TE D N I K
GLASILO SOCI,ALlSTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Leto XXV. št. 44	Ptuj, 16. novembra 1972	Cena 1 din
Za boljše zdravje - zdravje je ngSa moč
Biti zdrav - osnovna človekova pravica
čas nas kliče, da po mnogih
letih zapostavljanja našega kme-
ta končno odločimo in določi-
mo pravico tako, da bo enaka
za delavca in kmeta, ki vsak po
svojih močeh prispevata k
napredku naše družbe. Ljudje
radi govorimo, češ, če bi jaz
lahko odločil, bi naredil tako,
da bi bilo za vse najbolj
pravično. Sedaj imamo prilož-
nost, da ugotovimo, koliko je v
teh besedah resnice. Že to
nedeljo, to je 19. tega meseca in
v ponedeljek 20. tjn. bomo
glasovali za združitev delavske-
ga in kmečkega zdravstvenega
zavarovanja. Z odločitvijo za
združitev bomo v naši družbi
končno rešili večletna prizade-
vanja in težnje po izenačitvi
obeh kategorij zavarovancev.
Bolezen ne pozna razlik, zato
je nedvomno prav, da imamo
enake možnosti za boljše
zdravljenje in da sta delavec in
kmet, ki sta z roko v roki
stopala skozi težke dni naše
revolucije, pred, zdravnikom
enaka. V zdravju je moč obeh,
tista moč, s katero bomo lažje
premagovali mnoge življenjske
težave, omilili sedanje socialne
razlike in ustvarili mladi genera-
ciji bolj zdrav ter pravičen
temelj rasti in razvoja.
Kmetje sedaj plačujejo v
sklad zdravstvenega zavarovanja
pavšabii znesek 32.000 starih
dinarjev po posameznem eosoo-
dinstvu in 25 odstotkov od
katastrskega dohodka. Te daja-
tve bodo po združitvi ostale
nespremenjene in jih bodo
kmetje plačevah še naprej. Ce
bi pravice obeh kategorij
zavarovancev hoteli izenačifi
brez 0,51 odstotnega prispevka
delavcev v sklad zdravstvenega
zavarovanja kmetov, potem bi
morali kmečka gospodrstva
obremeniti tako, da bi prispeva-
li 70 odstotkov od katastrskega
dohodka. Taka obremenitev je
, nemogoča, ker -je naš kmet
ekonomsko ne bi zmogel. Zato
lahko upravičeno pričakujemo,
da se bodo tudi delavci odločili
za združitev in s tem omogočili
enotnost vseh ljudi v osnovni
človekovi pravici — biti zdrav.,
Delavčev ^as ZA združitev je
pričakovati toliko bolj upravi-
čeno, ker denarja ne bo dal od
svojega osebnega dohodka -
zato ne bo imel nič manjše
plače — ampak iz skupnih
skladov, ki so formirani pri
vsaki delovni organizaciji.
Za združitev bodo glasovali
tudi vsi naši upokojenci, saj so
le-ti skozi dolga leta svojega
življenja nabrali dragocene iz-
kušnje in najbolje vedo, koliko
je vredno zdravje. Upokojen-
cem naj še povemo, da zato ne
bodo prejemali nič manjših
pokojnin kot doslej, saj bodo
prispevali iz skupnega sklada
pokojninskega zavarovanja.
Prizadevanja za enotno obrav-
navanje kmečkega prebivalstva
na področju zdravstva bodo v
nedeljo potrdili tudi naši
obrtniki. Kmet in obrtnik sta
dejansko najbolj povezana, saj
drug drugemu opravljata usluge
in se tudi skupaj srečujeta na
trgu svojih proizvodov.
Vsa prizadevanja niso usmer-
jena samo v enotno zdravstveno
varstvo vseh ampak tudi v
povečanje ekonomske moči
našega kmeta in kmetijstva na
sploh da bo v bodoče doseglo
večjo produktivnost in tako
tudi stroške zdravstva v bodoče
nosilo samo. V zdravju je torej
moč našega napredka zato
'bomo v nedeljo in ponedeljek
vsi glasovali ZA.
jr
Dopolnjevanje izhodišča programa razvoja
Pod predsedstvom Danila MA-
STENA je bila v torek dopoldne 14.
novembra 1972 v Narodnem domu
v Ptuju skupna seja zbora delovnih
skupnosti SO Ptuj in plenuma
občinskega sveta ZSS Ptuj. Ob
izredno dobri udeležbi članov obeh
forumov so obravnavali osnovna
izhodišča za izdelavo srednjeročne-
ga plana razvoja občine Ptuj in
programa stanovanjske graditve za
obdobje 1972-76.
Po uvodni obrazložitvi Pranja
REBERNAKA, predsednika SO Ptuj
in Viktorja MAKOVCA, načelnika v
upravi SO Ptuj, sta bila oba foruma
seznanjena še s stališči in dopolnilni--
mi predlogi razširjene seje predsed-
stva občinskega sveta ZSS Ptuj,
izvršnega odbora občinske konfe-
rence SZDL, predsedstva občinske
konference Z MS Ptuj, ki so v obeh
dokumentih že razpravljali in s
sklepi L konference Zveze sindika-
tov občihe Pt uj.
V razpravi je več sodelujočih dalo
svoje pripombe, dopolnitve in
opozorilo na pomanjkljivo obravna-
vanje posameznih gospodarskih in
družbenih dejavnosti v osnutku
izhodišč. Po razpravi sta oba organa
soglasno sprejela predložena izhodi-
šča za izdelavo srednjeročnega
programa razvoja občine in gradnje
stanovanj z vsemi dopolnilnimi
predlogi.
Ločeno so glasovah o predlogu
sindikatov, da že v naslednjem letu
preidemo na 6 odstotni prispevek za
stanovanjsko graditev v vseh delov-
nih organizacijah in, da se dve
tretjini družbenih sredstev za
stanovanjsko gradnjo troši za
gradnjo družbenih stanovanj. Ta
predlog je bil sprejet z ogromno
večino, saj se je glasovanja vzdržalo
le 8 navzočih, proti pa ni bil nihče.
Prav tako je bil na skupni seji
soglasno sprejet predlog sindikatov,
da se v Ptuju ustanovi samoupravna
stanovanjska skupnost, ki naj
postane odločujoč pobudnik in
usmerjevalec ^adnje, dodeljevanja
in gospodarjenja s stanovanji.
Komisijo za volitve in imenovanja
pri SO Pt uj so zadolžih, da pripravi
predlog za iniciativni odbor samo-
upravne stanovanjske skupnosti.
Pod drugo točko dnevnega reda je
Jože VlDOVlC, direktor podružni-
ce SDK Ptuj poročal o delu te
institucije in opozoril delovne
organizacije na posledice, ki lahko
nastanejo v posameznih kolektivih,
ko se bodo po novem letu začeli
izvajati predpisi o likvidnosti delov-
nih organizacij na področju gospo-
darstva.
V razpravi so opozorili na več
pomanjkljivosti na tem področju, za
katere ne morejo biti odgovorne
'delovne organizacije. V nekaterili
podjetjih morajo določene vrste
reprodukcijskega materiala nabaviti
kar za eno leto naprej, če hočejo
redno proizvajati, ker jim trgovina
ne more jamčiti redne dobave. Pr i
tem so se vpraševali, kaj je boljše, ali
vložiti obratna sredstva v material,
ali pa tvegati, da bodo delavci zaradi
pomanjkanja materiala kak mesec
brez dela.
Po razpravi so sklenih, da se bodo
v gospodarskih delovnih organiza-
cijah sestali samoupravni organi in
družbenopolitične organizacije, ana-
lizirali položaj, v kakršnem se^
nahajajo in poskušali najti ustrezne'
F. FIDERŠEK
VREME
do nedelje, 26. novembra 1972.
Polna luna bo v torek, 21.
novembra ob 00.08.
Napoved: do 20. novembra bo
spremenljivo. Vmes so možne
izdatne plohe. Ker pa bo v na-
slednjih dneh hladen val zraka
zajel tudi naše kraje, je računati,
da bo > včasih snežilo do nižin.
Sneg, če bo padel, bo tudi hitro
skopnel. Na resen sneg lahko
računamo okrog 8. decembra
1972. V drugi polovici prihod-
njega tedna bo še nekaj dežja v
Italiji in zahodni Avstriji, pri nas
bo od 21. do 29. novembra lepo
vreme in ponovno topleje.
Alojz Cestnik
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 16. novembra I9]j
Nov komandant
ljubljanske
armadne oblosti
Franc Tavčar-Rok
Z ukazom vrhovnega komandanta
oboroženih sil SFRJ Josipa Broza
Tita, je postavljen za komandanta
ljubljanske armadne oblasti general
- podpolkovnik FRANC TAVCAR
-ROK.
Franc Tavčar je bil rojen 6. marca
1920 v Jaršah pri Ljubljani. V NOB
je sodeloval od 1941. leta in je
nosilec Partizanske spomenice. Je
član ZK od julija 1941. Med vojno
je opravljal vrsto odgovornih dol-
žnosti, med drugim je bil koman-
dant vojaškega področja, namestnik
komandanta 7. korpusa, pomočnik
načelnika glavnega štaba Slovenije.
Po vojni je opravljal odgovorne
dolžnosti od komandanta divizije in
načelnika uprave inženircev JLA do
načelnika štaba ljublj. armadne
oblasti.
Končal je najvišje vojaške šole. Je
nosilec odlikovanja narodnega hero-
ja in drugih vojnih in povojnih
odlikovanj. Je član komiteja konfe-
rence ZK za JLA.
Foto: S. Krševan
Konferenca ZK o programu
razvoja občine Ptuj
Na drugi seji občinske konference
ZKS Ptuj, ki je bila 7. novembra
1972, se je razvila obširna razprava
o izhodiščih za izdelavo srednjeroč-
nega plana razvoja občine in progra-
ma stanovanjske graditve v nasled-
njem petletnem obdobju. Gradivo je
pripravila skupščina občine Ptuj,
uvodno poročilo pa komisija za
družbeno-ekonomske odnose pri ob-
činski konferenci ZKS, ki ga je na
seji prebral predsednik komisije
Tone ŽAGAR. V tem poročilu je
med drugim navedel: ,
Komisija ugotavlja, da so pro-
gramska izhodišča za naložbe v
bodočem obdobju - tako za gospo-
darstvo kot negospodarstvo - po-
stavljena prenizko, ker ne upošteva-
jo realnih možnosti obstoječih go-
spodarskih organizacij. Zato je po-
trebna v programu razvoja večja
ambicija za hitrejšo rast, odločno
spreminjanje kadrovske strukture,
upoštevanje možnosti vlaganja kapi-
tala od drugod na osnovi kooperaci-
je in poslovno-tehničnega sodelova-
nja. Najpomembnejše v ptujski obči-
ni je, da imamo dovolj delovne sile,
s cesto Zagreb-Maribor in Šen-
tilj-Nova Gorica postajamo odprti
sodobnemu prometu, imamo dovolj
vodne energije in bogate kmetijske
zmogljivosti, kar vse pogojuje, da
bomo lahko hitreje napredovali;
potrebni so nam le smeh strokovni
kadri.
Predsednik SO Ptuj - Franjo
REBERNAK je v sovji razpravi
povedal, da z javno razpravo želimo
doseči podporo in pomoč vseh
subjektivnih sil v občini, samouprav-
nih organov in strokovnih služb v
delovnih organizacijah in krajevnih
skupnostih. Povedal je, da bodo
formirane posebne strokovne komi-
sije, skupine strokovnjakov za posa-
mezne gospodarske in družbene
dejavnosti. Od takega sodelovanja si
obetamo, da bo srednjeročni pro-
gram tudi realno pripravljen. Gre za
tvorno sodelovanje vseh dejavnikov
v občini, tako pri izdelavi kot pri
kasnejšem izvajanju programa. Sred-
njeročni program bomo sprejeli kot
dogovor, ki ga naj podpišejo skup-
ščina, zlasti pa morajo biti med
najaktivndšimi podpisniki nosilci
razvoja. Ce tega ne bomo dosegli,
bo srednjeročni program razvoja
občine ostal le kos papirja.
Marjan OSTROŠKO je konferen-
co ZKS Seznanil s predlogi in stabšči
predsedstva občinskega sveta ZSS
Ptuj, kije o izhodiščih že razpravlja-
lo.
Milan KRAJNIK je ocenil ptujsko
gospodarstvo kot zdravo, saj se je
razvilo z lastnimi sredstvi. Večje
širitve pa ni moglo doseči, ker mu je
manjkalo kapitala, ki ga ne more
zagotoviti dovolj niti ptujska banka.
Priliv kapitala od drugod je bil
minimalen, kar ima posledice počas-
nejše rasti. Manjka nam tudi kadrov,
ki smo jih po vojni ogromno
vzgojili, vendar so odšU drugam. Pri
preusmeritvi gospodarstva bo mora-
la imeti pomembnejšo vlogo tudi
ptujska banka.
Branko GORJUP je poudaril, da
smo lahko zadovoljni, da smo
končno dobili prvi osnutek izho-
dišč, ki jih bo treba dopolnjevati in
širiti na vsa področja, da bo postal
dober srednjeročni program razvoja
občine. Ponovno poudari, da so
osnova vsemu kadri na vodilnih
mestih, ki morajo biti strokovno
sposobni, idejno predani in samo-
upravljavsko misleči. Denar v Jugo-
slaviji je, odvisno je samo od
sposobnosti kadrov, kako ga priteg-
niti na naše območje. Poudaril je
potrebo po hitrem povezovanju in
poslovnem sodelovanju podjetij v
občini in tudi izven nje. To je naša
nenehna dolžnost. Z uveljavljanjem
delavskih amandmajev ustave o
oblikovanju temeljnih organizacij
združenega dela tudi odpade boja-
zen, ki je bila doslej glede dislocira-
nih obratov. Poleg drugih dejavni-
kov v občini bi pri tem moral imeti
pomembno vlogo tudi klub ptujskih
gospodarstvenikov. Ob koncu svoje
razprave je poudaril, da je prišlo do
premika v naši miselnosti, zato
moramo v tej smeri hitreje delovati.
Živahna in polemična razprava je
bila^ tudi o izhodiščih programa
stanovanjske gradnje v občini, zlasti
glede gradnje družbenih stanovanj
za delavce. Na osnovi celotne
razprave bo komisija sestavila kon-
kretne sklepe in predloge, ki bodo
napotilo nadaljnjim sestavljalcem
srednjeročneg^i programa razvoja
posameznim panogam gospodarstva
in na raznih področjih družbenih
dejavnosti.
F. Fideršek
KOMU JE RAZDEUENA POMOČ
Kakšno škodo so povzročile letoš-
nje poplave našemu kmetijstvu, je
bilo v javnih informativnih sredstvih
že dovolj povedanega.
Na pobudo upravnega odbora go-
spodarske zbornice Slovenije in
predsedstva republiškega sveta Zve-
ze sindikatov Slovenije je bil 8. av-
gusta 1972 ustanovljen Sklad soli-
darnosti za pomoč prizadetim ob-
močjem v severovzhodni Sloveniji.
V ta sklad se zbirajo sredstva iz 2 %
prispevka od čistega enomesečnega
zaslužka delavcev v delovnih organi-
zacijah in pri zasebnih delodajalcih
ter prispevki delovnih organizacij iz
sklada skupne porabe, samostojnih
obrtnikov in drugih samostojnih po-
klicev in občanov.
Po statutu sklada so sredstva skla-
da namenjena za neposredno pomoč
delovnim organizacijam, ki so jih
prizadele poplave in jim ogrozile
normalno proizvodnjo, za regrese v
kmetijstvu, da se ohrani normalno
gospodarjenje ter za oljnonajnujnej^
ših javnih komunalnih objektov in
naprav.
Občina Ptuj je pri omenjenem
skladu zaprosila za pomoč v znesku
2,410.250 din, predvsem za regrese
za semena, da bi se tako v čimvečji
meri ohranilo normalno gospodarje-
nje. Upravni odbor solidarnostnega
sklada je ptujski občini v drugi in
tretji tranši dodelil pomoč za regre-
se: _ _____
275.000 kg semenske pšenice po
1,00 din za kg
25.000 kg semenske koruze po
3,00 din za kg in
315.000 kg semenskega krompirja
po 0,80 din za kg.
Vsekakor je to znatna pomoč, če
upoštevamo, da v občini povprečno
letno porabimo 1,250.000 kg seme-
na pšenice, 125.000 kg semenske
koruze in 9.000 ton semenskega
krompirja in da v letošnjem letu
spričo poplav in neugodnih vremen-'
skih prilik sploh nimamo kvalitetne-
ga semena lastne proizvodnje in smo
v celoti odvisni od nakupa in oskrbe
od drugod.
V skladu z nastalo škodo po po-
plavah in ostalih vremenskih nepriU-
kah, upoštevajoč potrebe in pre-
usmeritev proizvodnje v družbenem
in zasebnem sektorju, so semena
razdelili naslednjim koristnikom:
Kmetijski kombinat Ptuj -
obrat kmetijstvo
Kmetijski kombinat Ptuj -
obrat kooperacija
Kmetijska zadruga Lovrenc
Mesokombinat Perutnina -
obrat kooperacija
Kmetijske organizacije so seme
pšenice razdelile v svojih poslovalni-
cah zasebnikom po predhodno pri-
pravljenih seznamih upravičencev,
ki so jih sestavili skupno s krajevni-
mi skupnostmi kmetijska pospeše-
valna služba in drugi krajevni dejav-
niki. Po enakih kriterijih se bodo
delila semena za spomladansko se-
tev. Za vse prejemnike regresiranih
semen se vodi posebna dokumenta-
cija, katero pošiljamo prek Sklada
za pospeševanje kmetijstva občine
Ptuj republiškemu solidarnostnemu
skladu v obračun.
iz navedenega sledi, da se pomoč
deU namensko za odpravo posledic
po vremenskih neprilikah v kmetij-
stvu, da je akcija kontrolirana in da
so odveč vsaki pomisleki in očitki,
da se kdorkoU okorišča na račun
solidarnostno zbrane pomoči.
Kmetijska služba
občine Ptuj
EKSPRESNI - KEMIČNI ČISTILNI
SALON
MAJDA DIMNIK
Potrčeva 8 — prej Ljutomerska — v ŽILAVCEVI
HTŠT. Ptuj
C enjenini občanom juesta Ptuja in okolice spo-
ročamo, da smo skrajšali irok kemičnega čiščenja
vseli vrst oblačil na tri dni. Y nujnih primerih tudi
v roku treh ur. Čistimo tudi koče, delovne obleke,
vseh \irst preproge, bunde, umetno usnje, zavese,
vse vrste sintetike in drugo.
Očiščena oblačila, ki so potrebna manjših po-
pravil. tudi krpamo, ožimo in širimo itd.
NON STOP - od 6. do 17. ure.
OB 29. NOVEMBRU - DNEVU REPUBLIKE,
VSEM NAŠE ČESTITKE!
jEDNIK — Četrtek, 16. novembra 1972
STRAN 3
SEJA 10 OK SZDL SLOVENSKA BISTRICA
/ DUHU PISMA TOV. TITA
Pred kratkim je bila v Slov. Bistri-
ci razširjena seja izvršnega odbora
Občinske konference SZDL Slov.
Bistrica, na kateri so v okviru pisma
tov. Tita kritično pregledali dejav-
nost v okviru SZDL bistriške občine
ju pokazali na nekatere probleme
ter nejasnosti v izvrševanju sprejetih
nalog.
Posebna pozornost seje je bila na-
menjena politični oceni trenutni si-
tuaciji in nalogam članov SZDL v
izvrševanju smernic iz pisma. Uvod-
ne misli in tudi oceno pretekle de-
javnosti v odnosu do novih nalog je
podal predsednik OK SZDL Slov.
Bistrice Avgust Vidmar, ki je opozo-
ril, da je bila dejavnost organizacije
v preteklem obdobju dokaj uspešna,
ob sprejetju nalog iz pisma pa bodo
niorah svoje delo še razširiti in od-
ločneje pristopiti k njihovi realizaci-
ji, predvsem na terenu.
Seja, ki se je za razliko od mnogih
podobnih, odlikovala po številu di-
skutantov, s tem pa tudi po urah,
katere so udeleženci presedeli na
njej, je prinesla več konkretnih za-
ključkov in smernic za bodoče delo
vseh članov.
