitete popisanih sestojev: 1 - 9163/4: Hodoš, 16. 5. 1997; 2 - 9162/4: Boreča, 16. 5. 1997; 3, 4- 9263/1: Dankovci, 17. 5. 1997; 5 - 9162/4: Petkov Breg, Otovci, 28. 5. 1997; 6, 7 - 9162/4: Petkov Breg, Otovci, 28. 5. 1997; 8, 9,10-9163/1: Špic Breg, 30. 5. 1997; 11-9162/4: Otovci, 28. 5. 1997; 12 - 9163/1: Bočkorecin Breg, 30. 5. 1997; 13 - 9163/3: Neradnovci, 30. 5. 1997; 14 - 9163/2: Dolenci, 16. 5. 1997; 15 - 9163/3: Neradnovci, 30. 5. 1997; 16 - 9263/1: Vrej, Križevci, 16. 5. 1997; 17 - 9163/1: Bočkorecin Breg, Čepinci, 30. 5. 1997; 18 - 9163/2: Budinci, 16. 5. 1997; 19 - 9162/4: Vreje, Martinje, 5. 6. 1996; 20 - 9163/1: Špic Breg, Cepinci, 5. 6. 1996; 21, 22 - 9263/1: Panovci, 29. 5. 1997; 23, 24 -9162/4: Vreje, Martinje; 25 - 9162/4: Otovci, 28. 5. 1997; 26 - 9163/3: Neradnovci. 30. 5. 1997; 27 -9263/1: Križevci, 29. 5. 1997. 8. LITERATURA Braun-Blanquet, J. (1964): Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde, Springer Verlag, Wien New York, 330 pp. Carni, A. (1987): Flora in vegetacija okolice Prose-njakovcev (kvadrant 9263/2). Diplomska naloga. BF, Oddelek za biologijo, Ljubljana, 102 pp. Carni, A. (1992): La végétation des lisieres fores-tieres dans la région de Prekmuije (NE Slovénie). Documents phytosociologiques (Cameri-no) 14:241-272. Čarni, A., Seliškar, A. & Zupančič, M. (1992): Pregled gozdne in travniške vegetacije na Gorič-kem v Prekmuiju (Slovenija). Znan. rev., Nara-vosl. mat., (4)1: 23-43. Diamond, J. M. (1975): The island dilemma: lessons of modern biogeographic studies for the design of natural reserves. Biol. Conserv. 7: 129—46. Dierschke, H. (1994): Pflanzensoziologie. Grundlage und Methode. Ulmer, Stuttgart, 683 pp. Dierschke, H. (1997): Pflanzensoziologisch-syn-chorologische Stellung des Xerothermgraslan-des (Festuco-Brometea) in Mitteleuropa. Phyto-coenologia (27) 2: 127-140. Eggler, J. (1958): Wiesen und Wälder des Saßtales in der Steiermark. Mitt. d. Naturwiss. Vereines für Stmk., Band 88: 1-50. Eggler, J. (1959): Wiesen und Wälder im oststei-risch-burgenlädischen Grenzgebie. Mitt. d. Naturwiss. Vereines für Stmk, Band 89: 1-33. Ehrendorfer, F. (ur.) (1973): Liste der Gefäßpflanzen Mitteleuropas. 2. Aufl. Gustav Flischer, Stuttgart, 318 pp. Ellenberg, H. (1996): Vegetation Mitteleuropas mit den Alpen. Ulmer Verlag Stuttgart, 1095 pp. Gawalowski, G. (1998): Wiesen, Weiden und Acker im südburgenländisch-oststeirischen Grenzgebiet als Indiz für Bewirtschaftung und Standort. Diplomarbeit, Univ. f. Bodenkultur Wien. Godicl, L. (1980): Stepska flora v severozahodni Jugoslaviji. Razprave IV. razreda SAZU (22) 4: 3-89. Godicl, L. (1990): Panonski in drugi vzhodni vplivi v flori Slovenije. Razprave IV. razreda SAZU (31) 4: 77-87. Hill, M. O. (1979): TWINSPAN - a FORTRAN program for arranging multivariate data in an ordered two-way table by classification of individuals and attributes. Cornell Univ. Ithaca N. Y. Horvat, I. (1931): Brdske livade i vrištine u Hrvat-skoj. Die Berg Wiesen und Heiden in Kroatien. Acta bot. 6: 76-90. 