Tednik Cl^^lls^^^ ^veze delovnega ljudstva za Podrarje §t. 1 PTUJ, dne 11. januor|a 1963_CENA 20 PIN Važno opozorilo! Vsako nedeljo med 11. in 12. nro poslušajte oddaje nove radio postaje Ptuj, ki oddaja na valu 202 (val radia Maribor). Po prijetni uvodni pesmi o Ptu- ju boste slišali vesti z območja občine Ptuj ter nekaj popevk in poskočnih melodij. Program ptujske radijske posta- je bo toliko zanimivejši, kolikor več bo boljših sestavkov številnih sodelavcev in dopisnikov. Pošiljajte uredniškemu odboru pri Občinskem odboru SZDL svo- je pripombe glede napovedovanja, sestavkov in glasbe, predvsem pa koristne predloge za oddaje pri- hodnje nedelje. RADIO PTUJ Vse leto v duhu novoletnih čestitk Letošnje praznovanje novolet- nih praznikov v naši občini in na podeželju, v vrtcih, v šolah in podjetjih, v hišnih skupnostih in družinah, potrjuje po svojih pri- pravah, po svoji vsebini, po da- rilih in željah, pismenih in oseb- nih, nekaj, kar bi moralo ostati v našem življenju v vsakdanji praksi, to je ves optimizen, vse zaupanje v bodočnost, vse želje, da bi bilo ljudem v našem okolju, v družinah, v soseščinah, v kolek- tivih, v krajih, v domovini, v sve- tu, lepo in dobro, da bi bili zdra- vi in srečni, da bi imeli v vsem svojem humanem, plemenitem ljudskem prizadevanju mnogo uspehov. Kupi kartic raznih oblik, kupi pisem z najboljšimi željami in raznih čestitk iz vseh krajev in strani sveta, ki ;>o jih prejemali ljudje pri nas in po svetu, so ustvarili med ljudmi prijetno no- voletno praznično razpoloženje Tega so dopolnjevala prisrčna srečanja ljudi, ki so si čestitali in želeli vse dobro. Na prireditvah po šolah in kolektivih za otroke in odrasle ob razsvetljeni, lepo okrašeni in s sladkarijami obteže- ni novoletni jelki, ob ogromnem prometu v trgovinah, ob raznih praktičnih darilih, ki so jih ku- pili kolektivi za svoje člane ali za njihove otroke, starši za svoje otroke, prijatelji za prijatelje in znance, je bilo marsikomu prijet- no ob zavesti, s kolikšno pozor- nostjo izražajo ljudje svojim bliž- njim srečo in zadovoljstvo, mir in uspehe pri delu ter s kakšnim veseljem obdarijo svoje, ki so jim namenili ob novoletnem prazniku posebno pozornost. Vse ob novem letu izraženo, napisano in povedano, je bilo na- menjeno za vse leto, za vsak dan, za delavnik in nedeljo, za otroke, ki živijo ob svojih marljivih star- ših, za šolarje, ki se za nje bri- gajo učitelji in profesorji, za člane kolektivov, ki delijo dobro in težave s svojimi predpostavlje- nimi in s sodelavci itd. To je bilo namenjeno za vsakogar, ki si za- vestno prizadeva v skupnosti svo- bodnih Jugoslovanov izpolniti svoj'0 življenjsko nalogo in pri- praviti sedanjemu in mlajšemu rodu, da bo zanj vedno veljalo, kar smo si želeli za novo leto. Vse, kar smo prejeli s čestitka- mi za novo leto, naj nam bo do- bra želja za vsak dan, za vse lju- di, ki želijo dobro in srečo ter mir vsemu ljudstvu v svetu, naj nam bo spodbuda, da bomo tako prisrčni. tako dalekovidni pri vsakdanjih skrbeh in da bomo tako radi soljudem pomagali pri delu in prenašanju težav, kakor smo jim pomai;ali pri novoletnem razpoloženju. Le ob takšnem, širokem, opti- mističnem, perspektivnem odnosu do svoje okolice, do soljudi, bo 1963. leto kot celota in vsak dan v njem, za vse končalo v sreči in zadovoljstvu. Ob njem bo tudi v bodoče zmagoval zdrav razum nad prizadevanjem mračnjaških elementov v svetu, ki ne bodo mogli širiti zmede in razpihovati vojne žerjavice, kjer si ljudstvo skupno s svojimi voditelji z roko v roki ustvarja pogoje za življe- nje, ki odgovarjajo 20. stoletju. Naj velja za človeštvo tudi v 1963. letu humana vsebina in stvarnost deklaracije združenih narodov, naj zmaguje zdrav razum nad nevarnimi podvigi sovražnikov naprednega človeštva. To smatra vojno kot zastareli način reševa- nja mednarodnih vprašanj in daje prednost mednarodnemu sporazu- mevanju v vseh vTJrašanjih. ki jih posamezni narodi ne morejo re- iSitL _ _ X, J. »Tednik« Izhaja pod tem skrajga- nim imenom od 24 nov 196] da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. — Izdaja »Tednik« časopisno podjetje »Ptuj- ski tisk« Ptuj. — Odgovorni ured- nik: Anton Bauman. — Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8. — Te- lefon 156, čekovni račun pri Na- rodni banki Ptuj št. 604-19-1-206 — Tiska časopisno podjetje »Ma- riborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din, za inozem- stvo 1500 din. Letnik XVI. PO OBČIIBKI KONFERENCI SZDL V ORHOŽD Predzadnji torek je bil plenum občinskega odbora SZDL Ormoža in so bili zanj zbrani številni predlogi, ki jih je pripravila ko- misija za sestavo sklepov občin- ske konference SZDL in jih je pred nekaj dnevi dala v presojo občinskemu izvršnemu odboru, na zadnjem plenumu pa v potrditev. Nadalje sta na plenumu bili izvo- ljeni komisiji za organizacijsko kadrovska vprašanja in komisija za idejno politično delo pri ob- činskem odboru SZDL. Nekateri člani občinskega odbora SZDL so na plenumu kritično ocenili dose- danje tolmačenje osnutka zvez- ne in republiške ustave ter me- nili, da je bilo premalo storjene- ga. Praksa tolmačenja obeh ustav na ormoškem območju je pokaza- la, da so bila predavanja o ustav- nem gradivu preveč ozka, učena in suhoparna, zaradi česar je tudi razprava občane premalo zainte- resirala. Člani plenuma so bili mnenja in so sprejeli tudi ustre- zen sklep, da se naj pristopi k ponovnemu tolmačenju. Člani od- bora so nadalje razpravljali o de- litvi sredstev kot so dotacije društvom in so menili, da bi naj za to bil ustanovljen poseben sklad pri občinskem odboru SZDL in da teh ne bi več razdeljevala občina, lo so utemeljevali s tem, da je SZDL kot javna tribuna občanov najbolj seznanjena s pK)- trebami in željami društev in or- ganizacij. O predloženih sklepih občinske konference SZDL je bila obsežna razprava, nato pa so bili v celo- ti in soglasno potrjeni. Zaradi važnosti nekatere posredujemo. Krajevne organizacije SZDL morajo idejno usmerjati delo kra- jevnih skupnosti, zato naj bo tes- nejša povezava med odborom SZDL in krajevno skupnostjo, da bodo načela SZDL lažje uresniče- na. Prav tako važno je koordini- ranje dela med društvi in družbe- nimi organizacijami, če želimo poživiti dejavno.st športnih, gasil- skih, prosvetnih društev, odborov Rdečega križa ter družbeno poli- tičnih organizacij Vodstva kra- jevnih organizacij SZDL bi naj večkrat organizirala razgovore s predstavniki političnih organiza- cij in društev ter razpravljala o problemih kraja. Nadalje gre za vso pozornost načrtnemu in vsestranskemu idej- no-političnemu izobraževanju ob- čanov predvsem pa članov SZDL. Idejno-politična komisija pri ob- činskem odboru SZDL naj skup- no z Delavsko univerzo organizi- ra izobraževanje občanov v semi- narjih, na predavanjih, na tečajih in z ostalimi oblikami intenzivne- ga izobraževanja. Naj obvelja načelo, da redno organizirano izobraževanje prodre v sleherno vas. Največ pozornosti pa je posve- čene utrjevanju delavskega in družbenega upravljanja, zlasti pa je treba napraviti odločen korak naprej pri decentralizaciji samo- upravljanja v ekonomskih enotah. Naloga članov SZDL in ZK poleg sindikata je. da omogočijo delav- cem prek seminarjev, tečajev in predavanj čim več izobrazbe, da bo vsak posameznik seznanjen z našo družbeno stvarnostjo in da bo lažje razumel svoje pravice v delavskem samoupravljanju. V sklepih se podčrtuje, da se je treba odločno boriti proti samo- volji nekaterih vodilnih uslužben- cev, ki ne poznajo meja svojih pravic. Sindikalne podružnice mo. rajo paziti na to, da bodo upe števani pravilniki pri delitvi do- hodka in da ne bo več delitev mimo pravilnikov. Pravilniki pod- jetij, ustanov in zavodov so v ob- čini postavljeni na realni osnovi, vendar vse kaže, da so delavci še vedno premalo seznanjeni z nji- mi. Delo vodstev krajevnih organi- zacij SZDL naj bo usmerjeno predvsem v izobraževanje član- stva SZDL in občanov. Vodstva krajevnih organizacij naj posveti- jo večjo pozornost delu mladin- skih organizacij predvsem glede vzgoje v socialističnem duhu In pritegovanju mladine v javno živ- ljenje. Skrbno je treba zasledo- vati idejnosti pouka na šolah in izvajanje šolske reforme ter se zanimati za težave otrok. O osta- lih sklepih občinske konference SZDL Ormož bomo še poročali. R. D. Odicritie spominske plošče na Krambergerjei^i kisi z odkritjem spominske plošče na Krambergerjevi hiši v Krčevi- ni 29. decembra 1962 sta prevzeli organizacije SZDL in Združenje borcev NOV v Grajeni na svojem območju v čuvanje še en drago- cen zgodovinski spomenik na živ- ljenje in smrt prvobocev proti okupatorjem in njihovim pomaga- čem, spomenik na življenji pokoj- nega Franca Osojnika in Franca Krambergerja, ki sta končali 29. decembra 1942. leta po krivdi iz- dajalca Kukovca in krvoločnih fašistov ter njihovih pomagačev. S to ploščo je dobila Krčevina še en neuničljiv dokument ju- naštva, o katerem sta govorila ob odkritju plošče fukcionar Zdru- ženja borcev NOV Ptuj Andrej Mršek in predsednik krajevnega odbora SZDL Jože Sakelšek. V spomin na junaka Franca Osojni- ka in Franca Krambergerja so govorili in peli tudi otroci iz osnovne šole v Grajeni. Slovesnosti v Krčevini so se udeležili politični in oblastni funkcionarji iz Ptuja Janko Vo- grinec, Vladimir Vrečko, Ivek Rau, Vida Rojic, Janko Grdiša, krajevni funkcionarji Jože Sakel- šek, Franc Rojko, Matija Kun- stek, Ljudmila Rubin, Emest Per- kovič in upraviteljica osnovne šo- le v Grajeni Divjakova z učitelji- co Perkovičevo ter otrbci učenci, Krambergerjevi domači in nekaj okoliških prebivalcev. Krambergerjeva hiša bo ostala še poznim rodovom v Krčevini in daleč naokoli z novo ploščo kot spomin na dom domovini preda- nih ljudi, ki so svojo predanost potrdili v najtežjih dneh zgodovi- ne slovenskega ljudstva. Vrata te hiše so bila odprta preganjanim prvoborcem Jožetu Lacku, Fran- cu Osojniku in drugim. Takšnit hiš in domov ima naša domovina mnogo in še več ljudi, ki so tudi danes na braniku varnosti in ne- odvisnosti nove Jugoslavije. Ot čemernem, hladnem december- skem dnevu, 29. decembru 1962 so sa navzoči pri Krambergerjevi^ spomnili dogajanja v Krčevini in v okolici Ptuja pred 20 leti in ve- čina govora je bila tudi navezana manj. Domačini Jože Sakelšek, Anton Jakolič in Matija Kunstek so tol- mačili sam dogodek v Krčevini po svojih spominih in doživetjih Na zahodni strani hiše so še sle- dovi puškinih nabojev okrog okna, skozi katerega se nista mogla re- šiti izdana Osojnik in Kramber- ger. Nežka Krambergerjeva je go- vorila o pokojne-n Francu Osoj- niku in o svojem bratu Francu, o njunih vrlinah, o njuni skrbi za soborce, o njuni neustrašnosti, odločnosti, tovarištvu in razgleda- nosti. Te njune vrline so spošto- vali vsi, ki so ju poznal. Krambergerjevi bodo skrbeli, da bodo pred ploščo vedno cveti- ce in upajo, da bodo odslej ob raznih obletnicah m praznikih prihajali v Krčevino otroci iz osnovnih šol v Grajeni in na Vur- berku, ki se bodo radi zgledovali po junaštvu in ljubezni do domo- vine, kot sta navdajali pokojna Osojnika in Krambergerja in dru- ge borce, ki jim je uspelo izgnati okupatorja in utrditi socialistično družbeno ureditev v naši domo- vini. V. J. dor v socialističnem taboru (ka- kor da ne bi bilo v zahodnem bloku nič koliko vprašanj, ki ga močno dele!), vendar ne more ni- hče mimo tega, da je velika ve- čina socialističnega sveta in vsi napredni ljudje z obsodbo vojne kot sredstva za dosego kakršnih- koli smotrov jasno pokazala, v kakšni smeri se morajo gibati vsa miroljubna, človekoljubna priza- devanja. »Pravda« je med drugim tudi obsodila kitajske trditve o »kapi- talizmu« v Jugoslaviji ter sploh prizadevanja, da bi to socialistič- no deželo zaradi določenih