Med pomembnejšimi so kritično
ocenili počasno dotekanje sredstev
za pomoč poplavljenim območjem,
ob tem pa so tudi opozorili, da to ni
posamezen primer, ko se sprejeti
sklepi rešujejo v praksi počasneje,
kot je to potrebno. Večkrat pa so
izpolnjeni tudi z zamudo. Zavzeli so
se tudi, da bi v bodoče namenili več
sredstev za dejavnosti v krajevnih
skupnostih. Sredstva na področju
komunalne dejavnosti pa bi kazalo
gospodarneje uporabljati.
Reševanju kadrovske politike v
občini bo potreba pristopiti smeleje
in predvsem načrtneje. Ob reševanju
tega vprašanja bo treba vključevati
več mladih in perspektivnih obča-
nov.
Precej pozornosti so namenili tudi
oblikam obveščanja, za katerega so
menili, da je v tej občini še vedno
pomankljivo in bo tako potrebno v
bodoče razmisliti tudi o novih in
uspešnejših oblikah, ki bodo pri-
stopnejše kar najširšemu krogu ob-
čanov. V tem okviru so obravnavali
tudi osnutek zakona o javnem obve-
ščanju.
Kljub temu, da je ob poplavah, ki
so bile v prvi polovici letošnjega leta
tudi v občini Slov. Bistrica pa ne ka-
žejo vsi enakega zanimanja za kar
najhitrejšo odpravo posledic poplav.
Tako so v občini uspeli do danes
zbrati okoli 70 odstotkov v ta na-
men predvidenih sredstev.
Med tistimi, ki svoje obveznosti
do poplavljencev še niso izpolnili, je
tudi nekaj delovnih organizacij in
zasebnih obrtnikov. Nerazumevanje
nekaterih kolektivov in posamezni-
kov je toliko bolj nerazumljivo, ker
je iz poročil mnogih slovenskih ob-
čin, kijih poplave niso zajele, mogo-
če razvideti, da so pri njih zbrali več
sredstev kot so sprva pričakovali.
Občinska konferenca SZDL Slov.
Bistrica je sklenila, da je treba v naj-
krajšem času poiskati vse tiste, ki
svojih obveznosti do pomoči po-
plavljencem še niso izpolnili in jih
poklicati na odgovornost.
VIKTOR HORVAT
V PTUJU ENOTNO ZA KANDIDATURO
ANDREJA MARINCA
V torek popoldne, 14. novembra
1972 je bila razširjena seja izvršnega
odbora občinske konference SZDL
Ptuj, na njej so sodelovali vodilni
predstavniki vseh drugih družbeno-
političnih organizacij, republiški in
zvezni poslanci ter predstavniki
večjih delovnih organizacij v ptujski
občini.	,
Predsednik občinske konference
SZDL - Zdravko TURNSEK je
najprej obrazložil kandidacijski po-
stopek za izbiro novega predsednika
izvršnega sveta skupščine SRS, ki ga
vodi SZDL. Nato je seznanil
navzoče s predlogom skupne seje
izvršnega odbora republiške konfe-
rence SZDL Slovenija in koordina-
cijskega odbora za kadrovska
vprašanja, kjer so predlagali kot
možnega kandidata za predsednika
republiškega izvršnega sveta Andreja
Marin ca, dipl. ing. agronomije, roj.
4. oktobra 1930 v Celju, sicer doma
iz Rogatca, znanega družbenopo-
litičnega delavca, sedaj sekretarja
sekretariata CK ZKS.
Vsi navzoči na seji so predlog
enotno podprli in soglasno predla-
gali ing. Andreja Marinca za
kandidata za predsednika izvršnega
sveta skupščine SR Slovenije.
O predlogu so v torek dopoldne
razpravljah tudi na skupni seji zbora
delovnih skupnosti skupščine obči-
ne Ptuj in plenuma občinskega sveta
ZSS rtuj. Ta forum v kandidacij-
skem postopku sicer nima pravice
glasovanja, vendar so kandidaturo
ing. Andreja Marinca enotno podpr-
li.
F. F.
Še boljše delo ZRVS v ormoški občini
Pred kratkim smo poročali o
pomembnem uspehu občinske orga-
nizacije Zveze rezervnili vojaških
starešin Ormož, ki je na republiškem
tekmovanju občinskih organizacij
woje vrste dosegla II. mesto. Minuh
četrtek pa so se člani odbora
občinske organizacije ZRVS Ormož
pogovorili tudi o svojih drugih
uspehih ter si začrtaU program dela
do konca leta. V skladu s pismom
tovariša Tita in izvršnega biroja
predsedstva ZK Jugoslavije bo treba
pričeti s pospešeno in močnejšo
družbenopolitično dejavnostjo orga-
nizacije. Člani zveze rezervnih
starešin bi naj bili tudi člani ZK.
Vsak rezervni starešina se mora
truditi, da bo sposobnost in
borbenost organizacije še večja.
Dejavnost mora teči nepretrgSno in
se izogibati vsakemu kampanjskemu
delu. Rezervni starešina mora biti
vzor drugim in mora biti aktiven
družbenopolitični delavec na tere-
nu. Rezervni starešine sicer že
sodelujejo v dejavnosti splošnega
ljudskega odpora na ravni občine in
predvsem v krajevnih skupnostih,
morali pa se bodo vključiti tudi v
Vso drugo družbeno in politično
delo v krajih svojega bivanja. Večjo
skrb bodo posvečali tudi kadrovanju
naraščaja za vojaške šole. Med
članstvom je potrebno več obvešča-
nja o delu v občini in svoje
programe še bolj dosledno uresniče-
vati.
Tako so si člani Zveze rezervnih
Vojaških starešin Ormož postavili
med svoje naloge več idejne vzgoje,
vključevanje v vsa dogajanja in
boljšo informiranost članstva. Cilj
teh prizadevanj pa je okrepiti delo
organizacije.
Med svojimi nalogami, ki jih
nameravajo izpeljati do konca
letošnjega leta, so zaključna tekmo-
vanja za najboljšo krajevno združe-
nje na območju občine. Občinski
odbor je že na začetku leta razpisal
tekmovanje. Krajevna združenja so
dobila posebne naloge, ki so bile
postavljene tako, da jih združenja
lahko do konca leta uresničijo.
Letošnje, lahko s prepričanjem
rečemo, zelo uspešno leto bodo
končali z rednimi izpiti članov
ZRVS in izdelavo ter sprejetem
programa dela za naslednje leto.
jr
Besede o mladini in ZK
v smislu priprav na 3. konferenco
ZK Jugoslavije, ki bo razpravljala o
položaju in vlogi mladine, so
ormoški komunisti na svoji minuh
seji občinske konference spregovoril
o svojih nalogah pri razvijanju
aktivne udeležbe mladine v struktu-
rah naše samoupravne družbe.
Obširno gradivo o tem je bilo že v
javni razpravi v osnovnih organi-
zacijah ZK in mladinskih aktivih.
Potem, ko je sekretarka komiteja
občinske konference ZK Terezija
Štefančič dipl. inž. podala uvodno
poročilo, se je razvila razprava.
VLADO OŽBOLT je spregovoril
o mladini v vzgojno izobraževalnem
procesu. Pomembno je, da pouk na
vseh šolah postane resnično vzgojni
proces z zelo jasno marksistično
usmeritvijo. Od mladega prosvet-
nega delavca pa ne smemo samo
zahtevati vzgojnosti in idejnosti
pouka, ampak mu je potrebno v vsej
vsebini dela nuditi potrebne jasne
usmeritve - kako naj obUkuje
odnos mladega človeka do družbe in
narave. Potem je povedal še nekaj
misli o mladini v krajevni skupnosti
in med drugim dejal, da mladine ni
na sestankih. Nerodno je govoriti o
mladih, če niso prisotni.
MILAN LUKACEK je podčrtal
potrebo po vključitvi mladine v naše
samoupravne organe in družbenopo-
htično življenje. Vsekakor bi bilo
potrebno tudi rešiti kadrovska
vprašanja družbenopolitičnih orga-
nizacij.
MIRKO NOVAK je dejal, da je v
delu članov ZK bilo premalo
konkretnosti. Samo poudarjanje, da
je odnos družbe in njenih subjek-
tivnih sil do mladine pomemben,
stanja nič ne spremeni.
LOJZE BALAŽIC je najprej
povedal, da so bili včasih zelo dobri
mladinski aktivi, ki pa so z
odhodom sposobnih mladih ljudi
ostali brez vodstev ter je tako
njihovo delo zamrlo. Med mlade se
je vrinilo mišljenje, da se po poroki
nima več kaj vmešavati v mladinsko
delo. Vsak član ZK bi tam do 25.
leta starosti moral biti aktiven član
MA na terenu. Imamo mnogo
mladih ljudi, posebno skrb je treba
posvečati tistim z nedokončano
osemletko, ki se sami od sebe ne
bodo vključili v aktiv ZMS. Mladim
ljudem, ki nimajo končane osnovne
šole, bi morali nuditi možnost, da jo
končajo in jim tako omogočimo pot
nadaljnega izobraževanja. Kadar
govorimo o mladini, nikakor ne
smemo pozabiti na telesno vzgojo in
delovanja raznih društev. Tu je
mladina aktivna. Najdemo jo tudi v
vseh mogočih organizacijah, le v
svoji je redkokje organizirana.
Posebno vprašanje je prostor, kjer bi
naj mladina razvijala svoje aktivno-
sti. Razhčne dvorane in sejne sobe
po naših krajevnih skupnostih so
prevzele starejše strukture ljudi.
GORDANA OŽBOLT - KORBA-
NOVA je med drugim povedala, da
je največji problem ormoške mladi-
ne pomanjkanje za delo zavzetih
ljudi, potem so tu finančne težave
in pomanjkanje časa za delo.
Izmed razpravljalcev je pojem
odgovornosti članov ZK prvi upora-'
bil Vinko Štefančič. Menil je, da je
bistveno vprašanje, kdo naj mladino
usmerja od osemletke naprej. Vsak
član Zveze komunistov bi moral
čutiti odgovornost za vzgojo mladih
ljudi
JR
POROKE:
Jože Zemljič, Vrhnika in Katarina
Ste bih, Zagorci 82; Jože Klaneček
Sedlašek 114 in Elizabeta Zajšek,
Stanošina 9; Danilo Gojkošek, Sp.
Hajdina 95; Antonija Zupanič,
Hajdoše 17.
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 16. novembra I9]j
UMRL JE MOŽ
V četrtek, dopoldne 2. novembra
se je med ptujskimi upokojenci
razširila vest, da je ponoči bela žena
iztrgala iz njihove sredine Leopolda
Pestotnika. Žalostna vest nas je
prizadela tem bolj, ker ješše nekaj
dni pred smrtjo opravljal v našem
društvu upokojencev odgovorno
delo računovodje. Ne mgremo
verjeti, da ga ni več med nami. Dragi
Polde, pogrešali te bomo mi,
posebno pa tvoja ljubeča žena
Angela in pa varovanka Matilda
Reševa, kateri si po izgubi v vojni oid
okupatroja umorjenih staršev kot
otroku nudil topel dom in lepo
vzgojo ter ji nudil vso pomoč do
poklica učiteljice in srečne žene -
matere. Kako rada bi se ti ona še
enkrat zahvalila za tvojo očetovsko
ljubezen in pomoč. Toda ti je več
ne slišiš.
Polde se je rodil 17. novembra
1902. leta v Šmartnem pri Kamni-
ku. Izučil se je za tesarja, vendar je
ta poklic opustil in ko se je poročil s
svojo Angelco, je leta 1930. nastopil
službo stražnika v Ptuju, ki jo je
vestno opravljal vse do okupacije.
Seveda, okupator tudi njemu ni
prizanesel in ko je zvedel, da ga
imajo ptujski Nemci in nemčuiji na
črni Hsti, je pobegiiil v svoj rojstni
kraj, kjer se je vključil v
Osvobodilno fronto kot obveščeva-
lec pod imenom „Izidor."
Po osvoboditvi se je vrnil v Ptuj in
služboval v podjetju Slovenske
gorice do upokojitve leta 1959.
Pozneje se je honorarno zaposlil kot
računovodja v društvu upokojencev
v Ptuju, kjer je vso ljubezen posvetil
delu in prijateljem upokojencem.
Bil je tudi vnet čebelar. Ker je bil
izučen v lesni stroki, si je sam
izdeloval .panje. Izmishl si je celo
novi tip A. Ž. panjev z znižanim
mediščem, ki se je na naših pašnih
razmerah dobro obnesel. Samo po
sebi je umevno, daje bil kot resen in
službeno vesten tudi zaveden član
čebelarskega društva Ptuj in je s
svojimi nasveti mnogo pripomogel k
napredku čebelarstva. Svoje čebeli-
ce je rad prevažal na Pohorje in ko
je ajda že medila, tudi na ajdovo
pašo, pozneje,pa, ko je že resno
zbolel, samo na kostanjevo pašo v
Haloze. Tudi čebelarji ga bodo zelo
pogrešah.
Polde dragi, zdaj te ni več. S
težkim srcem se poslavljamo od tebe
vsi tvoji tovariši upokojenci, ravno
tako tudi člani čebelarskega dru-
štva.
Kako priljubljen si bil v Ptuju, je
dokazala množica ljudi, ki te je
spremljala na tvoji zadnji poti.
V svojem življenju si izpolnil
stoodstotno svoje naloge, ki ti jih je
posebno po vojni naložila naša
sociahstična družba. Zato ti želimo
mirno in sladko spanje v ptujski
zemlji, saj si si v Ptuju ustvaril drugi
dom
Žalujoči ženki in varovanki tei
ostaUm sorodnikom pa izrekamo
naše globoko sožalje. Alojzij Tumpej
VSAKO TRETJE VOZILO OPOREČNO
Sekretariat za notranja zadeve SR
Slovenije že dober teden izvaja
akcijo tehnične kontrole motornih
vozil. Prvi rezultati so porazni, kajti
na vsakem tretjem vozilu, ki ga
srečamo v prometu, je moč odkriti
večjo tehnično napako, zaradi
katere je lahko ogroženo človeško
življenje. Največkrat so te napake
pokvarjene zavore, izrabljene gume,
pokvarjena svetlobna telesa in kretni
mehanizem.
Ker je vzrok večini teh napak
malomaren in neodgovoren odnos
voznika do prometa in njegovo
neznanje, smo se napotili na
oddelek za promet pri OS Ptuj, kjer
nam je načelnik oddelka Drago
Klobučar odgovoril na nekaj vpra-
šanj:
-	Katere so napake, ki jih naši
vozniki največkrat storijo?
„Toje največkrat objestna vožnja,
združena z malomarnostjo, izsiljeva-
nje, še vedno pa tudi alkohol, zaradi
katerega je vedno več nesreč."
-	Kaj menite o voznicah-
ženskah, zanje se trdi, da povzročijo
manj nesreč in da vozijo bolj varno
kot moški?
„T^žkih nesreč resnično ženske
povzročijo manj, ker manj divjajo
kot moški, so milejšega značaja in
imajo drugačen odnos do sodržavlja-
na. Tudi vožnje, na katere se
podajajo, so navadno krajše in manj
naporne. Med tem pa pri drobnejših
prekrških ni nikakršne razlike,
ponekod jih voznice storijo še več,
ker se v določenih situacijah slabše
znajdejo, kakor moški. Prirastek
žensk-voznic v Ptuju je okoli 20 %
glede na število prijavljenih moških
kandidatov."
-	Ker ste član in predsednik
izpitne komisije za voznice nas
zanima, katere so najbolj pogoste
napake, ki jih delajo vozniki, ko
polagajo teoretični del izpita?
„Omenil bi, daje že sam pristop k
učenju, kakor samo učenje na-
pačno. Vzrok temu je tudi veliko
pomanjkanje ustrezne strokovne
literature v slovenščini in se večina
orientira po Testni knjigi, iz katere
nihče ne pridobi večjega znanja;
temveč bi to učenje lahko imenovaU
čisto navadno papagajščino, pri
kateri se kandidati naučijo samo
odgovor „da ali ne". Glavne napake
v vprašalnem testu pri izpitu pa so:
neobvladanje križišča in voznega
reda v njih, kakor tudi pomanjkljivo
Drago Klobučar
znanje o pomenu prometnih zna-
kov."
-	Katere so glavne napake, ki jih
kandidati delajo pri izpitni vožnji?
»Vozniki iz Ptuja navadno tehni-
ko vožnje mnogo bolj obvladajo od
voznikov, ki se učijo na mestni
periferiji in po vaseh. Ravno tako
kakor pri testih, je tudi tu glavna
napaka neobvladanje trenutne situa-
cije v križišču."
-	Katere so napake in prekrški,
zaradi katerih je največ prijav s
strani organov za varstvo prometa?
„To so več ali manj znana dejstva,
kot so: slabe zavore, izrabljene
gume, neurejena svetlobna telesa,
potekh tehnični pregledi in promet-
na dovoljenja. Glede voznikov pa:
alkohol, prehitra vožnja in izsiljeva-
nje prednosti, nepravilno parkiranje,
nehumanost, nepravilen odnos in
uporaba kratkih in dolgih luči."
-	Kaj menite b vpeljevanju
prometne vzgoje v šole?
„0 tem bi govoril drugič, ker je o
tem sklican sestanek posebne komi-
sije, ki bo razpravljala o tem
problemu."
-	In kakšen je procent porasta
prometnih nesreč v naši občini v
zadnjih letih?
„ZELO PORAZEN in zaskrblju-
joč! Leta 1969 je bUo 628
prometnih nesreč, leta 1970 že 693
nesreč in leta 1971 849 nesreč,
letos pa jih bo še precej več."
Foto: Kosi
Delegati
za III. konferenco
ZKJ .
Na seji občinske konference ZKS
Ptuj so bili soglasno izvoljeni trije
delegati za II. konferenco ZK
Jugoslavije. Za to konferenco se vob
na vsakih 5000 članov ZK le enega
delegata. Zato so se območja
medobčinskih svetov ZKS Koroške,
Maribora in Pomurja sporazumela,
da bodo skupno na občinskih
konferencah ZKS izvolili te delega-
te, prav tako so se tudi sporazumeli
o skupnih kandidatih. Izvoljeni so
biH:
1.	Slavko GERIC, star 24 let,
pomočnik sekretarja komiteja kon-
ference ZKS visokošolskih zavodov
v Mariboru;
2.	Ivan REPIC, star 24 let,
mehanik pri PTT v Murski Soboti in
3.	Stanislav ŠAJN, star 23 let,
strojni ključavničar v podjetju
Primat v Mariboru.
Tretja konferenca ZKJ bo raz-
pravljala predvsem o nalogah ZK v
razvijanju aktivne udeležbe mlade
generacije v graditvi samoupravne
socialistične družbe, zato je tudi
prav, da so z območja severovzhod-
ne Slovenije bili izvoljeni za delegate
mladi in družbeno aktivni komunisti.
F. F.
TP IZBIRA POMAGA
V	Tedniku smo že poročali, da je
darovalo TP Izbira iz Ptuja pred
nedavnim za izgradnjo kirurgičnega
oddelka pri splošni bolnišnici v Ptu-
ju 1 milijon (sto milijonov) S din).
K tej veliki solidarni pomoči je Izbi-
ra primaknila te dni še štiri avtoma-
tična vrata s fotocelicami v vredno-
sti okoU 120.000 din. Vrata bodo
montirali v novem kirurgičnem od-
delku. Vrata, ki sodijo v sodobno
opremo bobiišnice, je podjetje na
lastne stroške prepeljalo iz Nemčije.
TP Izbira pa se je te dni izkazalo
še z eno solidarno pomočjo, ki jo je
namenilo ptujski postaji milice. De-
lavcem javne varnosti so izročili nov
fotokopirni aparat v vrednosti okoli
24.000 din. Pri Izbiri so nam pove-
dali, da so darovali fotokopirni apa-
rat v skrbi za olajšanje dela delavcev
ptujske postaje milice.
Izbira, ki ima patronat nad osnov-
no šolo v Vidmu pri Ptuju bo kot
vsako leto doslej, tudi ob letošnjem
novem letu obdarila vse učence pa
tudi učitelje te šole. Ob koncu šol-
skega leta so z lepimi darili nagradili
vse odličnjake, najbolj socialno
ogroženim učencem te šole pa so
podarili oblačila.
Izbirina pomoč je segla pred ne-
davnim tudi v Veliki Okič v Haloze.
Ostarelima zakoncema Kmetec, ki
živita v skromni in razpadajoči hiši,
so darovali leseno ostrešje in ploče-
vino za popravilo in prekritje hiše.
