Murska Sobota, 12. september 1991 • Leto XLIII • Št. 36 • Cena 30 din JANEZ Vestnikov intervjuvanec na 7. strani JANŠA V soboto pa skupaj z ministrskima kolegoma Igorjem Bavčarjem in Jelkom Kacinom na ustanovitvi občinskega odbora SDZ. Ob 14.00 bodo v središču mesta odgovarjali na vprašanja novinarjev in vseh, ki jih želijo kaj vprašati. F°TOGRAHJA: NATAŠA JUHNOV TROMEJA Kako hitro se stvari spreminjajo! Še do včeraj je bil tako rekoč božji greh priti v obmejni pas z Avstrijo ali Madžarsko, ki so ga dokaj budno varovali graničarji Jugoslovanske 4judske< armade. Nikoli nisi vedel, izza katerega grma se bo zaslišal gromki glas: »Stoj, pokažite dozvolu!« Ce kdo ne bi ubogal, kdo ve, ali ne bi nanj tudi streljali. Niti ljudje, ki živijo v krajih tik ob meji, niso šli na svoje domove brezbrižno. Tudi na madžarski strani je bil podoben oziroma do lani še precej strožji obmejni vojaški režim. Če si hotel, denimo, iz Monoštra v Ritkarovce, te je vojska ustavila najmanj trikrat in te zasliševala, kam si namenjen, kako dolgo boš tam in zakaj. Potem je nenadoma tako imenovana železna zavesa ob meji z Avstrijo in nekoč tudi s Slovenijo izginila in ljudje tega še danes skoraj ne morejo verjeti. In tudi prebivalci iz obmejnih krajev na Goričkem najbrž še ne dojemajo, da ob meji ni nobenega vojaka več. Kot da bi slutili, da bodo s tem naredili tudi veliko uslugo vsem, ki so se to nedeljo napotili na tradicionalno 3. srečanje ob tromeji, kije bilo tokrat v avstrijskem kraju Tauka, ki meji na Matjaševce na naši strani in je kakšen kilometer oddaljen od tromejnika pri Trtkovi. Porabci so lahko prišli na to srečanje čez mejno črto pri Dolnjem Seniku, in to brez posebnih formalnosti, o čemer v minulih letih niti sanjati niso mogli. Domačini iz Matjaševec, Trtko-ve, Martinja in drugih krajev pa so lahko ubrali eno od bližnjic, ki jim je najbolj ustrezala. Kako sproščeno in svobodno so ubirali korake! Državne meje kot da sploh ne bi bilo, čeprav so jo večkrat prestopali; kdaj pa kdaj je naneslo, da so bili z eno nogo v Sloveniji, z drugo pa v Avstriji. Ali ni to nekaj svojevrstnega? Naj le ostane tako tudi vnaprej. To je bila želja vseh, ki so se zbrali na tradicionalnem obmejnem srečanju treh dežel. Jože GRAJ ?e,,tu V s*ovenskem parla-^‘»ganih ai Vehka ra*P™a 0 Ji nr as,n'nskih zakonih. ali t»i„ °8' zakonodajalca ki ag°vorov, dopolnil, J’ 'z Poli?"hajaj0 iz g°sP°dar-’vstva^^enih s‘rank, iz vrst ovenske ekonomske Uš ki v , ?° ie" da je to vpra-SIa dneh pretresa sle-'S^venca, za vlado samo »h nopolkPOn,ena’ dogodek pa dejanje, katerega * 54na razmerje sil v 5n”>. Pravzaprav že lahko »k *Mlo ??’ da tako enosta-Qda>, ki 55™"* nove S OvPPski •' v .temelju spremi-N Jutri, za vlado samo RAZUM! politično dejanje, izpolnjevanje obljub izpred dobrega leta dni, ne glede na to, kaj prinašajo oziroma puščajo za seboj, je za mnoge Slovence to revolucionarno dejanje veliko pomembnejše. Pretresljivo namreč posega v naše življenje. Če je parlamentarna demokracija, za katero smo se opredelili, po kateri naj bi se ravnalo naše življenje, in ki jo na veliko prodajamo tudi v svet, ko se borimo za mednarodno priznanje, enkrat že padla na izpitu, verjamemo, da drugič ne bo. Prvič je padla na izpitu, ko je sploh pustila, da se je tak predlog, ki mu mnogi očitajo nestrokovnost in nenamembnost, znašel v parlamentu. Protesti gospodarstvenikov, ekonomistov, zbornice in mnogih drugih so bili klici žejnih v puščavi, protestni shodi delavcev velikih, uspešnih sistemov ali predelovalne industrije pa pisane predstave brez učinka. Popravni izpiti niso sramotno dejanje, prej pogumno, ko z željo po boljšem in uspešnejšem popravljaš slabo in neuspešno. Slovenska parlamentarna demokracija je torej drugič na preskusu. Ali bo zmagala politika ali zdrav razum, je odvisno samo od poslancev, ki smo jim zaupali našo prihodnost. Dodali bi samo to, da lastninskih zakonov ne sprejemamo za druge, temveč zase in potomce v novem tisočletju. Renata Ficko MURSKI VAL IN VESTNIK da se vas bo slišalo in videlo Vrstni red držav, ki bodo priznale Slovenijo? Oba prvaka avstrijske ljudske stranke, Erhard Busek in Alois Mock, sta tisti dan, ko naj bi avstrijska vlada priznala Slovenijo, vsaj po ogibanjih naših in avstrijskih medijev sodeč, že navsezgodaj zjutraj obdelovala kanclerja Vranitzkega. Vendar se Vranitzky, ki je sočasno tudi predsednik socialistične stranke, ni dal prepričati: Avstrija v priznavanju Slovenije ne bo solirala, je rekel. Ob čemer se zunanji minister Mock ni predal, ampak je telefoniral naokrog, celo z doma, iz svojega stanovanja, kakor poročajo dobro obveščeni krogi. Do preteklega petka so potem na njegov ministrski naslov prišli odgovori naslednjih držav: Argentine, Avstralije, Danske, Kanade in Islanda. Vse te države naj bi pokazale pripravljenost za priznanje. DAN Potrošnikovih RADGONSKI MOSTOVI 40 let S^EDA, 18. SEPTEMBRA 1991 O(| In Ro , ’ d° ’3- “re AKCIJSKA PRODAJA BLAGA °varniških cenah Ob ti uri VOL NA ŽARU PriJ5' d° 16-30 POSKUŠNJA JEDI IN PIJAČ nan'h slovenskih podjetij O(j 1-y '■ GRADITELJI POZOR! 4» ORSDIS d o o. Novo selo Rok, R. Končara 18 — Čakovec, tel.: (042) 811 685, podjetje za proizvodnjo in prodajo: • stropni nosilci • stropna polnila • in ostali gradbeni material Delovni čas od 7. do 16. ure. • zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno na strani 6 vestnikov koledar 12. september, Četrtek, MAKS 13. september, petek, LIPE september, sobota, RAST- September 15. september, nedelja, MELI- TA 16 septembra bo dan dolg 16. september, ponedeljek, n „r in 12 minut LJUDMILA 12 “ t»mhrn ho 1 una v ,7’ seP‘ember, torek, LAM- IS. septembra do Mina r BERT znamenju prvega krajca. is. september, sreda, DIJANA Ob koncu tedna bo v glavnem suho in toplo. Pregovora Če se na Marije sedem žalosti (15. september) na polju dela, se letina žalostno drži. Jesen je čas, ki pride darove dajat. * JI VREME aktualno po svetu IZ SOMBOTELA PIŠE Fero Nagy, eden najbolj znanih madžarskih rokerjev, je dejal: »Upam, da je sedanja madžarska vlada zadnja komunistična oblast pri nas.« Sedanjo madžarsko vlado se ne da z ničimer bolj užaliti kot z bojševizmom. Že meji na bolestnost, kako sovraži vse, kar je bilo v povezavi s prejšnjim režimom. Po neuspelem državnem udaru v SZ pa se vsa zakompleksiranost celo še stopnjuje. Slišali so se glasovi, da je tudi na Madžarskem treba prepovedati delovanje sicer legalne komunistične partije. Resnici na ljubo je potrebno dodati, da je k temu prispeval tudi predsednik madžarskih komunistov Gyula Thiirmer, ki je za časa moskovskega prevrata — edini človek na Madžarskem — tudi javno podprl Janajeva in njegove. Kljub »žalitvam«, ki jih je izrekel znani roker, utegne njegova domislica celo držati. Kljub kar fizičnemu odporu v zvezi z vsem v preteklih desetletjih, postaja način vodenja čedalje bolj podoben tistemu, Slabševizem? ki je po svoje res bil zoprn (težnja po centralizaciji, maščevanju, političnem ekskluzivizmu, po enopartijski državi, bolestna občutljivost na vsako kritiko, ohola prepričanost o nezmotljivosti in vsemogočnosti najmočnejše stranke na oblasti MDF itd.). Skratka, lastnosti, ki so sijih sposodili od tistega sistema, ki ga navzven tako sovražijo. Ali pa jim je to kar prirojeno? Saj so štirideset let tudi sami živeli v prejšnji poli-tiči dobi. Nekateri, ki so sedaj na najvišjih položajih, celo izredno dobro. Sam ministrski predsednik je npr. kot ravna-'elj Muzeja za zgodovino ; Iravstva sodil v partijske vr-Na svojem položaju je bil tko le s privolitvijo komuni-.tične stranke. Večini ljudi na Madžarskem (niti normalnim prejšnjim komunistom) ni žal. da je konec boljševiške ere. Veliko jih je bilo tudi, ki so konkretno s svojimi glasovi ali moralno podpirali MDF. Ravno zato, ker jim je bilo dovolj paternalizma v preteklosti jn so pričakovali nekaj boljšega. Po volitvah je premier obljubljal, da bodo že čez sto dni Madžari videli, da se je splačalo. Od takrat je minilo že velikokrat po sto dni in večina Madžarov vidi, da ne bo nič iz obljubljene dežele. To vidi tudi vladajoča elita. Zato pa postaja vse bolj arogantna in agresivna. Ker pravih gospodarskih rezultatov ni, pa tudi propadli ruski puč jim je prišel prav, se z vso zagrizenostjo vračajo v preteklost. Najprej (po letu in pol vladavine) je treba obračunati z vsemi, ki so sodelovali s prejšnjim režimom (v delovno dobo naj se ne bi štela niti leta, ko je bil poklicni sindikalni funkcionar). Vlada ni zadovoljna (?) niti s predsednikom R Madžarske Arpadom Gdnczem. Očitajo mu, da s svojim nadstrankarskim odnosom — zaradi tega je najbolj popularen politik v državi! — moti, da bi vlada lahko v določenih stvareh »učinkovito« ukrepala. Še več, obračunali da bodo tudi s tistimi, ki so v preteklem letu in pol ovirali razvoj prave demokracije. Menda ne bo malo ne teh ne onih. Š kom pa bodo potem naredili to svojo demokracijo ? Franček Mukič VELIKA PRIČAKOVANJA — Udeleženci mirovne konference o Jugoslaviji, zbrani v starodavni mirovni palači v Haagu, kjer je sicer sedež mednarodnega sodišča OZN. BO KONČNO ZMAGAL RAZUM? V soboto je bil v Haagu uradni del mirovne konference o Jugoslaviji. Evropa je dobri dve uri poslušala jugoslovanske politične voditelje in iz njihovih govorov verjetno razbrala, kako zapleten je jugoslovanski problem. Sprejeta deklaracija, ki seveda ne izraža popolne polarizacije stališč jugoslovanskih politikov do rešitve krize, vsebuje zagotovilo Jugoslavije, da bo nadaljevanje mirovne konference potekalo v mirnem ozračju in da bodo vse strani dosledno spoštovale premirje. Konferenco je začel nizozemski premier Lubbers, za njim pa je kot prvi spregovoril nizozemski zunanji minister van den Bro-ek, ki se je zlasti kot predsedujoči Evropske skupnosti še najbolj odločilno posvečal jugoslovanski krizi. Kot pobudnik konference je dejal, da so se zbrali zato, da bi dali priložnost razumu. Opozoril je na nevarnost državljanske vojne v Jugoslaviji, ki bi ogrozila Evropo v celoti. Zatem pa so spregovorili predsedniki jugoslovanskih republik ter Markovič v imenu zisa in Mesič v imenu zveznega predsedstva. Na mirovni konferenci v Haagu je bila brez razprave sprejeta deklaracija, v kateri med drugim piše: »Želimo najti mirno rešitev krize, ki bi temeljila na vseh načelih in opredelitvah procesa KVSE-ja. Odločeni smo, da nikoli ne bomo priznali spremembe katere koli meje, če do te spremembe ne bo prišlo na miren način in sporazumno. Znova ponavljamo našo opredelitev iz Pariške listine o novi Evropi, da skušamo graditi, utrjevati in krepiti demokracijo kot edini sistem vladavine za vse nas. Soglasno izražamo voljo, storiti ^se, kar je v naši moči, da se bo konferenca o Jugoslaviji nadaljevala v mirnem okolju, za kar je pogoj takojšnja prekinitev ognja ob nadzoru opazovalcev, ker le^takšna prekinitev lahko prispeva k uspešnemu izidu konference.« Predsednik konference o Jugoslaviji lord Carrington pa je predlagal, da se »delovni del konference« nadaljuje v Beogradu. Kaže pa, da niti posvetna niti božja oblast nimata moči ustaviti agresije na Hrvaškem. Vsi si seveda prizadevajo, vsi pozivajo k ustavitvi bojev, vendar granate še kar naprej padajo. Evropa ne bo trpela nasilja »Za evropskim mirovnim prizadevanjem stoje vse države KVSE-ja. Kdor misli, da lahko zdaj še vedno stavi na nasilje, mora računati z odločnim odgovorom vseh Evropejcev. To velja tudi za Zvezno republiko Nemčijo,« poudarja zvezni kancler Genscher. »Ce dialog in miroljubno sožitje nista več mogoča, potem se za nas postavlja v ospredje pravica do samodoločbe in je odprto vprašanje mednarodnopravnega priznanja tistih republik, ki nočejo biti več del Jugoslavije. Mednarodna skupnost si bo še nadalje prizadevala za mirno rešitev na podlagi dokumentov KVSE-ja in posebej pariške listine za novo Evropo. Na začetku pa mora stati dosledno spoštovanje ustavitve ognja.« Zvezna vlada bo ukrenila vse — navaja Genscher — kar je v njeni moči, da bi imeli vsi jugoslovanski narodi, ki so z nami povezani v prijateljstvu, možnosti za takšno prihodnost, ki bi bila boljša od trpljenja sedanjosti. Srbija po svoje Ne srbska vlada ne nihče v republiki ni sprejel deklaracije ES v celoti. Sprejeli so le cilje in instrumente deklaracije, niso pa in nikoli ne bi sprejeli tistega dela, kjer so zapisane obtožbe proti srbskemu narodu na Hrvaškem in JLA. To je izjavil podpredsednik srbske vlade dr. Budimir Košutič. HRVAŠKI STALINGRAD Vukovarski plastični kirurg dr. Dimitrije Panfilov, potomec prvih ruskih emigrantov po oktobrski revoluciji, mi je pred začetkom srbske vstaje na Hrvaškem takole opisal svoje obdonavsko mesto: »Za nič na svetu ga ne bi zamenjal. V Vukovarju imam vse — od morja (Donava), vinogradov (okolica Iloka), kulturnozgodovinskih spomenikov (vukovarski grad, slavonska arhitektura itd.) do dobrih, veselih in po srcu bogatih ljudi.« Zares ne vem, na kateri strani vojne se je znašel moj prijatelj Dimitrije, kaj je v zadnjih mesecih počel, kakšna je bila usoda njegove družine in kaj je od njegove vile, ki si jo je zgradil po nekajletnem zdomstvu v Nemčiji, še ostalo. Prav v vukovarski občini, kjer je do začetka vojne deloval najboljši kmetijski kombinat na Hrvaškem in znani potomec češke Bate, obutvena industrija Borovo, so se v hrvša-ki vojni zgodili najbolj gnusni zločini. V prvem središču srbskih upornikov, v Borovem selu, je sosed ubil soseda, ki sta si bila pred vojno največja prijatelja. Pravzaprav ga je razkosal. Po krvavem/ aprilu, prvem pokolu hrvaških policistov, v Borovem selu, ko so se v vzhodni Slavoniji pojavili’ prvi brezdomci, begunci in izgnanci, sem se naslišal toliko krvavih, neverjetnih in seveda pošastnih zgodb, da bi jih bilo težko našteti na več straneh časopisa, kaj šele opisati. Dosti posamičnih zločinov nikoli ne bo dostopno javnosti, kvečjemu se bodo z njimi ukvarjali psihiatri, patologi in drugi podobni strokovnjaki na fakultetah, posebej z zločini v Dalju, kjer je menda pod četniškim nožem končalo 300 Hrvatov. Ker sem zares dokaj dobro poznal razmere v vukovarski občini, sem v najbolj krvavih dneh hrvaške vojne prešteval ure in dneve, kdaj bo padel Vukovar. Po lanskih volitvah so vukovarsko vlado resda vodili Hrvati, toda v parlamentu so glavno besedo imeli Srbi prek bivše komunistične stranke, Račanovih reformatorjev, ki pa so po začetku V žarišču dogodkov vstaje kninskih Srbov zamenjali barve z znano Srbsko demokratsko stranko, ki je tako ali drugače Hrvaški prinesla največ gorja. Kljub temu pa Vukovar ni klonil, saj so prav pri njegovi obrambi jugovojski in srbskim teroristom izbili zobe: pred Vukovarjem je padlo najmanj 600 teroristov in srbskih rezervistov v uniformah zvezne armade, na hrvaški strani pa so našteli 15 žrtev med oboroženimi silami in civilisti. Sele v teh dneh bo mogoče dognati primer Vukovarja, ki ga že nekaj dni na Hrvaškem imenujejo hrvaški Stalingrad, po nekdanjem Caricinu in sedanjem Volgogradu, kjer so v znani bitki na Volgi Nemci v 2. svetovni vojni doživeli odločilen poraz, ko so se 2. februarja 1943 obkoljeni nemški vojaki pod vodstvom von Paulusa brezpogojno predali. Tudi Vukovar je podobno kot Stalingrad skoraj do polovice v ruševinah, hrvaške obrambne sile pa v glavnem tolčejo po agresorju z njegovim orožjem, ki so ga zajeli, s topovi in tanki. In nikjer drugje na Hrvaškem ni tako kot v Vukovarju med njegovimi branilci toliko Srbov in pripadnikov drugih narodov, ki so pobegnili iz vukovarske vojašnice in s praktičnimi in drugimi nasveti odločilno pomagali hrvaški obrambi, ki je bila na začetku bitk brez ustreznega orožja. In morda bo prav v Vukovarju po vojni kot edinem kraju v vzhodni Slavoniji življenje med Hrvati in Srbi takšno, kot je bilo ob idilični predstavi vukovarskega plastičnega kirurga dr. Dimitrija Panfilova, ki sem jo uvodoma omenil. PETER POTOČNIK Jelcin verjame Gorbačovu d Tako je na izrednem zasedanju ljudskih poslancev drugim dejal predsednik Ruske federacije in hkrati osvr predsednikovo dosedanjo politiko. Mihail Gorbačov m Jelcin sta po preprečenem državnem udaru začela tesn0Lti. lovati, pri čemer se krepi tudi njuna opredelitev za detno čne reforme. Voditelj Rusije pa je namenil ostre kritike n čun dosedanje Gorbačovove politike, češ da je z izbiro s lavcev pripomogel k prevratu. Na obtožbe, da si prigrabiti oblast namesto centralnih organov, pa je. . Cbo govoril, da bo enakopravna z drugimi republikami m varovala interese ruskega naroda tudi zunaj svojih meJa' Sovjetski predsednik Gorbačov pa je pred slanci 5. izrednega kongresa ZSSR zavrnil kritike, da n posebna izjava o ustanovitvi prehodnih državnih struk meni protinarodno izjavo ali nemara celo nov »Pj01111^ jo-prevrat«. Prihodnji dogovor o zvezi suverenih držav. pušča bodisi federativne, konfederativne ali asociativn ke povezav med prejšnjimi subjekti ZSSR, omogoča vseh drugih zapletenih gospodarskih, političnih, socia nacionalnih problemov. Razdružitev do konca leta? Komisija predsedstva Jugoslavije za pripravo predlog«1 čnega sporazuma o prihodnosti v jugoslovanski skupnost' J e > kovala besedilo dokumenta in ga poslala predsedstvu SFRJ• pr. ja, v kateri so Vasil Tupurkovski (kot predsednik) ter dr-isj. novšek in dr. Borisav Jovič, je izhajala iz dejstva, da je Askipi' stem Jugoslavije v krizi ter da se je začelo reševanje z enost .. sklepi in uporabo sile. Zato se je izrekla za demokratično odnosov v jugoslovanski skupnosti ob spoštovanju pravic do tve, nesprejemljivost kakršnega koli nasilnega spreminjam* vonjih in zunanjih meja, spoštovanje demokratično izražene v j^j, kega jugoslovanskega naroda in republike ter za zakonito® čevanja političnega sporazuma. Glede na doslej izražene interese Slovenije in Hrvaške 1* tudi Makedonije, da hočejo ustanoviti samostojne in ds ve, ter Srbije in Črne gore ter srbskega naroda zunaj Srbift čejo živeti v skupni državi — Bosna in Hercegovina s*al,“'o sk< izoblikovala — naj bi se Jugoslavija preoblikovala v zve? jeracij0 nost tistih republik, ki so se opredelile za demokratično K ter v samostojne in suverene države. Ustavni zakon naj bi « do 31. oktobra, zakon o razmejitvi pa do 31. decembra le 1'^1^ ženci sporazuma naj bi bili Skupščina in Predsedstvo Jugo®' predsedniki republik in republiških skupščin. M Samostojna ■n suverena Makedonija Tako so se odločili na nedeljskem referendumu o prihodnjem statusu te republike, kjer so volil-ci imeli priložnost dati svoj glas za suvereno in samostojno državo Makedonijo, ki bo imela pravico, da vstopi v prihodnjo zvezo suverenih držav Jugoslavije. Po ne še popolnih podatkih je v delih z večinskim makedonskim prebivalstvom glasovalo za samostojnost več kot 90 odstotkov volilnih upravičencev, v predelih z večinskim albanskim prebivalstvom pa tudi več kot 50 odstotkov. Sovraštvo tudi v BiH Vse več znamenj kaže, da se sovraštvo in morija širita tudi v Bosno in Hercegovino. Najbolj napeto je bilo v občini Bratunac, kjer živijo v glavnem Muslimani, srbska vas Kravice pa je bila obkoljena. V tej vasi sta bila po provokacijah in medsebojnem obstreljevnaju ubita dva Muslimana, dva pa sta bila ranjena. Incident se je začel že prej, ko so pripadnikom tuzlanskega korpusa onemogočili prevzem evidence nabornikov. Kasneje se je izkazalo, da je to organizirala Stranka demokratične akcije. JUGOSLOVANSKI PREBLISKI Predsedstva SFRJ ni! Skupščine SFRJ ni! Namesto nje deluje parapolitični organ, ki ohranja predsedstvo. Stare Jugoslavije potemtakem ni več. umrla je. Zato moramo varovati otroka — tretjo Jugoslavijo. Nedjelja, Zagreb Resnica o JLA, njeni sedanji vlogi in humani nalogi ščititi vse ogrožene v SFRJ, čedalje bolj prodira v svet. Ko jo bodo sprejeli vsi. to pa je neizogibno, bo konec tudi satanizacije armade. Politika, Beograd Nujno bi kazalo opozoriti vodstva vseh republik, ne glede na to, kako bodo ravnala, naj prav tako odpokličejo svoje državljane v tej armadi, ker jim Hrvaška ne more več jamčiti za varnost, če delujejo v formacijah, ki napadajo Hrvaško. Slobodna Dalmacija, Split globus • ost DUNAJ - PdP.^SIoV^’ strijske vlade, da prizna ^a-in Hrvaško, velja, če b' ve, ki bi se odločile za spotWr pen korak, politično 1 sko pomembne članic BONN - Nemški nister Genscher je sp J zag°’ cijo hrvaških mater in J storil vil, da bo nemška r ^ed11 vse, da bi skrbela za rodi Jugoslavije. ,e VARŠAVA -nadaljuje politična,kr jna P° od sejma zahtevala iz blastila in spremne bi Upravljanje z dekre... v. lo do oktobrskih vo .|j RIM - Italija vprašanja o spreminj ,0 jo meje z Jugoslavijo, |eta I’ a Osimski sporazum . zan To je izjavil itaIiJ?"S minister De Micheli ■ ^je KIJEV - Poleg Pr^j val osamosvojitvenih £ ne* ril v skoraj vse ne, Vpr nje sovjetske fedc^raji«9, nje je, kaj bo storila katere se želi, odcep a, Tnrškeih11 U5n<> ANKARA - Tu* sedniku Turgutu Oza' pred»s . majejo tla pod noga • o volitve, napovedane ber, so opogumile ga stranke, ki mu grozjJ do spravile z oblasti- r 'Ig BUENOS AIRES sklejl gentina in BrazihJ ob/C sporazum, s katc^^^vaj*1 (jo-jo, da ne bodo P °‘ ^1% skladiščile kemičneg .6in o loškega orožja na ‘ju- iki AKRA -uvrščenih držav, -banM|ilO in 20 stalnih 80St%ane v glavnem me®tUXenCe S Je 10. ministrske koni co pičenih. Posebno I vzbudil nastop Bu cpgJ- ( ja o oceni razmer v ATENE - N. v Grčiji je bil Rupnri«f minister dr. vorje bil o medn _iirOviH nju Slovenije m renči o SFRJ. VESTNIK, 12 Simn 2 aktualno V Pomurju okoli dvesto beguncev tiest J ,lz hrvaških vasi in Mijo«e -®em s kriznih žarišč tli pa .^Jjh domov v neznano tedn0 ri’ kjer vedo, da imajo kancev Prta Vrata Prijateljev, ®»veni;nla sor°dnikov, tudi v 1° m Pomurje. Pribežali P°murske občine je že daj kar dosti družin, ki se-Pazno med nami dokaj neo-tnancih J So ve$noma pri svojih DriL SOrodnikih in prijate-skih Or„„ve pa.?hirajo na občin-h. 8 nizacijah Rdečega kri- St ■ sPtemin?. prijavljenih se seveda s« na Ja lz hneva v dan. Tako iueli »boškem Rdečem križu “seb, štiri a -■ Prijavljenih 122 ®°diav;i ,ž'ne pa so se že tu-vmiif’ xahko pa, da se bodo kovali „' ’e ’sb dan pa so pri-^Povedar Ve Prijave, ki so jih že Silil Rdeč' rP° telefonu. Pribe-Smi ' knž pomaga z nakazale nakup hrane, iz Lju-^doh;rS2 Vs' občinski Rdeči »te hrand°P'S’ da Pripravljajo 0 delii; k lz rezerv’ ki iih bo-SRdeč8^n?em- Na °bčin-, tud; ern.križu v Murski So-^P0no^IJO’ da ne bi bil od-0 PtizadJ poziv vsem, ki lah-» °aiisn 'm kakorkoli poma-e,ri P°d streho ti- "tVojih se Prišli, pa tu nima-v Jltl znancev. Njenih; S° ‘meli v Petek 56 plo Vsav !r u8°tavUajo, da se Pomagajo ?do vse d 1 ,n!cami za hrano in k khljenPOt eb dokler ne dobijo ,Mebno P°™oči iz Ljubljane, i Tudi Dn P°treb’ «:?vlem J njih so ubežniki v A Me? n sorodnikih in znan-ega križa J'im vi, V j |, . čenter za socialno i?5eie J torneru imajo prijali’ je nr'k°Se^e’ ^ePrav meni-M^ Pnbežalo od 30 do 50 J ^tudi S° ze tudi pozvali, da s!Mujp- POmoči trenutno ne 8l?e°gIasilPrijavij'°' Štirim’ ki 'tlaka P" njih, so poma-, Vq nrcarni za prehrano. križu*''Radgoni so na Rde-vkr4*’ 14 ?rijav'jene štiri druži- Dva otr°ka sta obl'Punta n novno š°l°, dvema ti- ’k. p?? s° pomagali tudi z , ^eznikom pa poma-dobi|;Z!Vllsk'm' izdelki, ki Vvojni k0t P°moč Prizade- mh- Nj ŽREBA-ir TOMBO-mura Vrska sobota 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 °10060 009251 003859 003443 012413 13347 19139 007305 018603 019639 007163 018163 005535 012015 013891 000135 017700 005325 007604 014190 019476 013527 013855 008812 000640 003164 019189 016407 009720 000170 016428 SREČANJE OB TROMEJI Kdor je prišel minulo nedeljo na 3. srečanje ob tromeji v vas Tauka, ki je najbližji avstrijski kraj ob stičišču meja Slovenije, Avstrije in Madžarske (pri nas je to Trtkova, v Republiki Madžarski pa Gornji Senik), je bil najbrž prijetno presenečen nad gosto-Ijubljem letošnjih prirediteljev ter nad spodbudnimi besedami županov treh obmejnih občin in drugih gostov. Vsi so si bili enotni, da taka srečanja zbližujejo ljudi na tem koncu Evrope in prispevajo k njihovemu medsebojnemu zaupanju, prijateljstvu ... »To srečanje je tudi korak za nadaljnje demokratične procese v Evropi pri osvobajanju narodov, ki naj bi tudi pomagalo, da meje, ki so bile začrtane pred 70 leti, ne bi čutili kot ovire,« je poudaril Župan okraja Ženavci (Jennersdorf) Toni Briickner. »Na srečanju smo se zbrali predvsem zato, da bi razvijali in okrepili medsebojno prijateljstvo ter si vsi skupaj prizadevali za mir,« je začel svoje pozdravne besede župan Monoštra (Szent-gottharda) Karoly Bauer. »Tudi v prihodnje želimo dati z naše slovenske strani velik poudarek dobrososedskim odnosom in razumevanju s sosedi. Vedno imamo pred seboj pesem našega velikega pesnika Franceta Prešerna, ki je v Zdravljici, katero si Trije župani treh sosednjih dežel so povedali za govorniškim odrom, da mora meja še bolj zbliževati ljudi. (Fotografija Albert Abraham). m. -------------------------------------------- O novi ustavi in gospodarstvu Namesto v Ljubljani so se republiški poslanci, ki so člani komisije za narodnosti slovenske skupščine, tokrat sestali v Lendavi. V pogovoru o problemih, ki težijo madžarsko manjšino, so največ časa namenili novi ustavi in gospodarskem položaju krajev na narodnostno mešanem območju. Leto dni po tem, ko je bil v javni razpravi prvi predlog nove ustave, je ta tema spet prišla na dnevni red. Obe avtohtoni narodnosti v Sloveniji, madžarska in italijanska, vztrajata, da jima tudi nova ustava zagotovi vse tiste pravice, ki so bile zapisane že doslej. O posebnih pravicah zdaj govori 68. člen. Predstavniki obeh manjšin pravijo, da se upošteva predlog, ki je nastal v njunih vrstah. Upoštevati pa je potrebno tudi specifičnosti obeh narodnosti. Ena teh je tudi v šolstvu, saj imamo v Pomurju na narodnostno mešanem območju dvojezične šole. Več kot tridesetletna tradicija te oblike izobraževanja kaže, da to ni idealna oblika, pa vendarle edina možna, saj je pripomogla k ohranjanju jezika in narodnostne identitete prekmurskih Madžarov. Beseda je tekla tudi o gospodarjenju. Vemo, da je položaj vse prej kot rožnat, saj je recimo v lendavski občini že skoraj 2 tisoč nezaposlenih. Negotove napovedi za prihodnost pa so za narodnost še bolj boleče, saj vodijo v asimilacijo. je slovenski narod izbral za svojo himno, zapisal, da ne vrag, le sosed bo mejak,« je ob koncu svojega pozdrava dejal predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer. Obiskovalci, bilo jih je več sto. so z zanimanjem prisluhnili tudi pihalnemu orkestru iz Ženavcev, narodnozabavnemu ansamblu iz Domanjševec in pevskemu zboru iz Monoštra ter spremljali nastop mladinske FS iz Čretnika Več proračunskega denarja Soboška vlada ocenila gospodarske razmere — Posledice vojne škode — 403 milijoni ne bodo dovolj E (Csorotneka). Jože GRAJ ŠTEFKA ŽOHAR iz Matjaše-vec: »Živim tik ob meji,z Avstrijo, kjer meje pravzaprav v zadnjem času skoraj ne čutimo več. Na takšnih srečanjih se medsebojno zaupanje še krepi in širimo si krog prijateljev. Zato rada grem na vsako srečanje.« MARIJA KORPIČ iz Monoštra: »Kot članica pevskega zbora sem se pripeljala sem z avtobusom čez mejni prehod v Raba-fiizesu, drugi pa so lahko prvič prestopili mejo pri Dolnjem Seniku. Železne zavese torej ni več. Počutimo se bolj svobodni. JOSEF WEBER iz okolice Že-navcev: »Nastopal sem v pihalnem orkestru in za to priložnost smo zaigrali tudi avstrijsko, madžarsko in novo slovensko himno. Bilo mi je zelo prijetno. Na srečanju pa smo slišali veliko spodbudnih besed.