spor- nih nazorov kratkomalo izključili iz družine dežel, ki grade komu- nizem. Cas je tudi, da prenehajo nekateri razglašati pravico do svoje nezmotljivosti. Kitajci uradno še niso odgovo- rili. Zato se bomo na to temo po- vrnili prihodnjič. Nova spominska plošča na Kram gerjevi hiši Krambergerjega hiša v Krčevini V bodoče le urbanistično usmerjanje gradenj Urbanistični program občine Ptuj, temelj smotrne urbanizacije mesta samega, industrijskih pre- delov v občini ter naselij, oziro- ma vsaj elementi urbanističnega programa s potrebno dinamiko razvoja naselij ter preprečevanje stihijske in nezakonite graditve so na področju urbanizma, stano- vanjske graditve in komunalnega gospodarstva občine Ptuj glavne naloge, ki se jih je resno lotil občinski ljudski odbor Ptuj zlasti po priporočilih ljudske skupščine LRS v oktobru 1962. leta. Vsa problematika v občini Ptuj na področju urbanizma in stano- vanjske graditve je bila predoče- na obema zboroma občinskega ljudskega odbora Ptuj na seji 28. decembra 1962. leta in po njih sta zbora potrdila ukrepe, ki jih je predlagal občinski svet za urba- nizem. Vsa ostrina sprejetih ukrepov velja poleg vseh priprav za izde- lavo urbanističnega programa za mesto Ptuj, Hajdino, Kidričevo, in Majšperk, za korekturo obsto- ječih 55 gradbenih okolišev, za usmerjanje investitorjev stano- vanjskih hiš na nove zazidalne komplekse itd., zlasti za prepre- čevanje divjih gradenj in za ka- znovanje v gradbeno-upravnih prekrških, ki bo onemogočalo gradnje izven gradbenega okciiša in brez dovoljenja. Urbanističi program v deiu v letošnjem letu bodo oprav- ljena vsa pripravljalna dela, ki bodo omogočila izdelavo urbani- stičnega programa Ptuja in okoli- ce, Kidričevega in Majšperka. Priprave so se začele že 1960. le- ta. Tozadevna komisija je zbirala in doslej zbrala potrebne podatke za program, geodetski zavod Ma- ribor pa je še moral opraviti ge- odetsko izmero in izdelati geodet- (nadaJjevanje na 2. strani) Z gradu, kjer je nova radio postaja boste vsako nedeljo poslušaii ...^.............__., ....._ . «^ttaj«__ ..............._ . te"oni po svetu Čeprav so novoletni prazniki minili brez večjih presenečenj — podatki o nesrečah in uničenem vinu sodijo v druge rubrike čas- nika — so dogodki po ponovnem silvestrovem »streznjenju« globo- ko posegli na mednarodno prizo- rišče. Predvsem je znova postala zanimiva Katanga v Kongu. Gla- silo KP Sovjetske zveze ^Pravda« je te dni odprto napadlo kitajske voditelje zaradi nemarksističnih stališč do problema vojne in mi- ru. Zahodni tabor, posebno »veli- ki« in »srednji« v njem, je spet sprožil svoj diplomatski stroj, da bi odstranil notranja trenja. • Slednfič Iconec Čombeja? Po poročilih iz kongoške pro- vince Katange, ki si že leta pod vodstvom svojega »predsednika« Combeja prizadeva, da bi postala neodvisna, so enote Združenih na- rodov zasedle večji del samozva- ne republike. Oborožen poseg čez OZN so sprožili Combejevi žan- darji, ki so pričeli ofenzivo. Pri- čakovali so najbrž, da bodo Zdru- ženi narod: držali križem rok. To- da zgodilo se je ravno obratno. Razbite in dezorganizirane eno- te katanške žandarmerije so se lomaknile v Angolo in Rodezijo, kjer so jih kolonialni spletkarji sprejeli odprtih rok, samega Com- beja pa so po ukaz*l^glavnega taj- nika OZN U Tanta spravili v hiš- se je namreč vrnil iz poslednjega oporišča, Kolvezije, v Elisabeth- ville, da bi se »pogajal«. Toda ker je med tem osem poglavarjev ka- tanških plemen poslalo osrednji kongoški vladi pismo z zahtevo, naj ustanove novo katanško pro- vincijsko vlado in aretirajo Com- beja, so se predvidena pogajanja spremenila v — prvo fazo zapora. Prav bi bilo, da bi katanški se- cesionizem, ki sta ga doslej od- krito podpirali (in ga po vsem so- deč še vedno podpirata) Velika Britanija in Belgija, dokončno uničili. Zal gre pri vsej zadevi za tekmovanje med britansko-belgij- skim in prodirajočim ameriškim kapitalom v provinco, ki je boga- ta z rudnim bogastvom. Tako se dejanski interesi združenega Kon- ga odmikajo igri velesil. Ameri- čani so poslali v Kongo že svojo vojaškf) misijo, ki je bila pri osrednji vladi prisrčno sprejeta ... • Vciil< odmev Spor med sovjetsko m kitajsko KP je s sestavkom, ki ga je prvič doslej neposredno objavila »Prav- da« in po njej tudi ves socialisti- čen ter zahodni tisk (po večini v izvlečkih), je načel v bistvu raz- pravo o pravilni poti, ki naj jo socialističen svet zavzame do mi- ru (t. j. do načel miroljubne, ak- tivne koeksistence). Sicer skušajo nekateri krogi na Zahodu prika- zati to načejiiio ra;£ravo iiot raz-! stran 2 TEDNIK PTUJ. 11. JANUARJA 1963 V bodoče le urbanistično usmerjanje gradenj (Nadaljevanje s 1 strani) ski 1'laborat. Za vsa ta dela je bil potreben čas, pa tudi okrog 15 milijonov dinarjev, ki jih bo po- trebno zagotoviti še v letošnjem proračunu. Pravilno usmerjanje graditve stanovanjskih hiš ne more obstati pri željah investitorjev, ampak mora biti navezano na takšne gradbene okoliše naselij, ki se že razvijajo, ki jim je zagotovljen perspektivni razvoj, ki ne smejo krniti pokrajinske značilnosti in znamenitosti in ki ne smejo se- gati v okoliše s posebnim name- nom Takšno usmerjanje mora imeti pred očmi različne družbe- ne koristi za bodoča obdobja. Ob- stoječe naselje, ki še ni urejeno, je potrebno urediti in najti nove površine, ki so najprimernejše za naselje, ki se bo šele zidalo. Ur- banistična služba mora kot javna služba zagotoviti možnost najpa- metnejše uporabe zemljišč za vsa družbena delo^vanja. česar ne bi dosegla, če bi podcenjevala naj- manjšo stroške gradnje raznih objektov, komunikacij in komu- nalnih naprav. Upoštevati mora posebnost razvoja v industrijskih središčih in v vaseh. Pri slednjih mora šteti stanovanjske hiše med najbolj pomembne objekte, ki jih jo še vedno premalo Mnogo gradenj izven gradbenih ol-Grad- nje« kot izvajalec gradbenih del na »Perutnin-^ki farmi«. Na licita- ciii za zgraditev teh obiektnv ie bilo podjetje najugodnejši ponud- nik. Zgradilo je v lanskem letu šestnajst objektov za vzrejo pi- ščancev in dva objekta za kokoši, delno dogradilo valilnico ter raz- ne stranske objekte in vodovod na farmi. Tudi pri licitacijah za graditev stanovanjskih objektov za Stano- vanjski sklad občine Ptuj je nasto- pilo podjetje »Gradnje« kot ugo- den ponudnik in dogradilo stano- vanjsko- poslovno stavbo »Opre- me« pri »Belem križu«, zgradilo devetstanovanjski blok v Vidmu ter opravilo na stanovanjskih zgradbah vrsto remontnih del v Ptuju poleg tega pa tudi večja popravila na zgradbah na Tratah pri av.strijski meji in v Hrastovcu pri Lenartu v Slovenskih goricah, kjer opravljajo »Gradnje« vsa po- pravila že vsa leta po osvoboditvi. V okviru remontne dejavnosti in preureditev obstoječih objektov v sodobnejše lokale je opravilo podietje za »Izbiro« Ptuj več del, enako za podjetje »Panonijo«, in sicer np podeželju ter deloma tudi v Ptuju. Večkrat je potrebno de- lavce odtepniti z glavnih objektov na delovišča. kjer se preureiuieio prostori, ker je tPm potrebna več- krat večja strokovnost. Stanovanj- ska skupnost Ptuj ima svoi servis, vendar ne zmore sam vseh del in V letoinjem letu »e bo podjetje »Gradnje« udeležilo več licitacij, in sicer za izvršitev nadaljnjih del »Perutninske farme« in za gradi- tev stanovanjskih objektov Sta- novanjskega sklada občine Ptuj ter Izven območja občine, kjer je podjetje že doslej prevzemalo raz- na dela. Lansko leto je podjetje »Grad- nje« nabavilo precej gradbene mehanizacije za že leta obstoječe obrate pa tudi za nove obrate kot npr za teracersko-kamnoseški obrat in za mizarsko-parketarski obrat ter za obrat Muretinci, ki je lansko leto prešel v sestav pod- jetja. Da bi pridobilo podjetje strokovno sposoben mlajši kader, štipendira zidarsko-tesarske in mizarske vajence, na srednji teh- nični šoli štipendira dva študenta in enega na ekonomski srednji šo- li. »Gradnjam« so potrebni pred- vsem strokovno usnosoblieni de- lavci za gradbena dela Takšneea kadra je v občini premalo, ker jih večino poberejo podjetia z večjimi kapacitetami, ki se prav tako bo- riio s kadrov.=:kimi težavami. Najbl'ž'a Je llcUaclja ra gradi- tev petih devetorčkov v Ptuju v Trubarjevi ulici. »Gradnje« se bo- do te licita^lie udeležile, ostale kaoacitete pa bodo porabile za iz- polnitev obvp-"in«^fi h licitacij lan- skega in prejšnjih let. _______^____.__......______ Titov trg v Ptuju z novo zgradbo Narodne banke PREO VELIKIM! »VEČEROVIMI« SAKKAŠKIMI TEKMAMI Lepe n-grade za najboljše sanbarje Obiskovalce velikih »Veče rovih« sankašklh tekem na Pohor- ju, ki bodo v nedeljo od 9,30 naprej, bo na Pohorju še posebej dočakalo gostinsko podjetje »Majollka«. Hotel [iellevue vseka- kor ne bo zmogel postreči vseh. zato bo »Majollka« postavila še posebne prodajne kioske na o rostem. Dva kioska bosta stala na ploščadi ob zgornji postaji vz penjače. dva pa pri vikend hiši- cah blizu tekmovalne sankaš ke proge. Razen tega bodo dekle- ta ob sami progi, kjer bo ludi veliko liudi, prodajala vroč čaj. Na Dloščad' pred hotelom Beilev ue kier bo start sankašklh tekem vse- Kakor ne ho nrostora ta vse obiskn valce Zato .Mariborčanom urin.iročamo la si DOiščeio nrosior ra otiled te kem ob proei Det oroee od vikend t]'šic ori r.radisovem domu do Koče ob žičnici ie vsekakor naiboli zanimiv :n bo vožnia tekmovalcev tod naia traktivneiša. Gledalci lahko gredo do sa- me oroge vendar ith opozartamo da utegne biti vsak korak na tekmovalno progo oziroma nrečkBnie proge zelo nevarno Proga ie namreč ozka in glo- boka tekmovalci na bodo no nlei vo žili z veliko hitrostio S Za tekmovalce so nekatera mariborska podjetja pripra- 9 vila vesela presenečenja. N ajvlšje plasirani tekmovalci v po- 9 sameznih tekmah bodo dobi 11, praktična darila, ki so jih pri- • pravili tovarna »Zlatorog«, tovarna mesnih izdelkov, tovarna • čevljev, tovarna alkoholnih izdelkov in sadnih sokov Talls. 9 kmetijska zs»druga Iz Ruš, gozdno gospodarstvo Maribor in • drugi, ter s tem še nopestri 11 to veliko športno-zabavno prl- 9 redltev na mariborskem Po horju. lOle^boinšncsTBCvOrmožu Glede na takratno veliko raz- širjenost tuberkuloze v naših krajih še posebej pa v Pomurju, Halozah in v Slovenskih goricah, je bila v maju leta 1948 odprta v Ormožu bolnišnica za pljučno tu- berkulozo. Pred tem je bila v teh prostorih splošna bolnišnica, ki je služila v glavnem potre- bam bližnje okolice. V letu 1950 je bolnišnica postala specialna bolnišnica za tuberkulozo, ko je začel v njej z delom zdravnik specialist. 