Posamezni člani kolektiva so prispe-
vali denar tako, da so kupili ostareli-
ma zakoncema tudi nekaj oblačil,
posteljnino in nekaj hrane.
V	imenu vseh, ki jim je solidarno
in humano pomagalo TP Izbira, se
kolektivu javno zahvaljujemo.
jEDNIK — Četrtek, 16. novembra 1972
stran 5
AKCIJA ZA ZAŠČITO ŠOLARJEV IN
DIJAKOV V PROMETU - NEVARNOSTI
OB NOVI HITRI CESTI ZAGREB-MARIBOR
Na nedavni seji sveta za preventiv-
no vzgojo v cestnem prometu pri SO
Ptuj so razpravljali o aktivnem
pričetku prometne vzgoje na šolah s
pomočjo strokovnih filmov, preda-
vanj in slik. Razpravljali so tudi o
problemih in nevarnosti, ki se bodo
pojavile s otvoritvijo nove hitre
ceste Maribor-Ptuj-Zagreb.
Na o^em ptujskem področju bo
zajetih v ta program 29 osnovnih
šol, program prometne vzgoje pa bo
zajel tudi šole v Ormožu, tako da bo
skupno število 35 zajetih šol.
Komisija za prometno vzgojo je
na sestanku določila plan dela za
svoje člane in sodelavce, ki bodo te
šole obiskali in na njih imeli
predavanja in posvetovanja. Drago
Klobučar je poudaril, da je naprej
treba postaviti stik z vodstvi šol in
organizirati najprej roditeljske se-
stanke, na katerih bi starše in
učitelje seznanih z akcijo, hkrati pa
bi s tem tudi njih zajeli v program
prometne vzgoje in jih opozorili na
nevarnosti v zvezi z novo hitro
cesto. ^
Na novi hitri cesti bo dovoljen
promet samo vozilom, ki razvijejo
hitrost nad 50 km na uro. Promet
kolesom in neregistriranim motocik-
lom, vpregam in traktorjem bo
prepovedan. Pešci bodo lahko
uporabljali cesto le ni označenih
predelih. Hoja po cesti bo prepove-
dana. Največja hitrost bo okoli 100
km na uro. Na cesti bo ustavljanje
vozil prepovedano, zato bo potreb-
no še mnogo dela, da bodo urejena
avtobusna postajališča izven cesti-
šča, ki jih sedaj še ni.
Ker je - nova cesta razdelila na
desetine posestev in naselij in ker
nadvozi, kakor prehodi še niso
urejeni, bo marsikateri od občanov
prečkal cesto ali prek nje vozil
vozove in stroje, kjer se mu bo
zljubilo in kjer mu bo bliže. Vendar
bojazen, da bo zaradi tega mnogo
prometnih nesreč ni edini vzrok za
ustanovitev tega sveta in za njegovo
dejavnost. V Ptuju imamo mnogo
kritičnih prehodov prek ceste, ki jih
prečkajo šolarji na poti v šolo. Tudi
to je eden izmed vzrokov za
pospešitev prometne vzgoje na
šolah, ki je sedaj preskopa in kateri
je v učnem programu namenjeno 16
štiri ure. V Ptuju imamo več zelo
nevarnih prehodov, kjer se je že
zgodilo mnogo prometnih nesreč, in
sicer: Pod dravskim mostom v parku
in pri prehodu prek železniške
proge, kjer je dvojno križišče, na
Ormoški cesti so tri problematična
mesta: pri združitvi kolesarske steze
s cesto, prehod pri gostilni Lužnik
in velika grmičevska zarast med
pločnikom in cesto, ki zmanjšuje
pregled nad odvijanjem prometa.
Mnogi občani in učitelji se
pritožujejo nad milico, ki ob urah,
ko gredo gredo šolarji v šolo in
domov, na kritične prehode ne
pošlje svojih uslužbencev. Kljub
začrtanim prelazom vozniki navad-
no izsiljujejo prednost in zelo neradi
Ustavljajo pred šolarji na poti v šolo
in domov.
Komisija misli, da je potrebno, da
se bo v to skupno akcijo prometne
vzgoje vključila tudi milica, kajti
človeka je važno učiti, nadzorovati
in opozarjati od njegove mladosti
dalje. Jože Korošec smatra, da z
kaznijo pri otroku ne dosežeš
mnogo, kajti otroci se prometnih
predpisov hitro naučijo in znajo
dobro ločiti pravilno od napačnega,
vendar v praksi tega ne delajo, ker
tega od njih nihče ne zahteva niti ne
kontrolira. To bi bila dolžnost
milice. Prometna vzgoja je sedaj
zajeta v tehnični pouk, kjer
obravnavajo tudi obvezno opremo
vozil, predvsem koles. Toda med
kolesi učencev je komaj vsako 10.
pravilno opremljeno. Pri vožnji ne
upoštevajo pravil, čeprav jih pozna-
jo. Vzrok temu je v tem, ker otrok
zna že nekaj let nepravilno voziti
kolo v prometu, preden ga mi
pričnemo učiti o prometnih pravilih
in zakonih. Prometna vzgoja bi se
morala začeti že v prvem razredu,
- če bi želeli doseči boljše rezultate.
Morda so pri tem nekaj krive tudi
šole, ki prometni vzgoji posvečajo
premalo pozornosti. Vse šole so bile
že večkrat obveščene, naj opozarja-
jo svoje učence, kako se vozi s
kolesi in naj pazijo ali so kolesa
vozna, vendar tega šole niso
upoštevale, niti na okrožnico ni bilo
odziva.
Komisija za prometno vzgojo je
sklenila, da bo šolam poslala nov
dopis v zvezi z vožnjo s kolesi,
sedanji sprejeti program pa je
sledeč:
Izdelali bodo 35 steklenih omaric
v velikosti 1 x 1,2 m, ki jih bodo
pritrdili v šolah. V njih bodo
kartoni, na katerih bo Franc
Langerholc izdelal sHke posnetkov
iz prometne nezgodne kronike, ki
naj bi opozarjale, kaj se zgodi, če se
ne upošteva prometnih predpisov.
Kartoni s slikami bodo različni in
jih bodo med šolami postopoma
zamenjevali. Organizirali bodo rodi-
teljske sestanke v šolah, takoj nato
pa pričeh s predavanji in predvajanji
vzgojnih filmov. Filmov je 20 in so
razdeljeni po starostni stopnji. Šole
naj bi pregledovale vsaj enkrat
mesečno, če so kolesa dijakov
vozna.
Predsednik komisije. Vlado Stum-
berger je izjavil, da bodo omarice v
kratkem gotove, izdelala pa jih bo
OS Cirkulane. Komisija smatra, da
je problematično tudi sodelovanje s
•srednjimi šolami, oziroma ki ga
sploh ni. Na teh šolah prometne
vzgoje ni, vendar bi bila ravno tako
potrebna. Menijo, da bi jo bilo
najlažje vključiti^v pouk predvojaške
vzgoje, ki je na vseh teh šolah.
Na sestanku je bil dan zanimiv
predlog, ki bi lahko dobil splošni
republiški značaj in pomen ali pa
vs^ občinski.
Šole naj bi vsem dijakom in
učencem začele izdajati »mladinsko
vozniško dovoljenje", ki bi dijak
uporabljal v prometu in brez
katerega ne bi smel voziti kolesa ali
motocikla in podobnih neregistrira-
nih vozil. Izkaznico bi izdali, ko bi
otrok pokazal določeno znanje iz
prometnih predpisov. Kolikor imet-
nik izkaznice ne bi upošteval
predpisov in bi kršil prometna
pravila, bi mu izkaznico začasno
odvzeli in bi moral ponovno
opravljati izpit iz prometnih predpi-
sov. S tem bi dijake prisihli, da bi
začeli upoštevati prometne predpi-
se. Drago Klobučar je obljubil, da
bo o tem predlogu obvestil
republiški svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu. V
kolikor republika tega ne bi osvojila,
bi pa lahko to izvaj^e šole, ki bi od
svojih dijakov zahtevale določeno
G^adaljevanje na 13. strani)
Bron za hotel Ormož
Razmeroma mladi kolektiv ormo-
škega hotela je na XX. jubilejnem
gostinsko turističnem zboru gostin-
skih delavcev Slovenije dosegel
izreden uspeh. Zbora se je udeležilo
62 hotelov s področja naše republi-
ke. Srečanje je bilo v dneh od 25.
do 28. oktobra v hotelu „Metropor'
v Portorožu.
Kolektiv hotela Ormož se je letos
prijavil prvič. Sodeloval je v skupini,
ki je tekmovala v pripravi narodnih
pogrinjkov. Kvalificirani gostinski
delavki ormoškega hotela Danica
Mere in Marija Košič sta pripravili
pogrinjek z naslovom „Martinova-
nje" in v svoji skupini zasedle III.
mesto in dobili bronasto odličje z
diplomo. Priznanje velja seveda
celotnemu kolektivu hotela Ormož,
tekmovalkama pa še posebej, "p^ca
odličja podeljuje republiški odbor
sindikata delavcev storitvenih dejav-
nosti Slovenije.
V pogovoru z Danico Mere smo
izvedeli, da s kolegico nista imeli
preveč treme, ker sta bili prepričani,
da ne bosta dosegli kakšnega večjega
uspeha. Sodelovali so namreč relo
znani hoteli naših turističnih sre-
dišč, ki razpolagajo z mnogo
dragocene opreme, zato je njun
pesimizem bil toliko večji. Res je,
da tudi Ormožanci niso šli na
tekmovanje praznih rok. Pripravljali
so se sicer kratek čas, vzeli pa so
najboljše, kar hotel zmore. Odločili
so se za enostavnost in uspeli. Prav
piavi pregovor, da-je genialnost v
enostavnosti. Mogoče je tudi ta
primer ta rek potrdil.
jr
Nekateri sklepi so ostali samo na
papirju
Pred nekaj meseci je bil v okviru
Kmetijskega kombinata KZ Slov. Bi-
strica ustanovljen obrat kooperacije
kmetijskih proizvajalcev. Ob tej pri-
ložnosti so predstavniki Kmetijskega
kombinata in novoustanovljenega
kooperacijskega obrata, ki ga sestav-
ljajo zasebni kmetovalci z območja
občine Slov. Bistrica, že pred petimi
meseci ustanovili upravni odbor, ki
pa se še ni sestal.
Podobno zatišje pa velja tudi na
ostalih področjih delovanja kombi-
nata do kooperacijskega obrata, za
katerega Kmetijski kombinat ne ka-
že dovolj zanimanja, kljub velikim
prizadevanjem članov obrata, zaseb-
nih kmetovalcev.
Sekcija za kmetijstvo pri OK
SZDL Slov. Bistrica je na eni zad-
njih svojih sej ugotovUa in tudi ute-
meljila svoje trditve o nerazumeva-
nju Kmetijskega kombinata za svoj
kooperacijski obrat. Med najbolj
vidnimi utemeljitvami pa so omenili,
da še do sedaj niso bila razdeljena
osnovna in obratna sredstva, kljub
temu, da je od ustanovitve poteklo
že precej mesecev. Prav tako še ni
urejeno, da bi bila direktor in raču-
novodja kooperacijskega obrata vo-'
dibii osebi. Do zadnje seje sekcije za
kmetijstvo pri OK-SZDL Slov. Bi-
strica ni bil sprejet finančno-prg-
izvodni plan za leto 1972.
Pri KK KZ Slov. Bistrica že daljše
obdobje np uspejo najti ustreznih
kreditov za kreditiranje dejavnosti
obrata. Člani obrata iz takšnega po-
slovnega sodelovanja smatrajo, daje
obrat kmetijske proizvodnje, ki bi
lahko ob uspešnejši politiki sodelo-
vanja s Kmetijskim kombinatom v
veliki meri izboljšal položaj kmetij-
stva na območju občine do sedaj
storil veliko premalo. Na posamez-
nih področjih pa so sprejeti sklepi
ostali samo na papirju.
Viktor Horvat
Izredno 50 % znižanje cen
plašče v za 4- do 12-letne otroke.
Plaščke po 112.70 do 147.60 din, kakor vsa času
primerna oblačila v veliki izbiri in po konkurenčnih
cenah vam nudi
trgovina CICIBAN,
Prešernova ul. 1 v Ptuju
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 16. novembra I9]j
Klic v neznano
Vsak letni čas se lahko pohvali s
svojimi lepotami, gotovo pa sta
pomlad in jesen z lepotami narave
najbolj bogati. V teh mesecih se
ljudje pogosteje kot navadno od-
pravljajo v gozdove ali parke. Tega
pa žal za mestni park v Slov. Bistrici
ne moremo trditi. Svoj čar nudi ta
park predvsem v poletnih mesecih,
predvsem pa v vročih dnevih, ko
predstavljajo gosta gabrova drevesa
edinstveni • „tuner , v katerem
najdejo zatočišče prebivalci Slov.
Bistrice kakor tudi obiskovalci
mesta pred veliko vročino.
Jesenski obisk v mestnem parku,
ki v poletnih mesecih predstavlja
pravi raj za ljubitelje hlada pa je v
jesenskih mesecih klavrna podoba
zanemaijenosti. V posušeni travi je
mogoče opaziti precejšnjo nesnago,
ki se nabira tudi več mesecev. Telko
je najti še kakšno klop, ki ne bi
spominjala na razvalino. Najbrž bi
bilo treba tudi misliti na obnovo
drevoreda, saj je že sedaj opaziti v
njem* precejšnje „luknje", ki pred-
stavljajo začetek konca, če ne bo
nikdo pristopil k reševanju tega
evropsko pomembnega gabrovega
drevoreda ob pravem času.
Veliko je bilo že pisanega in
izrečenega na „račun" potreb po
ureditvi tega parka, vse pa je
naletelo na gluha ušesa zanj
odgovornega ah pa tega sploh ni?
Foto in tekst
Viktor Horvat
TEŽKI UČNI IN DELOVNI POGOJI
NA POSEBNI ŠOLI V PTUJU
(3. nadaljevanje)
Otroci Posebne šole se ne
sreč.ujejo samo s problemi doma ali
v rejništvu, imajo jih tudi v šoh.
Pravih učbenikov za te šole sploh ni,
temveč si morajo program zase in za
otroke sestavljati učitelji, ki ga
razmnožijo na ciklostil ali podobno.
Obstaja čitanka, vendar premnogi
nimajo denarja fiiti za to edino
knjigo. Isto velja za zvezke.
Premnogim staršem teh otrok je
vseeno, kaj je s temi otroci. Ne
samo, da se ne zanimajo za njihovo
šolanje in da bi ga kdaj podprh,
temveč se neredko zgodi, da jim
celo branijo iti v šolo.
Neka mati iz Velike Vamice je
rekla, da raje „zapufa grunt", kakor
da otroka pošilja v šolo. Na začetku
šolskega leta je nekatere potrebno
dobesedno prositi, da pošljejo
svojega otroka v šolo.
Kolikor po vseh pismenih posre-
dovanjih ni moč dobiti učenca v
šolo, njegove starše predajo sodniku
za prekrške. Sodno posredovanje je
do skrajnosti neučinkovito iz dveh
razlogov, ker je denarna kazen
minimalna in ker se vsak proces
predolgo zavleče.
Odziv staršev na roditeljske
sestanke je slab, čeravno .so le
dvkrat letno. Stik s starši šola
največkrat doseže, ko njihova
socialna delavka obišče domove
učencev.
Ce se želi doseči uspeh pri vzgoji
teh otrok, je zelo važno, da
predavatelj otroka pozna iz vseh
vidikov, najbolj važen pa je izvid
komisije, ki te učence opredeli in
kategorizira. Kljub mnogim urgen-
cam Center za socialno delo šoli še
ni izstavil 150 izvidov o teh otrocih.
Tako se gredo predavatelji „slepe
miši", ker ne vedo, s kom imajo
opravka in kakšno pot izobraževanja
in šolanja bi s posameznim učencem
ubrali.
Marsikateri Ptujčan nič ne ve o tej
šoli, čudno pa je, da organizacije, ki
bi ji bile dolžne pomagati, to šolo
ignorirajo. Ob raznih prireditvah,
proslavah, kome mo racij ah, pionir-
skih srečanjih in tekmovanjih gredo
organizatorji mimo te šolske ustano-
ve. Otroci, ki obiskujejo to šolo, so
zbrani po enem osnovnem kriteriju,
za katerega pa je lahko več vzrokov.
V posebno šolo hodijo učenci, ki ne
morejo slediti normalnemu pouku v
rednih osemletkah. Vzrokov za to je
lahko več. Lahko so bolezenski,
neozdravljivi, vendar glavni vzrok
večine je zaostalost, iz katerega
otrok izhaja in zaradi česar težje
dojema normalen pouk; čeravno se
lahko prav vsega nauči, vendar
potrebuje zato več časa. Drugi
vzrok je težak socialni položi
družine, iz katere izhaja, podhranje-
nost v njegovem otroškem razvoju,
zaradi katere tudi duševno zaostane,
vendar se da s pravilno vzgojo in
primernim okoljem marsikaj izgub-
ljenega nadoknaditi". Tretji vzrok je
dkoholizem v družini, na katerega
navajajo tudi otroka. Starši veči-
noma delajo na polju in malemu
otroku dajeja alkohol zato, da jih
pri delu ne moti in jim ne nagaja,
kerje od alkohola omamljen in
večinoma spi. Pijan otrok tudi ne
čuti lakote, ki je pri njih tako česta.
Vzrokov, zakaj pride otrok v
posebno šolo je več, toda danes
mnogi ne bi bili v njej, če bi odrasli
v drugačnem okolju. Tudi ob teh
pogojih šola na te učence ne more
imeti velikega vpliva, kajti po
peturnem šolanju in poskusu pre-
vzgoje, se ti ponovno vračajo v tisto
okolje in tiste nezdrave razmere,
zaradi katerih so postali takšni.
Starši tem otrokom ne morejo dati
nikakršne podpore pri učenju in
podobno, kajti najmanj 60% jih je
prav tako razvojno prizadetih.
Določen napredek in uspeh pri
šolanju in prevzgoji teh otrok bi bil
možen le v šoh internatskega tipa,
kjer bi bih otroci tudi na stanovanju
in bi imeli stalno oskrbo in kontrolo
s strani psihologa ter predavateljev.
Le malo je posebnih šol, ki ne bi
imele svojega internata in takšno
imamo tudi mi v Ptuju.
Se nadaljuje
jEDNIK — Četrtek, 16. novembra 1972
stran 7
Blagovnica Panonije v centru pozornosti
Ko smo Ptujčani v avgustu ob
občinskem prazniku dobili novo
veleblagovnico Panonije, smo meni-
li, da je ta objekt za ptujske razmere
prevelik in nepotreben. Večina je
sklepala napačno, kajti blagovnica je
v preteklih treh mesecih ustvarila
prometa nad milijardo in pol starih
dinarjev in je dnevno obiskana celo
nad povprečjem, če pomislimo na
to, da je v Ptuju še mnogo drugih
trgovin, ki nudijo enako blago.
Preteku petek in soboto je
blagovnica organizirala tretjo mod-
no revijo konfekcije, ki jo nudi
svojim ^trošnikom. V obeh dneh si
je revijo ogledalo okoli 1000
občanov. Revija je bila v blagovnici
in je obiskovalcem prikazala pred-
vsem novosti letošnje jesenske in
zimske konfekcije. Zanimivo je, da
že na reviji ob otvoritvi, nato v
Markovcih in sedaj, kolektiv ni
pozval profesionalnih manekenov,
temveč so jih nadomestili kar člani
lastnega kolektiva. Ker sem imel
priložnost spremljati že več podob-
nih revij, sem prišel do zaključka, da
ti amaterji pri gledalcih dosežejo
večji učinek, ker kljub svoji
amaterski togosti ustvarijo bolj
dostojanstven vtis kakor profesio-
nalci. Tudi s finančne strani so
lastni „m^ekeni" bolj priporočljivi,
ker se podjetje izogne nepotrebnim
izdatkom. Tudi ostala naša trgovska
podjetja bi lahko pri svojih revijah
najela domače fante in dekleta, ki
niso nič manj lepi od tistih, ki so jih
do sedaj vabili iz Maribora za visoko
ceno. Isto velja tudi za ansamble, ki
spremljajo revije. V ptujski občini
jih je „samo" .56, torej bi se dalo
izbirati, le če bi hoteh.
Ob peticovi reviji je blagovnica
Panonija pripravila nekaj ;iagrad za
vse tiste obiskovalce, ki so bih rojeni
na dan njene otvoritve, ob sobotni
prireditvi pa za vse tiste, ki so bih
rojeni na dan te modne revije.