« V SLOVENSKI SKUPŠČINI STANOVANJA S POPUSTI V skupščinski dvorani naj bi bil (danes) sprejet tudi stanovanjski zakon, ki je vzbudil največ razprave zaradi novosti odkupa oziroma privatizacije stanovanj. Za vse, ki resno računajo na nakup stanovanja, povzemamo zakonske rešitve. Še vedno ostaja, da morajo lastniki stanovanja na zahtevo imetnika stanovanjske pravice stanovanje prodati. Uporabniki stanovanja bodo tako v dveh letih od sprejetja zakonodaje' lahko stanovanje kupili z določenim popustom. Če se odločijo za nakup stanovanja z obročnim odplačevanjem v 20 letih, zakon predvideva popust v višini 30 odstotkov vrednosti stanovanja in upošteva lastninski delež. Vendar bo moral kupec v 60 dneh od podpisa pogodbe lastniku plačati 15 odstotkov preostale pogodbene cene stanovanja, preostanek pa se razdeli na dobo 20 let, vendar morajo obroki ves čas odplačevanja ohraniti realno vrednost. Pri določitvi vrednosti stanovanja bodo uporabljali korigirano valorizirano vrednost, ki jo bo določil republiški upravni organ, razen v primerih, ko cenitev zahteva nekdanji, imetnik stanovanjske pravice. Stanovanje pa je mogoče kupi- ti z enkratnim zneskom, popust v tem primeru pa bi znašal 60 odstotkov ugotovljene vrednosti. Tretja možnost je odplačevanje v krajšem času od predvidenih dvajset let. Za vsako leto hitrejšega odplačila se pogodbena cena stanovanja zmanjša za odstotek in pol. Naprimer: predčasno odplačilo stanovanja v petnajstih letih znaša 22,5 odstotka pogodbene cene stanovanja, popust pa je lahko največ do 28,5 odstotka. Kupljenega stanovanja" pred odplačilom ne bo mogoče prodati niti ga drugače odtujiti. S tem naj bi onemogočili prepro- Da o polletnih rezultatih gospodarjenja v soboški občini, ki so že nekoliko odmaknjeni, ne kaže izgubljati preveč besed, je jasno pokazala tudi razprava na ponedeljkovi seji občinske vlade v Murski Soboti. Predsednik Ivan Obal in član soboškega izvršnega sveta Vlado Kerec, ki je v sekretariatu za družbeno načrtovanje odgovoren za pripravo obširnejšega gradiva za prihodnje zasedanje občinske skupščine, sta razpredla nekaj konkretnih zamisli in stališč, predvsem v zvezi z razmerami poslovanja podjetij po junijski vojni. Očitno je, da soboško gospodarstvo preživlja globoko krizo. To se najbolj kaže v storitvenih dejavnostih — turizmu in gradbeništvu. Značilno je zmanjšanje obsega industrijske proizvodnje za 6 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, naraščanje nelikvidnosti podjetij, stečaji, velika nezaposlenost, ki se približuje že 15 odstotkom, in izgube, ki so celo višje v družbenih dejavnostih, predvsem na račun Moravskih Toplic. Poleg tega se zaradi zmanjšanja obremenitve gospodarstva ne povečuje akumulacija, ampak se povečujejo osebni dohodki, ki so ujeli republiško raven, in druge oblike skupne porabe. Zaradi posledic junijske vojne so se dramatično poslabšali poslovni odnosi, zlasti še padec prodaje v drugih republikah, novih naložb pa skorajda ni. Ker se ne obvladujejo stroški financiranja, je soboška vlada sprejela priporočilo, po katerem naj bi v podjetjih zmanjšali zadolženost do kupcev. In ker je razmeroma veliko terjatev v drugih republikah, zlasti v Srbiji in na Hrvaškem, bi kazalo uveljaviti selektiven pristop. Povedano je bilo, da so v občini doslej poravnali dve tretjini vojne škode in da bi jo do konca leta v celoti. Ob vsem tem je spodbudno, da je za hitrejši razvoj demografsko ogroženih območij na voljo že več kot 45 projektov v skupni vrednosti nad 213 milijonov dinarjev, kar vliva vsaj nekaj optimizma. Podobno bi lahko rekli za javno porabo, kjer je z novo davčno zakonodajo dosežen pozitiven premik. Več denarja v občinski malhi je namreč zadoščalo za pokritje najnujnejših potreb porabnikov občinskega proračuna, zato ni bilo težav. Pred blokado pa so rešili tudi vse družbene dejavnosti, ki »živijo« od proračunskega denarja. V zadnjem obdobju pa se je precej povečal delež za zagotavljanje zdravstvenih in socialnih pomoči občanom, zato bo nujno sprejeti rebalans proračuna. Ob nadaljnji prevetritvi programov in 55-od-stotni porabi materialnih stroškov ob polletju bodo očitno potrebni več kot 403 milijoni dinarjev, kolikor so načrtovali za le-tos' Milan Jerše dajo stanovanj. mh Osnutek socialnega zakona Skupščinski delegati na današnjem zasedanju obravnavajo tudi predlog zakona o socialnem varstvu. Po tem ko smo pred časom lahko prebirali teze zakona, lahko za sedanji osnutek rečemo, da je bistveno drugačen od prej pripravljenih tez. Za teze so strokovni delavci menili, da so bile neprimerne, ker so bile povzete po nemškem vzoru, kar ni bilo mogoče enostavno pre- nesti v naše razmere, prav tako pa so zanemarjale nekatere dosedanje zelo dobre strokovne rešitve, mogoče celo boljše, kot so v Zahodni Evropi. Torej je tako sestavljen osnutek zakona, kot ga bodo dobili na mizo skupščinski delegati, po mnenju stroke dober, saj ohranja vse tisto, kar je bilo ze do sedaj dobrega in ni v nasprotju z novimi družbenimi odnosi ter dopolnjuje neprimerne in slabe rešitve dosedanje zakonodaje z novi- ' —■ And rejci ' ' Uspel referendum za samoprispevek Krajani Andrejec, ki spadajo v krajevno skupnost Martjanci^ referendumu odločali za sprejem novega krajevnegau'dosedanji samopri-bo petih let. S prvim decembrom letos namreč po eče d^emmjr v0/nih spevek, zato so razpisali novega. Referendum j -P . . bj|. osta)i upravičencev 105 glasovalo za, 48 ™letih zbrali 1,750.000 upravičeno odsotni. S samoprispevkom bod p tj Zbrana sred- dinarjev. Samoprispevek bo v denarju in d c _ (er ra. siva pa bodo namenili za gradnjo mrliške vežice, za aograune zna vzdrževalna dela. » mi, modernejšimi rešitvami iz razvitega sveta. Ce se spomnimo, so teze razdelile delo, ki ga opravljajo strokovni delavci na centrih za socialno delo na strokovno svetovalno -ter upravno z upravnimi postopki, ki naj jih ne bi več opravljali na centrih, ampak pri občinskih upravnih službah. Vendar je to delo povezano, skorajda nezdružljivo, saj tisti, ki pridejo po pomoč na centre, običajno potrebujejo svetovalno in konkretno pomoč, na primer denarno. Osnutek zakona torej ohranja sedanjo obliko dela ter smiselno povezanost svetovalnega dela z upravnim delom in postopki. K osnutku zakona pa bo še potrebno dodati tudi analizo, kaj pomenijo drugačni ali spremenjeni pogoji in cenzusi za pridobitev denarne pomoči. Ali se bo število oziroma krog upravičencev povečal ali skrčil? To je življenjsko vprašanje, predvsem za tiste, katerih življenje je močno odvisno od družbene pomoči. mh ZA KAJ IN KOGA SMO DELALI V MURI? Vroča, polna čustev in argumentov, je bila razprava o lastin-skem preoblikovanju podjetij, ki jo je sindikat Mure organiziral za svoje člane, za predstavnike delavskega sveta, vodstvo podjetja in poslance. Medse so povabili tudi Gregorja Mikliča, člana predsedstva svobodnih sindikatov. Delavci Mure predlog Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij v celoti zavračajo in zahtevajo, da se vrne v obliko osnutka, ki je bil popolnoma drugačen kot sedanji predlog. Za kaj in koga smo v Muri toliko delali, se odpovedali in zategovali pasove, so se spraševali delavci, ki jih v predlogu zakona najbolj moti podržavljanje podjetja. Moti jih tudi, da o tem, kakšna in predvsem čigava bo Mura jutri, ne bodo odločali sami in tudi ne vodstvo podjetja. Odločno so se postavili po robu, da bi o njihovi Muri odločal nekdo tretji, ki ne glede na pripombe, ki prihajajo iz sindikata in gospodarstva, zahteva sprejem zakona v takšni obliki. Novi zakonodaji nasprotuje tudi vodstvo podjetja, ki pri tem opozarja, da država nikoli ni bila dober gospodar. V Muri se čutijo prevarane in opeharjene, ko podjetje prehaja v druge roke, ko delavci, ki so jim v novem sistemu nekaj obljubljali, ostanejo dejansko brez vsega. Opozarjajo tudi na reakcije tujih partnerjev, ki so jim dali vedeti, da v podjetja, ki jih bodo vodili anonimni upravni odbori in menedžment, ne bodo vlagali. Z vročega sestanka v Muri so slovenski vladi in poslancem poslali protestno izjavo, v kateri zahtevajo, da se predlog zakona vrne v obliko osnutka, ki mora upoštevati pripombe sindikata in slovenskega gospodarstva. Renata Ficko Tovariško srečanje borcev V Veliki Polani je bilo srečanje borcev iz lendavske občine, ki bi moralo biti že julija, a je bilo zaradi vojne preloženo. Na srečanju, ki se ga je udeležilo okrog 200 borcev, je govoril predsednik OO ZB Lendava Matija Koren, hkrati pa tudi spomnil na prispevek borcev v drugi svetovni vojni. Precej borcev pa se srečanja ni moglo udeležiti zaradi bolezni. Udeležencem je spregovoril tudi predsednik lendavskega izvršnega sveta Alojz Jerebic, v kulturnem programu pa so sodelovali oktet iz Velike Polane in kvintet iz Trnja. J. Ž. SEPTEMBRA 1991 Stran 3 aktualna tema Štefan Smej Eden od vodilnih pomurskih demosovcev je zadnjič izjavil, da je na novo ustanovljena soboška Gimnazija »glavna trdnjava komunizma«. Ali se demosovec boji praznih rdečih strahov ali pa je kaj na stvari? Ostanimo v koloteku te trditve in ob analizi vedno zelenih »razmer« na tej dvoedini šoli, ki se je iz Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve vnovič razstavila na svoja sestavna dela, na Gimnazijo ter Tehniško in poklicno šolo, berimo . očeta komunizma: Karla Marxa. Da bi videli, če je še kaj mesa na kosteh komunističnega strahu. Če se Marxova analiza prime, bo potrebno na šolo poslati izganjalce hudičev. Berimo recimo Gimnazijska farsa Marxov spis Osemnajsti bru-maire Ludvika Bonaparta. Zakaj prav ta spis? Zato ker so nekatere vabljive Marxove stilistične figure prav zanimive vzporednice k temu, kar se tačas dogaja na največji pomurski srednji šoli. Potemtakem torej tudi zato, ker je bil brumaire (izg.: brii-mer) ime za mesec v republikanskem koledarju iz časov francoske revolucije in pomeni »megleni mesec«. To je bil drugi mesec v revolucionarnem koledarju, ki je sicer trajal v poznejši jeseni, kakor smo zdaj, pomembno pa je. da je to drugi mesec revolucionarnega leta. Tudi profesorica Cipotova je zdaj že drugi koledarski mesec v. d. ravnateljice Gimnazije. Kmalu bo skoraj cel mesec opravljala to delo, začela pa je nekako takrat, ko se začenja pojavljati zgodnjejesenska megla. Marx je dal svojemu spisu naslov po datumu, ko je Napoleon v državnem udaru strmoglavil direktorij in začel vladati. Pozneje je zavladal kot diktator, vendar se tukaj ob tej vzporednici, tako upam in trdim. primerjava ne izide in sploh je ta vzporednost med prof. Cipotovo ter Napolenom figuarativno zabavljiva. Je skratka vzpostavljena po načelu »sit venia verbo« (po naše: »če se lahko tako reče«, ali še drugače: »oprostite besedi —-ko pa se da vse skupaj tako lepo primerjati!«). Postavljena pa je tudi zato, ker hoče izžarevati apotropejske učinke (po naše: obrambno-magične učinke, ki naj preprečijo nesrečo). Stržen primerjave med zadevnim Marxovim spisom , in zadevami na Gimnaziji je stavek, s katerim adoptivni in prisilni oče nekdanjega realnega komunizma — ki da naj bi imel na soboški Gimnaziji, kjer je njenih dvajset profesorjev sklenilo stavkati proti odločitvam nove v.d. ravnateljice, svoje zadnje oporišče v tem delu Evrope — začenja svoj spis o državnem udaru. Pravi, da Hegel nekje pripominja, kako se dejstva in osebe pojavljajo tako rekoč dvakrat. »Pozabil pa je pristaviti: prvič kot tragedija, drugič kot farsa.« Dejstva pa stojijo takole: na šoli, takrat, ko je bila še združena v enotni Srednješolski center, profesorji, ki stavkajo sedaj, niso stavkali proti staremu vodstvu, ko je le-to sestavljalo sezname profesorjev, ki »ne sodijo na šolo«. Čeprav je bila to tragikomedija. Zdaj pa je na šoli farsa (po naže: burka). »Tradicija . . . mrtvih pokoljenj leži kakor mora na možganih živih ljudi. In ko se zdi, da si ravno prizadevajo preobrniti sebe in stvari ter ustvariti, česar še ni bilo, ravno v takih obdobjih revolucionarne-krize boječe zaklinjajo duhove preteklosti, naj jim služijo, izposojajo si njihova imena, bojna gesla in kostume...« (Marx. tam dalje). — Sicer pa ima ta farsa terapevtski učinek: smeh je namreč zdravilen! Izganjalci hudičev torej niso potrebni. DOKONČNA ZMAGA KAPITALIZMA? ZAGOVORNIK MALEGA KMETA KAREL KOZIC, Socialdemokratska stranka: G. Kozic poudarja, da je privrženec malega kmeta. V Kmečki zvezi je preveč glasna beseda vodilnih ljudi v zadrugah, zato meni, da je potrebno zadruge razlastiti, in upa, da bo to mogoče z novim zakonom o zadrugah. Kajti kakšen tak, kakor je g. Vratarič, direktor kmetijske zadruge Panonka, bo ostal, če se zadruge na tem področju ne bodo ponovno konstituirale in preoblikovale. ZA DOLOČEN ČAS DRŽAVA SPREJEMA SOCIALNO ODGOVORNOST ANDREJ HRASTELJ, SDZ: Tisto, kar mu ob primerjavi koncepcij zakonov o lastninjenju, vladnega in Mencingerjevega, v tem slednjem predlogu ni všeč, je to, da je delnica nekega določenega podjetja, ki jo kupiš s popustom, torej po Mencingerjevi verziji, bolj rizična kakor delnica, ki jo dobiš zastonj iz sklada. »Poleg tega je Mencingerjev postopek zelo počasen, traja leta. Zahteva vrednotenje podjetij, ob čemer lahko pride do malverzacij. Nov vladni predlog pa je relativno hiter. Mencingerjev koncept je koristnejši za sedanje menedžerje, ker je ena od možnosti privatizacije, ki jo ta koncept predvideva, tudi avtonomna privatizacija.« »Kar pa se uspeha'tega ali onega koncepta tiče, je ta,« v primeru, če bi bjla uveljavljena oba, »odvisen od tega, kako bodo državljani to sprejeli. Katerega koli bodo sprejeli, vsak bo prinesel socialne probleme. Zato je kontrola države koristna. Do leta 1996 pa mora vse tako ali tako biti v privatnih rokah.« »Sploh pa se SDZ zavzema, da bi bili poslovodni ljudje še naprej tisti, ki so že doslej dobro vodili podjetje. S tem pa, ko so v vladni verziji privatizacije vključeni vsi državljani Republike, nastajajo gospodarski pogoji za pluralistično demokracijo. Saj ne zadošča, če enopartijskemu sistemu odvzamemo politično pravico do življenje, marveč je potrebno do korenin spremeniti tudi gospodarsko strukturo, iz katere je izvirala moč bivše partije, in vsa moč, ki jo ima zdaj, še vedno prihaja iz tega vira.« Andrej Hrastelj opozarja, da so tuji poznavalci naklonjeni vladnemu konceptu privatizacije. Ce pa bi gospod Hrastelj bil poslanec, bi skušal doseči, da razvojnega sklada ne bi bilo, marveč bi ta delež premoženja prenesel v investicijski sklad. »Zato, ker bi potem te delnice ob ugodnem trenutku, ko bi se pojavil kupec, lahko prodali. Na tak način bi dobili denar za pravično dokapitalizacijo.« G. Hrastelja moti, da federalni zakon o podjetjih, stečajih in poravnavi iz leta 1989 še vedno velja. Kajti povzročil je mnoge nove krivice, »ker je na stotine podjetij poslal v stečaj, desettisoče delavcev postavil na cesto, povzročil velike socialne probleme in obremenil republiški proračun. Družbeno premoženje zato kopni, kapital pa izginja v privatne žepe. Ta prebrisani federalni zakon je bil pisan na kožo režimskih direktorjev in bankirjev, tako da si danes lahko umivajo roke v nedolžnosti in nihče ni odgovoren za ta kriminalna dejanja.« VSE POTI VODIJO V RIM, TODA NEKATERE SE VRTIJO V KROGU JANKO HALB, republiški poslanec, DEMOS: »Govorim tako rekoč iz obilja informacij, ki jih imam, zato vem, da do privatizacije vodi več poti in ena od kva-zipoti je tudi Pintarjev model. Naj povem to s primerom: če hoče Pištek, ki je Tončku nekoč nekaj vzel, tisto reč zdaj vrniti, mu to lahko vrne direktno in mu obenem zaželi še vse dobro. Lahko pa išče vse možne načine, da mu odvzetega ne vrne. Pištek je v Pomursko opozicijo in pozicijo smo nameravali soočiti za okroglo mizo, da bi v konfrontaciji stališč političnih antipodov bralci videli, kako stojijo stvari. Kdo misli na koga, katera politična stranka se postavlja kot reprezentant katerega sloja? Kajti novi zakoni o lastninjenju, kot s skupnim imenom označujemo celoten sklop predlogov zakonov o privatizaciji, denacionalizaciji in zadrugah, pomenijo veliko prerazdeljevanje nacionalnega bogastva. Ustvarjajo nova socialna razmerja — do te mere, da se govori o novi revoluciji. Revolucija pa je, kot je znano, korenita sprememba. Je prevrat, po vsakem prevratu pa se sklepajo nova politična zavezništva in se ponujajo novi politični zastopniki. Naneslo pa je, da se oba politična tabora nista soočila. Obenem s tem pa je tudi naneslo, da smo o stališčih pozicije in opozicije na tak način zvedeli več, kakor bi zvedeli, če bi ju soočili. Demosovci in opozicija so sami problematizirali svoja stališča. Zato jih ni bilo potrebno soočiti: vsaka stran pozna politične namene in stališča nasprotne strani in tako samodejno problematizira svoja stališča, da bi na osnovi te samoproblemati-zacije prepričljiveje argumentirala v prid svojemu stališču. Opozarjamo vas na skupni imenovalec v stališčih pomurskih političnih strank do predlogov zakonov o lastninjenju. Skupni imenovalec je v tem, da nobena od strank ni problematizirala dokončne zmage kapitalizma kot gospodarskega sistema. Ali morda kljub temu? Iz odgovorov na vprašanje, kaj mislijo o »lastninskem zakonskem trojstvu«, o treh zakonih, ki zadevajo lastninsko preoblikovanje, je mogoče razbrati tudi stopnjo centraliziranosti posameznih političnih grupacij in strank. Nekateri vprašanci so odgovarjali tako kakor njihovi strankarski prvaki v Ljubljani, drugi so eskivira-li partijsko disciplino, pač v skladu s prekmurskim avtonomiznom. tej moji paraboli prispodoba za rdečo politokracijo, ki je jemala delavcem, torej Tončku. Poanta Pintarjeve fazne privatizacije pa je znana. Tončka bi rad preslepil, tako da bi potem po končanih fazah tisti, ki je proces privatizacije sprožil, v moji paraboli je to Pištek, v svoje zadovoljstvo ugotovil, da je vse sprivatiziral, obenem pa mu je vse ostalo in še naprej sam upravlja. Tonček pa je še naprej brez vsega.« »S Pintarjevim konceptom se ustvarja navidezen ljubeč odnos med delavcem in podjetjem, vendar je vse skupaj samo pretveza. In v tretji Pintarjevi fazi je kapital že tako »očiščen« in zreduciran, da se sladki trenutek samoupravljanja izkaže za masturbacijo.« Po mnenju Janka Halba namreč ne ostane nič več, s čimer bi bil mogoč normalen ljubezenski odnos med delavcem in kapitalom. ZDAJ JE ČAS, DA NASTOPI PRAVA KONKURENCA STANKO GERIČ, DEMOS: »Stališče Demosa v javnosti ni dovolj prezentirano. Potrebno pa je, da se ti zakoni čim prej sprejmejo, odlaganje je podaljševanje agonije celotnega sistema. Šele ko se bo uveljavila tržna ekonomija in bodo znani lastniki, se bo začela resnična konkurenca, pravi boj na trgu. Kar pa se zakona o zadrugah tiče, se zavzemamo za tisto dikcijo zakona, ki pravi, da se morajo zadruge na novo konstituirati. Predvsem zato, ker bo tako bolj zadoščeno stališčem malih kmetov, kajti ti so zdaj odrinjeni. V zvezi z lastninjennem živilsko-predelovalnih obratov je zahteva, kmetov po 51-odstotnem deležu ustrezna. Zato, ker so vsa leta po mojem največ prispevali oziroma so bili najbolj prikrajšani, tako pri proizvodnji kot pri predelavi. Na cene izdelkov niso mogli vplivati, pa tudi ne na cene reprodukcijskega materiala.« ZASEBNO STALIŠČE PREDSEDNIKA LJUTOMERSKEGA DEMOSA PAVLE ŠERC, Liberalno demokratska stranka: »51 odstotkov lastništva zadrug v predelovalni industriji ni sprejemljivo stališče, ker kmetje potem ne bodo več soupravljale!, marveč imajo možnost večinskega odločanja, kar pomeni, da potiskajo delavce v odvisen položaj.« MEDIJI OMOGOČAJO HUJSKAŠTVO KOMUNISTOV MILAN RCS, Slovenska demokratska zveza: »Dejstvo je, da je za sprejem vseh treh zakonov že zadnji čas. Strokovna upravičenost se bo pokazala v praksi in je vnaprej ni mogoče zanesljivo predvideti. Sodile bodo naslednje volitve.« »Predlog, da 52 odstotkov predelovalne industrije pripade kmetom, je potrebno sprejeti — iz gospodarskih razlogov in zaradi pravičnosti. Komunisti pa so začeli ob sprejemanju teh zakonov javnost strašiti, ker izkoriščajo prednost, ki jo še vedno imajo pri medijskih kadrih. Opozicija hujska nevedno delavstvo, čeprav nastaja ta zakon tudi v njihovo korist.« SINDIKAT JE REALSOCIALISTIČEN KAREL FRANKO, republiški poslanec, Slovenska kmečka zveza — Ljudska stranka: Republiški poslanec Franko je skupaj z nekaterimi drugimi poslanci na kolege v slovenski skupščini naslovil apel, v katerem opozarja sindikaliste in kolege, ki zagovarjajo sindikalnim enaka stališča, na evropska dejstva. Evropa pa ne pozna velikih kombinatov, ne pozna pa tudi majhnih kmetij s površino 3 — 4 hektarjev. Pitanja iz vreče — kupovanje krmil z mnogimi posredniki — »tržišče ne bo preneslo. Zato je nujno da kmetje pridejo do potrebnih površin. To pa je trenutno možno le s prenosom določenih dosedanjih družbenih površin v predvideni republiški zemljiški sklad in prek tega kmetom, ki se bodo obvezali za določeno proizvodnjo.« Zato apelira na poslance, da glasujejo v prid zadovoljstva kmetov. »Ozrite se po svetu, in ugotovili boste, v kakšni zmoti stel« svetuje tistim, ki se ne morejo ločiti od realsocialističnih idej. SEVEDA OBSTAJA KMEČKI LOBI JANEZ STARIHA, Slovenska demokratska zveza: »Po mojem prepričanju neki kmečki lobi, ki hoče v prvem koraku več, kakor je normalno, obstaja.« Toda to je po mnenju g. Starine politična realnost, ki ji je potrebno parira-ti. Sploh pa zagovarja vzpostavitev kontrole vodenja in s tem spremembo Markovičeve zakonodaje, po kateri sicer obstajajo mehanizmi za zamenjavo vodstva, vendar se to naposled vendarle ne zgodi. »Sicer pa na dolgi rok ne podpiram državne re-gulative. Na kratki rok in na način, kakor je to predvideno, pa že.« »Kar se zemljiškega sklada tiče, sem deljenega mnenja: v ta sklad že spada zemlja, ki je bila odvzeta, nikakor pa ne zemlja, ki so jo zadruge kupile. To bi bila krivica.« Dejstvo nad dejstvi pa je: tako ne moremo iti več naprej, vedno znova iskati neke vmesne plesne korake, ki bi nam znova in znova omogočali, da ujamejo korak s starim kolom, ki smo ga plesali doslej. »To ne gre več!« IGNORIRANI INTERESI IN PRAVICE GEZA FARKAŠ — Socialistična stranka Slovenije »Pri sprejemanju sedanje lastninske zakonodaje se popolnoma ignorirajo pravice in interesi delavcev, tako tistih v proizvodnih organizacijah kot vseh tis-stih, ki so zaposleni v gospodarski in družbeni infrastrukturi. Še več, izražanje teh legitimnih interesov v različnih krogih dobiva pridevnike, ki bi morali biti tuji demokratičnemu političnemu be- sednjaku. V Socialistični stranki menimo, da zakon o denacionalizaciji v načelu ni sporen, saj je odvzeto treba vrniti in krivice iz preteklosti popraviti. Dogovoriti pa se je potrebno za načine vračanja, saj bi vztrajanje pri vračanju v nara- vi povzročilo nove krivice in dolgotrajne pravdne postopke z negativnimi učinki za vse udeležence in tudi za gospodarstvo. Zadružni zakon je najbolj dodelan in se ga amandmajsko da popra- viti. Ne nasprotujemo soudeležbi kmetov (zadrug) v lastnini predelovalnih podjetij, vendar ta ne more biti linearno opredeljena za vse organizacije v Sloveniji. Delež mora biti primeren vložku, zato od podjetja do podjetja različen. Seveda ob tem mora veljati tudi načelo, da ob enaki pravici kmetov dobijo tudi zaposleni v teh podjetjih svoj delež v delnicah brezplačno. Najbolj sporen za nas je predlog Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, saj gre v primerjavi z osnutkom za vsebinsko popolnoma nov tekst, zato bi ga bilo nujno potrebno vrniti v fazo osnutka. Sleherna privatizacija je smotrna le, če spodbuja proizvodnjo in razvoj. Sedanji predlog pa je naravnan v preteklost, namesto da bi imel ekonomskorazvojno poanto. Predvideva podržavljenje večjega dela družbenega kapitala in njegovo poznejšo — vprašanje kdaj — redistribucijo. Namen oblastnikov je jasen, saj si bodo na tak način ob politični oblasti zagotovili še oblast nad gospodarstvom. Iz ekonomskega vidika je nesprejemljivo popolno zapostavljanje možnosti dokapitalizacije podjetij v postopkih privatizacije. Od liberalnega koncepta odprtega tržnega gospodarstva grobo odstopa dodelitev pristojnosti državi oz. njenim organom, da odločajo o sodelovanju tujega kapitala v procesih lastninjenja. Ob mnogih drugih pomanjkljivostih bi rad omenil še sicer gospodarsko sporno pravičnost pri privatizaciji. Kot de-magoška slika neke pravičnosti se sedaj pojavlja državljanska delnica, ki naj bi jo brezplačno dobili državljani Slovenije. Vrednost takšnih delnic je dvomljiva in nikakor ne more biti nadomestek za delnico zaposlenih v lastnem podjetju. Če hočemo privatizacijo opraviti skozi prizmo pravičnosti, naj vsak državljan dobi delnice tam, kjer je zaposlen oz. kjer in koliko je prispeval k nastajanju nove vrednosti oz. družbenega kapitala po letu 1945.« sno povezan tudi zakon o h® njenju podjetij, zato bi W konodaja morala resev?' < redno. Zakon o lastninskem p oblikovanju podjetij P° prerazporeditev politične -| spodarske moči, ne da bi < osnovni cilj lastninjenja gospodarsko učinkovitost cialno pravičnost Predl°8 df ninske zakonodaje pome p žavljanje podjetij, vrš«® leto 1945. V naši strank ^ da je zakon nesprejemU' razlogov: ne omogoča .j^. nega lastninskega pre , nja podjetij, pomenuP° nje večine družbenega ter z razdelitvijo delnic in vsem državljanom ne ča upravljanja konkret"‘ticijskih tij, temveč le m*« upti-družb, kar pa je v b‘s" titllaj. vljanje paradržavnih oS. Zakon bi morali vrniti v nutka. Vlada v senci je tudi alternativni zakon izV#' njenju, ki se od Pred og7vseIn P’ ga sveta razlikuje Pre tem, da upošteva delavc janske solastnike m , podjetjem, da do 35^ vrednosti podjetja de razdelijo ali ponudijo « Iz preostalih sredstev i v delnic naj bi se oblik razVoj, za pospešen tehnolo5 kar je edino 0Pr.avli,Jietij.<<^ govanje denarja ODPRAVLJANJE STARIH KRIVIC ZA USTVARJANJE NOVIH KAREL NEMEC in EVGEN EMRI — Stranka demokratične prenove »Glede predlaganega zakona o zadrugah ima stranka izredno kritično mnenje. Zakon namreč diskriminira zaposlene v živil-skopredelovalni industriji, ne upošteva, da sedanji družbeni sektor kmetijstva z 10 odstotki obdelovalne površine ustvarja več kot tretjino proizvodnje. Pozablja, da je tu skoncentrirano znanje, moderna tehnologija, da je tu zaposlenih več kot 55.000 delavcev in več kot 2800 strokovnjakov. Pozablja se, da so ti zaposleni v povprečju odvajali petino svojega osebnega dohodka za razvoj družbenega kmetijstva in predelovalne industrije. Zakon o denacionalizaciji naša stranka zavrača iz dveh razlogov: prvi je ta, da zakon odpravlja stare krivice, ob tem, da istočasno povzroča nove. Drugo, kar je pomembno, je, da ta zakon v sedanji ustavi nima nobene podlage. Gre za to, da bi se vse te krivice, ki so bile storjene desetletja nazaj, morale v pravni državi reševati pravnoformalno. Sedanja oblast bo morala nositi vso moralno in politično odgovornost, saj bo zakon, če bo sprejet, povzročil ogromno krivic in osebnih travm. Z Zakonom o zadrugah je te- v. v..-.J- ; POHLEPNOST KMEČKE ZVEŽf JE NEOMEJE^ ZDENKA VIDOVIČ ^ no demokratska stran seda#) »Zaradi tega, ker predlog Zakona o bistva? preoblikovanju podjem ^ci ’ razlikuje od osnutka dr- da e gerja, naša stranka zah predlog vrne v nUje.P j Največja zamera zako veliko podržavljanj pjapiest zlasti velikih sisteme - jn o decentralizirane, p predlog zakona o de"aI)dHa^> dala naša stranka 13 nasP^ft-se v glavnem nanašajo p nje vračanja lastnin« . a]izac? «• čarno koncept dena«^ načelu popravljanja ..spovd zadetih bo veliko >Jud^ne $ krivicami nimajo no |aStnikfi 1 J gre za generacije no'i ja|i » fenih po vojni. krivic, predlaga naša‘ itvijo k / premoženja z vzpo pa v? skih deležev, le izjem ^aOr^ Zavračamo tudi o P škodnine v denarju M saj s tem prenašamo tem P jt(» na prihodnje rod°V^ tjjska gu zakona naj bi k padc razbili, s tem bo A benega proizvoda, e{al£’ kmetije se ne bodo P oOdaJ J11 sicer naj bi! cilj te je mnenja, da b> r ,|i s P' / kmetij lahko sP°.d zakon0 davčno zakonodajo- seterri P^jf> gah nasprotujemo v zaej£’' »f1 ju, ki je bilo vrinjen osnutek ni vseboval-* zahtevo kmečke zv da se črta poglavje, k kmetijske zadruge-njenja ta zakon P« jtir‘h' sodelovanje v zadnji p» pomeni, da je že surovin dovolj za 'a ZUi &P (.