TE D N I K GLASILO SOCI,ALlSTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Leto XXV. št. 44 Ptuj, 16. novembra 1972 Cena 1 din Za boljše zdravje - zdravje je ngSa moč Biti zdrav - osnovna človekova pravica čas nas kliče, da po mnogih letih zapostavljanja našega kme- ta končno odločimo in določi- mo pravico tako, da bo enaka za delavca in kmeta, ki vsak po svojih močeh prispevata k napredku naše družbe. Ljudje radi govorimo, češ, če bi jaz lahko odločil, bi naredil tako, da bi bilo za vse najbolj pravično. Sedaj imamo prilož- nost, da ugotovimo, koliko je v teh besedah resnice. Že to nedeljo, to je 19. tega meseca in v ponedeljek 20. tjn. bomo glasovali za združitev delavske- ga in kmečkega zdravstvenega zavarovanja. Z odločitvijo za združitev bomo v naši družbi končno rešili večletna prizade- vanja in težnje po izenačitvi obeh kategorij zavarovancev. Bolezen ne pozna razlik, zato je nedvomno prav, da imamo enake možnosti za boljše zdravljenje in da sta delavec in kmet, ki sta z roko v roki stopala skozi težke dni naše revolucije, pred, zdravnikom enaka. V zdravju je moč obeh, tista moč, s katero bomo lažje premagovali mnoge življenjske težave, omilili sedanje socialne razlike in ustvarili mladi genera- ciji bolj zdrav ter pravičen temelj rasti in razvoja. Kmetje sedaj plačujejo v sklad zdravstvenega zavarovanja pavšabii znesek 32.000 starih dinarjev po posameznem eosoo- dinstvu in 25 odstotkov od katastrskega dohodka. Te daja- tve bodo po združitvi ostale nespremenjene in jih bodo kmetje plačevah še naprej. Ce bi pravice obeh kategorij zavarovancev hoteli izenačifi brez 0,51 odstotnega prispevka delavcev v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetov, potem bi morali kmečka gospodrstva obremeniti tako, da bi prispeva- li 70 odstotkov od katastrskega dohodka. Taka obremenitev je , nemogoča, ker -je naš kmet ekonomsko ne bi zmogel. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da se bodo tudi delavci odločili za združitev in s tem omogočili enotnost vseh ljudi v osnovni človekovi pravici — biti zdrav., Delavčev ^as ZA združitev je pričakovati toliko bolj upravi- čeno, ker denarja ne bo dal od svojega osebnega dohodka - zato ne bo imel nič manjše plače — ampak iz skupnih skladov, ki so formirani pri vsaki delovni organizaciji. Za združitev bodo glasovali tudi vsi naši upokojenci, saj so le-ti skozi dolga leta svojega življenja nabrali dragocene iz- kušnje in najbolje vedo, koliko je vredno zdravje. Upokojen- cem naj še povemo, da zato ne bodo prejemali nič manjših pokojnin kot doslej, saj bodo prispevali iz skupnega sklada pokojninskega zavarovanja. Prizadevanja za enotno obrav- navanje kmečkega prebivalstva na področju zdravstva bodo v nedeljo potrdili tudi naši obrtniki. Kmet in obrtnik sta dejansko najbolj povezana, saj drug drugemu opravljata usluge in se tudi skupaj srečujeta na trgu svojih proizvodov. Vsa prizadevanja niso usmer- jena samo v enotno zdravstveno varstvo vseh ampak tudi v povečanje ekonomske moči našega kmeta in kmetijstva na sploh da bo v bodoče doseglo večjo produktivnost in tako tudi stroške zdravstva v bodoče nosilo samo. V zdravju je torej moč našega napredka zato 'bomo v nedeljo in ponedeljek vsi glasovali ZA. jr Dopolnjevanje izhodišča programa razvoja Pod predsedstvom Danila MA- STENA je bila v torek dopoldne 14. novembra 1972 v Narodnem domu v Ptuju skupna seja zbora delovnih skupnosti SO Ptuj in plenuma občinskega sveta ZSS Ptuj. Ob izredno dobri udeležbi članov obeh forumov so obravnavali osnovna izhodišča za izdelavo srednjeročne- ga plana razvoja občine Ptuj in programa stanovanjske graditve za obdobje 1972-76. Po uvodni obrazložitvi Pranja REBERNAKA, predsednika SO Ptuj in Viktorja MAKOVCA, načelnika v upravi SO Ptuj, sta bila oba foruma seznanjena še s stališči in dopolnilni-- mi predlogi razširjene seje predsed- stva občinskega sveta ZSS Ptuj, izvršnega odbora občinske konfe- rence SZDL, predsedstva občinske konference Z MS Ptuj, ki so v obeh dokumentih že razpravljali in s sklepi L konference Zveze sindika- tov občihe Pt uj. V razpravi je več sodelujočih dalo svoje pripombe, dopolnitve in opozorilo na pomanjkljivo obravna- vanje posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti v osnutku izhodišč. Po razpravi sta oba organa soglasno sprejela predložena izhodi- šča za izdelavo srednjeročnega programa razvoja občine in gradnje stanovanj z vsemi dopolnilnimi predlogi. Ločeno so glasovah o predlogu sindikatov, da že v naslednjem letu preidemo na 6 odstotni prispevek za stanovanjsko graditev v vseh delov- nih organizacijah in, da se dve tretjini družbenih sredstev za stanovanjsko gradnjo troši za gradnjo družbenih stanovanj. Ta predlog je bil sprejet z ogromno večino, saj se je glasovanja vzdržalo le 8 navzočih, proti pa ni bil nihče. Prav tako je bil na skupni seji soglasno sprejet predlog sindikatov, da se v Ptuju ustanovi samoupravna stanovanjska skupnost, ki naj postane odločujoč pobudnik in usmerjevalec ^adnje, dodeljevanja in gospodarjenja s stanovanji. Komisijo za volitve in imenovanja pri SO Pt uj so zadolžih, da pripravi predlog za iniciativni odbor samo- upravne stanovanjske skupnosti. Pod drugo točko dnevnega reda je Jože VlDOVlC, direktor podružni- ce SDK Ptuj poročal o delu te institucije in opozoril delovne organizacije na posledice, ki lahko nastanejo v posameznih kolektivih, ko se bodo po novem letu začeli izvajati predpisi o likvidnosti delov- nih organizacij na področju gospo- darstva. V razpravi so opozorili na več pomanjkljivosti na tem področju, za katere ne morejo biti odgovorne 'delovne organizacije. V nekaterili podjetjih morajo določene vrste reprodukcijskega materiala nabaviti kar za eno leto naprej, če hočejo redno proizvajati, ker jim trgovina ne more jamčiti redne dobave. Pr i tem so se vpraševali, kaj je boljše, ali vložiti obratna sredstva v material, ali pa tvegati, da bodo delavci zaradi pomanjkanja materiala kak mesec brez dela. Po razpravi so sklenih, da se bodo v gospodarskih delovnih organiza- cijah sestali samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, ana- lizirali položaj, v kakršnem se^ nahajajo in poskušali najti ustrezne' F. FIDERŠEK VREME do nedelje, 26. novembra 1972. Polna luna bo v torek, 21. novembra ob 00.08. Napoved: do 20. novembra bo spremenljivo. Vmes so možne izdatne plohe. Ker pa bo v na- slednjih dneh hladen val zraka zajel tudi naše kraje, je računati, da bo > včasih snežilo do nižin. Sneg, če bo padel, bo tudi hitro skopnel. Na resen sneg lahko računamo okrog 8. decembra 1972. V drugi polovici prihod- njega tedna bo še nekaj dežja v Italiji in zahodni Avstriji, pri nas bo od 21. do 29. novembra lepo vreme in ponovno topleje. Alojz Cestnik 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 16. novembra I9]j Nov komandant ljubljanske armadne oblosti Franc Tavčar-Rok Z ukazom vrhovnega komandanta oboroženih sil SFRJ Josipa Broza Tita, je postavljen za komandanta ljubljanske armadne oblasti general - podpolkovnik FRANC TAVCAR -ROK. Franc Tavčar je bil rojen 6. marca 1920 v Jaršah pri Ljubljani. V NOB je sodeloval od 1941. leta in je nosilec Partizanske spomenice. Je član ZK od julija 1941. Med vojno je opravljal vrsto odgovornih dol- žnosti, med drugim je bil koman- dant vojaškega področja, namestnik komandanta 7. korpusa, pomočnik načelnika glavnega štaba Slovenije. Po vojni je opravljal odgovorne dolžnosti od komandanta divizije in načelnika uprave inženircev JLA do načelnika štaba ljublj. armadne oblasti. Končal je najvišje vojaške šole. Je nosilec odlikovanja narodnega hero- ja in drugih vojnih in povojnih odlikovanj. Je član komiteja konfe- rence ZK za JLA. Foto: S. Krševan Konferenca ZK o programu razvoja občine Ptuj Na drugi seji občinske konference ZKS Ptuj, ki je bila 7. novembra 1972, se je razvila obširna razprava o izhodiščih za izdelavo srednjeroč- nega plana razvoja občine in progra- ma stanovanjske graditve v nasled- njem petletnem obdobju. Gradivo je pripravila skupščina občine Ptuj, uvodno poročilo pa komisija za družbeno-ekonomske odnose pri ob- činski konferenci ZKS, ki ga je na seji prebral predsednik komisije Tone ŽAGAR. V tem poročilu je med drugim navedel: , Komisija ugotavlja, da so pro- gramska izhodišča za naložbe v bodočem obdobju - tako za gospo- darstvo kot negospodarstvo - po- stavljena prenizko, ker ne upošteva- jo realnih možnosti obstoječih go- spodarskih organizacij. Zato je po- trebna v programu razvoja večja ambicija za hitrejšo rast, odločno spreminjanje kadrovske strukture, upoštevanje možnosti vlaganja kapi- tala od drugod na osnovi kooperaci- je in poslovno-tehničnega sodelova- nja. Najpomembnejše v ptujski obči- ni je, da imamo dovolj delovne sile, s cesto Zagreb-Maribor in Šen- tilj-Nova Gorica postajamo odprti sodobnemu prometu, imamo dovolj vodne energije in bogate kmetijske zmogljivosti, kar vse pogojuje, da bomo lahko hitreje napredovali; potrebni so nam le smeh strokovni kadri. Predsednik SO Ptuj - Franjo REBERNAK je v sovji razpravi povedal, da z javno razpravo želimo doseči podporo in pomoč vseh subjektivnih sil v občini, samouprav- nih organov in strokovnih služb v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Povedal je, da bodo formirane posebne strokovne komi- sije, skupine strokovnjakov za posa- mezne gospodarske in družbene dejavnosti. Od takega sodelovanja si obetamo, da bo srednjeročni pro- gram tudi realno pripravljen. Gre za tvorno sodelovanje vseh dejavnikov v občini, tako pri izdelavi kot pri kasnejšem izvajanju programa. Sred- njeročni program bomo sprejeli kot dogovor, ki ga naj podpišejo skup- ščina, zlasti pa morajo biti med najaktivndšimi podpisniki nosilci razvoja. Ce tega ne bomo dosegli, bo srednjeročni program razvoja občine ostal le kos papirja. Marjan OSTROŠKO je konferen- co ZKS Seznanil s predlogi in stabšči predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj, kije o izhodiščih že razpravlja- lo. Milan KRAJNIK je ocenil ptujsko gospodarstvo kot zdravo, saj se je razvilo z lastnimi sredstvi. Večje širitve pa ni moglo doseči, ker mu je manjkalo kapitala, ki ga ne more zagotoviti dovolj niti ptujska banka. Priliv kapitala od drugod je bil minimalen, kar ima posledice počas- nejše rasti. Manjka nam tudi kadrov, ki smo jih po vojni ogromno vzgojili, vendar so odšU drugam. Pri preusmeritvi gospodarstva bo mora- la imeti pomembnejšo vlogo tudi ptujska banka. Branko GORJUP je poudaril, da smo lahko zadovoljni, da smo končno dobili prvi osnutek izho- dišč, ki jih bo treba dopolnjevati in širiti na vsa področja, da bo postal dober srednjeročni program razvoja občine. Ponovno poudari, da so osnova vsemu kadri na vodilnih mestih, ki morajo biti strokovno sposobni, idejno predani in samo- upravljavsko misleči. Denar v Jugo- slaviji je, odvisno je samo od sposobnosti kadrov, kako ga priteg- niti na naše območje. Poudaril je potrebo po hitrem povezovanju in poslovnem sodelovanju podjetij v občini in tudi izven nje. To je naša nenehna dolžnost. Z uveljavljanjem delavskih amandmajev ustave o oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela tudi odpade boja- zen, ki je bila doslej glede dislocira- nih obratov. Poleg drugih dejavni- kov v občini bi pri tem moral imeti pomembno vlogo tudi klub ptujskih gospodarstvenikov. Ob koncu svoje razprave je poudaril, da je prišlo do premika v naši miselnosti, zato moramo v tej smeri hitreje delovati. Živahna in polemična razprava je bila^ tudi o izhodiščih programa stanovanjske gradnje v občini, zlasti glede gradnje družbenih stanovanj za delavce. Na osnovi celotne razprave bo komisija sestavila kon- kretne sklepe in predloge, ki bodo napotilo nadaljnjim sestavljalcem srednjeročneg^i programa razvoja posameznim panogam gospodarstva in na raznih področjih družbenih dejavnosti. F. Fideršek KOMU JE RAZDEUENA POMOČ Kakšno škodo so povzročile letoš- nje poplave našemu kmetijstvu, je bilo v javnih informativnih sredstvih že dovolj povedanega. Na pobudo upravnega odbora go- spodarske zbornice Slovenije in predsedstva republiškega sveta Zve- ze sindikatov Slovenije je bil 8. av- gusta 1972 ustanovljen Sklad soli- darnosti za pomoč prizadetim ob- močjem v severovzhodni Sloveniji. V ta sklad se zbirajo sredstva iz 2 % prispevka od čistega enomesečnega zaslužka delavcev v delovnih organi- zacijah in pri zasebnih delodajalcih ter prispevki delovnih organizacij iz sklada skupne porabe, samostojnih obrtnikov in drugih samostojnih po- klicev in občanov. Po statutu sklada so sredstva skla- da namenjena za neposredno pomoč delovnim organizacijam, ki so jih prizadele poplave in jim ogrozile normalno proizvodnjo, za regrese v kmetijstvu, da se ohrani normalno gospodarjenje ter za oljnonajnujnej^ ših javnih komunalnih objektov in naprav. Občina Ptuj je pri omenjenem skladu zaprosila za pomoč v znesku 2,410.250 din, predvsem za regrese za semena, da bi se tako v čimvečji meri ohranilo normalno gospodarje- nje. Upravni odbor solidarnostnega sklada je ptujski občini v drugi in tretji tranši dodelil pomoč za regre- se: _ _____ 275.000 kg semenske pšenice po 1,00 din za kg 25.000 kg semenske koruze po 3,00 din za kg in 315.000 kg semenskega krompirja po 0,80 din za kg. Vsekakor je to znatna pomoč, če upoštevamo, da v občini povprečno letno porabimo 1,250.000 kg seme- na pšenice, 125.000 kg semenske koruze in 9.000 ton semenskega krompirja in da v letošnjem letu spričo poplav in neugodnih vremen-' skih prilik sploh nimamo kvalitetne- ga semena lastne proizvodnje in smo v celoti odvisni od nakupa in oskrbe od drugod. V skladu z nastalo škodo po po- plavah in ostalih vremenskih nepriU- kah, upoštevajoč potrebe in pre- usmeritev proizvodnje v družbenem in zasebnem sektorju, so semena razdelili naslednjim koristnikom: Kmetijski kombinat Ptuj - obrat kmetijstvo Kmetijski kombinat Ptuj - obrat kooperacija Kmetijska zadruga Lovrenc Mesokombinat Perutnina - obrat kooperacija Kmetijske organizacije so seme pšenice razdelile v svojih poslovalni- cah zasebnikom po predhodno pri- pravljenih seznamih upravičencev, ki so jih sestavili skupno s krajevni- mi skupnostmi kmetijska pospeše- valna služba in drugi krajevni dejav- niki. Po enakih kriterijih se bodo delila semena za spomladansko se- tev. Za vse prejemnike regresiranih semen se vodi posebna dokumenta- cija, katero pošiljamo prek Sklada za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj republiškemu solidarnostnemu skladu v obračun. iz navedenega sledi, da se pomoč deU namensko za odpravo posledic po vremenskih neprilikah v kmetij- stvu, da je akcija kontrolirana in da so odveč vsaki pomisleki in očitki, da se kdorkoU okorišča na račun solidarnostno zbrane pomoči. Kmetijska služba občine Ptuj EKSPRESNI - KEMIČNI ČISTILNI SALON MAJDA DIMNIK Potrčeva 8 — prej Ljutomerska — v ŽILAVCEVI HTŠT. Ptuj C enjenini občanom juesta Ptuja in okolice spo- ročamo, da smo skrajšali irok kemičnega čiščenja vseli vrst oblačil na tri dni. Y nujnih primerih tudi v roku treh ur. Čistimo tudi koče, delovne obleke, vseh \irst preproge, bunde, umetno usnje, zavese, vse vrste sintetike in drugo. Očiščena oblačila, ki so potrebna manjših po- pravil. tudi krpamo, ožimo in širimo itd. NON STOP - od 6. do 17. ure. OB 29. NOVEMBRU - DNEVU REPUBLIKE, VSEM NAŠE ČESTITKE! jEDNIK — Četrtek, 16. novembra 1972 STRAN 3 SEJA 10 OK SZDL SLOVENSKA BISTRICA / DUHU PISMA TOV. TITA Pred kratkim je bila v Slov. Bistri- ci razširjena seja izvršnega odbora Občinske konference SZDL Slov. Bistrica, na kateri so v okviru pisma tov. Tita kritično pregledali dejav- nost v okviru SZDL bistriške občine ju pokazali na nekatere probleme ter nejasnosti v izvrševanju sprejetih nalog. Posebna pozornost seje je bila na- menjena politični oceni trenutni si- tuaciji in nalogam članov SZDL v izvrševanju smernic iz pisma. Uvod- ne misli in tudi oceno pretekle de- javnosti v odnosu do novih nalog je podal predsednik OK SZDL Slov. Bistrice Avgust