V soboto je blagovnica dobila še
zadnji sestavni del svojih klimatskih
naprav, to je agregat za hlajenje v
letnem času; isti dan so omenjeni
agregat tudi montirali na predviden
prostor na strehi veleblagovnice. Ker
je za to bil potreben žerjav in ker je
zadeva precej težka in velika, se je v
tem času nabralo okoh veleblagov-
nice precej radovednih občanov in
nekdo je dejal: „Še malo, pa jih bo
tohko kot ob otvoritvi."
Ker vsak žeh o novi stvari zvedeti
čim več, sem tudi jaz ustavil nekaj
potrošnikov, ki so nabavljali v novi
blagovnici in jim postavil dve
vprašanji in sicer: kaj je v novi
trgovini najbolj zanimivo in privlač-
no, ter kaj pogrešajo in bi želeli, da
podjetje še uvede v blagovnico.
Na prvo vprašanje je večina
odgovorila, da so v blagovnici več ali
manj zastopani skoraj vsi artikli
široke potrošnje, kar kupcu prikraj-
ša pot od trgovine do trgovine.
Mnoge privlačijo tekoče stopnice in
parkimi prostor, ker se pred
trgovino lahko pripelješ z avtom.
Mladino privlači pepsi bar in sicer za
to, ker je cenejši od drugih lokalov.
Večina smatra, da sta najbolj
popolno opremljena otroški oddelek
in samopostrežba, ki je trenutno v
Ptuju najbolj obiskana. Gospodinje
navdušuje sobotna popoldanska
prodaja, ko so ostale blagovnice
zaprte.
Stvari, ki bi jih kupci želeh in jih
pogrešajo, je kar precej, navedel
bom pa le tiste, ki so že v planu in
ki jih je še moč dodati, kajti mnoge
so vezane na prostorski prostor.
blagovnice pa ni moč raztegniti kot
kos gume.
Mladina si žeU v pepsi baru
glasbenega avtomata, vendar ne po
takšni ceni kot v hotelu. V
poletnem času bi bili potrebni vsaj
trije avtomati za sladoled. Mnoge
gospodinje bi želele, da bi bila vsaj
samopostrežba odprta dve uri tudi v
nedeljo dopoldne. Istega mnenja so
za pepsi bar, ki je ločen od trgovine
in bi lahko ob nedeljah nemoteno
posloval, predvsem pozimi, ko se
občani zbuajo v lokalih. Ker je v
blagovnici skoraj vse, bi lahko našli
tudi prostor za tekstilno metersko
blago. Zmanjšati bi morah prostor
za pohištvo. Ker so v Ptuju velike
težave s popravilom čevljev in
izdelavo ključev, za kar se običajno
čaka tudi po mesec pri privatnikih,
bi trgovina lahko imela, kot
veleblagovnice drugod, expres čev-
ljarja in ključavničarja. Mamice pa
se najbolj jezijo na projektanta in
inženirja, ki ni pomislil, kam z
otroci, ko one nakupujejo in karrt z
otroškimi vozički. Neki ženi so ga
ukradh pred blagovnico. Mnogi
nestrpneži, verjetno tisti, .ki se
prihajajo v trgovino le vozit s
tekočimi stopnicami, pa že komaj
čakajo, da se bodo postavile tekoče
stopnice v nasprotni smeri, da jim
ne bo potrebno navzdol pešačiti.
To je bilo nekaj mnenj naših j
občanov o novi veleblagovnici v
Ptuju in verjetno jim bodo prej ali
slej tudi ugodili, saj je blagovnica
namenjena njim, seveda pa so zato
potrebna velika finančna sredstva.
Zavedati se moramo, da Ptuj ni
Ljubljana. Vedeti moramo tudi to,
da se navadno zelo potegujemo za
tisto, česar nimamo, ko pa dobimo,
rečemo, da ni bilo potrebno in
kritiziramo.
ŽETALSKA OSNOVNA ŠOLA
Hladen jesenski veter raznaša
rumeno Ustje po žetalskih hribčkih
in obsipava samotne domačije, ki so
se doslej skrivale za krošnjami
dreves. Tudi kmetje skrbno posprav-
ljajo letos skromne pridelke. Narava
postaja pusta, pripravljena na zimski
počitek. Vasice so na zimo
pripravljene.
Le mi žetalski učenci ne vemo,
kako bomo preživeU bližajočo se
zimo. Pred enim mesecem smo se
seliU iz naše dotrajane učilnice.
Sicer vam opišem dogodek, ki se
nam je pripetil.
Ko smo prišU učenci 7. razreda
neko jutro v šolo, smo izvedeU
neveselo novico. Tovariš ravnatelj
nam je za dobro jutro voščil:
„Tako, danes pa se boste odseUU v
dvorano. Tam se boste odslej učiU."
UprU smo vanj radovedne oči, kaj
to pomeni. Tovariš ravnatelj pa je
nadaljeval: „Ne morete se učiti v
razredu, ker se lahko kmalu usuje
strop. To nam bodo hitro popraviU,
do tedaj pa se boste učiU v
dvorani."
Kar pri srcu nas je zazeblo, ko
smo izvedeh, kaj nas čaka. Morali
smo se odseliti v dvorano. Od tega
dogodka je minilo že več kot mesec
dni, mi pa si še vedno nabiramo
znanje in zmfzujemo v hladni
dvorani. Zdi se nam, da se bomo
morah zopet seUti, kajti tukaj se
strop tudi slabo drži. V šoU tudi ni
opaziti, da bi kaj urediU, pa saj to ne
bo stalo toUko kot obnova celotne
šole.
Sprašujemo se; kaj bo z nami in z
našim učnim uspehom? Živimo že
v tako slabih socialnih razmerah,
zdaj pa še to! Hudo je za nas
učence, ki se tresemo od mraza, pa
tudi tovariši učitelji bi morah biti
maratonski tekači, da bi lahko
tekaU v obe šoU in k nam v dvorano.
Tudi učiteljev primanjkuje, kar je
v nasprotju z ostrimi šolami, kjer se
nabira veliko več učiteljev okrog
učnih mest. Sprašujemo se tudi:
,,Kdo pa bi hodil na tako učno
mesto, saj je v ptujski okoUci mnogo
boljših pogojev za učenje kot v
Žetalah."
Morda bo kdo menil, saj imajo
dvorano, pa godrnjajo, pridite bralci
in videU toste staro prosvetno
dvorano, kjer se odvija pouk,
sestanki in vse, karjje množičnega
značaja!
Pravimo, da moramo odpravljati
socialne razlike, kdo jih bo pa nam
zmanjšal? Naše šole ne moremo
primerjati z ostaUmi v občini.
Tu vlada nered, pa se nihče zanj
ne zmeni.
Vsi pionirji osnovne šole v
Žetalah prosimo, naj se nas nekdo
usmiU, pripelje nekaj tramov in
podpre našo učilnico, ki nam bo
zopet postala topel dom in prostor
za vzgojo in izobrazbo.
Vse bralce lepo
pozdravljajo pjoniiji
osnovne šole Že tale.
P. S. uredništva:
V zvezi s popravilom šole v
Žetalah smo še na pristojnem mestu
zanimali v ponedeljek, 13. nov.
1972 ter izvedeli, da so o problemu
šole v Žetalah razpravljali na svetu
za šolstvo pri OS Ptuj in v izvršnem
odboru TIS-a; da so izdelani načrti
in določen izvajalec in daje določen
dan 13. nov. 1972 za podpis
pogodbe z izvajalcem za popravilo
zgradbe, ki mora biti končan v roku
15 dni.	Uredništvo
Delavske
športne igre
Končan je jesenski del tekmova-
nja v rokometu in nogometu, kjer so
ekipe dosegle naslednjo uvrstitev:
NOGOMET	ROKOMET
1.TAP	Podlehnik
2.	TGA	TAP
3.	KK	TVI
4.	DES	TGA
5.EK0	Sigma
6.	Sigma	V. Reš
7.	Mercator	EKO
8.	Izbira	Izbira
9.	O. Meglič	DES
10.	TVI	Mercator
V počastitev 29. novembra, dneva
republike, je tekmovalna komisija
razpisala tekmovanje v odbojki.
Tekmovanje bo v prostorih telovad-
nice osnovne šole Podlehnik. Zma-
govalec tega tekmovanja bo prejel
trajen pokal občinskega sveta Zveze
sindikatov Ptuj. PodeUtev pokala in
razglasitev rezultatov bo v sindikal-
nem domu „Gorca" v Podlehniku.
Delavske športne igre se bodo
nadaljevale v mesecu decembru.
NESREČA NE POCiVA
Preteku teden so se ždravUi aU se
še zdravijo v ptujski bolnišnici
naslednji ponesrečenci:
LAŽJE POŠKODOVANI: Mkan
Vinko, Dežno 26; Franc Šuen,
Slomi 4; Lizika Bedrač, Dole na 37;
JuUjana Murko, Vintarovci 61;'
Elizabeta Kegl, Kungota 55; Drago-
tin Jugerc, Rovno 20; Peter
Predikaka, Ptujska gora 6; Zofija
Levičnik, Sakušak 69; Jože Einfalt,
Kidričevo 31; Marija Bratuša,
Lahonci 130; Jernej Zore, Zg.
Leskovec 10/a; Janelz Antolič,
Moškanjci 81; Anita Vešligaj,
Hromeč 36; Stanislav Medved,
Mihovci 42; Franc Potrč, Jiršovci
32; Franc Kukovec, Markovci 11;
Srečko Zelenik, Vintagorvci 39;
Elizabeta Kolmanič, Gorišnica 31;
Ciril Belšak, Muretinci 74.
TEŽJE POŠKODOVANI: Drago
Štiher, Formin 37; Franc Rodošek,
Sedlašek 115; Janez Kacijan, Lanco-
va vas 36.
OTROŠKI VRTEC, Ptuj
razpisuje naslednja
prosta delovna mesta:
1.	RAČUNOVODJA
2.	MATERIALNEGA KNJIGOVODJA
3.	DELAVKO - CISTILKO ZA DOLOČEN CAS
Pogoj:
1.	Končana ESŠ in nekaj let prakse na enakem
ali podobnem delovnem mestu. Nastop službe s
1. 1. 1973. Poskusna doba 2 meseca.
2.	Končana ESŠ. Nastop službe takoj. Poskusna do-
ba 2 meseca.
3.	Nastop službe takoj.
Prošnje oddati osebno v upravi zavoda. Razpis ve-
lja do zasedbe delovnih mest.
8 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 16. novembra I9]j
Forminci
(6. nadaljevanje)
Sredi 5. stoletja je ustvaril Atila
mogočno plemenško zvezo, ki je
Rimljane končno predala iz Pano-j
nije. Tedaj so Huni porušili na!
vdomih poteh skozi naše kraje
Petovio-Ptuj, potem pa še Celeo-
Celje in Emono-Ljubljano. Atila je
umrl leta 453 in takrat je razpadla
hunska zveza. Na njeno mesto so
prišli vzhodni Goti. Njihov vodja-
kralj Teodorik je leta 489 ob Soči
premagal takratnega rimskega kralja
Odoakarja. Tudi Goti so bili
naseljeni v Panoniji in tudi na
Forminu, ker imamo še danes hišo,
ki se ji pravi „Got-vajovih!" Formin
pa so pustili kot Formin še naprej'
kot cestno križišče. Ko pa je laalj
Teodorik začel vojno z njimi leta
535., so morali zbežati, nadomestih
pa so jih Longobardi (dolgobradci)
in Franki. Bizantinski (carigrajski)
cesar je Ptuj s Forminom vred
podaril Longobardom.
Ko so se kasneje Bizantinci z
Lon^bardi in Gepidi stepli, so
Gepidi morali bežati. Talaat so
začeli skozi Železne dveri -
današnji Djerdjap- siliti v te kraje
Slovani, med njimi je bil gotovo že
kak Forminčan. Namreč forminski
predhodnik in ogleduh.
Že za cesarja Justina v Carigradu
518-527 so se pojavih na spodnji
Donavi Anti, ki so jih Dizantmski
pisatelji šteh med Slovane. Danes jih
najdemo le še v časopisnih
križankah kot rešitve na vprašanja o
starih ali vzhodnih Slovanih. Izjemo-
ma jih pa najdemo še na Forminu v
domači besedi ,,seveda", ki se po
našem reče: Anti pa te, ka pa te
druga se pa te vena ^i jo!"
Anti so šh skozi Panonijo oziroma
Podonavje in so po nekaj desetletjih
naseljevali vzhodne Alpe. Ko so
Anti šli skozi Formin, so tam dobili
nove osebne izkaznice, kjer je bilo v
rubriki: narodnost: zapisano: slo-
venska. To so bili torej prvi
Slovenci, ki so skozi Formin ob
Dravi na Pohorje in potem po
Karavankah na Koroško in še naprej
do Pustriške doline v Tirolah. Za
njimi pa so spet pridrli turško-tatar-
ski nomadi, Obri, kot so jih
imenovali Slovani, ali Avari, kot so
jih khcali drugi, ali Maždari, kot jim
pravimo mi danes.
Longobardi so zapustili Panonijo
1. aprila 568. leta. Šh so prek
Formina, Ptuja, Celja, Ljubljane v
Akvilejo v Italiji. Po teh poteh so
gotovo šh za njimi tudi Slovani proti
Krasu in Primoiju in celo v
Furlanijo. Nekaj pa jih je med potjo
izstopilo. Ti so ostah na Kranjskem,
kjer se še danes na čistem
gorenjeskem zraku in v dolenjskih
vinogradih prav dobro počutijo.
Nadaljevanje prihodnjič
Reklamiranje orinaša usoeh
Uspešna ekonomska propaganda v
tisku, radiu in televiziji je danes
edino jamstvo uspeha prodaje
posameznega artikla na tržišču, prav
tako uveljavitve novih podjetij že
med obstoječimi in podobnimi po
uslugah, dejavnosti in stvareh, kijih
proizvajajo ali nudijo potrošniku.
Reklama mora biti vedno enkratna,
ne-serijska in vedno originalna, kajti
le tako vzbudi pozornost potrošni-
ka, da ji bo sledil in da bo poiskal
tisto, kar reklamira. Reklama po
radiu in televiziji je primerna takrat,
kadar se žeU opozoriti na nekaj, kar
bo hitro nastopilo in kratko trajalo.
Kajti takšnih reklam si ne moremo
zapomniti zaradi zanimivosti in
obsežnosti ostalega programa, pa
tudi za to, ker radio in televižijo
poslušamo in gledamo zato, ker si
žehmo razvedrila, aktualnosti in ne
zaradi reklam. Največkrat jih celo
preklinjamo, ker prekinjajo zanimi-
ve oddaje in filme.
Reklama v tisku je primernejša,
ker ostane trajna in jo lahko
pčgledamo v časopisu ta trenutek,
ah kasneje pri kosilu ah pri večerji
in se ji zaradi tega l^ko bolj
posvetimo in razmislimo ali je
zanimiva tudi za nas. Za reklamo je
bolj primeren periodični (tedenski
in mesečni) tisk, kakor dnevni.
Dnevni časopis imamo naročen
zaradi novic in ga navadno po enem
dnevii zavržemo. Tedenski in
mesečni tisk navadno beremo dalj,
običajno ga tudi zbiramo in ta je za
propagando najbolj primeren. Seve-
da se moramo pri tem odločiti tudi
za to, ah reklamo objavimo v
repubhškem merilu ali lokahiem. To
je odvisno od cilja, ki ga želimo
doseči. Ce gre za lokalno zadevo, ni
potrebna širša propaganda.
Navadno premnogi ne znajo voditi
propagandne službe, čeravno jim je
zaupana, niti ne vedo, kako se k njej
pristopi. Ne reklamira se stvari, ki so
podobne drugim, temveč posebno-
sti, nevsakdanjosti, ki za konkuren-
co niso značilne. Reklama, naprimer
s packo ah pisana s roko vedno bolj
vzbuja pozprnost od tiste, ki je
pisana s strojno tiskarsko pisavo.
Tudi učinek reklame za širše
področje je mnogo večji, če je
objavljen v več hstih.
Znane so ugotovitve v svetu, da
raste komercialni uspeh podjetja
vzporedno z izdatki za reklamne
storitve. Sicer pa imamo dokaze za
to tudi v Sloveniji in celo v Ptuju.
Regionabii časopisi Slovenije izhaja^
jo v skupni nakladi okrog sto tisoč
izvodov. Uspeh reklame v njih je
večji, ker te časopise berejo
podeželani in meščani in to navadno
ravno tisti, ki so pod največjim
vplivom reklame. Ti listi so:
Dolenjski hst. Glas Gorenjske, Novi
tednik Celje, naš Tednik in
prekmurski Vestnik.
Podjetje, ki vodi eno izmed
najbolj uspelih reklam je prav
gotovo Podravka . iz Koprivnice.
Njena reklama v tisku in radiotelevi-
ziji je zastopana po vseh naših
republikah. Kajti danes ni važno
samo to, da je nekdo dober
proizvajalec, da ima kvalitetno in
konkurenčno blago, važno je, da
javnost zanj zve in da jo venomer na
to opozarja. Kajti tempo življenja je
danes takšen, da si človek ne more
niti nima interesa, da bi si neke
stvari, ki niso odločihiega pomena
zapomnil, ah da bi na nje mishl.
V Sloveniji sta še dve ustanovi,
oziroma podjetje, ki lahko služita za
vzor dobre propagande. To je
Ljubljanska banka in tovarna
gospodinjske opreme Gorenje. Oboji
imajo vehk ugled in dobro poslova-
nje, kvaliteta Gorenja je znana izven
meja naše države, kljub temu se
zaveda, da je propaganda nujna in
da je danes uspeh večji del odvisen
od nje. Zavedati se je treba, da je
dobra in redna propaganda porok
uspeha poslovanja in da lahko tudi
slabo in neznano stvar naredi znano,
za kupca zanimivo in ji zagotovi pot
k uspehu.
jEDNIK — Četrtek, 16. novembra 1972
STRAN 9
pr. FRAN BRUMEN:
Influenza
Gripa, po novi svetovni vojni smo
jo imenovali španska, ker je bila pač
od drugod in nekako neznana, je
nalezljiva bolezen, ki jo povzroča
virus in se pojavlja v večjih ali
manjših epidemijah. Kadar so epide-
mije posebno velike in zajamejo
razsežna področja, govorimo o
pandemijah. Bolezen se pojavlja tudi
na manjših področjih, ah pa celo
^oradično - posamično; skoraj
vedno pa v takoimenovanih družin-
skih oziroma hišnih epidemijah.
Gripa je vročično obolenje zgor-
njih dihalnih poti: nosa, žrela,
glavnega sapnika, manjših razvejanih
sapnikov in obnosnih votlin -
sinusov. Povzročitelji so virusi iz
skupine A, B in C. Bolezen se
pojavlja predvsem v hladnejšem
letnem času. Posebno ugodna je za
njeno razširjanje, podobno kot pri
prehladnih obolenjih, jesenska doba,
ko prevladuje hladnejše in vlažno
vreme. Naglo nastale zimske odjuge,
predvsem tedaj, ko jih spremljajo
izraziti bučni južni vetrovi, pospešu-
jejo prehladna, a prav tako tudi
gripozna obolenja. Gripozna obole-
nja se zadnja desetletja širijo mnogo
bolj naglo kot nekoč. GRIPA SE
ŠIRI V SMEREH PROMETNIH
POTI. Čim hitrejša in čim daljša so
potovanja, tem hitreje se širi
epidemija, tem dalje seže. To je prav
gotovo v zvezi z njeno INKUBACIJ-
SKO DOBO, KI JE RAZMEROMA
KRATKA IN TRAJA NAVADNO
24-48 UR. GRIPOZNI BOLNIK JE
NAJBOLJ KUŽEN 2 DNI PRED IN
2 DNI PO IZBRUHU BOLEZNI.
Ker se človek v inkubacijski dobi
počuti še relativno zdrav in torej
sposoben za razhčna opravila,
raznese kužne kah povsod po svoji
poti: na obisku, v avtobusu, v kinu,
v kavarni itd. Nekoč smo raznašah
bolezen s hitrostjo pešačenja in
vprežne živine, danes pa z avtom ah
celo letalom. Kakor dalež preleti
letalo v enem ali dveh dneh, tako
daleč seže kužna roka gripe. V
zimskih odjugah prenašajo verjetno
kužne kali tudi vetrovi. Ti segajo
včasih zelo daleč in prihajajo
nepričakovano.