{l<>|1’ v dokaj velikem de obsefu prodaja vrednostno p m proizvodnje neznat atefialn£ PL teljev - krepitev m kinetiP zadružništva in vp ,^„0 izvajalcev na pre .e|t)eH -so sicer izredno ne na tak način, vcev,k jpn* j, minirajo interesi dpoh|epn° c x 0 sleni v podjetjih- posled eae,L zveze je neomejen ,kupfle V jc prej bodo narasl J« , delovalna industr,J o£jpU i težave, prišlo bo *° p^ lavcev. Protest, d ^„1 ne industrije so up ^„0> , r d jim krade in neupt® gim.« Stran 4 VESTNIK, 12. SEI komentarji, članki, pogledi Slovensko zdravstvo naj bi se v celoletnem delovanju nasitilo z 10 milijardami in 672 milijoni dinarje'', kolikor mu odmerja republi-0« proračun. Pravijo, da lahko Porabi le toliko in nič več, pa če-Ptav je, odrezan proračunski zne-®k le nekoliko večji, kot je zdravstvo dobilo v lanskem letu. In zdravstvo naj bi torej s tem živelo 'n preživelo, ne da bi bilo bistveno Prizadeto zdravstveno varstvo "Porabnikov zdravstvenih storitev. V zdravstvu pač ne velja, da je nemogoče mogoče, zato izgube skokovito naraščajo in znašajo ob Polletju v slovenskem zdravstvu ""lijardo 487 milijonov dinarjev, ‘ega v Pomurju 63 milijonov, dravstvo postaja tudi velik dolž-n,k dobaviteljem ter elektrogospodarstvu. .So razlagalci, tudi v vrstah mi-"'strstva in uprave, da je bilo (dravstvo do sedaj preveč požre-sno in da se se(jaj pag mora znajti tanjšim kosom kruha. Z omejenem sredstev pa mu tako zada-lajo prave šok terapije, ki naj bi Posamezne zdravstvene enote pri-1 'm, da same iščejo in najdejo Zdravstvu je NEMOGOČE SAMO nemogoče Pot Za v l^jona«'^6’ morda pov-težav S"°j uPravn' center, ka- .: odni...’J!m dai° enostaven na-zrna,, -*® Presežek zaposlene varčuitJSajt? osebne dohodke j. • In ntl pr' materialnih stro-j' v Slovon-teri zdra*stveni zavo-^"dke » nS0 ze zn'žali osebne ^oslenih ""murju pa so plače Jlei>e ' zdravstvu nespreme-r^takA- Jan,,arja. Zaenkrat ‘"ko b() ^Plačali tudi za avgust, "Pravi še J sePtembrsko, pa na j.. . ved<>. Četudi bi jih za r^to,lnjkli ?al° za eno’ saj 'majo J? š® Za \«a za,dva meseca in ob iič^ov. u. milijonov neplačanih Pa S° ‘"di’ da sl b°do Sn_ °ncu leta, če se stvari '' 'zguba cmenile, 143 milijon-y Lovstvo' •‘udi pravii°’ da nai t/elavce . ,n|b zavodih odpušča-e en . L toda presoj«, kdo je po-a ne 0 ne, kdo je presežek ».‘"itti 'avnaepU^ai° kar zdrav" Li^kem m' Vendar se vsaj v -l°tili ,i *dra«‘*u nihče ne 1 ahLkaZ°Vanja’ da tudi V Shhko povelja, da je nemo-žel", šl' ®e manj, da bi kk"1 kiK»^’.vsa.i dotlej ne, do-1^’livovh lki "e bodo pripravili če ža vsn e, standardov, veljav-l>Je treh0Venij°- P^vijo, da ki j® fotovo^ .odPuščati, potem l(|n0 "be|j ; na-IPrej morali tisti, pred časom več kot 'e^leiost Zasedenost oziroma Pomurje pa so tildi 1% za« i4 ’’ da je kadrovsko W pom. d®no' Kljub temu pa zdravstvenem razr ?ravi'nik za ug°-‘vcev, reševanje presežnih St» ‘ega s« • ‘eevalnil PriPravili tudi vr-uktepov, ki jih je Mp L^e So sP.rejel tudi svet za-dfUn^'alica ...an' ‘e menili, da to-^S'i','il'rek^ra .ostati’ pa se z čts , POstiir. P' “kmjajo vse nadu-de|aJef Za ii^a,P°sleni za določen '"'ifki onP°aoj'‘ev predlagajo špii > deh!avliajo del° le v po- “o tiid-nem času. Zmanj-za - Povračilo potnih je Njenih ter drugo, |ej« P«*. TodJ^eset varčevalnih t« /Oliko bi' ko v grobem seštela ve? f Vsem privarčevali, ^ili" PfiČak °‘kaPlja ' m°rjC' ^io/d/epubij^0’ da bodo kaj A da . v zd, Kt’ da vendar spo-tzdnemogaCt samo nemogo- ‘ezini ‘V°.ob ‘olivni prora-ac ne more živeti. Majda Horvat Verjeti v državo, pomeni, zaupati tudi banki Še minister se je čudil KDAJ DO DEVIZNIH PRIHRANKOV? Ljudje, ki so svoje devizne prihranke zaupali banki, že dobra dva meseca nimajo nobenih možnosti, da pridejo do njih. Banke v sistemu Ljubljanske banke dolgujejo svojim varčevalcem 817,4 milijona dolarjev prihrankov. Kdaj bodo varčevalci lahko prišli do svojega denarja, ta hip še ni znano. Prav te dni tečejo v vrhu Ljubljanske banke intenzivni pogovori o iskanju rešitev, ki jih zahteva nevzdržen položaj varčevalcev. Vzroki za devizno nelikvidnost bank niso od včeraj. Ta je bila praktično že vseskozi slaba, saj devizni trg ni deloval, tu so tudi visoke fiksne in zajamčene obveznosti do tujine ter z manjšim izvozom tudi manjši devizni pri-. liv. Še posebej so težave zaradi devizne nelikvidnost in pomanjkanja deviz privrele na dan sredi vročega poletja. Zaradi"znanih razlogov je tujina Sloveniji blokirala vsa posojila, ustavljeni pa so tudi dogovori oziroma pogajanja z Narodno banko Jugoslavije. Ljubljanska banka ima namreč do NBJ terjatve v višini 961 milijonov dolarjev, kar pomeni, da so te terjatve višje, kot je stanje deviznih vlog občanov. Ce bi država Jugoslavija delovala normalno in če bi njen zvezni proračun vrnil svoj dolg Ljubljanski banki, devizni prihranki ne bi bili ogroženi. Kakšna bo torej usoda varčevalcev oz. 820 milijonov dolarjev, do katerih le-ti ne morejo? Kot smo že zapisali, je prineslo novo šolsko leto na Gimnaziji v Murski Soboti precej vznemirjenja med pedagoškimi delavci, in sicer zaradi razporeditev, urnika, popoldanskega pouka, izbire namestnice v.d. ravnateljice in še nekaterih drugih odločitev vodstva. Več kot polovica profesorjev je zato podpisala tudi posebno peticijo in prejšnji torek so za 4 ure protestno prekinili pouk. Regina Cipotova, vršilka dolžnosti ravnateljice, je svoje odločitve dala v strokovno presojo enoti Zavoda za šolstvo Republike Slovenije v Murski Soboti. Od tam je dokaj hitro prišel odgovor, »da je v.d. ravnateljice pristopila k organizaciji šolskega dela v skladu z zakonodajo in strokovnimi priporočili ter zavzeto in prizadevno. Primere delne obremenitve treh učiteljev je kompetentno razrešila, tako da so rešitve strokovno in socialno neo-bremenjujoče. Po razdrušitvi Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve v dva nova zavoda ostaja kadrovska problematika kompleksna (v enem šolskem okolju), vendar je bil dosedanji pristop strokovno opravičljiv. Ob razgovoru in ugotovitvah dejstev smo ugotovili, da posamezne organizacijske poteze in kadrovske izpeljave niso bile tendenciozne.« Torej naj bi bilo vse lepo in prav. Ampak, kot smo slišali, se je celo minister za šosltvo in šport dr. Peter Vencelj čudil, kako po 33 letih profesor Vlado Sagadin naenkrat nima več ustrezne izobrazbe za poučevanje na Gimnaziji, ki ji je bil ves čas predan tudi kot ravnatelj. Medtem je sicer le dobil odločbo, da je razporejen na Gimnazijo — najbrž je posredoval kdo od višjih — vendar je >dobil< le 4 ure pouka tedensko, vse drugo do polne učne obveznosti pa mora dopolnjevati na Tehniški in poklicni šoli (kovinarji, tekstilci). Tam so za poučevanje zgodovine enaki pogoji kot na Gimnaziji, zato se postavlja vprašanje, kako je potem lahko njegova strokovna usposobljenost primerna na tej šoli. Vse torej kaže, da posame-- zne organizacijske poteze oziroma kadrovske izpeljave ob razdružitvi Centra le niso bile tako brezhibne, kot je zapisano v ugotovitvah razsodnikov z Zavoda za šolstvo v M. Soboti. Če drugega ne, so bile nekatere poteze neživljenjske ali pa so bile v ozadju tudi kakšne politične igre. Ugotovitev razširjene seje pomurskega Demosa, da bi mogla biti soboška Gimnazija ena od zadnjih komunističnih trdnjav, kaže tudi na to. - Jože GRAJ Kar se tiče odnosov do Narodne banke Jugoslavije, je na potezi slovenska vlada, ki je prevzela jamstvo nad hranilnimi vlogami, in ker so bili ti depoziti naloženi v obliki depozita v NBJ, je posredno že prevzela tudi javni dolg. Drugo, kar je pomembno, je ponovna pridobitev zaupanja tujine in posojil . To pa je v zdajšnjih razmerah izredno zahteven posel. Posredovanje Ljubljanske banke na tujem ni bilo uspešno, zato sta se v te pogovore vključili slovenska vlada in diplomacija. Njihov izhod je neznan, predvsem pa je odvisen od interesov tujega gospodarstva in prepričljivosti naših argumentov. Pričakovati je, da bodo tuji finančni krogi svojo posojilno politiko kmalu spremenili, več kot očitno pa je, da ta denar ne bo poceni, saj bo v njem vračunano tudi tveganje. Devizni prihranki pa bodo tudi lažje dosegljivi takrat, ko bo slovensko gospodarstvo začelo normalno poslovati na tisti ravni, kot je poslovalo pred vojno. Na potezi so banke in vlada, nekateri pa pričakujejo več razumevanja tudi od varčevalcev. Ti naj bi razumeli, da tačas ni možnosti, da bi banka vsakemu omogočila dvig 1000 DEM na mesec. Varčevalci naj bi tudi razumeli, da mlada država mora ohranjati svojo devizno likvidnost in da ne more početi vsega, kar bi želeli. Vsako razumevanje pa ima svoje meje. Varčevalcem bo zato potrebno zelo hitro nakazati rešitev za usodo njihovih deviz ter povrniti zaupanje v banke, ki je že močno načeto. Slovenci verjamemo v mlado slovensko državo, torej verjamemo tudi v banke. To naj bo vodilo tistim, ki devizno nelikvidnost bank rešujejo. Renata Ficko POPRAVEK--------------------------- V prispevek z naslovom Na Gimnaziji spet počilo v prejšnji številki Vestnika (str. 3) se nam je prikradel tiskarski škrat in popolnoma spremenil smisel naslednjega stavka: »Vršilka dolžnosti ravnatelja Regina Cipotova, ki se tega pogovora ni želela udeležiti, ker je bil med poukom, pa je novinarjem tudi povedala, da je ravnala v skladu s svojimi pooblastili in da noben profesor ni neustrezno razporejen glede na svojo strokovno usposobljenost.« Kot je objavljeno, pa piše, da noben profesor ni ustrezno razporejen. Za napako se opravičujemo! Dvojezično šolstvo VSEBINSKE NOVOSTI Ali prihajajo novosti tudi v dvojezične osnovne šole? Kot nas je seznanil pedagoški svetovalec JENO KOSA, novo šolsko leto ni prineslo sprememb pri organizaciji dvojezičnega pouka v Pomurju. Tako deluje v soboški občini še vedno centralna dvojezična OS v Prosenjakovcih s podružnicama v Domanjševcih in na Hodošu, v lendavski občini ima status centralno dvojezične osemletke OŠ Draga Lugariča Lendava s podružnicami v Čentibi, Dolini, Gaberju in Petišovcih, poleg tega pa imajo še dve popolni osemletki v Dobrovniku in Genterovcih. Na vseh šolah je 1.410 učencev. Število pada, kot je to tudi na drugih šolah. Lahko pa govorimo o nekaterih vsebinskih novostih. Predvsem gre za projekt jezikovnega pouka (slovenščine oziroma madžarščine), ki so ga doslej preskušali in vpeljevali na osemletki Draga Lugariča v Lendavi, letos pa bodo delali po njem tudi v 3. razredih na vseh šolah. Učenci se torej pri jezikovnem pouku delijo v dve skupini in delajo po prilagojenem učnem načrtu glede na njihovo sposobnost oziroma materni jezik. Tako je pri nematerenem jeziku zahtevnost manjša. V preteklih letih pa so bili učenci enako obremenjeni, kar je povzročalo težave predvsem pri Slovencih, ki niso imeli zadostnega predznanja iz madžarščine. Bistvena novost je tudi nivojski pouk v 4. razredu osemletke v Lendavi pri slovenskem in madžarskem jeziku, v 5., 7. in 8. razredu pa samo pri madžarskem jeziku. Tudi tu gre za oblikovanje skupin glede na jezikovno znanje. Učenci pa lahko napredujejo v zahtevnejšo skupino. Tudi taka oblika pouoka prispeva k boljšim rezultatom. Seveda pa vse še ni tako, kot bi moralo biti. Jože GRAJ V BOLNIŠNICO S SVOJO PIŽAMO Čeprav morajo bolniki za zdravljenje oziroma zdravstvene storitve s septembrom odšteti več denarja, pa za to še ne dobijo nič kaj boljše ali drugačne storitve. V soboški bolnišnici so jim z varčevalnimi ukrepi, ki so jih sprejeli, da bi vsaj nekoliko omilili velike denarne težave, črtali tudi nekatere ugodnosti. S septembrom so namreč ukinili vse malice in druge dodatke ter napitke vsem bolnikom, razen tistim, ki so jih potrebni po medicinski plati. Prav tako bolniku na dan odpusta več ne pripada kosilo, ne dobijo ga tudi bolniki, ki prihajajo na dializo. Bolnike so tudi obvestili, da lahko uporabljajo lastne spalne srajce in pižame ter druge potrebščine za vzdrževanje osebne higiene. BOLMICA PACIENTU KroP. PoVt>txN SAMO I V V bolnišnici pa zaradi velikih denarnih težav niso sprejeli omejitve samo za bolnike, ampak tudi za zaposlene. Ukinili bodo nadurno delo, zmanjšali nadomestila za prevoz na delo, odpustili vse, ki so zaposleni za določen čas, ter z upokojitvijo zmanjšali število tistih, ki delajo le polovični delovni čas. Omejili bodo tudi strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje tei; službena potovanja, nadzorovali porabo zdravil po oddelkih ter izrabo medicinskih in drugih aparatov. Z varčevalnimi ukrepi, ki so jih zapisali v trinajstih točkah, bi do konca leta privarčevali tri milijone dinarjev, kar je s pričakovano 88-milijonsko izgubo ob koncu leta ter z 18 milijoni neplačanih računov bore malo, pa vendar. Vsaj za omilitev je bilo treba storiti tudi to. Kot je povedal pomočnik direktorja bolnišnice, Milan Ferjan, je bolnišnica že ves čas poslovala v težkih razmerah, vendar tako hudo, kot je sedaj, še ni bilo. Prav zato so se z ukrepi obrnili tudi k bolnikom, čeprav se zavedajo, da so z višjo participacijo že tako močno prizadeti. Vendar so prepričani, da le tako lahko omilijo velike finančne težave in zagotovijo kolikor toliko normalno delo. Najbolj jih skrbi, da jim zaradi neplačevanja računov dobavitelji ne bi popolnoma ustavili pošiljanja potrebnega materiala ali da bi jim res odklopili električno energijo. mh 5? ’2. SEPTEMBRA 1991 Z diplomo na seznam brezposelnih Število brezposelnih po pričakovanju v Pomurju še kar narašča, saj so imeli na Zavodu za zaposlovanje ob polletju prijavljenih 6714 iskalcev zaposlitve ali kar za 52 odstotkov več kot v lanskem decembru. Če se bo tako nadaljevalo — skoraj gotovo, da se bo, in na vidiku ni dejavnikov, ki bi ta tok lahko ustavili, kaj šele obrnili — potem je gotovo, da bo v pokrajini ob Muri več kot deset tisoč ljudi brez dela oziroma zaposlitve. Da bodo to večinoma mladi ljudje, stari do 26 let, ter delavci, ki so ostali na cesti zaradi stečaja podjetja, lahko sklepamo po tem, da je že sedaj skoraj polovica ali 43 odstotkov brezposelnih mlajših od 26 let, stečajnikov pa je 2279 ali 34 odstotkov ter 1290 iskalcev prve zaposlitve. Same številke so že dovolj zgovorne, morda še bolj pa tiste o relativni stopnji brezposelnosti v posameznih občinah, ki v bistvu primerja število zaposlenih z brezposelnimi. V soboški občini je relativna stopnja brezposelnosti 15-odstotna, prav tolikšna v Gornji Radgoni, v Ljutomeru je 11-odstotna ter v 30-odstotna. Lendavi kar O kvalifikacijski sestavi brez- poselnih resda še vedno lahko rečemo, da so brez dela predvsem tisti, ki imajo nižjo izobraz- bo (do tretje izobrazbene stopnje), vendar pa se vrata podjetij bolj kot tam zapirajo tistim, ki imajo končano srednjo, višjo in celo visoko šolo. Tako čaka v soboški občini na zaposlitev 50 ljudi z višjo ter 22 z visoko izobrazbo, v Gornji Radgoni 20 z višjo in 12 z visoko, v Lendavi 42 z višjo in 16 z visoko izobrazbo ter v Ljutomeru 20 z višjo in 8 z visoko izobrazbo. Kako modro in koristno za družbo je, da izobraženci z diplomo v roki pristanejo na seznamu brezposelnih Zavo- dov za zaposlovanje je gotovo vprašanje, vredno, da bi se z njim ukvarjali tudi oblastniki. Morda še naslednji stavek komentarja: Če že ni novih delovnih mest, niti za mlade izobražence, so bolj ali manj še vedno ta, ki so, vendar se pomembni stoli ali delovna mesta le redko zamajejo, še najmanj pa jih lahko ti, ki so z diplomo v žepu na seznamu brezposelnih. Majda Horvat Mladina ruši kakor JLA ali drobcen prispevek k balkanski vandalski blaznosti Poldrugi mesec so na mostu čez potok Črnec v Beltincih, na tistem »gornjem mostu« med gostilno Zvezdo in razsutim gradom, v podolgastih cvetličnih posodah visele rože. Tako je bilo vsaj nekaj lepega na tem kraju, kjer stoji most nad mrakobno in mezečo umazano vodo. Spominjam se. da šem bil pred leti v neki avstrijski vasici tik ob češki meji sila presenečen, ko sem tam tako rekoč na kraju sveta videl prav takšne posode z rožami, ki so bile obešene na mostni ograji. V sosednji državi je sicer posode z rožami mogoče videti na malodane vseh mostovih in mostičih čez manjše vodotoke. toda po oni vaški cesti, ki je peljala čez most v tistem spodnjeavstrijskem kraju, je v dneh, ko sem tam hodil, prišlo kvečjemu do železne zavese. In nikamor naprej. Pa so na mostu kljub vsemu negovali rože, čeprav jih je videl samo kakšen ribič, saj domačini niso hodili tam mimo. Očitno tudi tisti mlajši domačini pobalinske starosti niso prihajali do mostu. »Mladina ruši in razbija kakor JLA.« je rekla razburjena Agica Novak iz Beltinec. Prepričana je, da so pobalinski mladci, ki obiskujejo Škafarjev disko, h kateremu se iz ene smeri pride prav prek zgornjega mostu«, razbili posode z rožami. Diskov bližnji sosed je kapelica sv. Aniona. »Saj ta mladina je tako raz-bijaška in nasilna, da ji še varstvo sv. Antona nič ne pomaga. Kje pa. takšni so. da bi še svetnika pohuj-šali,« pravi A. Novakova. Nekoč v zgodovini, ko so Vandali porušili »sveto« mesto Rim. se je že dogajalo. da niti obilna navzočnost svetništva ni preprečila vandalizma. Kar ne pomeni nič drugega kakor to. da je uničevalni nagon močnejši od profane svetosti. Zato na balkanskih bojiščih v teh naših dneh najprej prestrelijo cerkvene zvonike. Novakova deluje v beltinskem turističnem društvu in prav ona je tista, kije nameščala ter negovala rože na mostni ograji. Zdaj pa je prav obupana. Pa m samo ona. tudi mnogi drugi Beltinčani so iz sebe. Zato sta A. Novakova in Jože Kavaš. beltinski župan. stopila do mladega Škafarja, lastnika disko Prosila sta ga, če lahko prideta kak večer r disko . mlade poprosita, naj po »prediskanih« nočeh ne ra: bijajo naokrog. Vendar pa mladi lastnik tega ne dovoli. Pravi, d. je dovolj, da plačuje mesečno tisoč dinarjev davki ali nekakšne pristojbine nekam r M. Soboto. Beltinski župnik pa je že posegel r dogajanje, dobri stari katehetski način. Saj kakšen drug, nežen pastirski način niti ne zaleže. S prižnice je n prej posvaril, da bo trdo prijel vsakega, ki bo lot stil rože pred farno cerkvijo in potem je nekaj ve rov malo patruljiral naokoli. Naneslo je. da je dos. že premlatil nekaj zalotenih udov odranske mlado: niške bande in Beltinčani srčno upajo, da bo gosp* du župniku še prišel r roke kak nepridiprav. Cetua iz druge fare. Molitve in litanije zdaj ne zaležejo več. KLEKL Stran S sosedstvo Včasih so mnogi naši državljani z Avstrijci kot naključnimi sobesedniki pogosto razpravljali o politiki. Dandanes pa čedalje manj, ker nič več kaj pogosto ne hodimo po nakupih tja čez. V tistih časih Slovenija ni bila predmet Avstrijske visoke politike, o Sloveniji so takrat povedali kakšno kvečjemu v njihovi trgovinski zbornici. Zdaj je Slovenija skupaj s Hrvaško skorajda nenehno — z izjemo kratkih presledkov, ko se primota v ospredje rajna, Sovjetska zveza — v avstrijski zunanji politiki tema številka ena. Vendar pa se zdaj, kakor smo rekli, s sosednjimi navadnimi državljani redko srečujemo. Tako ne moremo soditi, koliko je avstrijska zunanja politika demokratična, kolikšen vpliv ima nanjo tamkajšnje javno mnenje. Preprosto ne vemo, kaj mislijo avstrijski državljani. Kolikor mi je znano, avstrijski mediji in inštitucije za raziskavo javnega mnenja tudi niso opravile kakšnih obsežnejših raziskav o tem, kaj prebivalci Avstrije mislijo o slovenski samostojnosti. Potemtakem tudi ne moremo trditi, da je avstrijska politika, ki je znova odložila priznanje Slovenije, do nas krivična. TU, FELIX AUSTRIA, NUBE! Zdi se, da smo se tukaj nekoliko zmotno zanašali oziroma da nas je pri ocenjevanju avstrijskega odnosa do nas nekoliko zaneslo. Če bi namreč stališče avstrijskega kanclerja Vranickega. ki je separatno priznanje Slovenije, zunaj celotnega niza priznanj drugih novih držav in mimo blagoslova Evropske gospdoarske skupnosti, imenoval »nepravš-njo metodo«, odstopalo od javnega mnenja, bi to tudi v poletno raztreseni Avstriji sprožilo drugačne reakcije. Tako pa je prav verjetno, da gospod Peter Handke nima (kakor se sicer za resničnega pisatelja spodobi) niti najmanjšega pojma o etnopoliti-ki. V svojem tolikokrat omenjenem in napadenem eseju z naslovom Sanjačevo slovo od devete dežele, ki ga je objavil v Siiddeutsche Zeitung, pravi tudi tole: »In prav tako se je že na Jesenicah, v Dravogradu, Murski Soboti začenjal Balkan, čeprav so naši avstrijski »graničarji« časopisi vsaj pred preobratom zadnjih let hoteli to našim bralcem enkrat za vselej dokazati. A le kateri odrasel bralec s takšno besedo sploh še povezuje karkoli resničnega. Tako je pač s to Handkeje zadevo: najprej kot sanjač izgubi deveto deželo Slovenijo, ki postane prešuštna, in se speča z borniranim nacionalizmom; potem ga vesoljni Slovenci napadejo; slednjič pa se še pokaže, da so za njegove avstrijske rojake slovenski rojaki (Handkejeva mati je bila Slovenka) kljub njegovemu drugačnemu upanju še vedno nekje na Balkanu. NiČ jim ni mar za promptno priznanje Slovenije. Kajti Avstrija se ženi! Kralj Matija Korvin, naš slovenski kralj Matjaž je že tam v 15. stoletju Avstriji priporočal, naj se ženi, namesto da bi se 1 vojskovala. Vojne naj vodijo drugi, je rekel, ti srečna Avstrija se poroči — tu, felix Au-stria nube! — kajti Venera ti bo dala bogastvo, ki ga drugim daruje Mars. Avstrija se tokrat ženi z ?GS in noče tvegati. Kdo bi ji jogel to zameriti, ko pa ji že-litve prinašajo srečo! ŠTEFAN SMEJ RADGONSKI MOSTOVI Gornja Radgona in Radgona (Bad Radkersburg). Je mesto starejše na slovenski ali avstrijski strani reke Mure? Na prvi pogled bi dejali, da je starejša Radgona, saj mesto krasijo številne srednjeveške zgradbe. Toda na tej strani reke Mure stoji na Grajskem griču, ki je pomembno arheološko najdišče, mogočen grad. Prvič je omenjen leta 1129 in 1147 kot Rategoyspruch, pod gričem se je šele kasneje razvilo mesto. Radgona je bila ustanovljena po letu 1261 na takratnem Murinem otoku, stara naselbina pod Grajskim gričem pa se je tako spremenila v nekakšno predmestje. Pred letom 1918 je bila Gornja Radgona upravno povezana z Radgono, nato pa je ta povezanost zaradi različnih družbenih in gospodarskih sistemov, standardov in jezikov vse bolj slabela, čeprav so na tej strani reke Mure živeli mnogi Avstrijci in na oni strani Slovenci. Vse do konca šestdesetih let so bili stiki med Radgončani obeh kaj šibki. Je bil vzrok politika? Resda so 1968. leta mest do-most ali dogradili I I I metrov dolg in 13 metrov širok most (1929. so nakopičene gmote ledu v reki Muri stari leseni most uničile, šele 1932. so zgradili drugi leseni most), pa tudi jugoslovanska politika je postala v tistih letih bolj »prijazna«. Prav z novim mostom seje Waltraud Klasnic, deželna svetnica Štajerske za gospodarstvo in turizem: »O vsebini deželne razstave je še prezgodaj govoriti. Deželni glavar je obljubil, da bo tukaj 1994. teta, da se bo vsebina navezovala na trikotnik, torej na trojezičnost, pripravljena pa bo v Radgoni in Gornji Radgoni. Razstava bo torej v dveh mestih, kar bo nekaj posebnega, saj do sedaj še nismo prestopili meje.« število potnikov na mednarodnem mejnem prehodu iz leta v leto povečevalo. V sedemdesetih letih, ko se je nekoliko izboljšal standard na naši strani meje, so se tudi Pomurci nekako »navadili« nakupovati v Radgoni, ki so ji spretni trgovci takoj dodali naziv: mesto dobrega nakupa. V osemdesetih letih, so tudi Radgončani radi zahajali v trgovine ob meji, odvisno pač od deviznega tečaja. Prav tako so se nekako navadili zahajati v zdravilišče v Radencih, Banovcih, predvsem pa v Moravske Toplice. V minulih dveh desetletjih so se razvili tudi številni stiki, ki naj bi povezovali prebivalce obmejnih mest: športna in kulturna srečanja, vsa- ALOIS FIDLER lastnik: Oskar Gomilschak BAD RADKERSBURG - RADGONA tel.: 9943 347^ fax: 9943 3476 ca.®’ > 64i “ATS 26« “ats 78«1- Prizorišče deželne razstave av- * strijske Štajerske leta 1994 bo tudi gornjeradgonski grad. Prvotno grajsko poslopje ima srednjeveško osnovo s štirimi trakti, razvrščenimi okoli atrija z arkadami. Štajerske deželne razstave Avstrijska pokrajina, ki meji na Prekmurje in Prlekijo, je prav tako kot naši znana po dobrih vinih in termalnih kopališčih. Tudi v Radgoni se ponašajo z lepo urejenim termalnim kopališčem, pod katerim v ozadju bedi gornjeradgonski grad — le da je na drugem bregu reke Mure in državne meje. Anton Tropenauer, predsednik IS SO Gornja Radgona: »Najprej so nas obiskali Dieter Cwienk iz Gradca in predstavniki Radgone ter nas povabili k sodelovanju. Posebna delovna skupina izvršne- ga sveta je v izredno kratkem času - . . pripravila elaborat o revitalizaciji g°no na avstrijskem Štajerskem. in obnovi gradu in starega mestnega jedra v Gornji Radgoni, tako da smo med obiskom 300 Štajercev in Dunajčanov v Gornji Radgoni že lahko dati prevode Josefu Krainerju in Erhardtu Buseku. Tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle ima en iz.vod in upamo, da bomo uspeli zbrati potrebna sredstva. Obnova gradu in okolice bo stala okrog 5 milijonov mark.« NIZKE CENE: IZREDNO UGODEN NAKUP! V ZALOGI VSEH VRST GRADBENI MATERIAL! MM ZfMENI NERJAVEČA PLOČEVINA BAKRENA PLOČEVINA BREZŠIVNE CEVI bilo ne na tej in ne na oni strani reke Mure. Edino pristno in spontano sodelovanje je bilo takrat, ko je kateremu od obmejnih mest grozila naravna nesreča. Mura s svojimi poplavami in nevarni požari so opozarjali ljudi, da so dobri medsosedski odnosi še kako pomembni. Minuli dogodki v juniju in juliju so Radgončane spet opozorili, kako močno sta obe mesti ob Muri povezani, pravzaprav soodvisni. Vojska na mednarodnem mejnem prehodu v Gornji Radgoni ni pustila sledov le v slovenskem mestu. Resda so bile posledice agresije v Gornji Radgoni vidne in prvi, ki so priskočili na pomoč, so bili prav sosedje iz Radgone. Toda posledice vojne so čutili tudi na drugem bregu reke Mure: ne le da je bilo v mestu precej zveznih vojakov in tudi tankov, trpelo je njihovo gospodarstvo. Trgovina in turizem sta dejavnosti, ki lahko živita le v miru. Tako kot je bila Gornja Radgona eno najbolj prizadetih in medijsko zanimivih mest v Sloveniji, tako je bilo tudi z Rad- Lahko le domnevamo, da de- želne razstave avstrijske Štajerske mogoče tudi leta 1994 ne bi bilo v Radgoni, če ne bi bilo vojne v Sloveniji in razdejanja Gornje Radgone. Kakorkoli — Radgona je bila pred kratkim izbrana za organizatorja deželne razstave, čeprav so prošnjo za organizacijo oddali že pred desetimi leti. Prav gotovo pa je tesna povezanost obeh mest (tako ljudi kot vodilnih politikov) v juliju in avgustu botrovala odločitvi Radgončanov, da k sodelovanju pri pripravi deželne razstave povabijo tudi sosede. Najverjetneje pa je vzrok takšne odločitve tudi grad, ki stoji na desnem bregu reke Mure, a je skroraj lepše viden iz avstrijske Radgona oziroma njihovega termalnega kopališča. Kakšna bo vseNna deželne razstave, je težko 'napovedati, prav gotovo pa bo povezana z značilnostmi pokrajin pb reki Muri — čeprav govorijo ljudje različne jezike, vedo izkoriščati naravne danosti, kot so termalna in mineralna voda, tradicijo vinogradništva in bogato zgodovinsko dediščino. Slednjo smo na naši strani do pred kratkim preveč zanemarjali, mogoče pa je prav sedaj čas, da se zavemo njenega pomena. Naši sosedje jo namreč že dolgo s pridom izkoriščajo, pri tem pa si zelo pomagajo prav z deželnimi razstavami. Na ta način so obnovili in ohranili pri življenju večino gradov in starih mest. Pri pripravi deželne razstave sodelujejo številni strokovnjaki iz vse Avstrije in tujine, za njeno organizacijo in obnovo razstavnih objektov (gradov) pa namenijo tudi zbrani denar. Zaved.ajo se namreč, da samo eno mesto ali okraj ni sposoben obnoviti gradu in ga popularizirati do te mere, da bo zanimiv za širšo javnost, tudi za turiste. Zavedajo se tudi, da ni le obnoviti grad, ampak m11 J potrebno dati tudi ustrezno vs bino. Gornja Radgona in Ra^on. bosta v prihodnje še tesne-,l|L vezani. V letu 1994 bosta po živeli kot eno mesto, njuno se bo pojavljalo v svetovnih dijih. Priprava skupne o . že Id’ Avstrijska Štajerska J ,Je-1990 povabila tudi sosed J le, da sodelujejo pri PrlP .