158 boinikov v specialni bolnišnici za TBC se zdravi 152 bolnikov, 11 več kot la- ni. V letu 1961 je bil povprečni stalež bolnikov 142. lani pa 148. čeprav je bolnišnica razpolagala le s 135 standardnimi po.steljami O vseh bolnikih v bolnišnici in izven nje, kakor tudi za njihove družinske člane vodi bolnišnica potrebno skrb. V ta namen je za- poslen v njej tudi socialni dela- vec. Največ tuberkuloznih bolni- kov je iz vrst kmečkega prebi- valstva, 55 "/(I pacientov je starih nad 55 let, ostali so mlajši. Bolnik lahko dobi v nujnih primerih, kot je smrt ali bolezen v družini, do- pust od enega do treh dni, glede na oddaljenost. Nekateri pacienti si samovoljno podaljšujejo do- pust, ko ob kozarcu vina pozab- ljajo na svojo zahrbtno bolezen in na bolnišnico. Takšni bi se mo- rali zavedati, da jim je družba omogočila zdravljenje in da bi se zaradi tega morali držati navcdil, ki jim jih daje bolnišnica. S pi- jančevanjem se bolezen poslabša. Ze večkrat se je zgodilo, da se bolnik, ki je bil na dopustu, po svoji malomarnosti ni vrnil nazaj v bolnišnico, nato pa so ga morali nazaj prepeljati mnogo bolj bola- nega. Bolnišnica dcbila nov rentgen Za uspešnejše delo pri zdrav- ljenju tuberkuloze je nabavila boln'šnica rentgenski aparat, ki je veljal 16 milijonov dinarjev in k; že služi svojemu namenu, predvsem pri uspešnejšemu od- krivanju bolezni B-lnšnica ie lebn'čnno opremljena z najsodob- nejšimi pripomočki, ki ustrezajo sodobnim zahtevam zdravljenja. Zgrajena centralna kur- java in svetlobna signa- lizacija z zgraditvijo centralne kurjave v bolnišnici, ki je stala nad 27 milijonov dinarjev, je lani bila uresničena večletna želja kolek- tiva in pacientov S tem je omb" gočeno nemoteno gretje prosto- rov, večja čistoča in skrb zdrav- stvenega osebja pri negi bolnikov. (Nadaljevanje na 3 strani) Dopisu te v IHDNIK PTTJ. 11 JANTARJA 19«^ TEDNIK Stran 3 Iz__ orHanizacij SZDL _ Organizaciia SZDL Rogoz- nica med agilnimi v občini Organizacija SZDL Rogoznica. ki ima podružnice v Kicarju. Pa- cih, ima 8-članski sekretariat s cih ima 8-članski sekretariat s predsednikom Alojzem Arnušem, sekretarjem Francem Sercom in blagajnikom Francem Žinkom na čelu. Ostali člani so: Stanko Žit- nik, Anton Horvat, Leopold Cetl, Ignac Arnuš in Ciril Brunčič. Delo organizacije so razdelili po sekcijah. Imajo kmetijsko-go- spodarsko sekcijo in sekcijo na- prednih žena. V prvi sekcijj ima- jo le eno članico, in sicer Marijo Nemec, v ženski sekciji pa je 16 članic. Odbor SZDL v Rogoznici velja kot zelo aktiven odbor, saj delajo v njem zelo agilni odborniki, znanci pok. narodnega heroja Jo- žeta Lacka, saj so nekateri z njim sodelovali že pred okupacijo. Ni čudno, da prištevajo kmetij- sko-gospodarski sekciji poseben pomen, saj ta mora biti v pomoč in oporo kmetijski zadrugi »Jože Lacko« Ptuj. Njena aktivnost in izvajanja planskih nalog za na- predek kmetijstva je v veliki me- ri odvisno od politične aktivnosti organizacij SZDL na njenem ob- močju. Poleg vprašanj kmetijstva se cesto lotevajo tudi vprašanj pre- skrbe in pravilne vzgoje ter šol- skih uspehov otrok. Vsakodnevno spremljanje uspehov vajencev v gospodarstvu, dijakov in študen- tov kaže, da je zelo važna pra- vočasna in pravilna skrb staršev ter društev in organizacij za ves poznejši napredek in razvoj. Marsikje je največja ovira za splošni gospodarski in kulturni napredek pijančevanje in zaprav- ljanje dohodka, ki je namenjen pri treznih ljudeh družini. Zato se je organizacija SZDL Rogoz- nica temeljito lotila tudi tega problema in je zelo zaskrbljena nad družinami, ki trpijo posledice alkoholizma. Na vseh sestankih opozarjajo starše, naj odvračajo mladino od tega škodljivca, na mladinskih sestankih pa dajejo vso oporo mladini, ki se mora boriti proti posledicam alkoholiz- ma v družinah, kjer pijančujeta oč« ali mati. Na konferenci so obravnavali med drugim tudi vprašanje ne- kvalificiranih in kvalificiranih de. lavcev, ki živijo deloma od do- hodka iz kmetijstva in iz delov- nega razmerja. Njihova dopolnil- na dejavnost močno vpliva na njihov razvoj v delovnem raz- merju. Zadovoljujejo se s skrom- nim dodatnim dohodkom iz kme- tijstva, ne vidijo pa rešitve v svojih dohodkih, ki bi jih lahko prejemali kot kvalificirani delav- ci, če bi se strokovno izpopolnje- vali in tudi dosegli boljše uspehe v službi. Vse njihovo zaostajanje v tej smeri gre na breme dodat- ne zaposlitve (v prostem času) v kmetijstvu, ki pa ob slabih vre- menskih prilikah odpove in osta- nejo končno le odvisni od redne- ga dohodka iz delovnega razmer- ja. Petnajstčlanski izvršni odbor, v katerem sta dve članici, in sicer Marija Šešerko in Anica Svenšek, je zagotovil na konferenci, da si bo skupno s sekcijama resno pri- zadeval izvesti vse naloge orga- nizacije SZDL. da bosta ta in Kmetijska zadruga »Jože Lacko« pomenila najmočnejši sili, ki bo- sta vplivali na razvoj socializma v tem delu občine Ptuj in zagoto- vili primerno življenjsko raven tudi' vsem, ki se preživljajo pred- vsem iz kmetijstva. P. Z. SletboinšnioeTBCvOrmožu (Nadaljevanje z 2 strani) Svetlobna signalizacija ima svojstven pomen predvsem pri negi bolnikov. Ureditev svetlobne signalizacije je stala 2,5 milijona. Zdravljenje vseli pljučnih bolezni Specialna bolnišnica v Ormožu je v stalni medsebojni povezavi z ostalimi bolnišnicami za TBC in inštitutom TBC na Golniku. Ta povezava med bolnišnicami za isto bolezen mnogo pomeni glede strokovnega napredka in medse- bojne izmenjave izkušenj zdrav- stvenega kadra. Dr. Emil Ven- gušt zatrjuje, da zdravijo v bolniš- nici pljučnega raka. razna glivična obolenja pljuč, deformacije na pljučih in razne druge akutne bo- lezni z najsodobnejšimi zdravili. V bodoče bodo v bolnišnici mislili tudi na manjše operacijske pose- ge, pozneje pa bo možno preiti tudi na večje operacije. Dosedanja praksa je pokazala, da mora biti zdravljenje nalez- ljivih bolezni dosledno, predvsem pa pri zatiranju tuberkuloze, ki še vedno ogroža mlajši rod. Lani je bilo fluorografiranih na pod- dročju občine 12 tisoč prebivalcev in od teh je bilo nad 700 poslanih na ponovni pregled v bolnišnico. Med temi je bilo odkritih nad sto zaradi tuberkuloze bolnih ljudi in od teh se jih 40 že zdravi v or- moški bolnišnici. Bolnikom v bol- nišnici je zagotovljena vsa nega, ki zagotavlja čim hitrejše zdrav- ljenje in okrevanje. »Želim si zdravja« ... pravijo bolniki v ormoški bolnišnici, predvsem tisti, ki že več let iščejo zdravja. Ni redek primer tuberkuloznih bolnikov, da po več letih v bolnišnici ozdravijo in ostanejo koristni se- bi in družbi. V spremstvu zdrav- nika sem obiskal bolnike, ki se v bolnišnici zdravijo že četrto le- to. Cilka Beranič je ena izmed njih: »Počutim se mnogo boljše, kot sem se, ko sem pred dobrimi tremi leti prišla v ormoško bol- nišnico. Ze pred dvajsetimi leti sem zbolela na tej zahrbtni bo- lezni,« je nadaljevala bolnica, »toda takrat nisem mogla misliti na brezplačno zdravljenje.^ zato sem kot kmetica garala naprej v svoji rojstni vasici v Zabjaku. Posledice so dolgotrajno zdrav- ljenje, vendar upam, da se bom končno zdrava vrnila v krog svo- je družine.« »Imam dovolj časa, zato delam vse mogoče ročne in slikarske iz- delke, saj se jih bolniki in znanci zelo radi poslužujejo,« je dejal To- maž Dobrovelak in v sobi razkazo- val svoje izdelke v obliki podob, ki- pov in slik. ki ponazarjajo lepote naših krajev in posebnosti nara- ve. »Tako se kratkočasim,« je na- daljeval Tomaž in natančno je vsako podobo posebej opisal. »Kot železniški kurjač sem zbolel za tuberkulozo. Ko sem pričel bru- hati kri, sem pred tremi leti in pol bil prepeljan v bolnišnico.« Njegovo zdravstveno stanje se je vidno izboljšalo. Upravljanje bolnišnice in kolektiv Svet bolnišnice sestavlja osem članov množičnih organizacij in so samo trije člani sveta iz vrst kolektiva. Svet upošteva vsak' predlog državljanov in ga korist- no uporabi. Bolnišnica za TBC v Ormožu zaposluje 71 ljudi. Kolektiv dose- ga lepe uspehe, kar se predvsem odraža v organiziranju raznih tečajev, seminarjev, predavanj in šol za bolnike. Tovrstna kmetijska šola je lani v bol- nišnici lepo uspela in usposobila predvsem večje število mlajših pacientov za kvalificirane sad- jarje, vrtnarje, vinogradnike in poljedelce. Tudi v bodoče bo ta oblika izobraževanja omogočila pacientom koristno uporabiti čas zdravljenja. R. D. Tomaž Dubovelak, bolnik TBC Ormož Tudi Jurovci imajo nov gasilsici dom Gasilsko društvo v Jurovcih bi že tudi rado dalo slovo staremu načinu društvenega dela po raz- nih pomožnih prostorih, zato se je odločilo za zgraditev gasilskega doma že pred 3 leti. Zraven go- stilne »Pri Poldeku« je s prosto- voljnim delom članstva gasilskega društva nastala zgradba s potreb- no dvorano in drugimi prostori, potrebnimi za gasilsko opremo, za garderobo, vhod v stolp itd. Agil- ni člani so delali za dom prosto- voljno nad 300 ur in sicer pri zi- danju, betoniranju, pri razbijanju starega betona nekdanje gostilni- ške ledenice in pri dovažanju ma- teriala. Sredstva, ki jih bodo do- bili od Občinske gasilske zveze in morebiti še od občine Ptuj, bodo porabili za dovršitev doma. Ga- silska oprema sedaj ne bo več v pomožnih prostorih pri članih, ampak bo spravljena v gasilskem domu. I Z dosedanjimi deli so bile pre- cejšnje težave. Nekaj najnujnej-: ših sredstev so najeli proti zadol- j žr--i treh funkcionarjev društva, sami vaščani pa so prispevali v denarju 80.000 din. Predsednik društva, ki je začel z graditvijo, Franc Skuk iz Lancove vasi, je imel nešteto poti, predno šo se zaceli kazati prvi zidovi nove ga- silske zgradbe. Pomagalo mu je nekaj agilnih odbornikov in čla- nov. Prizadevali so si, da bi bil dom do 12. januarja 1963, do obč- nega zbora, sposoben za občni zbor. Stene so že ometane, okna so dobila steklo, električna nape- ljava je že gotova. Zadnji pro- blem so bila glavna vrata Pri njih ]e obtičalo. Vse prizadevanje za zgraditev doma je zasledovalo glavni na- men v tem, da pridobi- jo Jurovci svoj primeren j)rostor za kulturnoprosvetno udejstvova- nje, za izobraževanje in razvedri- lo. V njem bodo razni tečaji, pre- davanja, proslave, nastopi in pri- reditve ob raznih praznikih. Ni nikakšnc bojazni, da bi bila s tem kakorkoli prizadeta bližnja gostil- na, ker so še povsod ljudje, ki se radi ustavijo v gostilni, ko so v kulturnih dvoranah razne prire- ditve. Tako bodo v ptujski občini po- leg drugih krajev tudi Jurovci po zaslugi gasilskega doma dali slo- vo oviram za kulturno-piosvetno dejavnost s tem, da so si ustvarili primeren kulturni in požarno- varnostni prostor, v katerem se bodo radi sestajali odrasli in mla- dina, se izobraževali in zabavali, saj bodo imele vse organizacije in društva možnost z raznimi prire- ditvami pokazati, kako se zani- majo za prebivalstvo na svojem območju in kaj so pripravljene storiti, da bi napredoval kraj, da bi mladi ljudje našli pravo pot v poklice, v službe in k boljšemu življenju na podeželju. V novem gasilskem domu bo lahko članstvo gasilskega društva proslavljalo gasilske praznike. V njem bodo lahko odlikovali vse tiste najboljše funkcionarje in člane, ki so pokazali vse razu- mevanje za to, da bi imeli Ju- rovci svoj kultumo-prosvetni dom. y. H. IZ ORMOŽA GRADNJA ZDRAVSTVENEGA PAVILJONA V ORMOŽU Gradbeno podjetje »Grad« Or- mož je pričelo z izkopi temeljev in gradnjo garaže in bo letos že zdravstveni paviljon v Ormožu pod streho Gradnjo paviljona na- rekuje pretesen prostor doseda- njega zdravstvenega doma in ve- dno večje število zavarovancev. Po predračunu bo gradnja pavi- ljona z garažo veljala 17.6.'i0 000 dinarjev. Zgradba paviljonskega tipa bo dolga 25,74 metrov, njena širina bo 12.40 metrov in višina 3,5 metra. Streha paviljona bo ravna plošča, izdelana iz več pla- sti ustreznega izolacijskega ma- teriala. Gradnjo onemogoča nestalno vreme, za kar vse kaže, da se bo gradnja od predvidenega roka ne- koliko zavlekla. Priliodnje novoletno praznovanje na še višji stopnji Letošnje novoletno praznovanje je bilo v primerjavi s praznovanji prejšnjih let po svoje z. animivo Kolektivno praznovanje je daleč prejšnjih let po svje zanimivo, tudi to doseglo mnogo višjo obli- ko kot prejšnja leta. Letošnje novoletno praznova- nje ni bilo namenjeno samo otro- kom, ampak ravno tako mladini in odraslim. Po zgledu obdarova- nja v družinah se je letos moč- neje kot prej uveljavilo obdaro- vanje po kolektivih, šolah in dru- štvih s posamičnimi in kolektiv- nimi darili. Za takšno presenečenje otrok so pokazale razumevanje gospodar- ske organizacije pa tudi društva. Občinski ljudski odbor Ptuj je odobril sredstva za obdaritev ob- čanov, ki prejemajo minimalne podpore. Vsem skupaj prav lepo priznanje in zahvala. Otrokom so izročili lepa darila na prireditvah za otroke (»Izbira«, »Elektrokovinar« in drugod). Po- liekod so poslali otrokom darila po starših (tiskarna). Nekateri ko- lektivi so kupili praktične stvari za otroke. N. pr. »Les« je naročil pri »Delti« za otroke pakete s konfekcijo. Za korak dalje je organizacija SZDL Kidričevo. V dvorani re- stavracije se je zbralo ogromno otrok in odraslih. Dedek Mraz je s svojim spremstvom vse razve- dril. Za obdaritev so se v Kidri- čevem po svoje pobrigali. Za zbra- na sredstva so nabavili igrače in sladkarije ter južnega sadja. To so prodajali v stojnicah za četrt ali polovico normalne cene. Tako so lahko nabavili starši z manj- šimi dohodki svojim otrokom bo- gata novoletna darila. Za 500 ali 1000 din je nesla marsikatera ma- mica domov mnogo lepih stvari. S prireditvami v ptujskem gle- dališču, v razredih, v raznih dvo- ranah so imeli otroci dovolj raz- vedrila. Pravljični park pri novi Narodni banki je imel mnogo obi- skovalcev kljub precejšnjemu mrazu. Mnogo požrtvovalnih ljudi je opravilo marsikakšen korak za to, da bi bilo otrokom in mladini za novoletno praznovanje cim lep- še. Prikrajšani pa tudi niso bili od- rasli. Po kolektivih so si čestita- li zadnji dan leta 1962 pa tudi opolnoči 31. XII. na delovnih me- stih in po vseh zabaviščih, fio- sti.