Gospodarske stvari. O vinstvu, ali kako se vino v kleti oskrbuje. (Spisal Franjo Jančar.) Pretakanje. Kaj se vidi v moštu? Že sino poprej vidili, koliko nesnage pride v most, kder se grozdjc v kadi tlači in zgoraj stoječi mošt koj v škafe poije in v sode nosi. Ne vidi se pa toliko nesnage, ako se grozdjc na tlacilnici tlači, čeravno se tu tudi muogo gnjusncga v moštu zuajde, ki s tlačilnice v kad teče; le v majlinib, gostib podobah je. To se z očmi lebko vidi. Vzemimo čašo z moštom 5 — 8 dni starim napolnjcno, ko namreč že bolj mirno vre, ter le ae bolj labkeje reči in stvarce v njem plavajo in se vzdigujejo. Blato ali stanjšana zemlja, ki je večkrat o deževnem vremenu na grozdju, nekteri mehuljini kosčeki, peške itd., so se že na dnu vsedli. Vidili pa bomo drobce od stlačenega grojzdnega rnesa, proge še ne razkrojeuega giozdnega sladkorja itd., kar delu, da je mošt gost; iuače bi že čisto vino bilo. Dalje se zapazi v mostu pogostoma kaki mrčes ali nja deli, še cel6 črvi v vinskih jagodab zdruzgani bistremu očesu ne uidejo itd. Je li mošt za piti ? Ze nekterega grozdja ni varno zobati, kakor: beline, lipovšine, itd., ki dela hitrico posebno ob bladnem jesenskem vremenu, ko se lebko želodec preveč ohladi. Pa tudi pod prejšnim napisom navedeni prizori, ki se v mladem moštu naliajajo in z očmi vidijo, niso nikakor vabljivi. Clovek po takem nikdar nebi mošta ni ne kušal, f.m manj pa ga slastno srkal, kar najrajše ženske stonjo, ali pa si beli kruh ali žemljo v njem namakajo. Zato je nemški prigovor resničen: rTrinken, was klar ist, und reden, was wabr ist"; po našem: ,,Piti, kar je čisto, in govoriti, kar je resničao!" Za Boga! Kedaj neki je bila kakošna čorba ali luža vabljiva in zdrava pijača? Ali ne učini iste nezdrave prikazni mošt v človeku, ki ga hlastno pije? Ali niso navadni nasledki take pijače: vetrovi, driska, pokvarjeni želodec, večkrat še vnetje črev ali droba? Mošt po tem takem ni za piti. Ali je prav, da se moH ne pretakaf Nekteri vinski posestniki pravijo: mošta ne gre pretakati • Čim dalje je vino na drožji, tim boljše je in bo! — Toda umneji vinorejci temu glasno oporekajo, in to celo po pravici. Prašamo: Kaj neki zamorejo v moštu ali v vinu vsedlo blato, žlemasti drobci vinskih jagod, pajki, kobilice, mebulje, peške itd. hasuiti? — Kar je prave vinske strnjnine, to se je iz mešickov, peceljnov itd. iztisnulo; kar se je vsedlo_ je blato, pomešano raznimi, deloma ostudnimi stvarmi, ki moštu ne pomagajo do višje vrednosti. Iz tega pa sledi, da je neobhodno potreba, mošt pretočiti in oprostiti grdobe, v kteri se toliko odurnih, škodljivih drobcev in privržkov znajde, ki se nikakor ne dad6 o tlačenji grozdja odstraniti. Tudi vino se lahko in se celo mora skaziti in pokvariti, ako je na drožji del časa, posebno če pivnica ni zadosti bladna, ali solnce na sode pritiska, ali je sicer o poletnem času jako rroče. Takrat se drožje vzdiguje; ee pa še vetrovi pihajo, se tem ložej to zgodi in viuo pokvari. Kedaj se mora most pretočitit Ko smo v prvič sode z moštom do 2 palca pod piliko napolnili, in si za pretakanje, ktero se brž zvrši, prazen sod v koti na gantnarjib med druge uvrstili, in ga v ta nauien ne nalili, vendar pa ga dobro pripravili, se mu sedaj le še kosček žveplja vžge, in potem se koj iz bližnjega soda mošt za 12 ur, ali saj v 24 urab v prazni sod pretakati zamore, ker se je v tem času že vsa najdebelejša nesnaga vsedla. Ko je ta sod prazen, iz kterega se je vprvič začelo pretakati, se pipa v biižnji sod dene, in iz tega v uni prazni sod pretaka, ko so se najgosteje drože iz njega v drug prazen sod spravile, v kterega vse drožje zaporedoma pride. Ako bi se dalje čakalo s pretakanjem, in je toplo grozdje stlačeno bilo, ali je sicer vreme vroče, bi mošt prej vreti začel, in ta nesnaga bi se po vsem sodu gori in doli valila, kar bi pretakanje nemogočno storilo in bi tudi biez uspeha bilo. Za to gre mošt v tem času pretočiti. Kedaj pa mošt vref Kedar se mošt zegreje do 12. ali 14. stopnje gorkote, takrat najburneje vre, in trpi vretje dva ali tri dni; v 8 dneh je odvrel in se večidel popolnoma vlegel. To burno v.enje mošta se prej ali slej začne, kakoršno je namreč vreme o tigatvi: bladno, mrzlo ali toplo in vroee Eduako mizlo ali topleje pride tudi grozdje v tlačilnico, iz ktere priteka več menj segreti mošt v kad ter po različnosti gorkote prej ali slej v sodib vreti začne. Navadno vsa ta nezapopadljiva prikazeu v moštu v 8, k večemu v 10 dneh mine. 