„^«1 želne razstave o vinogra ... Vinska kultura ima nam,reLota-cijo in delno skupno zgod® ko na avstrijskem kot tu vj venskem Štajerskem. Prl vin- obsežne razstave z ska kultura (Weinkultur) 0[| lici (Gamlitz), ki je bila oop 28. aprila do 11-so sodelovale številne .oVjnski inštitucije, predvsem zg® pt«-arhivi in muzeji iz Man® .jod«' ja in Ljubljane. vini vinogradništva m'j •iI1j sl®' turi so si ogledali tudi st venski obiskovalci. dežel114 Naslednja štajerska Mt-razstava (ietos) je P°*v.e5aBI, P1'" tu — smislom in zablo . hodnje leto (1992) bo na gata in obsežna razstava v ju baroka, ki jo bodo P v jo-dvorcu Trautenfels v staj lini Enna. , rsti 1994. leta bo torej na vr bo gona (Bad Radkersburg!.^ tudi razstava prvič orgamz1 .f na drugi strani državne lus ali razstave bo prvi PresJa1)0 ložnost slovenske v i? :’seM8 kaže, da ji ni vseeno, ja z gradovi na našem o kaj bomo predstavljali Še na nekaj ne smemo $ ti: v obmejnem mestu oslc“' čeli odpravljati najhujs ce vojne, še pred 4 ensK uradnim priznanjem -j d« neodvisnosti sta se govorili o skupnem < ni to svojevrstno Pr z. nejše u rebiti celo pomem uradnega?- , n Bernarda n- Stran 6 VESTNIK, 12. intervju me brez yu vojske Ifcš Obrambni minister Janez Janša VOJSKA NI NEKAJ, KAR DANES IMAŠ, JUTRI NIMAŠ, POJUTRIŠNJEM PA SPET IMAŠ d°himentaa PrCda'*0 Prevzem soboške vojašnice preverja zadnjo ^lrtek^so (>\lr,S^li yoJs^a ie naposled odšla iz Pomurja. Pretekli ški °bjekt' burski Soboti predali teritorialni obrambi zadnji voja-^leli ■ ~ skladišče orožja in streliva, ki so ji ga pred letom dni Vrab- Šedm°JaS"'-CO' Predai° so opravili brez posebnih težav v nekaj °ttali v 'nJakom ‘n ^yema nižjima častnikoma, ki so do konca "laki, ki °S*' v°Jašnici, je prišlo na pomoč še 15 vojakov s tovorih Urah" “^Peljali, kar je še bilo v objektu. V poznih popoldanska je ]e Jugoslovanska vojska odšla iz Pomurja, stražo v vojašni-jua^^3 ter'iorialna obramba. Vsi vojaški objekti, ki jih je Vanja. ^"^anska vojska, so zapečateni, večina pa jih je v slabem m°ratoriju bo o njihovi usodi odločala slovenska vlada. J^tanek a * • davljen Orozia’ streliva in opreme je naložen na tovornjak? in »a odhod iz soboške vojašnice. ^0 J Pozti i,stavoraV jugoslovanske vojske soboški vojašnici z jugoslo- K Albert Abraham Feri Maučec JA se umika iz Slovenije. 15. september je rok, ki si ga je za umik določila sama. Kako poteka zapuščanje Slovenije, ki je bilo načrtovano do sredine oktobra? »JA je sama sebi skrajšala rok za umik iz Slovenije. Rok, ki si ga je postavila, je 15. september in dela intenzivno na tem, da bi se tega roka držala. Danes (op. p. 10. 9.) je v Sloveniji še 3.709 vojakov in starešin jugoslovanske armade in okoli 500 pripadnikov posebnih enot JA, ki v glavnem varujejo transporte. Njihovo število je vsak dan manjše, na Slovenskem pa je še 70 tankov in 40 oklepnih transporterjev, kar je okoli 10 odstotkov ognjene moči armade ob agresiji. Te številke kažejo na to, da je umik skoraj končan, da so ostali samo še ostanki, in da seje armada v glavnem roku držala. Nekaj več težav bo pri umiku materialno tehničnih sredstev, orožja in vojaške opreme, kajti transporti se na Hrvaškem zatikajo, poleg tega pa ima armada kadrovske težave, primanjkuje jim šoferjev in delovne sile za nalaganje, tako da se bo najbrž ta umik zavlekel do konca meseca. V vsakem primeru bomo mi vztrajali, da se umik dejansko zaključi, tako da bo zadnji vojak armade odšel z ozemlja Slovenije najkasneje v roku, ki ga je postavilo predsedstvo Jugoslavije do 18. oktobra.« Vojska je s seboj odpeljala vse, kar se je dalo odpeljati. Ponekod je za seboj pustila razdejanja, ki ji ravno ne morejo biti v čast. Kako gledate na takšno slovo armade in kaj bomo počeli z objekti in zemljiščem, ki so ga imeli v lasti? »JA se obnaša v skladu z ukazom, ki ga tolmači restriktivno. Ukaz je bil umakniti vse premično premoženje, vojska to razume tako, da odnaša vse, kar je možno. Moram reči, da je tudi nekaj svetlih izjem, da je nekaj objektov, ki so nam jih izročili v relativno dobrem stanju. Enako ravnajo tudi z vojaškimi stanovanji, ki se demolirajo ali pa poskušajo z različnimi špekulacijami pridobiti privatno lastništvo. To seveda preprečujemo, spremembe lastništva ne bomo priznali. V Sloveniji je imela armada v upravljanju velik del federalnega premoženja, ogromno zemljišč in objektov. Gledano vrednostno so še največ vredna zemljišča, posebno tista, ki so v centrih mest, medtem ko so objekti v glavnem dotrajani. 30 odstotkov objektov je starih med 100 in 300 leti, kar pomeni, da so amortizirani in slabo vzdrževani, več kot polovica objektov pa je starih med pet in sto leti, kar prav tako pomeni, da so na izteku svoje uporabne dobe. Zelo malo je novih oz. novejših objektov, ki bi bili z adaptacijo takoj uporabni. Mi smo na osnovi zasnove nacionalne varnosti naredili neko oceno, po kateri bi dolgoročno za obrambne potrebe Slovenije potrebovali 50 odstotkov teh objektov, vse ostalo pa bo možnp koristiti za druge, civilne namene. O tem, za kakšne namene se bodo ti objekti uporabljali, bodo odločale občine oz. mesta, s tem, da bomo mi prioritetno definirali svoj interes, kajti v republiškem proračunu ni sredstev za gradnjo novih objektov v obrambne namene. To bi tudi sicer bila neumnost, razen tam, kjer je to ekonomsko upravičeno. Ni naš namen, da bi bili v centrih, to je tudi z vojaškega vidika neustrezno, ker si zablokiran — to seje tudi v tej vojni pokazalo in to smo tudi s pridom izkoristili — bo pa najbrž potrebno poiskati neke nadomestne kapacitete. Te se bodo ekonomsko dale upravičiti, potem, ko bodo zemljišča v mestih prepuščena drugemu namenu.« Nekoč ste dejali, da vojska ni nekaj, kar danes imaš, jutri m-maš, pojutrišnjem pa spet imaš. Kakšno je danes okoli tega Stališče vlade, strank? »No, stališče stranke, ki ji jaz pripadam, to je Slovenska demokratična zveza, je takšno kot je bilo prej. Mi smo imeli peke realne ocene, če jih ne bi imeli, bi bila danes situacija precej druga- Jugoslovanska armada se je skoraj dokončno umaknila iz Slovenije. Z njenim umikom razpada še en mit, ki je zadnja desetletja povezoval Jugoslavijo. Slovenijo zapušča prav tako neslavno kot se je pred dobrimi tremi meseci vanjo pripeljala s tanki in oklepnimi vozili. Na slovenskih tleh nastaja nova realnost, rojeva se slovenska vojska, vedno bolj blizu pa je tudi mednarodno priznanje Slovenije in s tem možnosti za vključevanje v sistem kolektivne varnosti, evropske in svetovne. Pogovarjali smo se s slovenskim obrambnim ministrom Janezom Janšo. čna. Postaja pa z dneva v dan bolj pregledna. Zdaj je mnogo lažje govoriti o časih, ko vojska ne bo več potrebna, kot pa na začetku letošnjega leta, ko smo imeli pred seboj odločilen korak. Sedaj je najtežji del že za nami in lahko pričakujemo slej ko prej mednarodno priznanje in s tem možnosti za vključevanje v si-stemakolektivne varnosti, evropske in svetovne. To je tisto, kar si drugače mora zagotoviti država z oboroženo silo. Seveda tudi to ni možno v kratkem času, je pa prihodnost vendar le bolj jasna.« LASTNE VOJSKE NI MOŽNO VZPOSTAVITI Z NEKAJ DROBIŽA Vojska jc zadeva, ki stane. Koliko bo nas Slovence stala naša vojska, če to primerjamo s tistimi sredstvi, ki smo jih odvajali v zvezni proračun za JA. Ta je bil letos še posebej pohlepen, saj si je zaželel kar 15 milijard dolarjev? »Slovence bo vojska stala bistveno manj kot smo plačevali do sedaj. Stroški za obrambo slovenske države, tudi v primeru, recimo, če bi odvajala tak odstotek nacionalnega dohodka, kot ga je dajala Jugoslaviji, ne bi smel biti problem, saj drugih sistemov ne bo vzdrževala. Seveda pa je takšen odstotek nerealen v teh novih pogojih, ne samo zaradi tega, ker je gospodarstvo oslabljeno, ampak tudi dolgoročno, ker se da določene stvari zagotavljati drugače, ceneje in na drug način kot v državi, kjer ima armada prevladujočo vlogo. V letošnjem proračunu smo imeli približno toliko sredstev, kot so bili vredni tisti tanki, ki smo jih zaplenili v vojni. Vendar tudi to ni bilo porabljeno, proračun je bil sprejet sorazmerno pozno. V slovenskem gospodarstvu gre za preživetje. Kako komentirate mnenje nekaterih, ki pravijo, da bo slovensko gospodarstvo preživelo le, če ne bo imelo vojske? »To so seveda neumnosti. Za obrambo v letošnjem proračunu, ko smo sicer še nekaj odvajali v federacijo, je namenjeno za vojsko 3 x manj sredstev kot v prejšnjih letih, in še ta sredstva, ki so namenjena, se vračajo v gospodarstvo. Vse, kar vidite na vojakih, je izdelala slovenska indu strija, mnogo podjetij je s tem delom tudi zaživelo.« Lani je armada kupila v Sloveniji za več kot 220 milijonov dolarjev izdelkov. V tej industriji je bilo zaposlenih več kot 800 delavcev, izpod tržišča armade pa pomeni ponekod tudi 20 odstotkov izgube dohodka. To industrijo verjetno čaka preusmeritev? »V namenski industriji je bilo zaposlenih še več delavcev. Samo v remontnem zavodu v Bre-gani, ki je bila sicer vojaška firma, je bilo okrog 700 zaposlenih. To je sedaj velik problem. Imamo pa to srečo, da je delež namenske proizvodnje, ki je odpadel na Slovenijo, vseboval bolj zahtevne izdelke, ki imajo perspektivo še v naprej, možno pa je to industrijo tudi prestrukturirati za civilne namene, delno se je to že storilo. Možno pa jo je uporabiti tudi za lastne namene, saj gre v glavnem za vojaško opremo, ne pa za oborožitev. Jugoslavija Sloveniji ni zaupala in Slovenija ni finalist nobenega orožja.« Trenutno sta v Sloveniji dva poskusna centra za usposabljanje — Ig in Pekre. Za bodoče rodove je to premajhna kapaciteta. Kako boste to reševali? »V teh dveh centrih teče zaenkrat poskusno usposabljanje, analiza prve faze je narejena, druga je v teku in potrdila se je večina naših predvidevanj, tako da bo tudi v prihodnje najbrž obrambno usposabljanje podobno — se pravi učni centri in bojne enote 3 plus 3 mesece. Računamo na sedem učnih centrov, ki lahko sprejmejo približno 3.500 vojakov. Centri bodo razporejeni po celi Sloveniji, lokacije še niso točno določene. Marsikaj bo v prvi fazi odvisno od tega, v kakšnem stanju so objekti. V časovni stiski smo iz dveh razlogov: prvi je ta, da je to velik projekt, za katerega smo računali, da ga bomo izpeljali v treh letih, če bi bil sprejet predlog Slovenije, da se armada v treh letih postopoma umakne, drugi pa je ta, da letos praktično tega usposabljanja ni bilo in je ena generacija izostala.« BOJAZEN JE ODVEČ JA jc za slovenske fante, ki so predčasno zapustili armado, izda la tiralice. Kaj svetujete tem fantom oz. kako jim bo ministrstvo pomagalo. »Nihče od njih ni več ogrožen, po tem, ko je bil sprejet sklep o umiku armade in ko so bili odpuščeni še ostali vojaki, ki'so bili v enotah JA, razen dveh primerov, ki sta sporna, ker sta pač v sodnem postopku. Tudi za tadva si prizadevamo. JA se je za slovenske fante nehala zanimati.« Bojazen med fanti pa še vedno obstaja. »Ta bojazen obstaja, vendar ponekod s tem pretiravamo. Ni bilo niti enega primera, da bi nekoga res odpeljali nazaj. Vojaška varnostna služba občasno namerno širi te govorice, da bi povečali paniko, vendar pravim, da niti enega primera ni bilo, da bi koga odpeljali. Bilo je nekaj primerov, da so vojake iskali doma, vendar se je to dogajalo pred sprejetjem teh sklepov. Tudi s strani vojske bi bilo nesmiselno izvajati sankcije, če je šla stvar naprej. Glede tega se lahko pomirimo. Obstaja sicer problem tistih vojakov, ki so odšli iz vojske prej, preden jih je slovenska država odpoklicala. Tisti, ki so odšli po 26. so pravno pokriti, tisti, ki pa so odšli prej, pa so tudi po slovenski zakonodaji formalno dezerterji. Vendar bo tudi za te sprejet nek predpis, ki bo to dilemo rešil.« SLABE IZKUŠNJE Z MIROVNIMI KONFERENCAMI Hrvaške težave se internacionalizirajo. Kaj pomeni to za Slovenijo z vidika vojaške nevarnosti, kaj glede osamosvojitve? »Glede na težave Hrvaške so razumljive poteze slovenske zunanje politike, da bi skušala v mednarodnih krogih doseči obravnavanje Slovenije kot samostojen problem. To ji ni uspelo, ker so se razmere na Hrvaškem zaostrile, prišlo je do prave vojne, ki je pritegnila pozornost svetovne javnosti. Sedaj je Hrvaška na prvem mestu, posebej še, če se mednarodno priznanje uporablja kot grožnja za prenehanje spopadov. Zaenkrat je situacija takšna, da smo s Hrvati nujno skupaj in ni možno, da bi prišlo do ločenega priznanja Slovenije ali Hrvaške. To tudi pomeni, da smo zelo odvisni od mirovne konference, kako se bo tam stvar razpletla in od tega, kako bomo tam znali nastopati. Slovenija ima z mirovnimi konferencami slabe izkušnje, vedno je izgubljala, tokrat pa obstajajo realne možnosti, da se to ne zgodi. Te priložnosti sedaj ne bi smeli zapraviti. Bojim se pritiskov, ki bodo sigurno nastopili in se že sedaj kažejo v smislu zahtev do podaljšanja moratorija do konca mirovne konference, kar pa bi imelo slabe učinke na našo ekonomijo, ki se sedaj duši s tem, ko se ne ve, kateri predpisi veljajo, ko smo monetarno nesamostojni, ko Beograd tiska denar in načrtno pospešuje inflacijo, mi pa od teh prednosti, ki jih ta povzroča, nimamo nobenih koristi.« Rekli ste, da smo nujno skupaj s Hrvaško. Ali to pomeni, da bo Slovenija Hrvaški pomagala vojaško? »Mi vojaško Hrvaški ne moremo pomagati, nihče od nas tega niti ne zahteva. Po našem zakonu ne smemo svojih vojaških sil uporabiti izven svojega ozemlja, razen proti državi, ki bi nas napadla. Poleg tega Hrvaška nima problema z ljudmi, tam jih je dovolj. Največji problem je tam obrambna politika. Moram pa reči, da v vsem ostalem Hrvaški pomagamo.« Slovenska vojska oziroma teritorialna obramba. Ali razmišljate mogoče o novem imenu slovenske vojske? »Ne, inislim, da bo ime teritorialna obramba ostalo še naprej. Teritorialna obramba je pojem, ki se je afirmiral, bo pa po vsebinski in organizacijski plati malo drugačna. Zdaj ne bo ena od dveh komponent, pokrivati bo morala celoten obrambni spekter.« Renata Ficko foto Boris Vugrinec SEPTEMBRA 1991 Stran 7 gospodarstvo KAJ POMENI POMURSKO GOSPODARSTVO V SAMOSTOJNI SLOVENIJI? Čeprav se vsi zavedamo, da dobri gospodarji potrebujejo za uspešno gospodarjenje rezultate o svojem delu, delu soseda ali konkurence sproti,d a informacije s trga z večmesečno zamudo nimajo smisla in da je ugotavljanje minulega brez napovedi in načrtov za delo v prihodnje brez učinka, še vedno obravnavamo rezultate gospodarjenja v šestih mesecih z več kot dvomesečno zamudo. Več kot očitno je, da je pri nas še ved-I no vse preveč metod in nači-. nov dela dogovorne ekono-; mije, vse premalo pa tržnega obnašanja in sprotnega prilagajanja tržnim zakonitostim in potrebam. To so ugotavljali tudi pomurski gospdarstveniki in predsedniki izvršnih svetov pomurskih občin, ko so kot osrednjo točko sestanka odbora Območne zbornice obravnavali rezultate pomurskega gospodarstva v prvem polletju. Spoznali so, da pogrevati zgodovino v tem primeru nima pravega smisla in da je veliko učinkoviteje spregovoriti o današnjih težavah pomurskega gospodarstva ter o njegovi vlogi v samostojni Sloveniji. Dejstvo je, da Jugoslavije ni več, da ni več jugoslovanskega trga, kamor sta Pomurje in Slovenija prodajala skoraj četrtino svoje proizvodnje. Izguba tega tržišča je huda, ob raznih zaplembah premoženja in ustavljenih finančnih tokovih pa postaja tudi boleča. Edina alternativa preživetja je torej izvoz, ki pa ga slovensko gospodarstvo v tem trenutku in v takšnem odstotku ni sposobno uresničiti. Gospodarstvo upravičeno pričakuje pomoč vlade, saj samo ne bo preživelo. Kot so poudarili pomurski gospodarstveniki, še vedno nimamo globalne ekonomske strategije, naša podjetja še vedno ne vedo, kako bo delovalo gospodarstvo v samostojni Sloveniji, v katero smer se bo razvijalo, katere panoge bodo prednostne, kaj bo s tem gospodarstvom čez pet let. Zato so zahtevali od Gospodarske zbornice Slovenije, da posreduje pri republiški vladi za izdelavo te strategije, v okviru katere bodo Pomurci potem lahko določili svojo. V nadaljevnaju so spregovorili tudi o terjatvah doma in v tujini, ki naj se rešujejo skupno v okviru zborničnega sistema, o zaščiti premoženja, delitvi sredstev za povračilo vojne škode, ki je bila v pomurskem prostoru še posebno velika, zato je potreben nadzor nad razporejanjem sredstev, ter o predlogih lastninskih zakonov. Tu so ugotavljali, da je gospodarstvo na novo lastninsko zakonodajo posredovalo številne ugovore in pripombe, ki pa, kot vse kaže, svojega mesta v zakonih ne bodo dobili. Čeprav zakonodaja v temelju spreminja družbenoekonomske odnose v mladi državi, noben argument ne velja nič. Dogodek, ki bo v temelju pretresel slovensko gospodarstvo, je politično dejanje. Renata Ficko NAFTA LENDAVA MESNA INDUSTRIJA POMURKA Te dni se v edini slovenski rafineriji dogajajo pomembne stvpri. Najpomembnejša med njimi je prav gotovo dolgo pričakovano jamstvo republiške vlade za nakup nove oz. rabljene opreme, dogovori z vodstvom Ine o dobavi kondenzata, zmanjšanje števila zaposlenih ter razcep v vodstvu Nafte, ki je imel za posledico odstop dveh podpredsednikov. O teh dogodkih v kolektivu smo se pogovarjali z njegovim predsednikom Milošem Ošlajem. Republiška vlada je končno dala jamstvo za posojila, s katerimi bo Nafta prišla do nove opreme, ki je za obstoj rafinerije izredno pomembna. Za kakšno opremo gre? »Gre za nakup opreme iz druge roke, to je že rabljena rafinerija v Italiji, ki je popolna, se pravi primerna za primarno in sekundarno predelavo. Njene zmogljivosti so sicer nekoliko manjše, kot smo si to v začetku zamišljali, še vedno pa to pomeni 800.000 ton surovine v primarni in 150.000 ton v sekundarni predelavi, s tem da je sekundarne sisteme možno tudi razširjati. Za nas je izrednega pomena tudi to, da rafinerija ustreza kakovostnejši predelavi nafte v ekološko neoporečne naftne derivate in zagotavlja kakovost Evrope 92. Rafinerija bo začela obratovati 18 mesecev po končani finančni konstrukcij. Vrednost opreme je 35 milijonov dolarjev — toliko nas bo stala postavljena rafinerija tukaj v Lendavi, sredstva zanjo pa si bomo zagotovili s posojili tujih bank. Dogovarjamo se tudi z domačimi, za katere pa so takšne vsote’ preveč. Z njimi se bomo poskušali dogovoriti za določeno raven, vendar stvar še ni tako daleč, da bi lahko omenjal konkretne številke.« Kaj pomeni ta naložba za Nafto, kaj za zaposlene? »Če nove rafinerije oz. rafinerije, ki bi zagotavljala neko novo kakovost ni, potem ta dejavnost enostavno odmre. Potem Nafte ni več, ker s temi napravami, ki jih imamo sedaj, ne moremo zagotavljati kakovosti. To pomeni torej obstoj dejavnosti, določeno število zaposlenih, ki pa jih bo manj kot doslej.« Drži torej podatek, da je v Nafti petina ljudi preveč? »Da, to je realno. Pred nekaj dnevi smo začeli z akcijo, delamo spiske delavcev za t. i. čakanje. Ti spiski naj bi zajeli 20 odstotkov zaposlenih, iz tega pa se bo izkristaliziralo, kdo je trajni presežek. Od 1080 zaposlenih, kot jih ima Nafte sedaj, se bo v prvi fazi število delavcev moralo zmanjšati nekje na 800. Število delavcev bo kreirala politika 4 proizvodnih enot, ki bodo ustanovljene. Teh 20 odstotkov manj zaposlenih za nas ne pomeni kaj posebnega, saj ti še vedno dobivajo 70 odstotkov plače, pomeni pa predvsem organizacijsko prvenstvo.« Kakšen pa je tačas gospodarski položaj Nafte? »Mi smo zaenkrat še vedno blokirani, imamo pa program, da bi do konca meseca iz tega zlezli. To je realno, zmogli bomo sami, brez posojil. Vzroka za blokado sta predvsem dva velika šoka, ki ju je Nafta doživela letos. Prvi so odnosi s Hrvaško glede cenovnih nesorazmerij in drugi je vojna, ko nismo mogli prepeljati nobenih količin ne čez Muro in ne v tujino. Sedaj imamo program, ki pelje v svetlejše čase,* tako da bodo do konca meseca že čisto drugačne razmere. Steka se že namreč denar, ki je rezultat dela pred več kot mesecem dni.« Nafta je glede dobave nekaterih surovin pomembno povezana s hrvaško Ino. Kako poteka to sodelovanje sedaj, v vojnih razmerah sosednje renublike? » 1 isto, kar dobimo s Hrvaške, je nekaj malega nafte, ki za nas ni niti preveč pomembna, drugo pa je kondenzat. Od Hrvtov dobivamo 360.000 ton kondenzata, in to je za nas izrednega pomena. Te odnose še vedno ohranjamo, reči pa moram, da se v Ini pojavljajo nekatere ideje, da bi se ta kondenzat plačeval v trdni valuti. To za nas ni sprejemljivo, s Hrvati se sedaj dogovarjamo za kondenzat pod sedanjimi pogoji za čas štirih, petih mesecev, v tem času pa bomo sami poskušali poiskati drugega dobavitelja. V Nafti ne bi želeli prekinjati tega, kar normalno teče, vendar je žal tako.« imele tržišča ali pa niso zagotavljale zahtevane kakovosti. Samo zgoraj omenjeni kategoriji lahko obstojita — torej multinacionalke in majhne rafinerije, ki se lahko tržišču hitro prilagajajo.« Po informacijah, s katerimi razpolagamo, se je vodstvo Nafte znašlo v precepu. Odstopila sta oba podpredsednika. »Da, oba podpredsednika sta dala svoje odstopne izjave. Že takrat, ko smo formirali takšno ozko vodstvo Nafte, smo se dogovorili, da to možnost imata. Obenem moram povedati, da smo to vodstvo oblikovali malo na silo. Razlogi, ki sta jih podpredsednika navedla v odstopni izjavi, so, da smo v Nafti prepočasi uveljavljali vse tiste programe, ki smo si jih zadali. Odstop je bil sprejet z odložitvijo, sedaj poskušamo najti ustrezne nadomestitve. Ni opravičilo, vendar moram reči, da je kasnitev pri velikih akcijah, ki smo jih želeli izpeljati, zaradi ekonomskega in političnega položaja v Sloveniji. Mnenja v vodstvu Nafte so bila deljena tudi glede organizacije. Nekateri so zagovarjali organizacijo štirih žiroračunov, torej vsak odgovarja sam zase, moje mnenje pa je bilo drugačno. Če hočemo proizvodnjo v Nafti ohraniti, ne moremo diskvalificirati tistih, ki sami ne morejo poslovati. In dejstvo je, da tako obstajamo že eno leto.« V težkih časih ostajate brez ključnih sodelavcev. Boste zmogli? »Tehnično bomo, finančno težje, vendar bomo preživeli.« Renata Ficko »Nismo tako revni, kot mislimo, da smo« Prleški gospodarstveniki so zaskrbljeni nad razmerami v podjetjih, ki jih čaka lastninska preobrazba. Pri tem jim želi pomagati rojak magister Milan Lovrenčič s Centra za gospodarsko svetovanje v Ljubljani. Pred dnevi jih je skupaj s sodelavci obiskal v Ljutomeru, posveta pa se je udeležil tudi doktor Ludvik Toplak, predsednik družbenopolitičnega zbora republiške skupščine. Center za gospodarsko svetovanje združuje štiri zasebna podjetja, ki se ukvarjajo z vrednotenjem, vrednostnimi papirji, finančnim svetovanjem ter vsebinsko, organizacijsko in lastninsko preobrazbo podjetij. Magister Milan Lovrenčič, Daniel Artiček in doktor Štefan Ivanko so zbranim gospodarstvenikom iz Ljutomera, Gornje Radgone in Ormoža predstavili dejavnost centra, spregovorili pa so zlasti o možnostih prevrednotenja podjetij, o razvoju podjetništva in financiranju novih podjetij... V Pomurju sta centru doslej zaupali ovrednotenje premoženja le dve podjetji, in sicer soboška Mura in ABC Pomurka. Magister Lovrenčič je poudaril, da bi tujci PREŽIVELI BOMO! Pred skupščinsko obravnavo je predlog zakona o lastninjenu, po katerem spada Nafta med velika podjetja in se ji torej obeta podržavljenje. Kaj menite o tem zakonu? »Menimo, da za energetiko ta zakon ni najbolj jasen. Tukaj stvar ni razčiščena, ker Slovenija tudi energetskega gospodarstva ni opredelila. Predvsem mislim na primarno predelavo. Mi se razdvajamo v tem, da je en del energetike v Sloveniji trgovina (Petrol, Istra benz), drugi del pa proizvodnja, tu pa je edina Nafta Lendava, ki danes oskrbuje z naftnimi derivati polovico slovenskega ozemlja. Kar tako se ne bo dalo lastniniti. Je ena možnost, da se najprej podržavi in potem lastnini, največja ovira pa je, da se v Sloveniji še vedno nismo zmenili za enotno energetsko politiko.« Na zahodu je strateško pomembna industrija pod skrbništvom države. Po tej logiki bi podržavljenje Nafti prineslo določene prednosti? »Ni čisto tako. V naftni industriji sta dve kategoriji: multinacionalke, ki obvladujejo en del tržišča neodvisno od državnih meja, rn majhne rafinerije, ki se prilagajajo tržišču. Samo ti dve kategoriji lahko delata oziroma obstajata. Danes je v svetu nešteto tako petrokemijskih kot rafinerijskih tovarn, ki so se morale ustaviti zaradi tega, ker niso radi, čim ceneje pridobili naše premoženje, zato je še kako pomembno, da ga pravilno ovrednotimo. Ker pa so podjetja doslej prikazovala minimalne dobičke, je tujcem težko dopovedati, da nismo tako revni, kot mislijo in kot sami dostikrat mislimo, da smo. Doktor Toplak je menil, da je vsako lastninsko vprašanje tudi politično. V kapitalističnih družbah hočejo imeti oblast tisti, ki imajo lastnino, v socialističnih pa je ravno obratno. Lastninska reforma pri nas hodi po svojih poteh in med mnogimi modeli lastninjenja nikakor ne moremo najti najboljšega in najprimernejšega. Tudi zdajšnja zakonodaja ni preveč spodbudna, so se strinjali gospodarstveniki. Nasprotovali so tudi trditvi dr. Toplaka, daje potrebno akumulacijo razdeliti med vse, saj denarja vendar ni. Čaka nas še mnogo dela in truda, da bi stvari vsaj malo uredili, kajti gospodarstvo je v kolesju, iz katerega se bo težko izvleči. Socialistični sistem mu je naredil precej škode in povzročil veliko krivic, ki jih ne bomo mogli odpraviti čez noč, pa če bi iznašli še tako primerne zakone. Pomursko gospodarstvo bo slej ali prej pač moralo stopiti v korak z drugimi, sicer bo capljalo na mestu oziroma v ozadju. Pri vsem tem pa ne sme pozabiti, da je vsak zamujen dan nenadomestljiv. Lidija Kosi ODGOVORITI NA IZZIVE OKOLJA Podjetja, ki se ne znajo prilagajati razmeram na tržišču, niiW prave prihodnosti in tega se dobro zavedajo tudi v Mesni indusuJ Pomurka. Sedanje razmere zahtevajo prilagodljivo organizacij0-kateri morajo delovati podjetni posamezniki z dovolj znanja in SP sobnosti, da se odzovejo na izzive okolja. V Mesni industriji jun uspeva, zato so prepričani, da bodo uspeli z uresničitvijo svojih sr teških ciljev. Takoj po doseženem brionskem dogovoru so preoblikovali poslovno politiko in jo prilagodili značilnostim v obdobju moratorija. Ocenili so razmere na tržišču in se odločili, da prodajo na nekaterih območjih znižajo, hkrati pa so se dogovorili tudi za nove pogoje in pravila izterjave dolgov in za povečanje izvoza. Tako so že avgusta v primerjavi z junijem in julijem podvojili izvoz, izboljšali rezultate izterjav in povečali donosnost programov. Zadovoljni so z izkoriščenostjo zmogljivosti in prizadevajo si, da bi izkoristili sedanje razmere, ki so zanje relativno ko-njunkturne. Seveda pa se že zdaj pripravljajo na obdobje po izteku moratorija in računajo, da bodo še naprej sodelovali z nekaterimi območji sedanje Jugoslavije, čeprav se zavedajo, da bo to tehnično veliko zahtevnejše. Lani sp v Mesni industriji izvozili in zaklali čez 27 tisoč govedi lastne prireje in se s tem uvrstili na drugo mesto v Jugoslaviji, žal pa se letos pri tem že srečujejo s težavami. To prirejo so organizirali izključno s tujim kapitalom; zaradi restriktivne politike bank, saj je bila ukinjena selektivna podpora, so letos prirejo skrčili in bodo spitali le okoli 17 tisoč govedi. Ko so v začetku leta v Mesni industriji Pomurka ocenjevali sodelovanje z armado, so se odločili, da ne bodo več sodelovali pri oblikovanju vojaških rezerv. Zaradi tega se je prodaja konzerv letos zmanjšala za 800 ton, nadaljevali pa so z oskrbo vojaških pošt v Sloveniji. Pogodba z vojsko se bo iztekla konec leta, dotlej bodo svoje obveznosti izpolnjevali, vendar so količine dobav iz tedna v teden manjše, saj vojska odhaja iz Slovenije. Pravijo, da prireja ne prenese komercialnih obresti. Tačas si sicer prizadevajo, da bi prazna stojišča v hlevih zapolnili z uvozom telet, vendar zaradi togosti slovenske veterinarske službe to ni mogoče, namesto oživljanja pitanja v Pomurju in Sloveniji pa se zato morajo izpostavljati tveganju in prirejo organizirajo na drugih obmoG jih. Vendar v Mesni industriji navkljub vsemu trdijo, da ima govedoreja v Sloveniji možnost razvoja, ne le zaradi lastnih potreb, pač pa tudi zaradi možnosti, ki se ponujajo na svetovnem tržišču. Žal pa so tisti, ki o tem odločajo, trenutno bolj obremenjeni z razmišljanji, kako bodo delili družbeno premoženje, kako bodo nadomestili monopole prejšnje države in pri tem preusmerjali denarne tokove, namenjene razvoju kmetijstva, v .trgovske dejavnosti, namesto da bi se ukvarjali z organizacijo proizvodnje in s STROJI SO STEKLI - V Pomurskih mlekarnah v so konec prejšnjega tedna poskusno pognali nove stroj, ■ izu^j/-naj bi s 1. oktobrom stekla proizvodnja trajnih to Lj ’ (smetana in mleko v papirni embalaži) in ledenih čaje*- ' vodnjo so preuredili nekdanjo kurilnico, celotna napn((): ' opremo pa jih je veljala 5 milijonov nemških mark. " ham proizvodnjo. Zato v strategiji razvoja Mesne industrije sam> pripravljajo ustrezne progra' me, ki bodo zanimivi za P°' murske in druge kmete. Na pripombe, da so večkrat omenjeni kot slabi plačniki- ’ Mesni industriji odgovarjaj0-da so takšne trditve relativne. Noben račun z njihove stran1 doslej ni ostal neplačan, respa je, da s plačili včasih zamujaj0-vendar za to plačujejo ustrezne Mesna industrija je v precej vlagala na drugih Jugoslaviji, tudi v Beogradu- »J imajo določene težave, vendar jf" ga premoženja še niso zaplenil'-zlog je verjetno tudi v tem, ker žba še ni dokončana in je 0 ’ funkcionalno neuporabljiv. SoPa timisti in upajo, da bodo resi" ta problem, saj se dogovarjajo o katerih zamenjavah. Na drug1" rnočjih takšnih težav, ki bi bm " sledica političnih razmer, n^L nesolidne kupce pa povsod e obravnavajo. obresti. Delijo namreč usod« večino gospodarskih org^ c'j- ob zaostrenem likywB' ■ nem položaju pa so tudi pr* vlagali v nove naložbe, in1 , je pokazalo pri povprečnin" čilnih rokih. Trdijo pa, da zamude v našem gospodar še vedno pod povprečjem- ,j vsem tem si namreč ne bi s dovoliti blokade žirora°u saj bi imelo to za Mesno m ( strijo veliko težje posledF6 za nekatera druga podj^Mt pa v zadnjem času lik vidri . razmere v tem podjetju '2. kujejo in njihovi dobaviteJ že občutijo. Če se v mnogih P0^!