Epidemiologija in načini razšipa-
nja epidemij so zelo razhčni. To je v
glavnem v zvezi s svojevrstno
lastnostjo spreminjanja takoimeno-
vane antigenske strukture, predvsem
virusa tipa A. Virusi imajo namreč
LASTNOST, DA SE PRILAGA-
JAJO OKOLJU IN SVOJEMU
GOJIŠČU IN SE S TEM SPREMI-
NJAJO. Prenesen od človeka do
človeka nekako menja svoje lastno-
sti in značilnosti in to predvsem v
tistem delu svoje aktivnosti, ki
povzroča odpornost proti njemu
samemu. Ta lastnost je deloma
vzrok, da PRI IMUNIZACIJI, KI JO
SKUSAMO DOSECI S CEPLJE-
NJEM PROTI GRIPI NE MOREMO
DOSECI ZAŽELJENE POPOLNE
ODPORNOSTI.
Zadnja velika pandemija gripe,
povzročene po -virusu debla A, je
razsajala v času 1957/58. Povzro-
čala jo je posebna kal, označena kot
azijski virus tipa A2. Nekoliko
osnovne skupinske odpornosti proti
virusom širše družine A so imeli le
še tisti posamezniki, ki so leta 1889
preboleh podobno pandemijo. To
pa praktično pomeni, da so bili taki
ljudje leta 1957 stari 70 let, če so
takratno gripo preboleh že kot
dojenčki in jih je torej bilo zelo
malo. Tak premislek pove, da je
tedaj bilo ob tej veliki pandemiji le
majhno število in to le zelo
okrnjeno odpornih ljudi. Gotovo je
to dejstvo temeljni razlog za
relativno velik razmah pandemije.
(Nadaljevanje prihodnjič)
II. srečanje starejših občanov
krajevne skupnosti Ptuj
Pred nami je drugi dan starejših
občanov krajevne skupnosti Ptuj, ki
ga bomo praznovah 18. novembra.
Krajevna skupnost in njeni organi.so
si kot v preteklem letu, tudi letos
postaviU veliko nalogo, ponovno po-
khcati vse starejše občane na skupni
družabni dogodek. Predvideva se so-
delovanje vseh starejših občanov, ki
so stari nad 75 let in prav teh kore-
nin je na našem področju nad 420
in je nujno, da tudi krajevna skup-
nost še naprej razvija in zagotavlja
sociahio varnost starostnikov. Ta
varnost ne temelji samo na zakon-
skih predpisih, temveč jo moramo
obhkovati vsi občani zavestno in od-
govorno z iskreno naklonjenostjo do
vseh starejših članov naše skupnosti.
K vsemu temu naj bi nas posebej
fodbudilo geslo „OLEPSAJMO
IVLJENJE STAREJŠIH OBCA-
NOV". Večkrat se lahko vprašamo,
ah dovolj skrbimo za naše starejše
sorodnike, ali se obnašamo do njih
tako, kot bi želeli, da bi se tudi dru-
gi do nas. Presoditi moramo, da tudi
sosedje niso brezbrižni do starih lju-
di, ki so prav zaradi upadanja teles-
ne sposobnosti vezani ali na poste-
ljo, naj>«č do stanovanja kot edini
življenjski prostor. Zato si moramo
vsi prizadevati, da ne bo med nami
osamljenih starejših občanov.
Drugo srečanje naših starejših ob-
čanov bo v soboto z naslednjim pro-
gramom:
-	ob 14. uri - brezplačna gledah-
ška predstava v mestnem gledahšču.
-	ob 16. uri - sprejem starostni-
'kov in čajanka v Narodnem domu,
za prijetno razpoloženje bo igral
ansambel „Lajoš".
Vsi starejši občani so dobili oseb-
na vabila, v kolikor sami ne morejo
priti, jih naj spremljajo svojci. Koli-
kor občan, ki je izpolnil 75 let, ni
prejel vabila, se lahko brez pozivnice
udeleži srečanja. Otroci, spremljajte
starejše občane na srečanje! Starost-
niki, udeležite se v čimvečjem števi-
lu drugega srečanja starejših obča-
nov!
- Znano je, da imate prostore za mladinski klub pripravljene, vendar ga
ne odprete. Ali ni škoda zaradi neizkoriščenosti prostorov?
- Kdo to pravi, saj imamo vendar tam seje!
Priprave
na proslavo
ob dnevu
REPUBLIKE
v Kidričevem
V Kidričevem se že precej časa
pripravljajo na proslavo praznika to-
varne glinice in aluminija BORIS
KIDRIČ, ki praznuje 21. novembra
1972 že 18-letnico svojega obratova-
nja kot tudi na svečano proslavo
dneva repubUke, ki bi naj letos bila
še nekoliko slovesnejša glede na
30-letnico -^prvega zasedanja
AVNOJ-a v Bihaču leta 1942. Pri
krajevni organizaciji SZDL je tudi
odbor za pripravo in izvedbo pro-
slav, ki že nekaj časa pripravlja pro-
gram. Do sedaj so še povsod naleteh
na razumevanje in pripravljenost na
sodelovanje in pomoč od obrata
družbene prehrane, kot šole, ki pri-
pravlja program, otroškega vrtca,
upajo pa tudi na polno podporo in
pomoč vseh ostahh, ki jih še bodo
povabih k sodelovanju, predvsem še
godbe na pihala tovarniškega zbora
sindikata TGA ter pevskega zbora
DPD „SVOBODE" Kidričevo. Na
zadnji seji krajevne organizacije so
razpravljah tudi o stroških, ki bodo
riastah v zvezi s proslavo ter sklenih,
da je treba plačati le tisto, kar je
zares nujno in neizbežno, medtem
ko je treba v glavnem delati vse v
smeri pisma tovariša Tita in izvršne-
ga biroja predsedstva ZKJ, to je, da
se je treba čimbolj izogibati mate-
riahiim izdatkom, ki niso potrebni
in da je potrebno večje angažiranje
posebno komunistov in tudi drugih
občanov.
M.F.
10 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 16. novembra I9]j
Ob Schiilerjevi tragediji »Maria Stuart«
v teh dneh, ko pripravljamo v
. našem ptujskem gledališču uprizori-
tev znamenite Schillerjeve tragedije
MARIJA STUART - dobro se zave-
dam, da bo to za nas velika peza, a
jaz verujem v svoje igralce in njih
zmožnosti - z vso silo navaljujejo
name spomini na nepozabne večere,
ki sem jih doživel pred leti ob
različnih uprizoritvah tega dela, v
znanih evropskih gledališčih. Naj jih
v kratkem skušam obnoviti.
Lik škotske kraljice Marije Stuart
je bil dolga leta v literaturi kakor v
gledališču, in tako so nas njega dni
učih tudi v šoli, predstavljen kot
sentimentalna figura, poosebljena le-
pota in romantika! T^o pojmovana
ta osebnost, namreč kot deviško
čista in zahrbtno umorjena Elizabe-
tina žrtev, je seveda vzbujala v lju-
deh, v knjigi, a še posebej pri takrat-
nih gledaliških uprizoritvah Schiller-
jeve klasične drame z imenom MA-
RIJA STUART, o kateri bomo go-
vorili, vsesplošno sočutje in solze.
Leta minevajo . . .
Interpretacija te Schillerjeve dra-
me je zadobila v mojstrski uprizo-
ritvi slavnega režiserja MAKSA
REIHARDTA - bilo je to nekaj let
pred vojno v dunajskem Josefstadt-
theatru - povsem drugačno podo-
bo. Rcinhardt se je zavedal, da je
Schiller predvsem politični pesnik.
Dokazal je, da je jedro te pesnikove
umetnine v dominantni figuri de-
spotski kraljici Elizabeti in njenih
neprestanih žolčnih spopadih s svo-
jo ostro zarisanimi fanatičnimi poli-
tičnimi osebnostmi, kakor so preve-
jani Burleigh, egoistični Leicester
ter plemeniti Talbot in Da\vison.
Naslovno vlogo pa, daje treba gradi-
ti iz njenih strastnih razgovorov z
oblastnim, brezkompromisnim lor-
dom Burleighom in ne iz sentimen-
talnih scen z umišljenim, fanatičnim
Mortimerjem. Marija je aktivna, ne
sentimentalna.
V Burgtheatru je režiser LOTHAR
MUETHEL dojel Stuartko povsem
drugače. Ni mu šlo za osebno trage-
dijo obeh kraljic, temveč je odločno
pokazal na perfidno, nevarno moč
katolicizma, kar se da razbrati iz
mnogih mest te Schillerjeve tragedi-
je.
Pri njem Marija pooseblja - kljub
svoji privlačnosti, zapeljivi žensko-
sti, ki jo vso izžareva njena vloga -
fanatični katolicizem; njene slabo-
sti, kakor vrline izvirajo iz tega.
Elizabeta pa hoče biti spet po vsej
sili - kljub temu, da dejansko upo-
dablja v delu s svojo pohtično ge-
nialnostjo državniško moč — samo
polnokrvna strastna ženska.
Nepozabna, posebno za teatrskega
človeka dragocena, očarljiva mo-
menta pa sta bila ob kraju drame in
sicer: ko Marija, na žalost, tik pred
usmrtitvijo spozna svojo zablodo in
zahrepeni v vsem svojem prvobit-
nem ženskem bistvu po čutnem
življenju - in k se Elizabeta heroj-
sko, a prav tako prepozno, odreče
svoji „ženskosti" ter žrtvuje svojo
osebno srečo in mir za blaginjo
države. Seveda sta to svojsko režiser-
jevo zamisel mogh upodobiti in to
res mojstrsko, le takšni sloviti igral-
ki, kot sta bili nepozabni Kaehthe
Dorsch (Marija) in Marija Eis (Eliza-
beta).
Uprizoritev MARIJE STUART v
BER.'JNSKEM	SCHILLER-
THEATRU je pokazala drugo, zelo
zaniriivo podobo. Po režiserjevi za-
misli in upodobitvi je to SchUlerjevo
delo neizprosen boj za življenje, v
vsej svoji prvobitnosti: tragična igra
o smrti, ki je škotski kraljici odmer-
jena že od vsega začetka. Vsem
osebam te Schillerjeve žaloigre gre
za življenje; bodisi za njihov fizični
ali duševni obstoj. Tu je boj za
življenje in smrt, boj za moč in
oblast, politično nadvladje.
V tej uprizoritvi ni šlo za idejno
stran te izrazito pohtične drame, tu
se je borilo z vso neizprosnostjo
življenje z življenjem. Bila je to
predvsem osebna tragedija dveh že-
na. Bolj kot kraljici sta bili Marija in
Elizabeta - ženi. Bolj kot kraljica
katoličanka, prijateljica Francije, je
sovražila Stuartka Elizabeto - ženo,
ki bi se morala ukloniti njej - ženi.
Iz prav istih nagibov sovraži tudi
Elizabeta Marijo. ^Tu sta si staU
nasproti žena proti ženi. Obe strast-
ni, ponosni, toda tudi nepremišljeni
in maščevalni. Pri obeh gre za življe-
nje, gre pa tudi za zmago in končno
predvsem za najvažnejše — biti ljub-
ljena. Marijina sigurnost, daje ljub-
ljena,. je zanjo milost, Elizabetin
strah pa, da ni ljubljena, je zanjo
prekletstvo, kiji greni življenje.
Glavni vlogi sta igrali s polno
nezaslišanega temperamenta in čara
nadarjeni mladi igralki, kar je po-
vsem ustrezalo tej dramaturški zami-
sH dela, a hkrati tudi Schillerjevim
napotkom za starost teh dveh žena.
Po njegovem naj bi imela Marija 25,
Elizabeta pa 30 let. Elizabeta je
imela namreč Marijo skoraj 20 let v
ujetništvu.
V	uprizoritvi MARIJE STUART,
ki sem jo videl prav. tako še pred
vojno v PRAŠKEM NARODNEM
DIVADLU, me je impresionirala
predvsem bogata, veličastna inscena-
cija; delo mojstrskega češkega sce-
nografa Hofmana.
Predstava te Schillerjeve drame,
bila je uprizorjena že po vojni spet v
dunajskem Burgtheatru v odhčni
režiji Leopolda LINTBERGA - pa
je bila zanimiva predvsem zaradi
pretresljive igralske upodobitve kra-
ljice Marije, ki jo je igrala slavna
Paula Wessely.
V	resnici, velike uprizoritve -
nepozabni večeri.
PETER MALEC
Ob razstavi slikarskih kolonij
Med 11. in 19. novembrom 1972
gostuje v razstavnem paviljonu
Pokrajinskega muzeja v Ptuju prva
skupna razstava slovenskih slikar-
skih kolonij, ki nam na najbolj
neposreden način daje obračun
večletnega ustvarjalnega likovnega
dela v okviru slikarskih kolonij v
Izlakah, Škofji Loki, Idriji, Ptuju in
na Ravnah. Razstavljenih je 40 del,
večinoma olj (med njimi je le nekaj
temper, gvašev, monotipij in risb),
ki se nam zdijo kot vizitke
sodelujočih umetnikov (predstav-
ljenih večinoma s po enim delom),
pripadajočih različnim generacijam,
likovnim nazorom, umetnostnim
smerem in celo raznovrstnim shkar-
sTcim tehnikam, tako da razstava na
nas učinkuje bolj s svojo stilno
mnogoličnostjo kot konceptno
enotnostjo. Zato je težko ob njej
napraviti nekak umetnostno kritični
obračun v smislu študijske interpre-
tacije razstavljenega gradiva, saj to
ne predstavlja tohko sodobnih
likovnih teženj kot nekoliko v
nepretenciozno tradicionalnost us-
merjeno umetniško iskanje. Tudi
razstava sama kot prva svoje vrste
nima namena predstaviti izbora del,
prebranih po utrjenih kriterijih
kvalitete, ampak predvsem dati
pregled nad rezultati dosedanjega
dela slovenskih slikarskih kolonij.
Pomen in vrednost kolonijske
dejavnosti in te razstave leži torej
predvsem v tem, da nam odkriva
nove možnosti slikarskega dela v
naravi in specifičnosti hkovnega
izražanja, ki jih pogojujeta skupin-
sko delo in odbrano okolje oziroma
določena slikarska tema. Razstava
torej ni kritično čeprav je selektivno
odbrana, vendar predstavlja likovno
bero, ki se bo še razvijala in
pridobivala na vrednosti ter bo z leti
dokumentirala rezultate čisto dolo-
čenega umetnostnega procesa, ki se
je spočel pred okoli 10 leti ter bo v
bodočnosti gotovo predstavljal po-
sebno po^nvje v razvoju celotne
slovenske likovne ustvarjalnosti.
Ne oziraje se na te čisto strokovne
pripombe k sami razstavi pa je njen
pomen oziroma pomen shkarskih
kolonij, ki so prek svojih fondov
ustvarile to razstavo, predvsem v
tem, da hkovno umetnost populari-
zirajo in čimbolj približajo delovnim
ljudem. Njim je namreč likovna
umetnost kot vsaka druga kulturna
tvornost tudi v končnem smislu
namenjena', saj ni samo racionalen
produkt intelektualnega eksperi-
mentiranja in špekulacij ali študijska
avant^rda larpurlartizma, ampak
tudi likovni zapis duševnega odnosa
do sočloveka in njegovega predstav-
nega sveta. To načelo je zgodo-
vinsko utemeljeno po naših impre-
sionistih, ki so prvi uveljavili
skupinsko delo (v okolici ŠkoQe
Loke), ker so spoznah, da je le s
takim srečavanjem umetnosti z
obdajajočim ga svetom vtkan tisti
element v kulturi, ki največ prispeva
k njenemu širjenju med ljudmi. Le
tako se lahko vzpostavi trajna vez
med umetniki in pubhko, pred
katere očmi se spreminja motivika
njihovih okolij v likovno govorico,
ki deloma ostaja celo stalno prisotna
kot trajna dokumentacija gotovega
zgodovinskega trenutka v njihovih,
ob tem nastajajočih lokalnih gale-
rijskih zbirkah. Tako disperzirano
umetniško ustvarjanje že kaže
pozitivne posledice, saj pomaga
učvrstiti zasnove smotrnejšemu in
bolj načrtnemu kulturno pedagoške-
mu delu, katerega cilj je med drugim
tudi v tem, da omogoča soljudem,
posebno mladini spoznavati in
^oblje razumeti likovno umetnost
in njeno estetiko. Ta namreč lahko
na hcu mesta in nazorno vidi, kako
umetnik upodablja njeno okolje in s
tem daje pečat času, kraju in
ljudem, zanamcem pa s svojo
umetniško izrazno močjo na svoj-
stven način zapisuje delo in življenje
današnje generacije. Nova dognanja,
pogojena s časovnim odmikanjem,
nas namreč vedno znova silijo, da
zopet in zopet opazujemo ustvarjal-
no delo, ga vedno znova dorazume-
vamo in mu tako vedno precizneje
odrejamo mesto, ki mu v okviru
celotnega razvoja gre. Pri tem se
pogosto zgodi, da se pomembno in
navidezno nepomembno umetnost-
no teortično zamenjata, vedno pa
ostane osnovni in glavni namen
vsake poštene umetnostne kreacije,
približati umetnost soljudem in v
njih vzbuditi in vzgajati smisel za
umetnost in lepoto, za plemenitost
in humanost.
Jože Curk
mmm
GORIŠNICA
19. novembra: am. bar. fiip,
ZGODBA O DŽEMSU.
UUTOMER
18. in 19. novembra: it. šp. ban
film SANDAKONOVI MASCt
VALCI; 22. novembra: it. zgod
barv. film RIM GORI.
SLOV. BISTRICA
16. novembra: am. barv. filu
MAT HELM LJUBI IN UBIJA; U
in 19. novembra: am. barv. filij
DOBRI IN SLABI FANTJE; 21
ang. zap. nem. barv. film KLlUj
UBIJALCEV IZ BROOKLINA.
PTUJ
16. novembra: it. fr. barv. zg. film
NORMANSKI MEC; 17. in 18,
novembra: an. barv. srhljivka
HUDIČEVI DVOJCICI; 18. in 19
novembra: am. barv. film MAU,
VELIKI MOŽ; 19. novembra: ol
10. barv. risanka L A FONTAINa
VE BASNI; 21. in 22. novembra:
am. barv. film IZGUBLJENI; 21
novembra: ob 19,30 fr. ban
komed. REKRUT.
List
Kakor Ust sem, ki v viharju
komaj na veji še vzdrži.
Kakor list sem, ki v jeseni
dozori, se posuši.
Kakor hst, ki ga odnese
veter daleč sred poti.
Tam pa ga človeštvo
v prah zdrobi.
(Ančka Šumenjak)
Preprosta kmetica Ančka Šume
njak, ki je nastopila na letošnjem
literarnem večeru 9. junija v Ptuju,
je pred kratkim izdala tudi samo-
stojno pesniško zbirko NATRGANI
CVETOVI.
Pesmi je izbral, uredil in napisal
uvodno besedo pisatelj Janez Švajn-
cer, z vinjetami pa je lepo dopolnil
b-esedilo slikar Oton Polak.
Šumenjakova opeva slovnsko do-
movino, kmečko delo, ljubezensko
čustvo, in se v spominih rada vrača v
mlada leta, v domače kraje in k
domačin ljudem. V pesmih se ji
prepletata rodna Poljanska dohna in
Slovenske gorice, kjer si je pred
tridesetimi leti v Jarenini ustvarila
svoj novi dom. Njena izpoved je
preprosta, iskrena in zaupljiva. Ka-
kor pravi pisec uvodne besede, bodo
njeno pesniško zbirko radi prebirali
vsi tisti, ki imajo radi domačega
človeka in domačo besedo.
Knjiga stane 20 din in se naroča
pri Ančki Šumenjak, Jareninski vrh
33, 62221 Jarenina.
UMRLI SO:
Ivanka Strajnič, Rogoznica 8, roj.