ščih in dvoranah ter v poslov- nih prostorih, kjer je pač bilo pri- rejeno pričakovanje novega leta. Vsi ptujski gostinski lokali so bili polni gostov. Godba, petje, ve.^-.elo razpoloženje, obložene :ni.5e. pol- ne steklenice raznovrstnih pijač in krožniki z raznimi prigrizki so krajšali neprespano noč. Po vseh rekvizitih, ki so bili nabavljeni za letošnjo novoletno jelko in za praznovanje, po vseh zamislih in po novih izkušnjah si lahko obetamo prihodnje novolet- no praznovanje na še višji stop- nji. Naj vsako leto pomeni čestitka »Mnogo sreče in zdravja«, vse, kar si ljudje najlepšega tudi že- lijo. ' y. J. haloge ormoške mladine po konferenci Mladina premalo raz- pravlja o proizvodnji Opaža se, da zaposlena mlad-.na vse premalo razpravlja o svojih podjetjih, predvsem glede načina proizvodnje in njene perspektive, o povišanju produktivnosti dela in o nadaljnjem razvoju podjetij. Smoter razprave naj bi bil na druževanju ali pa v sodelovanju manjših podjetij s tovrstnimi močnejšimi. Pičla slabo oprem- ljena industrija narekuje potrebo po sodelovanju, ki se ga nekatera podjetja še vedno otepj^jo v škodo podjetja in kolektiva. Sodelova- nje tovarne »Jože Kerenčič« Or- mož s tovarno TAM Maribor in tovarno Emajlirane posode Ce- lje, daje vidne uspehe in odpira široke možnosti razvoja podjetja, ki bo že v prihodnjem letu en- kratno preseglo letošnji proiz- vodni načrt. Velja omeniti, da je zaposlene mladine premalo vključene v .sa- moupravne organe, kar povzroča pri nekaterih mladincih kompleks manjvrednosti in jih odvrača od direktnega vključevanja v pro- bleme proizvodnje. Zato je nujno v bodoče posvetiti temu vpraša- nju posebno pozornost. Uvesti je treba klubsko delo mladine Da bi se lahko mladina po svo- jem zanimanju in sposobnosti od- ločila za udejstvovanje, ji je nuj- no za to dati možnosti v klub- skem življenju. To življenje je v ormoški občini sicer zaradi ne- ustreznih pogojev, predvsem vpra- šanja prostorov, zamrlo, in njih ureditev je ostalo še vedno od- prto vprašanje. Nadalje bo treba hitreje reševati kulturno življenje. Mladini je treba omogočiti redne filmske predstave, predavanja, te- čaje in seminarje, kar bo vplivalo na razvoj posameznika. V klubu naj bi bil po možnosti rad'o in televizor, da bodo mladinci dnev- no obveščeni o dogodkih doma In po svetu. Sekcije pri krajevnih odborilt SZDL bi morale vse te dejav/nostjj mladine poživeti in jim pomagati priskrbeti vse potrebno Tudi dramskemu in ostalemu odrske- mu udcjstvovanju naj bi mladinci posvečali predvsem v zimskem prostem času več pozornosti Ob- enem bi naj mladinci obdržali nekatere pomembne zgodovinske običaje, kot je pustovanje ali ku- rentovanje ob ptujskem karne- valu. Na občinski konferenci LMS ormoške občine je bila na mesto dosedanjega predsednika občin- skega komiteja LMS Martina Habjaniča izvoljena za predsedni- co Dušanka Visket. Martin Habjanič še vedno ne- umorno dela v mladini kot pod- predsednik ObK LMS in je bil izvoljen za delegata, ki bo zasto- pal ormoške mladince na zvez- nem kongresu LMS. Drago Martin Habjanič V Vidmu je zmanjkalo kruha Trgovina v Vidmu, podružnica »Panonije« ,v Ptuju, oskrbuje ve- liko število prebivalcev, ker je edina prodajalna v Vidmu. Tu prodajajo tudi kruh. Kruha pro- dajo dnevno okrog 200 kg. navad- no ga tudi zmanjka. 24. decembra je poslovodja naročil sam.o 20 kg kruha. Ta kruh so odnesli v krat- kem času. Nastalo je povpraševa- nje po kruhu. Poslovodja je ljudi odslavljal z odgovorom, da je ju- tri božič in da ima na ta dan vsak dovolj potice in doma nape- čenega kruha. Isto se je zgodilo tudi naslednji dan. « Mnenja sem, da poslovodja ne bi smel soditi vseh po sebi. Tu so prebivalci, ki nimajo časa za take priprave in ne slavijo božič- nih praznikov. Žalostno je, da za- radi takih stvari ostane prebival- stvo dva dni brez kruha. -šk- TEDilkOU tribuna Odgovor na članek Grabež po honorarju Kolektiv osnovne šole Miklavž pri Ormožu smatra za potrebno izraziti svoje nezadovoljstvo nad obravnavanjem člana kolektiva šole in nad obravnavanjem raz- mer na šoli ter seznaniti javnost z dejanskim stanjem. Avtor navaja, da je kolektiv šo- le odklonil namestitev Bežana Vi- lija, ker je hotel prihraniti sred- stva za honorarje. Osnovna šola Miklavž je obja-> vila v rednem razpisu med dru- gimi tudi prosto mesto predava- telja matematike in fizike. Na dva razpisa ni bilo reflektanta. Do konca septembra je poučeval matematiko učitelj, ki je odšel v JLA. Član kolektiva Ziernicki. ki je na šoli že tri leta. se je vpisal na pedagoški akademiji kot izre- den študent skupine matemati- ka-fizika in je zato bil poverjen pouk matematike njemu V začetku decembra pa je za- prosil za to mesto Vili Bežan, tudi izreden študent iste šole Po lastni izjavi bi ostal na šoli le tekoče šolsko leto. Ce bi ga šola nastavila, bi Ziernicki redno na- daljeval šolanje in skupno z ženo. ki poučuje na šolj že devet let, zapustil šolo in kraj. O nastavitvi Bežana Je razprav- ljal šolski odbor 1 dec. 1962 brez vednosti šolskega kolektiva In sklenil, da se ga namesti. S tem sklepom pa se šolski kolektiv Iz navedenih razlogov ni strinjal. Na skupnem sestanku kolektiva in šolskega odbora 3. dec. 1962 je bilo po razpravi sklenjeno, da se v korist učencev ne menja več učnih moči in se s tem sklepom ni strinjal samo eden član šolske- ga odbora Naša družba res vlaga precejš- nja sredstva v šolstvo. Letos je na šoli okrog 100 učencev več, vendar se global sredstev ni po- večal. V kolikor je pisec ali kdo 2 njim zaskrbljen nad sredstvi ali učnim uspehom, smo voljni oddati honorarne ure, ker smo že preobremenjeni z izvenšolskim delom Na šoli je vrsta krožkov, deluje politična šola, go.<;podinj- ski tečaj, šola za odrasle mladin- ski klub, učitelji pa delajo tudi v odborih organizacij v krajev- nem in tudi občinskem merilu. Učiteljski kolektiv osnovne šole MIKLAVŽ pri Ormožu Stron 4 TEDNIK PTUJ, 11. JANUARJA !963 Pomanikanie sposobnih sirolcoYnih kaJroY Na zadnji seji občinskega ko- miteja ZK občine Ormož se je po uvodu občinskega sekretarja ZK Draga Pintariča razvnela živahna razprava o kadrovski politiki v občini m o nadaljnjem načinu štipendiranja. Vse do nedavnega se je kadro- vanju v občini posvečalo premalo pozornosti in je to danes resno vpra.šanje. Težave so predvsem v gospodarstvu, kjer so na vodilnih mestih še ljudje brez ustrezne šolske izobrazbe, »strokovnjaki«, ki želijo večkrat uveljaviti svojo samovoljo in ki ni.so v stanju sle- diti tempu razvoja celotnega go- spodarstva in dotičnrga podjetja, ki zaradi te pomanjkljivosti za- ostaja v razvoju. Odpira se vpra- šanje, kako take ljudi izobraziti in strokovno usposobiti, če snmi za to ne čutijo potrebe. V občini so še vedno ljudje z nedokončano osemletko na odcjovornejših de- lovnih mestih. Tako kadrovanje brez upoštevanja izobrazbe je v osnovi zgrešeno. Zato je treba omogočiti vsakomur ustrezno šo- lanje, predvsem pa tistim, ki so na delovnem mestu pokazali zani- manje do društvenega napredka in procvita našega gospodarstva. V občini še vedno primanjkuje kvalificiranega in \'isokokvalifici- ranega kadra v industriji, gostin- stvu, kmetijstvu, gradbeništvu in obrti. Prav tako občutna je ta po- treba v administrativnem in knji- gOvod.skem srednje strokovnem kadru, da ne govorimo o inženir- jih in tehnikih v vseh panogah gospodarstva, ki jih ravno tako primanikuie, ker se nekatera pod- jetja želijo izogniti strokovnja- kom in še v naprej uveljavljajo svoja ozka gledanja in hočejo pre- pričati svoje kolektive, da jim strokovnjak ni potreben. Iz raz- prave je bilo razvidno, da so taka gledanja v interesu posameznikov, ne pa v interesu razvoja podjetja. Nekatere kadrovske spremembe v občini so se v zadnjem času zelo pozitivno odrazile, predvsem v tovarni »Jože Kerenčič'<, kjer je pravilna kadrovska politika isdprla široko možno=* razvoja Uspehi naših visokošolcev Milan Vogrinec diplomiral Na biotehnični fakulteti na od- delku za gozdarstvo v Ljubljani je diplomiral 27. decembra 1962 MILAN VOGRINEC iz Ptuja, Trstenjakova . ulica. Imenovani je sin zaslužnega družbeno politične- ga delavca, direktorja »Panonije« Ptuj, Janka Vogrinca iz Ptuja. 19 let star je maturiral na ptujski gimnaziji in se je leta 1957 vpisal na fakulteto v Ljubljani. bo možna reelekcija, ker povsod podjetja in je s tem dosedanji slabo razviti ter pičli industriji odprla široko perspektivo glede na sodelovanje z močnejšimi to- vrstnimi podjetji, s TAM in s to- varno emajlirane posode Celje. Glede na to namerava v nasled- njih letih ormoška tovarna zapo- sliti še nad 300 delavcev in več- kratno povečati proizvodnjo. Ob sprejemanju nove delovne sile naj bi podjetje ustanavljalo izobraže- valno tečaje, ki bodo omogočili novincem vsaj osnovno znanje o Droizvodnji, zaščiti, o samouprav- ljanju ter o varčevanju materiala in strojev, na katerih je v zad- niem času zaradi premajhne po- učenosti delfivfpv nastala škoda ^ad 500 tisoč dinarjev. Rotacija in reelekcija kadrov Načelo rotacije kadrov v gospo- darstvu in v drugih dejavnostih je postavil program ZK in osnutek ustave na pomembno mesto. Ob današnjem samoupravljanju bo rotacija v gospodarstvu pomem- ben faktor v odločanju kolektiva in v doslednem izvajanju in upo- števanju samoupravnih pravic. Reelekcija, ki sc bo poleg rotacije uveljavljala v občinski kadrovski politiki, ima tudi svojo družbeno politično prednost. Pri nekaterih vodilnih kadrih v gospodarstvu ne gre za izmenjavo vodilnih uslužbencev, ampa.k le za ponovni razpis mesta, za katerega bo lahko uslužbenec ponovno izvoljen in pozneje imenovan za nadaljnjo mandatno dobo, toda le v primeru, če se z njim strinja kolektiv in družbena skupnost. Velja pouda- riti, da se ob sprejemanju mora gledati poleg drugega na strokov- no in politično kvaliteto in »e manj ozirati na preteklost. Štipendiranje v obliki kreditiranja Po mnenju političnih forumov in predstavnikov ormoške občine bo treba čimprej uvesti štipendi- ranje dijakov in študentov višjih in visokih šol v obliki kreditira- nja. Kreditiranje naj bi bilo ure- jeno tako, da hi vsak študent za stroške šolanja najel posojilo, ki bi ga po vstopu v službo začel vračati. S tem bi bil vsak posa- meznik bolj zainteresiran za bo- doči poklic in bi tudi stremel za hitrejšo opravljanje izpitov. Politiko štipendiranja bo tudi treba spremeniti v tem, da bodo štipendirani le perspektivno po- trebni kadri potrebnih strok. R. D. Milan Vogrinec ] Novoletno praznovanje V PTUJU Pripravljalni odbor za novolet- no praznovanje pri stanovanjski skupnosti Ptuj se zahvaljuje vsem gospodarskim organizaci- jam, ustanovam in družbenim or- ganizacijam, ki so priskočile