Vidmar, ki je opozo- ril, da je bila dejavnost organizacije v preteklem obdobju dokaj uspešna, ob sprejetju nalog iz pisma pa bodo niorah svoje delo še razširiti in od- ločneje pristopiti k njihovi realizaci- ji, predvsem na terenu. Seja, ki se je za razliko od mnogih podobnih, odlikovala po številu di- skutantov, s tem pa tudi po urah, katere so udeleženci presedeli na njej, je prinesla več konkretnih za- ključkov in smernic za bodoče delo vseh članov. Med pomembnejšimi so kritično ocenili počasno dotekanje sredstev za pomoč poplavljenim območjem, ob tem pa so tudi opozorili, da to ni posamezen primer, ko se sprejeti sklepi rešujejo v praksi počasneje, kot je to potrebno. Večkrat pa so izpolnjeni tudi z zamudo. Zavzeli so se tudi, da bi v bodoče namenili več sredstev za dejavnosti v krajevnih skupnostih. Sredstva na področju komunalne dejavnosti pa bi kazalo gospodarneje uporabljati. Reševanju kadrovske politike v občini bo potreba pristopiti smeleje in predvsem načrtneje. Ob reševanju tega vprašanja bo treba vključevati več mladih in perspektivnih obča- nov. Precej pozornosti so namenili tudi oblikam obveščanja, za katerega so menili, da je v tej občini še vedno pomankljivo in bo tako potrebno v bodoče razmisliti tudi o novih in uspešnejših oblikah, ki bodo pri- stopnejše kar najširšemu krogu ob- čanov. V tem okviru so obravnavali tudi osnutek zakona o javnem obve- ščanju. Kljub temu, da je ob poplavah, ki so bile v prvi polovici letošnjega leta tudi v občini Slov. Bistrica pa ne ka- žejo vsi enakega zanimanja za kar najhitrejšo odpravo posledic poplav. Tako so v občini uspeli do danes zbrati okoli 70 odstotkov v ta na- men predvidenih sredstev. Med tistimi, ki svoje obveznosti do poplavljencev še niso izpolnili, je tudi nekaj delovnih organizacij in zasebnih obrtnikov. Nerazumevanje nekaterih kolektivov in posamezni- kov je toliko bolj nerazumljivo, ker je iz poročil mnogih slovenskih ob- čin, kijih poplave niso zajele, mogo- če razvideti, da so pri njih zbrali več sredstev kot so sprva pričakovali. Občinska konferenca SZDL Slov. Bistrica je sklenila, da je treba v naj- krajšem času poiskati vse tiste, ki svojih obveznosti do pomoči po- plavljencem še niso izpolnili in jih poklicati na odgovornost. VIKTOR HORVAT V PTUJU ENOTNO ZA KANDIDATURO ANDREJA MARINCA V torek popoldne, 14. novembra 1972 je bila razširjena seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Ptuj, na njej so sodelovali vodilni predstavniki vseh drugih družbeno- političnih organizacij, republiški in zvezni poslanci ter predstavniki večjih delovnih organizacij v ptujski občini. , Predsednik občinske konference SZDL - Zdravko TURNSEK je najprej obrazložil kandidacijski po- stopek za izbiro novega predsednika izvršnega sveta skupščine SRS, ki ga vodi SZDL. Nato je seznanil navzoče s predlogom skupne seje izvršnega odbora republiške konfe- rence SZDL Slovenija in koordina- cijskega odbora za kadrovska vprašanja, kjer so predlagali kot možnega kandidata za predsednika republiškega izvršnega sveta Andreja Marin ca, dipl. ing. agronomije, roj. 4. oktobra 1930 v Celju, sicer doma iz Rogatca, znanega družbenopo- litičnega delavca, sedaj sekretarja sekretariata CK ZKS. Vsi navzoči na seji so predlog enotno podprli in soglasno predla- gali ing. Andreja Marinca za kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. O predlogu so v torek dopoldne razpravljah tudi na skupni seji zbora delovnih skupnosti skupščine obči- ne Ptuj in plenuma občinskega sveta ZSS rtuj. Ta forum v kandidacij- skem postopku sicer nima pravice glasovanja, vendar so kandidaturo ing. Andreja Marinca enotno podpr- li. F. F. Še boljše delo ZRVS v ormoški občini Pred kratkim smo poročali o pomembnem uspehu občinske orga- nizacije Zveze rezervnili vojaških starešin Ormož, ki je na republiškem tekmovanju občinskih organizacij woje vrste dosegla II. mesto. Minuh četrtek pa so se člani odbora občinske organizacije ZRVS Ormož pogovorili tudi o svojih drugih uspehih ter si začrtaU program dela do konca leta. V skladu s pismom tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZK Jugoslavije bo treba pričeti s pospešeno in močnejšo družbenopolitično dejavnostjo orga- nizacije. Člani zveze rezervnih starešin bi naj bili tudi člani ZK. Vsak rezervni starešina se mora truditi, da bo sposobnost in borbenost organizacije še večja. Dejavnost mora teči nepretrgSno in se izogibati vsakemu kampanjskemu delu. Rezervni starešina mora biti vzor drugim in mora biti aktiven družbenopolitični delavec na tere- nu. Rezervni starešine sicer že sodelujejo v dejavnosti splošnega ljudskega odpora na ravni občine in predvsem v krajevnih skupnostih, morali pa se bodo vključiti tudi v Vso drugo družbeno in politično delo v krajih svojega bivanja. Večjo skrb bodo posvečali tudi kadrovanju naraščaja za vojaške šole. Med članstvom je potrebno več obvešča- nja o delu v občini in svoje programe še bolj dosledno uresniče- vati. Tako so si člani Zveze rezervnih Vojaških starešin Ormož postavili med svoje naloge več idejne vzgoje, vključevanje v vsa dogajanja in boljšo informiranost članstva. Cilj teh prizadevanj pa je okrepiti delo organizacije. Med svojimi nalogami, ki jih nameravajo izpeljati do konca letošnjega leta, so zaključna tekmo- vanja za najboljšo krajevno združe- nje na območju občine. Občinski odbor je že na začetku leta razpisal tekmovanje. Krajevna združenja so dobila posebne naloge, ki so bile postavljene tako, da jih združenja lahko do konca leta uresničijo. Letošnje, lahko s prepričanjem rečemo, zelo uspešno leto bodo končali z rednimi izpiti članov ZRVS in izdelavo ter sprejetem programa dela za naslednje leto. jr Besede o mladini in ZK v smislu priprav na 3. konferenco ZK Jugoslavije, ki bo razpravljala o položaju in vlogi mladine, so ormoški komunisti na svoji minuh seji občinske konference spregovoril o svojih nalogah pri razvijanju aktivne udeležbe mladine v struktu- rah naše samoupravne družbe. Obširno gradivo o tem je bilo že v javni razpravi v osnovnih organi- zacijah ZK in mladinskih aktivih. Potem, ko je sekretarka komiteja občinske konference ZK Terezija Štefančič dipl. inž. podala uvodno poročilo, se je razvila razprava. VLADO OŽBOLT je spregovoril o mladini v vzgojno izobraževalnem procesu. Pomembno je, da pouk na vseh šolah postane resnično vzgojni proces z zelo jasno marksistično usmeritvijo. Od mladega prosvet- nega delavca pa ne smemo samo zahtevati vzgojnosti in idejnosti pouka, ampak mu je potrebno v vsej vsebini dela nuditi potrebne jasne usmeritve - kako naj obUkuje odnos mladega človeka do družbe in narave. Potem je povedal še nekaj misli o mladini v krajevni skupnosti in med drugim dejal, da mladine ni na sestankih. Nerodno je govoriti o mladih, če niso prisotni. MILAN LUKACEK je podčrtal potrebo po vključitvi mladine v naše samoupravne organe in družbenopo- htično življenje. Vsekakor bi bilo potrebno tudi rešiti kadrovska vprašanja družbenopolitičnih orga- nizacij. MIRKO NOVAK je dejal, da je v delu članov ZK bilo premalo konkretnosti. Samo poudarjanje, da je odnos družbe in njenih subjek- tivnih sil do mladine pomemben, stanja nič ne spremeni. LOJZE BALAŽIC je najprej povedal, da so bili včasih zelo dobri mladinski aktivi, ki pa so z odhodom sposobnih mladih ljudi ostali brez vodstev ter je tako njihovo delo zamrlo. Med mlade se je vrinilo mišljenje, da se po poroki nima več kaj vmešavati v mladinsko delo. Vsak član ZK bi tam do 25. leta starosti moral biti aktiven član MA na terenu. Imamo mnogo mladih ljudi, posebno skrb je treba posvečati tistim z nedokončano osemletko, ki se sami od sebe ne bodo vključili v aktiv ZMS. Mladim ljudem, ki nimajo končane osnovne šole, bi morali nuditi možnost, da jo končajo in jim tako omogočimo pot nadaljnega izobraževanja. Kadar govorimo o mladini, nikakor ne smemo pozabiti na telesno vzgojo in delovanja raznih društev. Tu je mladina aktivna. Najdemo jo tudi v vseh mogočih organizacijah, le v svoji je redkokje organizirana. Posebno vprašanje je prostor, kjer bi naj mladina razvijala svoje aktivno- sti. Razhčne dvorane in sejne sobe po naših krajevnih skupnostih so prevzele starejše strukture ljudi. GORDANA OŽBOLT - KORBA- NOVA je med drugim povedala, da je največji problem ormoške mladi- ne pomanjkanje za delo zavzetih ljudi, potem so tu finančne težave in pomanjkanje časa za delo. Izmed razpravljalcev je pojem odgovornosti članov ZK prvi upora-' bil Vinko Štefančič. Menil je, da je bistveno vprašanje, kdo naj mladino usmerja od osemletke naprej. Vsak član Zveze komunistov bi moral čutiti odgovornost za vzgojo mladih ljudi JR POROKE: Jože Zemljič, Vrhnika in Katarina Ste bih, Zagorci 82; Jože Klaneček Sedlašek 114 in Elizabeta Zajšek, Stanošina 9; Danilo Gojkošek, Sp. Hajdina 95; Antonija Zupanič, Hajdoše 17. 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 16. novembra I9]j UMRL JE MOŽ V četrtek, dopoldne 2. novembra se je med ptujskimi upokojenci razširila vest, da je ponoči bela žena iztrgala iz njihove sredine Leopolda Pestotnika. Žalostna vest nas je prizadela tem bolj, ker ješše nekaj dni pred smrtjo opravljal v našem društvu upokojencev odgovorno delo računovodje. Ne mgremo verjeti, da ga ni več med nami. Dragi Polde, pogrešali te bomo mi, posebno pa tvoja ljubeča žena Angela in pa varovanka Matilda Reševa, kateri si po izgubi v vojni oid okupatroja umorjenih staršev kot otroku nudil topel dom in lepo vzgojo ter ji nudil vso pomoč do poklica učiteljice in srečne žene - matere. Kako rada bi se ti ona še enkrat zahvalila za tvojo očetovsko ljubezen in pomoč. Toda ti je več ne slišiš. Polde se je rodil 17. novembra 1902. leta v Šmartnem pri Kamni- ku. Izučil se je za tesarja, vendar je ta poklic opustil in ko se je poročil s svojo Angelco, je leta 1930. nastopil službo stražnika v Ptuju, ki jo je vestno opravljal vse do okupacije. Seveda, okupator tudi njemu ni prizanesel in ko je zvedel, da ga imajo ptujski Nemci in nemčuiji na črni Hsti, je pobegiiil v svoj rojstni kraj, kjer se je vključil v Osvobodilno fronto kot obveščeva- lec pod imenom „Izidor." Po osvoboditvi se je vrnil v Ptuj in služboval v podjetju Slovenske gorice do upokojitve leta 1959. Pozneje se je honorarno zaposlil kot računovodja v društvu upokojencev v Ptuju, kjer je vso ljubezen posvetil delu in prijateljem upokojencem. Bil je tudi vnet čebelar. Ker je bil izučen v lesni stroki, si je sam izdeloval .panje. Izmishl si je celo novi tip A. Ž. panjev z znižanim mediščem, ki se je na naših pašnih razmerah dobro obnesel. Samo po sebi je umevno, daje bil kot resen in službeno vesten tudi zaveden član čebelarskega društva Ptuj in je s svojimi nasveti mnogo pripomogel k napredku čebelarstva. Svoje čebeli- ce je rad prevažal na Pohorje in ko je ajda že medila, tudi na ajdovo pašo, pozneje,pa, ko je že resno zbolel, samo na kostanjevo pašo v Haloze. Tudi čebelarji ga bodo zelo pogrešah. Polde dragi, zdaj te ni več. S težkim srcem se poslavljamo od tebe vsi tvoji tovariši upokojenci, ravno tako tudi člani čebelarskega dru- štva. Kako priljubljen si bil v Ptuju, je dokazala množica ljudi, ki te je spremljala na tvoji zadnji poti. V svojem življenju si izpolnil stoodstotno svoje naloge, ki ti jih je posebno po vojni naložila naša sociahstična družba. Zato ti želimo mirno in sladko spanje v ptujski zemlji, saj si si v Ptuju ustvaril drugi dom Žalujoči ženki in varovanki tei ostaUm sorodnikom pa izrekamo naše globoko sožalje. Alojzij Tumpej VSAKO TRETJE VOZILO OPOREČNO Sekretariat za notranja zadeve SR Slovenije že dober teden izvaja akcijo tehnične kontrole motornih vozil. Prvi rezultati so porazni, kajti na vsakem tretjem vozilu, ki ga srečamo v prometu, je moč odkriti večjo tehnično napako, zaradi katere je lahko ogroženo človeško življenje. Največkrat so te napake pokvarjene zavore, izrabljene gume, pokvarjena svetlobna telesa in kretni mehanizem. Ker je vzrok večini teh napak malomaren in neodgovoren odnos voznika do prometa in njegovo neznanje, smo se napotili na oddelek za promet pri OS Ptuj, kjer nam je načelnik oddelka Drago Klobučar odgovoril na nekaj vpra- šanj: - Katere so napake, ki jih naši vozniki največkrat storijo? „Toje največkrat objestna vožnja, združena z malomarnostjo, izsiljeva- nje, še vedno pa tudi alkohol, zaradi katerega je vedno več nesreč." - Kaj menite o voznicah- ženskah, zanje se trdi, da povzročijo manj nesreč in da vozijo bolj varno kot moški? „T^žkih nesreč resnično ženske povzročijo manj, ker manj divjajo kot moški, so milejšega značaja in imajo drugačen odnos do sodržavlja- na. Tudi vožnje, na katere se podajajo, so navadno krajše in manj naporne. Med tem pa pri drobnejših prekrških ni nikakršne razlike, ponekod jih voznice storijo še več, ker se v določenih situacijah slabše znajdejo, kakor moški. Prirastek žensk-voznic v Ptuju je okoli 20 % glede na število prijavljenih moških kandidatov." - Ker ste član in predsednik izpitne komisije za voznice nas zanima, katere so najbolj pogoste napake, ki jih delajo vozniki, ko polagajo teoretični del izpita? „Omenil bi, daje že sam pristop k učenju, kakor samo učenje na- pačno. Vzrok temu je tudi veliko pomanjkanje ustrezne strokovne literature v slovenščini in se večina orientira po Testni knjigi, iz katere nihče ne pridobi večjega znanja; temveč bi to učenje lahko imenovaU čisto navadno papagajščino, pri kateri se kandidati naučijo samo odgovor „da ali ne". Glavne napake v vprašalnem testu pri izpitu pa so: neobvladanje križišča in voznega reda v njih, kakor tudi pomanjkljivo Drago Klobučar znanje o pomenu prometnih zna- kov." - Katere so glavne napake, ki jih kandidati delajo pri izpitni vožnji? »Vozniki iz Ptuja navadno tehni- ko vožnje mnogo bolj obvladajo od voznikov, ki se učijo na mestni periferiji in po vaseh. Ravno tako kakor pri testih, je tudi tu glavna napaka neobvladanje trenutne situa- cije v križišču." - Katere so napake in prekrški, zaradi katerih je največ prijav s strani organov za varstvo prometa? „To so več ali manj znana dejstva, kot so: slabe zavore, izrabljene gume, neurejena svetlobna telesa, potekh tehnični pregledi in promet- na dovoljenja. Glede voznikov pa: alkohol, prehitra vožnja in izsiljeva- nje prednosti, nepravilno parkiranje, nehumanost, nepravilen odnos in uporaba kratkih in dolgih luči." - Kaj menite b vpeljevanju prometne vzgoje v šole? „0 tem bi govoril drugič, ker je o tem sklican sestanek posebne komi- sije, ki bo razpravljala o tem problemu." - In kakšen je procent porasta prometnih nesreč v naši občini v zadnjih letih? „ZELO PORAZEN in zaskrblju- joč! Leta 1969 je bUo 628 prometnih nesreč, leta 1970 že 693 nesreč in leta 1971 849 nesreč, letos pa jih bo še precej več." Foto: Kosi Delegati za III. konferenco ZKJ . Na seji občinske konference ZKS Ptuj so bili soglasno izvoljeni trije delegati za II. konferenco ZK Jugoslavije. Za to konferenco se vob na vsakih 5000 članov ZK le enega delegata. Zato so se območja medobčinskih svetov ZKS Koroške, Maribora in Pomurja sporazumela, da bodo skupno na občinskih konferencah ZKS izvolili te delega- te, prav tako so se tudi sporazumeli o skupnih kandidatih. Izvoljeni so biH: 1. Slavko GERIC, star 24 let, pomočnik sekretarja komiteja kon- ference ZKS visokošolskih zavodov v Mariboru; 2. Ivan REPIC, star 24 let, mehanik pri PTT v Murski Soboti in 3. Stanislav ŠAJN, star 23 let, strojni ključavničar v podjetju Primat v Mariboru. Tretja konferenca ZKJ bo raz- pravljala predvsem o nalogah ZK v razvijanju aktivne udeležbe mlade generacije v graditvi samoupravne socialistične družbe, zato je tudi prav, da so z območja severovzhod- ne Slovenije bili izvoljeni za delegate mladi in družbeno aktivni komunisti. F. F. TP IZBIRA POMAGA V Tedniku smo že poročali, da je darovalo TP Izbira iz Ptuja pred nedavnim za izgradnjo kirurgičnega oddelka pri splošni bolnišnici v Ptu- ju 1 milijon (sto milijonov) S din). K tej veliki solidarni pomoči je Izbi- ra primaknila te dni še