1897, umrla 4. 11. 1972; Franc
Muhič, Zabovci 8/b, roj. 1936,
umrl 5. 11. 1972; Maks Verbega,
Poljska 16, roj. 1930, umrl 7. H
1972; Franc Skaza, Žgečeva 8, roj-
1902, umrl 9. 11. 1972.
tednik —'Četrtek, 16. noi^embra 1972
STRAN 11
OB 75-LETNICI JANEZA MEZANA
V sredo, 8. novembra je slav^
znani ptujski umetnik, akademski
slikar JANEZ MEŽAN petinsedem-
deseti rojstni dan, ko je zagledal luč
sveta pod slamnato streho starega
kmečkega doma v Spodnjem Brniku
pri Cerkljah na Gorenjskem. Osnov-
no šolo je obiskoval v Cerkljah in
Kamniku, gimnazijo v Ljubljani, li-
kovno akademijo pa po vojnem in-
termezzu, med leti 1920-1974 v
Zagrebu. Po študiju se je naselil v
Mariboru (1924-1932), kjer se je
tako priključil klubu „Ivan Gro-
har", ki sicer ni predstavljal stilno
ah idejno enotne umetniške skupi-
ne, ampak predvsem združenje ro-
doljubov, katerih umetnostni ideah
so segali do poznega realizma do
nove stvarnosti. V tem času je razvil
Mežan veliko aktivnost ter sodeloval
pri skoraj vseh razstavah med leti
1926 in 1931, ko se je ustanovil
klub „Brazda", ki je potlej združe-
val vso mariborsko likovno prizade-
vanje prav do druge svetovne vojne
ter priredil vrsto uspelih razstav v
Mariboru, Celju, Ptuju, Murski So-
boti in Ljubljani. Mežan se je še
pred tem klubskim vzponom umak-
nil v zatišno Novo mesto
(1932-1939) in nato v Ljubljano
(1939-1946), kjer se je pridružil
„Vesnanom" in z njimi razstavljal
marca 1941 v Ljubljani. Leta 1946
se je Mežan končno naselil v slikovi-
tem Ptuju, kjer je do leta 1958
poučeval na tukajšnji gimnaziji in
kjer živi sedaj kot upokojenec in
likovni interpret njegove čudovite
okolice.
Mežanovo delo ni majhno, saj je
nastajalo vse njegovo življenje ter se
z njim prepletalo enovito umetnost-
no rast. To je subtilen, nežen in
občutljiv umetnik, dovzeten za lirič-
no razpoloženjskost, ljubko idilo,
poglobljeno intimnost in pristno sh-
karsko občutenost. Zato je vedno
ustvarjal intuitivno v smislu poetič-
nega realizma in realizma in plene-
rizma, ne da bi se pri tem izgubljal v
reproduktivno ilustrativnost motivi-
ke, ampak je, sledeč svojemu za-
držanemu značaju; predvsem iskal
njeno globljo vsebino v smislu pove-
ličevanja lepot slovenske zemlje in
njenega vidnega sveta. Ta čustvena
navezanost na domovino je Mežana
vedno znova silila k izpovedni nepo-
srednosti, ki teži k umetnostnem
bistvu stvari in ne prenaša nobenih
programskih korekcij. Osnovni pro-
blem Mežanove umetnosti je bil
slekoprej v tem, da je pravilno
ovrednotil njen humani odnos do
oddajajočega ga sveta in nam jo
predstavil s pristno umetniško po-
štenostjo.
Mežan je tehnično izredno razgi-
ban umetnik, saj je posegel po vseh
mogočih slikarskih izraznih sred-
stvih (freska, olje, tempera, akvarel,
lesorez, linorez, litografija in risba),
vendar najbolj slovi po svojih akva-
relih. Ti so izredno številni ter jih
najdemo po vsej Sloveniji, pa tudi v
Italiji, Švici, Češki, Belgiji in celo v
Ameriki.
Ker akvarel izredno ustreza subtil-
nemu Mežanovemu značaju, ga goji
že od vsega začetka, zadnja leta pa
skoraj izključno, z redkim mojstr-
stvom in izbranim občutkom za
tehnične finese, kar ga uvršča med
najboljše slovenske akvareliste. Po
vojni je sodeloval Mežan na večini
razstav ptujskih in mariborskih
umetnikov, kjer je vedno doživel
velike uspehe, saj njegova razstavlje-
na dela obiskovalci razstav in ljubi-
telji likovne umetnosti navadno do-
besedno razgrabijo.
Ce k temu dodamo še Mežanovo
dolgoletno pedagoško delo, katere-
mu je moral žrtvovati mnogo vzgi-
bov in umetniških hotenj svoje
umetniške osebnosti, a se mu je
kljub temu posvetil z vsem srcem in
plemenito željo, zbuditi v učencih
zaznavno sposobnost za lepoto, čut
za dobroto in naravnost za člove-
škost, potem smo komaj omenili
35-letno Mežanovo dejavnost, kate-
re osebna cena pri rojenih umetni-
kih ni nikoli dovolj visoko ovredno-
tena.
Petinsedemdeset let življenja in
petdeset let umetniškega dela je
dolga doba, v kateri se človek moč-
no spremeni: iz nemirnega in navdu-
šenega iskalca postane moder opazo-
valec, ki se zna odpovedati vsemu
nedosegljivemu. Ob življenjsko pot
stopi spoznanje, da mnogo tega, kar
je bilo spočetega, ni bilo rojeno in
se ni dopolnilo v svoji smiselnosti.
Žuboreči potok življenjskih dožive-
tij se je zlil v jezero spoznanj, v
katerem odseva mirujoča podoba
neskončnega sveta, neminljive lepo-
te in „večne umetnosti". Taka je
pač usoda vseh ustvarjalcev človeške
kulture in zato tudi ni bila Mežanu
prihranjena.
Ob koncu mu želimo iskreno iz
vsega srca, da bi še dolgo živel med
nami ter da bi našel možnosti in
prilike, da bi ustvarjalno zaokrožil
svoj umetniški opus, nam pa omogo-
čil še marsikateri umetniški užitek
ob gledanju njegovih del bodisi na
skupinskih razstavah, še raje in pred-
vsem pa na kaki njegovi retrospekti-
vi.
Jože Curk
DARKO
IN STANKO
MLAKAR
Darka in Stanka nismo imeh
priložnosti videti, ker sta ju prijavih
in opisaU kar njuna teta in mama.
Najprej je prišla njuna teta, ki je
prinesla tudi obe fotografiji, nekaj
dni kasneje pa nas je obiskala še
njuna mama.
Darko in Stanko sta rojena v
Ptuju, 9. avgusta 1966 in stanujeta v
Dražencih št. 27. Imata še sestrico
Sonjo, ki obiskuje šesti razred
osemletke. Ob porodu sta bila oba
enake vehkosti in teže ter sta ena
redkih dvojčkov, ki sta bolnišnico
zapustila takoj. Ker je mati bila
takrat še zaposlena, je morala bratca
paziti tudi takrat šestletna sestrica,
vendar je hitro izgubila navdušenje
nad njima, kajti vedno sta bila
hkrati lačna pa, tudi jokala sta
istočasno, tako da ni vedela, katere-
mu naj prej postreže. Fanta imata
rada sestrico, vendar sta v igri raje
sama, ker jim ona rada komandira.
Njuna mama sedaj ni več zaposle-
na in je doma gospodinja in fanta ji
prav rada pomagata. Nosita drva,
premog, pa tudi v gospodinjstvu
nista kar tako. Ata je mizar in
predvsem Darko zelo rad pride k
njemu v delavnico, kjer po otroško
poskuša obhkovati les. Dvojčka nad
avtomobih nista preveč navdušena,
zanimata pa se Za letala. Ker v
bhžini nimata več primernih vrstni-
kov, ker so ti že v šoh, se igrata kar
sama. Stanko je bolj miren in
skrben, medtem ko je Darko bolj
živ, kar se najlepše vidi na igračah,
katere zelo hitro naredi neuporabne.
Oba zelo rada igrata nogomet.
Čeravno si nista preveč podobna in
DVOJČKI
VERA ALI VESNA, KATERA JE PRAVA?
Pred nedavnim so naše uredništvo
obiskale štiri dekleta enake starosti.
Ko smo jih vprašah, po kaj so prišle,
je ena izmed njih pokazala dve drugi
in rekla: „To sta moji sošolki,
dvojčici. Vera in Vesna Markovič."
Vse štiri obiskujejo sedmi razred
osnovne šole F. Osojnik in so velike
prijateljice. Vse se rade smejejo,
vedno so pripravljene na šalo in
klepet. Vera in Vesna sta rojeni 8.
septembra 1958 v Uroševcu. Stanu-
jeta v Gregorčičevem drevoredu 8,
Ptuj. Njuna mama je gospodinja,
njun oče pa oficir JLA, Id so ga
službeno premestili v Ptuj, kamor je
prišel s celotno družino. Vera in
Vesna sta pričeU hoditi v slovensko
šolo in pravita, da jim naš jezik ne
dela preglavic, čeravno se pri pogo-
voru opazi, da nista Slovenld. V šolo
radi hodita. Matematika jima ni
najbolj pri srcu, raje imata biologijo.
Učita se angleščine in radi poslušata
angleške popevke in ansamble The
New Seekers, The Midlle of the
Road in The Family Dog. Od
domačih pevcev jima je pri srcu
Miodrag Jevremovič.
Oblačita se razhčno in imata
dober okus za modo. Navdušujeta se
za mini. Spremljevalki sta povedah,
da se oblačita razhčno zato, da ju
laže ločijo. Zanimivo je tudi to, da v
šoh ne sedita skupaj, kar je celo
dobro, ker sta dekhci zelo navihani.
Pri nakupovanju oblek jima mama
dovoh, da sami izbereta to, kar jima
ugaja. V prostem času sta pogosto s.
svojimi vrstniki, hodita pa tudi k
telovadbi k Partizanu.
Obe zelo radi bereta knjige, imata
radi slaščice, druga na drugo nista
ljubosumni, če bi ena imela to,
česar druga nima. Včasih se tudi
skregata in stepeta, vendar ne za res.
Vesna zelo rada kvačka. Vero pa
bolj zanimajo pletilke. Vera bi rada
postala kozmetičarka, Vesnina naj^
večja želja pa je, da bi obiskala stari
mami v Peči in Uroševcu.
Kadar gre katera sama po cesti, ju
znanci ne ločijo in vedno pokUčejo
Vera—Vesna in na katero ime se
katera izmed njiju obrne, vedo, s
katero imajo opravka. Takšni sta
naši in vaši novi znanki. Mladi,
veseh, razigrani, duhoviti, polni
načrtov in želja. Takšni, kot večina
mladih.
Tekst in foto: S. S.
Vesna in Vera ali obratno v našem uredništvu - tokrat izjemoma v enakih
oblekah.
Darko je celo večji, se oblačita
enako in drugače sploh ne more
biti, ker bi nastal prepir. Je pa med
njima ena zelo vidna razhka namreč,
da Darko raje pije samo črno kavo,
Stanko pa le belo.
V bUžnjem in daljnem sorodstvu
imata privilegij, kajti po očetovi in
materini strani sta edina dvojčka. Za
šolo, v katero pojdeta naslednje
leto, nista preveč navdušena in bi
raje kar doma pomagala očetu.
Seveda ju do tega trenutka, ko bosta
stopila prvič čez šolski prag, loči še
več kot pol leta, do takrat pa se
bosta naša junaka verjetno že
premislila, predvsem ko bosta spo-
znala nove šolske prijatelje.
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 16. novembra I9]j
Fotoamaterji pri delu
Martin Ozmec: „UKRADEN POSNETEK"
Zaključna dela na cesti Zagreb-Maribor
Na zadnjem delu nove ceste
Zagreb-Maribor je sedaj pravo
delovno mravljišče. Vojna pošta, ki
gradi to cesto, vlaga vse napore, da
bi storili čimveč za dovoz in odvoz
z nove ceste in za podvoz, za
odtočni kanal za vodo, ki bi se
nabrala na podvozni cesti, ter za
izvedbo priključka nove ceste pri
hajdinski šoli na staro asfaltirano
cesto Maribor-Ptuj.
Draženski nadvoz je le deloma
gotov. Nasip na nadvozni most z
draženske strani je že, ni pa ga še na
cesto proti Turnišču. Pod železni-
škim nadvozom nemoteno vozijo
vlaki in s tega nadvoza je prav lep
razgled na južno stran Ptuja in
okolice ter tudi na pokrajino levo in
desno izza Ptuja.
Pri nadvozu na cesti Ptuj-Kidri-
čevo je več strojev, ki opravljajo vsa
dela na tem prometnem vozlišču; to
je prav zanimivo projektirano. Pri
hajdinski šoli se vidi, da nova
hajdinska šola, če bo sploh prišlo do
njene gradnje, ne bo stala na tem
mestu, ker je sedanje poslopje
preblizu ceste in že sedaj močno
skrbi starše šolarjev, ki prihajajo iz
vasi Mariborski cesti v to šolo,
kako se bodo otroci umikah
nevarnostim mednarodnega avtomo-
bilskega prometa. Marsikaterega
voznika tovornega ali osebnega
vozila preseneti, ko se znajde na tem
delovišču priključka nove ceste na
staro.
Obljuba, da bo za 29. november
zdrvel promet Maribor-Zagreb, je
preračunana na ugodne vremenske
razmere za zaključna dela. J, V.
Stari in mladi, vedno radi prisluhnemo globoko čustvenim in umetni-
ško dovršeni črnski obredni duhovni pesmi. Večinoma so to moške zborov-
ske pesmi s liričnimi solističnimi vložki, ki opevajo črnsko življenje, njihovo
bedo in trpljenje in željo, da bi prišh v večnost, kajti na zemlji za njih ni-
sreče. Pesmi so nastale v sedaj poznani obliki na jugu ameriške federacije,
kamor so iz Afrike v obdobju sužnjelastništva prignali največ Črncev. Črnci
so bili za belca le številka in z njimi so ravnali slabše kot s živino, kajti sužnja
je bilo lažje in ceneje dobiti kot dobro kravo.
Edino, kar je tem Črncem ostalo, je bila pesem, v katero so vnesli vso
svoje"življenje, navade in značilnosti, tako da danes strokovnjaki smatrajo,
da so te pesmi izmed vseh najbolj čustvene in da zakadi tega ne bodo nikoh
pozabljene. Iz množice teh čudovitih pesmi vam danes objavljamo pesem
Nobody Knows (Nihče ne pozna mojih težav . . .), kije pisana v originalu in
v črnskem ameriškem dialektu. Najbolj znani izvajalci te pesmi so The Gol-
den Ouartet, The Platters, MahaUa Jackson, Louis Armstrong in Anite Kerr
Singers. Vse te izvajalce smo že večkrat imeli priložnost shšati na naši televi-
ziji in radiu, lahko pa kupimo tu^i plošče, ki so jih izdale naše produkcije
RTB in Jugoton.
jEDNIK — Četrtek, 16. novembra 1972
stran 13
Dober den no bete lepo pozdrov-
leni!
Naj van najpret poven, da me je
letos tak Martin krstjja, da man se
gnes v glovi nekšne front alne
motnje, ki se glih tak obnošajo kak,
da bi mi s traktoron možgone gor
ora za jesensko setev. Saj rečen, tak
sen se ga naceha, ke sen ba cista
polovjoki podoben no mi je sosidof
Juža tak okoli polnoči že hteja
obroče gor na blek nabiti no pipo
na mene montirati. Pa da ne bi
slučajno keri misla, da se ba jas
izjema, saj blo na našen Martinovoji
še več meni podobnih, ki so drugi
den operni pefci grotali no so okoli
voglof brezpločno „rigoleto" peli.
Son sebi sen se čuda, da man tak
dober posluh. Posneja sen se na
mačafon, saj vete to je tista stvor, ki
te na trak gor vzeme no mo za}
enkrat trak s totimi posnetki v
milansko Stalo, pardon SCALO -
posla. Cuja sen, da se v toti hiši
fsoko leto predstovijo najbojši
svetovni operni pefci. Zakaj pa še se
te jas ne bi? Bojin pa se, da do
mene iz tiste pefske skupine v
p(i)vsko prekvalificirali. Drgačik pa
blo je na toti naši Martinovi veselici
čista vredik. Eni so oglodali pečene,
drugi pa žive „goske". Jas sem ba še
najboj ježi podoben, moja Mica pa
bla lisica, saj me je domu kotala —
glih tak kak to lisica z ježom dela.
Pa da zaj ne te rekli, da smo v naši
vesi sami pijonci doma. Vete, pri nas
je pač tokšna navoda, da ga za
Martinovo malo več na „zob"
spistimo. Če more človik celo leto v
gorici motko za rep cukati, puto na
hrbti vločti, peronosporo pregajati
no še druge mantrnije spočijati, — te
si pač na. Martinovo malo vinskega
počitka privošimo^ Saj vete, kak
provi tisti naš kmečki pregovor: Kaj
ma človik druga dobrega na sveti
kak^ če kaj dobrega poješ no spiješ,
pa se ena dobrina je, ki van je ne
vujplen tak jovno napisati.
No, pa zaj pustimo Martina pri
miri. Mošt nan je v vino spremena,
krstija je vinske bratece no sestrice,
zaj pa poglednimo kaj je še druga
novega na našen puklasten sveti:
Ce glih sen van o ten že dvakrat
pisa, vas naj še enkrat spunin kmete
no delafce, obrtnike no ponzijuni-
ste, da mo meli v nedelo no
pondelek referendum o oženitvi
delafskega no kmečkega zavarovaja
Rad bi vas še enkrat opozora, da
grete fsi valilni opravičenci na voliša
no obkrožite tan kak piše , glasuvlen
ZA združiter'. Lepo bi bilo, če bi
bila udeležba na vališih 100
procentna no da bi se fsi 100
procentno tudi izrekli za združitev.
V naši krajevni skupnosti smo že
razpisali tekmovoje za najboj šo
vohlno udeležbo no za najbojši
oziroma najvišji procent tistih
glasovnic, na kerih de pisalo ZA.
Nagrod seveda nemo tolali pač pa
mo vedli, v kerih vaseh mamo
najbolj zavedne občone.
Zaj pa van naj še napišen žalostno
ugotovitef, da pri nas ženski spol še
^loh neje enakopraven z moškin pa
ce glih provimo, da so ženske
potpunoma emancipirane z moški-
mi. Moja Mica je gunla to prejšji
tjeden na odkupno postojo eno lepo
mlodo teličko. Ker je pač telička
ženskega spola,^ ki je odkupovalec
reka, da je . žensko meso manj
vredno od moškega no ji je ploča
zato teličko za petstu štorih dinarof
manj kak, če bi odpvala bikeca. Na
telečjih odkupnih postojah so tudi
razlike v ceni, če ma eno tele rdečo,
drugo^ pa sivo dlako. Jebal ga na
iglin špic, če ^en jas v mesnico po
meso pa nigi ne piše no nega
nikokšne razlike v ceni, če je tele
moškega ali ženskega spola, ali ma
rdečo ali pa sivo dlako. Če se ne
motin, sen enkrat v mojem
rezerviranem koti že napisa, da je
mesoron čista fseeno, je v mesnici
mujcek ali pesek, samo da je m^sek.
Tak, ZA} pa te po hejejmo za toti
tjeden. Ce de se do drugega tjedna
kaj godilo, mi to lastnoročno javite,
saj^te meli zaj v zimskih dneh malo
več cajta za pisaje. Naj vas ne moti
okorna pisova, pike no vejice, saj
mo jas to že tak pošlihta, da de
melo rep no glavo.
Te pa srečno. Lepo vas pozdrovla
vas Lujzek iz Prlekije.
Jladijski »rcaram
NEDELJA, 19. NOVEMBRA:
6.00-8.00 Dobro jutro - vmes ob
6.05 Poročila; 6.30 Poročila - EP;
6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20
Poročila - EP; 7.30 Za kmetijske
proizvajalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila
— Radijski in TV spored; 8.05
Radijska igra; 8.50 Skladbe za
mladino; 9.00 Poročila; 9.05 Iz
naših krajev; 9.55 EP; 10.00
Poročila; 10.05 Še, pomnite, ifovari-
ši . . .; 10.25 Pesmi borbe in dela;
10.45-13.00 Poslušalci čestitajo -
vmes ob 11.00 Poročila;
11.50-12.00 Pogovor s poslušalci;
12.00-12.10 Poročila; 13.00 Poro-
čila; 13.15 Obvestila in zabavna
glasba;^ 13.30 Reportaža; 13.50
Domači ansambli; 14.00 Poročila;
14.05-16.00 Športno popoldne;
15.00-15.05 Poročila; 16.00 Oper-
ne melodije; 16.30 Humoreska;
16.50 EP; 17.00 Poročila; 17.05 C.
E. Soya: ,,Mali očka želva"; 17.5 5
Glasbena medigra; 18.00 Letite z
nami; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene
razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij-
ski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.00 Poročila; 22.20 Zaplešite;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poro-
čila.