na pomoč pri zbiranju finančnih sredstev, darovala sredstva za kolektivno obdaritev šol v občini v materialu ali prispevala delov- no silo v dobro naših najmlajših kakor tudi izvajalcu kulturnega programa. Posebna komisija je pregledala tudi vse izložbe in ugotovila, da so se v času novoletnega prazno- vanja vsa trgovska in ostala pod- jetja zelo potrudila in primerno okrasila svoje izložbe. Posebej ni bila nagrajena nobena izložba. Vsem, ki so nam pomagali, se najlepeš zahvaljujemo. Pripravljalni odber BODI človek Ce na sprehod hodiš in po parku greš, marsikaj opaziž, marsikaj izveš. Tovariš tja zahaja osemnajst že dolgih let ne ustavi sneg ga, burja niti mraz in led. Dnevno pride krmit prezeble ptičice, čeprav korak njegov že leta rnu teže. Ker v parku ni krmilnic kam dati hrane ni, vse drevesne luknje s hrano napolni. Ko v jamicah drevesnih ptičja je gostija, pride mularija in s fračo jih pobija. Ce skozi park ob Dravi si izbral si pot, polomljena luči te spremljajo posvod. Komur tema bolj ugaja, vzrok pri nJem je ta, da revež v svoji glavi temo sam ima. Naj jih je fantalin polomil ali par zaljubljeni, srčne kulture nima, družbi dorasel nI Bila nujna bi potreba, da paznik bi skrit polovil VSe te zlikovce jih v zapor dal hladit. ZINKA Ormoški otroci in Dedek Mraz Vsi se veselimo česa novega, zato ob koncu vsakega leta ne- strpno pričakujemo dedka Mraza, pričakujemo, da bo prmesel da- ! ' rila. Pridni otroci se še posebej , ' zanašajo, ker so jih mamice po- ' učile, da pridnejši otrok dobi ' večje darilo. Ali se je letos ob novoletni Jelki dedek Mraz tega zavedal? Kot kolektivi podjetij, ustanov in zavodov, so kot lani tudi le- tos otroci ormoškega otroškega vrtca priredili lepo novoletno proslavo s pestrim in bogatim programom. Bil je zelo pisan. V pripravljenem prostoru so se od- grnile zavese, in videli smo mal- čke spremenjene v zajčke, lisičke, dimnikarje, gobe in v ostale pri- ljubljene like. Vse je bilo veselo, predvsem pa malčki, ki so pokazali širšemu krogu znancev in prija- teljev svoje znanje in sposobnost. Po programu se je prikazal de- dek Mraz. Marsikaj je želel iz- vedeti od otrok, preden je prijel za bogato vrečo daril. Tako Je 35 otrok otroškega vrt- ca v Ormožu pričakalo novolet- keno veselje. Za novoletne nagra- de otrok v otroškem vrtcu so po- leg staršev in znancev prispevala darila tudi nekatere gospodarske organizacije. Dedek Mraz je pri- nesel mladini zadovoljstvo, sedaj pa čakajmo do prihodnjega leta, da bo mogoče še v pravem času rešil vprašanje prostorov otroške- ga vrtca v Ormožu in njegovo notranjo ureditev. Dr. R. Novoletno praznovanje v otroške m vrtcu v Ormožu Ptnt sc ž€ prlpraflfa na lcto$ii|c pn«lnc prireditve Za letošnje folklorne in karne- valske prireditve v Ptuju, ki bo- do v nedeljo, 24. februarja 1963, bo značilno predvsem dvoje in sicer da bodo vsebovale najbolj- še izkušnje prejšnjih dveh prire- ditev in da si bodo prizadevale čimbolj zadovoljiti številno mno- žico, ki se bo zopet zgrnila v Ptuj iz vseh strani naše domovi- ne in iz zamejstva. Priprave vodita direktor zavo- da »Ptujske folklorne prireditve« Franjo Krivec, komercialni di- rektor Kmietijskega kombinata Ptuj in Drago Hasl, upravnik Študijske knjižnice Ptuj ob po- moči obširnega upravnega odbo- ra zavoda, ki je zadolžen pa raz- nih vejah priprav. V bodoče ne bo več deljen po- hod folklornih in karnevalskih skupin, ampak hodo vse skupine nastopile v skupnem pohodu, da bodo lahko vsi obiskoval.'"! Ptuja videli vse skupine. Prejšnji leti je marsikdo, ki je prišel popol- dne, zamudil zanimiv dopoldnev- ni del programa. Floklornim sku- pinam, številnim kurentom, ora- čem, gostijam in ostalim bodo sledile karnevalske skupine, ki jih bodo pripravile gospodarske organizacije in vasi. Več skupin bo zopet povabljenih iz drugih krajev Slovenije, mogoče celo iz Gradiščanskcga in Koroške, Gostinstvo bo tudi letos pre- vzelo odgovorno nalogo, da bo moralo zadovoljiti številne gle- dalce s kvalitetno postrežbo pr- vovrstnih jestvin in pijač. Kme- tijski kombinat Ptuj bo pomagal gostinstvu s svojimi 10 stojnica- mi v mestu, kjer bo gostom na razpolago prigrizek in najboljša pijača. Pripravljalni odbor je že sestavil okvir programa in sc je resno lotil dela. Kurenti iz Markovec VITOMARCI Občni zbor mladinskega aktiva Vitomarcl, ki je bil pred nedav- nim, je potekel ob obravnavi se- danjega in bodočega dela te orga- nizacije. Glede na težave, ki jih je prebrodila mladinska organizacija od svoje ustanovitve dalje, brez klubskih prostorov, ob otežkoče- nem delu posameznih članov v raznih sekcijah, brez močne opo- re in razumevanja, je dosegla še kar zadovoljive uspehe. Dramska skupina je uprizorila že več iger (Cankar: Kralj na Betajnovi, Vambergar: Vrnitev), in je gle- dalce zelo navdušila. Tudi levija narodnih pesmi in plesov pod na- slovom »Pokaži, kaj znaš« je uspe- la. Bilo je tudi več veselic, ki so bile pod dobrim vodstvom orga- nizatorjev. V bodoče se bu mladinska or- ganizacija pobrigala za razne te- čaje. Najprej bo organizirala te- čaj za dekleta, ki se naj naučijo pripravljati kalorična jedila. Ta tečaj bi naj obiskovali tudi fant- je, saj tudi njim to znanje lahko ' koristi (kuharji po hotelih, men- zah, restavracijah), zlasti če se odločijo za to\/rstni poklic Poleg ikrbi za splošno in strokovno iz- popolnjevanje mladine, se bo or- ganizacija pobrigala tudi za pri- merno razvedrilo v sekcijah (šah) in drugo. Mladinska organizacija v Vito- marcih se dobro zaveda, da se mora lotevati globljih življenjskih problemov, ki se nanaSajo na mladino tega dela občine, kjer se večina prebivalstva preživlja 8 skromnim dohodkom iz kmetij- stva. Ravno glede na skromne možnosti za izboljšanje življenj- skih prilik ob sedanjem zasebnem gospodarjenju, se mora zlasti mladinska organizacija največ baviti z vprašanjem pravilnega usmerjanja mladine v strokovne poklice. Glavna skrb za to odpa- (Nadaijevanje na 6. strani) Kmalu se bodo po izložbah zopet pokazale maske Ptaznovanie ' novoletne jelke v DESTERNIKU Ob slovesu starega in ob priho- du novega leta 1963 smo na naši šoli imeli lepo praznovanje. Za ta otroški praznik smo se pri- pravljali že od začetka decembra. Pod lepo okrašeno in z elek- tričnimi lučkami razsvetljeno Jel- ko smo uprizorili igrico »Pod no- voletno jelko«. V njej so nasto- pili Rdeča kapica, Sneguljčica, lovec in težko pričakovani de- dek Mraz. Igrica je bila tako pri- pravljena, da Je vodila ves pro- gram Rdeča kapica. Na oder Je priklicila bele Snežinke, ki so pravljično ob glasbi zarajale svoj zimski ples. Priskakljal Je tudi zajček dolgouhi, ki Je kmalu za tem z velikim košem spremljal dedka Mraza. Ko je ura v ma- gnetofonu med recitacijo odbila dvanajst, nam je Mlado leto zaže- ello srečo in zdravje. Med igro se Je poleg zbora za višjo stopnjo predstavil še zbor cicibanov in pionirjev do tretjega razreda. Stric lovec nam je v veliko za- dovoljstvo pripeljal dedka Mraza doma ob votlini kralja Matjaža. Povedal nam je, da nam je pod- jetje »Pekarne-mlin Vinko Reš, Ptuj« poklonilo 50.000 din za ure- ditev naše tehnične delavnice in 465 mlečnih štručk. Opekarna Zabjak pa 10.000 din za telesno- vzgojno orodje. V šoli smo bili vsi pogoščeni z mlečno štručko in dobrim čajem. Dobre volje smo se poslovili in obljubili, da se bomo pridno učili in še in še na-, stopali na našem odru v prosvet- ni dvx)rani. Našemu patronu in Opekami Zabjak srčna hvala! Irena Murko Moja zimska pot v šolo Doma sem v Tržcu. V šolo imam 2 km dolgo pot. Pot v šolo je zelo prijetna. Zjutraj vstanern, se oblečem za šolo, zajtrkujem in grem. Na kri- žišču ob mostu se nas zbere več otrok in tako gremo v šolo. Mo- Ja pot v šolo je najbolj prijetna pozimi. Kadar je sneg, se kepamo. Na križišču ob veliki cesti se nam pridružijo otroci iz bližnje okoli- ce. Kriče nadaljujemo pot do šole. Med potjo se pogovarjamo o učen,j,u. Včasih se tudi srečava 9 sošolko Justiko. Med potjo nas tudi včasih zebe. Ko pridemo v šolo stopimo v razrede. Cez nekaj časa zazvoni šolski zvonec in se začnemo pri- dno učiti. Anica Vindiš 7. raz., Videm pri Ptuju ..Svobodo" ODbi nilodino DPD »Svoboda« Ptuj se resno bavi z najglavnejšo izmed točk programa svojega dela v letoš- njem letu, kako bi pridobila za sVoje sekcije čimveč mladih lju- di. Izbira lahko samo med mla- dino strokovnih šol v Ptuju, med mladino, ki je v poklicih in živi v mestu in v ptujski okolici. Zla- sti bi je rada imela največ pri godbi na pihala in pri pevskemu zboru. Ce ji ne bo uspelo pomladiti teh dveh sekcij je vprašanje, ali bodo v Ptuju prepevali samo šo- larji in ne tudi odrasli in ali bo bo ostala Glasbena šola v Ptuju edina, ki bo glasbeno vzgajala mladino. Vsekakor pa to ne bi smel biti samo problem in skrb »Svobode«, ampak vsega prebi- valstva v občini, ki mu ne more biti vseeno, ali naj Ptuj samo po- sluša na proslavah po radiu in televiziji, kako igrajo in pojejo drugod po naši domovini in ali naj bo tudi Ptuj med tistimi me- sti in kraji v domovini, ki bo dajal radiu in televiziji svoj pri- spevek, dokaz svojega dela in kulturno-vzgojnega udejstvova- nja. Stare tuje slike na S10\E\SKEM ŠTAJERSKEM Pred dvema letoma Je Narodna galerija v LJubljani pripravila reprezentativno razstavo slik, ki so jih naslikali stari tuji slikarji (do leta 1800) in so se ohranile v LJubljani. Razstava Je vzbudila veliko pozornost pri nas doma, pa tudi v tujini. Za večino slik so se zbrali mnogi drobni podatki in se ugotovila imena slikcrjev, dela so bila restavrirana in s tem rešena nadaljnjega propadanja. Narodna galerija ima v načrtu še tri podobne razstave, ki naj naši javnosti pokažejo važnejše slike starih tujih mojstrov iz po- sameznih delov Slovenije, in sicer so to: Štajerska, bivša Kranjska in Primorje. Na taki razstavi namerava leta 1963 zbrati prvič vsa najpo- membnejša dela, ki so zdaj na ozemlju slovenske Štajerske. Evi- dentirana so že dela po javnih zbirkah (pokrajinski muzej v Ma- riboru, mestna muzeja v Celju in Ptuju, muzej v Murski Soboti), oziroma po cerkvah in samosta- nih. Narodna galerija pa želi predstaviti javnosti tudi tista mnogoštevilna dela, ki Jih hranijo privatni ljubitelji umetnosti. Sele tako bo možno pravilno oce-< niti živahno dejavnost pomemb-« nih tujih slikarjev minulih stole- tij na slovenskih tleh. Zato Narodna galerija prosi vse lastnike slik, ki so jih naslikali tuji slikarji do leta 1800 m se zdaj nahajajo na ozemlju doseda- njih okrajev Celje, Maribor, Mur- ska Sobota in Ptuj, da Jih lju- beznivo posodijo Narodni galeriji za čas razstave. Narodna galerija prevzema vse stroške v zvezi s transportom umetnin v Ljubljano in nazaj, po eventuelnem dogovoru tudi stro- ške za restavriranje umetnin. Ob- enem Narodna galerija pismeno zagotovi vsem lastnikom, da bo poskrbela za varen transport, da bo najskrbneje ravnala z njimi in da bo vsa izposojena dela takoj Po končani razstavi nepoškodova- na vrnila lastnikom. Vs:? izposo- jene slike bodo za ves čas izpo- soditve zavarovane pri zavaroval- nici v LJubljani. Lastniki umetnin naj prijave s podatki o svojih slikah sporoče Narodni galeriji v Ljubljani, Pre- žihova 1, p. pr. 432. PTUJ, 11. JANUARJA 1963 TEDNIK Stran 5 omanlzaclf C RdcCcga križa sprcfcmaio delovne nacrie la leto 1963 Na sedežih osnovnih organiza- cij RK v ptujski občini so letne delovne konference. Članstvo sle- di z zanimanjem poročilom upravnih odborov, sodeluje v raz- pravah ter kritično in pravilno ocenjuje njihovo delo. Vsi zbori pa se odvijajo v znamenju pri- prav na 100-letnico ustanovitve Rdečega križa, ki jo bomo praz- novali v novem letu 1963. Za do- stojno proslavo tega dogodka sprejemajo osnovne organizacije stvarne plane dela, da bi tako krepko poudarile veliko humano poslan.