-srečujejo s presežki delov ie in z odpuščanjem dem'^ v Mesni industriji te pf° uspešno rešujejo. Težav tentne nezaposlenosti sa -(j vali načrtno in postopno-. 2 z radikalnimi odločitvam’ f zvočili nezadovoljstvo, lahko bilo neugodno za u .njfi čevanje sprejetih programov. V programih 2 r slovanja so dali poseben P darek iskanju možnosti iav^ izvodni preustroj znotraj P.^ jetja. Pri tem so bili usP° od novega leta do zdaj j? rekoč neboleče znižali f nost za 147 delavcev, obseg naročil je takšen. do nekaj delavcev zap°s 1 določeno obdobje, v °jVeč-i Pa bodo končali z eno 0 jih naložb v zorilnico I klobasičarskih in suhem.j, izdelkov, kjer bo našlo tev okrog 25 delavcev- r Poredili jih bodo iz.P^sti i” v obproizvodnih dejav tako sami izpolnili del nosti do svojih delavcev- I Ludvik Stran 8 VESTNIK, 12 kmetijska panorama BODO naši kmetje ORALI madžarska polja? okviru vsakoletnih srečanj Predstavniki lendavske in H S Lenti je bila z madžarske stih111 lana Ponudba o možno-v ““delovanja zemljišč na tarskem. Kmetijska zadruga til,CntlJu namreč v bližini meje polaga s precejšnjimi kmetij-^JPovrtinami in ker za njiho-it ^lovanje ni zanimanja, so t-• ’ 10 možnost ponu- kmetom. Predstavniki '^dzarske pravijo, da bi lah-1^1 ^d'1' v zakup tudi do tisoč ?rS njivskih površin, ki so Bi a*ovosti približno enako-~ na našim ob meji. Vse povr-1^2° v Večjih kompleksih, ne-Pa so celo meliorirane. lis S1 ,n madžarski predstavni-Vj.^Pumkidi že opravili prve v°re v Lentiju, prejšnji te-Ifts 0 se srečali še v Lendavi, dogovarjali o dodatnih Mov n°st’h- Zanimanje za ob-hej anJ® npv na Madžarskem je C??'1 kmeti precejšnje, saj ^'mi takšni, ki bi bili pri- V h ?Zet' v zakup tudi več h površin. Če je ,;%(rZa'0’ da bi naši kmetje i Sirskem že lahko opravi-ktn ja s®tev, je zdaj že po-W?n°’ da se to ne bo zgodi-zaradi političnih do-Sa. Pr) nas zadeve zavlekle liti. bo potrebno še razre-S ’dzarski predstavniki so Si ?°tavljali, da z njihove So Pri nas pa bo po-Sin ? i at' d° izteka mora-Suta' • nat0 urejati nekate-MtpSanJa v zvezi s carino. ' tn«11 pa so si na pogovpru K da je z aktivnostmi \ž.,^aljevati in tako se Stav naš' ’n madžarski k n'ki spet srečali v Lenti-Slova^' zaP’s ° možnostih S C* zemlje na Madžar-objavili v prihodnji L. Kovač Povpraševanje po kakovostnem sadju Strokovnjaki so za letos napovedovali dobro sadno letino, žal pa se njihove napovedi ne uresničujejo. Sadja bo sicer precej, vendar ne ustrezne kakovosti, saj je toča tako rekoč na večini sadjarsko razvitih območij poškodovala pridelek. V Sadjarstvu Kmetijske zadruge Panonka, ki je največji pridelovalec sadja na tem območju, pravijo, da bo letos od vsega pridelka le tretjina sadja prvega kakovostnega razreda, saj so nekateri nasadi tako poškodovani, da bo večino pridelka morala prevzeti predelovalna industrija. V Ratkovcih, denimo, kjer imajo sedemhektarski lastni nasad jablan, prvega kakovostnega razreda ne bodo imeli, 20 odstotkov jabolk bo druge kakovosti, vse drugo pa za industrijo. Tudi v nasadih kooperantov je škoda velika in v zadrugi računajo, da bodo od le-teh odkupili le okrog 100 ton prvorazrednih in toliko drugorazrednih jabolk. Kljub vsemu pa upajo, da bodo hladilniške zmogljivosti napolnili, saj računajo skupaj na okrog 750 ton prvorazrednega in drugorazrednega sadja. Letos se ponujajo tako rekoč neomejene možnosti za izvoz, saj tudi v zahodni Evropi sadja ni dovolj in Panonka bo izvozila o.d 200 do 250 ton jabolk. Nekaj že jeseni, nekaj pa spomladi, ko računajo, da bo tudi cena nekoliko višja. Sicer pa je prav izvoz njihova usmeritev in temu prilagajajo tudi izbor sort. Tuji kupci povprašujejo le po nekaterih sortah in prav s temi so v zadnjih letih tudi obnavljali nasade. Ko bo rodnost na vrhuncu, bo Panonka lahko že izvozila več kot tisoč ton prvorazrednega sadja. Žal pa. je obnova nasadov v zadnjem času zastala, šaj so pogoji za to izr.edno.naugodni. Sadjarska pridelava ne prenese sedanjih obresti, saj so vlaganja v obnovo nasadov ogromna, pridelovalci pa lastnih sredstev nimajo. Zato pri kmetih zaenkrat ne načrtujejo novih nasadov, pa tudi v lastni proizvodnji so obnove povsem skrčili in bodo obnovile del nasada, kjer so imeli doslej višnje. Seveda pa v Panonki upajo, da se bodo pogoji spremenili in si zato že zdaj zelo resno prizadevajo za razširitev hladilniških zmogljivosti v Puconcih. Sedanje namreč že postajajo pretesne za že obnovljene površine, in če bo vse po načrtih, bodo že prihodnje leto hladilnico razširili. Vse pa je nared že tudi za gradnjo namakalnega sistema, s katerim bi lahko namakali okoli 80 hektarjev kmetijskih zemljišč, predvsem nasadov. V ta namen bodo v Fokovcih zgradili večje vodno zajetje, pri tem pa računajo tudi Tuje tržišče, v zadnjem času pa tudi domači kupci vedno bolj povprašujejo po kakovostnem sadju. Kakovost bo morala priti v prihodnje še bolj do izraza, spodbujati pa jo bo potrebno z ustreznimi cenami. Zato so se v Panonki odločili že letos, in kot so nam povedali, bodo sadje posebne kakovosti, ki bo namenjeno izvozu, odkupovali po 20 dinarjev za kilogram. Industrijsko sadje bo po 3 dinarje, sadje pne in druge kakovosti pa bo stalo nekaj čez 10 dinarjev. na nepovratna sredstva republike in na sredstva, ki se bodo delila demografsko ogroženim območjem. Prav ti namakalni sistemi pa bodo največ' prispevali k razvoju sadjarstva na Goričkem, saj je pomanjkanje padavin paketi za sadjarje največji problem. L. Koyač O NAJ-KMETIJE POMURJA I PLETEJO KOŠARE Xdr’la J°žeta Kosija je le % v > urjenih kmetij v pr-^iučarovci. Nižinska % ^iževcih pri Ljutomeru Sil ®lnulih letih precej spre-, j^ja leta smo govort-^I>1L-Pe stare hiše, škoda’ uje ne uredijo. In potem je začel eden, sledil mu je sosed, čez čas še drugi . . . Ključarovci so danes vzorno urejena vas. Jože Kosi iz Ključarovec I2 ima kmetijo, kjer živi sedem družinskih članov. Ukvarjajo se z živinorejo, točneje z rejo mlado pitanega goveda in krav molznic. Pomurskih vasi Ključarovci je tudi kmetija Jožeta Kosi- Obdelujejo M) hektarjev .zemlje, pri tern pa si pomagajo z dvema traktorjema in vso potrebno mehanizacijo. Ko zavijete h Kosijevim, boste najprej opazili prijetno travnato dvorišče z veliko hruško na sredi. Zgradba je podolgovata, stanovanjskemu delu pa sledi gospodarski in živinski del (hlev), vzdolž katerega je veranda in podstenje (»trnac«). Seveda je tam tudi prostor za mizo in stole, kjer družina rada posedi v senci. Nekoliko naprej je na nasprotni strani drvarnica ter še naprej lopa za stroje in mehanizacijo. Kosijev zelenjavni vrt ni ob cesti, ampak za gospodarskim delom kmetije. Zamerimo jim lahko le zaradi polken s plastiko in žično ograjo. Kosijevi še vedno pletejo košare ter pečejo kruh, izdelujejo maslo in sir ter vkuhavajo sadje. Smeti vozijo na javno smetišče, staro motorno olje pa zamenja mehanik. Sicer pa so Kosijevi kar zadovoljni, saj živijo v urejeni vasi, kjer imajo že telefon in JESENSKO SILIRANJE Sedaj je še pravi čas, da si vsaj delno zagotovimo kakovostno voluminozno krmo za zimo. Mnogo je bilo že povedanega in napisanega o tem, da čista koruzna silaža ni primerna osnovna krma za krave molznice, predvsem zato, ker ima premalo beljakovin. Pozimi je za prehrano krav molznic mnogo boljša travna ali kombinirana silaža (trava + koruza). Kombinirano silažo (travo + koruzo) laže in zanesljiveje pripravimo v koritastih silosih. Travo lahko siliramo posebej, vendar moramo paziti, da je dovolj ovela, najprimernejša količina suhe snovi za kakovostno silažo je 30—40 %. Z venenjem izboljšamo naravne sposobnosti zelene krme. Te pa so: — z izhlapevanjem vode se v travi poveča koncentracija sladkorja, ki je pogoj, da se nam v silaži čim prej razvijejo mlečnokislinske bakterije, — poveča se ozmatski pritisk, kar pa neugodno vpliva na nastanek škodljivih mikroorganizmov, — pri silažah z nad 30 % suhe snovi ni izcednega soka, s čimer si zagotovimo višjo hranilno vrednost. POTEK VRENJA SILAŽE V naravi je na tisoče različnih mikroorganizmov, ki s krmnimi rastlinami pridejo v silos, ne glede na to, če je masa sveža ali ovela. Suha snov silaže pa odločilno vpliva na vrsto organizmov, ki se bodo v silaži razmnožili. Če je si-losni material bolj vlažen (25 % SS), ima večjo možnost, da se razvijejo ocetnokislinske bakterije. Taka silaža je slabše kakovosti, smrdi po kisli ocetni kislini, zaradi tega pa je tudi manjša konzumacija. Kakovost silaže se še poslabša, če smo ob siliranju vnesli v silo-sni kup zemljo bodisi s travnika (krtine) ali ceste. Zemlja je vir okužbe klastridijev (maslenoki-slinskih bakterij). Te bakterije iz sladkorjev ali pa že nastale mlečne kisline naredijo masleno kislino, ta pa ima zelo odvraten vonj. Druge maslenokislinske bakterije pa beljakovine razgradijo do amoniaka. To sta dva primera slabe silaže. Mi si pa želimo, da bi imeli' dobro silažo, zato se moramo izogibati napakam, ki so omenjene v prejšnjem odstavku. Če pa so razmere normalne, se fermentacija silaže razvija po stopnjah: 1. faza — dihanje rastlinskih celic Rastlinske celice nadaljujejo z dihanjem tudi v silosnem kupu, pri katerem trošijo kisik, ki ga nismo iztisnili iz silažnega kupa. Pri dihanju nam razpadajo lah-kotopni ogljikovi hidrati (sladkorji) do COi .in vode, pri čemer se sprošča toplota. Če je v silaži več zraka, bo ta proces daljši in z njim bodo tudi večje izgube. Zato moramo silažo čim bolj stlačiti, da iztisnemo zrak in skrajšamo to fazo fermentacije. 2. faza — nastajanja ocetne kisline Ocetna kislina je prvi proizvod mikrobiološke aktivnosti v silaži. Ker je v silaži še nekaj kisika, pride do razmnoževanja bakterij iz skupine Coli-aerogenes, ki ustvarjajo poleg majhne količine mlečne kisline še ocetno kislino. V procesu fermentacije proizvajajo manjšo količino ocetne kisli- Prvi dve fazi trajata običajno kratek čas, to je 1—2 dni, tretja in četrta pa 15—20 dni. Po četrti fazi se proces vrenja ali fermentacije končuje, tako da je fermentacija povsem končana po treh tednih. Če se proces siliranja ne opravi popolnoma, da kislost ne pade do želenega števila, to pa zaradi nepravilne tehnike siliranja ali premajhne količine lahkotopnih ogljikovih hidratov, se ne razvije dovolj mlečnokislinskih bakterij. Pride do nadaljnjih mikrobiolo- 5 X k Silažno koruzo siliramo ob trdi voščeni zrelosti, saj le ta zagotavlja kakovostno osnovno krmo. ških transformacij in razgradenj predvsem beljakovin, kar pa smo že opisali na začetku. S siliranjem koruze — cele rastline — nimamo posebnih težav, saj jo s silažnim kombanjem zrežemo na drobno, da se v silaži dobro razvijejo mlečno kislinske bakterije in da ima malo beljakovin in s tem tudi manjšo »pufer-no« Zmogljivost, kar je za siliranje dobro. Koruza je rastlina, ki se da najbolje silirati. Krmljenje živine s koruzno silažo pa ni najboljše, predvsem ne krav molznic, ker ima malo beljakovin. Zato priporočamo, da se poleg koruzne silaže silira čim več trave ali pa koruzni silaži dodamo ureo. - VE ne mlečnokislinske bakterije he- SILIRANJE JESENSKE TRA- 15—20% surovih beljakovin (v suhi snovi) je mogoče le ob uporabi silirnih dodatkov, kar pa je .za naše razmere zelo drago. Manjši, a zelo dober način siliranja trave je, da trava oveni (30 do 40 % suhe snovi) ali pa jo siliramo skupaj s koruzno silažo. S siliranjem mlade trave želimo pridelati dobro prebavljivo krmo z veliko količino beljakovin in visoko koncentracijo škrobnih enot. Če vreme dopušča, da trava oveni (30 do 40 % suhe snovi), potem jo lahko siliramo samo v koritasti silos, na njo pa potem siliramo koruzo. Tako smo dobili tako imenovano »sendvič silažo«. Kravam bomo krmili več travne silaže, bikom pa koruzno. Če pa ni lepega vremena in trava ne more oveneti, potem jo siliramo skupaj s koruzno silažo po plasteh. Trava se dobro silira, če dodamo vsaj 20 % koruzne rastline. DODAJANJE UREE KORUZNI SILAŽI KOT NADOMESTEK BELJAKOVIN IN SILIR-NI DODATEK teroferinentativnega tipa. 3. faza — mlečnokislinska fermentacija Mlečna kislina je glavni' mikrobiološki proizvod v procesu siliranja’ v glavnem so navzoče paličaste mlečnokislinske bakterije, nekaj malega pa je tudi okroglih mlečnokislinskih bakterij. Te bakterije proizvajajo iz lahkotopnih ogljikovih hidratov mlečno kislino in nekaj ocetne kisline. Zelo težko je časovno razdvojiti faze, kdaj nastaja ocetna in kdaj mlečna kislina. 4. faza — umirjanje procesa fermentacije Mlečna kislina v tej fazi doseže vrhunec, kislost se zniža pod PH 4,2. Zaradi tega se zelo upočasni nadaljnja biokemijska aktivnost mlečnokislinskih bakterij, pri tej kislosti pa se popolnoma ustavi delovanje drugih vrst bakterij, ki lahko živijo brez zraka. Aerobni mikroorganizmi pa se ne morejo razviti zaradi pomanjkanja kisika v silosnem kupu, kisik je bil namreč porabljen pri dihanju rastlinskih celic in razvoju aerobnih mikroorganizmov. Izboljšano pridelovanje krme na travinju ob boljšem gnojenju omogoča oziroma zahteva, da kosimo travno rušo štirikrat. Zadnji odkos trave moramo silirati sam ali pa skupaj s silažno koruzo, da si tako priskrbimo boljšo krmo za zimo, predvsem z beljakovinami. Uspešno siliranje sveže mlade trave z 80—82 % vode ter s Lrea kot silirni dodatek ima to dobro lastnost, da pomaga iztisniti zrak iz silažnega kupa. Pri koncentraciji 0,5 % ureje, ki je dodatek silažni soruzi, se na kilogram silaže sprosti 1 I CO:, kar pozitivno vpliva na začetek fermentacije. LREA KOT VIR BELJAKOVIN ZA GOVEDO Govedo ima to lastnost, da lahko ob pomoči mikroorganizmov v vampu Spreminja neorgansko obliko dušika, kot je urea, v organsko, to je v beljakovine. Urea bo v prihodnosti gotovo pomembnejša, saj bo beljakovinsko bogata krma potrebna drugim vrstam domačih živali, ki nimajo sposobnosti, da ureo predelajo v beljakovine. Čista urea ni strupena, če je živina ne zaužije preveč. Tretjino potreb po beljakovinah lahko nadomestimo z ureo in ne pride do nobenih negativnih posledic. To velja predvsem za pitano živino. Kravam molznicam, ki imajo mlečnost nad 20 litrov dne, vno, ne bi dodajali uree, saj zaužijejo take krave tudi 15 kg in več suhe snovi. S to krmo dobijo dosti nepravih beljakovin, ki imajo v vampu iste lastnosti kot urea. Najbolj koristno dajanje uree govedu je s koruzno silažo. Ureo lahko mešamo s koruzno silažo ob rezanju, zato se uporabljajo posebni dozerji, ki se vdelajo v silažni kombajn, ali pa ureo trosimo med silažo ročno ob rezanju. Koruzni silaži lahko oddamo 0,5 % ali 5 kg uree na tono silažne koruze. Tako dosežemo, da se količina beljakovin v koruzni silaži zveča za 50 %. Običajno ima koruzna silaža 12 g prebavljivih beljakovin, z dodatkom 0,5 % uree pa se beljakovine povečajo na 18 kg. Za lažje razumevanje zapišimo to v količini mleka. Krava dobi v obroku 20 kg koruzne silaže, ki ima dodano 0,5 % uree, v to silažo smo dali 100 g uree, kar poveča prebavljive beljakovine za 200 g, ob pomoči teh dodanih beljakovin pa krava lahko da 3,3 I mleka. Urea lahko tako zelo zmanjša potrebno količino drugih beljakovinskih koncentratov in omogoči znižanje stroškov krme na kg prirasta ali liter mleka. Pri tem pa ne vpliva na kakovost klavne živine ali mleka. Ob dodajanju uree ne smemo pozabiti, da dodamo samo beljakovine, živali pa potrebujejo tudi druge hranilne snovi, za dobro plodnost predvsem rudnine. Kmetijskosvetov. služba ŽVZ za Pomurje M. Sobota Jože Puhan, dipl. inž. agr. CENE V prejšnji številki Vestnika smo objavili cenik Mesne industrije Pomurka, ki je veljal od 19. avgusta. Tokrat lahko živinorejce razveselimo z novimi cenami, do katerih so prišli na osnovi tržnih cen na območju Slovenije, veljajo pa od 2. septembra. Vsi rejci, ki so živino oddali v Mesno industrijo po tem datumu, bodo le-to dobili plačano po naslednjih cenah: kg živa teža kg tople polovice kabelsko televizijo. bbp — Z zemljo ne bo težav, saj je ta ostala, a kako bodo iz kmetov, ki so postali delavci v tovarni, spet napravili kmete?! — Si slišal, da bodo tudi pri nas začeli vračati zemljo? H h E-vrsta, biki in telice 48,00 82,00 I. vrsta, biki in telice 42,00 74,00 II. vrsta, biki in telice 37,00 68,00 zunaj vrste, biki in telice 32,00 64,00 prvesnice 41,00 74,00 krave, I. vrste 32,00 60,00 krave, 11. vrste 26,00 52,00 krave, zunaj vrste 22,00 46,00 teleta, neprimerna za nadaljnjo rejo (težka najmanj 50 kilogramov) 54,00 dinarjev za kilogram. prašiči do 130 kg’ 42,00 din kg žive teže prašiči nad 130 kg 39,00 din kg žive teže izločene plemenske svinje 36 din kg žive teže izločeni merjasci 12 din kg žive teže Prašiče odkupujejo po fiksni ceni, brez stroškov organizatorja reje, ocenjevanje na liniji klanja pa opravlja Jugoinspekt Ljubljana, kjer polovico stroškov plača rejec, polovico pa kupec. Mesna industrija priznava še 4 odstotke za stroške organizacije reje in odkupa ter 1 odstotek v sklad za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov. Za vse druge programe obračunavajo stroške po posebni pogodbi. ^•SEPTEMBRA 1991 Stran 9 od 11. do 14. septembra 1991 69220 lendava, partizanska*!20 telefoni: uredništvo Nepujsaga (069) 75-085 uredništvo programa v madžarskem jeziku: (069) 75-719,75-718 telefaks (069)75-717 j MARKETING KLUB podjetje za informiranje 69000 murska sobota, titova 29/1 telefoni: centrala (069)21-383,21-064 uredništvo Vestnika (069) 25-019 uredništvo Murskega vala (069) 25-020 studio (069) 21-232,21-579 propagandna služba (069) 22-403 telefaks (069) 22-419 tudi na MARKETING KLUBU v hali B/l na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani tednik.. Slovenije radijska postaj program v madžarske® ...in Jeseni so dnevi polni darov narave. VIDELO SLISALO DA SE VAS SEVEROVZHODA 0 BLIŽJE nnnne tednik madžarske narodnostne , manjšine v Po®^ regionalna radij’ postaja (UKV 8' MHz stereo in SV 648 kH^ Zmagovalka I. festivala radij; postaj v Slovel Stran 10 VESTNIK, 12. SE kulturna obzorja Robert Titan-Felix BEG S SLIK Nebo se je napravljalo k dežju. 2 — Dež bo, rečem. — Ne bo! se Mateja zoperstavi. — Ja. pa bo. — Ne sme biti! — Misliš, da ga to zanima? Ko sva se vračala s sprehoda, se je pred vhodom gibčno zasukala in me speljala k sosedu, v krčmo. Molče sem ji sledil. Ne moči ne poguma nisem imel, da bi se upiral. Temnikava toplina na pol praznega prostora me je prijetno uspavala. Ne moči ne poguma nisem imel, da bi se upiral. Pravzaprav se v prijetnem opoldanskem razpoloženju nisem upiral ničemur. Prepustil sem se valovanju okolice. Pozornost se mi je okrušila, razpoka med ljudmi in mano se je opazno širila. Zbal sem se, da bi se našel kdo in jo zasipal. Edino občutki ljudi. s katerimi sem si med sprehodom prepojil misli in so razposajeno plivkali po njih, so me povezovali z okolico; že zdavnaj sem iz strahu pred pobesnelim krdelom skočil v razpoko in se neprevidno nabil na podstavljen kol. . . Mirno sem ždel v svoji zamaknjenosti in zadovoljno predel. S pogledom sem prerešetal krčmo in še posebej pazljivo ustrelil proti zanikrnemu kotičku med točilno mizo in straniščem, zastrtim z velikanskim eksotičnim grmom, ki so ga vsadili v izpranjeno posodo lesola, proti nekakšnemu skrivališču z razpadajočo mizo in tremi stoli- Opazil sem Pavla. Priberačil sem si njegovo pozornost in ustnice so se mu razlezle v veličasten nasmeh, kar ni bila ravno vsakdanja gesta nepoboljšljivega izpričevalca nemoči in tesnobe. Seznanil sem ga z Matejo: nista se obirala, koj sla se zapletla v nezanimiv pogovor, oplemeniten z najstniškim nasmihanjem in spogledovanjem. Vztrajal sem v zamaknjenosti: Pavel in Mateja sta bila preveč obremenjena s spoznavanjem, da bi se zanimala zame, morebiti sta že kar pozabila, da sem navzoč, pa tudi sicer je bil njun pogovor preveč plehek, da bi me pritegnil. Razgledal sem se po krčmi. Ničesar zanimivega ni bilo v nJej ■. . ničesar! Krčma; da vstopiš in cinično zabrundaš: Fej. kme-tavzarstvo! Pa me je kljub temu omrežila. Zaljubil sem v njo: Tega ^enda ne bom nikoli razumel. Zmotil me je tisti grozljivi zvok, kije že toliko in tolikokrat prite-lel skozi okno in me prestrašil do smrti, nemalo do izničenja. Tovornjakar, seveda. Spoznal sem ga. še preden se je izmučen prizibal sko-z' vrata, si popravil od vročine orošene lase, naročil pivo, pod pepelnik podstavil nekaj zmečkanih bankovcev, se nekaj časa razgledoval P° krčmi — kot nekdo, ki ne upa ali ne more priznati krivde — na dušek izpil peneč napitek in odšel. Spoznal sem ga po nenavadnem ^voku njegovega tovornjaka. Ta mrcina se je namreč oglašata z naj-^Ij nenavadnim zvokom, kar sem jih kdaj slišal: nekaj kot zvok pridušenega pihalnika newyorškega gangsterja. Zdelo se mi je, da izda-Ja zločinca. Možakar je bil namreč najobičajnejši tovornjakar, ponavadi odet v moder delovni pajac, kapo podobne barve, nataknjeno na glavo, in z gosto črno brado, s katero si je okrasil obličje. Edino mr-"Ovinarski pogled in nenavaden tovornjakov zvok sta ga izdajala. Nekoč sem se že odločil, da ga bom zasledoval, pa se mi je vse skupaj Vseeno zdelo preveč neoprijemljivo in blazno. Bojim se. da bom nalepi nanj, ko si bom to najmanj želel. — Ljubezen ni v dveh ljudeh, kadar zreta zamaknjeno drug v drugega, temveč kadar gledata oba v isto smer! me zmoti še Pavel. Tovornjakar vstopi. Namrgodeno zazeham in se vključim v pogovor. — Exupery. . . mi pomaga Pavel. » Mateja se tiedolžno hihita. Tovornjakar se razgleduje po krčmi. Mateja se nedolžno namršči. Nenadoma se me poloti neodložljiva utrujenost. Izgovorim se ter ^'dem. Pri vratih se še enkrat obrnem. Tovornjakar se je ravnokar i sede/ na stol, ki sem ga še pred nekaj trenutki gre! jaz. Muzejske kljuke se svetijo, ko zaseda kulturni zbor se hišni pragi obrabljajo in vratne kljuke ne zamegli ko-’ volk, je življenje v stavbi. na 0 sem gledal po prenovljenem prostoru v najvišjem nadstropju SepteVerozahodni strani soboškega gradu, kjer smo imeli v sredo, 4. dru8p ra> 2. sejo pripravljalnega odbora za pripravo — prav tako ninastga.'7 Kulturnega zbora Pomurja, sem opazil, da se stare medena^- e kljuke ponovno svetijo. Nekateri muzejski ljudje so sedeli z borsk’ Smo hude razdirali na račun arhitektov in gospodov z mari-re).|j e®a Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Saj bi jih krepkih tudi na račun politikov, pa je tam sedela podpred-vsaknLa s°boškega izvršnega sveta, ki se je v obrambo svojih kolegov yat vrtinčasto vzpela. bta j, .LTURNI ZBOR POMURJA je bil ustanovljen lani novem-Pravzaprav to je? To je kulturniški lobi oziroma zavzeta kul-''tiko 3 lnteresna skupina, ki hoče vplivati na javno mnenje in na po-2acije 2at° ^a bi se spremenilo (med drugim) naslednje: način urbani-N^anJc naravne in kulturne dediščine, nekulturni življenjski vOrj| Q Pednji kulturni zbor bo zasedal konec septembra, ko bo go-Urbanizaciji in svoje mora za ta zbor narediti tudi politika! Štefan Smej *Pominska plošča Szechenyiju ^krir sePtcmbra bodo v Lendavi na pročelju osnovne šole Jože Kramar-x>ovite;.Sponiins><0 ploščo enemu največjih madžarskih mislecev in humanistov, znamenite knjižnice Szechenyi v Budimpešti, Istvanu Szečhenyiju. ‘^sko p| ^narodnostna skupnost in madžarska svetovna zveza, ki odkrivata spo-$ §3 s^?\se vključujeta v praznovanje 200-letnice rojstva tega pomembne 1 ^Zsta’ ** ve*'ko storil za izobraževanje. Praznovanja, ki ga bodo popestrili > knjiR’ na kateri bo slednje mogoče tudi kupiti, ter z bogatim kullur- se bosta udeležila tudi Balazs Horvath, minister za narodnostne g °Venije p ad’ republike Madžarske, in dr. Janez Dular, minister za narodnosti n ^aznovanj^ sovpada tudi v 30-letnico delovanje madžarskega kulturne-ziroma organiziranega literarnega ustvarjanja pri nas. V Petek, 20. septembra, ob 19. uri bo v občinski dvorani v Murski Soboti Jj^daval ravnatelj slovenske Te^^ije v Celovcu dr. Vospernik. a Predavanja bo: AVNATEU - ETIČNI IN PEDAGOŠKI VODJA ŠOLE. ljubitelji kakovostne šole! Večer songov B. Brechta in K. We-illa TO JE MESEC NAD SO-HOM v izvedbi gledališke skupine Kuda Štefan Kovač bo v petek, 13. in soboto, 14. septembra 1991, ob 20. uri v grajski dvorani v Mur- ERNEST LUKAČ: »Učil bi dan in noč!