80 Sonja Škornik: Suha travišča reda Brometalia Erecti Koch 1926 na Goričkem (SV Slovenija) Horväth, F., Dobolyi, Z., Morschhauser, T., Lökös, L., Karaš L. & Szerdahelyi, T. (1995): Flora adatbäzis 1.2. Taxonlista es attributum-ällo-mäny. Institute of Ecology and Botany of the Hungarian Academy of Sciences, Väcrätöt and Department of Botany, Hungarian Natural History Museum, Budapest, 267 pp. Kaligarič, M. (1997): Rastlinstvo Primorskega krasa in Slovenske Istre - Travniki in pašniki. Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstvenoraziskovalno središče republike Slovenije Koper. Koper, 111 pp. Kaligarič, M. & Škornik, S. (2002): Varietyof dry and semidrysecondary grasslands (Festuco-Bro-metea) in Slovenia - contact area of different geo-elements. V: Razprave 4. razreda SAZU, XLIII -3: 227-246. Kienzle, U. (1979): Sukzessionen in brachliegenden Magerwiesen des Jura und des Napfgebiets. Diss. Univ. Basel. Sarnen. Kinzel, H. (1983): Influence of limestone, silicates and soil pH on vegetation. V: Lange, L.O., Nobel, S.P., Osmond, B.C. & Ziegler, H. (ur.): Physiological plant ecology IV C, pp. 201-244. Macarthur, R. H. & Wilson, E. O. (1967): The theory of island biogeography. Princeton, N.J. Marinček, L. (1994): Contribution to demarcation and phytogeographic division of the Illyrian floral province, based on vegetation and flora. Gortania 16: 99-124. Marinček, L. & Zupančič, M. (1984): Carpinetum subpannonicum ass. nova. Razprave IV. Razreda SAZU, (25) 3: 135-160. Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Ravnik, V., Podo bnik, A., Turk, B. & Vreš, B. (1999): Mala flora Slovenije. Kjuč za določanje praprotnic in se-menk. Tretja, dopolnjena in spremenjena izdaja, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 845 pp. Mekinda - Majaron, T. (1995): Klimatografija Slovenije 1961-1990. Temperatura zraka. Ministrstvo za okolje in prostor. Hidrometeorološki zavod republike Slovenije, Ljubljana, 365 pp. Mucina, L. & Kolbek, J. (1993): Festuco-Brometea. V: Mucina, L., Grabherr, G. & Elimauer, T. (ur.): Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil 1., Gustav Fischer Verlag, Jena, pp. 420-492. Müller, T. (1966): Die Wald-, Gebüsch-, Saum-, Trocken- und Halbtrockenrasengesellschaften des Spitzbergs. Der Spitzberg bei Tübingen. Natur- und Lanschaftsschutzgebiete Bad.-Württ. 3: 278-475. Perko, D. & Orožen Adamič, M. (ur.) (1998): Slovenija - Pokrajine in ljudje. MK Ljubljana, 735 pp. Peterseil, J., Reiter, K. & Moser, D. (1998):JODI 97 Expertensystem. Datenbankapplikation zur Identifikation und Analyse von Vegetationsaufnahmen. Universität Wien. Petkovšek, V. (1977): Travna združba Bromo-Brachy-podietum pinnati assoc. nova v Sloveniji. Razprave 4. Razreda SAZU, (20) 3: 196-211. Petkovšek, V. (1978): Travniška združba Bromo-Danthonietum calycinae Šugar 1972 in njena raz-šiijenost v Sloveniji. Poroč. Vzhodnoalp.