«tvo RK, njegovo vlogo v družbenem življenju naše družbe ter pomen za slehernega našega državljana. Kot prvo nalogo podčrtavajo na teh delovnih konferencah potrebo po utrditvi osnovnih organizacij in razširitev števila članstva. V skr- bi za zdravje našega delovnega človeka bodo ponekod s podporo občinskega odbora RK priredili tečaje za prvo pomoč in jih ko- ristno povezšli s kuharskimi te- čaji za našo vaško žensko mladi- no. S tem bo vključeno mnogo mladine v vrste aktivistov RK. Zdravstveno-prosvetne komisije bodo organizirale mnogo zdrav- stvenih predavanj z aktualnimi zdravstvenimi filmskimi predsta- vami. Veliko skrb posvečajo naše or- ganizacije boju proti tuberkulozi in alkoholu. Obvarovati našo mla- dino pred uživanjem alkohola v nežni otroški dobi je pač največja naloga vse naše družbe, če hoče- mo vzgojiti zdrave in duševno dobro razvite državljane. O posle- dicah prekomernega uživanja opojnih pijač pa nazorno govorijo vsakodnevne prometne nesreče, nezgode pri delu, pomanjkanje, beda in bolezni v družinah alko- holikov, nesrečni zakoni, pretepi, telesne poškodbe, moralna ogro- ženost in še dolga vrsta drugih nesrečnih in žalostnih pojavov Najvažnejša naloga, ki jo opravljajo naše osnovne organi- zacije RK p-i je stalno nabiranje in pridobivanje požrtvovalnih kr- vodajalcev. Na osnovi znanstvenih dognanj zdravi in rešuje življenja naša sodobna medicina s krvjo To pa so dolžni darovati vsi naši državljani za svoje sodržavljane, saj nihče ne ve, kdaj bo potrebo- val sam kri za ozdravljenje. V splošnem so izvršile tozadev- no vse osnovne organizacije svo- jo dolžnost. Od leta 1957 do 1962 je darovalo v naši občini 12.048 prostovoljnih krvodajalcev okrog 4.000 kg krvi in s tem rešilo mno- go življenj. Imamo krvodajalce, ki so darovali kri 10-, 15- in celo 20-krat. Potrebno je vključiti v to plemenito akcijo še druge mlajše ljudi, da bo v bolnišnici vedno dovolj krvi na razpolago. Ob novem letu, ko si želijo na- ši socialistični delovni ljudje vso srečo in zdravje, bi spomnili osnovne organizacije še na nalo- go, ki jo radi prezremo. Požari, toča, povodnji, bolezni in druge nesreče pahnejo državljane in družino v veliko stisko in po- manjkanje. Dostikrat si rešijo le golo življenje. Zatečejo se za po- moč k občinskemu odboru RK. ki pa dostikrat nima na zalogi po- trebne najprimernejše obleke. Marsikje visi še kje v omarah obleka, ki jo je lastnik odložil ali so jo otroci prerasli. Ko bodo mestni, pa tudi drugi ljudje pre- gledovali zaloge oblek, naj se spomnijo takih nesrečnežev in naj oddajo odvisno, še uporabno obleko proti potrdilu preko osnov- nih organizacij občinskemu odbo- ru RK, da bo imel za vsak slučaj na zalogi nekaj oblačil in lahko nudil takim revežem v sili prvo pomoi. To bi bilo nekaj nalog, ki ča- kajo poleg drugih nalog naše osnovne organizacije RK. Ce bodo izvedle vse, se bodo dostojno pri- pravile pa tudi proslavile 100-let- nico naše največje človekoljubne organizacije Rdečega križa. Novoletna jelka »Partizana« Ptuj Kakor vsako leto je tudi letos TVD »Partizan« Ptuj organiziral za svoje pripadnike novoletno jelko. Prireditev je bila v nedeljo, 30. 12. 1962, v telovadnici Mladike. Obsegala je sedem točk, pri kate- rih so sodelovali vsi oddelki od cicibanov do članov. Vodniki vrst bodo morali posvetiti več pozor- nosti ostalim akademskim sesta- vam, da se bo društvo lahko spo- mladi predstavilo občinstvu. Pri- reditvi so namreč prisostvovali le pripadniki in njih starši. Ko smo tako v telovadnici gledali na- stop in gledalce, se nam je neho- te vsilila misel, da bi prav takrat morali biti navzoči tisti, ki včasih vprašujejo, kaj sploh dela »Par- tizan« v Ptuju. V bodoče bo mo- ral »Partizan« več med javnost, da bo ta seznanjena z njegovim delom. Kajti večerov za večeri, ki jih telovadci prebijejo v telo- vadnici, vsi ne vidijo. Po prireditvi so si navzoči ogle- dali nekaj otroških in smučarskih filmov. Za najmlajše so bila pre- skrbljena darila, mladina pa je zaključila prireditev z mladin- skim plesom. O. P. TO IN ONO IZ zavrča mm VEČ KRVODAMCEV v 1962. letu je dalo kri z ob- močja Zavrča nad 80 krvodajal- cev. Organizaciji Rdečega križa je uspelo seznaniti z važnostjo daja- nja krvi in s pornočjo bolnikom potom transfuzije, zato se radi odzivajo zlasti krvodajalci, ki so že dalj kri. Omarice za prvo pomoč tudi oskrbuje z vsem potrebnim Rdeči križ, lani je potrebovalo prvo po- moč vsaj 85 poškodovancev. K oskrbovanju omaric prispeva tudi Kmetijski kombinat Ptuj, ki ima tukaj mnogo svojih delavcev. Zdravstveno izobraževanje pre- bivalstva je doseglo precejšen na- predek, saj se je udeležilo pred- vajanja filma o zatiranju TBC nad 4.50 ljudi. K splošnemu izo- braževanju pa mnogo pripomore- jo zlasti izleti članstva RK v raz- ne kraje naše domovine, kjer se prepričajo prebivalci iz Haloz o uspehih prebivalstva iz drugih krajev. Vsekakor bo še več uspehov ko bodo vse organizacije in društva skupno s SZDL storile vse, kar lahko storijo za prebivalstvo s svojega območja. Sedaj še ni do- volj sodelovanja in medsebojnega raumevanja raznih odborov. Mo- rali bi se enkrat vsi zbrati v dvo- rani v Zavrču in se temeljito po- meniti o vseh vprašanjih, ki sedaj najcdajo odbore, da bo delo uspešnejše in da bo obzorje dela vseh mnogo širše kot je sedaj. Nekaterih težav je krivo slabo materialno stanje organizacij in društev. Brez sredstev je težko kaj prirejati, ko pa je potrebno dati primerno odškodnino za dvo- rano gasilcem ali za kinodvorano, pa dohodek prireditev večkrat niti ne krije vseh izdatkov. K. I. SKRB ZA VODO ZELO Preskrba prebivalstva z zdravo pitno vodo je še vedno ena iz- med glavnih skrbi gospodarskih faktorjev in organizacij ter dru- štev s tega območja. Enajst vod- nih zajetij je bilo 1962. leta za- ščitenih z malimi asanacijami, potrebno bo obnoviti še vsaj 6 studencev in to je tudi v načrtu za 1963. Zdravstena preventiva zahteva večjo skrb za zdravo pit- no vodo, požarno-varnostna služ- ba pa zahteva graditev primernih bazenov. V Goričaku je zgrajena cisterna. Za njeno zgraditev je dal precejšnji delež kmetijski kombinat, saj je prispeval mate- rial, delovno silo in nekaj finanč- nih sredstev. Cisterna je vredna vsaj 700.000 dinarjev. Pri malih asanacijah so ljudje s prostovolj- nim delom doprinesli vsaj 300.000 dinarjev. Krvodaj-ilci iz okolice Zavrča ob odvzemu krvi v Ptuju Ob sobotnih večerih sc r^di razvedrijo Sobotni večeri so za vidnejše ptujska gostišča, zlasti pa za re- stavracijo in haloško klet v ho- telu za redne in izredne domač« in tuje obiskovalce zabavišč naj- ugodnejši za razgovor v prijetn družbi ter za ples. Do pustnih dni pričakujejc povsod večji obisk, zato so se nanj, tudi pripravili pri »Halo- škem biseru« in v hotelu »Poeto- via« ter drugod. Prav neugodno je gostom, kc se vinjeni posamezniki preveč razživijo in pozabijo, da njihove I početje ni koristno lokalu in nje- govim obiskovalcem, še manj ps njim samim. Ptujska tržnica bo morale priti pod streho Ptujska tržnica je še vedno pe- reč problem, zlasti pa se čuti pc njej potreba v slabem vremenu ko stojijo prodajalke kmetijskih pridelkov, sadja in zelenjave ns prostem. Pri prodaji kmetijskih pridelkov, zelenjave in sadja na- stopajo pravzaprav v Ptuju tri- je konkurenti in sicer Kmetijsk kombinat Ptuj, mariborsko pod- jetje »Povrtnina« in kmečka go- spodarstva iz okolice Ptuja ' Slednja se držijo cen kombinate in »Povrtnine«. Sčasoma je bilo na trgu dose- i ženo, da prodajajo pridelke n£ kilogram in ne več na »merico< ali drugače kakor svojčas. Prav okusen je sedaj pogled na mize z mlekom in mlečnimi izdelki ker prinašajo prodajalke na trg mlečne izdelke v belih prtičkih ali v vrečicah iz plastične mase. Tudi sadje imajo prodajalke po- krite s prtički iz plastične mase. Vse drugače bo na ptujskem trgu, ko bo prodaja kmetijskih pridelkov, zelenjave in sadja v tržnici, ki bo prišla na vrsto v.-;aj v prihodnjem obdobju. Preskrba prebivalstva s premogom še vedno pe- reč problem Preskrba prebivalstva s premo- gom je še vedno v središču raz- prav potrošnikov, ki smatrajo, da dobijo premog po neštetih in- tervencijah pri C bratu za kurivo »Lesa« Ptuj. Prav zanimivo bi bilo povpra- šati uprave rudnikov v Trbov- ljah in Velenju, če je res Ptuj med mesti v Sloveniji, ki ga to zimo ne bo mogoče zadovoljiti z zadostnimi količinami premoga, predvsem pa tistih potrošnikov, ki so se zanj priglasili in ga pla- čali v času. ki je veljal za čas , priglasitve za regres. Naše zdravje Pravočasr o na dopust Dopust je za delovnega člove- ka to, kar je za stroj temeljito popravilo. Način tega popravila pa ne odloča samo o dejavnosti in trajnosti stroja. Vsakdanji utrip delo — oddih — spanje ohranjuje zapleteni stroj — človeka zdravega in za delo zmožnega. Vendar pa bije čez določen čas ura, ko človek zapa- zi: Ne gre več tako kot je treba! Z odporom odhaja na delo, ljudje so mu zoprni, čeprav mu niso storili nič zalega. To je trenutek, ko mu mora biti jasno: zdaj si zrel za dopust! To, kar ima zdravnik v mislih je hitro povedano: vseeno mu je, če pojde človek na dopust pozimi ali poleti, če odide drugam ali ostane doma. Poglavitno je. da sploh odide; kar je enemu ple- zalna vrv, so drugemu kopalne hlačke; kar pomenijo temu oranž- ni gaji v Valenciji, je drugemu domač vrt. Spočiti in oddahniti si na dopustu pomeni: delati samo to, kar si človek od srca želi Živ- ljenje ga že tako zapira v ozko kletko. Da bi izravnali ta pri- manjkljaj, moramo oditi na do- pust Treba je priznati: menjava oko- lja, vpliv podnebja, novj vtisi, vse to je lepo in dobro Za zdravje pa je vendarle najboljše, če sz odpraviš brez velikih stroškov v najbližji gozd ali kopališče, kjer se ob skromnih izdatkih znebiš vsakdanje okolice, klime in pano- rame, kakor če se po nekajdnev- nem potovanju po tujini cele me- sece ukvarjaš z mislimi, kako bi zopet uravnovesil svoj proračun. Ce zaradi bolezni ne odloči zdravnik glede dopusta drugače, je treba samo vskladiti svoje že- lje s svojimi možnostmi, se otre- sti vse nevolje in si čas dopusta uravnati na svoj način. In ravno za to gre. Tisti, ki je navajen zgodaj vsta- jati, sme kot dopustnik dolgo spati, poklicni nočni delavec naj uživa lepoto rosnega jutra. Kdor mora dan za dnem delati v za- prtih prostorih, prav napravi, če se na potovanju ali pn športu naužije čistega zraka: tisti, ki na- vadno dela na prostem, se bo od- počil, če se bo z lepo knjigo umaknil v miren kotiček. Kar je dopust med letom, so ure oddiha med dnevom Vzemite si čas in razmišljajte kdaj o svojem poklicu, mislite na to. da 'ma tudi vsakdanje delo lepe in dobre strani. Poskusite se lotiti dela z veseljem in ljubeznijo. Privoščite si kar se da pogosto lepi živi občutek, da ste pomagali sočloveku. Ni treba, da je Dilo to dejanje kdo ve kako veliko. Zač- nite z majhnimi dobrimi deli, ki jih potem lahko poljubno stop- njujete. Podarite siromaku ciga- reto, pomagajte starki in ■ ji po- nesite kovček. Potem ste lahko sami pri sebi ponosni! »Smeh je zdravje!« je upravi- čena ugotovitev. »Ta se lahko smeje, saj je zdrav!« Ta razlog čemernega bolnika je le ob ne- kem pogoju pravilen. Ljudje za- menjajo včasih vzrok s posledico. Cesto bi se moralo glasiti: »Zdrav je, ker se od srca smeje!