VSAK DELAVNIK je zjutraj
naslednji program: 4.30-8.00 Do-
bro jutro — Poročila - vmes ob
5.00 Poročila; 5.30 Poročila; 5.45
EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30
Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.00
Poročila; 7.15 EP; 7.25 Poročila -
Radijski in TV spored; 7.45" EP;
8.00 Poročila.
PONEDELJEK, 20. NOVEMBRA:
14.00 Poročila; 14.10 Amaterski
zbori pojo; 14.30 Poslušalci čestita-
jo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester Jerry Wilton; 17.00
Poročila; 17.10 Glasbeno pc^oldne;
18.00 Poročila; 18.15 Zabavna
glasba; 18.35 Interna 469; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Ansambel Pavla Kosca; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Ti in opera; 22.00 Poročila;
TOREK, 21. NOVEMBRA: 14.00
Poročila; 14.10 Glasba mladih;
14.30 Ansambel „The Ventures";
14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Od
melodije do melodije; 16.00 Vrti-
ljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00
Poročila; 17.10 Simfonični koncert;
18.00 oročila; 18.15 V torek
nasvidenje; 18.45 Svet tehnike;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Rudija
Bardorferja; 19.25 EP; 19.30
Radijski dneynik; 20.00 Prodajalna
melodij; 20.30 Od premiere do
premiere; 21.30 Lahka glasba; 22.00
Poročila; 22.15 Popevke; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Glasba Josipa Slavenskega;
24.00 Poročila.
SREDA, 22. NOVEMBRA: 14.00
Poročila; 14.10 Slovenske narodne;
14.30 Pbslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Doeodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Od-
skočna deska; 16.00 Vrtiljak; 16.40
Listi iz albuma; 17.00 Poročila;
17.45 Jezikovni pogovori; 18.00
Poročila; 18.15 Glasbene vinjete;
18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Glasbene razglednice; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Komorno glasbeni studio; vmes v
odmoru Kulturni globus; 22.00
Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poroči-
la; 23.05 Literarni nokturno; 23.15
Zabavna glasba; 24.00 Poročila.
ČETRTEK, 23. NOVEMBRA:-
14.00 Poročila; 14.10 Mladina poje;
14.30 Sestanek instrumentov; 14.40
Enajsta šola; 14.5 5 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 V rapsodičnem
tonu; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš
podlistek; 17.00 Poročila; 17.10 Po
željah poslušalcev; 18.00 Poročila;
18.15 Zabavni orkester; 18.30 Iz
kasetne produkcije; 18.45 Kulturna
kronika; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel
Jožeta Kampiča; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00^ Domače
pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40
Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila;
22.15 Popevke; 2 3.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz
opusa Francisa Poulenca; 24.00
Poročila.
PETEK, 24. NOVEMBRA: 14.00
Poročila; 14.10 Otroške pesmi;
14.3 0 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Recital pianistke
Tanje zrimškove; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester Ralfa Carmichaela;
17.00 Poročila; 17.10 Operni
koncert; 17.50 Človek in zdravje;
18.00 Poročila; 18.15 Signali; 18.50
Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Trio
Jožeta Burnika; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 10.00 Ob 15.
letnici Koroškega akademskega ok-
teta; 20.30 Top-pojjs 13; 21.15
Oddaja o pomorščakih; 22.00
Poročila; 22.15 Iz logov domačih;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poroči-
la.
SOBOTA^^ 25. NOVEMBRA:
14.00 Poročila; 14.10 Po Jugoslavi-
ji; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Pojo operni pevci; 16.00
Vrtiljak; 16.40 S knjžnega trga;'
16.55 Glasbena medigra; 17.00
Poročila; 17.10 Kvartet Helmuta
Weglinskega; 17.20 Gremo v kino;
18.00 Poročila; 18.15 Dobimo se
ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00
Lahkp noč, otroci; 19.10 Obvestila;
,19.15 Ansambel Borisa Kovačiča;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Spoznavajmo svet in domovi-
no; 21.15 Za prijetno razvedrilo;
22.00 Poročila; 22.20 Oddaja za
izseljence; 23.00 Poročila;
23.05 — 01.00 S pesmijo in plesom v
novi teden — vmes ob 24.00
Poročila; 01.00 Poročila.
AKCIJA ZA ZAŠČITO ŠOLARJEV
(Nadaljevanje s 5. strani)
znanje prometnih predpisov in njih
upoštevanje v praksi, kohkor se
dotični dijak vozi v šolo s kolesom
ali s kakšnim drugim prevoznim
sredstvom.
Naloge, ki čakajo svet za
prometno vzgojo v šolah so težke in
odgovorne, hkrati pa nujno potreb-
ne ža zaščito mladine. Najbolj
pereče bo to na osnovnih šolah
Hajdina, Podlehnik, Breg in Posebna
šola Ptuj. Sola Hajdina je od nove
hitre ceste oddaljena samo sedem
metrov, zaradi česar bo potrebno
zapreti glavni vhod, da dijaki ne
bodo mogli direktno na cestišče,
temveč da bodo v šolo in iz šole
hodih pri drugem vhodu.
Uspeh in delovanja in akcija pa bo
zagotovljen le ob skupnem sodelova-
nju sveta za prometno vzgojo, AMS,
LM, šol in podpori občanov.
ZAHVALA
Oh bridki izgubi ljubljene žene, matere, tašče, babice, prababice in tete
Eleonore MAJCEN,
ROJ. 16. 9. 1887, IZ PTUJA, CIRIL METODOV DREVORED 12/1
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji
darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo pevskemu zboru društva upokojencev iz Ptuja,
g. duhovniku za cerkveni pogrebni obred, predstavniku društva upokojen-
cev iz Ptuja, tov. lumpeju za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu.
Ptuj, dne n. 11. 1972.
Žalujoči: mož Anton, sin Rudolf, snaha Zorka, vnukinji Jelka in Zorkica
z družinama.
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 16. novembra I9]j
NEDELJA, 19. NOVEMBRA:
9.40 Ansambla Odmev in Zorko;
10.12 Kmetijska ' oddaja; 10.55
Mozaik; 11.00 Otroška matineja;
11.50 Poročila; 11.55 Mestece
Peyton; 12.45 TV kažipot.
NEDELJSKO POPOLDNE: 17.45
Poročila; 17.50 Bele sence; 19.50
Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
3-2-1; 20.30 Mojstri; 21.15 Stih in
pesem; 21.30 Športni pregled; 22.00
Poročila.
PONEDELJEK, 20. NOVEM-
BRA: 9.05 Odprta univerza; 9.35
T V v^šoli; 10.30 Angleščina; 10.45
Nemščina; 11.00 Osnove splošne
izobrazbe; 14.45 TV v šoU; 15.40
Angleščina; 15.55 Nemščina; 16.10
Francoščina; 16.45 Madžarski TV
pregled; 17.50 Gori, doli, naokoli;
18.30 Kremenčkovi; 18.55 Mozaik;
19.00 Mladi za mlade; 19.45
Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV
dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Mala
antologija jugoslovanske TV drame;
21.35 Kulturne diagonale; 22.15
Poročila.
TOREK, 21. NOVEMBRA: 9.35
TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00
Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV
v šoli; 15.35 Ruščinaj 15.55 TV
vrtec; 16.10 Angleščina; 17.15
Madžarski TV pregled; 17.50 V.
Albreht: Mala lupinica; 18.10
Risanka; 18.20 Obzornik; 18.35
Nastopa Irene Sheer; 19.05 Mozaik;
19.10 Regionalna arhitektura; 19.30
Dosežki medicine; 19.50 Cikcak;
20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1;
20.35 Objemi in poljubi; 22.05
Likovni nokturno; 22.20 Poročila.
SREDA, 22. NOVEMBRA: 8.20
TV v šoli; 11.00 Osnove splošne
izobrazbe; 16.45 Madžarski TV
pregled; 17.50 Vitez vihar; 18.15
Risanka; 18.20 Obzornik; 18.35
Kvartet DO in JOŽE KAMPIČ;
19.00 Mozaik; 19.05 Od filma do
filma; 19.25 S kamero po svetu;
19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik;
20.25 3-2-1; 20.35 G. Eliott: Mlin
na reki Floss; 21.25 Po sledeh
napredka; ?,2.15 Poročila; 22.20
Hojcej Jugoslavija-ZRN.
ČETRTEK, 23. NOVEMBRA:
9.35 TV v šoli; 10.30 Angleščina;
10.45 Nemščina; 11.00 Francošči-
na; 14.05 TV v šoli; 15.00
Angleščina; 15.15 Nemščina; 15.30
Osnove splošne izobrazbe; 16.00
Rokomet Jugoslavija-NDR; 17.15
Vsi vemo vse; 18.15 Obzornik;
18.30 Vsi vlaki sveta; 18.55 Mozaik;
19.00 Mestece Peyton; 19.50
Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
3-2-1; 20.3 5 Četrtkovi razgledi;
21.25 A. P. Čehov: Snubač; 21.55
W. Egk: Joan Von Zarissa; 22.35
Poročila.
PETEK, 24. NOVEMBRA: 9.30
TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40
TV v šoli; 16.10 Osnove splošne
izobrazbe; 16.45 Madžarski TV
pregled; 17.50 G. Jakopič: Ajataj;
18.05 ' Risanka; 18.15 Obzornik;
18.30 Psihofizična rekreacija; 18.40
Ekonomsko izrazoslovje; 18.45
Glasba za oči: Bach, Braque; 19.05
Mozaik; 19.10 Profesor Baltazar;
19.20 Bilečanka; 19.50 Cikcak;
20.00 TV dnevnik; 20.25 Reporta-
ža; 20.30 3-2-1; 20.40 Vsi kraljevi
ljudje; 22.10 Sedem morij; 23.00
Poročila.
SOBOTA, 25. NOVEMBRA: TV
v ŠoU; 16.30 Košarka Beograd-Ju-
goplastika; 18.05 Obzornik; 18.20
Gospod Piper; 18.50 Burleska;
19.10 Mozaik; 19.15 Humoristična
oddaja; 19.45 Risanka; 19.50
Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30
Senka in jaz; 21.20 Na poti k
zvezdam; 21.45 Medicinski center;
22.35 TV kažipot; 22.55 Poročila.
»LES«, lesno in-
dustrijsko in tr-
govsko
podjetje Ptuj,
Rogozniška c. 4
razglaša naslednja prosta
delovna mesta:
1.	PRODAJALEC
za prodajalno »Breg« Ptuj
2.	ADMINISTRATORKA
za nedoločen čas v upravi
podjetja
POGOJL-
pod 1. kvalificirani trgov-
ski delavec
Prednost imajo
kandidati s pra^iso
v prodaji gradbe-
nega materiala,
pod 2. končana admini-
strativna šola
Poseben pogoj je po-
skusno delo. Stanovanj ni.
Pismene ponudbe pošlji-
te do 18. novembra 1972
na gornji naslov.
MALI OGLASI
ZARADI PRESELITVE prodam
kuhinjsko kredenco, pomivalno
omaro, električni štedilnik, hladil-
nik, okroglo mizico, dva ^ stola,
orehovo sobno omaro in žensko
športno kolo. Ptuj, Ormoška c. 4
pritličje desno.
OTROKA VZAMEM v varstvo za
osem ur dnevno, starega od leta
naprej. Šestan, Na hribu 1, Ptuj.
SKORAJ NOVO, takoj vseljivo Ihišo
s 6 ari zemlje ob asfaltni cesti poleg
avtobusne postaje v Središču pro-
dam. Vprašajte v Središču 142.
PTUJČANI! Iščem finančno spo-
sobnega družabnika za ureditev cen-
tralne kemične čistilnice v Ptuju.
Ponudbe na upravo lista pod ,,ta-
koj".
PODPISANA Julijana Gabrovec iz
Podlehnika 3, obžalujem in prekli-
cujem žaljivke, ki sem jih izrekla o
Mariji Felipaja iz Sedlašeka 4, p.
Podlehnik.
PRODAM TEŽKO, 8 mesecev brejo
vozno kravo. Videm pri Ptuju 29.
TRGOVSKI POMOČNIK išče sobo
v Ptuju. Naslov v upravi.
KUPIM MLADEGA mucka angora
ali siamskega. Naslov v upravi.
KOMPLETNO SPALNICO in nekaj
posameznih delov pohištva ter po-
steljnino prodam. Svegl, Jadranska
15/1 - desno, Ptuj.
STAR ŽENSKI pogrezljiv šivalni
stroj, razno čevljarsko orodje in sob-
no dvokrilno omaro prodam. Ja-
dranska 4, Ptuj.
IŠČEM STANOVANJE v Ptuju.
Dam nagrado. Naslov v upravi.
PRODAM ENOOSNO prikolico za
avto. Kovač, Ormoška c, Ptuj.
TRSNIČARSKIOD&f Juršinci, nu-
di cepljenke raznih sort 1972/73.
Interesenti, zglasite se pri Antonu
Slodnjaku in Simonu Toplaku v
Juršincih. Informacije kupcem trsja
ter sadna drevesa dobite pri Francu
Holcu ob avtobusni postaji pod Go-
milo. Informacije za nabavo cep-
Ijenk dobite tudi pri Stanku Topla-
ku v Mostah.
Z dopisnico zahtevajte cenik. Na-
slov: Trsničarski odsek, p. 62257
Juršinci.
jEDNIK — Četrtek, 16. novembra 1972
stran 15
l^oMISIJA ZA IZVEDBO REFERENDUMA O ZDRUŽITVI
sicUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV
Jj KMETOV MARIBOR - ZA OBCINO PTUJ
Odločba
g določitvi glasovalnih mest za
ijvedbo referenduma o združitvi
skupnosti zdravstvenega zavarovanja
delavcev in kmetov Maribor za zava-
rovance - delavce v delovnih organi-
jacijah v občini Ptuj ,
Po 20. členu zakona o referendu-
mu (Uradni list SRS, št.
29-263/72), 6. točki sklepa o razpi-
su referenduma za združitev skup-
nosti zdravstvenega zavarovanja de-
lavcev Maribor in skupnosti zdrav-
stvenega zavarovanja kmetov Mari-
bor v skupnost zdravstvenega zava-
rovanja delavcev in kmetov Maribor
(Uradni list SRS, št. 45-951/72) in
II. točki sklepa o imenovanju osred-
nje skupne komisije in komisij za
izvedbo referenduma o združitvi
skupnosti zdravstvenega zavarovanja
delavcev in kmetov Maribor, v obči-
nah Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in
Slovenska Bistrica (Uradni list
SRS, št. 45-952/72), določa komisi-
ja za izvedbo referenduma, ki bo v
ponedeljek 20. novembra 1972 v
občini Ptuj, naslednja
GLASOVALNA MESTA
za zavarovance - delavce iz delov-
nih organizacij v občini Ptuj
1.	v pisarni vodje hale A elektroli-
ze TGA Boris Kidrič, Kidriče-
vo za delovne ljudi zaposlene v
OZD Tovarna aluminija;
2.	v izmenski pisarni glinice —
rdeči^ del TGA Boris Kidrič
Kidričevo za delovne ljudi za-
poslene v OZD Tovarna glinice;
3.	v strojnem vzdrževanju (bivša
priprava dela) TGA Boris Ki-
drič Kidričevo za delovne ljudi
zaposlene v OZD Vzdrževanje
in delovna sredstva;
4.	v dvorani centralnega delavske-
ga sveta TGA Boris Kidrič
Kidričevo za delovne ljudi za-
poslene v OZD Skupne službe,
v obratu družbene prehrane in
v tovarniškem zboru sindikata;
5.	v obratu I. Tovarne avtomobi-
lov Ptuj, Rajšpova ulica 16, za
delovne ljudi zaposlene v tem
obratu;
6.	v obratu II. Tovarne avtoopre-
me Ptuj, Mlinska cesta la za
delovne ljudi zaposlene v tem
obratu;
7.	v sejni sobi osnovne organizaci-
je Tovarne volnenih izdelkov
Majšperk za delovne ljudi zapo-
slene v tej delovni organizaciji
in v obratu družbene prehrane
TVI Majšperk;
8.	Y jedilnici obrata KONUS-ZA-
ŠCITA v Majšperku za delovne
ljudi zaposlene v tem obratu;
9.	v Tovarni perila in konfekcije
DELTA Ptuj, Srbski trg 6, za
delovne ljudi zaposlene v tej
delovni organizaciji;
10.	v enoti distribucije ELEKTRO
MARIBOR v Ptuju Zadružni
trg 6, za delovne ljudi zaposle-
ne v tej enoti;
11.	v Ptujski tiskarni Ptuj, Jadran-
ska ulica 17, za delovne ljudi
zaposlene v tej delovni organi-
zaciji;
12.	v obratu Gozdnega goSpodar-
stva Maribor v Ptuju, Potrčeva
cesta 33, za delovne ljudi za-
poslene v tem obratu;
13.	v obratu Farma bekonov Kme-
tijskega kombinata Ptuj, Dra-
ženci, za delovne ljudi,zaposle-
ne v tem obratu;
14.	v obratu Mešalnica in silosi
Kmetijskega kombinata Ptuj,
Draženci, za delovne ljudi za-
poslene v tem obratu;
15.	v obratu Kletarstvo Kmetijske-
ga kombinata Ptuj, Trstenjako-
va ulica 6, za delovne ljudi
zaposlene v tem obratu;
16.	v obratu Kooperacija Kmetij-
skega kombinata Ptuj, Titov
trg 12, za delovne ljudi zapo-
slene v tem obratu in njegovih
poslovalnicah;
1 7. v obratu Gozdarstvo Kmetij-
skega kombinata Ptuj, Zoisova
pot 12, za delovne ljudi zapo-
slene v tem obratu;
18.	v obratu Mlekarna Kmetijskega
kombinata Ptuj, čučkova ulica
3, za delovne ljudi zaposlene v
tem obratu;
19.	v obratu Tehnoservis Kmetij-
skega kombinata Ptuj, Ormo-
ška cesta 29, za delovne ljudi
zaposlene v tem obratu;
20.	v obratu Trgovina Kmetijskega
kombinata Ptuj, Muzejski trg
2, za delovne ljudi zaposlene v
tem obratu in trgovinah ter v
skupnih službah kombinata;
21.	v obratu Mizarstvo žaga Kme-
tijskega kombinata Ptuj,
Žnidaričevo nabrežje 6 za de-
lovne ljudi zaposlene v tem
obratu;
22.	v delovni enoti Dornava Kme-
tijskega kombinata Ptuj. Dor-
nava 2, za delovne ljudi zapo-
slene v tej enoti;
23.	v delovni enoti Ptuj — Osojnik
Kmetijskega kombinata Ptuj,
Štuki 23, za dek)vne ljudi
zaposlene v tej enoti;
24.	v delovni enoti Podlehnik
Kmetijskega kombinata Ptuj,
Podlehnik 23, za delovne ljudi
zaposlene v tej enoti;
25.	v delovni enoti Sobetinci Kme-
tijskega kombinata Ptuj, Sobe-
tinci 42, za delovne ljudi za-
poslene v tej enoti;
26.	v delovni enoti Trnovska vas
Kmetijskega kombinata Ptuj,
za delovne ljudi zaposlene v tej
enoti;
z I. v aelovni enoti Turnišče Kme-
tijskega kombinata Ptuj, Za-
grebška cesta 80, za delovne
ljudi zaposlene v tej enoti;
28.	v delovni enoti Zavrč Kmetij-
skega kombinata Ptuj, Zavrč
11, za delovne ljudi zaposlene
v tej enoti;
29.	v obratu Breg Živilske industri-
je PETOVIA Ptuj, Ob Dravi 1,
za delovne ljudi zaposlene v tej
delovni organizaciji;
30.	v upravi Mesokombinata PE-
RUTNINA Ptuj, Potrčeva cesta
8, za delovne ljudi zaposlene v
upravi podjetja in v obratu
servisnih služb;
31.	v obratu Meso - maloprodaja',
Ptuj, Žnidaričevo nabrežje 4,
Mesokombinata PERUTNINA
Ptuj, za delovne ljudi zaposlene
v tem obratu;
32.	v perutninarski klavnici, Ptuj,
Zagrebška cesta 3 5, Mesokom-
binata PERUTNINA Ptuj, za
delovne ljudi zaposlene v tem
obratu;
33.	na farmi nesnic Sela Mesokom-
binata PERUTNINA Ptuj za
delovne ljudi zaposlene na far-
mi Sela in Kidričevo;
34.	na farmi brojlerjev, Ptuj, Za-
grebška cesta 37, Mesokombi-
nata PERUTNINA Ptuj, za de-
lovne ljudi zaposlene na farmi
brojlerjev in valilnici;
35.	v Tovarni krmil, Ptuj, Zagreb-
ška cesta 52, Mesokombinata
Ptuj za delovne ljudi zaposlene
v tej tovarni;
36.	v obratu Kooperacija Hajdina
Mesokombinata PERUTNINA
Ptuj, Sp. Hajdina 17, za delov-
ne ljudi zaposlene v tem obra-
tu; ,
37.	v Živinorejsko veterinarskem
zavodu Ptuj, Ormoška cesta
28,,za delovne ljudi zaposlene
v Živinorejsko veterinarskem
zavodu Ptuj in Veterinarski
postaji Ptuj;
38.	v upravnih prostorih Pekarne
INTES - Vinko Reš Ptuj,
Trstenjakova ul. 2 Ptuj ,za
delovne ljudi zaposlene v tej
delovni organizaciji;
39.	v obratni pisarni INTES MLINI
Ptuj, Mlinska cesta 11, za de-
lovne ljudi zaposlene v tem
obratu;
40.	v klubu občanov, Lovrenc na
Drav. polju 8, za delovne ljudi
zaposlene v kmetijski zadrugi
Lovrenc na Dravskem polju in
v poslovalnicah TP Koloniale
Maribor, v Lovrencu in Sestr-
žah;
41.	v upravi Gradbenega podjetja
DRAVA Ptuj, Osojnikova cesta
3, za delovne ljudi zaposlene v
upravi, stranskih obratih, skla-
dišču ter na gradbišču RTP in
Elektrotehna te delovne orga-
nizacije;
42.	na gradbišču v TGA Boris
Kidrič, Kidričevo, za delovne
ljudi zaposlene pri Gradbenem
podjetju Drava Ptuj;
43.	na gradbišču osnovne šole Go-
rišnica za delovne ljudi zaposle-
ne pri gradbenem podjetju Dra-
va;
44.	na gradbišču doma upokojen-
cev v Ptuju Volkmerjeva ulica,
za delovne ljudi zaposlene pri
gradbenem podjetju Drava
Ptuj;
45.	v dvorani Gradbenega podjetja
GRADNJE Ptuj, Ormoška ce-
sta 22, za delovne ljudi zapo-
slene v tej delovni organizaciji;
Tovarna gumijevih in kovinskih
Izdelkov ter servisnih dejavnosti
»iSIGMAtt v Ptuju,
Rajšpova ul. št. 15, razpisuje sledeča
prosta delovna mesta
1.	Izterjevalec
POGOJ: višja šola ekonomske smeri ali ekonom-
ska srednja šola s 3, oz. 5 letno prakso v knjigo-
vodstvu,
2.	Tajnik organov upravljanja
POGOJ: višja pravna ali srednja ekonomska šola
z 2 letno prakso,
3.	Dva kvalificirana trgovska
delavca
avtomehanske ali kovinske smeri
POGOJ: KV trgovec avtomehanske ali kovinske
smeri vsaj z 2 letno prakso.