-dinar. dr. preuč. veget. 14: 271-277. Pfadenhauer, J. & Erz, F. (1980): Standort und Gesellschaftsanbindung von Ophrys apifera und Ophrys holosericeam Naturschutzgebiet »Neuffe-ner Heide«. Veroff. Naturschutz Landschaftspflege 51/52: 411-424. Pils, G. (1994): Die Wiesen Oberösterreichs. Eine Naturgeschichte des oberösterreichischen Grünlandes unter besonderer Berücksichtigung von Naturschutzaspekten. Linz. Podani, J. (1993): Syn-tax-pc. Computer Programs for Multivariate data analysis in ecology and Sys-tematics. Version 5.0. Budapest. Poldini, L. (1991): Atlante corologico delle pinate vascolari nel Friuli-Venezia Giulia, Udine, 899 pp. Poschlod, P., Kiefer, S., Traenkle, U., Fischer, S. & Bonn, S. (1998): Species richness in calcareous grasslands is affected by dispersability in space and time. Appl. Veg. Sei. 1: 75-90. Reiter, K. (1998): VEGI. Programm zur Erstellung von Vegetationstabellen. Universität Wien. Steinbuch, E. (1995): Wiesen und Weiden der Ost-Süd- und Weststeiermark. Eine vegetatinskund-liche Monographie. Diss. Bot. Band 253: 137-168. Stepančič, D. (1984): Tla. V: Stepančič, D.: Komentar k listu Murska Sobota. Osnovna pedološka karta SFRJ. Pedološka karta Slovenije 1: 50 000, Ljubljana, pp. 12-29. Stritar, A. (1991): Pedologija (Kompendij). Biotehniška fakulteta, Agronomski oddelek, Ljubljana, 126 pp. Sturm, M. (1977): Pflanzensoziologische Untersuchungen an Wäldern und Wiesen der Südweststeiermark. Diss. Universität Wien. Šugar, I. (1973): Dvije nove biljne zajednice u samo-borskom goiju. Acta Bot. Croat. 32: 197-202. Tomažič, G. (1941): Senožeti in pašniki na plitvih, pustih in suhih tleh Slovenije. Zbornik Priro-doslovnega društva 2: 76-82 + 1 tab. Trinajstič, I., Pavletič, Z. & Šugar, I. (1981): Prilog poznavanju florističkog sastava i rasprostranje- 81 Hacquetia 2/1 » 2003 nosti as. Bromo-Danthonietum calycinae Sugar u gorskim predjelima Hrvatske. Acta Bot. Croat. 40: 155-163. Van der Maarel, E. (1979): Transformation of cover* abundance values in phytosociolgy and its effects on community similarity. Vegetatio, The Hague, 39: 97-114. Weber H. E, Moravec.J. & Theurillat, J. P. (2000): International Code of Phytosociological Nomenclature. 3rd edition. J. Veg. Sei. 11: 739-768. Westhoff, V., & van der Maarel, E. (1973): The Braun-Blanquet approach. V: Whittaker, R. H. (ur.): Ordination and classification of communities. Handb. Veg. Sei. 5: 56-172. Wilmanns, O. (1975): Junge Änderungen der Kai-serstühler Halbtrockenrasen. Daten u. Dokum. z. Umweltschutz 14: 15-22. Witschel, M. (1980): Xerothermvegetation und dealpine Vegetationskomplexe in Südbaden. Veröff. Natursch. Landschaftspfl. Bad.-Württ. Beih., Karlsruhe, 17: 1-212. Wolf, R. (1984): Heiden im Kreis Ludwigsburg. Bilanz 1984, Schutzbemühungen, Verwachungs-probleme, Pflege. Beih. Veröff. Naturschutz Landschaftspflege Bad.-Württ. 