« ZAČEL Z MALO VIOLINO Januarja 1935. se je v Puconcih rodil Etelki, rojeni Moreč, in Kolomanu Lukaču mali Ernest. Otroci muzikantov, kar je bil Ernestov oče že od mladosti, so kar nekako zaznamovani in določeni, da bodo hišno tradicijo nadaljevali. Oče violinist in njegov glasbeni prijatelj — »frajtonar« Ludvik Beznec sta h kmečkemu dohodku dodajala še kakšen dinar z igranjem na veselicah in »gostiivanjih«. Igrala sta tudi v gostilni pri Kuharju in nekoč je prišla s šestletnim sinom na veselico tudi mati. Fantka so dvignili na mizo poleg godbe in korajžne je zaigral. Z veseljem se spominja tega dogodka, saj je ob njem bil ponosen tudi že pokojni oče. Toda takrat se še ni moglo vedeti, da fant ne bo zgolj vaški muzikant. POLEG OČETA ZDAJ ŠE GOSPA MICIKA LUTHAR Iz vojnih časov, ko je obiskoval madžarsko šolo, se Ernest rad spomni učiteljice, gospe Mi-cike Luthar, ki je bila kot glasbenica nadarjenega fantka zelo vesela. Doma je imela klavir, ki pa kulturni koledar kulturni koledar PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: Od 13. do 15. septembra bo v kinu Park na sporedu letošnja filmska uspešnica: KO JAGENJČKI UMOLKNEJO. LENDAVA: V soboto 14. septembra ob 11. uri bo v Lendavi tradicionalna kulturno-zabavna prireditev Lendavska trgatev. Prikazali bodo stare kmečke običaje. Nastopile bodo folklorne skupine iz sosednje Madžarske. RAZSTAVE LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je odprta razstava fotografij fotokluba iz Bjelovarja. Razstava bo odprta do 14. septembra. MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju je odprta razstava Gledališka preteklost Sobote. Odprta je vsak dan od 10. do 12. ure. MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miška Kranjca je vsak dan od 8. do 15. ure odprt prodajni oddelek. Ljubitelje umetnin vabijo. LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je odprta stalna razstava kipov in slik dosedanjih mednarodnih likovnih ga je le skrbno ogledoval in občudoval, ko je zaigrala nanj. POTEM JE DOBIL HARMONIKO Po vojni je oče začutil, da mora Ernestu dati več, kot zgolj svo- je znanje igranja violine. Kupil mu je harmoniko, ki pa jo je dobil v zameno za radijski sprejemnik. Ernestu je hudo, ko pomisli, da se je oče odrekel poslušanju takrat tako pomembnih poročil zaradi njegove glasbene izobraz- kolonij. Na ogled je tudi spominska soba kiparja Zala Gy6rgya. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti ob ponedeljkih od 8. do 17. ure, ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 9. do 14. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. V septembru bo odprta vsak dan od 8. do 18. ure. GORNJA RADGONA: Občinska matična knjižnica je odprta vsak dan razen sobote od 8. do 14. ure. LENDAVA: Občinska knjižnica je odprta v. ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnica pa vsak dan od 7. do 17. ure. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, ob torkih in petkih pa od 8. do 12. ure. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: ČASOVNI STROJ 6: Pot v Avstralijo, Založba Mladinska knjiga, Enid Blyton: 5 prijateljev, ZADNJA PUSTOLOVŠČINA, Mladinska knjiga. Marko Sterle: JESTI MODRO, Domus be. Harmoniko se je šel učit zasebno k Heleni Flegar v Mursko Soboto. Takole pravi: »Harmoniko sem si dal na hrbet, potem pa s kolesom skozi Markišavce in čez brv pri Šiftarjevem mlinu... bilo je tako prijetno. Bil sem tako navdušen, da sem se začel učiti še klavir.« Potem je Ernest Lukač že sam igral na veselicah, včasih s tem, drugič z drugim prijateljem. Rad se spominja časov igranja v Faflekovi kavarni v Murski Soboti, kjer je igral klavir skupaj z violinistom Ivanom Baranjo in v Radencih, kjer je igral z gospodom Kopetz-kyjem iz Maribora in še z drugimi fanti iz takratnega mariborskega opernega orkestra. Potem je postal tudi organist v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti, kjer je bil takrat duhovnik gospod Leopold Hari. Bilo je treba tudi v vojsko. Dve leti je služil v Beogradu in drugi mesec je že dobil nagradni dopust, ko je moral domov po harmoniko. OD VAŠKEGA MUZIKANTA DO PROFESORJA Po vojski je začel glasbo redno študirati na Glasbeni šoli v Murski Soboti, in sicer 3. razred klavirja pri profesorici Ani Rituper-Kovač in nižjo glasbeno šolo končal v dveh letih ter dobil službo kot učitelj harmonike. Potem se je vpisla na Srednjo glasbeno šolo, jo dve leti obiskoval v Murski Soboti v razredu Ane Ritu-per-Kovač, kjer je bil oddelek srednje šole, harmonijo ga je poučeval prof. Ladislav Voroš, dirigiranje pa prof. Vladimir Močan. Naslednji dve leti je srednjo šolo obiskoval v Mariboru, ker je bila v Murski Soboti zaradi premajhnega vpisa ukinjena, pri prof. dr. Klasincu. Po diplomi je postal redni učitelj Glasbene šole v Murski Soboti, medtem pa je izredno obiskoval Visoko glasbeno šolo v Gradcu, na oddelku za jazz in klavir pri dr. Konradu Neuwirthu. OD LETA 1970 VODJA SOBOŠKEGA PLESNEGA ORKESTRA Kmalu je v Murski Soboti ustanovil sedemčlanski plesni orkester, kasneje ga je povečal na sedemajst članov in ga uspešno vodi že dvajset let set se vsako leto z njim uspešno predstavlja na koncertih. Mislim pa, da bi jih morali v domačem prostoru bolje izkoristiti. GLASBA BO OSTALA TRADICIJA LUKAČEVIH Sreča in ponos Ernesta Lukača pa so otroci. Hčerka Erna je Košičev teden Program manj obsežen, vendar dovolj pester in zanimiv Najbrž je malokje tako, da bi proslavljanje praznika krajevne skupnosti tako tesno povezali s kulturo, kot je to v KS Bogojina. Tudi pretekli teden je bilo tako. Program je bil sicer nekoliko manj obsežen kot v minulih dveh letih, vendar po vsebini dovolj pester in zanimiv. Tako so najprej pripravili razstavo in predavanje o profesorju Jožefu Maučecu (znamenitem Bogojinčanu), sledila pa je dokaj odmevna okrogla miza o ekološkem (mehkem) turizmu v Bukovnici. To je ena od vasi v krajevni skupnosti, kjer je ostalo še marsikaj izvirnega. Delček kulturnega utripa so nato zaznali tudi v Ivancih, kjer sta nastopila tamburaška skupina in moški pevski zbor Kuda Beltinci. V Bogojini so prišli na svoj račun ljubitelji cerkvenih pesmi, ki so jih v župnijski cerkvi izvajali zbori lendavske dekanije. Ob koncu 3. praznika oziroma Košičevega tedna pa so pripravili še svečano mašo z mirovnim shodom v kapeli oziroma vaškem domu v Filovcih, kjer je bilo osnovno vodilo Za mir in spoštovanje življenja. Veselic ali kaj podobnega, kot je to marsikje v navadi, kadar je kje krajevni praznik, pa niso pripravili. In tudi v prihodnje nameravajo praznovati na podoben način, nam je dejal eden od idejnih očetov Košičevih tednov, Jože Vugrinec, ki je za uvod svojih misli o Jožefu Maučecu zapisal: »Vsako liidstvo sebi skaže čast, če spomin svojih velikih možov v časti drži!« JOG Šest članov (med njimi tudi Danko Horvat — na sliki) bjelovarskega fotokluba IRIS se bo do 14. septembra s 70 fotografijami predstavljalo v ljutomerski galeriji Anteja Trstenjaka. Člani kluba so ob otvoritvi povedali, da bi z razstavo svojega 16 let starega kluba radi spodbudili tudi ljutomerske fotografe, ki so združeni v klubu Karla Grosmana. Da so v Ljutomeru za-željene tudi tovrstne razstave, so dokazala nekatera podjetja, ki so razstavo gmotno podpr- glasbeno rasla ob njem že od mladosti, kot petletni otrok nastopila na televiziji v oddaji Prvi aplavz, kasneje se izobraževala pri prof. Anki Zverovi in očetu, na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, kjer je tudi diplomirala iz klavirja na Akademiji za glasbo pri prof. Dubravki Tomšič-Sre-botnjak ter zdaj na tej šoli tudi izredno poučuje. Vpisala seje na podiplomski študij na Dunaju. Z glasbo se je doslej ukvarjal tudi sin Darko, učil se je violino in klavir, vendar je ubral drugo poklicno pot. Takole glasbeno bogato je razvejeno družinsko drevo Lukačevih, a vendar hodi Ernest Lukač po odrih, kot bi hotel ponoviti Kanižajevo misel: »Naj bodo zgoraj samo zvezde!« Preprost človek, z veliko znanja in glasbene estetike je to. IN: Zakaj se ne bi ime skromnih, a sposobnih ljudi slišalo večkrat kot tistih, ki si slavo tkejo zgolj s svojimi jeziki. Življenjsko zgodbo je Ernest Lukač zaupal Smilji Baranja 12. SEPTEMBRA 1991 Stran 11 ne zgodi se vsak dan »Pijanski« nos Kronično rdeč nos, ki mu ljudski glas pravi pijanski nos, ni znamenje, da njegov lastnik rad pogosto in globoko pogleda v kozarec. Rdeče-nosim ljudem največkrat delamo krivico, ki jim pripisujemo skrivno vdajanje alkoholu. Dermatologi pravijo, da gre ali za preveč občutljivo kožo, ki jo takoj pordeči sonce, najpogosteje pa za bolezen, ki se jih strokovno pravi rosacea, po domače pa bi jo razložili kot aknaste tvorbice. Rdeč nos je lahko tudi posledica nekaterih lepotnih operacij. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da nihče ni zadovoljen s pordelim nosom in da bi se zelo rad znebil nesramne rdečine. Moderna lepotna kirurgija jim dandanes že lahko učinkovito priskoči na pomoč. V znani ameriški kliniki Mayo so razvili postopek, s katerim hitro in učinkovito odpravijo nadležno rdečino nosu. Gre za uporabo posdbnega bakrovega ali »barvnega« laserja. Laserski žarki med postopkom prodrejo kožo in selektivno uničujejo samo tiste krvne žilice, ki povzročajo nosno rdečino. Postopek ni boleč, pri njegovi uporabi ne prihaja do krvavitev in pušča le neznatne brazgotini-ce. Našli so letala, ki so izginila v Bermudskem trikotniku Vse kaže, da so našli skupino ameriških letal, ki so leta 1945 izginila v Bermudskem trikotniku, in to je še bolj spodbudilo govorice o čudnih izginotjih na tem območju. Ameriški iskalci podvodnih zakladov so našli ostanke petih torpednih letal vrste aven-ger, ki so kmalu po vzletu iz oporišča v Fort Lauderadalu na doslej še nepojasnjen način izginila nad Atlantikom. Letala ležijo 250 metrov globoko na morskem dnu in so približno 15 kilometrov oddaljena od oporišča. Eno od letal nosi številko 28, s to številko pa je bilo označeno vodilno letalo v izginuli skupini. Na krmilnih napravah avengerjev, od katerih so štirje še v dobrem stanju, je mogoče razpoznati kratico FT, kar pomeni Ford Lauderdale. Bermudski trikotnik, območje med Portorikom, Miamijem' in Bermudi, je na slabem glasu kof past za ladje in letala, ki tam pogosteje izginevajo kot drugje. K mistiki nagnjeni ljudje vidijo v tem nadnaravni pojav, nekateri so celo prepričani, da gre za vmešavanje zunajzemeljskih bitij. Znanstveniki pa dokazujejo, da tukaj izgine tako veliko ladij in letal zato, ker je območje za plovbo in polete zelo zahtevno. Vojaški strokovnjaki domnevajo, daje v primeru avengerjev vodilno letalo zašlo. Na to namiguje tudi njgovo zadnje sporočilo po radiu. Letala so verjetno potem strmoglavila zaradi pomanjkanja goriva. Stran 12 Princ Andrew rešitelj Princ Andrew, 30-letni drugi sin britanske kraljice Elizabete II., se je v avtomobilu peljal iz Londona proti severu, ko se je pred njim zgodila prometna nesreča, ker je neka ženska izgubila nadzor nad vozilom in se zaletela v varnostno ograjo avtoceste. Princ je takoj ukazal, naj ustavijo njegov avto in odhitel na pomoč nesrečni ženski. S pomočjo svojega detekviva je dal ponesrečenki prvo pomoč in uredil vse, da je prišla ponjo medicinska ekipa. Zdravstvene oblasti so se princu zahvalile za požrtvovalnost, tisk pa poudarja, da to od njega pričakujejo, saj je del njegovega poklica — je pilot mornariškega helikopterja — sodelovati pri reševanju. Usoda umetnin in starin v vojni 4. aprila 1945 je oddelek ameriške vojske prodrl v zbombardirano mesto Merkers v vzhodni nemški I pokrajini Turingiji. V bližnjem opuščenem rudniku soli so kakih 700 metrov pod površjem naleteli na ba- ■ jen zaklad. Po tleh opuščenega rudnika je ležalo več sto ton zlatih palic iz nemških državnih zlatih re- ■ zerv, na vagončkih in ob stenah rovov so stale slike velikih svetovnih mojstrov od Raffaela, Diirerja in I Renoira do Rembrandta in Van Eycka. Tam so bili tudi dragoceni muzejski predmeti, od staroegipčan- " skih, rimskih in starogrških kulturnih spomenikov do nadvse dragocenih srednjeveških rokopisov in 1 knjig. Vojaki so dragocenosti hitro zapakirali v zaboje in vse skupaj prepeljali v ameriško okupacijsko ■ cono. Izkazalo se je, da so se dragocenosti znašle v rudniku soli po nalogu Hitlerja. Upal je, da bodo dragocenosti iz nemških galerih in muzejev, mnoge pa naropane drugod in v Nemčiji od židovskih lastnikov, na varnem pred zavezniškimi bombniki in napredujočimi silami Rdeče armade. Vendar je ukaz prišel prepozno, da bi na varno spravili vse dragocenosti. Tudi rdečearmejci so zasegli bajne umetnostne zaklade. Pri osvojitvi Berlina so zajeli velikansko zbirko umetnin iz tamkajšnjih muzejev in galerij. V nekaj tednih je v njihove roke prišlo še ogromno dragocenosti iz drugih muzejev, galerij, arhivov, knjižnic in zasebnih zbirk, tudi iz Hitlerjeve osebne umetnostne zbirke. V roke so dobili dela Goye, Breugla, El Greca, Diirerja, Moneta, van Gogha, Rembrandta, Cezanna, Raffae-la, Leonarda in Tiziana, Schlie-mannove zlate najdenine iz Troje, srednjeveške rokopise in sakralne dragocenosti. Okrog 2 milijona zaplenjenih umetnin in starin, danes vrednih več milijard dolarjev, so odpeljali v Geografski pionir Prvi britanski profesor geografije na univerzi v Londonu in prvi sekretar Kraljevske geografske družbe bo dobil malo zapoznelo priznanje — 130 let po smrti. Čeprav je bil Aleksander Maconohice znan v 19. stoletju kot pionir v Tasmaniji v Norfolku, so ga kasneje potisnili v pozabo. Sprva je bil mornariški oficir v vojni leta 1812, kasneje pa je postal pisatelj. Njegovo najpomembnejše delo, geografska razprava o Pacifiku, je izšla leta 1818. Kot prijatelj dveh tako vplivnih oseb, kot sta bila sin John Franklin in Sir Francis Beaufort, je Machonie leta 1830 ustanovil Geografsko združenje v Londonu, ki je danes last geografov. Leta 1936 je zavrnil Franklinovo vabilo, ker je postal guverner dežele Van Diemen, danes Tanzanije. Štiri leta kasneje so ga imenovali za nadu-pravnika kazenske kolonije Norfolk. Njegov sloves se je predvsem razširil, ko je izrazil svoja človeška načela o ravnanju z obsojenci v Avstraliji. Zgodovinarji ga imajo za prvega in edinega pravega kazenskega reformatorja. Pornografija cveti Val sprememb v nekdanjih socialističnih državah, še posebej v Sovjetski zvezi, je prinesel veliko novega, za marsikoga tudi zelo vprašljivega. Ena od takih stvari je tudi pornografija, ki je bila desetletja prepovedana, zdaj pa se razcveta. V Sovjetski zvezi tiskajo in izdajajo vse več mehkih in trdih pornografskih publikacij, silovito hitro narašča prodaja pornografskih videov, čedna dekleta lahko hitro in veliko zaslužijo s poziranjem za tovrstne izdaje, vsekakor neprimerno več kot čedna dekleta v polpropadlih tovarnah. Dobro zaslužijo tako založniki kot prodajalci in preprodajalci. Poglejmo nekaj zgledov. Mehkopornografski časopis An-drei, ki so ga začeli izdajati v Moskvi in se zgleduje po ameriškem Playboyu, je izšel v začetni nakladi 135.000 izvodov, pa je bil v hipu razgrabljen, čeprav izvod revije za sovjetske razmere veliko stane. V redni prodaji stane številka okrog 140 dinarjev (sedmina povprečne sovjetske mesečne plače!), v preprodaji pa tudi do petkrat več. Prodaja piratskih kopij porno-videov prinaša moskovskim trgovcem s to robo okroglih 90 milijonov mesečno. Za snemanje ene same serije fotografij zasluži lepo raščeno dekle do 120.000 dinarjev. Pogledi na vdor pornografije v vsakdanje življenje pa so si močno nasprotujoči. Za mnoge je razcvet pornografije znamenje moralnega propada, za druge pa sprostitev spolnosti in posla. Carl Lewis je v Tokiu mirno pripomnil mlademu Japončku »za primerno štartnino se pomerim tudi s tabo!« Moskvo. Po končani vojni so Američani sčasoma vrnili večino zajetih umetnin Zahodni Nemčiji. Vsega pa ni bilo mogoče vrniti, saj se ni niti točno vedelo, kaj vse so iz Nemčije odpeljali in kam. Kar za pol milijona umetnin, ki so jih odpeljali v Sovjetsko zvezo, je skrivnostno izginilo. Napačno bi bilo, če bi vse te prikrite umetnine in starine imeli kar za nemško last. Veliko umetnostnega bogastva so nacisti naropali. Ropi umetnin so se začeli v Nemčiji že leta 1939, ko je Hitler prišel na oblast. Polastili so se zasebnih zbirk bogatih židovskih zbirateljev umetnin, veliko umetnin — domnevajo, da okrog 5.000 — so nacisti uničili, ker so jih razglasili za degenerativne. Ko je nemški vojaški stroj gazil evropske države, so v okupiranih državah ropali umetnine in jih odnašali v Nemčijo. V vzhodnoevropskih državah so izropali kakih 2000 muzejev, arhivov in knjižnic. V Sovjetski zvezi do uničili, nakradli ali poškodovali več kot pol milijona muzejskih predmetov, ta čas vred nih milijardo dolarjev. Nekatera pričevanja o početju nacistov v Rusiji govore, da so najprej pobrali, kar se jim je zdelo vrednega, preostalo pa so polili z bencinom in zažgali. Ko se je vojna sreča obrnila, so Sovjeti prav tako ropali nemške galerije, muzeje, arhive in knjižnice, naropano pa odvažali v sovjetske muzeje in arhive, kjer so veliko tega, kot vse kaže, skrivali vse do današnjih dni. Kako vrniti umetnine in starine njihovim pravim lastnikom? To je zelo težka naloga. Najprej je sploh treba ugotoviti, kdo so lastniki, saj so v vojni vihri izginili številni dokumenti in potrdila, mnogi zbiratelji so za vedno izgini v koncentracijskih taboriščih. Ne ve se, kaj je nemškega in kaj je naropanega, kaj ilegalno in pod pritiski pridobljenega. Nemško-sovjetski sporazum, ki so ga nedavno sklenili, predvideva postopno vrnitev vseh dragocenosti pravim lastnikom. Vračanje pa bo težavno in dolgotrajno. V celoti in po pravici najbrž nikoli končano. Vesoljska pločevinka Družba Coca-Cola je sporočila, da je skupaj s sovjetsko vesoljsko agencijo N PO Energija uspešno preizkusila nov izdelek oziroma način, na katerega je znano pijačo mogoče piti tudi v brezte-žinskem stanju. Test ni bil zgolj laboratorijski, temveč tudi čisto praktičen: kozmonavt Anatolij Arcebarski si je privoščil požirek tam zgoraj na vesoljski ladji Mir. Vesoljski tovornjak Pro-gres je tja za sedaj pripeljal samo dve. Kremeljski letalec Mathias Rust, star 23 let in visok 184 cm, je tisti trčeni Nemec, ki je pred leti pristal z majhnim letalom sredi Rdečega trga v Moskvi. Komaj je odsedel kazen, že ga je doletela nova »smola« — tako pravi napadu na 18-letno Stefanie Walura, ki jo je dvakrat zabodel z nožem, ker se je branila njegovega dvorjenja. Dekle so rešili, toda zdaj je duševna razvalina, saj si niti z doma ne upa sama. Hamburško sodišče je Mathiasa Rusta konec aprila obsodilo na smešno nizko kazen — dve leti in pol zapora. Oče žrtve pravi, da pravici ni bilo zadoščeno. Ne more obljubiti, da se mu ne bo stemnilo pred očmi, kadar bo srečal Rusta. Kdo jamči, da Rust ne bo še koga hotel spraviti s sveta — prihodnjič morda uspešno. Mathias Rust si s preteklostjo niti malo ne beli las. Žaročil se je z mlado Katharino B., čedno svet- 700. rojstni dan Švice Kadar želimo povedati, da se kje lepo in dobro živi, potem rečemo. da je ta dežela prava Švica. Slovenija se sploh rada ozira tja proti zahodu, kjer sredi Alp stoji vsemu svetu znana konfederacija, dežela s čudovito pokrajino, pojem urejenosti in natančnosti, dežela preciznih ur, sira in čokolade, dežela turizma in bančništva, dežela brez vojne, nedoseglj1 vzor za mnoge manjše države tega sveta. V očeh sveta je Švica Indija k romandija, kjer se ljudem cedita med in mleko, vendar je to, tako K mnoge druge stvari v našem življenju, le stereotip, ki z resnico nima pr veliko skupnega. Alpska Indija Koromandija že stoletja pozna demokracijo, pozna pa tudi odrekanje volilne pravice ženskam, že stoletja je nevtralna država s pacifistično politiko, a ima sijajno vojaško zgodovino in prodaja orožje po vsem svetu, ima najboljše zasebne šole, a odstotkovno največ narkomanov in aidsarjev, je pojem za poštenost in korektnost v poslovanju, a pozna bančno pranje umazanega denarja, pozna popolno enakopravnost svojih narodnih skupnosti in jezikov, a je hkrati zelo zaprta in sovražno • razpoložena do tujcev. Ta čas, ko Švicarji praznujejo sedemstoti rojstni dan svoje konfederacije, so, kot pišejo mnoga poznavalska novinarska peresa, prebivalci te dežele v kriznih vodah. Ljudje, ki so bili še pred kratkim prepričani, da živijo v najboljši deželi na svetu in ki so se še pred dvema letoma v anketi ženevske univerze razglašali za popolnoma srečne, dandanes ne vedo, kaj hočejo. Tako vsaj pravijo poznavalci razmer, mi pa si za švicarski rojstni dan oglejmo osnovne podatke iz njene osebne državniške izkaznice in njeno zgodovinsko pot. Po svoji ustavi je Švica konfe-derativna demokratska republika, ki združuje 23 kantonov na ozemlju, velikem 41.294 kvadratnih kilometrov. 6.365.960 prebivalcev ima na voljo tri uradne jezike: nemščino, francoščino in italijanščino, v nekaj krajih govore tudi avtohtono retoroman-ščino, plačujejo s švicarskimi franki, za prestolnico pa imajo Bern. Aktivni del v demografskem pogledu starega prebivalstva se zvečine ukvarja s storitvenimi dejavnostmi, manjši del dela v industriji in le 5,5 % se ukvarja s kmetijstvom. Narodni dohodek je več kot 16.000 dolarjev na prebivalca in je prav v svetovnem vrhu. Ozemlje današnje Švice je bilo naseljeno že v prazgodovinski dobi, v železni dobi je tu živelo keltsko pleme Helveti (po njem ima Švica svoje najstarejše ime Helvetia). V I. st. pr. n. š. so Švico zasedli Rimljani in vladali pol tisočletja. V 6. st. so Švico osvojili Franki, ki so deželo vključili v svoje kraljestvo in jo počasi fev-' dalizirali. Vendar so kmetje v težje dostopnih območjih ohranili osebno svobodo in nikoli niso postaii-tlačani. Po razpadu fran- Množičnih pomorov še ni Letos so svet pretresle številne hrano v tajski budistični, jjj1 novice o množičnih morilcih od ki stoji med bombažni Jeffa Dahmerja, ki je požrl 18 Phoenixu. Šest moških. ^ja Jeffa Dahmerja, ki je požrl 18 moških, do Donalda Evansa, ki je priznal 60 umorov. Pred kratkim pa so našli novo skupino trupel v arizonski puščavi, ki je potrdila versko in rasno brutalnost, ki že dolgo traja med Tajci in budisti po vsem svetu. Desetega avgusta sta odrili trupla ljudi dve ženski, ki sta nesli lolaso Poljakinjo, ki je pred petimi leti pribežala iz Katowic in se naselila v mestecu ob Labi blizu Hamburga. Lani septembra se je sprehajala po parku Klbvensteen v Hamburgu. Nenadoma jo je ogovoril slok mladenič z naočniki v zlatem okviru. »Živijo, ali me ne poznaš? Mathias Rust sem, tisti, ki je poletel v Kremelj.« Najprej ji je bil nadležen, nato pa se je le spustila v pomenek. Začel ji je pripovedovati o svojih nenavadnih doživljajih in ji ni zamolčal, kako je 23. novembra malone ubil mlado bolniško sestro. Rekel je, da ga je hudo žalila, pa mu je prekipelo. Po srečanju v parku je Mathias večkrat po telefonu poklical novo prijateljico. Lepo ji je govoril, prinašal rože in jo vozil s svojim velikim mercedesom. Katharina ni bila preveč zgrožena nad Mathiaso-vo izpovedjo, ker je bila pfesre- kovske države so se na ozemlju Švice oblikovale fevdalne državice, ki so od II. stoletja naprej spadale pod nemško cesarstvo in delno pod Burgundijo. V 12. st. je del Švice pripadel Habsburžanom, ki se sprva niso vtikali v osebne in skupne svoboščine kmetov, po zmagi nad češkim kraljem Otokarjem pa ji® je porasla moč in prebudila se jim je težnja, da bi švicarske kmete na svojih posestvih v treh švicarskih prakantonih potlača-nili. Ogroženi kantoni Un> imajo Schwyz in Untenvalden so avgusta 1291. sklenili obrambno zvezo, ki je bila potrjena s priseg0 na Reutliju (od tudi ime zveza prisege). To zgodovinsko dejanje imajo Švicarji za začetek in le' melj svoje države. Boj za osvoboditev izpod Habsburžanov se Je končal z zmago v bitki pri M°r' gartnu leta 1315. Uspeh je sp°d' budil še sosednje kantone, da s stopili v zvezo. Zanjo se je«6 bolj uveljavljalo ime Švica, P°v' žeto po prakantonu Schwyz- Švicarski boj za sv°^°.t0|e-trajal potem še več kot dve tji. Mednarodno priznanj 0 J . ca dobila leta 1648 z westt mirom. Zaradi pomembneg ložaja na prometnih poteh pe je tujega fevdalnega zam»‘^ osvobojena Švica razvila mo domače meščanstvo, ki je Pos^ ševalo razvoj kapitalizma-zmago protestantizma v dveh r formah, Zwinglijevo in Kam' u vo, se je šg okrepil meščan duh, nosilec kapitalističnega g spodarstva, ki je deželo na zadnje popeljal do blagostanl ■ Proti koncu 18. stoletja je W co zajelo močno demokratsko/-banje, ki je omogočilo franc°’ revolucionarni vojski, da Je sedla Švico in razglasila sko republiko. Odvisnost Francije se je končala po Pad Napoleona, ko je bila Švica 1814 v pariškem miru obn° • na in ozemeljsko za nekaj k' ■ nov še razširjena. Večno ne' nost države so razglasili na najskem kongresu. Švicarji prizadevajo ohraniti in se og jo vsem koalicijam, bloko , vojaškim zvezam. Tudi ne■ nosti se Švicarji lahko zah da so postali prva banka v prvaki svetovnega turizma očeh drugih zgled, vreden P man ja. -.........OC31 Ilivu- deniča in pstarela nuna ^oti1 na tleh, razporejeni v d®' ci so jih ustrelili v g‘aV ■ Najmlajša žrtev je “^eri starejša pa 71 let. Nek nevajo, da so morilci la, saj je Tajska sestavm ^jli-skega prekupčevanja 1 se ženi ■reC^S)' čna, da je navsezadnje s ^lat*1 škega, ki skrbi zanjo- H som sta se hotela P°r0C;n9 n' četku leta, toda Katha® -,^1* gla zbrati potrebnih d Sklenila sta, da se bo , na Danskem brez vsa po . malnosti. Mathias Ru®Je p< p vprašal sodnika, ali se -a ti, a ta mu je brž razpr skorajšnji poroki: »N pustiti države!« ck O Sodnik Jurgen cp no prepričan, da =7 to ” far lahko kdaj »spozabi«, ((liaSa se bilo zgodilo tudi |0 je stu. Javnost sodniku . pje® Mamilo obsodbo. Med s°' jo gGf nanj usula ploha oclt |nega Osem žensk, žrtev sp oSjljc*X jenca, večkratnega P oStr°' ^it. požigalca in roparja. J $c|ieM testiralo proti sodnik . ki je bil tega zločinca obsodil samo na dese VESTNIK, 12. SEPTEM®^ SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI Šifra: URA Vsak, ki želi v žilvjenju uspeti, mora biti samozavesten, odločen ■n duhovno aktiven. Vam vsega tega primanjkuje. Tudi zelo potrebne koncentracije za študijsko delo nimate. • mate pa zelo dosti dobrih prijateljev, na katere se lahko zanesete le, če ne boste preveč posesivni. Negotovi ste tudi glede ljubezni, če dekleta ne bodo vzela zadeve v svoje roke, boste ostali zakrknjen starček. Tudi na tem področju se morate bolj potruditi. Nasvet: Ko vas ponovno zalo-t’ negotovost, se ravnajte po dveh osnovnih pravilih, ali počakajte ali pa poslušajte svoj notra-nJ' glas. Ta vas nikoli ne bo id-z,al. Vaše ambicije bodo uresničljive na športnem ali trgovskem Področju. 