štiri avtoma- tična vrata s fotocelicami v vredno- sti okoU 120.000 din. Vrata bodo montirali v novem kirurgičnem od- delku. Vrata, ki sodijo v sodobno opremo bobiišnice, je podjetje na lastne stroške prepeljalo iz Nemčije. TP Izbira pa se je te dni izkazalo še z eno solidarno pomočjo, ki jo je namenilo ptujski postaji milice. De- lavcem javne varnosti so izročili nov fotokopirni aparat v vrednosti okoli 24.000 din. Pri Izbiri so nam pove- dali, da so darovali fotokopirni apa- rat v skrbi za olajšanje dela delavcev ptujske postaje milice. Izbira, ki ima patronat nad osnov- no šolo v Vidmu pri Ptuju bo kot vsako leto doslej, tudi ob letošnjem novem letu obdarila vse učence pa tudi učitelje te šole. Ob koncu šol- skega leta so z lepimi darili nagradili vse odličnjake, najbolj socialno ogroženim učencem te šole pa so podarili oblačila. Izbirina pomoč je segla pred ne- davnim tudi v Veliki Okič v Haloze. Ostarelima zakoncema Kmetec, ki živita v skromni in razpadajoči hiši, so darovali leseno ostrešje in ploče- vino za popravilo in prekritje hiše. Posamezni člani kolektiva so prispe- vali denar tako, da so kupili ostareli- ma zakoncema tudi nekaj oblačil, posteljnino in nekaj hrane. V imenu vseh, ki jim je solidarno in humano pomagalo TP Izbira, se kolektivu javno zahvaljujemo. jEDNIK — Četrtek, 16. novembra 1972 stran 5 AKCIJA ZA ZAŠČITO ŠOLARJEV IN DIJAKOV V PROMETU - NEVARNOSTI OB NOVI HITRI CESTI ZAGREB-MARIBOR Na nedavni seji sveta za preventiv- no vzgojo v cestnem prometu pri SO Ptuj so razpravljali o aktivnem pričetku prometne vzgoje na šolah s pomočjo strokovnih filmov, preda- vanj in slik. Razpravljali so tudi o problemih in nevarnosti, ki se bodo pojavile s otvoritvijo nove hitre ceste Maribor-Ptuj-Zagreb. Na o^em ptujskem področju bo zajetih v ta program 29 osnovnih šol, program prometne vzgoje pa bo zajel tudi šole v Ormožu, tako da bo skupno število 35 zajetih šol. Komisija za prometno vzgojo je na sestanku določila plan dela za svoje člane in sodelavce, ki bodo te šole obiskali in na njih imeli predavanja in posvetovanja. Drago Klobučar je poudaril, da je naprej treba postaviti stik z vodstvi šol in organizirati najprej roditeljske se- stanke, na katerih bi starše in učitelje seznanih z akcijo, hkrati pa bi s tem tudi njih zajeli v program prometne vzgoje in jih opozorili na nevarnosti v zvezi z novo hitro cesto. ^ Na novi hitri cesti bo dovoljen promet samo vozilom, ki razvijejo hitrost nad 50 km na uro. Promet kolesom in neregistriranim motocik- lom, vpregam in traktorjem bo prepovedan. Pešci bodo lahko uporabljali cesto le ni označenih predelih. Hoja po cesti bo prepove- dana. Največja hitrost bo okoli 100 km na uro. Na cesti bo ustavljanje vozil prepovedano, zato bo potreb- no še mnogo dela, da bodo urejena avtobusna postajališča izven cesti- šča, ki jih sedaj še ni. Ker je - nova cesta razdelila na desetine posestev in naselij in ker nadvozi, kakor prehodi še niso urejeni, bo marsikateri od občanov prečkal cesto ali prek nje vozil vozove in stroje, kjer se mu bo zljubilo in kjer mu bo bliže. Vendar bojazen, da bo zaradi tega mnogo prometnih nesreč ni edini vzrok za ustanovitev tega sveta in za njegovo dejavnost. V Ptuju imamo mnogo kritičnih prehodov prek ceste, ki jih prečkajo šolarji na poti v šolo. Tudi to je eden izmed vzrokov za pospešitev prometne vzgoje na šolah, ki je sedaj preskopa in kateri je v učnem programu namenjeno 16 štiri ure. V Ptuju imamo več zelo nevarnih prehodov, kjer se je že zgodilo mnogo prometnih nesreč, in sicer: Pod dravskim mostom v parku in pri prehodu prek železniške proge, kjer je dvojno križišče, na Ormoški cesti so tri problematična mesta: pri združitvi kolesarske steze s cesto, prehod pri gostilni Lužnik in velika grmičevska zarast med pločnikom in cesto, ki zmanjšuje pregled nad odvijanjem prometa. Mnogi občani in učitelji se pritožujejo nad milico, ki ob urah, ko gredo gredo šolarji v šolo in domov, na kritične prehode ne pošlje svojih uslužbencev. Kljub začrtanim prelazom vozniki navad- no izsiljujejo prednost in zelo neradi Ustavljajo pred šolarji na poti v šolo in domov. Komisija misli, da je potrebno, da se bo v to skupno akcijo prometne vzgoje vključila tudi milica, kajti človeka je važno učiti, nadzorovati in opozarjati od njegove mladosti dalje. Jože Korošec smatra, da z kaznijo pri otroku ne dosežeš mnogo, kajti otroci se prometnih predpisov hitro naučijo in znajo dobro ločiti pravilno od napačnega, vendar v praksi tega ne delajo, ker tega od njih nihče ne zahteva niti ne kontrolira. To bi bila dolžnost milice. Prometna vzgoja je sedaj zajeta v tehnični pouk, kjer obravnavajo tudi obvezno opremo vozil, predvsem koles. Toda med kolesi učencev je komaj vsako 10. pravilno opremljeno. Pri vožnji ne upoštevajo pravil, čeprav jih pozna- jo. Vzrok temu je v tem, ker otrok zna že nekaj let nepravilno voziti kolo v prometu, preden ga mi pričnemo učiti o prometnih pravilih in zakonih. Prometna vzgoja bi se morala začeti že v prvem razredu, - če bi želeli doseči boljše rezultate. Morda so pri tem nekaj krive tudi šole, ki prometni vzgoji posvečajo premalo pozornosti. Vse šole so bile že večkrat obveščene, naj opozarja- jo svoje učence, kako se vozi s kolesi in naj pazijo ali so kolesa vozna, vendar tega šole niso upoštevale, niti na okrožnico ni bilo odziva. Komisija za prometno vzgojo je sklenila, da bo šolam poslala nov dopis v zvezi z vožnjo s kolesi, sedanji sprejeti program pa je sledeč: Izdelali bodo 35 steklenih omaric v velikosti 1 x 1,2 m, ki jih bodo pritrdili v šolah. V njih bodo kartoni, na katerih bo Franc Langerholc izdelal sHke posnetkov iz prometne nezgodne kronike, ki naj bi opozarjale, kaj se zgodi, če se ne upošteva prometnih predpisov. Kartoni s slikami bodo različni in jih bodo med šolami postopoma zamenjevali. Organizirali bodo rodi- teljske sestanke v šolah, takoj nato pa pričeh s predavanji in predvajanji vzgojnih filmov. Filmov je 20 in so razdeljeni po starostni stopnji. Šole naj bi pregledovale vsaj enkrat mesečno, če so kolesa dijakov vozna. Predsednik komisije. Vlado Stum- berger je izjavil, da bodo omarice v kratkem gotove, izdelala pa jih bo OS Cirkulane. Komisija smatra, da je problematično tudi sodelovanje s •srednjimi šolami, oziroma ki ga sploh ni. Na teh šolah prometne vzgoje ni, vendar bi bila ravno tako potrebna. Menijo, da bi jo bilo najlažje vključiti^v pouk predvojaške vzgoje, ki je na vseh teh šolah. Na sestanku je bil dan zanimiv predlog, ki bi lahko dobil splošni republiški značaj in pomen ali pa vs^ občinski. Šole naj bi vsem dijakom in učencem začele izdajati »mladinsko vozniško dovoljenje", ki bi dijak uporabljal v prometu in brez katerega ne bi smel voziti kolesa ali motocikla in podobnih neregistrira- nih vozil. Izkaznico bi izdali, ko bi otrok pokazal določeno znanje iz prometnih predpisov. Kolikor imet- nik izkaznice ne bi upošteval predpisov in bi kršil prometna pravila, bi mu izkaznico začasno odvzeli in bi moral ponovno opravljati izpit iz prometnih predpi- sov. S tem bi dijake prisihli, da bi začeli upoštevati prometne predpi- se. Drago Klobučar je obljubil, da bo o tem predlogu obvestil republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V kolikor republika tega ne bi osvojila, bi pa lahko to izvaj^e šole, ki bi od svojih dijakov zahtevale določeno G^adaljevanje na 13. strani) Bron za hotel Ormož Razmeroma mladi kolektiv ormo- škega hotela je na XX. jubilejnem gostinsko turističnem zboru gostin- skih delavcev Slovenije dosegel izreden uspeh. Zbora se je udeležilo 62 hotelov s področja naše republi- ke. Srečanje je bilo v dneh od 25. do 28. oktobra v hotelu „Metropor' v Portorožu. Kolektiv hotela Ormož se je letos prijavil prvič. Sodeloval je v skupini, ki je tekmovala v pripravi narodnih pogrinjkov. Kvalificirani gostinski delavki ormoškega hotela Danica Mere in Marija Košič sta pripravili pogrinjek z naslovom „Martinova- nje" in v svoji skupini zasedle III. mesto in dobili bronasto odličje z diplomo. Priznanje velja seveda celotnemu kolektivu hotela Ormož, tekmovalkama pa še posebej, "p^ca odličja podeljuje republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejav- nosti Slovenije. V pogovoru z Danico Mere smo izvedeli, da s kolegico nista imeli preveč treme, ker sta bili prepričani, da ne bosta dosegli kakšnega večjega uspeha. Sodelovali so namreč relo znani hoteli naših turističnih sre- dišč, ki razpolagajo z mnogo dragocene opreme, zato je njun pesimizem bil toliko večji. Res je, da tudi Ormožanci niso šli na tekmovanje praznih rok. Pripravljali so se sicer kratek čas, vzeli pa so najboljše, kar hotel zmore. Odločili so se za enostavnost in uspeli. Prav piavi pregovor, da-je genialnost v enostavnosti. Mogoče je tudi ta primer ta rek potrdil. jr Nekateri sklepi so ostali samo na papirju Pred nekaj meseci je bil v okviru Kmetijskega kombinata KZ Slov. Bi- strica ustanovljen obrat kooperacije kmetijskih proizvajalcev. Ob tej pri- ložnosti so predstavniki Kmetijskega kombinata in novoustanovljenega kooperacijskega obrata, ki ga sestav- ljajo zasebni kmetovalci z območja občine Slov. Bistrica, že pred petimi meseci ustanovili upravni odbor, ki pa se še ni sestal. Podobno zatišje pa velja tudi na ostalih področjih delovanja kombi- nata do kooperacijskega obrata, za katerega Kmetijski kombinat ne ka- že dovolj zanimanja, kljub velikim prizadevanjem članov obrata, zaseb- nih kmetovalcev. Sekcija za kmetijstvo pri OK SZDL Slov. Bistrica je na eni zad- njih svojih sej ugotovUa in tudi ute- meljila svoje trditve o nerazumeva- nju Kmetijskega kombinata za svoj kooperacijski obrat. Med najbolj vidnimi utemeljitvami pa so omenili, da še do sedaj niso bila razdeljena osnovna in obratna sredstva, kljub temu, da je od ustanovitve poteklo že precej mesecev. Prav tako še ni urejeno, da bi bila direktor in raču- novodja kooperacijskega obrata vo-' dibii osebi. Do zadnje seje sekcije za kmetijstvo pri OK-SZDL Slov. Bi- strica ni bil sprejet finančno-prg- izvodni plan za leto 1972. Pri KK KZ Slov. Bistrica že daljše obdobje np uspejo najti ustreznih kreditov za kreditiranje dejavnosti obrata. Člani obrata iz takšnega po- slovnega sodelovanja smatrajo, daje obrat kmetijske proizvodnje, ki bi lahko ob uspešnejši politiki sodelo- vanja s Kmetijskim kombinatom v veliki meri izboljšal položaj kmetij- stva na območju občine do sedaj storil veliko premalo. Na posamez- nih področjih pa so sprejeti sklepi ostali samo na papirju. Viktor Horvat Izredno 50 % znižanje cen plašče v za 4- do 12-letne otroke. Plaščke po 112.70 do 147.60 din, kakor vsa času primerna oblačila v veliki izbiri in po konkurenčnih cenah vam nudi trgovina CICIBAN, Prešernova ul. 1 v Ptuju 6 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 16. novembra I9]j Klic v neznano Vsak letni čas se lahko pohvali s svojimi lepotami, gotovo pa sta pomlad in jesen z lepotami narave najbolj bogati. V teh mesecih se ljudje pogosteje kot navadno od- pravljajo v gozdove ali parke. Tega pa žal za mestni park v Slov. Bistrici ne moremo trditi. Svoj čar nudi ta park predvsem v poletnih mesecih, predvsem pa v vročih dnevih, ko predstavljajo gosta gabrova drevesa edinstveni • „tuner , v katerem najdejo zatočišče prebivalci Slov. Bistrice kakor tudi obiskovalci mesta pred veliko vročino. Jesenski obisk v mestnem parku, ki v poletnih mesecih predstavlja pravi raj za ljubitelje hlada pa je v jesenskih mesecih klavrna podoba zanemaijenosti. V posušeni travi je mogoče opaziti precejšnjo nesnago, ki se nabira tudi več mesecev. Telko je najti še kakšno klop, ki ne bi spominjala na razvalino. Najbrž bi bilo treba tudi misliti na obnovo drevoreda, saj je že sedaj opaziti v njem* precejšnje „luknje", ki pred- stavljajo začetek konca, če ne bo nikdo pristopil k reševanju tega evropsko pomembnega gabrovega drevoreda ob pravem času. Veliko je bilo že pisanega in izrečenega na „račun" potreb po ureditvi tega parka, vse pa je naletelo na gluha ušesa zanj odgovornega ah pa tega sploh ni? Foto in tekst Viktor Horvat TEŽKI UČNI IN DELOVNI POGOJI NA POSEBNI ŠOLI V PTUJU (3. nadaljevanje) Otroci Posebne šole se ne sreč.ujejo samo s problemi doma ali v rejništvu, imajo jih tudi v šoh. Pravih učbenikov za te šole sploh ni, temveč si morajo program zase in za otroke sestavljati učitelji, ki ga razmnožijo na ciklostil ali podobno. Obstaja čitanka, vendar premnogi nimajo denarja fiiti za to edino knjigo. Isto velja za zvezke. Premnogim staršem teh otrok je vseeno, kaj je s temi otroci. Ne samo, da se ne zanimajo za njihovo šolanje in da bi ga kdaj podprh, temveč se neredko zgodi, da jim celo branijo iti v šolo. Neka mati iz Velike Vamice je rekla, da raje „zapufa grunt", kakor da otroka pošilja v šolo. Na začetku šolskega leta je nekatere potrebno dobesedno prositi, da pošljejo svojega otroka v šolo. Kolikor po vseh pismenih posre- dovanjih ni moč dobiti učenca v šolo, njegove starše predajo sodniku za prekrške. Sodno posredovanje je do skrajnosti neučinkovito iz dveh razlogov, ker je denarna kazen minimalna in ker se vsak proces predolgo zavleče. Odziv staršev na roditeljske sestanke je slab, čeravno .so le dvkrat letno. Stik s starši šola največkrat doseže, ko njihova socialna delavka obišče domove učencev. Ce se želi doseči uspeh pri vzgoji teh otrok, je zelo važno, da predavatelj otroka pozna iz vseh vidikov, najbolj važen pa je izvid komisije, ki te učence opredeli in kategorizira. Kljub mnogim urgen- cam Center za socialno delo šoli še ni izstavil 150 izvidov o teh otrocih. Tako se gredo predavatelji „slepe miši", ker ne vedo, s kom imajo opravka in kakšno pot izobraževanja in šolanja bi s posameznim učencem ubrali. Marsikateri Ptujčan nič ne ve o tej šoli, čudno pa je, da organizacije, ki bi ji bile dolžne pomagati, to šolo ignorirajo. Ob raznih prireditvah, proslavah, kome mo racij ah, pionir- skih srečanjih in tekmovanjih gredo organizatorji mimo te šolske ustano- ve. Otroci, ki obiskujejo to šolo, so zbrani po enem osnovnem kriteriju, za katerega pa je lahko več vzrokov. V posebno šolo hodijo učenci, ki ne morejo slediti normalnemu pouku v rednih osemletkah. Vzrokov za to je lahko več. Lahko so bolezenski, neozdravljivi, vendar glavni vzrok večine je zaostalost, iz katerega otrok izhaja in zaradi česar težje dojema normalen pouk; čeravno se lahko prav vsega nauči, vendar potrebuje zato več časa. Drugi vzrok je težak socialni položi družine, iz katere izhaja, podhranje- nost v njegovem otroškem razvoju, zaradi katere tudi duševno zaostane, vendar se da s pravilno vzgojo in primernim okoljem marsikaj izgub- ljenega nadoknaditi". Tretji vzrok je dkoholizem v družini, na katerega navajajo tudi otroka. Starši veči- noma delajo na polju in malemu otroku dajeja alkohol zato, da jih pri delu ne moti in jim ne nagaja, kerje od alkohola omamljen in večinoma spi. Pijan otrok tudi ne čuti lakote, ki je pri njih tako česta. Vzrokov, zakaj pride otrok v posebno šolo je več, toda danes mnogi ne bi bili v njej, če bi odrasli v drugačnem okolju. Tudi ob teh pogojih šola na te učence ne more imeti velikega vpliva, kajti po peturnem šolanju in poskusu pre- vzgoje, se ti ponovno vračajo v tisto okolje in tiste nezdrave razmere, zaradi katerih so postali takšni. Starši tem otrokom ne morejo dati nikakršne podpore pri učenju in podobno, kajti najmanj 60% jih je prav tako razvojno prizadetih. Določen napredek in uspeh pri šolanju in prevzgoji teh otrok bi bil možen le v šoh internatskega tipa, kjer bi bih otroci tudi na stanovanju in bi imeli stalno oskrbo in kontrolo s strani psihologa ter predavateljev. Le malo je posebnih šol, ki ne bi imele svojega internata in takšno imamo tudi mi v Ptuju. Se nadaljuje jEDNIK — Četrtek, 16. novembra 1972 stran 7 Blagovnica Panonije v centru pozornosti Ko smo Ptujčani v avgustu ob občinskem prazniku dobili novo veleblagovnico Panonije, smo meni- li, da je ta objekt za ptujske razmere prevelik in nepotreben. Večina