35: 1-76. Wolkinger, F. & Plank, S. (1981): Dry grasslands of Europe. Nature and Environment Series 21. Council of Europe, Strasbourg. Wraber, M. (1969): Pflanzengeographische Stellung und Gliderung Sloweniens. Vegetatio (17) 1-6: 176-199. Zupančič, B. (1995): Klimatografija Slovenije 1961-1990. Padavine. Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeloroški zavod republike Slovenije, Ljubljana, 366 pp. Zupančič, M., Marinček, L., Seliškar, A. & Puncer, I. (1987): Considerations on the phytogeographic division of Slovenia. Biogeographia 13: 89-98. 82 oc OS Tabela 2: Analitična tabela asociacije Hypochoerido-Festucetum rupicoUie Steinbuch 1995. Table 2: Analytical table of the Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1995 association. Zaporedna številka popisa_1 2 3 4 S 6 7 8 9 10 11 12 13 Nadmorska višina (m) Površina popisne ploskve (m2) Pokrovnost (%) Naklon (°) Lega Število vrst v popisu Znaéilnice in razlikovalnice asociacije FB Festuca rupicola CU Luzula campestris CU Dianthus deltoides S Dianthus armería CU Hieracium pilosella R Hypochoeris radicata Razlikovalnice subasociacij d Subass. MA Moenchia mantica subsp. mantica MA Trifolium repens MA Polygala amarella CU Carex pallescens TG Potentilla rupestris FB Thesium linophyllon FB Muscari comosum FB Verbascum phoeniceum R Dianthus carthusianorum Mesobromion Ranunculus bulbosus Briza media Orchis mono Prunella laciniata 50 50 25 25 25 50 25 25 25 25 25 100 100 100 100 100 100 100 90 100 100 80 2 5 5 5 5 J J V V J 39 40 40 39 41 70 100 100 002235331 / / J J J J V JZ JV 30 37 41 36 36 47 30 41 42 moenchietosum manlicae 16 17 18 19 20 340 310 300 380 260 25 25 25 25 25 100 100 80 100 100 3 4 2 2 2 JV JV J J J 46 35 45 39 46 1 + + 1 . + 1 1 + . + 1 + + . . + + + + 2 1 + + 1 + + 27 260 260 380 380 360 300 340 50 25 25 25 25 50 25 100 100 90 90 100 90 100 3 5 5 3 5 5 3 J J J J J Z J 42 41 32 31 37 37 49 potenlilletosum rupestris 1 + + + + + + + + + + + 1 Fr P % 100M V14 96t2 V*2 93+2 V2 89* V* 67'2 IV*2 44*' III*1 52+2 ur2 41+1 nr1 37* ir 30+ ir 22" n+1 22+2 if2 19+ r 15* r II*3 r3 96+2 V*2 89+2 v+2 48+l Ilf 41+l if Številka popisa 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Carlina vulgaris R Brometalia erecti Plantago media Helianthemum ovatum Carlina acaulis Trifolium montanum FB Festuco-Brometea Hieracium bauhinii Carex caryophyllea Galium verum Pimpinella saxífraga Euphorbia cyparissias Polygala comosa Betónica officinalis Poa angustifolia Hypericum peforatum Linum catharticum Senecio jacobea Filipéndula vulgaris Sanguisorba minor MA Molinio-Arrhenatheretea Trifolium pratense Centaurea jacea subsp.jacea Leontodon hispidus subsp. hastilis Achillea millefolium Lotus comiculatus Trisetum flavescens Plantago lanceolata Leucanthemum vulgare agg. + + + + + + + 1 + 1 + . 