« Vsako stvar lahko gledamo s pozitivne strani. Vendar je važ- J no, vselej misliti na to in se va- diti v tem. Po dr. K. Koj bodo pokazale inventure? Pri letošnjih inventurah pri trgovskih podjetjih so bili navzo- či uslužbenci Občinskega ljudske- ga odbora Ptuj, pri gospodarskih organizacijah pa organi inšpekci- je in službe družbenega knjigo- vodstva. Tudi ob tokratnih inventurah se je pokazalo, da imajo ponekod inventurne komisije večletne izkušnje, da jim gre delo hitro od rok in da ostane navzočim organom, da s preiskušanjem na preskok ugotovijo, če so inven- turne komisije delo v redu ali površno opravile. Ponekod mo- rajo dati svoje pripombe, ker povsod niso enako vestni in toč- ni. Najbolj se bodo rezultati do- brega gospodarjenja in ugodnih rezultatov inventur pokazali pri letnem zaključnem računu, še prej pa pri primerjavi knjižnega 5tanja z ugotovljenimi količina- Tii. O ugotovljenih razlikah po- ' tem sklepajo dtlavski sveti. ^ VITOMARCI (Nadaljevanje in konec) de na kmetijsko zadrugo, kolikor gre za mladino, ki bo ostala v kmetijstvu, in na gospodarske or- ganizacije, kjer je zaposlena mla- dina s tega območja. Dokler mla- dina obiskuje šolo, ji ta pomaga, da napreduje, ko pa šolo kon^a, je dolžnost organizacij in druS- tev, da mladini pomagajo dalje, če si sama ne zna najti poti do napredka, do strokovne izpopol- nitve in zaposlitve. Za te skrbi bi morali imeti sa- mi mladi ljudje več smisla in ve- selja za članstvo in delo v orga- nizaciji in za to tudi več opore, M. K, OVEN (od 23. marca do 20. aprila) V službi bodo K^^^i^^^vaii vašo vztrajnost. Možnosti napredova- nja. V ljubezni ne bodite pre- več ravnodušni, v odiočitvan pa ne prenagli. Težave v družim se bodo obrnile na dobro. Nepri- jetne novice vas naj ne iztirijo. Zaupajte šele, ko se boste o vsem prepričali. BIK (od 21. apiila do 20. maja) Vaša nagajivosv ugim ne ugaja. Bodite resnejši. Na poto- vanju boste srečali osebo, ki vas bo presenetila. Sreča v loteriji vam je naklonjena, vendar vam mnogo ne bo prinesla. Iznena- dila vas bo pošta daljnih sorod- nikov. Obeta se vam dobra kup- ^ija^ . , .i i:* DVOJČKA (od maja do 22. junija) O svojem živijLii.joi^>.iii načrtu se pogovorite z dobrim prija- teljem in videli boste, da preveč zahtevate od sebe Bolj vam pri- stoja darežljivost kot skopost. V družbi vas cenijo zaradi prepro- stosti. Blizu vam je nekdo, ki mu zelo ugajate. Preživeta ne- všečnost vam je dragocena iz- kušnja. Gospodarske razmere se vam bodo v kratkem izboljšale po lastnem prizadevanju. Zgle- dujte se po bližnjih, ki so vas prehiteli. RAK (od 23. junija do 22. julija) Trenutna potrtost je le preu- trujenost. Spočijte se in zaupajte v svoje moči. Se večje težave boste junaško prenesli, l^^oložaj v družbi se vam je utrdil po lastni pridnosti. Z večjo prizadevnostjo boste več dosegli V ljubezni vas čaka manjše presenečenje. LEV (od 23 julija do 22. avgusta) V zasebnih posiia predolgo ne odlašajte. Kot nadrejeni bodite s sodelavci obzirnejši. Večja ob- čutljivost bo na mestu, zlasti ko vidite, da se komu godi krivica. Z njo si pridobite /.aupanje v kolektivu. V družinskem življe- nju se potrudite, da ne bo ne- sporazumov. Izogibajte se druž- be, ki gleda predvsem na vaš žep. DEVICA (od 23. avgusta do 22. septembra) Med prijatelji ste dobro zapi- sani, ker so se prepričali o vaši nesebičnosti. Predpostavljenim v .'^lužbi ugaja vaša požrtvovalnost. Težave v ljubezni dolgo ne bo- do trajale, zato si jih ne jemlji- te preveč k srcu. Nabavite si srečko, ker vam obeta dobitek. TEHTNICA (od 2^ «!or«feinhra do 23. oktobra Za uspešno delo v kolektivu imate med sodelavci več r.ago- vornikov kot nasprotnikov. Sre- čo v družini ste si znali ustvariti. in jo tudi morate čuvati. Naga- ja vam nekdo, ki ste mu storili ' več dobrega kot slabega. Sorod- niki vas zelo upoštevajo. V oseb-, nih finančnih zadevah boste ime- li težave. Na cesti bodite pre- vidnejši, še bolj pa v družbi ve- , seljakov. ŠKORPIJON (od 24 oktobra do 22. novembra) Poklicno delo vam je v veliko osebno zadovoljstvo. Zavist vrst- nikov bo polegla. Prijatelji vas zelo cenijo. Hitre odločitve niso vedno koristne. V ljubezni se otresite predsodkov. Pi-ejeli bo- ste pismo, ki vas ne bo razve- selilo. Ne odlašajte s strokovnim^ izpopolnjevanjem, ki vam bo prineslo nove uspehe. V prvi po-' lovici meseca zasnovane načrte,' boste šele v drugi polovici lahko, uresničili. STRELEC (od 2'i. novembra do 20. decembta Napredovanje v službi. Fi-' nančne težave bodo minile. Zau- panje napram ljubljeni osebi vam ne bo koristilo. Manjše ne- všečnosti v družini bodo brez posledic. Na potovanju boste spoznali osebo, ki vam bo v ži- vljenju zelo naklonjena. Pri svojih načrtih bodite vztrajnej/>i. Presenetil vas ho obisk drage osebe. KOZOROG (od 21. decembra do 20. januarja) Preveč ste samozavestni in ti- hi. Ljudje iz vašega okolja vas pravilno ne razumejo. Takšne vrline premalo cenijo. V oseb- nem življenju se oklepajte sta- rih prijateljev. V ljubezni vas čaka sreča, v loteriji pa smola. V sorodstvu boste imeli gostijo. Boste celo starešina in vas čaka mnogo skrbi. V kratkem boste zasedli vidnejše mesto v službi. Ta mesec vas obišče prijatelj, ki ste mu bili v mladih letih v ' pomoč. VODNAR (od 21. januarja do 19. februarja) Iz finančnih težav vam bo po- magal prijatelj, ki ste mu že ko-' ristili. Živite v krogu ljudi, ki so, vam brez izjem naklonjeni. V službi se ne počutite ugodno, ker' še niste na mestu, ki vas najbolj, veseli. Spremembo vam privošči- jo nadrejeni, ki cenijo vašo' skromnost V ljubezni se boste i privadili. Seznanili se boste z ^ osebo, ki vas bo dobro razume- la. < RIBI (od 20. februarja do * 21. marca i Ne dovolite, da vas bodo pre- hiteli vrstniki v službi. Ne za- dovoljite se s tem. kar drugi« lahko pogrešajo. Premalo misli- ^ te na bodočnost. Sredstva, ki se vam obetajo od sorodnikov, vam < ne bodo mnogo koristila. Prija- { tel j i vas bodo bolj cenili, če bo- do namesto obljub občudovali' vaša dejanja. Smola v ljubezni { ne bo doleo trajala. Čakajo vas i nove preizkušnje. ' FOTO ZAPISEK NAJLEPŠA IZLOŽBA V ORMOŽU Tako trdijo Ormožani in tujci, da je najlepše opremljena izlož- ba trgovine »Preskrba« na Kolo- dvorski cesti v Ormožu. To je po- slovalnica mešanega blaga trgov- skega podjetja »Zarja« Ormož, v kateri je zaposlenih 7 trgovcev, ki ustvarijo povprečni mesečni promet nad 7 milijonov dinarjev. Stran 6 TEDNIK PTUJ. 11 JANUARJA 1968 OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smni na območju matičnega urada Ptuj Rodile so: Rozalija Teodoro- vič, Nova vas 86 — Mirka; Ani- ca Dolenc, Lovrenc 37 — Branka; Božena Puh, Gajeva 52. Krapina — Lilijano; Ana Sagadin. Varož U — deklico; Julijana Zemlja- rič, Rotman 37 — Dušana; Neža Kuhar, Hrvatski trg 4 — Angelo; Alojzija Šalamun, Obrez 2 — Lidijo; Ljudmila Gerič, Korači- ce 4 — Mirka; Štefanija Hart- man. Dobrava 27 — Francka; Silvija Domine, Trniče 66 — Sil- vestra; Katarina Medved, Pleter- je 42 — Jožico; Anka Galovič. Radobojski breg 25 — Štefko; Marija Kranjc, Slatina 31 — Ol- go; Marija Majcen, Muretinci 42 — Marjano; Marija Murko. Jane- ževski vrh 47 — Marjano; Marija Ačko, Ljutomerska — Tatjano; Ljudmila Jerenko, Ormoška 9 — deklico; Kristina Sturm, Mlinska 31, Maribor — Otona; Kata Kme- tec, Lešje 38 — dečka; Jožica Beziak, Dolane 29 — dečka; Ma- rija Veršič, Sobetinci 28 — Olgo; Štefka Iljavec. Pobrežje 43 — deklico; Alojzija Sori, Bratislav- ci 51 — Franca; Irena Krajnik, Lackova 2 — deklico; Ivanka Vnuk, Brezje 72 — Draga; Tere- zija Vindiš, Belavšek 6 — Duša- na; Ana Habjanič, Jurovci 12 — Janeza; Valburga Belšak, Mali Okič .58 — Franca; Leopoldina Potočnik, Majšperk 36 — dečka; Jožefa Kušar, Sikole 17 — Štef- ko; Jožefa Brodnjak, Mali Okič 16 — Franca; Marija Brlek. Oreš- je 11 — Darjo; Matilda Hamer- šak, Apače 151 a — dečka: Marija Rotvein, Popovci 30 — Štefana; Štefanija Zemljarič, Zabovci 105 — Ivana; Hedvika Lukman. Hrvatski trg 1 — Ksenijo; Tere- zija Turščak, Drenovec 9 — An- drejko; Terezija Vidovič, Krče- vina 43 — deklico; Marija Težak, Belci 64, Varaždin — Štefana; Dne 26. 12. 1962 so darovali kri krvodajalci iz Vitomarc: Tcš Boris, Bezjak Anton, Dru- zovič Janez, Danko Jožef, Rojs Ivan, Kupčič Ivan, Germič Geno- vefa, Kostanjevec Ernestina, Ze- lenko Anica, Ceh Marija, Kram- berger Marija. Kramberger Lud- vik, Ceh Fanika, Zelenko Mari- ja. Kocuvan Katarina. Lovrenčič Rudolf, Poharič Maks. Germič Franc, Ploj Ferdinand. Zorko Uršula, Roškar Anica, Kocuvan Franc, Matjašič Marija, Zivko Anr Ivanka Ranfl, Polenci 18 — Ma- rijo; Man.ia Kos, Lača ves 14 — Silvo; Josipa Spevan, Vratno 183 — Dragico; Anica Avguštin. Star- še 1 — Stojana; Katarina Peršuh, Lovrenc 51 — Jožeta in Antona; Zorka Golubov, Gregorčičev dre- vored 8. Ptuj — Suzano; Ivana Majhen, Mihovci 28, Ormož — Vesno; Jožefa Serug;a, Podlehnik 26 — Antona; Terezija Kelc. Po- horje 45 — Mileno; Marta Sitar, Zg. Hajdina 58 — dečka; Terezi- ja Pevec, Frankovci 8 — Silvo; Terezija Kukec, Lovrenčan 5 — Milana; Marija Zampa, Levanjcl 10 — Antona; Tončka Novak, Ja- nežovski vrh 54 b — dečka; Ma- rija Kolarič, Sardinje 11 — Pavlo; Ana Rihtarič, Gradišče 37 — Ma- rijo; Olga Petrovič, Kidričevo 13 — dečka; Marija Kozel, Gruškov- je 49 — Milana; Marija Vincek, Stojnci 37 — dečka; Terezija Črnivec, Stojnci 119 — Milana; Ana Šalamun, Cojzova 18 — Mi- rana; Jožefa Rakuša, Obrez 112 — Antona; Veronika Habjanič, Kidričevo 13 — Srečka; Marija Petek, Nova vas 25 — Vinka. Poroke: Simeonov Franc, Ljub- ljana, Rozmanov gaj — Turkuš Ana, Ljutomerska 20; Karo Franc. Krempljeva 1 — Vrzel Marija, Krempljeva 1; Valenko Ferdo, Nova cesta 9 — Bombek Marija, Spuhlja 63. Umrli so: Menhart Magdalena, Ormoška 5, roj. 1880, umrla 29. 12. 1962; Tomanič Rudolf, Jadran- ska 7, roj. 1913, umrl 30. 12. 1962; Erbus Marija, Novo naselie 12 b, roj. 1919, umrla 31. 12. 1962; Bon- te Marija, Muretinci, roj. 1897, umrla 30. 12. 1962; Fridauer Jera. Zagrebška 51. roj 1886, umrla 8. 1. 1963; Feguš Anton, Gorišnica 60, roj. 1914, umrl 8. 1. 1963. ton, Rojs Ana, Pravdič Marija, Klajnšek Marija, Krajnc Ana, Za- goršek Ljudmila, Kocuvan Marija in Kramberger Frančiška. Medtem so darovali kri tudi še posamezni krvodajalci, in sicer: Arnuš Srečko, Samperl Marija, Mere Terezija, Jančič Marija in Mlinaric Genovefa. Vsem organizatorjem in krvoda- jalcem se v imenu bolnikov naj- iskreneje zahvaljujemo za vso po- žrtvovalnost, ki so io izkazalil , ODLOKI občinskega ljudskega odbora Ptuj Občinski ljudski odbor Ptuj Po 1. in 2. točki Odredbe c okvirni tarifi za osemenjevanj« goved (Ur. list LRS, št 11-49/59 in 3. točki odredbe o spremem- bah in dopolnitvah odredbe o do- ločitvi skočnine za javne pleme- njake (Ur. list LRS, št. 3-17/58; je svet za kmetijstvo in gozdar- stvo Občinskega ljudskega odbo- ra Ptuj na seji dne 23. jan. 1962 sprejel [ ODREDBO o določitvi skočnine za osemenitev goved. 1- Skočnina za prvo prirodno ali umetno osemenitev oziroma za dve nadaljnji, če se pri prvi ni obrejila, se določi na 1500 d.n za govedo. Skočnino plača živinorejec po številčnem .stanju krav in nad eno leto starih telic na dan prve- ga januarja vsakega leta. n Skočnino je plačati občini, ki jo obračuna z osemenjevalcem oziroma osemenjevalnim centrom. Skočnina mora biti plačana naj- pozneje do 31. marca vsakega leta. 3. Oddelek za gospodarstvo občin- skega ljudskega odbora vodi se- znam živine, ki pride v poštev za plačilo skočnine. Ta seznam mora biti vsako leto vsklajen z dejanskim stanjem krav in telic, starih nad eno leto. Razgrnitev seznama se razglasi z objavo v časopisu »Tednik« in na razglasnih deskah občinskega ljudskega odbora Ptuj ter krajev- nih uradih. Seznam živine mora biti raz- grnjen živinorejcem na vpogled pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj in pri krajevnih uradih 15 dni po objavi. 4. Zoper določitev skočnine posa- mezaiemu živinorejcu je dopustna pritožba v roku 15 dni po preteku roka o razgrnitvi seznama Pritožba ne zadrži plačila skoč- nine v predpisanem roku. 5. Živinorejec, ki pravočasno ne plača skočnine, mora plačati 6 zamudne obresti. Obenem se zo- per zamudnika uvede izvršba po določbah uredbe o prisilni izter- javi davkov in drugih proračun- skih dohodkov. 