0 takem času je tudi klet čutljivo topleja, ako je muogo mošta v njej, ki je v burnem, silnem vrenji, večkrat so posebno stareji sodi, če so kletina okna zadelana, čez in čez tudi zunaj mokri. Zoper sovražne gosenice. — Mlada drevesca na prodaj. Sadjerejaima mnogo sovražnikov, posebnopamraz, listne uši, kebre dolgonos c e, z a j c e in pa požrešne g o s e n i c e (osranice.) Lansko zimo je mraz po gornjem Koroškem sila veliko starega in mladega sadnega drevja pokoncal, tudi na Kranjskem v Bobinji; kjer že 10 let mraz ni kaj škodoval, se je predzadnjo zimo po mrazu veliko škode naredilo. Zoper litne uši, ktere na majhnih drevescih s tobakovo vodo preganjamo, na velikih drevescih skoro nič ne premoremo. Zdatnejšo pomoč pa imamo zoper kebre dolgonosce, zajce in gosenice. Gosenice so mnngih sort. Tiste, kterih je na drevji uajveč iu se meseca junija v bele metulje spremene, zaplodi po listji beli metulj. Bela jajčica, ktera se po listji vidijo, pa kmalu rumenkasta postanejo, se še tisto leto izležejo, žro toliko Časa, da 80 pol palca dolge, potlej se pa zavijejo v deloma snedeno listje, in tako preživijo zimo zavite v suho listje; kakor bitro pa spomladi zacuejo popki odganjati, začu ;jo precej jesti, se predno je listje popolnoma razvito. In ljudje pravijo po zmoti: ,,gosenice so se že zlegle." Njih sovražniki so mnoge t i c e. Poznam gospoda, kteri je po zimi pticam na svojeru okuu jesti dajal in ptice so mn za plačilo ves vit okoli biše gosenic očedile. Vsi zaviti listi, kteii so na vejice privezani bili, iu v kteiih so niajlme gosenice zavite in skrite bile, so razkljuvani in razcunjani. — Tudi vetrovi so sovražuiki gosenic, ker na vejice privezane listne zavitke potrgajo in odnesejo v kraje, kjer mlade gosenčice živeža ne najdejo in zato lakote poginejo. Kjer pa nespametniljudjekoristne tičice preganjajo, jim gnjezda razdirajo in mlade pobijajo, ali kjer je splob le malo tic, ondi ostane preganjanje gosenic človekovo delo. Ako pa človek to delo opusti, spremenijo požrešne gosenice lepe sadne kraje v žalostne puščave, v kterih človeku 2 leti zapored ni treba sadja iskati, kajti po gosenicab objedeno drevje, če je dobro, še le drugo leto cvetne popke zastavi. Žalostno je bilo gledati lansko leto po lepih vrtih slovenske zemlje, kako so drevesa ob času najlepšega zelenja svoje gole veje v zrak molela! Letos pa sovražnik ve 1 iko močnejši mimo lanskega že preži po mladem zelenji. Sadjerejci! brez vsega odloga na boj zoper gosenice! 14 dni še odložite — tačas so se izlezle po drevji — in niste jih več kos ustrabovati. Kaj je tedaj storiti zoper gosenice? Prvo je, da ogledaš svoje drevje. Ako najdeš, da listni gosenčni zavitki so prekljuvani in prazni, ondi je tič namesto tebe delo opravil. Ako so pa ti zavitki še celi in majbne gosenčice v njih, moraš jib ti pokončati. Stori pa tako-le: vzemi lalino leskovo prekljico, prekolji jo na tanjsem koncu in prigojzdi jo, da bo nekoliko zijala kakor vilice; pojdi na drevje, potrgaj z rokami sube neprekljuvane listne zavitke; kar jih ne moreš z rokami doseči, primi jih s preklanim precepom in jih odtrgaj. Gosposki vrtnarji strižejo gosenčno zalego z drevesnimi škarjami, pa tudi veliko mladik pokončajo. Še je treba otrebljeno listje pograbiti pod drevesom in v kraj spraviti ali sežgati. Zdaj pa se nekaj. Mislim, da je znano po Slovenskeru, da se jaz že veliko let s sadjerejo pečam, in da sem vse poglavitno žlabno sadje, kar ga po Evropi slovi, vsega skupaj čez 800 sort v svojo drevesnico spravil. Imam pa visoka in pritlična drevesa, in jib prodajam po nizki ceni na vse kraje. Imani že svoje rejence na Moravskem in v Galiciji, cel6 do Levova, in ravno zdaj imam naročilo iz Aleksandiije v Egiptu. Dobi se pri meni tudi jedljiva rabarbara (Rheum esculentum), izvrstna nova prikuba in pa velikanski špargeljni. Prodajamo pa visoka drevescav drevesnici ^in loco": 1. Jabelka, češnje, cepljene češplje (Pflaumeu) in višnje po 30 do 35 krajc. 2. Visokc hruške po 40 do 50 krajc. 3. Orehe po 25 krajc. 4. Visoke murve po 20 do 25 krajc. Pritlična drevesa (Zwergbanme) pa: 1. Jabelka po 30 krajc. 2. Češnje in višnje po 30 do 35 krajc. 3. Hruške cepljene, česplje in marelice po 30 do 40 kr. 4. Breskve visoke in pritlične po 30 do 40 krajc. 5. Spargeljne po 3 krajc. 6. Rabarbaro po 5 krajc. Letos imam še posebno veliko lepib in žlabnih brusevih pritlikovcev in uovih sort češinj na piodaj. (,,Novice.") Lovro Pintar, župnik v Breznici na Kranjskcm.