1 . + . . + + 1 1 + 1 1 + 2 + + 1 2 1 + + 1 + 1 + + + + + 1 + + + + + + + + + + + + + 1 + 1 + + + 1 + + + + 1 1 21 22 23 24 25 26 27 + + 1 27 Fr P % 15*' I*' + 37* II* 2 30*2 II*2 30" I*' r I* + 89+3 V*3 + 70" IV*' 63*' IV*' + 63*' IV*' + 59*' III*1 56*2 III*2 + 41*' III*' 26*' II*' 22* JI+ + 22*' Jl+l 22* IT* + 7*' I*' 7*' I*' + 89*2 V*2 2 85*3 V*3 85*2 V*2 81*' V*' 81*' V*' + 74*' IV*' + 70*2 IV*2 + 70*' IV*1 Številka popisa 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 oo m Festuca rubra Tragopogon orientalis Rhinanthus minor Campanula patula Holcus lanatus Arrhenatherum elatius Dactylis glomerata Agrostis tenuis Rumex acetosella Avenochloa pubescens Cynosunis cristatus Sanguisorba officinalis Prunella vulgaris Ranunculus acris Scabiosa triandra Ajuga reptans Festuca pratensis Galium mollugo Lychnis flos-cuculi Euphrasia rostkoviana Taraxacum officinale agg. Knautia arvensis KC Koelerio-Corynephoretea Trifolium campestre Sedum sexangulare Veronica arvensis Peucedanum oreoselinum Silene nutans TG Trifolio-Geranietea sanguinei Viola hirta Fragaria viridis + + 1 1 + + + + 1 + 2 + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 1 + + 1 1 + + + + + . + + + + . + + + + 2 1 + + 21 22 23 24 25 26 27 11.. + + + + + + 1 1 + + + 1 + + + + + + + + + + + + + + 1 I + + + + + + + . . 1 2 13 3 + 2 2 2 + + + + + + Fr P % er3 IV*3 67" IV*1 63*2 IV*2 63" IV*1 63+l IV*1 59*' III*1 52+ 52" III*1 44" »JT+I 37*2 11+2 30" Ii" 30" .,4 1 22* . 1 + 22" II*' 22* u+ 19* 1+ 19* T + 19* J+ 19* 1+ 11* T + 11* 1+ 11* 1+ 30*' II*1 30*2 II*2 7* I* 59*3 III*3 33*' II*1 11* I* 7* I* Številka popisa 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 00 CU Calluno-Ulicetea Potentilla erecta Danthonia decumbens Nardus stricta Polygala vulgaris Viola canina Chamaespartium sagittale S Ostale spremljevalke Hieracium umbellatum Ornithogalum umbellatum Knautia drymeia Verbascum austriacum Erigeron annuus subsp. annuus + + + + + + + + + 1 + 1 + Anthoxanthum odoratum 2 + 1 1 + 1 + 1 1 1 + + 1 + 1 + 1 Daucus carota + + + . + + + + + + + Ranunculus polyanthemos + . + . + + + + + + Thymus pulegioides + 2 1 + + + . 2 + + + + + + + + Rumex acetosa + + + . + + . + + + + + Erigeron annuus subsp. strigosus + + + + + + + Lychnis visearía + + + Veronica chamaedrys + + + Cruciata laevipes + + Veronica officinalis + + Chamaecytisus supinus 1 + 1 + + + + + 1 + ....12 1 1 21 22 23 24 25 26 27 + + + + + + + 1 + + . + 1 + 1 ......+ + . . . + + + . . + 1 + + ... + .+ + . + +.+ + . . 2 12.. Fr P % 77+t IV*' 52*' III*1 26* II* 19* I* 11* r II*3 i*3 85*2 v+2 77* T\/+ 11* T\/+ 74*2 IV*2 48* III* 48* III* 22*2 II*2 22* II* 15* r 15* r 11*' i*1 11*' r' II*2 i*2 11* r 7 i r Vrste, ki se pojavljajo v popisih samo enkrat: Prímula vulgaris \ Alopecurus pratensis 2:+, Allium carinatum 4:+, Peucedanum cervariae 6:+, Danthonia decumbens 13:+, Agrimonia eupatorio 13:+, Carex montana 20:1, Festuca tenuifolia 20:1, Pastinaca saliva 20:+, Trifolium medium 20:+, Salvia pratensis 21:+, Stellaria gramínea 21:+, Cerastium strictum 24:+, Fragaria vesca 25:+, Medicago lupuUna 