1120 Šifra: 360897 Vaše življenje je polno domiselnosti, iskrivega humorja in nenehne dinamičnosti. Taki ste zlasti zanimivi za ljudi in še zlasti za otroke. Bili bi dobra tovarišica v vrtcu ali šoli. Ste tskreni in znate čuvati skrivnost. V srednji dobi se čuvajte bolezni. Večjiti ambi-cij nimate, najbolj vas privlači vloga matere in žene. Zagotovo $e boste p-oročili, ni pa rečeno, da bo ljubezen trajala večno, ne P° vaši krivdi. Nasvet: Hitro se navdušite in [te pomislite na posledice. Te so lahko hujše, kot je videti na prvi Pogled. Vse, kar je bilo poveda-n°; so sicer samo predvidevanja, saJ ste nam poslali samo odtis leve dlani. Opekline, ki jih povzroči elektrika, so lahko globoko v mišičev- Otrok, ki ga strese elektrika, mora najmanj za 24 ur pod zdravniški nadzor v bolnišnico. Otroški zdravniki poudarjajo, da otrok lahko umre zaradi motenj pri delovanju srca tudi nekaj ur po tem, ko ga strese elektrika iz vtičnice, poškodovanega kabla ali električne naprave. kuhinjski pripomočki Kozmetika za vsakogar nekaj Prehrana v zrelih letih Po petdesetem letu bi morali ljudje še posebno paziti na pravilno prehrano. Ta naj vsebuje dovolj cinka, ker le-ta okrepi obrambne moči organizma, varuje jetra in prostato ter znižuje holesterol. Cink je v špinači, gobah, bučnih zrnih in siru. Pomembna sestavina hrane je tudi krom, ker pospešuje izrabo ogljikovih hidratov in preprečuje poapnenje žil. Najdemo ga v koruznem olju, kvasu, ribah, školjkah. Poleg cinka in kroma je pomemben tudi selen, ker je dober za srce, poleg tega preprečuje obrabo hrbtenice in sklepov. Vsebujejo ga riž, žita, ribe in meso. Pomanjkanje cinka, kroma in selena lahko odpravimo tudi z zdravili, ki jih predpiše zdravnik. ZA LJUBITELJE CVETJA Fatshedera — bršljanasta aralija Je pokončne in ozke rasti, doma iz Francije. Je križanec med aralijo in bršljanom. Ime torej nosi od Fatsia in Hedere. Je priljubljena in zelo hvaležna rastlina bujne rasti. Lahko jo imamo v lončkih, posamezno ali v koritih z drugimi rastlinami. Zahteva svetla mesta, pa tudi na temenjših prostorih uspeva. Tudi doma je zlahka razmnožimo s podtaknjenci. S starostjo spodnji listi odpadajo, zato jo lahko pomladimo tako, da jo nizko porežemo in pognal bo nov poganjek. Je zelo skromna in prezimi na hladnem prostoru. Pozimi ni zahtevna za vodo, poleti pa ji prija veliko vode in rosenje. Prija ji opora predvem iz maha. Glede zemlje ni zahtevna. Uspeva v ilovnato-kompostni mešanici, ki jo dobite v cvetličarnah. Presajanje je zaželjeno vsako pomlad. Kot vse rastline, ki jih uvrščamo v družino Araliacee, tudi Fatshedero pogosto napada rdeči pajek. Zato jo moramo temeljito poškropiti s primernim insekticidom. Listi namreč začnejo rumeneti in na spodnji strani listov je lahko pajčevinasta prevleka. Tudi ob preobilnem zalivanju listi rumenijo, zato jo moramo takrat prenehati zalivati. Ker jo lahko razmnožimo, tudi cena ni visoka, kljub njeni lepo- ti. Zato vam predlagam, da jo poiščete v cvetličarnah in se prepričate o njeni vzdržljivosti. Olga Varga Noži za Kar je dobro Otroci in elektrika ju, zato jih zelo težko opazimo. Kadar se otrok dotakne kovinskih delcev, ki prevajajo električni tok, se mu mišice na rokah in na dlaneh skrčijo in ne more izpustiti predmeta. V takšnem primeru takoj izključimo tok (izvlečemo vtikač, odvijemo varovalko). Kadar to ni mogoče, primemo otroka za oblačila in ga potegnemo proč, ali pa ga ločimo od napeljave z ne-prevodnim lesenim predmetom. Pri tem moramo biti izolirani, se pravi da moramo stati na suhi deski ali kupu časopisnega papirja, med reševanjem pa se ne smemo dotikati ničesar. Potem otroku preverimo dihanje in utrip. Če ne diha, mu začnemo dajati umetno dihanje, nezavestnega otroka pa položimo na stran. V vsakem primeru pa takoj pokličemo zdravnika. Dobro je vedeti Dišavnice v vsakdanjo rabo ysako gospodinjstvo potre-"uie štiri nože: nož za meso, zelenjavo, kruh in paradiž-(z valovitim rezilom), s ka-*erim lahko režemo tudi sir in Salamo. Poleg tega so še posebni noži, ki si jih lahko kupimo po potrebi. Pri nakupu *ako pomembnega kuhinjskega pripomočka ne gre varčeva-‘b Samo dobri noži režejo za-aesljivo in natančno. bober nož naj ima ročaj in rezilo iz enega kosa. Pri naku-Ph noža je treba paziti, da je jezilo iz nerjavečega jekla. Iz-/jovalci nožev na rezilu A>bi-?ajno označijo, ali je nož iz je-*la' Nož naj bo od hrbtišča Proti rezilu vse tanjši. Kolikor "ebelejše je hrbtišče in rezilo tanjše, toliko boljši je nož. *°'aj naj bo oblikovan tako, a ne drsi v roki, ni pomemb-no’ ali je lesen ali plastičen. za oci Ste že kdaj premišljevali, kakšen dragocen dar so oči? Kakor pa so dragocene, tako so tudi občutljive. Zato oči negujemo, saj morajo sijati. To sicer dosežemo z dobrim šminkanjem, vendar to še zdaleč ni vse. Najboljše za oči je očesna kopel. Za to lahko kupite prav poceni kadice. Te napolnite do polovice s kamiličnim, rožmarinovim ali smetlikovim čajem telesne temperature. Vzemite kadi-co, nagnite glavo nadnjo, postavite jo na odprto okno in nagnite glavo nazaj. Oko držite odprto in krožite z njim, da losion oplakne vse oko. Če ste to naredili in opazili, kako sveže so vaše oči po taki kopeli, je ne boste nikoli več pogrešali. Nič pa oči ne okrepi bolj kot očesna telovadba. Z očmi krožite trikrat v eno, trikrat v drugo smer. To oči krepi, dlje ohrani normalen vid in preprečuje utrujenost. Za oči so pomembne tudi obrvi in trepalnice, saj jih le-te varujejo pred tujki, kot so znoj s čela, prah in umazanija. I Domače | MURSKEM VALU | asujem za: | 'dajalec: | Sk|adba: KUPON 30 IMMB MM MM 1, sp^narodno zabavnih melodij tega tedna: 2. ppt^ČE — Ans. Vlada Sredenška .3. il/^KMURSKA Slovenskogoriški kvintet 4. Tak EM pa EN FRANC KOŠIR , Franc Košir 5. SMO DOMA Fantje vseh vetrov VašP SE Z GORA - Ans. Nagelj 29 s°vnice pričakujemo na naslov: MURSKI VAL, Titova Ob &. M Sobota h/Jkih torej poslušajte oddajo ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO Mh> °MaČE, seveda na MURSKEM VALU 648 Khz ah 87,6 Na«;.. , ■ FERENCEK, Vučja gomila 48, Fokovci 11 SALAJ, Ozka 1, Crenšovci PERGER, Galušak 28, Videm ob Ščavnici Omrzline j To so krajevno omejene poškodbe zaradi mraza. Nastane- ■ jo na najbolj izpostavljenih delih telesa: nosu, uhljih ter prstih ' rok in nog. Pospešujeta jih tesno obuvalo in vlaga. Omrzlih de- I lov ne smemo drgniti s snegom. Na prostem se ogrejemo tako, -da premikamo omrzle prste na nogah, čeprav jih ne čutimo. | Roke si ogrejemo tako, da jih tiščimo v pazduhah. Tako nam ■ pomaga tudi reševalec. Škodljivo je pitje alkohola, predvsem I pa kajenje. V hiši se ne ogrevamo ob vroči peči, ampak omrz- I njene dele potopimo v hladno vodo, ki ji postopoma dolivamo ■ toplo, tako da v kakšni uri dosežemo telesno temperaturo. Sta- J re omrzline so na pogled podobne opeklinam. Od splošnih . ukrepov priporočajo pitje vročega čaja. Nevarnost na cesti Približno 10 odstotkov voznikov v mraku in ponoči zelo slabo vidi. Mnogi tega sploh ne vedo. Posebno razširjena je nočna slepota pri starejših voznikih. Po 55 letu starosti se poslabša vid v temi in le tretjina šestdesetletnikov ponoči še vedno dobro vidi. Po 45. letu starosti se poveča občutljivost za bleščanje in le 33 odstotkov ljudi sredi petdesetih let še nima težav. Slab vid povečuje nevarnost, da še zgodi nesreča, zato naj bi hodili vsi vozniki redno na preglede k očesnemu zdravniku ali optiku. Kuhajte z nami Priprava slivove marmelade Marmelade kuhamo iz vseh vrst sadja. Uporabimo tudi sadje, ki je sicer zdravo in sveže, ni pa brezhibnega videza. Pomembno pa je, da vsebuje dovolj pektina, sladkorja in sadnih kislin. Sadje pripravimo, preden začnemo s kuho. Mehko jagodičevje brez lupin pustimo celo, drugo zmečkamo, tretje zrežemo na koščke ali zmeljemo v kašo. V septembru je čas za pripravo zalog slivove marmelade. Pravilno pripravljena je trpežna, okusna in uporabna za namaze in nadeve različnih vrst peciva od kvašenega, krhkega in žvrkljanega. Slive morajo biti dobro zrele, vendar še z napeto kožico. Meso ob koščici ki se z lahkoto lušči, mora biti rumenkasto. Načinov za pripravo marmelade je več. Dober je tudi naslednji: •, 5 kg očiščenih sliv zmeljemo na mesoreznici s čim manjšimi luknjicami na mrežici, ■ 2 kg sladkorja, 2 vanilina, I del ruma, 1/2 del vinskega kisa. Najprej kuhamo samo kašo, da se zgosti. Vre naj naglo, medtem neprestano mešamo z dovolj dolgo kuhalnico. Nato dodajamo kaši sladkor. Taka marmelada je lepe barve, se ne prijemlje dna, nemoteno želira in sadni delci so enakomerno prepojeni s sladkorjem. Kadar kuhalnica pušča pri mešanju za seboj globoko sled, ki se le počasi »poravna«, je marmelada dovolj kuhana. Tedaj prilijemo 1/2 del vinskega kisa in še prevremo. Nazadnje umešamo rum in vanilin. Še vročo zdevamb v manjše, brezhibno oprane in vroče kozarce. Takoj jih zapremo in za 2—3 minute poveznemo na pokrov zato, da vroča marmelada razkuži plast zraka pod pokrovom. Nato kozarce postavimo v normalen položaj in jih pokrijemo s kuhinjskimi prti, da se počasi ohlajajo. Če to količino slivove kaše kuhamo na električnem štedilniku, jo delimo na polovico, ker je sicer grelna površina premajhna. Pogosta napaka pri kuhanju se često pokaže čez nekaj dni, ko marmelada v kozarcih zvodeni. To pomeni, da sadje ni bilo dovolj kašasto zdrobljeno in marmelada ne dovolj kuhana. Če se vsebina še ni skisala, moramo marmelado takoj ponovno dobro prekuhati in dodati nekoliko sladkorja. Nasvet Bleščeče ploščice Najboljše so seveda sveže dišavnice, za zalogo pa lahko te nepogrešljive kuhinjske dodatke tudi vložimo v olje. V olje vlagamo predvsem tiste dišavnice, katerih izrazita aroma se pri zamrzovanju ali sušenju rada izgubi. Za vlaganje v olje so zlasti primerni žajbelj, bazilika, pehtran in luštrek. V kopalnici Ploščice lahko očistimo tudi po starem, brez ostrih kemijskih čistil. Kis in alkohol sta preskušeni sredstvi za čiščenje v gospodinjstvu kot nalašč za odstranjevanje madežev vodnega kamna: gobo navlažimo, pomočimo v kis in z njo obrišemo madeže. Mastne madeže odstranimo s ploščic z alkoholom. Stare mastne madeže pred tem zdrgnemo z jekleno volno. Zelišča operemo in dobro osušimo. Lahko jih sesekljamo ali narežemo na pramene ali pa samo osmukamo lističe s stebel — odvisno pač, kako jih nameravamo kasneje uporabljati. Za 100 gramov zelišč vzamemo 10 gramov soli in 1 deciliter sončničnega ali olivnega olja. Dobro premešamo in shranimo v kozarčku s pokrovčkom na navoj. Kozarec naj stoji na hladnem. Zelišča v oliu uporabljamo kot dodatek junam, omakam in solatnim prelivom. Zelišča v olju se obdržijo sveža najmanj pol leta. SESTAVIL MARKO 1 NAPAST NAUK 0 STRUPIH FRANCOSKI FIZIK IN ASTRONOM (1786-1853) SLOVITA AMERIŠKA POP PEVKA GRŠKA ČRKA; TUDI DOMAČE ŽIVALI NEKDANJI AVSTRIJSKI KANCLER (JULIUS) KEMIČNA PRVINA, SIVA KRHKA KOVINA SLEPA, NEPREMAG- LJIVA SILA AMERIŠKI TENIŠKI IGRALEC (PETE) IZDAJATELJ MENICE (TRATE) ZVEZDARJI (NPR. IGLO-KOŽCI) * ITALIJANSKI KNJIŽEVNIK FOSCOLO BOSNA IN HERCEGO- VINA M. IME TISOČI DEL KILO- PONDA MILANO ANGL FILM. IGRALKA (JANE) KISIK PATRONA PASMA LOVSKEGA PSA PREDMET STARINSKE VREDNOSTI AVTOMOBILSKA OZNAKA LESKOVCA ERBIJ GOROVJE V GRČIJI KISLINA SIBIRSKI VELETOK MAKEDON- SKO KOLO KLICA KRAJ V JUŽNEM SUDANU VEŠALA RUSKI PESNIK (SERGEJ, 1895-1925) DRŽAVNA BLAGAJNA AVTOMOBILSKA OZNAKA DARUVARA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Hoffman, epoleta, latinec, Eton, Ne, Ni, teak, ajvar, bal, INA, L, alkar, Aida, NM, grimasa, nakazen, Ena, Ind. 12. SEPTEMBRA 1991 Stran 13 utrip življenja PESTREJŠI JEDILNIK Marija Alaufova iz Beltinec ima na vrtu nenavadne jedilne buči, vsaj za naše razmere. Ko je letos iz Strunjana, kjer sta bila z možem na dopustu, prinesla tri semena, ni računala, da bo iz tega zraslo osem buč, med katerimi je najdaljša 160 centimetrov. Ob našem obisku nam je povedala, da jih bo večino pustila dozoreti, seme pa odstopila vsakomur, ki bo to želel. Foto: F. Maučec LJUTOMER POMOČ KARITASA --GORNJA RADGONA Razširjajo telefonske zmogljivosti OH, KAKO JE TEŽKA! Ampak, če mislite, da gre za bučo, se motite, in to kljub temu, da je nastal posnetek v okolici Murske Sobote. Na vrtu smo zalotili Jožefa Titana, ki je najbrž edini v Pomurju poskusil, če pri nas uspevajo tudi dinje (lubenice). In glej čudo, tale, ki jo drži v roki, že tehta blizu 8 kilogramov. Še malo, ko bo kocen suh, in lahko jo bodo tudi snedli. Na ta trenutek še najtežje čakajo vnuki. Jožef pa je ta >sadež< vzljubil pred 40 leti, ko je bil na sezonskem delu v Srbiji. Delal je namreč na veliki vrtnariji, kjer so pridelovali tudi dinje. Seme za letošnji pridelek pa je kupil kar v Semenarni v Murski Soboti. Pa slasten tek! Besedilo in fotografija: Jože GRAJ Avgustovsko neurje s točo je uničilo pridelekk številnim družinam v Tomažu pri Ormožu. Zato je ljutomerski Karitas organiziral akcijo zbiranja zelenjave. Ljudje si se množično odzvali in tako pomagali prizadetim družinam. Prebivalci Tomaža, pa tudi ljutomerski Karitas se za pomoč lepo zahvaljujejo. M. Kodba - GORNJA RADGONA------ Denarna pomoč družini Avguštin Pred dnevi so predstavniki KUD-a Ivan Cankar iz Ple-šivca v velenjski občini izročili ob nedavni agresiji na Republiko Slovenijo prizadeti družini Avguštin iz Gornje Radgone 60.000 dinarjev. KUD Ivan Cankar iz Plešiv-ca je namreč vsako leto organiziral srečanja narodnozabavnih ansamblov. Na letošnji prireditvi, ki je bila na Graški Gori, so zbrali 70.000 dinarjev. Od tega so 60.000 dinarjev izročili Tereziji Avguštin, 10.000 pa prizadetim v občini Slovenj Gradec. Vsi nastopajoči na srečanju so se namreč odpovedali honorarju. Prav gotovo je to lepa gesta prebivalcev tega majhnega kraja, ki premore le 550 ljudi. Franci Klemenčič V tem času potekajo dela pri širitvi telefonskega omrežja v Gornji Radgoni; Vidmu in Apačah. Na pošti v Gornji Radgoni potekajo sklepna dela pri montaži. 2.000-številčne telefonske centrale. S tem pa so sprostili prostorske zmogljivosti, ki jih bodo namenili poštnim delavcem. Ker je bilo na poštnem objektu v Gornji Radgoni med vojno za 3,000.000 dinarjev škode,so se tudi odločili za temeljito obnovo zunanjosti zgradbe. Uredili pa bodo tudi okolico. Dela, ki jih je opravila Obrtna zadruga 14. oktober Gornja Radgona, so stala 3 milijone dinarjev. Tačas pa poteka tudi gradnja novega poštnega poslopja v Apačah in gradnja prizidka pri Vidmu. S širitvijo Poštno poslopje v Gornji Radgoni F prostorov in telefonske centrale se bo precej izboljšala telefonska povezava v radgonski občini, ki je med manj razvitimi v Pomurju. Ludvik Kramberger PLITVICA NE POPLAVLJA VEČ MURSKI VRH Dobili asfalt Krajani Murskega Vrha, ki sodi v KS Kapela, so te dni dobili 700 metrov dragocenega asfalta. Kot nam je povedal prizadevni tajnik KS Kapela Miha Petek, so dela vredna 1,35 milijona dinarjev. Sredstva pa so večinoma zbrali s samoprispevkom. Da bi pocenili dela, so veliko opravili krajani sami. Dela so nekoliko podražile asfaltne »mulde« ob robu cestišča za odtok vode. Zaradi tega pa bo manj vzdrževalnih del. Velik del samoprispevka bodo tudi namenili za mrliško vežo in ureditev parkirnih prostorov na kapelskem pokopališču. Sicer pa načrtujejo tudi širitev pokopališča. Že te dni bodo podrli stanovanjsko hišo, kjer bodo uredili parkirišče. Ludvik Kramberger VSAKODNEVNA GNEČA PRI OBČINI — Avto pri avtu. To je že stalni prizor na cesti, k* vodi do bližnje stavbe občinske skupščine v Murski Soboti. Tako prometno gnečo bo očitno težko odpraviti, saj parkirnih prostorov primanjkuje, marsikdo pa bi se na vsak način hotel pripeljati kar do občinskih vrat. Besedilo in posnetek: M. Jerše. Urediti divja odlagališča V radgonski občini je veliko vseh mogočih divjih odlagališč za smeti. Da bi temu naredili konec, se je radgonski izvršni svet odločil, da bo radgonska Komunala v doglednem času počistila vsa ta odlagališča, smeti pa naj bi odlagali na za to določenih mestih. F. Klemenčič — LIPA-------------------------------- PLETENJE VENCEV — OBIČAJ KI IZUMIRA KRIV JE TUDI ZID Človek postane v Lutvercih pozoren na tablo z napisom: Reka Plitvica. Potem pa ugotovi, da tod sploh ne teče reka, ampak potok (reke so pač širše), pa še ta je prazen. Človek se ozre še na drugo stran ceste; tam pa vidi visok betonski zid in se vpraša, le čemu služi. Čeprav bi na te pomisleke lah- ko našel odgovore pri sebi (logično sklepanje), sem povprašal Ano Robič: »Tu sem se rodila, tudi mlada nisem več, zato Plitvico dobro poznam. Dokler je niso regulirali in naredili obrambnih pasov ter betonskega zidu, ki varuje našo hišo, je ta del Lutverec in okolice večkrat letno poplavila. Voda si- Ana Robič iz Lutverec se često spomni na mladost, ko so se v reko (?) Plitvico izlivali potočki s kristalno čisto vodo, v kateri so poskakovale ribe. Potem pa je prišel čas za »napredek«, ki je za hišo postavil zid. • Foto: Š. S. cer teče v Muro, vendar se zgodi tudi narobe: ko voda v Muri naglo naraste, potem teče iz nje. V sušnih obdobjih (in v takem sem se potikal po Lutvercih) je v Plitvici le malo ali nič vode. Kvečjemu ostane pod mostom, kamor se potem zatečejo ribe. V moji mladosti pa je bilo drugače, Plitvica je bila čudovita! Tedaj je bilo v njej vseskozi več vode, ki je odtekala v potočke, kjer smo otroci postavljali mlinska kolesa, lovili ribe in sploh lepo preživljali brezskrbno mladost.« Tako Ana Robič, katere starši so iz Prekmurja, zato sva lahko »gučala« po prekmursko. Odkar je tik za hišo betonska stena, se čuti varno, čeprav ima tedaj, ko voda seže do roba, neprijeten ob-čutek. To pa je bolj redko, kajti reka Plivica sploh ni reka, poleg tega pa je struga le redkokdaj zvrhano polna. Možje, ki se spoznajo na vodotoke, so Plitvico ukrotili, naravovarstveniki pa se jezijo, saj so uničili naravo in vplivali na njene zakone. Pa tudi zid za Robičevo hišo se prav nič ne poda v to okolje, vendar je bil gotovo cenejša rešitev kot preselitev domačije zaradi zemeljskega nasipa. Š. Sobočan GORNJA RADGONA Vodovod potreben obnove Pred okrog 25 leti so zgradil’ vodovod za potrebe R3^??^ Radenec in nekaterih okohsK krajev. Vodovodno omrežje speljali pod magistralno ces • zato zaradi obremenitev cevt P gosto pokajo in voda teče po 11 cah. Tačas imajo največ Panonski ulici. Radgonska K munala, ki vzdržuje vodovod, cer od prvega avgusta pobira P . spevke uporabnikov (1 kur” ,ar meter stane 10 dinarjev). Ven pa to zdaleč ne zadošča za ob vitev vodovodnega omrežja-mo iz radgonskega vo^?0n()O mesečno porabijo nad 15°-kubičnih metrov vode. Ka’ n. odstotkov tega uporabi Ra ska, le okrog 18 odstotkov pa » spodinjstva. Zato v Radgoni mišljajo o priključitvah na rn . । borski, ljutomerski ali s°b vodovod. a;/ F. Klemen^1 Stran 14 Med nekoč priljubljena opravila sodi tudi pletenje vencev. S tem so se predvsem ukvarjali pred vaškim proščenjem ali veliko mašo v Turnišču. Dekleta in ( fantje so se zbirali zvečer in ob nedeljskih popo.ldnevih v Gomilici, Nedelici, Lipi, Renkovcih, Brezovici in Turnišču ter pletli vence. Tako so prijetna srečanja združili s koristnim. Za pletenje vencev so v bukovniškem gozdu nabirali bršljan, zadnje čase pa vence predvsem pletejo iz cipres. Obesili so jih zunaj in znotraj cerkve, okrasili pa so tudi prižnice, kapelice in križna znamenja ter pred vhode v cerkve in kapelice postavili slavoloke. Tudi letos so v vaseh turniške župnije ob veliki maši pletli vence. Li-pljanske ženske (na posnetku) so letos spletle štiri vence, dolge po 14 metrov in tako obnovile stari običaj. Ali jim bodo dekleta sledila? Tekst in foto: J. Ž. KOMU KONČNA ZMAGA? NAJ POMUREC (POMURKA) MESECA GLASUJEM ZA ato Izbor Pomurca meseca se je že prevesil v zadnjo četrtino, C zelo zanimivo, komu bodo naši bralci namenili največ glasov. kaže najbolje gledališkemu igralcu Evgenu Čaru, sledita pa n,uh tud' rist Geza Farkaš in politik Milan Kučan. Prav med njimi je ,r, iskati končnega zmagovalca ankete za izbor Pomurca leta 1991- , ----------------------------------— VESTNIK, 12. SEPTEMBRAJ^^ (Ime ih priimek predlagatelja ter naslov) _ utrip življenja Lojze Števanec V AFRIKI ■ Pr'dem v tovarno. Delavci stojijo. Nekaj časa gledam, nato pa le kaj se dogaja. Jaz jih k delu nisem priganjal. Nihče jim ni dal pravijo. S-° 'fore many‘ (Preddelavci), vprašam. Miting imajo, pravijo. ?ar?8m aefa proizvodnje, da naj da najprej delavcem delo, nato pa ad' mene lahko imajo miting. se Pozneie smo na upravi še enkrat »imeli miting«. Zatožil me je, da bilo Pred dore many< nadrl in da sem rasist. Povedal sem, kako je nev kar!e Pritrdit. Dr. Niante, ki je študira! v Angliji, prisotnih je bilo še giedr'^ uradnikov. k' 50 Prav tsko študirati v Evropi in so na stvari Posl-nekollko drugače, mu je zapovedal, da me mora brez pripomb ni n^Sgatl 'n 'zvsjati navodila. Pred njim sem.imel mir, delal pa še vedno pa smo v proizvodnji še druge nevšečnosti. Neurje je podrlo ved dni je trajalo, predno so ga popravili, mi pa smo stati. Pak Se- most. Hudournik ga je odnesel. Mosta niso popraviti, amil. p?0 Cez hudournik delali nasip. Ker nismo mogli v tovarno, smo sta-okm^ne^e smo se vozili P° nasipu. Pride naliv, zajezena voda poplavi co zopet stojimo . . . bevim^'1'Smo prvo Prik°Hco: veselje, malo plesa ob udarcih po pto-vah j?r'kolico hi bilo treba pobarvati, barve pa ni. To da bodo pobar-kse 'bitolom, so rekli. Zaščito spodaj da, kaj pa stranice ? Z ibitotom ’ pribiti. Dobro, si mislim, to je njihov problem. t 0Soldne so veselo, s pesmijo nanašali ibitol na prikolico, da je se tleh- Sreča, da so hale odprte in stalno piha skozi, sicer bi sm0 ?J?'ki Podnevi pa skuhali. Vročina je tam neznosna. Zjutraj, ko vrste Sl' v tovarno, je bilo na prikolici in po tleh za debelino prsta vse ne s^tu^v, hroščev, za otroško pest velikih, in mušic. Celo dopold-pa s-0 praskali, predno so jih očistili. Izgleda, da jih vonj privablja, ibitol Posuj? SU^' Poznete 50 barvali dopoldne, da se je barva do noči (Foto: I. Slavič) ^^ptavih 1,1 smo prvo prikolico v Tanzaniji. ^li. T? t'8!'J°V kjer bi kuduja »prav gotovo ustrelil«, me nikoli niso pe-Meo'/e dolPuJel°' nasvOje crnc'. k' so v službi pri belcih, obstajajo kaste. Vsak je točno fen b/ac? mestu- Na vrhu je -house boy<, prav na dnu so askarji. Pripeki Sa sp sad!e P^čo. špecerijo. Z mano je >house boy<. Izstopiva, juse b^’ po atanovanju hodi bos. Askari znosijo blago do praga, k*rnOr °d tu v stanovanje, kjer ga razloži po policah, v hladilnik, SskarijuC' Jaz kot gospodar stojim zunaj in delo nadziram. Pravim PrSga n^p nese. blago v stanovanje, če ga že ima v rokah. Ne! On n'Pri vran, V dnevni sobi, vrata so steklena, da vidiš na vrt. Askari zvo-Drnvim 'h 'n mi nekaj kaže skozi steklo. Rad bi imel ogenj. »Vstopi,« Ce T^a so odprta.« Ne! Jaz sem moral vstati in mu nesti ogenj. ^e. 0c/ne 'š postopati z njimi v skladu z našimi merili in nazori, zrušiš °baržafi d° tebe spremenijo in postanejo nadležni. Žal je posebno ^sha n«ose' k' 50 i'h uvedli Angleži, oni so mojstri v tem. Tu ni na-l)p bboOa°berie zasebnosti. Jih pa domačini spoštujejo, se jih bojijo, s )o in tudi boljše plačujejo kot nas. Iov'j° feo iskat h™0 v rezerva!u Selouse. V vasi smo najeli dva domačina. Šli u-arke in'v^e. svinie. ki živijo v gozdovih. So veliko manjše kot brada-^sa, na hjdi drugačne. Imajo nesorazmerno veliko glavo, ošiljena bor^ aop dlak 'n so brez znaš'ln’h čekanov. Nekatere so črne, ? ti°rriači bronaste barve. Imajo pa zelo okusno meso. Spremljal me ^enadorr? Sam bl se v 9ozdu izgubit. Vlačiva se skozi gosto grmovje. «/fa,a Uslišiva ropot, ki prihaja od spredaj. “Lov?ato?" vprašam domačina. lovi?., ^s.« ^Ptai?^' *xS kaj lovi, kako lovi? Drli so se kot zmešani, bobnati, ?ogein'a' Človek ni zna! drugega jezika kot svahili, tako da ga nisem e? vklim adcrjejo izprašati. Še kakšne pol ure sva lezla skozi grmovje, visok 'mai° med drevjem razpeto močno mrežo iz sisala, kak ^i' v ro, kp Za mrežo v grmovju so čepeti starci in otroci z močnimi Sr?r>ar,Jem °drask so obkolili grmovje, nato pa z vpitjem, ropotom, j Planin s^31' divjad proti mreži. Divjad se je zapletla v mrežo, nanjo ■ kse 'n jo pobiti. Imeli so nekaj malih gaze! in eno gozdno svi- s P°Po/rf ° z razbHimi glavami, okrog pa polno krvi. b/,ebih h~e smo se ustavili v vasi, ki je štela nekaj iz blata in šibja opro 'S' Pokritih s slamo, vmes pa je bil prostor za kure in koze. V u °kon? ti'š smo opazili sledove leva in divjih svinj. Govorili so, da si/ ^azv' slonp Pa?9! se 50 se nas- Pogtavar je prinesel nek zvezek in nas pro-Pra tišU, c?Kerno van(’ ker da smo prv' belci, ki smo po nekaj letih zo-r?a>k, nn^b' Postrelili divjad, ki se je ne morejo obraniti. Lepo so nas čim več slonov, po možnosti vse, ker jim ti delajo Lot0 doma 6 'n 50 prot' ni'm brez moči. Vsi so bili pripravljeni, da nam ' s° to B'li so razočarani, ker mi nismo kazali tolikšne vneme, ^tv °yjaŽareva!i onL ha m ZanJe nadloga nezaželjena konkurenca na njivah. Kmetij-k°v ni nizki stopnji. Večinoma pridelajo le za lastno porabo. Pre- Pre?^.sta trava 'n grmovje na široko požgana. Na ta način se hl^tilijo reri?'viadi°- Ko zaideš na takšno požgano območje, kjer iz to tiaZnOs ke zelene bilke, je vročina pod pripeko sonca in sevanja iz ' S/ čez Curk°ma teče s tebe. Razgrete saje se pod koraki dviga-% PoPoirjnnekai minut črn kot zamorec. br?°sti. e s° zskuriti ogenj in pekli ujeto divjad. Jedli so do one-S meso3!!. naj bi tudi drugega narediti? Hladilnikov nimajo, čez nekaj ®os Prve^ti^tino, saj izredno hitro zasmrdi. on Juraku smo jim napokali za ducat faraonk — pegatk, ki so drevju Alojz Mišja pri 93-ih Na nedavni proslavi 40-letnice G D Zbigovci—Lastoinerci jc prejel posebno priznanje najstarejši član društva Alojz Mišja, ki je pred kratkim praznoval 93. rojstni dan. Kot 14-letnega otroka so ga dali v rejništvo v sosednjo vas Rodmošci, medtem ko so starši ter štirje bratje in sestre živeli v Gradcu. Le zanj ni bilo prostora i družini. Leta 1923 se je poročil, vendar mu je žena umrla. Imela sta dvojčka, od katerih je eden umrl f drugi svetovni vojni, medtem ko je drugi že upokojen in živi v Gradcu. Med drbgo svetovno vojno je bil v ujetništvu in je od Rusije do Gradca pešačil celih 27 dni. Zanimivo je, da še nikoli ni bil pri zobozdravniku, nazadnje pa je bi! v bolnici pred 61 leti. Do 88. leta starosti se je v 5 km oddaljeno Gornjo Radgono vozi! s kolesom. Danes dobiva kmečko pokojnino, in čeprav ni visoka, je z njo zadovoljen. V krogu svojih domačih se najbolje počuti, še vedno pa rad kaj postori. Tekst in fotografije: Franci Klemenčič VELIKAN V MARKOVCIH Na enem od markovskih hribov, pri Lošinem Petru, stji tak velikan, da mu daleč naokrog, ni para, morda v vsej Sloveniji ne. In čeprav je tak orjak, se ga nihče ne boji, ne ljudje ne živali; celo radi ga imajo. Ima pa tudi sovražnike. Največja sta mu veter in strela. No, zdaj vam je najbrž že jasno, za kakšnega velikana gre. Seveda, neko veliko drevo, in to je kostanj, pravi domači, tak, ki daje* sladke sadeže. Proti koncu septembra bodo že začeli padati z njegovih ogromnih vej. Gospodinja Ana Bočkor, ki živi v njegovi bližini že 67 let, je nekoč spraševala najstarejše okoličane, če vedo, koliko naj bi bil star ta kostanj velikan. Dejali so ji, da se je že 4 ali 5 generacij pred njimi govorilo, da je bil že takrat tako mogočen. »Če je tako, potem je najbrž star že več kot 500 let. Poglejte, tam malo naprej rase še en kostanj! Po vsej verjetnosti je pognal iz semena. To je bilo pred približno 40 leti. Proti očetu ali materi je pravi pritlikavec.« Včasih pa jim »miroljubni velikan« povzroča tudi skrbi. Ko so imeli še staro hišo, so se bali, da se bo odlomil vrh in padel na streho. Zato so ga pred 45 leti za okrog 10 metrov skrajšali. Strah jih je tudi, ko grmi in treska. Kot da bi kostanj privlačil strele, saj ga večkrat zadenejo. Pred nedavnim je bila ena od ognjenih krogel tako močna, da je kar naenkrat začel iz kostanjevega debla švigati ogenj. Gasilci so morali posredovati kar trikrat. Od tedaj je deblo skoraj votlo, tako da bi lahko spodaj postavili mizo in lepo posedeli v debeli senci. O tem celo resno razmišljajo. Sicer- pa jim daje že dovolj debelo senco tudi njegova širna krošnja. Kadar dežuje, nudi tudi naravno streho in mimoidoči se radi ustavijo tam. Kako dolgo še? »Mi ga podirali ne bomo. Je namreč zaščiten. To so nam nekoč povedali. Pa tudi če ne bi bil, mi bi ga pustili na miru, dokler se ne bo sam zrušil.« Jože GRAJ To je markovski velikan, domači kostanj, ki je star morda že čez 500 let. Obseg debla je skoraj 10 metrov, krošnjo pa so skrajšali za okrog 10 metrov, da ne bi poškodoval hiše, če bi se morebiti podrl. (Fotografija: JOG) TAM, KJER IZVIRAJO REKE IN POTOKI 3 Tudi Krka je reka Ali teče skozi Pomurje še kakšna druga reka kot Mura? Mnogi boste najbrž dejali, da ne. Vendar če se boste zapeljali proti Šalovcem, tam blizu pred mostom lepo piše na obcestni tabli, da boste prečkali reko KRKO. Malo prej se vanjo zliva Adrijanski potok, nekoliko niže Pskov-ski, še niže, in sicer že na madžarski strani, pa potok Mala Krka (Kerca). Zanimivo je, da se potem ta >združena< Krka, v katero se nazadnje izliva še potok Ledava, spet vrne v Slovenijo in se malo dalje, blizu vasi Podturen izliva v Muro. Mi pa smo se seveda podali proti njenemu začetku, k izviru, torej nekam v okolico ČEPINEC. Tam smo poiskali vodnika, domačina, ki je dober poznavalec tamkajšnjega terena, saj bi sicer lahko precej tavali, preden bi odkrili >vretino< Krke. Nekateri so nas namreč usmerjali nekam k Špic bregu, drugi pa na konec Čikinega jarka. Izkazalo se je, da so imeli prav drugi. obmejni prehod. Njegova žena Ana je bila celo 2 leti carinica za pregled žensk. Le-te so smele čez mejo zjutraj od 6. do 8. ure in popoldne od 16. do 18. ure. Moški so lahko prečkali mejo ves čas. Pa še nekaj je blizu izvira Krke, in sicer dokaj velik križ, na katerem piše: Hvaljen Jezus, amen. Vlado nam je dejal, da so ta križ nekoč postavili kot povsod ob pomembnejših križpotjih. Medtem smo že nestrpno pričakovali cilj. Spustili smo se v dol in čez čas nam je pokazal: »Tu je izvir Krke, ampak vode sedaj ni videti, ker je ta predel, odkar je umrl Somer, precej porasel s travo in grmičevjem, tako da se voda cedi nekje pod zemljo, malo naprej pa priteče na površje. Svojčas pa je bila tu večja grapa, iz katere je Somer nosil vodo za živino in najbrž je bila kdaj tudi pitna za ljudi*.