4.	Nabavljač avtomateriola
POGOJ: VKV ali K V avtomehanik z opravljenim
šoferskim izpitom B kategorije. Zaželena praksa
na enakih' ali podobnih delih.
5.	Tehnolog za kovinsko
proizvodnjo
POGOJ: strojni inženir ali strojni tehnik z 2, oz.
4 letno prakso.
6.	Dva vajenca - trgovca avto-
materiola
POGOJ: končana osemletka, prednost imajo kan-
didati z boljšim učnim uspehom.
Prošnje za razpisana prosta delovna in učna
mesta je na gornji naslov vložiti v roku 10 dni po
objavi razpisa.
Kandidati na razpisana prosta delovna mesta
(moški) morajo imeti odslužen vojaški rok v JLA.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi oseb-
nih dohodkov podjetja. Zaposlitev je možna takoj
ali po dogovoru.
Kandidati za učna mesta morajo prošnjam pri-
ložiti kratek življenjepis in mnenje šole. Prošnje
se ne kolkujejo.
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 16. novembra I9]j
46.	V delovni enoti GRADIŠ Mari-
bor v Ptuju za delovne ljudi
zaposlene v tej enoti;
47.	v upravi podjetja PLESKAR
Ptuj, Ulica heroja Lacka 5, za
delovne ljudi zaposlene v tej
delovni organizaciji in v Projek-
tivnem biroju Ptuj;
48.	v Vodni skupnosti DRA-
VA-MURA - sekcija Ptuj,
Žnidaričevo nabrežje 11, za
delovne ljudi zaposlene v tej
delovni organizaciji;
49.	v obratu Opekarne Žabjak pri
Ptuju, Žabjak 1, za delovne
ljudi zaposlene v tem_ obratu;
50.	v obratu Opekarne Žabjak v
Janežovcih za delovne ljudi
zaposlene v tem obratu;
51.	v podjetju AGROTRANS-
PORT Ptuj, Rajšpova ulica 18,
za delovne ljudi zaposlene v tej
delovni organizaciji;
52.	v delovni enoti podjetja PTT v
Ptuju, Trg svobode la, za de-
lovne ljudi zaposlene v tej
enoti in v PTT servisu Ptuj;
53.	v poslovalnici AVTOBUSNI
PROMET MARIBOR v Ptuju,
Rajšpova ulica 14, za delovne
ljudi zaposlene v tej poslovalni-
ci;
54.	v .podjetju za popravljanje voz
JŽ v Ptuju, Osojnikova cesta 6,
za delovne ljudi zaposlene na:
- železniških postajah Ptuj,
Kidričevo in Moškajnci; — ka-
m ionskem prevozu postaje
Ptuj; — nadzorništvu proge
Ptuj I. in II.; - SVTK Celje;
nadzorništvo Ptuj in - pod_-
jetju za popravljanje voz J Ž
Ptuj;
55.	v delovni enoti Cestnega pod-
jetja MARIBOR v Ptuju, Rai-
ceva ulica 3, za delovne ljudi
zaposlene v tej enoti;
56.	v menzi Montažnega podjetja
E LE KTRO KOVINAR Ptuj,
Zadružni trg 8, za delovne ljudi
zaposlene v tej delovni organi-
zaciji in v Tovarni SOPO Elek-
trokovinar Ptuj;
57.	v Tovarni gumi in kovinskih
izdelkov ter servisi SIGMA
Ptuj, Rajšpova ulica 13, za
delovne ljudi zaposlene v tej
delovni organizaciji;
58.	v proizvodnem podjetju OLGE
MEGLIČ Ptuj, Vošnjakova uli-
ca 6, za delovne ljudi zaposlene
v tej delovni organizaciji;
59.	v proizvodnem in trgovskem
podjetju DRAVINJA, Kidriče-
vo 77b, za delovne ljudi zapo-
slene v tej delovni organiazciji;
60.	v pisarni krajevne skupnosti
Kidričevo 12, za delovne ljudi
zaposlene v Kr^evni skupnosti
Kidričevo ter Čevljarski delav-
nici in krpalnici Kidričevo;
61.	v Dimnikarskem podjetju Ptuj,
Pletarska ulica 3, za delovne
ljudi zaposlene v tej delovni
organizaciji;
62.	v podjetju MODA Ptuj, Sloven-
ski trg 10, za delovne ljudi
zaposlene v Krojaštvu MODA
Ptuj in Krojaško šiviljski delav-
nici Ptuj;
63.	v gostilni PRI GROZDU, Ptuj,
Potrčeva cesta 2, za delovne
ljudi zaposlene v gostinskem
podjetju HALOŠKI BISER -
GRAD BORL in Gostinskem
podjetju BREG;
64.	v dvorani delavskega doma
Franca. ^ KRAMBERGERJA
Ptuj, čučkova ulica 1, za de-
lovne ljudi zaposlene v Trgov-
skem podjetju MERCATOR -
PE PANONIJA Ptuj v posloval-
nicah v niestu Ptuju;
65.	v skladišču prehrane Ptuj, Slo-
venski trg 1 za delovne ljudi
zaposlene v Trgovskem pod-
jetju MERCATOR - PE PA-
NONIJA Ptuj v skladiščih pre-
hrane in galanterije ter šoferje;
66.	v blagovnici MERCATOR, Ti-
tov trg 12, za delovne ljudi
zaposlene v Trgovskem pod-
jetju MERCATOR - PE PA-
NONIJA Ptuj v tej blagovnici;
6 7. v upravi Trgovskega podjetja
MERCATOR - PE PANO-
NIJA Ptuj, Osojnikova cesta 1,
za delovne ljudi zaposlene v
Poslovalnicah podjetja v občini
tuj izven mesta Ptuja;
68.	v Trgovskem podjetju MER-
KUR Ptuj, Murkova ulica 2, za
delovne ljudi zaposlene v tej
delovni organizaciji;
69.	v Trgovskem podjetju IZBIRA
Ptuj v upravi podjetja, Zagreb-
ška cesta 4, za delovne ljudi
zaposlene v upravi podjetja in v
poslovalnicah podjetja v Ptuju;
70.	v Trgovskem podjetju IZBIRA
Ptuj, Zagrebška cesta 4, za
delovne ljudi zaposlene v po-
slovalnicah podjetja na območ-
ju občine Ptuj;
71.	v lesno predelovalnem obratu
Trgovskejga podjetja LES Ptuj,
Rogozniska cesta 33, za delov-
ne ljudi zaposlene v tem obra-
tu;
72.	na sedežu Trgovskega podjetja
LES Ptuj, Rogozniska cesta 4,
za delovne ljudi zaposlene v
upravi in poslovalnicah te de-
lovne organizacije;
73.	v skladisču PETROL Ptuj, Ko-
gejeva pot 2, za delovne ljudi
zaposlene v tej delovni enoti;
74.	v Komunalnem podjetju Ptuj,
Žnidaričevo nabrežje 4, za de-
lovne ljudi zaposlene v tej
delovni organizaciji;
75.	v prostorih gradbenega servisa
Stanovanjskega podjetja Ptuj,
Jadranska ulica 12, za delovne
ljudi zaposlene v Stanovanj-
skem podjetju Ptuj in Krajevni
skupnosti Ptuj;
76.	v sejni sobi Občinske skupšči-
ne, Srbski trg 1, za delovne
ljudi zaposlene v upravi skup-
sčine občine Ptuj;
77.	v sobi št. 7 Občinskega sodišča
Ptuj, Krempljeva ulica 7, za
delovne ljudi zaposlene na Ob-
činskem sodišču Ptuj, Občin-
skem sodišču za prekrške Ptuj,
Občinskem javnem tožilstvu
Ptuj, Občinskem javnem pravo-
branilstvu Ptuj in Službi pravne
pomoči Ptuj;
78.	v Kreditni banki Ptuj, Ulica
heroja Lacka 5, za delovne
ljudi zaposlene v tej banki;
79.	v Službi družbenega knjigovod-
stva - podružinica Ptuj, Titov
trg 10, za delovne ljudi zapo-
slene v tej službi;
80.	v Zdravstvenem domu Ptuj,
čučkova ulica 3, za delovne
ljudi zaposlene v Zdravstvenem
domu v Ptuju, obratni ambu-
lanti TAP Ptuj, Zdravstveni
postaji Kidričevo in ambulanti
železničarjev Ptuj;
81.	na Zdravstveni postaji Maj-
šperk za delovne ljudi zaposle-
ne na tej postaji;
82.	v sejni dvorani KZSZ — po-
družnica Ptuj, Trstenjakova uli-
ca 9, za delovne ljudi zaposlene
v Komunalnem zavodu za so-
cialno zavarovanje Maribor -
Podružnica Ptuj, Mestni lekarni
tuj in Zavodu za zaposlovanje
delavcev Maribor - izpostava
Ptuj;
83.	v knjižnici Splošne bolnišnice
dr. Jožeta POTRČA Ptuj,
Potrčeva cesta 23, za delovne
ljudi zaposlene v tej bolnišnici;
84.	v Zavodu za varstvo in delovno
usposabljanje mladine dr. Mari-
jana BORŠTNARJA Dornava,
Dornava 1, za delovne ljudi
zaposlene v tem zavodu;
85.	v Domu upokojencev in oskr-
bovancev Muretinci, Muretinci
45, za delovne ljudi zaposlene
v tem zavodu;
86.	na gimnaziji Dušana KVEDRA
Ptuj, Prešernova ulica 31, za
delovne ljudi zaposlene na giz-
mnaziji Dušana KVEDRA Ptuj,
v Dijaškem domu Ptuj in na
Glasbeni šoli Ptuj;
87.	v šolskem centru za gospodar-
stvo in upravo Jožeta LACKA,
Ptuj, Raiceva ulica 2, za delov-
ne ljudi zaposlene v tem centru
in v Šolskem centru za kovin-
sko stroko Ptui;
88.	na osnovni šoli Toneta
Znidariča Ptuj, Žnidaričevo
nabrežje 1, za delovne ljudi
zaposlene na osnovni šoU To-
neta ŽNIDARIČA Ptuj in v
Posebni šoli Ptuj;
89.	na osnovni šoli Franca OSOJ-
NIKA Ptuj, Župančičeva ulica
10, za delovne ljudi zaposlene
na tej šoli;
90.	na osnovni šoli Ivana SPOLE-
NJAKA, Ptuj, Rogaška cesta 6,
za delovne ljudi zaposlene na
osnovni šoli Ivana Spolenjaka
Ptuj in na Poljedelsko žinivo-
rejski šoli Turnišče;
91.	na osnovni šoli BRATOV
ŠTRAFELA Markovci, Mar-
kovci 43, za delovne ljudi
zaposlene na tej šoli;
92.	na osnovni šoli MARTINA KO-
RESA Podlehnik, za delovne
ljudi zaposlene na osnovni šoli
Martina KORESA Podlehnik in
na osnovni šoli Rodni vrh;
93.	na osnovni šoli Majšperk, Maj-
šperk 11, za delovne ljudi
zaposlene na osnovni šoli Maj-
šperk in na osnovni šoli Stoper-
ce;
94.	na osnovni šoli Borisa KIDRI-
ČA Kidričevo, Kidričevo 18/a,
za delovne ljudi zaposlene na
tej šoli;
95.	na osnovni šoli Cirkovce, Cir-
kovce 47, za delovne ljudi
zaposlene na tej šoli;
96.	na osnovni šoli Hajdina, Sp.
Hajdina 24, za delovne ljudi
zaposlene na tej šoli;
97.	na osnovni šoli Žetale, Žetale
13, za delovne ljudi zaposlene
na tej šoli;
98.	na osnovni šoli Maksa BRAČI-
ČA Cirkulane, Cirkulane 34, za
delovne ljudi zaposlene na os-
novni šoH Maksa BRAČIČA
Cirkulane in na osnovni šoli
Zavrč;
99.	na osnovni šoli Leskovec, Zg.
Leskovec 10, za delovne ljudi
zaposlene na tej šoli;
100.	na osnovni šoli Videm pri
Ptuju, Videm 27, za delovne
liudi zaposlene na tej šoli;
101.	na osnovni šoU dr. Franja
ŽGEČA Dornava, Dornava
12 5, za delovne Hudi zaposlene
na tej šoli;
102.	na osnovni šoli Franca BELŠA-
KA Gorišnica, Gorišnica 42, za
delovne ljudi zaposlene na tej
šoli;
103.	na osnovni šoli bratov RES
Desternik, Desternik 45, za
delovne ljudi zaposlene na os-
novni ŠoU BRATOV REŠ De-
sternik, na osnovni šoli Trnov-
ska vas in na osnovni šoli
Vitomarci;
104.	na osnovni šoli Juršinci, Juršin-
ci 19, za delovne ljudi zaposle-
ne na tej šoli;
105.	v Vzgojno varstvenem zavodu
Ptuj, Potrčeva cesta 9, za de-
lovne ljudi zaposlene v tem
zavodu;
106.	na Postaji milice Ptuj, Kremp-
ljeva ulica 1, za delovne ljudi
zaposlene na tej postaji;
107.	v učilnici doma JLA Ptuj,
Prešernova ulica 6, za delovne
ljudi zaposlene pri:
1.	Delavska univerza Ptuj
2.	Občinska konferenca
ZKS Ptuj
3.	Občinska konferenca
SZDL Ptuj
4.	Občinski svet Zveze sindi-
katov Slovenije Ptuj
5.	Občinska konferenca
ZMS Ptuj
6.	Občinski odbor Združe-
nja zveze borcev NOV
Ptuj
7.	Občinski odbor RK Ptuj
8.	Občinska gasilska zveza
Ptuj
9.	Občinska zveza Društva
prijateljev mladine Ptuj
10.	Občinski svet kulturno
Prosvetnih organizacij
tuj
11.	Aeroklub Ptuj
12.	Avtomoto društvo Ptuj
13.	Časopisno podjetje Ted-
nik Ptuj
14.	Radio Ptuj
15.	Dom JLA Ptuj
16.	DPD Svoboda Ptuj
17.	Ljudska in študijska knjiž-
nica Ptuj
1 8. Zgodovinski arhiv Ptuj
19.	Pokrajinski muzej Ptuj
20.	Mestni kino Ptuj
21.	Temeljna izobraževalna
skupnost Ptuj
22.	Temeljna kulturna skup.
nost Ptuj
23.	Združenje šoferjev i„
avtomehanikov Ptuj
24.	Jugoslovanska loterija
Ptuj
25.	Kegljaški klub Ptuj
26.	Lovske družine občine
Ptuj
27.	Počitniški /dom občine
Ptuj Biograa na m. Ptuj
28.	Skupna zavarovalnica M a-
ribor - Ptuj
29.	Turistični biro Ptuj
30.	Ugankar eligmatski list
Ptuj
31.	Vijesnik Zagreb - zastop.
nik Ptuj
32.	Zveza ribiških družin Ptuj
33.	Klub upokojencev Ptuj
(za redno zaposlenega de-
lavca)
34.	Vojna pošta Ptuj
35.	Vojno gostinska enota
Partizan Ptuj
36.	Zavarov. Sava - Podrui-
niča Ptuj
37.	Časopisno podjetje Mari-
borski tisk - Podružnica
Ptuj
38.	Občinska zveza za telesno
kulturo Ptuj;
108. v sejni sobi Delavskega doma
Franca KRAMBERGERJA
Ptuj, čučkova ulica 1, za de-
lovne ljudi zaposlene pri:
1.	KONUS - Blagovna hiša
Ptuj
2.	AGRARIACIOOP Za-
greb, prodajalna Ptuj
3.	Alpina, prodajalna Ptuj
4.	Astra — prodajalna Ptuj
5.	Avtomotor Celje, po-
slovalnica Ptuj
6.	Borovo, prodajalna Ptuj
7.	Dinos Odpad Ptuj
8.	Koteks Tobus, odkupna
postaja Ptvjj
9.	Metalka Ljubljana, poslo-
valnica Ptuj
10.	Mladinska knjiga Ptuj
11.	Opatija, prodajalna Ptuj
12.	Ghetaldus Zagreb, Servis
Ptuj
13.	Orient Josip Kraš - pro-
dajalna Ptuj
14.	Peko - prodajabia Ptuj
15.	Planika - prodajalna Ptuj
16.	Povrtnina Maribor — po-
slovalnica Ptuj
17.	Standard Konfekcija -
prodajalna Ptuj
18.	Surovina Maribor - po-
slovalnica Ptuj
19.	Tobačna tovarna Ljublja-
na — skladišče Ptuj
20.	Trg. podjetje Tobak Ljub;
Ijana - poslovalnica Ptuj
21.	Tovarna mesnih izdelkov
Košaki - prodajalna Ptuj
22.	Varteks Varaždin - pro-
dajalna Ptuj
23.	Vrtnarstvo „FLORINA"
Maribor (Cvethčarna -
Mercator) Ptuj
24.	Poljopromet Rijeka, Skla;
dišce in prodajalna Ptuj
25.	Vino Jug Gevgelija — skla-
dišče Maribor, Bife Na
postajo-11, Ptuj
26.	Vino Jug - Gevgelija -
skladišče Maribor, Bife
Gerečja vas
27.	Agro kombinat KZ Le-
nart, Bife Hajdina
28.	Agrokombinat KZ Lenart
- Bife Bukovci;
Ta odločba se objavi v delovnih
organizacijah na ombočju občine
Ptuj in v časopisu TEDNIK.
Številka: KIR-6/72-RI
Ptuj, dne 6. novembra 1972
Tajnik komisije
Ivan RAU, dipl. pravnik, l.r.
Predsednik komisije:
FeUks BAGER l.r.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. -
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman, Izhaja vsak
četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk,
Maribor, Svetozarevska ulica 14.