je sklepala napačno, kajti blagovnica je v preteklih treh mesecih ustvarila prometa nad milijardo in pol starih dinarjev in je dnevno obiskana celo nad povprečjem, če pomislimo na to, da je v Ptuju še mnogo drugih trgovin, ki nudijo enako blago. Preteku petek in soboto je blagovnica organizirala tretjo mod- no revijo konfekcije, ki jo nudi svojim ^trošnikom. V obeh dneh si je revijo ogledalo okoli 1000 občanov. Revija je bila v blagovnici in je obiskovalcem prikazala pred- vsem novosti letošnje jesenske in zimske konfekcije. Zanimivo je, da že na reviji ob otvoritvi, nato v Markovcih in sedaj, kolektiv ni pozval profesionalnih manekenov, temveč so jih nadomestili kar člani lastnega kolektiva. Ker sem imel priložnost spremljati že več podob- nih revij, sem prišel do zaključka, da ti amaterji pri gledalcih dosežejo večji učinek, ker kljub svoji amaterski togosti ustvarijo bolj dostojanstven vtis kakor profesio- nalci. Tudi s finančne strani so lastni „m^ekeni" bolj priporočljivi, ker se podjetje izogne nepotrebnim izdatkom. Tudi ostala naša trgovska podjetja bi lahko pri svojih revijah najela domače fante in dekleta, ki niso nič manj lepi od tistih, ki so jih do sedaj vabili iz Maribora za visoko ceno. Isto velja tudi za ansamble, ki spremljajo revije. V ptujski občini jih je „samo" .56, torej bi se dalo izbirati, le če bi hoteh. Ob peticovi reviji je blagovnica Panonija pripravila nekaj ;iagrad za vse tiste obiskovalce, ki so bih rojeni na dan njene otvoritve, ob sobotni prireditvi pa za vse tiste, ki so bih rojeni na dan te modne revije. V soboto je blagovnica dobila še zadnji sestavni del svojih klimatskih naprav, to je agregat za hlajenje v letnem času; isti dan so omenjeni agregat tudi montirali na predviden prostor na strehi veleblagovnice. Ker je za to bil potreben žerjav in ker je zadeva precej težka in velika, se je v tem času nabralo okoh veleblagov- nice precej radovednih občanov in nekdo je dejal: „Še malo, pa jih bo tohko kot ob otvoritvi." Ker vsak žeh o novi stvari zvedeti čim več, sem tudi jaz ustavil nekaj potrošnikov, ki so nabavljali v novi blagovnici in jim postavil dve vprašanji in sicer: kaj je v novi trgovini najbolj zanimivo in privlač- no, ter kaj pogrešajo in bi želeli, da podjetje še uvede v blagovnico. Na prvo vprašanje je večina odgovorila, da so v blagovnici več ali manj zastopani skoraj vsi artikli široke potrošnje, kar kupcu prikraj- ša pot od trgovine do trgovine. Mnoge privlačijo tekoče stopnice in parkimi prostor, ker se pred trgovino lahko pripelješ z avtom. Mladino privlači pepsi bar in sicer za to, ker je cenejši od drugih lokalov. Večina smatra, da sta najbolj popolno opremljena otroški oddelek in samopostrežba, ki je trenutno v Ptuju najbolj obiskana. Gospodinje navdušuje sobotna popoldanska prodaja, ko so ostale blagovnice zaprte. Stvari, ki bi jih kupci želeh in jih pogrešajo, je kar precej, navedel bom pa le tiste, ki so že v planu in ki jih je še moč dodati, kajti mnoge so vezane na prostorski prostor. blagovnice pa ni moč raztegniti kot kos gume. Mladina si žeU v pepsi baru glasbenega avtomata, vendar ne po takšni ceni kot v hotelu. V poletnem času bi bili potrebni vsaj trije avtomati za sladoled. Mnoge gospodinje bi želele, da bi bila vsaj samopostrežba odprta dve uri tudi v nedeljo dopoldne. Istega mnenja so za pepsi bar, ki je ločen od trgovine in bi lahko ob nedeljah nemoteno posloval, predvsem pozimi, ko se občani zbuajo v lokalih. Ker je v blagovnici skoraj vse, bi lahko našli tudi prostor za tekstilno metersko blago. Zmanjšati bi morah prostor za pohištvo. Ker so v Ptuju velike težave s popravilom čevljev in izdelavo ključev, za kar se običajno čaka tudi po mesec pri privatnikih, bi trgovina lahko imela, kot veleblagovnice drugod, expres čev- ljarja in ključavničarja. Mamice pa se najbolj jezijo na projektanta in inženirja, ki ni pomislil, kam z otroci, ko one nakupujejo in karrt z otroškimi vozički. Neki ženi so ga ukradh pred blagovnico. Mnogi nestrpneži, verjetno tisti, .ki se prihajajo v trgovino le vozit s tekočimi stopnicami, pa že komaj čakajo, da se bodo postavile tekoče stopnice v nasprotni smeri, da jim ne bo potrebno navzdol pešačiti. To je bilo nekaj mnenj naših j občanov o novi veleblagovnici v Ptuju in verjetno jim bodo prej ali slej tudi ugodili, saj je blagovnica namenjena njim, seveda pa so zato potrebna velika finančna sredstva. Zavedati se moramo, da Ptuj ni Ljubljana. Vedeti moramo tudi to, da se navadno zelo potegujemo za tisto, česar nimamo, ko pa dobimo, rečemo, da ni bilo potrebno in kritiziramo. ŽETALSKA OSNOVNA ŠOLA Hladen jesenski veter raznaša rumeno Ustje po žetalskih hribčkih in obsipava samotne domačije, ki so se doslej skrivale za krošnjami dreves. Tudi kmetje skrbno posprav- ljajo letos skromne pridelke. Narava postaja pusta, pripravljena na zimski počitek. Vasice so na zimo pripravljene. Le mi žetalski učenci ne vemo, kako bomo preživeU bližajočo se zimo. Pred enim mesecem smo se seliU iz naše dotrajane učilnice. Sicer vam opišem dogodek, ki se nam je pripetil. Ko smo prišU učenci 7. razreda neko jutro v šolo, smo izvedeU neveselo novico. Tovariš ravnatelj nam je za dobro jutro voščil: „Tako, danes pa se boste odseUU v dvorano. Tam se boste odslej učiU." UprU smo vanj radovedne oči, kaj to pomeni. Tovariš ravnatelj pa je nadaljeval: „Ne morete se učiti v razredu, ker se lahko kmalu usuje strop. To nam bodo hitro popraviU, do tedaj pa se boste učiU v dvorani." Kar pri srcu nas je zazeblo, ko smo izvedeh, kaj nas čaka. Morali smo se odseliti v dvorano. Od tega dogodka je minilo že več kot mesec dni, mi pa si še vedno nabiramo znanje in zmfzujemo v hladni dvorani. Zdi se nam, da se bomo morah zopet seUti, kajti tukaj se strop tudi slabo drži. V šoU tudi ni opaziti, da bi kaj urediU, pa saj to ne bo stalo toUko kot obnova celotne šole. Sprašujemo se; kaj bo z nami in z našim učnim uspehom? Živimo že v tako slabih socialnih razmerah, zdaj pa še to! Hudo je za nas učence, ki se tresemo od mraza, pa tudi tovariši učitelji bi morah biti maratonski tekači, da bi lahko tekaU v obe šoU in k nam v dvorano. Tudi učiteljev primanjkuje, kar je v nasprotju z ostrimi šolami, kjer se nabira veliko več učiteljev okrog učnih mest. Sprašujemo se tudi: ,,Kdo pa bi hodil na tako učno mesto, saj je v ptujski okoUci mnogo boljših pogojev za učenje kot v Žetalah." Morda bo kdo menil, saj imajo dvorano, pa godrnjajo, pridite bralci in videU toste staro prosvetno dvorano, kjer se odvija pouk, sestanki in vse, karjje množičnega značaja! Pravimo, da moramo odpravljati socialne razlike, kdo jih bo pa nam zmanjšal? Naše šole ne moremo primerjati z ostaUmi v občini. Tu vlada nered, pa se nihče zanj ne zmeni. Vsi pionirji osnovne šole v Žetalah prosimo, naj se nas nekdo usmiU, pripelje nekaj tramov in podpre našo učilnico, ki nam bo zopet postala topel dom in prostor za vzgojo in izobrazbo. Vse bralce lepo pozdravljajo pjoniiji osnovne šole Že tale. P. S. uredništva: V zvezi s popravilom šole v Žetalah smo še na pristojnem mestu zanimali v ponedeljek, 13. nov. 1972 ter izvedeli, da so o problemu šole v Žetalah razpravljali na svetu za šolstvo pri OS Ptuj in v izvršnem odboru TIS-a; da so izdelani načrti in določen izvajalec in daje določen dan 13. nov. 1972 za podpis pogodbe z izvajalcem za popravilo zgradbe, ki mora biti končan v roku 15 dni. Uredništvo Delavske športne igre Končan je jesenski del tekmova- nja v rokometu in nogometu, kjer so ekipe dosegle naslednjo uvrstitev: NOGOMET ROKOMET 1.TAP Podlehnik 2. TGA TAP 3. KK TVI 4. DES TGA 5.EK0 Sigma 6. Sigma V. Reš 7. Mercator EKO 8. Izbira Izbira 9. O. Meglič DES 10. TVI Mercator V počastitev 29. novembra, dneva republike, je tekmovalna komisija razpisala tekmovanje v odbojki. Tekmovanje bo v prostorih telovad- nice osnovne šole Podlehnik. Zma- govalec tega tekmovanja bo prejel trajen pokal občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj. PodeUtev pokala in razglasitev rezultatov bo v sindikal- nem domu „Gorca" v Podlehniku. Delavske športne igre se bodo nadaljevale v mesecu decembru. NESREČA NE POCiVA Preteku teden so se ždravUi aU se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji ponesrečenci: LAŽJE POŠKODOVANI: Mkan Vinko, Dežno 26; Franc Šuen, Slomi 4; Lizika Bedrač, Dole na 37; JuUjana Murko, Vintarovci 61;' Elizabeta Kegl, Kungota 55; Drago- tin Jugerc, Rovno 20; Peter Predikaka, Ptujska gora 6; Zofija Levičnik, Sakušak 69; Jože Einfalt, Kidričevo 31; Marija Bratuša, Lahonci 130; Jernej Zore, Zg. Leskovec 10/a; Janelz Antolič, Moškanjci 81; Anita Vešligaj, Hromeč 36; Stanislav Medved, Mihovci 42; Franc Potrč, Jiršovci 32; Franc Kukovec, Markovci 11; Srečko Zelenik, Vintagorvci 39; Elizabeta Kolmanič, Gorišnica 31; Ciril Belšak, Muretinci 74. TEŽJE POŠKODOVANI: Drago Štiher, Formin 37; Franc Rodošek, Sedlašek 115; Janez Kacijan, Lanco- va vas 36. OTROŠKI VRTEC, Ptuj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. RAČUNOVODJA 2. MATERIALNEGA KNJIGOVODJA 3. DELAVKO - CISTILKO ZA DOLOČEN CAS Pogoj: 1. Končana ESŠ in nekaj let prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu. Nastop službe s 1. 1. 1973. Poskusna doba 2 meseca. 2. Končana ESŠ. Nastop službe takoj. Poskusna do- ba 2 meseca. 3. Nastop službe takoj. Prošnje oddati osebno v upravi zavoda. Razpis ve- lja do zasedbe delovnih mest. 8 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 16. novembra I9]j Forminci (6. nadaljevanje) Sredi 5. stoletja je ustvaril Atila mogočno plemenško zvezo, ki je Rimljane končno predala iz Pano-j nije. Tedaj so Huni porušili na! vdomih poteh skozi naše kraje Petovio-Ptuj, potem pa še Celeo- Celje in Emono-Ljubljano. Atila je umrl leta 453 in takrat je razpadla hunska zveza. Na njeno mesto so prišli vzhodni Goti. Njihov vodja- kralj Teodorik je leta 489 ob Soči premagal takratnega rimskega kralja Odoakarja. Tudi Goti so bili naseljeni v Panoniji in tudi na Forminu, ker imamo še danes hišo, ki se ji pravi „Got-vajovih!" Formin pa so pustili kot Formin še naprej' kot cestno križišče. Ko pa je laalj Teodorik začel vojno z njimi leta 535., so morali zbežati, nadomestih pa so jih Longobardi (dolgobradci) in Franki. Bizantinski (carigrajski) cesar je Ptuj s Forminom vred podaril Longobardom. Ko so se kasneje Bizantinci z Lon^bardi in Gepidi stepli, so Gepidi morali bežati. Talaat so začeli skozi Železne dveri - današnji Djerdjap- siliti v te kraje Slovani, med njimi je bil gotovo že kak Forminčan. Namreč forminski predhodnik in ogleduh. Že za cesarja Justina v Carigradu 518-527 so se pojavih na spodnji Donavi Anti, ki so jih Dizantmski pisatelji šteh med Slovane. Danes jih najdemo le še v časopisnih križankah kot rešitve na vprašanja o starih ali vzhodnih Slovanih. Izjemo- ma jih pa najdemo še na Forminu v domači besedi ,,seveda", ki se po našem reče: Anti pa te, ka pa te druga se pa te vena ^i jo!" Anti so šh skozi Panonijo oziroma Podonavje in so po nekaj desetletjih naseljevali vzhodne Alpe. Ko so Anti šli skozi Formin, so tam dobili nove osebne izkaznice, kjer je bilo v rubriki: narodnost: zapisano: slo- venska. To so bili torej prvi Slovenci, ki so skozi Formin ob Dravi na Pohorje in potem po Karavankah na Koroško in še naprej do Pustriške doline v Tirolah. Za njimi pa so spet pridrli turško-tatar- ski nomadi, Obri, kot so jih imenovali Slovani, ali Avari, kot so jih khcali drugi, ali Maždari, kot jim pravimo mi danes. Longobardi so zapustili Panonijo 1. aprila 568. leta. Šh so prek Formina, Ptuja, Celja, Ljubljane v Akvilejo v Italiji. Po teh poteh so gotovo šh za njimi tudi Slovani proti Krasu in Primoiju in celo v Furlanijo. Nekaj pa jih je med potjo izstopilo. Ti so ostah na Kranjskem, kjer se še danes na čistem gorenjeskem zraku in v dolenjskih vinogradih prav dobro počutijo. Nadaljevanje prihodnjič Reklamiranje orinaša usoeh Uspešna ekonomska propaganda v tisku, radiu in televiziji je danes edino jamstvo uspeha prodaje posameznega artikla na tržišču, prav tako uveljavitve novih podjetij že med obstoječimi in podobnimi po uslugah, dejavnosti in stvareh, kijih proizvajajo ali nudijo potrošniku. Reklama mora biti vedno enkratna, ne-serijska in vedno originalna, kajti le tako vzbudi pozornost potrošni- ka, da ji bo sledil in da bo poiskal tisto, kar reklamira. Reklama po radiu in televiziji je primerna takrat, kadar se žeU opozoriti na nekaj, kar bo hitro nastopilo in kratko trajalo. Kajti takšnih reklam si ne moremo zapomniti zaradi zanimivosti in obsežnosti ostalega programa, pa tudi za to, ker radio in televižijo poslušamo in gledamo zato, ker si žehmo razvedrila, aktualnosti in ne zaradi reklam. Največkrat jih celo preklinjamo, ker prekinjajo zanimi- ve oddaje in filme. Reklama v tisku je primernejša, ker ostane trajna in jo lahko pčgledamo v časopisu ta trenutek, ah kasneje pri kosilu ah pri večerji in se ji zaradi tega l^ko bolj posvetimo in razmislimo ali je zanimiva tudi za nas. Za reklamo je bolj primeren periodični (tedenski in mesečni) tisk, kakor dnevni. Dnevni časopis imamo naročen zaradi novic in ga navadno po enem dnevii zavržemo. Tedenski in mesečni tisk navadno beremo dalj, običajno ga tudi zbiramo in ta je za propagando najbolj primeren. Seve- da se moramo pri tem odločiti tudi za to, ah reklamo objavimo v repubhškem merilu ali lokahiem. To je odvisno od cilja, ki ga želimo doseči. Ce gre za lokalno zadevo, ni potrebna širša propaganda. Navadno premnogi ne znajo voditi propagandne službe, čeravno jim je zaupana, niti ne vedo, kako se k njej pristopi. Ne reklamira se stvari, ki so podobne drugim, temveč posebno- sti, nevsakdanjosti, ki za konkuren- co niso značilne. Reklama, naprimer s packo ah pisana s roko vedno bolj vzbuja pozprnost od tiste, ki je pisana s strojno tiskarsko pisavo. Tudi učinek reklame za širše področje je mnogo večji, če je objavljen v več hstih. Znane so ugotovitve v svetu, da raste komercialni uspeh podjetja vzporedno z izdatki za reklamne storitve. Sicer pa imamo dokaze za to tudi v Sloveniji in celo v Ptuju. Regionabii časopisi Slovenije izhaja^ jo v skupni nakladi okrog sto tisoč izvodov. Uspeh reklame v njih je večji, ker te časopise berejo podeželani in meščani in to navadno ravno tisti, ki so pod največjim vplivom reklame. Ti listi so: Dolenjski hst. Glas Gorenjske, Novi tednik Celje, naš Tednik in prekmurski Vestnik. Podjetje, ki vodi eno izmed najbolj uspelih reklam je prav gotovo Podravka . iz Koprivnice. Njena reklama v tisku in radiotelevi- ziji je zastopana po vseh naših republikah. Kajti danes ni važno samo to, da je nekdo dober proizvajalec, da ima kvalitetno in konkurenčno blago, važno je, da javnost zanj zve in da jo venomer na to opozarja. Kajti tempo življenja je danes takšen, da si človek ne more niti nima interesa, da bi si neke stvari, ki niso odločihiega pomena zapomnil, ah da bi na nje mishl. V Sloveniji sta še dve ustanovi, oziroma podjetje, ki lahko služita za vzor dobre propagande. To je Ljubljanska banka in tovarna gospodinjske opreme Gorenje. Oboji imajo vehk ugled in dobro poslova- nje, kvaliteta Gorenja je znana izven meja naše države, kljub temu se zaveda, da je propaganda nujna in da je danes uspeh večji del odvisen od nje. Zavedati se je treba, da je dobra in redna propaganda porok uspeha poslovanja in da lahko tudi slabo in neznano stvar naredi znano, za kupca zanimivo in ji zagotovi pot k uspehu. jEDNIK — Četrtek, 16. novembra 1972 STRAN 9 pr. FRAN BRUMEN: Influenza Gripa, po novi svetovni vojni smo jo imenovali španska, ker je bila pač od drugod in nekako neznana, je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus in se pojavlja v večjih ali manjših epidemijah. Kadar so epide- mije posebno velike in zajamejo razsežna področja, govorimo o pandemijah. Bolezen se pojavlja tudi na manjših področjih, ah pa celo ^oradično - posamično; skoraj vedno pa v takoimenovanih družin- skih oziroma hišnih epidemijah. Gripa je vročično obolenje zgor- njih dihalnih