6 Ce osemenitev ni bila opravlje- na iz opravičljivih razlogov (pro- daja, pogin, neozdravljiva jalo- vost, prisilni zakol itd.) vrne ob- čina po oddelku za gospodarstvo prizadetemu lastniku krave oziro- ma telice vnaprej plačano skoč- nino. 7. Skočnino porabi občina za krit- je stroškov osemenitve, plačilo vzdrževalnine rejcem plemenskih bikov ter za kritje stroškov v zvezi s predpisovanjem in pobi- ranjem skočnine. Živinorejsko veterinarskemu zavodu v Ptuju plača občina 1.400 dinarjev za vsako osemenitev oziroma prirodni pripust plemeni- ce. 8. S tem se razveljavi odredba o določitvi pavšalne skočnine na območju občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, številka 22-235/59). a. Ta odredba začne veljati z dne- vom objave v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, izvajati pa se začne s 1. 1. 1963. Stev. 320-28/62-5-SC Ptuj, dne 3. 12. 1962 Predsednica občinskega ljudskega odbora Lojzka STROPNIK Predsednik sveta za kmetijstvo Vlado Vrečko Občinski s^aiut in tfelesna kuliura Istočasno z razpravo o osnutkih ustav, zvezne ali republiške, se odvija tudi razprava o občinskih statutih. Ce izhajamo s stališča, da so današnje občine okvir go- spodarskega, predvsem pa kultur- nega življenja, je prav, da so v njihovih statutih nekako zagotov- ljeni pogoji vsake posamezne de- javnosti, ki jih izvršujejo. V naši družbeni ureditvi, kjer_ hočemo vzgojiti mladi rod v duhu socialističnega humanizma, domo- vinskega patriotizma in človeka, ki bo imel napreden svetovni na- zor, moramo vzporedno z umskim razvojem krepiti in pravilno vo- diti tudi telesno kulturo. Kajti le umsko in telesno pravilno razviti ljudje bodo lahko nosilci sociali- stičnega razvoja m nasledniki ge- neracije, ki je z revolucijo pri- peljala narode Jugoslavije na da- našnjo pot. Ce pogledamo želje in hotenja mladine, vidimo, da jo zanima šport in telesna vzgoja. Da bi lah- ko izvrševali te naloge in nudili mladini telesno vzgojo, moramo usposobiti za to vse organizacije, zavode, sindikate, stanovanjske skupnosti in druge, ki se bavijo s to odgovorno nalogo. Na to ne bi smeli pozabiti sedaj, ko se sestav- ljajo občinski statuti. 1,59 člen osnutka statuta..o]^čiAe .Ptuj zaje- ma to dejavnost le bolj na sploš- no. Dobesedno pravi: »Telesno- vzgojno izobrazbo opravljajo te- lesno-vzgojna društva in organi- zacije. Za njihov razvoj in delo je dolžna skrbeti zveza za telesno vzgojo v Ptuju ob pomoči obči- ne.« Mnenja sem, da bi v statutu moralo biti to bolj konkretizira- no. Mesto telesne kulture bi mo- ralo biti zagotovljeno. V tem čle- nu manjka tudi zagotovilo o ob- stoju zveze in s tem tudi drugih organizacij članic, s čimer bi bila zagotovljena tudi materialna sred- stva v okviru zmogljivosti občine. Prej ali slej bi bil že tudi čas, da bi ustanovili za razvoj telesne kulture potrebne sklade, s čimer bi odstranili negotovost posamez- nih organizacij, ali bodo sredstva za njihov obstoj na razpolago ali ne. Ce soglašamo v tem, da je ta družbena dejavnost potrebna, po- tem moramo najti tudi način fi- nanciranja teh organizacij. To bi morali občinski statuti rešiti v okviru občinskih možnosti, koli- kor že ne v celoti. Gre za to, da spregovore vsi občani in da na- pravimo statut, ki bo ustrezal ma- terialnim možnostim in pa na- predku ter socialističnemu razvo- ju komune. Se nekaj besed o ukinitvi sveta za telesno kulturo, oziroma o nje- govi združitvi s svetom za kultu- ro in prosveto. Niso mi znani vzroki, vendar če so ti v tem, da je sedaj osnovana občinska zveza za telesno kulturo, potem niso pravilni. Občinske zveze za teles- no kulturo ne smemo istovetiti s svetom za telesno kulturo. Ti dve instituciji imata vsaka svojo na- logo. Sedanji svet za prosveto in kulturo ima 11 članov. Občinska zveza za telesno kulturo je pred- lagala le 1 kandidata. Ce upošte- vamo, da je za to dejavnost ob- stojal prej samostojen svet, bi se- daj morala biti iz teh vrst vsaj polovica članov. Nimam namena trditi, da članom sveta ni več ali manj znana problematika telesne kulture in da bi ti ljudje ne imeli za to posluha, toda če že imamo svete za določene namene, jih pač naj tvorijo ljudje, ki so jim pro- blemi teh dejavnosti znani. Teh nekoliko vrstic sem name- nil kot prispevek k razpravi o statutu občine Ptuj. Želel bi, da o tem spregovorijo tudi drugi in da bomo s skupnimi močmi se- stavili občinski statut, ki bo omo- gočil pravilen razvoj ne samo v naši občini, temveč v celotni re- publiki in s tem vsej naši skup- nosti. Jože Strafela, preds. obč. zveze za telesno kulturo, Ptuj Iz programa RTV Ljubljana Nedelja, 13. januarja 1963 6.00—8.00 Do^^o jutro! — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in dnevni koledar. 6.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00— 7.15 Napoved časa. poročila, preeled ti- ska, vremenska napoved, objava dnev- nega sporeda, radijski koledar in prire- ditve dneva. 7.40—7.45 Pogovor s po- slušalci. 8.00 .Mladinska radijska igra. 8.40 Petnaist minut z radijskim otroškim pevskim zborom. 8.55 Glasbena medigra. 9.00 Poročila. 9.05 .lutranii simfonični spored. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 IV. ZABAVNO GLASFENA MATINEIA. 11.30 Nedeljska repoitaža. 11.50 Lepe melodije. 12.00 Poročila 12.05 Naši po- slušalci čestitaio in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.30 Za našo vas. 14.00 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitaio in pozdravliaio — 11. l.i.OO Napoved ča- sa, poročila in vremenska napoved. 15.15 Zabavni zvoki. li.30 Pol ure s sloven- skimi f.pernemi pevci. IR.OO Humoreska teea tedna. 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami. 17 00 Poročila. 17.05 Hammond orgle. 17.15 Radijska iera. 18 09 Prva violinska sonata Edvar- da Griega. 18.30 Snortna nedelia. 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Fadiiski dnevnik 20.00 Izberite svoio melodijo 21.00 Njihovi rokopisi — 4. oddaja. 22 00 Napoved časa. porc>čila. vremenska napoved i" pregled sporeda za . SUiSdiUi (Ub. 22.15 skupni procram JR|. — studio Ljubljana. 23.00 Poročila. 23.05 Zaplešimo v novi teden. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Ponedeljek, 14. januarja 1963 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevnij koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimas prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Kadilska kmečka univerza. 12.15 Rado Simoniti je napisal, priredil in dirigiral pesmi o morju in iz dalma- tinske obale. 12.30 V paviljonu zabavne glasbe. 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved, prireditve dneva in ob- java dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Spored nriljub- lienih arij. 14.00 Poročila. 17.00 Poro- čila. 17.05 Obdobja slovenskega samo- speva. 17.45 Orkester Percv" Faith in Michel Legrand. 18.00 Poročila — ak- tualnosti doma in v svetu. Ig.10 Operet- ni zvoki z našimi pevci. 18.30 Kvintet bratov Avsenik 18.45 Radijska univerza. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razgled- nice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00— 22.00 Skupni program IRT — studio Beo- grad. Simfonični koncert orkestra RTV Beograd iz cikla "Mladi, ki osvajajo svet» — vmes ob 20.4.=i—21 oo Kulturni globus. 22.00 Napoved časa. poročila. vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. Torek. 15. jamiarja 1963 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan elas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Radijska kmečka univerza. 12.15 Slovenske narodne v raznih izved- bah. 12.30 Lepe melodije. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13.30 Enrique Granados in Atonin Dvorak. 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Iz zlatih dni zborovske glasbe — 2. oddaia. 18.45 S kniižnega trga. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Tri sklad- be za klavir Emmanuela Chabriera. 20.15 Radijska igra. 21.00 Nekai zabavne glasbe. 21.15 Stanojlo Rojičič: III. kon- cert za violino in orkester. 21.35 Naš nočni kaleidoskop. 22.00 Napcved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. Sreda. 16. januarja 1963 5.00—8.00 Dobro jutro' (pisan glas- beni sporedi — vm»s ob 5.05—5.10 Po- ročila 10 dnevni koledar. 6.00—6.10 poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar, 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Radijska kmečka univerza. 12.15 Trio Rudija Bardorferja. 12.30 Or- fejeva pot v podzemlje. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za zabavo igrajo veliki zabavni orkestri. 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Govorica glasbenih instrumentov. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Četrt ure z godali v ritmu. 18.25 Vlado Golob: Slovenske narodne in ponarodele pesmi za solo. zbor in or- kester. 18.45 Liudski parlament. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Eno nro z zabavno glasbo. 21 00—22.31 Skupni program IRT — studio Ljubljana Matija Bravničar: Hlapec lernei — vmes ob 22.00—22.15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved m pregled sporeda za naslednji dan. Četrtek, 17. januarja 1963 5.00—8.00 Dobro jutro' (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5 05—5.10 Po- ročila in dnevm koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila pregled tiska, vre- menska naiwed in obvestila. 7,no—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Raaiiska kmečka univerz.^. 12.15 Poje Slovenski oktet 12.30 Majhna prodajalna plošč. 13.30 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Di- vertimento in concertino. 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Glasbena križanka št. 7. 18.00 Poročila — aktualnosti do- ma in v svetu. 18.10 Veliki zabavni or- Kestri tega tedna. 18.45 Kulturna kro- nika. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene raz- glednice. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.45 Zabavna glasba na šestih strunah. 21.00 Večer umetniške besede — Lojze Rozman. 21.40 Bohuslav Martinu: Sira- fonietta »La lolla«. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. Petek, 18. januarja 1963 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6 00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska« vre- menska napovea in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. S.OO Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Franz Lehar: Vesela vdova. 12.30 In- termezzo z Ravelors 12,45 Pevec in kom- ponist Matija Cerar. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Od severno-ameriških prerij do madžarske puszte. 14.00 Poročila 17.00 Poročila. 17.05 Trne veliki moistfi baroka. 18 00 foiočua — aktualnosti dom la v »ve- tu. 18.10 V narodnem in domačem tono. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.00 Obve- stila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Ko se oglasi tisoč piščali hammond orgel. 20.15 Te- denski zunanje politični pregled. 20.30 Obrazi m značaji v samospevih Mfodesta Musorgskega. 21.00 Majhni zabavni an- sambli v plesnem ritmu. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pre- gled sporeda za naslednji dan. Sobota. 19. januarja 1963 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Kvintet in trio bratov Petrič iz Maribora. 12.30 S police za nove posnetke iz slo- venske glasbe. 13.00 Napoved časa. po- ročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Nekai ritmov za razvedrilo 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Gremo v kino 17.50 Lahka glasba z orkestrom Mantovani. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Biseri iz WagnerjeTih »Vibelungov- čila. vremenska napoved in pregled spo- reda za naslednji dan. 22.15 Oddaia za naše izselience 23,0*^ Poročila 23.05 Sobotni r>ip« ""4 00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.