25:+, Potentilla argentea 25:+, Rosa gallica 27:+ Sonja Škornik: Suha travišča reda Brometalia Erecti Koch 1926 na Goričkem (SV Slovenija) Zaporedna številka 1 2 3 Število popisov 27 12 28 Število vrst 95 105 135 Znaeilnice in razlikovalnice asociacije S Dianthus armería 89* FB Festuca mpicola 100 14 100*4 96** CU Luzula campestris 96*2 100*2 82*2 CU Dianthus deltoides 93*2 42* 19* CU Hieracium pilosella 67*2 92*2 67*2 R Hypochoeris radicata 44*' 92*' 74*' Z Mesobromion Prunella laciniata 41*' Ranunculus bulbosus 96*2 50* 67*2 Briza media 89*2 100*2 78*3 Orchis mono 48*' 25* 30*' Carlina vulgaris 15*' 33* 7* Medicago lupulina 19*2 Erigeron acris 11* Ononis spinosa ll*2 Orchis tridentata 11 1 R Brometalia erecti Trifolium montanum 7* 52*2 Helianthemum ovatum 30*2 15*' Dianthus carthusianorum ll*3 25* ll*2 Plantago media 37* 67*2 30*2 Carlina acaulis 30*' 17* 33*2 Bromus erectus agg. 17 ' 22*2 Carex montana 58*' 30*' Orchis ustulata 15* FB Festuco-Brometea Filipéndula vulgaris 7*' Verbascum phoeniceum 15* Senecio jacobea 22* Poa angustifolia 26*' Galium verum 63*' 37*' Thesium linophyllon 22*2 25* Muscari comosum 19* 17* Hieracium bauhinii 89*3 100*2 78*2 Carex caryophyllea 70" 100*2 74*2 Pimpinella saxífraga 63*' 83*2 74*' Euphorbia cyparissias 59*' 58*' 48* Polygala comosa 56*2 50*' 56*2 Betónica officinalis 41*' 58*2 Ô3*4 Hypericum peforatum 22* 50* 63*2 Linum catharticum 22*' 25* 70*' Sanguisorba minor 7*' 58" 11+ Prunella grandiflora 17*' ll*3 Salvia pratensis 17 23 33** Tabela 3: Sintetična tabela asociacije Hypo-choerido-Festucetum ruicolae Steinbuch 1995. Vrednosti v tabeli ustrezajo frekvencam (v odstotkih) pojavljanja vrst v predstavljenih skupinah popisov. Table 3: Synoptic table of the Hypochoerido-Fes-tucetum. rupicolae Steinbuch 1995 association. Values in the table correspond to the relative frequencies (in percentage) of the species in presented groups of relevés. 87 Hacquetia 2/1 » 2003 Zaporedna številka 1 2 3 Seseli annuum 17* Botriochloa ischaemum 25 1 Brachypodium pinnatum 26*2 Centaurea scabiosa subsp. scabiosa ll*2 Molinio-Arrhenatheretea Polygala amarella 37* Rumex acetosella 44" 37*2 Scabiosa gramuntia 22* 2*' Moenchia mantica subsp. mantica 52*2 33*2 Trifolium pratense 89*2 83*' 81*2 Centaurea jacea subsp. jacea 85*' 100*2 33*2 Leontodon hispidus 85*2 100*2 70*' Achillea millefolium 81*' 100*' 70*' Lotus corniculatus 81*' 100*' 93*3 Trisetum flavescens 74*' 58*' 56*' Plantago lanceolata 70*2 100*2 89*2 Leucanthemum vulgare agg. 70*' 100*2 33*2 Festuca rubra 67*3 50*2 37*2 Tragopogon orientalis 67*' 83*2 74*2 Rhinanthus minor 63*2 67*2 63*' Campanula patula 63*' 58* 63*' Holcus lanatus 63*' 83*' 70*2 Arrhenatherum elatius 59*' 83*2 19*2 Dactylis glomerata 52* 83*' 59* Trifolium repens 41*' 58" 56*2 Avenochloa pubescens 37*2 50" 29*' Cynosurus cristatus 30*' 50* 11* Sanguisorba officinalis 30*' 17*' 26*2 Prunella vulgaris 22* 75*' 48*3 Ranunculus acris 22*' 