poti: nosa, žrela, glavnega sapnika, manjših razvejanih sapnikov in obnosnih votlin - sinusov. Povzročitelji so virusi iz skupine A, B in C. Bolezen se pojavlja predvsem v hladnejšem letnem času. Posebno ugodna je za njeno razširjanje, podobno kot pri prehladnih obolenjih, jesenska doba, ko prevladuje hladnejše in vlažno vreme. Naglo nastale zimske odjuge, predvsem tedaj, ko jih spremljajo izraziti bučni južni vetrovi, pospešu- jejo prehladna, a prav tako tudi gripozna obolenja. Gripozna obole- nja se zadnja desetletja širijo mnogo bolj naglo kot nekoč. GRIPA SE ŠIRI V SMEREH PROMETNIH POTI. Čim hitrejša in čim daljša so potovanja, tem hitreje se širi epidemija, tem dalje seže. To je prav gotovo v zvezi z njeno INKUBACIJ- SKO DOBO, KI JE RAZMEROMA KRATKA IN TRAJA NAVADNO 24-48 UR. GRIPOZNI BOLNIK JE NAJBOLJ KUŽEN 2 DNI PRED IN 2 DNI PO IZBRUHU BOLEZNI. Ker se človek v inkubacijski dobi počuti še relativno zdrav in torej sposoben za razhčna opravila, raznese kužne kah povsod po svoji poti: na obisku, v avtobusu, v kinu, v kavarni itd. Nekoč smo raznašah bolezen s hitrostjo pešačenja in vprežne živine, danes pa z avtom ah celo letalom. Kakor dalež preleti letalo v enem ali dveh dneh, tako daleč seže kužna roka gripe. V zimskih odjugah prenašajo verjetno kužne kali tudi vetrovi. Ti segajo včasih zelo daleč in prihajajo nepričakovano. Epidemiologija in načini razšipa- nja epidemij so zelo razhčni. To je v glavnem v zvezi s svojevrstno lastnostjo spreminjanja takoimeno- vane antigenske strukture, predvsem virusa tipa A. Virusi imajo namreč LASTNOST, DA SE PRILAGA- JAJO OKOLJU IN SVOJEMU GOJIŠČU IN SE S TEM SPREMI- NJAJO. Prenesen od človeka do človeka nekako menja svoje lastno- sti in značilnosti in to predvsem v tistem delu svoje aktivnosti, ki povzroča odpornost proti njemu samemu. Ta lastnost je deloma vzrok, da PRI IMUNIZACIJI, KI JO SKUSAMO DOSECI S CEPLJE- NJEM PROTI GRIPI NE MOREMO DOSECI ZAŽELJENE POPOLNE ODPORNOSTI. Zadnja velika pandemija gripe, povzročene po -virusu debla A, je razsajala v času 1957/58. Povzro- čala jo je posebna kal, označena kot azijski virus tipa A2. Nekoliko osnovne skupinske odpornosti proti virusom širše družine A so imeli le še tisti posamezniki, ki so leta 1889 preboleh podobno pandemijo. To pa praktično pomeni, da so bili taki ljudje leta 1957 stari 70 let, če so takratno gripo preboleh že kot dojenčki in jih je torej bilo zelo malo. Tak premislek pove, da je tedaj bilo ob tej veliki pandemiji le majhno število in to le zelo okrnjeno odpornih ljudi. Gotovo je to dejstvo temeljni razlog za relativno velik razmah pandemije. (Nadaljevanje prihodnjič) II. srečanje starejših občanov krajevne skupnosti Ptuj Pred nami je drugi dan starejših občanov krajevne skupnosti Ptuj, ki ga bomo praznovah 18. novembra. Krajevna skupnost in njeni organi.so si kot v preteklem letu, tudi letos postaviU veliko nalogo, ponovno po- khcati vse starejše občane na skupni družabni dogodek. Predvideva se so- delovanje vseh starejših občanov, ki so stari nad 75 let in prav teh kore- nin je na našem področju nad 420 in je nujno, da tudi krajevna skup- nost še naprej razvija in zagotavlja sociahio varnost starostnikov. Ta varnost ne temelji samo na zakon- skih predpisih, temveč jo moramo obhkovati vsi občani zavestno in od- govorno z iskreno naklonjenostjo do vseh starejših članov naše skupnosti. K vsemu temu naj bi nas posebej fodbudilo geslo „OLEPSAJMO IVLJENJE STAREJŠIH OBCA- NOV". Večkrat se lahko vprašamo, ah dovolj skrbimo za naše starejše sorodnike, ali se obnašamo do njih tako, kot bi želeli, da bi se tudi dru- gi do nas. Presoditi moramo, da tudi sosedje niso brezbrižni do starih lju- di, ki so prav zaradi upadanja teles- ne sposobnosti vezani ali na poste- ljo, naj>«č do stanovanja kot edini življenjski prostor. Zato si moramo vsi prizadevati, da ne bo med nami osamljenih starejših občanov. Drugo srečanje naših starejših ob- čanov bo v soboto z naslednjim pro- gramom: - ob 14. uri - brezplačna gledah- ška predstava v mestnem gledahšču. - ob 16. uri - sprejem starostni- 'kov in čajanka v Narodnem domu, za prijetno razpoloženje bo igral ansambel „Lajoš". Vsi starejši občani so dobili oseb- na vabila, v kolikor sami ne morejo priti, jih naj spremljajo svojci. Koli- kor občan, ki je izpolnil 75 let, ni prejel vabila, se lahko brez pozivnice udeleži srečanja. Otroci, spremljajte starejše občane na srečanje! Starost- niki, udeležite se v čimvečjem števi- lu drugega srečanja starejših obča- nov! - Znano je, da imate prostore za mladinski klub pripravljene, vendar ga ne odprete. Ali ni škoda zaradi neizkoriščenosti prostorov? - Kdo to pravi, saj imamo vendar tam seje! Priprave na proslavo ob dnevu REPUBLIKE v Kidričevem V Kidričevem se že precej časa pripravljajo na proslavo praznika to- varne glinice in aluminija BORIS KIDRIČ, ki praznuje 21. novembra 1972 že 18-letnico svojega obratova- nja kot tudi na svečano proslavo dneva repubUke, ki bi naj letos bila še nekoliko slovesnejša glede na 30-letnico -^prvega zasedanja AVNOJ-a v Bihaču leta 1942. Pri krajevni organizaciji SZDL je tudi odbor za pripravo in izvedbo pro- slav, ki že nekaj časa pripravlja pro- gram. Do sedaj so še povsod naleteh na razumevanje in pripravljenost na sodelovanje in pomoč od obrata družbene prehrane, kot šole, ki pri- pravlja program, otroškega vrtca, upajo pa tudi na polno podporo in pomoč vseh ostahh, ki jih še bodo povabih k sodelovanju, predvsem še godbe na pihala tovarniškega zbora sindikata TGA ter pevskega zbora DPD „SVOBODE" Kidričevo. Na zadnji seji krajevne organizacije so razpravljah tudi o stroških, ki bodo riastah v zvezi s proslavo ter sklenih, da je treba plačati le tisto, kar je zares nujno in neizbežno, medtem ko je treba v glavnem delati vse v smeri pisma tovariša Tita in izvršne- ga biroja predsedstva ZKJ, to je, da se je treba čimbolj izogibati mate- riahiim izdatkom, ki niso potrebni in da je potrebno večje angažiranje posebno komunistov in tudi drugih občanov. M.F. 10 stran TEDNIK — ČETRTEK, 16. novembra I9]j Ob Schiilerjevi tragediji »Maria Stuart« v teh dneh, ko pripravljamo v . našem ptujskem gledališču uprizori- tev znamenite Schillerjeve tragedije MARIJA STUART - dobro se zave- dam, da bo to za nas velika peza, a jaz verujem v svoje igralce in njih zmožnosti - z vso silo navaljujejo name spomini na nepozabne večere, ki sem jih doživel pred leti ob različnih uprizoritvah tega dela, v znanih evropskih gledališčih. Naj jih v kratkem skušam obnoviti. Lik škotske kraljice Marije Stuart je bil dolga leta v literaturi kakor v gledališču, in tako so nas njega dni učih tudi v šoli, predstavljen kot sentimentalna figura, poosebljena le- pota in romantika! T^o pojmovana ta osebnost, namreč kot deviško čista in zahrbtno umorjena Elizabe- tina žrtev, je seveda vzbujala v lju- deh, v knjigi, a še posebej pri takrat- nih gledaliških uprizoritvah Schiller- jeve klasične drame z imenom MA- RIJA STUART, o kateri bomo go- vorili, vsesplošno sočutje in solze. Leta minevajo . . . Interpretacija te Schillerjeve dra- me je zadobila v mojstrski uprizo- ritvi slavnega režiserja MAKSA REIHARDTA - bilo je to nekaj let pred vojno v dunajskem Josefstadt- theatru - povsem drugačno podo- bo. Rcinhardt se je zavedal, da je Schiller predvsem politični pesnik. Dokazal je, da je jedro te pesnikove umetnine v dominantni figuri de- spotski kraljici Elizabeti in njenih neprestanih žolčnih spopadih s svo- jo ostro zarisanimi fanatičnimi poli- tičnimi osebnostmi, kakor so preve- jani Burleigh, egoistični Leicester ter plemeniti Talbot in Da\vison. Naslovno vlogo pa, daje treba gradi- ti iz njenih strastnih razgovorov z oblastnim, brezkompromisnim lor- dom Burleighom in ne iz sentimen- talnih scen z umišljenim, fanatičnim Mortimerjem. Marija je aktivna, ne sentimentalna. V Burgtheatru je režiser LOTHAR MUETHEL dojel Stuartko povsem drugače. Ni mu šlo za osebno trage- dijo obeh kraljic, temveč je odločno pokazal na perfidno, nevarno moč katolicizma, kar se da razbrati iz mnogih mest te Schillerjeve tragedi- je. Pri njem Marija pooseblja - kljub svoji privlačnosti, zapeljivi žensko- sti, ki jo vso izžareva njena vloga - fanatični katolicizem; njene slabo- sti, kakor vrline izvirajo iz tega. Elizabeta pa hoče biti spet po vsej sili - kljub temu, da dejansko upo- dablja v delu s svojo pohtično ge- nialnostjo državniško moč — samo polnokrvna strastna ženska. Nepozabna, posebno za teatrskega človeka dragocena, očarljiva mo- menta pa sta bila ob kraju drame in sicer: ko Marija, na žalost, tik pred usmrtitvijo spozna svojo zablodo in zahrepeni v vsem svojem prvobit- nem ženskem bistvu po čutnem življenju - in k se Elizabeta heroj- sko, a prav tako prepozno, odreče svoji „ženskosti" ter žrtvuje svojo osebno srečo in mir za blaginjo države. Seveda sta to svojsko režiser- jevo zamisel mogh upodobiti in to res mojstrsko, le takšni sloviti igral- ki, kot sta bili nepozabni Kaehthe Dorsch (Marija) in Marija Eis (Eliza- beta). Uprizoritev MARIJE STUART v BER.'JNSKEM SCHILLER- THEATRU je pokazala drugo, zelo zaniriivo podobo. Po režiserjevi za- misli in upodobitvi je to SchUlerjevo delo neizprosen boj za življenje, v vsej svoji prvobitnosti: tragična igra o smrti, ki je škotski kraljici odmer- jena že od vsega začetka. Vsem osebam te Schillerjeve žaloigre gre za življenje; bodisi za njihov fizični ali duševni obstoj. Tu je boj za življenje in smrt, boj za moč in oblast, politično nadvladje. V tej uprizoritvi ni šlo za idejno stran te izrazito pohtične drame, tu se je borilo z vso neizprosnostjo življenje z življenjem. Bila je to predvsem osebna tragedija dveh že- na. Bolj kot kraljici sta bili Marija in Elizabeta - ženi. Bolj kot kraljica katoličanka, prijateljica Francije, je sovražila Stuartka Elizabeto - ženo, ki bi se morala ukloniti njej - ženi. Iz prav istih nagibov sovraži tudi Elizabeta Marijo. ^Tu sta si staU nasproti žena proti ženi. Obe strast- ni, ponosni, toda tudi nepremišljeni in maščevalni. Pri obeh gre za življe- nje, gre pa tudi za zmago in končno predvsem za najvažnejše — biti ljub- ljena. Marijina sigurnost, daje ljub- ljena,. je zanjo milost, Elizabetin strah pa, da ni ljubljena, je zanjo prekletstvo, kiji greni življenje. Glavni vlogi sta igrali s polno nezaslišanega temperamenta in čara nadarjeni mladi igralki, kar je po- vsem ustrezalo tej dramaturški zami- sH dela, a hkrati tudi Schillerjevim napotkom za starost teh dveh žena. Po njegovem naj bi imela Marija 25, Elizabeta pa 30 let. Elizabeta je imela namreč Marijo skoraj 20 let v ujetništvu. V uprizoritvi MARIJE STUART, ki sem jo videl prav. tako še pred vojno v PRAŠKEM NARODNEM DIVADLU, me je impresionirala predvsem bogata, veličastna inscena- cija; delo mojstrskega češkega sce- nografa Hofmana. Predstava te Schillerjeve drame, bila je uprizorjena že po vojni spet v dunajskem Burgtheatru v odhčni režiji Leopolda LINTBERGA - pa je bila zanimiva predvsem zaradi pretresljive igralske upodobitve kra- ljice Marije, ki jo je igrala slavna Paula Wessely. V resnici, velike uprizoritve - nepozabni večeri. PETER MALEC Ob razstavi slikarskih kolonij Med 11. in 19. novembrom 1972 gostuje v razstavnem paviljonu Pokrajinskega muzeja v Ptuju prva skupna razstava slovenskih slikar- skih kolonij, ki nam na najbolj neposreden način daje obračun večletnega ustvarjalnega likovnega dela v okviru slikarskih kolonij v Izlakah, Škofji Loki, Idriji, Ptuju in na Ravnah. Razstavljenih je 40 del, večinoma olj (med njimi je le nekaj temper, gvašev, monotipij in risb), ki se nam zdijo kot vizitke sodelujočih umetnikov (predstav- ljenih večinoma s po enim delom), pripadajočih različnim generacijam, likovnim nazorom, umetnostnim smerem in celo raznovrstnim shkar- sTcim tehnikam, tako da razstava na nas učinkuje bolj s svojo stilno mnogoličnostjo kot konceptno enotnostjo. Zato je težko ob njej napraviti nekak umetnostno kritični obračun v smislu študijske interpre- tacije razstavljenega gradiva, saj to ne predstavlja tohko sodobnih likovnih teženj kot nekoliko v nepretenciozno tradicionalnost us- merjeno umetniško iskanje. Tudi razstava sama kot prva svoje vrste nima namena predstaviti izbora del, prebranih po utrjenih kriterijih kvalitete, ampak predvsem dati pregled nad rezultati dosedanjega dela slovenskih slikarskih kolonij. Pomen in vrednost kolonijske dejavnosti in te razstave leži torej predvsem v tem, da nam odkriva nove možnosti slikarskega dela v naravi in specifičnosti hkovnega izražanja, ki jih pogojujeta skupin- sko delo in odbrano okolje oziroma določena slikarska tema. Razstava torej ni kritično čeprav je selektivno odbrana, vendar predstavlja likovno bero, ki se bo še razvijala in pridobivala na vrednosti ter bo z leti dokumentirala rezultate čisto dolo- čenega umetnostnega procesa, ki se je spočel pred okoli 10 leti ter bo v bodočnosti gotovo predstavljal po- sebno po^nvje v razvoju celotne slovenske likovne ustvarjalnosti. Ne oziraje se na te čisto strokovne pripombe k sami razstavi pa je njen pomen oziroma pomen shkarskih kolonij, ki so prek svojih fondov ustvarile to razstavo, predvsem v tem, da hkovno umetnost populari- zirajo in čimbolj približajo delovnim ljudem. Njim je namreč likovna umetnost kot vsaka druga kulturna tvornost tudi v končnem smislu namenjena', saj ni samo racionalen produkt intelektualnega eksperi- mentiranja in špekulacij ali študijska avant^rda larpurlartizma, ampak tudi likovni zapis duševnega odnosa do sočloveka in njegovega predstav- nega sveta. To načelo je zgodo- vinsko utemeljeno po naših impre- sionistih, ki so prvi uveljavili skupinsko delo (v okolici ŠkoQe Loke), ker so spoznah, da je le s takim srečavanjem umetnosti z obdajajočim ga svetom vtkan tisti element v kulturi, ki največ prispeva k njenemu širjenju med ljudmi. Le tako se lahko vzpostavi trajna vez med umetniki in pubhko, pred katere očmi se spreminja motivika njihovih okolij v likovno govorico, ki deloma ostaja celo stalno prisotna kot trajna dokumentacija gotovega zgodovinskega trenutka v njihovih, ob tem nastajajočih lokalnih gale- rijskih zbirkah. Tako disperzirano umetniško ustvarjanje že kaže pozitivne posledice, saj pomaga učvrstiti zasnove smotrnejšemu in bolj načrtnemu kulturno pedagoške- mu delu, katerega cilj je med drugim tudi v tem, da omogoča soljudem, posebno mladini spoznavati in ^oblje razumeti likovno umetnost in njeno estetiko. Ta namreč lahko na hcu mesta in nazorno vidi, kako umetnik upodablja njeno okolje in s tem daje pečat času, kraju in ljudem, zanamcem pa s svojo umetniško izrazno močjo na svoj- stven način zapisuje delo in življenje današnje generacije. Nova dognanja, pogojena s časovnim odmikanjem, nas namreč vedno znova silijo, da zopet in zopet opazujemo ustvarjal- no delo, ga vedno znova dorazume- vamo in mu tako vedno precizneje odrejamo mesto, ki mu v okviru celotnega razvoja gre. Pri tem se pogosto zgodi, da se pomembno in navidezno nepomembno umetnost- no teortično zamenjata, vedno pa ostane osnovni in glavni namen vsake poštene umetnostne kreacije, približati umetnost soljudem in v njih vzbuditi in vzgajati smisel za umetnost in lepoto, za plemenitost in humanost. Jože Curk mmm GORIŠNICA 19. novembra: am. bar. fiip, ZGODBA O DŽEMSU. UUTOMER 18. in 19. novembra: it. šp. ban film SANDAKONOVI MASCt VALCI; 22. novembra: it. zgod barv. film RIM GORI. SLOV. BISTRICA 16. novembra: am. barv. filu MAT HELM LJUBI IN UBIJA; U in 19. novembra: am. barv. filij DOBRI IN SLABI FANTJE; 21 ang. zap. nem. barv. film KLlUj UBIJALCEV IZ BROOKLINA. PTUJ 16. novembra: it. fr. barv. zg. film NORMANSKI MEC; 17. in 18, novembra: an. barv. srhljivka HUDIČEVI DVOJCICI; 18. in 19 novembra: am. barv. film MAU, VELIKI MOŽ; 19. novembra: ol 10. barv. risanka L A FONTAINa VE BASNI; 21. in 22. novembra: am. barv. film IZGUBLJENI; 21 novembra: ob 19,30 fr. ban komed. REKRUT. List Kakor Ust sem, ki v viharju komaj na veji še vzdrži. Kakor list sem, ki v jeseni dozori, se posuši. Kakor hst, ki ga odnese veter daleč sred poti. Tam pa ga človeštvo v prah zdrobi. (Ančka Šumenjak) Preprosta kmetica Ančka Šume njak, ki je nastopila na letošnjem literarnem večeru 9. junija v Ptuju, je pred kratkim izdala tudi samo- stojno pesniško zbirko NATRGANI CVETOVI. Pesmi je izbral, uredil in napisal uvodno besedo pisatelj Janez Švajn- cer, z vinjetami pa je lepo dopolnil b-esedilo slikar Oton Polak. Šumenjakova opeva slovnsko do- movino, kmečko delo, ljubezensko čustvo, in se v spominih rada vrača v mlada leta, v domače kraje in k domačin ljudem. V pesmih se ji prepletata rodna Poljanska dohna in Slovenske gorice, kjer si je pred tridesetimi leti v Jarenini ustvarila svoj novi dom. Njena izpoved je preprosta, iskrena in zaupljiva. Ka- kor pravi pisec uvodne besede, bodo njeno pesniško zbirko radi prebirali vsi tisti, ki imajo radi domačega človeka in domačo besedo. Knjiga stane 20 din in se naroča pri Ančki Šumenjak, Jareninski vrh 33, 62221 Jarenina. UMRLI SO: Ivanka Strajnič, Rogoznica 8, roj. 1897, umrla 4. 11. 1972; Franc Muhič, Zabovci 8/b, roj. 1936, umrl 5. 11. 1972; Maks Verbega, Poljska 16, roj. 1930, umrl 7. H 1972; Franc Skaza, Žgečeva 8, roj- 1902, umrl 9. 11. 1972. tednik —'Četrtek, 16. noi^embra 1972 STRAN 11 OB 75-LETNICI JANEZA MEZANA V sredo, 8. novembra je slav^ znani ptujski umetnik, akademski slikar JANEZ MEŽAN petinsedem- deseti rojstni dan, ko je zagledal luč sveta pod slamnato streho starega kmečkega doma v Spodnjem Brniku pri Cerkljah na Gorenjskem. Osnov- no šolo je obiskoval v Cerkljah in Kamniku, gimnazijo v Ljubljani, li- kovno akademijo pa po vojnem in- termezzu, med leti 1920-1974 v Zagrebu. Po študiju se je naselil v Mariboru (1924-1932), kjer se je tako priključil klubu „Ivan Gro- har", ki sicer ni predstavljal stilno ah idejno enotne umetniške skupi- ne, ampak predvsem združenje ro- doljubov, katerih umetnostni ideah so segali do poznega realizma do nove stvarnosti. V tem času je razvil Mežan veliko aktivnost ter sodeloval pri skoraj vseh razstavah med leti 1926 in 1931, ko se je ustanovil klub „Brazda", ki je potlej združe- val vso mariborsko likovno prizade- vanje prav do druge svetovne vojne ter priredil vrsto uspelih razstav v Mariboru, Celju, Ptuju, Murski So- boti in Ljubljani. Mežan se je še pred tem klubskim vzponom umak- nil v zatišno Novo mesto (1932-1939) in nato v Ljubljano (1939-1946), kjer se je pridružil „Vesnanom" in z njimi razstavljal marca 1941 v Ljubljani. Leta 1946 se je Mežan končno naselil v slikovi- tem Ptuju, kjer je do leta 1958 poučeval na tukajšnji gimnaziji in kjer živi sedaj kot upokojenec in likovni interpret njegove čudovite okolice. Mežanovo delo ni majhno, saj je nastajalo vse njegovo življenje ter se z njim prepletalo enovito umetnost- no rast. To je subtilen, nežen in občutljiv umetnik, dovzeten za lirič- no razpoloženjskost, ljubko idilo, poglobljeno intimnost in pristno sh- karsko občutenost. Zato je vedno ustvarjal intuitivno v smislu poetič- nega realizma in realizma in plene- rizma, ne da bi se pri tem izgubljal v reproduktivno ilustrativnost motivi- ke, ampak je, sledeč svojemu za- držanemu značaju; predvsem iskal njeno globljo vsebino v smislu pove- ličevanja lepot slovenske zemlje in njenega vidnega sveta. Ta čustvena navezanost na domovino je Mežana vedno znova silila k izpovedni nepo- srednosti, ki teži k umetnostnem bistvu stvari in ne prenaša nobenih programskih korekcij. Osnovni pro- blem Mežanove umetnosti je bil slekoprej v tem, da je pravilno ovrednotil njen humani odnos do oddajajočega ga sveta in nam jo predstavil s pristno umetniško po- štenostjo. Mežan je tehnično izredno razgi- ban umetnik, saj je posegel po vseh mogočih slikarskih izraznih sred- stvih (freska, olje, tempera, akvarel, lesorez, linorez, litografija in risba), vendar najbolj slovi po svojih akva- relih. Ti so izredno številni ter jih najdemo po vsej Sloveniji, pa tudi v Italiji, Švici, Češki, Belgiji in celo v Ameriki. Ker akvarel izredno ustreza subtil- nemu Mežanovemu značaju, ga goji že od vsega začetka, zadnja leta pa skoraj izključno, z redkim mojstr- stvom in izbranim občutkom za tehnične finese, kar ga uvršča med najboljše slovenske akvareliste. Po vojni je sodeloval Mežan na večini razstav ptujskih in mariborskih umetnikov, kjer je vedno doživel velike uspehe, saj njegova razstavlje- na dela obiskovalci razstav in ljubi- telji likovne umetnosti navadno do- besedno razgrabijo. Ce k temu dodamo še Mežanovo dolgoletno pedagoško delo, katere- mu je moral žrtvovati mnogo vzgi- bov in umetniških hotenj svoje umetniške osebnosti, a se mu je kljub temu posvetil z vsem srcem in plemenito željo, zbuditi v učencih zaznavno sposobnost za lepoto, čut za dobroto in naravnost za člove- škost, potem smo komaj omenili 35-letno Mežanovo dejavnost, kate- re osebna cena pri rojenih umetni- kih ni nikoli dovolj visoko ovredno- tena. Petinsedemdeset let življenja in petdeset let umetniškega dela je dolga doba, v kateri se človek moč- no spremeni: iz nemirnega in navdu- šenega iskalca postane moder opazo- valec, ki se zna odpovedati vsemu nedosegljivemu. Ob življenjsko pot stopi spoznanje, da mnogo tega, kar je bilo spočetega, ni bilo rojeno in se ni dopolnilo v svoji smiselnosti. Žuboreči potok življenjskih dožive- tij se je zlil v jezero spoznanj, v katerem odseva mirujoča podoba neskončnega sveta, neminljive lepo- te in „večne umetnosti". Taka je pač usoda vseh ustvarjalcev človeške kulture in zato tudi ni bila Mežanu prihranjena. Ob koncu mu želimo iskreno iz vsega srca, da bi še dolgo živel med nami ter da bi našel možnosti in prilike, da bi ustvarjalno zaokrožil svoj umetniški opus, nam pa omogo- čil še marsikateri umetniški užitek ob gledanju njegovih del bodisi na skupinskih razstavah, še raje in pred- vsem pa na kaki njegovi retrospekti- vi. Jože Curk DARKO IN STANKO MLAKAR Darka in Stanka nismo imeh priložnosti videti, ker sta ju prijavih in opisaU kar njuna teta in mama. Najprej je prišla njuna teta, ki je prinesla tudi obe fotografiji, nekaj dni kasneje pa nas je obiskala še njuna mama. Darko in Stanko sta rojena v Ptuju, 9. avgusta 1966 in stanujeta v Dražencih št. 27. Imata še sestrico Sonjo, ki obiskuje šesti razred osemletke. Ob porodu sta bila oba enake vehkosti in teže ter sta ena redkih dvojčkov, ki sta bolnišnico zapustila takoj. Ker je mati bila takrat še zaposlena, je morala bratca paziti tudi takrat šestletna sestrica, vendar je hitro izgubila navdušenje nad njima, kajti vedno sta bila hkrati lačna pa, tudi jokala sta istočasno, tako da ni vedela, katere- mu naj prej postreže. Fanta imata rada sestrico, vendar sta v igri raje sama, ker jim ona rada komandira. Njuna mama sedaj ni več zaposle- na in je doma gospodinja in fanta ji prav rada pomagata. Nosita drva, premog, pa tudi v gospodinjstvu nista kar tako. Ata je mizar in predvsem Darko zelo rad pride k njemu v delavnico, kjer po otroško poskuša obhkovati les. Dvojčka nad avtomobih nista preveč navdušena, zanimata pa se Za letala. Ker v bhžini nimata več primernih vrstni- kov, ker so ti že v šoh, se igrata kar sama. Stanko je bolj miren in skrben, medtem ko je Darko bolj živ, kar se najlepše vidi na igračah, katere zelo hitro naredi neuporabne. Oba zelo rada igrata nogomet. Čeravno si nista preveč podobna in DVOJČKI VERA ALI VESNA, KATERA JE PRAVA? Pred nedavnim so naše uredništvo obiskale štiri dekleta enake starosti. Ko smo jih vprašah, po kaj so prišle, je ena izmed njih pokazala dve drugi in rekla: „To sta moji sošolki, dvojčici. Vera in Vesna Markovič." Vse štiri obiskujejo sedmi razred osnovne šole F. Osojnik in so velike prijateljice. Vse se rade smejejo, vedno so pripravljene na šalo in klepet. Vera in Vesna sta rojeni 8. septembra 1958 v Uroševcu. Stanu- jeta v Gregorčičevem drevoredu 8, Ptuj. Njuna mama je gospodinja, njun oče pa oficir JLA, Id so ga službeno premestili v Ptuj, kamor je prišel s celotno družino. Vera in Vesna sta pričeU hoditi v slovensko šolo in pravita, da jim naš jezik ne dela preglavic, čeravno se pri pogo- voru opazi, da nista Slovenld. V šolo radi hodita. Matematika jima ni najbolj pri srcu, raje imata biologijo. Učita se angleščine in radi poslušata angleške popevke in ansamble The New Seekers, The Midlle of the Road in The Family Dog. Od domačih pevcev jima je pri srcu Miodrag Jevremovič. Oblačita se razhčno in imata dober okus za modo. Navdušujeta se za mini. Spremljevalki sta povedah, da se oblačita razhčno zato, da ju laže ločijo. Zanimivo je tudi to, da v šoh ne sedita skupaj, kar je celo dobro, ker sta dekhci zelo navihani. Pri nakupovanju oblek jima mama dovoh, da sami izbereta to, kar jima ugaja. V prostem času sta pogosto s. svojimi vrstniki, hodita pa tudi k telovadbi k Partizanu. Obe zelo radi bereta knjige, imata radi slaščice, druga na drugo nista ljubosumni, če bi ena imela to, česar druga nima. Včasih se tudi skregata in stepeta, vendar ne za res. Vesna zelo rada kvačka. Vero pa bolj zanimajo pletilke. Vera bi rada postala kozmetičarka, Vesnina naj^ večja želja pa je, da bi obiskala stari mami v Peči in Uroševcu. Kadar gre katera sama po cesti, ju znanci ne ločijo in vedno pokUčejo Vera—Vesna in na katero ime se katera izmed njiju obrne, vedo, s katero imajo opravka. Takšni sta naši in vaši novi znanki. Mladi, veseh, razigrani, duhoviti, polni načrtov in želja. Takšni, kot večina mladih. Tekst in foto: S. S. Vesna in Vera ali obratno v našem uredništvu - tokrat izjemoma v enakih oblekah. Darko je celo večji, se oblačita enako in drugače sploh ne more biti, ker bi nastal prepir. Je pa med njima ena zelo vidna razhka namreč, da Darko raje pije samo črno kavo, Stanko pa le belo. V bUžnjem in daljnem sorodstvu imata privilegij, kajti po očetovi in materini strani sta edina dvojčka. Za šolo, v katero pojdeta naslednje leto, nista preveč navdušena in bi raje kar doma pomagala očetu. Seveda ju do tega trenutka, ko bosta stopila prvič čez šolski prag, loči še več kot pol leta, do takrat pa se bosta naša junaka verjetno že premislila, predvsem ko bosta spo- znala nove šolske prijatelje. 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 16. novembra I9]j Fotoamaterji pri delu Martin Ozmec: „UKRADEN POSNETEK" Zaključna dela na cesti Zagreb-Maribor Na zadnjem delu nove ceste Zagreb-Maribor je sedaj pravo delovno mravljišče. Vojna pošta, ki gradi to cesto, vlaga vse napore, da bi storili čimveč za dovoz in odvoz z nove ceste in za podvoz, za odtočni kanal za vodo, ki bi se nabrala na podvozni cesti, ter za izvedbo priključka nove ceste pri hajdinski šoli na staro asfaltirano cesto Maribor-Ptuj. Draženski nadvoz je le deloma gotov. Nasip na nadvozni most z draženske strani je že, ni pa ga še na cesto proti Turnišču. Pod železni- škim nadvozom nemoteno vozijo vlaki in s tega nadvoza je prav lep razgled na južno stran Ptuja in okolice ter tudi na pokrajino levo in desno izza Ptuja. Pri nadvozu na cesti Ptuj-Kidri- čevo je več strojev, ki opravljajo vsa dela na tem prometnem vozlišču; to je prav zanimivo projektirano. Pri hajdinski šoli se vidi, da nova hajdinska šola, če bo sploh prišlo do njene gradnje, ne bo stala na tem mestu, ker je sedanje poslopje preblizu ceste in že sedaj močno skrbi starše šolarjev, ki prihajajo iz vasi Mariborski cesti v to šolo, kako se bodo otroci umikah nevarnostim mednarodnega avtomo- bilskega prometa. Marsikaterega voznika tovornega ali osebnega vozila preseneti, ko se znajde na tem delovišču priključka nove ceste na staro. Obljuba, da bo za 29. november zdrvel promet Maribor-Zagreb, je preračunana na ugodne vremenske razmere za zaključna dela. J, V. Stari in mladi, vedno radi prisluhnemo globoko čustvenim in umetni- ško dovršeni črnski obredni duhovni pesmi. Večinoma so to moške zborov- ske pesmi s liričnimi solističnimi vložki, ki opevajo črnsko življenje, njihovo bedo in trpljenje in željo, da bi prišh v večnost, kajti na zemlji za njih ni- sreče. Pesmi so nastale v sedaj poznani obliki na jugu ameriške federacije, kamor so iz Afrike v obdobju sužnjelastništva prignali največ Črncev. Črnci so bili za belca le številka in z njimi so ravnali slabše kot s živino, kajti sužnja je bilo lažje in ceneje dobiti kot dobro kravo. Edino, kar je tem Črncem ostalo, je bila pesem, v katero so vnesli vso svoje"življenje, navade in značilnosti, tako da danes strokovnjaki smatrajo, da so te pesmi izmed vseh najbolj čustvene in da zakadi tega ne bodo nikoh pozabljene. Iz množice teh čudovitih pesmi vam danes objavljamo pesem Nobody Knows (Nihče ne pozna mojih težav . . .), kije pisana v originalu in v črnskem ameriškem dialektu. Najbolj znani izvajalci te pesmi so The Gol- den Ouartet, The Platters, MahaUa Jackson, Louis Armstrong in Anite Kerr Singers. Vse te izvajalce smo že večkrat imeli priložnost shšati na naši televi- ziji in radiu, lahko pa kupimo tu^i plošče, ki so jih izdale naše produkcije RTB in Jugoton. jEDNIK — Četrtek, 16. novembra 1972 stran 13 Dober den no bete lepo pozdrov- leni! Naj van najpret poven, da me je letos tak Martin krstjja, da man se gnes v glovi nekšne front alne motnje, ki se glih tak obnošajo kak, da bi mi s traktoron možgone gor ora za jesensko setev. Saj rečen, tak sen se ga naceha, ke sen ba cista polovjoki podoben no mi je sosidof Juža tak okoli polnoči že hteja obroče gor na blek nabiti no pipo na mene montirati. Pa da ne bi slučajno keri misla, da se ba jas izjema, saj blo na našen Martinovoji še več meni podobnih, ki so drugi den operni pefci grotali no so okoli voglof brezpločno „rigoleto" peli. Son sebi sen se čuda, da man tak dober posluh. Posneja sen se na mačafon, saj vete to je tista stvor, ki te na trak gor vzeme no mo za} enkrat trak s totimi posnetki v milansko Stalo, pardon SCALO - posla. Cuja sen, da se v toti hiši fsoko leto predstovijo najbojši svetovni operni pefci. Zakaj pa še se te jas ne bi? Bojin pa se, da do mene iz tiste pefske skupine v p(i)vsko prekvalificirali. Drgačik pa blo je na toti naši Martinovi veselici čista vredik. Eni so oglodali pečene, drugi pa žive „goske". Jas sem ba še najboj ježi podoben, moja Mica pa bla lisica, saj me je domu kotala — glih tak kak to lisica z ježom dela. Pa da zaj ne te rekli, da smo v naši vesi sami pijonci doma. Vete, pri nas je pač tokšna navoda, da ga za Martinovo malo več na „zob" spistimo. Če more človik celo leto v gorici motko za rep cukati, puto na hrbti vločti, peronosporo pregajati no še druge mantrnije spočijati, — te si pač na. Martinovo malo vinskega počitka privošimo^ Saj vete, kak provi tisti naš kmečki pregovor: Kaj ma človik druga dobrega na sveti kak^ če kaj dobrega poješ no spiješ, pa se ena dobrina je, ki van je ne vujplen tak jovno napisati. No, pa zaj pustimo Martina pri miri. Mošt nan je v vino spremena, krstija je vinske bratece no sestrice, zaj pa poglednimo kaj je še druga novega na našen puklasten sveti: Ce glih sen van o ten že dvakrat pisa, vas naj še enkrat spunin kmete no delafce, obrtnike no ponzijuni- ste, da mo meli v nedelo no pondelek referendum o oženitvi delafskega no kmečkega zavarovaja Rad bi vas še enkrat opozora, da grete fsi valilni opravičenci na voliša no obkrožite tan kak piše , glasuvlen ZA združiter'. Lepo bi bilo, če bi bila udeležba na vališih 100 procentna no da bi se fsi 100 procentno tudi izrekli za združitev. V naši krajevni skupnosti smo že razpisali tekmovoje za najboj šo vohlno udeležbo no za najbojši oziroma najvišji procent tistih glasovnic, na kerih de pisalo ZA. Nagrod seveda nemo tolali pač pa mo vedli, v kerih vaseh mamo najbolj zavedne občone. Zaj pa van naj še napišen žalostno ugotovitef, da pri nas ženski spol še ^loh neje enakopraven z moškin pa ce glih provimo, da so ženske potpunoma emancipirane z moški- mi. Moja Mica je gunla to prejšji tjeden na odkupno postojo eno lepo mlodo teličko. Ker je pač telička ženskega spola,^ ki je odkupovalec reka, da je . žensko meso manj vredno od moškega