92*2 70* Ajuga reptans 19* 75*' 33*2 Festuca pratensis 19* 75" 15* Galium mollugo 19* 67*' 48* Lychnis flos-cuculi 19* 17* 26* Euphrasia rostkoviana 11* 42* 37" Taraxacum officinale agg. 11* 33* 15* Knautia arvensis 11* 92" 33*2 Agrostis tenuis 67*2 19*2 Alopecurus pratensis 25* Poa pratensis 67*2 Trifolium dubium 67*2 56*3 Pastinaca sativa 50* 33* Crepis biennis 33* 22*2 Lathyrus pratensis 25* 33* Succisa pratensis 17* 21*4 Vicia cracca 41*2 Leontodon autumnalis 37*3 Colchicum autumnale 15* i Trifolio-Geranietea sanguinei Fragaria viridis 7* Viola hirta 11* 56*2 KX Sonja Škornik: Suha travišča reda Brometalia Erecti Koch 1926 na Goričkem (SV Slovenija) Zaporedna številka_1_2_3 Silene nutans 33*' 52*' Potentilla rupestris 22*' 58*' 19* Silene nutans Peucedanum oreoselinum 59*' 83*2 37** Agrimonia eupatoria 100*2 11* Trifolium medium 26*3 Clinopodium vulgare 11* Peucedanum cervaria 7*3 Calluno-Ulicetea Chamaespartium sagittale ll*3 7*' Nardus stricta 26* 22*2 Carex pallescens 30* 50*' 44*2 Potentilla erecta 77*' 33*' 52*2 Polygala vulgaris 19* 42*' 56*' Viola canina 11* 25* 22*2 Danthonia decumbens 75*2 52*3 Galium pumilum 15*' Calluna vulgaris 7* Oslale spremljevalke Verbascum austriacum 7 Ornithogalum umbellatum ll*2 Cruciata laevipes 15* Ranunculus polyanthemos 77* Veronica officinalis 15* 19* Ranunculus nemorosus 33*' Carex hirta 33* Carex panicea 25* Vicia lathyroides 25" Convolvolus arvensis 17* Veronica arvensis 7* 17* Erigeron annuus subsp. annuus 7* 25* Anthoxanthum odoratum 85*2 75*' 78*2 Daucus carota 77* 75*2 81*2 Thymus pulegioides 74*2 100*2 96*3 Rumex acetosa 48* 75* 56* Erigeron annuus subsp. strigosus 48* 50*' 15* Trifolium campestre 30*' 42* ll*2 Sedum sexangulare 30*2 42* 67*2 Lychnis visearía 22*2 17* 59*2 Veronica chamaedrys 22* 83* 63* Chamaecytisus supinus 11*' 42*' 19*3 Hieracium umbellatum 11*' 83*' ll*2 Knautia drymeia 11* 33*2 59*3 Picris hieracioides 75*' 7* Solidago virgaurea 67*' 30*2 Fragaria vesca 58*' 22*2 Cerastium holosteoides 58* 48*2 Pimpinella major 50* 41*' Viola riviniana 42*' 7* Cerastium brachypetalum 42* 11* Equisetum arvense 25* 18* 89 Hacquetia 2/1 » 2003 Zaporedna številka 1 2 3 Stellaria gramínea 25* 37* Potentilla vema agg. 17* n*2 Vicia hirsuta 17* 19* Festuca arundinacea 17 1 19* Cruciata glabra 70*3 Achillea collina 30* Seseli libanotis 26* Trifolium arvense 22* Carex pilulifera 22*2 Silene vulgaris 19* Centaurea jacea subsp. angustifolia 19*' Centaurea nigrescens subsp. vochinensi 19*2 Lathyrus linifolius 15* "Vicia angustifolia 15* Primula vulgaris 15*' Scleranthus annuus ll*2 Potentilla alba 11*' Anthyllis vulneraria 7* Campanula persicifolia 7* Centaurium erythrea 7* Cerastium arvense 7* Carex flacca 7*' Genista pilosa 7*2 Legenda: 1 Hypochoerido-Festucetum rupicolae, Škomik (2003): tab. 1/1- 2 Hypochoerido-Festucetum rupicolae, Gawalowski (1998): tab. 3 Hypochoerido-Festucetum rupicolae, Steinbuch (1995): tab. 21 90