no ji je ploča zato teličko za petstu štorih dinarof manj kak, če bi odpvala bikeca. Na telečjih odkupnih postojah so tudi razlike v ceni, če ma eno tele rdečo, drugo^ pa sivo dlako. Jebal ga na iglin špic, če ^en jas v mesnico po meso pa nigi ne piše no nega nikokšne razlike v ceni, če je tele moškega ali ženskega spola, ali ma rdečo ali pa sivo dlako. Če se ne motin, sen enkrat v mojem rezerviranem koti že napisa, da je mesoron čista fseeno, je v mesnici mujcek ali pesek, samo da je m^sek. Tak, ZA} pa te po hejejmo za toti tjeden. Ce de se do drugega tjedna kaj godilo, mi to lastnoročno javite, saj^te meli zaj v zimskih dneh malo več cajta za pisaje. Naj vas ne moti okorna pisova, pike no vejice, saj mo jas to že tak pošlihta, da de melo rep no glavo. Te pa srečno. Lepo vas pozdrovla vas Lujzek iz Prlekije. Jladijski »rcaram NEDELJA, 19. NOVEMBRA: 6.00-8.00 Dobro jutro - vmes ob 6.05 Poročila; 6.30 Poročila - EP; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20 Poročila - EP; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila — Radijski in TV spored; 8.05 Radijska igra; 8.50 Skladbe za mladino; 9.00 Poročila; 9.05 Iz naših krajev; 9.55 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Še, pomnite, ifovari- ši . . .; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45-13.00 Poslušalci čestitajo - vmes ob 11.00 Poročila; 11.50-12.00 Pogovor s poslušalci; 12.00-12.10 Poročila; 13.00 Poro- čila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba;^ 13.30 Reportaža; 13.50 Domači ansambli; 14.00 Poročila; 14.05-16.00 Športno popoldne; 15.00-15.05 Poročila; 16.00 Oper- ne melodije; 16.30 Humoreska; 16.50 EP; 17.00 Poročila; 17.05 C. E. Soya: ,,Mali očka želva"; 17.5 5 Glasbena medigra; 18.00 Letite z nami; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij- ski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Zaplešite; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poro- čila. VSAK DELAVNIK je zjutraj naslednji program: 4.30-8.00 Do- bro jutro — Poročila - vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Poročila; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.00 Poročila; 7.15 EP; 7.25 Poročila - Radijski in TV spored; 7.45" EP; 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 20. NOVEMBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Poslušalci čestita- jo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Jerry Wilton; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbeno pc^oldne; 18.00 Poročila; 18.15 Zabavna glasba; 18.35 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Pavla Kosca; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Ti in opera; 22.00 Poročila; TOREK, 21. NOVEMBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Glasba mladih; 14.30 Ansambel „The Ventures"; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Od melodije do melodije; 16.00 Vrti- ljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poročila; 17.10 Simfonični koncert; 18.00 oročila; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Svet tehnike; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Rudija Bardorferja; 19.25 EP; 19.30 Radijski dneynik; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Lahka glasba; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba Josipa Slavenskega; 24.00 Poročila. SREDA, 22. NOVEMBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Slovenske narodne; 14.30 Pbslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Doeodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Od- skočna deska; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Listi iz albuma; 17.00 Poročila; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Poročila; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Komorno glasbeni studio; vmes v odmoru Kulturni globus; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poroči- la; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zabavna glasba; 24.00 Poročila. ČETRTEK, 23. NOVEMBRA:- 14.00 Poročila; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Enajsta šola; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 V rapsodičnem tonu; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poročila; 17.10 Po željah poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15 Zabavni orkester; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Jožeta Kampiča; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00^ Domače pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 2 3.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz opusa Francisa Poulenca; 24.00 Poročila. PETEK, 24. NOVEMBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Otroške pesmi; 14.3 0 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Recital pianistke Tanje zrimškove; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Ralfa Carmichaela; 17.00 Poročila; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Poročila; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Trio Jožeta Burnika; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 10.00 Ob 15. letnici Koroškega akademskega ok- teta; 20.30 Top-pojjs 13; 21.15 Oddaja o pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15 Iz logov domačih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poroči- la. SOBOTA^^ 25. NOVEMBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Po Jugoslavi- ji; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pojo operni pevci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 S knjžnega trga;' 16.55 Glasbena medigra; 17.00 Poročila; 17.10 Kvartet Helmuta Weglinskega; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Poročila; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahkp noč, otroci; 19.10 Obvestila; ,19.15 Ansambel Borisa Kovačiča; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Spoznavajmo svet in domovi- no; 21.15 Za prijetno razvedrilo; 22.00 Poročila; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.00 Poročila; 23.05 — 01.00 S pesmijo in plesom v novi teden — vmes ob 24.00 Poročila; 01.00 Poročila. AKCIJA ZA ZAŠČITO ŠOLARJEV (Nadaljevanje s 5. strani) znanje prometnih predpisov in njih upoštevanje v praksi, kohkor se dotični dijak vozi v šolo s kolesom ali s kakšnim drugim prevoznim sredstvom. Naloge, ki čakajo svet za prometno vzgojo v šolah so težke in odgovorne, hkrati pa nujno potreb- ne ža zaščito mladine. Najbolj pereče bo to na osnovnih šolah Hajdina, Podlehnik, Breg in Posebna šola Ptuj. Sola Hajdina je od nove hitre ceste oddaljena samo sedem metrov, zaradi česar bo potrebno zapreti glavni vhod, da dijaki ne bodo mogli direktno na cestišče, temveč da bodo v šolo in iz šole hodih pri drugem vhodu. Uspeh in delovanja in akcija pa bo zagotovljen le ob skupnem sodelova- nju sveta za prometno vzgojo, AMS, LM, šol in podpori občanov. ZAHVALA Oh bridki izgubi ljubljene žene, matere, tašče, babice, prababice in tete Eleonore MAJCEN, ROJ. 16. 9. 1887, IZ PTUJA, CIRIL METODOV DREVORED 12/1 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo pevskemu zboru društva upokojencev iz Ptuja, g. duhovniku za cerkveni pogrebni obred, predstavniku društva upokojen- cev iz Ptuja, tov. lumpeju za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu. Ptuj, dne n. 11. 1972. Žalujoči: mož Anton, sin Rudolf, snaha Zorka, vnukinji Jelka in Zorkica z družinama. 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 16. novembra I9]j NEDELJA, 19. NOVEMBRA: 9.40 Ansambla Odmev in Zorko; 10.12 Kmetijska ' oddaja; 10.55 Mozaik; 11.00 Otroška matineja; 11.50 Poročila; 11.55 Mestece Peyton; 12.45 TV kažipot. NEDELJSKO POPOLDNE: 17.45 Poročila; 17.50 Bele sence; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Mojstri; 21.15 Stih in pesem; 21.30 Športni pregled; 22.00 Poročila. PONEDELJEK, 20. NOVEM- BRA: 9.05 Odprta univerza; 9.35 T V v^šoli; 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoU; 15.40 Angleščina; 15.55 Nemščina; 16.10 Francoščina; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.50 Gori, doli, naokoli; 18.30 Kremenčkovi; 18.55 Mozaik; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Mala antologija jugoslovanske TV drame; 21.35 Kulturne diagonale; 22.15 Poročila. TOREK, 21. NOVEMBRA: 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli; 15.35 Ruščinaj 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.15 Madžarski TV pregled; 17.50 V. Albreht: Mala lupinica; 18.10 Risanka; 18.20 Obzornik; 18.35 Nastopa Irene Sheer; 19.05 Mozaik; 19.10 Regionalna arhitektura; 19.30 Dosežki medicine; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Objemi in poljubi; 22.05 Likovni nokturno; 22.20 Poročila. SREDA, 22. NOVEMBRA: 8.20 TV v šoli; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.50 Vitez vihar; 18.15 Risanka; 18.20 Obzornik; 18.35 Kvartet DO in JOŽE KAMPIČ; 19.00 Mozaik; 19.05 Od filma do filma; 19.25 S kamero po svetu; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 G. Eliott: Mlin na reki Floss; 21.25 Po sledeh napredka; ?,2.15 Poročila; 22.20 Hojcej Jugoslavija-ZRN. ČETRTEK, 23. NOVEMBRA: 9.35 TV v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Francošči- na; 14.05 TV v šoli; 15.00 Angleščina; 15.15 Nemščina; 15.30 Osnove splošne izobrazbe; 16.00 Rokomet Jugoslavija-NDR; 17.15 Vsi vemo vse; 18.15 Obzornik; 18.30 Vsi vlaki sveta; 18.55 Mozaik; 19.00 Mestece Peyton; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.3 5 Četrtkovi razgledi; 21.25 A. P. Čehov: Snubač; 21.55 W. Egk: Joan Von Zarissa; 22.35 Poročila. PETEK, 24. NOVEMBRA: 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.50 G. Jakopič: Ajataj; 18.05 ' Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Psihofizična rekreacija; 18.40 Ekonomsko izrazoslovje; 18.45 Glasba za oči: Bach, Braque; 19.05 Mozaik; 19.10 Profesor Baltazar; 19.20 Bilečanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Reporta- ža; 20.30 3-2-1; 20.40 Vsi kraljevi ljudje; 22.10 Sedem morij; 23.00 Poročila. SOBOTA, 25. NOVEMBRA: TV v ŠoU; 16.30 Košarka Beograd-Ju- goplastika; 18.05 Obzornik; 18.20 Gospod Piper; 18.50 Burleska; 19.10 Mozaik; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Senka in jaz; 21.20 Na poti k zvezdam; 21.45 Medicinski center; 22.35 TV kažipot; 22.55 Poročila. »LES«, lesno in- dustrijsko in tr- govsko podjetje Ptuj, Rogozniška c. 4 razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. PRODAJALEC za prodajalno »Breg« Ptuj 2. ADMINISTRATORKA za nedoločen čas v upravi podjetja POGOJL- pod 1. kvalificirani trgov- ski delavec Prednost imajo kandidati s pra^iso v prodaji gradbe- nega materiala, pod 2. končana admini- strativna šola Poseben pogoj je po- skusno delo. Stanovanj ni. Pismene ponudbe pošlji- te do 18. novembra 1972 na gornji naslov. MALI OGLASI ZARADI PRESELITVE prodam kuhinjsko kredenco, pomivalno omaro, električni štedilnik, hladil- nik, okroglo mizico, dva ^ stola, orehovo sobno omaro in žensko športno kolo. Ptuj, Ormoška c. 4 pritličje desno. OTROKA VZAMEM v varstvo za osem ur dnevno, starega od leta naprej. Šestan, Na hribu 1, Ptuj. SKORAJ NOVO, takoj vseljivo Ihišo s 6 ari zemlje ob asfaltni cesti poleg avtobusne postaje v Središču pro- dam. Vprašajte v Središču 142. PTUJČANI! Iščem finančno spo- sobnega družabnika za ureditev cen- tralne kemične čistilnice v Ptuju. Ponudbe na upravo lista pod ,,ta- koj". PODPISANA Julijana Gabrovec iz Podlehnika 3, obžalujem in prekli- cujem žaljivke, ki sem jih izrekla o Mariji Felipaja iz Sedlašeka 4, p. Podlehnik. PRODAM TEŽKO, 8 mesecev brejo vozno kravo. Videm pri Ptuju 29. TRGOVSKI POMOČNIK išče sobo v Ptuju. Naslov v upravi. KUPIM MLADEGA mucka angora ali siamskega. Naslov v upravi. KOMPLETNO SPALNICO in nekaj posameznih delov pohištva ter po- steljnino prodam. Svegl, Jadranska 15/1 - desno, Ptuj. STAR ŽENSKI pogrezljiv šivalni stroj, razno čevljarsko orodje in sob- no dvokrilno omaro prodam. Ja- dranska 4, Ptuj. IŠČEM STANOVANJE v Ptuju. Dam nagrado. Naslov v upravi. PRODAM ENOOSNO prikolico za avto. Kovač, Ormoška c, Ptuj. TRSNIČARSKIOD&f Juršinci, nu- di cepljenke raznih sort 1972/73. Interesenti, zglasite se pri Antonu Slodnjaku in Simonu Toplaku v Juršincih. Informacije kupcem trsja ter sadna drevesa dobite pri Francu Holcu ob avtobusni postaji pod Go- milo. Informacije za nabavo cep- Ijenk dobite tudi pri Stanku Topla- ku v Mostah. Z dopisnico zahtevajte cenik. Na- slov: Trsničarski odsek, p. 62257 Juršinci. jEDNIK — Četrtek, 16. novembra 1972 stran 15 l^oMISIJA ZA IZVEDBO REFERENDUMA O ZDRUŽITVI sicUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV Jj KMETOV MARIBOR - ZA OBCINO PTUJ Odločba g določitvi glasovalnih mest za ijvedbo referenduma o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Maribor za zava- rovance - delavce v delovnih organi- jacijah v občini Ptuj , Po 20. členu zakona o referendu- mu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), 6. točki sklepa o razpi- su referenduma za združitev skup- nosti zdravstvenega zavarovanja de- lavcev Maribor in skupnosti zdrav- stvenega zavarovanja kmetov Mari- bor v skupnost zdravstvenega zava- rovanja delavcev in kmetov Maribor (Uradni list SRS, št. 45-951/72) in II. točki sklepa o imenovanju osred- nje skupne komisije in komisij za izvedbo referenduma o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Maribor, v obči- nah Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 45-952/72), določa komisi- ja za izvedbo referenduma, ki bo v ponedeljek 20. novembra 1972 v občini Ptuj, naslednja GLASOVALNA MESTA za zavarovance - delavce iz delov- nih organizacij v občini Ptuj 1. v pisarni vodje hale A elektroli- ze TGA Boris Kidrič, Kidriče- vo za delovne ljudi zaposlene v OZD Tovarna aluminija; 2. v izmenski pisarni glinice — rdeči^ del TGA Boris Kidrič Kidričevo za delovne ljudi za- poslene v OZD Tovarna glinice; 3. v strojnem vzdrževanju (bivša priprava dela) TGA Boris Ki- drič Kidričevo za delovne ljudi zaposlene v OZD Vzdrževanje in delovna sredstva; 4. v dvorani centralnega delavske- ga sveta TGA Boris Kidrič Kidričevo za delovne ljudi za- poslene v OZD Skupne službe, v obratu družbene prehrane in v tovarniškem zboru sindikata; 5. v obratu I. Tovarne avtomobi- lov Ptuj, Rajšpova ulica 16, za delovne ljudi zaposlene v tem obratu; 6. v obratu II. Tovarne avtoopre- me Ptuj, Mlinska cesta la za delovne ljudi zaposlene v tem obratu; 7. v sejni sobi osnovne organizaci- je Tovarne volnenih izdelkov Majšperk za delovne ljudi zapo- slene v tej delovni organizaciji in v obratu družbene prehrane TVI Majšperk; 8. Y jedilnici obrata KONUS-ZA- ŠCITA v Majšperku za delovne ljudi zaposlene v tem obratu; 9. v Tovarni perila in konfekcije DELTA Ptuj, Srbski trg 6, za delovne ljudi zaposlene v tej delovni organizaciji; 10. v enoti distribucije ELEKTRO MARIBOR v Ptuju Zadružni trg 6, za delovne ljudi zaposle- ne v tej enoti; 11. v Ptujski tiskarni Ptuj, Jadran- ska ulica 17, za delovne ljudi zaposlene v tej delovni organi- zaciji; 12. v obratu Gozdnega goSpodar- stva Maribor v Ptuju, Potrčeva cesta 33, za delovne ljudi za- poslene v tem obratu; 13. v obratu Farma bekonov Kme- tijskega kombinata Ptuj, Dra- ženci, za delovne ljudi,zaposle- ne v tem obratu; 14. v obratu Mešalnica in silosi Kmetijskega kombinata Ptuj, Draženci, za delovne ljudi za- poslene v tem obratu; 15. v obratu Kletarstvo Kmetijske- ga kombinata Ptuj, Trstenjako- va ulica 6, za delovne ljudi zaposlene v tem obratu; 16. v obratu Kooperacija Kmetij- skega kombinata Ptuj, Titov trg 12, za delovne ljudi zapo- slene v tem obratu in njegovih poslovalnicah; 1 7. v obratu Gozdarstvo Kmetij- skega kombinata Ptuj, Zoisova pot 12, za delovne ljudi zapo- slene v tem obratu; 18. v obratu Mlekarna Kmetijskega kombinata Ptuj, čučkova ulica 3, za delovne ljudi zaposlene v tem obratu; 19. v obratu Tehnoservis Kmetij- skega kombinata Ptuj, Ormo- ška cesta 29, za delovne ljudi zaposlene v tem obratu; 20. v obratu Trgovina Kmetijskega kombinata Ptuj, Muzejski trg 2, za delovne ljudi zaposlene v tem obratu in trgovinah ter v skupnih službah kombinata; 21. v obratu Mizarstvo žaga Kme- tijskega kombinata Ptuj, Žnidaričevo nabrežje 6 za de- lovne ljudi zaposlene v tem obratu; 22. v delovni enoti Dornava Kme- tijskega kombinata Ptuj. Dor- nava 2, za delovne ljudi zapo- slene v tej enoti; 23. v delovni enoti Ptuj — Osojnik Kmetijskega kombinata Ptuj, Štuki 23, za dek)vne ljudi zaposlene v tej enoti; 24. v delovni enoti Podlehnik Kmetijskega kombinata Ptuj, Podlehnik 23, za delovne ljudi zaposlene v tej enoti; 25. v delovni enoti Sobetinci Kme- tijskega kombinata Ptuj, Sobe- tinci 42, za delovne ljudi za- poslene v tej enoti; 26. v delovni enoti Trnovska vas Kmetijskega kombinata Ptuj, za delovne ljudi zaposlene v tej enoti; z I. v aelovni enoti Turnišče Kme- tijskega kombinata Ptuj, Za- grebška cesta 80, za delovne ljudi zaposlene v tej enoti; 28. v delovni enoti Zavrč Kmetij- skega kombinata Ptuj, Zavrč 11, za delovne ljudi zaposlene v tej enoti; 29. v obratu Breg Živilske industri- je PETOVIA Ptuj, Ob Dravi 1, za delovne ljudi zaposlene v tej delovni organizaciji; 30. v upravi Mesokombinata PE- RUTNINA Ptuj, Potrčeva cesta 8, za delovne ljudi zaposlene v upravi podjetja in v obratu servisnih služb; 31. v obratu Meso - maloprodaja', Ptuj, Žnidaričevo nabrežje 4, Mesokombinata PERUTNINA Ptuj, za delovne ljudi zaposlene v tem obratu; 32. v perutninarski klavnici, Ptuj, Zagrebška cesta 3 5, Mesokom- binata PERUTNINA Ptuj, za delovne ljudi zaposlene v tem obratu; 33. na farmi nesnic Sela Mesokom- binata PERUTNINA Ptuj za delovne ljudi zaposlene na far- mi Sela in Kidričevo; 34. na farmi brojlerjev, Ptuj, Za- grebška cesta 37, Mesokombi- nata PERUTNINA Ptuj, za de- lovne ljudi zaposlene na farmi brojlerjev in valilnici; 35. v Tovarni krmil, Ptuj, Zagreb- ška cesta 52, Mesokombinata Ptuj za delovne ljudi zaposlene v tej tovarni; 36. v obratu Kooperacija Hajdina Mesokombinata PERUTNINA Ptuj, Sp. Hajdina 17, za delov- ne ljudi zaposlene v tem obra- tu; , 37. v Živinorejsko veterinarskem zavodu Ptuj, Ormoška cesta 28,,za delovne ljudi zaposlene v Živinorejsko veterinarskem zavodu Ptuj in Veterinarski postaji Ptuj; 38. v upravnih prostorih Pekarne INTES - Vinko Reš Ptuj, Trstenjakova ul. 2 Ptuj ,za delovne ljudi zaposlene v tej delovni organizaciji; 39. v obratni pisarni INTES MLINI Ptuj, Mlinska cesta 11, za de- lovne ljudi zaposlene v tem obratu; 40. v klubu občanov, Lovrenc na Drav. polju 8, za delovne ljudi zaposlene v kmetijski zadrugi Lovrenc na Dravskem polju in v poslovalnicah TP Koloniale Maribor, v Lovrencu in Sestr- žah; 41. v upravi Gradbenega podjetja DRAVA Ptuj, Osojnikova cesta 3, za delovne ljudi zaposlene v upravi, stranskih obratih, skla- dišču ter na gradbišču RTP in Elektrotehna te delovne orga- nizacije; 42. na gradbišču v TGA Boris Kidrič, Kidričevo, za delovne ljudi zaposlene pri Gradbenem podjetju Drava Ptuj; 43. na gradbišču osnovne šole Go- rišnica za delovne ljudi zaposle- ne pri gradbenem podjetju Dra- va; 44. na gradbišču doma upokojen- cev v Ptuju Volkmerjeva ulica, za delovne ljudi zaposlene pri gradbenem podjetju Drava Ptuj; 45. v dvorani Gradbenega podjetja GRADNJE Ptuj, Ormoška ce- sta 22, za delovne ljudi zapo- slene v tej delovni organizaciji; Tovarna gumijevih in kovinskih Izdelkov ter servisnih dejavnosti »iSIGMAtt v Ptuju, Rajšpova ul. št. 15, razpisuje sledeča prosta delovna mesta 1. Izterjevalec POGOJ: višja šola ekonomske smeri ali ekonom- ska srednja šola s 3, oz. 5 letno prakso v knjigo- vodstvu, 2. Tajnik organov upravljanja POGOJ: višja pravna ali srednja ekonomska šola z 2 letno prakso, 3. Dva kvalificirana trgovska delavca avtomehanske ali kovinske smeri POGOJ: KV trgovec avtomehanske ali kovinske smeri vsaj z 2 letno prakso. 4. Nabavljač avtomateriola POGOJ: VKV ali K V avtomehanik z opravljenim šoferskim izpitom B kategorije. Zaželena praksa na enakih' ali podobnih delih. 5. Tehnolog za kovinsko proizvodnjo POGOJ: strojni inženir ali strojni tehnik z 2, oz. 4 letno prakso. 6. Dva vajenca - trgovca avto- materiola POGOJ: končana osemletka, prednost imajo kan- didati z boljšim učnim uspehom. Prošnje za razpisana prosta delovna in učna mesta je na gornji naslov vložiti v roku 10 dni po objavi razpisa. Kandidati na razpisana prosta delovna mesta (moški) morajo imeti odslužen vojaški rok v JLA. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi oseb- nih dohodkov podjetja. Zaposlitev je možna takoj ali po dogovoru. Kandidati za učna mesta morajo prošnjam pri- ložiti kratek življenjepis in mnenje šole. Prošnje se ne kolkujejo. 16 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 16. novembra I9]j 46. V delovni enoti GRADIŠ Mari- bor v Ptuju za delovne ljudi zaposlene v tej enoti; 47. v upravi podjetja PLESKAR Ptuj, Ulica heroja Lacka 5, za delovne ljudi zaposlene v tej delovni organizaciji in v Projek- tivnem biroju Ptuj; 48. v Vodni skupnosti DRA- VA-MURA - sekcija Ptuj, Žnidaričevo nabrežje 11, za delovne ljudi zaposlene v tej delovni organizaciji; 49. v obratu Opekarne Žabjak pri Ptuju, Žabjak 1, za delovne ljudi zaposlene v tem_ obratu; 50. v obratu Opekarne Žabjak v Janežovcih za delovne ljudi zaposlene v tem obratu; 51. v podjetju AGROTRANS- PORT Ptuj, Rajšpova ulica 18, za delovne ljudi zaposlene v tej delovni organizaciji; 52. v delovni enoti podjetja PTT v Ptuju, Trg svobode la, za de- lovne ljudi zaposlene v tej enoti in v PTT servisu Ptuj; 53. v poslovalnici AVTOBUSNI PROMET MARIBOR v Ptuju, Rajšpova ulica 14, za delovne ljudi zaposlene v tej poslovalni- ci; 54. v .podjetju za popravljanje voz JŽ v Ptuju, Osojnikova cesta 6, za delovne ljudi zaposlene na: - železniških postajah Ptuj, Kidričevo in Moškajnci; — ka- m ionskem prevozu postaje Ptuj; — nadzorništvu proge Ptuj I. in II.; - SVTK Celje; nadzorništvo Ptuj in - pod_- jetju za popravljanje voz J Ž Ptuj; 55. v delovni enoti Cestnega pod- jetja MARIBOR v Ptuju, Rai- ceva ulica 3, za delovne ljudi zaposlene v tej enoti; 56. v menzi Montažnega podjetja E LE KTRO KOVINAR Ptuj, Zadružni trg 8, za delovne ljudi zaposlene v tej delovni organi- zaciji in v Tovarni SOPO Elek- trokovinar Ptuj; 57. v Tovarni gumi in kovinskih izdelkov ter servisi SIGMA Ptuj, Rajšpova ulica 13, za delovne ljudi zaposlene v tej delovni organizaciji; 58. v proizvodnem podjetju OLGE MEGLIČ Ptuj, Vošnjakova uli- ca 6, za delovne ljudi zaposlene v tej delovni organizaciji; 59. v proizvodnem in trgovskem podjetju DRAVINJA, Kidriče- vo 77b, za delovne ljudi zapo- slene v tej delovni organiazciji; 60. v pisarni krajevne skupnosti Kidričevo 12, za delovne ljudi zaposlene v Kr^evni skupnosti Kidričevo ter Čevljarski delav- nici in krpalnici Kidričevo; 61. v Dimnikarskem podjetju Ptuj, Pletarska ulica 3, za delovne ljudi zaposlene v tej delovni organizaciji; 62. v podjetju MODA Ptuj, Sloven- ski trg 10, za delovne ljudi zaposlene v Krojaštvu MODA Ptuj in Krojaško šiviljski delav- nici Ptuj; 63. v gostilni PRI GROZDU, Ptuj, Potrčeva cesta 2, za delovne ljudi zaposlene v gostinskem podjetju HALOŠKI BISER - GRAD BORL in Gostinskem podjetju BREG; 64. v dvorani delavskega doma Franca. ^ KRAMBERGERJA Ptuj, čučkova ulica 1, za de- lovne ljudi zaposlene v Trgov- skem podjetju MERCATOR - PE PANONIJA Ptuj v posloval- nicah v niestu Ptuju; 65. v skladišču prehrane Ptuj, Slo- venski trg 1 za delovne ljudi zaposlene v Trgovskem pod- jetju MERCATOR - PE PA- NONIJA Ptuj v skladiščih pre- hrane in galanterije ter šoferje; 66. v blagovnici MERCATOR, Ti- tov trg 12, za delovne ljudi zaposlene v Trgovskem pod- jetju MERCATOR - PE PA- NONIJA Ptuj v tej blagovnici; 6 7. v upravi Trgovskega podjetja MERCATOR - PE PANO- NIJA Ptuj, Osojnikova cesta 1, za delovne ljudi zaposlene v Poslovalnicah podjetja v občini tuj izven mesta Ptuja; 68. v Trgovskem podjetju MER- KUR Ptuj, Murkova ulica 2, za delovne ljudi zaposlene v tej delovni organizaciji; 69. v Trgovskem podjetju IZBIRA Ptuj v upravi podjetja, Zagreb- ška cesta 4, za delovne ljudi zaposlene v upravi podjetja in v poslovalnicah podjetja v Ptuju; 70. v Trgovskem podjetju IZBIRA Ptuj, Zagrebška cesta 4, za delovne ljudi zaposlene v po- slovalnicah podjetja na območ- ju občine Ptuj; 71. v lesno predelovalnem obratu Trgovskejga podjetja LES Ptuj, Rogozniska cesta 33, za delov- ne ljudi zaposlene v tem obra- tu; 72. na sedežu Trgovskega podjetja LES Ptuj, Rogozniska cesta 4, za delovne ljudi zaposlene v upravi in poslovalnicah te de- lovne organizacije; 73. v skladisču PETROL Ptuj, Ko- gejeva pot 2, za delovne ljudi zaposlene v tej delovni enoti; 74. v Komunalnem podjetju Ptuj, Žnidaričevo nabrežje 4, za de- lovne ljudi zaposlene v tej delovni organizaciji; 75. v prostorih gradbenega servisa Stanovanjskega podjetja Ptuj, Jadranska ulica 12, za delovne ljudi zaposlene v Stanovanj- skem podjetju Ptuj in Krajevni skupnosti Ptuj; 76. v sejni sobi Občinske skupšči- ne, Srbski trg 1, za delovne ljudi zaposlene v upravi skup- sčine občine Ptuj; 77. v sobi št. 7 Občinskega sodišča Ptuj, Krempljeva ulica 7, za delovne ljudi zaposlene na Ob- činskem sodišču Ptuj, Občin- skem sodišču za prekrške Ptuj, Občinskem javnem tožilstvu Ptuj, Občinskem javnem pravo- branilstvu Ptuj in Službi pravne pomoči Ptuj; 78. v Kreditni banki Ptuj, Ulica heroja Lacka 5, za delovne ljudi zaposlene v tej banki; 79. v Službi družbenega knjigovod- stva - podružinica Ptuj, Titov trg 10, za delovne ljudi zapo- slene v tej službi; 80. v Zdravstvenem domu Ptuj, čučkova ulica 3, za delovne ljudi zaposlene v Zdravstvenem domu v Ptuju, obratni ambu- lanti TAP Ptuj, Zdravstveni postaji Kidričevo in ambulanti železničarjev Ptuj; 81. na Zdravstveni postaji Maj- šperk za delovne ljudi zaposle- ne na tej postaji; 82. v sejni dvorani KZSZ — po- družnica Ptuj, Trstenjakova uli- ca 9, za delovne ljudi zaposlene v Komunalnem zavodu za so- cialno zavarovanje Maribor - Podružnica Ptuj, Mestni lekarni tuj in Zavodu za zaposlovanje delavcev Maribor - izpostava Ptuj; 83. v knjižnici Splošne bolnišnice dr. Jožeta POTRČA Ptuj, Potrčeva cesta 23, za delovne ljudi zaposlene v tej bolnišnici; 84. v Zavodu za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Mari- jana BORŠTNARJA Dornava, Dornava 1, za delovne ljudi zaposlene v tem zavodu; 85. v Domu upokojencev in oskr- bovancev Muretinci, Muretinci 45, za delovne ljudi zaposlene v tem zavodu; 86. na gimnaziji Dušana KVEDRA Ptuj, Prešernova ulica 31, za delovne ljudi zaposlene na giz- mnaziji Dušana KVEDRA Ptuj, v Dijaškem domu Ptuj in na Glasbeni šoli Ptuj; 87. v šolskem centru za gospodar- stvo in upravo Jožeta LACKA, Ptuj, Raiceva ulica 2, za delov- ne ljudi zaposlene v tem centru in v Šolskem centru za kovin- sko stroko Ptui; 88. na osnovni šoli Toneta Znidariča Ptuj, Žnidaričevo nabrežje 1, za delovne ljudi zaposlene na osnovni šoU To- neta ŽNIDARIČA Ptuj in v Posebni šoli Ptuj; 89. na osnovni šoli Franca OSOJ- NIKA Ptuj, Župančičeva ulica 10, za delovne ljudi zaposlene na tej šoli; 90. na osnovni šoli Ivana SPOLE- NJAKA, Ptuj, Rogaška cesta 6, za delovne ljudi zaposlene na osnovni šoli Ivana Spolenjaka Ptuj in na Poljedelsko žinivo- rejski šoli Turnišče; 91. na osnovni šoli BRATOV ŠTRAFELA Markovci, Mar- kovci 43, za delovne ljudi zaposlene na tej šoli; 92. na osnovni šoli MARTINA KO- RESA Podlehnik, za delovne ljudi zaposlene na osnovni šoli Martina KORESA Podlehnik in na osnovni šoli Rodni vrh; 93. na osnovni šoli Majšperk, Maj- šperk 11, za delovne ljudi zaposlene na osnovni šoli Maj- šperk in na osnovni šoli Stoper- ce; 94. na osnovni šoli Borisa KIDRI- ČA Kidričevo, Kidričevo 18/a, za delovne ljudi zaposlene na tej šoli; 95. na osnovni šoli Cirkovce, Cir- kovce 47, za delovne ljudi zaposlene na tej šoli; 96. na osnovni šoli Hajdina, Sp. Hajdina 24, za delovne ljudi zaposlene na tej šoli; 97. na osnovni šoli Žetale, Žetale 13, za delovne ljudi zaposlene na tej šoli; 98. na osnovni šoli Maksa BRAČI- ČA Cirkulane, Cirkulane 34, za delovne ljudi zaposlene na os- novni šoH Maksa BRAČIČA Cirkulane in na osnovni šoli Zavrč; 99. na osnovni šoli Leskovec, Zg. Leskovec 10, za delovne ljudi zaposlene na tej šoli; 100. na osnovni šoli Videm pri Ptuju, Videm 27, za delovne liudi zaposlene na tej šoli; 101. na osnovni šoU dr. Franja ŽGEČA Dornava, Dornava 12 5, za delovne Hudi zaposlene na tej šoli; 102. na osnovni šoli Franca BELŠA- KA Gorišnica, Gorišnica 42, za delovne ljudi zaposlene na tej šoli; 103. na osnovni šoli bratov RES Desternik, Desternik 45, za delovne ljudi zaposlene na os- novni ŠoU BRATOV REŠ De- sternik, na osnovni šoli Trnov- ska vas in na osnovni šoli Vitomarci; 104. na osnovni šoli Juršinci, Juršin- ci 19, za delovne ljudi zaposle- ne na tej šoli; 105. v Vzgojno varstvenem zavodu Ptuj, Potrčeva cesta 9, za de- lovne ljudi zaposlene v tem zavodu; 106. na Postaji milice Ptuj, Kremp- ljeva ulica 1, za delovne ljudi zaposlene na tej postaji; 107. v učilnici doma JLA Ptuj, Prešernova ulica 6, za delovne ljudi zaposlene pri: 1. Delavska univerza Ptuj 2. Občinska konferenca ZKS Ptuj 3. Občinska konferenca SZDL Ptuj 4. Občinski svet Zveze sindi- katov Slovenije Ptuj 5. Občinska konferenca ZMS Ptuj 6. Občinski odbor Združe- nja zveze borcev NOV Ptuj 7. Občinski odbor RK Ptuj 8. Občinska gasilska zveza Ptuj 9. Občinska zveza Društva prijateljev mladine Ptuj 10. Občinski svet kulturno Prosvetnih organizacij tuj 11. Aeroklub Ptuj 12. Avtomoto društvo Ptuj 13. Časopisno podjetje Ted- nik Ptuj 14. Radio Ptuj 15. Dom JLA Ptuj 16. DPD Svoboda Ptuj 17. Ljudska in študijska knjiž- nica Ptuj 1 8. Zgodovinski arhiv Ptuj 19. Pokrajinski muzej Ptuj 20. Mestni kino Ptuj 21. Temeljna izobraževalna skupnost Ptuj 22. Temeljna kulturna skup. nost Ptuj 23. Združenje šoferjev i„ avtomehanikov Ptuj 24. Jugoslovanska loterija Ptuj 25. Kegljaški klub Ptuj 26. Lovske družine občine Ptuj 27. Počitniški /dom občine Ptuj Biograa na m. Ptuj 28. Skupna zavarovalnica M a- ribor - Ptuj 29. Turistični biro Ptuj 30. Ugankar eligmatski list Ptuj 31. Vijesnik Zagreb - zastop. nik Ptuj 32. Zveza ribiških družin Ptuj 33. Klub upokojencev Ptuj (za redno zaposlenega de- lavca) 34. Vojna pošta Ptuj 35. Vojno gostinska enota Partizan Ptuj 36. Zavarov. Sava - Podrui- niča Ptuj 37. Časopisno podjetje Mari- borski tisk - Podružnica Ptuj 38. Občinska zveza za telesno kulturo Ptuj; 108. v sejni sobi Delavskega doma Franca KRAMBERGERJA Ptuj, čučkova ulica 1, za de- lovne ljudi zaposlene pri: 1. KONUS - Blagovna hiša Ptuj 2. AGRARIACIOOP Za- greb, prodajalna Ptuj 3. Alpina, prodajalna Ptuj 4. Astra — prodajalna Ptuj 5. Avtomotor Celje, po- slovalnica Ptuj 6. Borovo, prodajalna Ptuj 7. Dinos Odpad Ptuj 8. Koteks Tobus, odkupna postaja Ptvjj 9. Metalka Ljubljana, poslo- valnica Ptuj 10. Mladinska knjiga Ptuj 11. Opatija, prodajalna Ptuj 12. Ghetaldus Zagreb, Servis Ptuj 13. Orient Josip Kraš - pro- dajalna Ptuj 14. Peko - prodajabia Ptuj 15. Planika - prodajalna Ptuj 16. Povrtnina Maribor — po- slovalnica Ptuj 17. Standard Konfekcija - prodajalna Ptuj 18. Surovina Maribor - po- slovalnica Ptuj 19. Tobačna tovarna Ljublja- na — skladišče Ptuj 20. Trg. podjetje Tobak Ljub; Ijana - poslovalnica Ptuj 21. Tovarna mesnih izdelkov Košaki - prodajalna Ptuj 22. Varteks Varaždin - pro- dajalna Ptuj 23. Vrtnarstvo „FLORINA" Maribor (Cvethčarna - Mercator) Ptuj 24. Poljopromet Rijeka, Skla; dišce in prodajalna Ptuj 25. Vino Jug Gevgelija — skla- dišče Maribor, Bife Na postajo-11, Ptuj 26. Vino Jug - Gevgelija - skladišče Maribor, Bife Gerečja vas 27. Agro kombinat KZ Le- nart, Bife Hajdina 28. Agrokombinat KZ Lenart - Bife Bukovci; Ta odločba se objavi v delovnih organizacijah na ombočju občine Ptuj in v časopisu TEDNIK. Številka: KIR-6/72-RI Ptuj, dne 6. novembra 1972 Tajnik komisije Ivan RAU, dipl. pravnik, l.r. Predsednik komisije: FeUks BAGER l.r. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. - Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman, Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14.