« ■ »Vidite, tu pa res priteče na plan nekaj Krkine vode, ampak pravi izvir je nekoliko višje, vendar pa se tam cedi voda pod zemljo,« nam je pojasnil Vlado Preininger. Dober kilometer od izvira >naleti< Krka na prvo večjo oviro — zapornico za Lenaršičev mlin. Nekoč se je kar urno vrtelo mlinsko kolo in morda bo kdaj spet tako, si želi sedanji lastnik Jože Žido. Vlado Preininger, ki se nam je pridružil, nam je spotoma pripovedoval, da je bil pri izviru že neštetokrat, saj rastejo tam blizu gobe, ki jih pogosto hodi nabirat. Nekoč je obiskoval tudi Jurija Sornerja (Sumerlija), ki je imel v neposredni bližini izvira domačijo. Leta še stoji, vendar je v dokaj slabem stanju, gospodar pa je umrl pred petimi leti. Prav tako stoji tudi manjše poslopje, ki je bilo nekoč carinarnica. Tam mimo je namreč vodila pot na Madžarsko in do leta 1949 so imeli malo- Šli smo torej še malo naprej in tam je res začel svojo pot takole za pest širok potoček. Videti pa je bilo, da sj hodijo k izviru gasit žejo divje živali, predvsem jelenjad. Lahko bi rekli, da je začetek Krke dokaj podoben izviru Ledave, tako da sploh nimaš občutka, da bi tamkaj izvirala kakšna reka. Vlado nam je še pripovedoval, kako so. nekoč v njej lovili rake in jih prodajali župniku. Za enega raka jim je odštel dinar, to pa je bilo dovolj za žemljo ali svinčnik. Tudi ribe so lovili, in sicer je bilo kar precej postrvi. Skoraj 200 let pa stoji ob Krki v Čepincih prvi mlin (Lenaršičev). Sedanji lastnik Jože Zido nam je pripovedoval, da so nekoč mleli le na velik kamen, ki ga je poganjalo kolo. Zdaj se to že več let ni zavrtelo, ker so imeli prej pogon na lesni plin, pred 5 leti pa_ poganja mlinske stroje električna energija. Želi pa si, da bi se nekoč spet zavrtelo kolo na vodi, saj bi bila to najcenejša energija. Jože GRAJ SEPTEMBRA 1991 Stran 15 Maks Vaupotič — novi upravnik Aerokluba Murska Sobota ekologija •N farmi v Podgradu selijo prašiče — zaenkrat še vedno iz enega v drugi hlev! Slovenija dežela prašičev I 1 Nove možnosti za širitev dejavnosti j Lani jeseni smo končno začeli j upati, da bodo problem farme v 1 Podgradu s približno 30 tisoč S prašiči le rešili v doglednem ča-T su. Farma, ki so jo zgradili v efo-Triji gradenj velikih objektov v ^šestdesetih letih, ne Je da s smradom močno moti sosede Avstrij-®:e, ampak njene odplake ogroža-So pitno vodo celotne gornjerad-&onske občine. Lani so torej ime-Siovali komisijo avstrijskih in slovenskih strokovnjakov (Premzl, • tankar, Karba, Ressy, Rohrbac-'her, Ruprecht in Kandler), ki ji 'predseduje dr. Lojze Slavič. Pri-'pravili naj bi tudi pogodbo o so-'financiranju Avstrije, vendar do podpisa le-te še ni prišlo. Najver-, jetneje je vzrok nesoglasje med 'člani komisije, kajti Avstrijci so predlagali hitro selitev: do januarja letos končati pripravljalna dela, do junija preseliti tretjino t prašičev in do konca leta drugo tretjino. Naša stran je vztrajala, da to ni mogoče, saj trajajo pripravljalna dela najmanj pol leta, gradnja hlevov pa eno leto. Tako so sprejeli program, da bodo letos pripravili prostor za dva tisoč F stojišč, prihodnje leto za 5 tisoč 9 petsto in leta 1993 za nadaljnjih tisoč petsto stojišč. Preseljevanje & prašičev bi stalo skupno 12 mili-8 jonov mark, obnovitev reje plemenskih živali in pujskov (kar bo ostalo na farmi) pa 4,4 milijona mark. Avstrijci so obljubili 21 milijonov šilingov posojila, toda denarja še vedno ni, saj sploh še niso podpisali pogodbe. Slovenska vlada je reševanju tega problema namenila 7 milijonov dinarjev nepovratnih sredstev, ki so jih skupaj s posojili banke in HKS namenili za gradnjo hlevov. Le-to je organizirala kmetijska zadruga, vse niti prašičereje - pa želi tudi v prihodnje držati, v rokah farma (pod drugačnim imenom), ki ima strokovno uspo-, sobljene ljudi. HLEVE GRADIJO, ŽIVALI NE SELIJO Zadruga je svojim kooperantom pomagala zgraditLže 19 hlevov, v katerih je prostora za 3500 prašičev (ti hlevi so na obeh straneh reke Mure). Z gradnjami so začeli že lani, nekateri trdijo, da z drugačnimi nameni.. . Kakorkoli — hlevi s po tristo prašiči so že tudi napolnjeni, vendar ne s prašiči iz farme v Podgradu. V občini Gornja Radgona se tako EDI LESKOVAR, Stara gora 6: »Lani avgusta smo začeli graditi hlev in letos avgusta smo že vselili 360 prašičev. Odločili smo se za hlev na odplakovanje, ker nam primanjkuje slame za nastilj. 180 prašičev imamo že od leta 1976. To bo predvsem dodatni zaslužek za kmetijo. Ta stavba je veliko dražja od tiste, kjer je nastilj, saj je toliko zgradbe kot nad zemljo tudi pod njo. Tudi sosedom ni bilo prav, da to gradimo, vendar pa ti hlevi ne smrdijo nič bolj kot tisti na nastilj. Moral sem si sam narediti vodovod. Imamo štiri hektarje zemlje in 5 glav živine. Prašiče bomo krmili s krmili.« Zapieti pri razseljevanju prašičev s farme v Podgradu SO razvija nova organizacija prašičereje, ki jo vodi zadruga. »Polovico novih hlevov naj bi zgradili na nastilj, drugo polovico pa po starem sistemu odpla-kovanja, kjer za to ni ovir,« je povedal dr. Lojze Slavič, »bolj kot ekoloških, pa se zavedamo etioloških problemov, ki so po mojem pomembnejši, saj je ravnanje z živalmi pomembnejše kot smrad. V Evropi so vse pozornejši na take stvari in celo zahtevajo, da opustijo klasično farmsko tehnologijo. Problem pri farmah pa nastilj pa je stelja. Samo razseljevanje, brez dodelitve dodatnih površin obdelovalne zemlje, je nesmiselno. Kmetje bi morali sami pridelati 80 odstotkov krme, da bi se jim računi izšli.« BRANKO KREFT, Kutinci 6: »V novih hlevih imam šele en mesec 300 prašičev. Nastiljamo jim s slamo, zato smo je morali nekaj tudi kupiti. Smo novinci v prašičereji, v to pa smo se usmerili zato, ker je bila ugodna ponudba zadruge. Vsak dan nastiljamo in živalim se prav vidi, da so zadovoljne. Hleve bomo čistili vsake štiri mesece in ta gnoj nam bo prišel zelo prav na domačih njivah. Pravzaprav smo se prav zaradi tega odločili, da bomo zgradili hleve na nastiljanje, ker imamo v govejem hlevu že dvajset let sistem odplakovanja, to pa se nam pozna na njivah. Zemlja potrebuje naravni gnoj. Prašiče zaenkrat krmimo s krmili, kasneje pa z domačo krmo. Imamo 10 hektarjev zemlje, vendar bi za to število prašičev potrebovali dodatnih 5 do 6 hektarjev. Vrniti bi nam morali tudi 7 hektarjev odvzete zemlje.« Dr. Slavič je še izrazil bojazen, da bodo prašiče s farme izselili, kmetje pa bodo prašičerejo čez čas opustili, ker se jim finančno ne bo splačala. Vendar pa grozi občini Gornja Radgona drugačna nevarnost: farma bo prašiče obdržala v hlevih, saj še vedno ni nobenega uradnega dokumenta in sprejetega predloga nadaljnje organizacije, zadruga pa bo pri svojih kooperantih zgrajene hleve napolnila z drugimi prašiči. Tako bo na majhnem koščku ob Muri namesto ene velike farme tudi 50 manjših, namesto 23 tisoč pa kar 40 tisoč prašičev. Vzrok takega nenormalnega početja je predvsem prepočasno sprejemanje zakonodaje o zadružništvu, lastninjenju in vračanju odvzetega premoženja (tudi zemlje). FARMA BO PODJETJE Z ZASEBNIMI PRAŠIČEREJCI Vedno več odgovornih ljudi se ogreva za idejo, da bo v prihodnje prašičerejo v občini Gornja Radgona vodila farma, organizirana kot podjetje ali družba. Končno: preselili naj bi prašiče s farme, imajo usposobljene ljudi ter kakovostni selekcijski center. Ivan Mlinarič, direktor farme v Podgradu, je dejal: »Strokovno delo in reja na farmi trpita že za radi tega, ker se ne ve, kaj bo iz tega. Zaposleni imajo to za svoje podjetje, če ne, ne bi bilo takih rezultatov. Marsikaj bi morali popraviti... kaj bomo popravljali, če pa jutri mogoče več ne bomo mogli delati v svojih prostorih. Po mojem mnenju tu še ni kaj dosti razčiščeno. Glede organiziranosti v prihodnje smo predlagali, da bi skrbeli tudi za rejo prašičev na terenu, da vse to strokovno vodimo. Lahko bi se organizirali v obliki delniške družbe, kjer bi bili solastniki tudi kmetje, ki bodo normalno morali prevzeti nase tudi določeno tveganje, brez tega ne gre. Zadruga tu vidi svoje interese, ker tudi ona živi od proizvodnje. Mi smo dobili podporo dr. Slaviča, fakultete in odgovornih v občini. Konkurence se res ne bojimo, saj smo vedno sposobni rediti po takih cenah kot zasebni kmetovalci.« Je vse to prehitro ali pa se pri nas ne znamo organizirati in stvar izpeljati do konca? Minister za kmetijstvo bo moral odločno povedati, če mu je za razselitev farme in dobrososedske odnose z Avstrijci ali ne. Če bodo mini farme napolnili, bodo kmetje morali (!) dobiti dodatno zemljo, saj v nasprotnem ne bomo rešili ekološkega problema, ampak bo nastalo 50 novih Pod-gradov. Bernarda B. Peček S 15. septembrom bo pri soboškem aeroklubu prevzel upravniške posle Maks Vaupotič iz Murske Sobo te. Gre za znanega in izkušenega poklicnega pilota, ki je doslej vodil letalsko operativo v Zagrebu. Z njim smo se pogovarjali o delu in razvoju soboškega aero kluba. — Že doslej ste veliko pomagali soboškemu letalskemu klubu. Za upravnika pa ste se odločili šele tokrat, čeprav so vas vabili že dalj časa. Zakaj? »Prejšnji upravnik Ivan Vogrin si je pridobil izobrazbo in do njegove nesreče ni bilo potrebe. Ker sem dobil zagotovilo, da bom imel status pilota do upokojitve čez dve leti, sem se odločil.« — Članom kluba ste predstavili program in usmeritve vašega dela. Povejte nekaj o tem? »Moja vizija dela je spoštovanje reda in discipline, lojalnost in strokovnost. Klub se mora vključiti v mednarodno športno letalsko dejavnost z Avstrijo, Madžarsko in nekaterimi drugimi državami (motorno in jadralno letenje ter padalstvo). Za to so zainteresirane tudi druge države, katerih ekipe bi želele trenirati na našem letališču, ki to omogoča tudi zaradi turizma in gostinstva ter drugega. Izšolati moramo dovolj strokovnega uči- KAPELSKA SKLADNOST Vinogradniško gospodarstvo Kapela je nekaj posebnega in bi verjetno že zdavnaj propadlo, če zaposleni ne bi bili tako odločni, da ohranijo podjetje pri življenju. Pri tem so jim pomagali tudi kmetje in vinogradniki, ki so prav tako vztrajali-v njihovi zadružni enoti. Zadnji večji »politični« poskus združitve s kombinatom iz Gornje Radgone je bil 1983. leta. Ko so se pred leti reorganizirali, so v svoji sestavi ohranili zadružno organizacijo, kamor je vključenih 400 zadružnikov. To seveda ni bilo po volji kmetijskim zadrugam. Kako bo v prihodnje, tudi kapelski vinarji ne vedo povedati. Zaupajo pa v poštenost in zvestobo ljudi, predvsem vinogradnikov, in upajo, da bodo tako kot doslej sodelovali tudi v prihodnje — klet je tu, prav tako so tukaj vinogradi: ničesar se ne da prenesti. VG Kapela ima .180 hektarjev lastnih vinogradov, 30 odstotkov teh je zasajenih s sortami belega pinota (burgundca) in chardon-naya. Za slednje so na letošnjem sejmu vinogradništva in vinarstva v Ljubljani prejeli veliko zlato medaljo. Še pred leti je tudi ta sorta bila zgolj beli pinot. Sorto so uvozili iz Francije in na Radgonsko-kapelskih goricah imajo že 20 let stare nasade. Šele zadnja tri leta trgajo grozdje na ugodni jugovzhodni legi na Murščaku v pethektarskem vinogradu nekoliko kasneje — grozdje je namreč namenjeno za izborno vino, zato mora biti zelo zrelo in z žlahtno gnilobo; nato morajo »uloviti« primeren čas za trganje (ne v dežju) ter grozdje čim hitreje prepeljati do kleti in ga predelati v mošt. Vrenje se mora začeti čim prej, trajati pa mora dolgo (tudi po mesec dni). To je namreč recept, kako dobiti kakovostno izborno vino sorte chardonnay. Trs chardonnaya se razlikuje od trsa belega pinota. List ima golo rebro, je temnejše barve, grozdje pa je močnejše ru- BlU) I- TONTRAGER GESMBH. HIŠA KAKOVOSTI • LASERSKE PLOŠČE • VELIKE PLOŠČE • AVDIO KASETE • VIDEO KASETE MELODIE, W. BmERMANN । 8010 Graz, Jakoministrase 1, Tel. 0 316/81 33 00 8025 Graz. Interkauf, Lazarettgurtel 25, Tel. 0 316/91158056 8010 Graz, Giockenspielplatz 5, Kartenvorverkauf, Tel. 0 316/82 89 86 8600 Bruck/Mur, Kommesserhaus, Koloman-Wallisch-Platz 22, Tel. 0 38 62/51 7 14 8700 Leoben, Doniinikanergasse 1, Tel. 0 38 42/42 4 92 8700 Leoben, Hauptplatz-Rathauspassage Versand: 8010 Graz, Weg zum Reinerkogel 45, Tel. 0 316/67 14 90, Fax 0 316/63 3 26 o teljskega kadra po sekcijah, zlasti še za motorno letenje. Bolj bi se mogli vključiti v tekmovanja. Letališče bi morali elektronsko urediti, osvetliti pristajalno poletno stezo in urediti meteorološko postajo. Od pristojnih oblasti Republike Slovenije bomo zahtevali, da se odpre VFR-kori- mene barve; poleg glavnega grozda je še »prigrozd«. Že od 1980. leta so kapelski vinarji znani po kakovostnem tramincu; za izbor so namenili 17 hektarjev vinogradov te sorte in v minulih letih so si pridobili že precej odličij. Tudi letos so na ljubljanskem vinskem sejmu prejeli zlato medaljo za navadno trgatev traminca. ■ klet im3 Kapelska kletje bila zgrajena 1959. leta. Takrat sodobna in prva okrogla ^r(S danes zastarelo tehnologijo, zato morajo vložiti več truda v to, da pridobij kakovostno vino. Tudi Kapelčani polnijo svojega »kapelčana«, kjer so mešane različne sorte, osnova pa je beli pinot. Vendar to ni njihov glavni vir zaslužka, ampak prodaja odprtega vina. Lani so pridelali skupno 850 tisoč litrov vina; od 10 do 15 odstotkov grozdja jim pripeljejo zasebni vinogradniki. Polovico skupne količine prispevajo .za radgonskega janževca, ostalo pa prodajo sami. Do letošnje trgatve bodo napolnili okrog 200 tisoč steklenic kapelčana in 100 tisoč buteljčnih steklenic. Kakor je poudarila Nada Bun-derl-Rus, polnijo izključno vino, ki je pridelano iz grozdja z Radgonsko-kapelskih goric. Druge-gagrozdja niti ne sprejmejo. Na VG Kapela se zavedajo, da dor na liniji Avstrija—Murska Sobota - Madžarska za potrebe športnega letalstva. V prihodnje pa bi tudi morali bolj izkoristiti zmogljivosti na letališču. Vključiti se moramo v šolanje za potrebe TO.« — Po agresiji na Republiko Slovenijo so bila vsa športna letališča zaprta. Kakšne so posledice za vaš klub? »Posledice so ogromne. Blokirana je vsa dejavnost, onemogočeno je redno letenje. Posledica je padanje strokovnosti letalcev in demoraliziranost članov. Pr°' blemi so tudi pri podaljševanju letalskih dovoljenj. Tako letni plan kluba ne bo uresničen.« — Kakšne so po vašem mnenju možnosti širitve dejavnosti soboškega letalskega kluba? »So možnosti za širitev nase dejavnosti, in sicer za potrebe kmetijstva, gozdarstva in sanitarne zaščite. V ta namen bi bilo P°' trebno kupiti ustrezno letalo.« Feri Maučec klet tehnološko zaostaja za drugimi, sodobnejšimi. Prav tako bi morali bolje poskrbeti za propagando in prodajo dobrih vin. Toda v sedanjih razmerah, ko še niso sprejeti ustrezni zakoni in k° je tvegano najemati posojila m na novo zaposlovati, je to skoraj nemogoče izboljšati. Tudi zakon o vračanju odvzetega premoge nja jih lahko v veliki meri priza dene, saj bi jim lahko odvzeli polovico vinogradov, ki so nekoč v zasebni lasti. Toda Na°‘ Bunderl-Rus je optimist: »Jaz si vse tole predstavil, tako: klet je tukaj in je namem na predelavi grozdja. Vinogr3. niki bodo to morali izkorts Že sedaj dobro sodelujemo2 ‘ sebnimi vinogradniki, toda sa" po tristo steklenic posebej• splača polniti; če bodo zdruze . v zadruge ali pa bodo solash1 — nekako se bodo morah org nizirati. Bodoči lastniki se b° morali najti v tej kleti.« . -ny In kakšno letino pričakuj^/. j kapelski vinski kleti? Po k°' povprečno, po kakovosti pa br°' n Bernarda B- Stran 16 odsev mladosti pisma, mnenja, stališča Povabilo mladim dopisnikom' ] Ko se začne šola, smo vsaj z enim prstom na nogi pri vas tudi mi. Saj veste, za kaj gre? Seveda imamo v mislih našo in vašo rubriko v Vestniku, ki smo ji dali novo ime Odsev mladosti. Za vse, kar >odseva< iz vaših misli, domišljije . . . smo rezervirali v domačem tedniku polovico časopisne strani, ^emo, da včasih to ne bo dovolj, ker bo vaših >odsevov< Preveč, in takrat bodo poslani Prispevki ostali v mapi z neobjavljenim gradivom. Nekateri boste zavoljo tega najbrž tudi “žaljeni, toda pravila igre za našo rubriko dajejo prednost Predvsem aktualnim (času primernim), zanimivim, ne pre- murska sobota 20 opor V PETEK' 20 iim?EMBRA 1991 • ob D,ANA v dobrodelno Za ODPRAVO posledic “OJNE V POMURJU sodelovali bodo-. '• franc rajner diamanti ’• ROYAL FLASH L brane DRVARIČ ’• DUO SET ’• legija !• TONI ŠAFARIČ » ST,L ,»• nočni skok FINESSE ”■ ARIZONA program bo vodil in potoval humorist Jože K'TUPER-DODO k^NI GOVORNIK bo g. '^N OBAL, PREDSEDNIK IS M. SOBOTA Celotni prihodek od vstopnine “ namenjen za odpravo po-edic vojne v Pomurju, ^stopnice so v predprodaji v ^Pciji hotela Diane in turi; SoboV96001’6 WaS V MUfSk' bt,do vseljivi predvidoma v juliju 1991. Interesenti dobijo informacije na Zavodu zaicko-6 ’ Haveju rban'zcm Murska Sobota (osebno, oz. na telefon 069-25-380, 21-266), ki z lza P “bo dejavnosti in želene površine v roku 10 dni od objave, oz. do zasedbe pros o dolgim in s pisalnim strojem napisanim sestavkom. Poleg tega gledamo tudi na to, da bi bilo zastopanih čim več različnih šol in da bi bili Odsevi mladosti kar najbolj pestri. V tolažbo naj vam povemo, da tudi novinarjem ne objavijo vsega, kar napišejo, da gredo včasih tudi njihovi prispevki v koš. Verjetno smo s temi pojasnili že kar preveč šolski, ampak nekaj bi vam radi še vseeno povedali. Če nam boste kaj napisali o počitnicah, bo za začetek seveda še aktualno. Letošnji poletni predah med šolskim letom je bil nekaj nenavadnega, mar ne? In če bi nam svoje misli namesto z besedo želeli po Možnost deviznega zaslužka z vzrejo JUŽNOAMERIŠKE ČINČILE za krzno Informacije po telefonu: (062) 513-862. TSP MURSKA SOBOTA, d. o. o. Zvezna ul. 12, tel. (069) 21-095 NOVA TRGOVINA Avto deli • VW, RENAULT, LADA, ZASTAVA • avtokozmetika Odprto od 7. do 16., ob sobotah od 8. do 12. ure. • Priporočamo se! LJUTOMER Separacija, gradbeništvo, prevozi LJUTOMER, Glavni trg 13/1., telefon 81-194, 81-082, telegram SEGRAP VAM PREDSTAVLJA NOVOSTI V SVOJI PONUDBI - GRADBENIKE IN DRUGE KORISTNIKE PROIZVODOV IZ GRAMOZNICE IN SEPARACIJE V BABINCIH OBVEŠČAMO, DA BO ODSLEJ OBRATOVALNI ČAS ZA ZASEBNE STRANKE POLEG PETKA TUDI VSAKO SOBOTO OD 7.00 DO 14.00. — STRANKE, KATERIM BO GRADILO NAŠE PODJETJE, OBVEŠČAMO, DA BODO IMELE PRI VSEH SEPARACIJSKIH PROIZVODIH IN GRAMOZU 6 % POPUSTA. PRIPOROČAMO SE! IN URBANIZEM MU STANETA ROZMANA 5 vedati z risbo, je najbolje, če se ■ odločite za črno-belo kombina- j cijo. V časopisu namreč druge _ možnosti zaenkrat nimamo. Pa še to: Spet bomo obja- I vljali nagradna vprašanja, med pravilnimi odgovori pa bomo | vsak teden izžrebali nekoga, ki n bo prejel knjižno ali kakšno I drugo nagrado knjigarne in pa- ■ pirnice Dobra knjiga Murska ' Sobota. O skritih risbah pa za- I enkrat ne razmišljamo, ker ste jih odkrivali v glavnem eni in | isti, zato bomo raje pripravljali ■ drugačna presenečenja. Tako, zdaj pa je res dovolj. | Vse mlade dopisnike vabimo, ■ da se nam čimprej oglasijo! TEL. 069/25-380 FAX: 069/25-312 NONvk.uPaj s kmetijsko zadrugo pa-laRani LIRSKA SOBOTA za najem oz. sov-STorV poslovne in trgovske pro-hostj l-(p'sarnc, v 1- nadstropju, lokali za dejav-Predvi,/1 so kompatibilne zadrugini v pritličju) v ^Lltvr6”1 objektu v STROGEM SREDIŠČU NEC (Ulica Štefana Kovača) ZBIRA interesente Ca V^paj s PZC - SPLOŠNA BOLN1ŠNI-SOBOTA za investiranje v okren' LOKALE (cvetličarna,topla hrana — ge Pc“valnica, trafika, galanterija, bančne uslu-iijuip^o^obutev ali druge dejavnosti, ki se dopol-tu J0J0 z bolnico) v predvidenem pritličnem objek-.''bstoječem objektu uprave in trgovine na ^‘'MSNIČNEM KOMPLEKSU v rakiča- LENDAVA Grozodejstev se pač ne da pozabiti Čeprav je minilo že več kot dva meseca, odkar smo se morali soočiti s kruto resničnostjo sedanjega časa, občani Gor. Radgone nikakor ne moremo in ne smemo pozabiti, kaj vse smo morali prestati v minuli vojni. Rane se počasi celijo. Ljudje delamo (vsaj tisti, ki v teh krutih časih še imamo službo), obnavljamo in popravljamo škodo, ki je nastala ob napadu jugoslovanske armade. Pred očmi nam ostajajo tanki in ostala oklepna vozila, v sanjah se ne moremo ločiti od neprespanih noči, ki smo jih preživeli na položajih, za vedno nam bo v spominu ostala armada, katera nas je vse (ali skoraj vse) moške učila in urila za obrambo naše domovine in nikoli ni nihče pričakoval in tudi sam nisem, to moram priznati, da se bom moral boriti ravno proti njej. Soočenje s takšnimi realnostmi je kratkomalo skoraj neverjetno, a je res in drugače sploh ne more biti. Boriti za domovino se mora vsakdo, čeprav je to bil in je boj proti nedavnemu prijateljstvu, boj proti »enotni in bratski Jugoslaviji«, za katero smo naredili marsikaj, kar južni narodi ne bi smeli in verjetno tudi ne bodo nikoli pozabili. Kljub temu pa porušena stanovanja, zaprepadeni obrazi, žalost in strah domujejo v nas in težko se bo še nekaj časa ločiti od vse- Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in Radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. junija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo. Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo i. vsebino strinja. Prispevki na tej strani nisto lektorirani. MOGOČNI HRASTI V SOBOŠKEM PARKU Po dolgem času se zopet oglašam in mislim, da mi spoštovani v uredništvu ne boste zamerili. Pred kratkim sem se zopet nahajal v mojem rodnem Prekmurju. Izkoristil sem lep sončen popoldan za sprehod po parku. Park je dokaj urejen. Trava je bila pokošena in je dajalo videz urejenosti. Prelep pogled na mogočne hraste in druga drevesa, nekatera pa bi bilo potrebno zaradi starosti in dotrajanosti odstraniti. Za nekatera je poskrbelo verjetno neurje in sedaj onemogla ležijo na tleh. Zakaj se ne odstranijo, ne vem. Verjetno so kakšnega pomena zaradi znamenitosti. Stari grad doživlja usodo drugih gradov na slovenskem. Morda se bo pa še našel denar tudi Sporočilo javnosti Z namenom, da omilimo izredno težko finančno situacijo v kateri se je znašla Bolnišnica, že nekaj časa izvajamo varčevalne ukrepe na vseh področjih porabe. Ti prizadevajo bolnike, ki se v njej zdravijo, ter delavce, ki v njej delajo. Prosimo vse občane, ki jih bolezen prisili, da se zatečejo po zdravniško pomoč, da z razumevanjem sprejemajo naša prizadevanja za preživetje. Sprejeti ukrepi bodo morda nekoliko zmanjšali dosedanji nastanitveni standard bolnikov, zagotovo pa fie bodo poslabšali kvalitete zdravstvenih uslug. Med varčevalne ukrepe, ki jih bomo izvajali, ali jih že izvajamo, smo uvrstili tudi varčevanje z bolniškim in osebnim perilom, zato prosimo vse bolnike, ki pridejo na zdravljenje v Bolnišnico, da s sabo prinesejo pižamo ali nočno srajco, ter brisače in copate. Zavedamo se, da je ukrep neprijeten in da bo še dodat-% no obremenil uporabnike zdravstvenih storitev. Z naše strani si prizadevamo poiskati vse možnosti za zmanjšanje poslovnih stroškov. V tem .smislu naj izzveni tudi naša, zgoraj navedena, prošnja. Hvala na razumevanju! UPRAVA OE SB M. SOBOTA ga tega. Upam, da bomo sčasoma pozabili, saj Radgona in njeni občani živimo naprej, mislimo na prihodnost, seveda ob številni in humani pomoči vseh Slovencev, sosednje Avstrije, kakor tudi dobrotnika iz Negove gospoda Krambergerja. V člankih in zapisih, ki smo jih prebirali med vojno in po njej, smo lahko izvedeli o tem, kaj je kdo naredil in koliko (dobrega in škode). Omenjale so se enote TO in milice, prostovoljci, seveda pa zaradi razumljivih razlogov niso bila omenjena njihova imena oz. priimki. Brez strahu in sramu lahko danes rečem in to povsem naglas, da brez Zdravka, Duleta, Toneta, Zdenka, Zvonka, Žareta, Braneta, Borisa in še in še bi lahko našteval, vojne v Radgoni ne bi izbojevali v takšnem smislu, kot smo jo. Vsi smo zaslužni za odhod armade, od teritorialcev, miličnikov, kakor tudi ostalih prebivalcev naše občine, kateri so nesebično pomagali v teh najhujših časih. Predstavnika zveznega predsedstva sta se lahko prepričala na svoje oči, kdo smo občani Gor. Radgone in kakšnega kova smo. Sprejeli smo jih kulturno in s ponosom, čeprav smo jih prepeljali od helikopterja do mejnega prehoda kar v »katrcah«. Naj vedo, da so za nas samo ljudje, za druga popravila, ne samo krovska in nekaj oken. Ker je bil zaprt, sem prebral samo na vratih kaj se dogaja še v njem. Tudi Grajski hram je bil zaprt. Otroško igrišče ni kdove kako urejeno, saj tudi malčkov ni bilo več kot le za nekaj malenkosti. Verjetno gredo starši ob nedeljah drugam. Tudi kolesarjev in mopedistov ni bilo, razen enega, ki se je pač zapeljal po senci. Tudi Radioklub sem zasledil in mislim, da je v njem kar živahno ob delavnikih. Verjetno tudi v nedeljo, toda od zupaj tega ni moč zaznati. Tudi pred kinom ni bilo gneče. Morda so predvajali kakšen nezanimiv film. Tako torej Poziv učiteljem v Sloveniji Pozivam vse učitelje v Republiki Sloveniji, da v duhu poziva ministrstva za šolstvo in šport Petra Venclja, ki ga je posredoval ob začetku pouka na Radiu Slovenija, učimo po svojih najboljših močeh. Pokažimo učencem in staršem, da to znamo in hočemo. Pozivam oziroma predlagam pa, da bi ocene vpisovali v svoje, žepne redovalnice. _V dnevnikih bi bil samo seznam učencev, kamor bi posamezni učitelji označili, pri katerem predmetu se želijo pogovoriti s starši. Prepis v uradno redovalnico bi izvedli takrat, ko bi za svoje pošteno delo dobili pošteno plačilo. Če učenci ne bodo mogli dobiti dokumentov, ne bomo za to krivi niti učitelji niti učenci niti starši, ampak zgolj tisti, ki morajo učiteljevo delo oceniti tudi materialno. Prof. Vili Serak Zahteva po sprejetju zakona o denacionalizaciji Republiška skupščina naj bi na svojem avgustovskem zasedanju obravnavala predlog zakona o denacionalizaciji. Prišlo je sicer do razprave, vendar ne v vseh zborih. Opozicija, ki sicer razglaša, da ne nasprotuje odpravljanju preteklih krivic, s svojo strategijo in mnogimi demagoškimi trditvami poskuša zavlačevati sprejetje zakona. Zakon o denacionalizaciji bo zopet na skupščinskih klopeh 11. septembra skupaj z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij. Ne ve-' mo, ali bo ta zakon na skupščini potrjen ali ne, trdimo pa, da zakon o denacionalizaciji ni tako tesno povezan z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij, da ne bi mogel biti s prilagoditvijo nekaj členov, samostojno sprejet. Trenutni gospodarski položaj je nevzdržen. Socialistično-komu-nistična oziroma samoupravna kontrola nad gospodarstvom je stvar preteklosti. Družbena lastnina še nima svojega lastnika. Vsa odgovornost za gospodarstvo je v rdkah direktorjev in ti delajo tisto, kar je prav njim. Vzdrževanje tega stanja ne koristi nikomur in vodi v gospodarski propad. Odtujevanje lastnine razlaščencev, najemi, forsirane adaptacije in podobne zlorabe trenutnega gospodarskega kaosa, ob pomanjkanju zakonodaje, se še kar pospešeno nadaljujejo. Opozicija pa ofenzivno zavira sprejem zakonodaje, ki bi postavila temelje novemu gospodarskemu razvoju. Takega ravnanja ne podpiramo, pač pa zahtevamo, da se zakon o denacionalizaciji sprejme, da bi z vrnitvijo premoženja lahko takoj pričeli s svojo vitalno gospodarsko dejavnostjo. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja kakor smo vsi ostali. Čez čas bo Radgona obnovljena in popravljena. Morda, razen določenih znakov, sledov vojne, ne bo moč videti, v sebi pa bomo vedno nosili žalost, bolečino in odpor do nečesa, kar smo pred nedavnim spoštovali, ljubili in hranili. No, tudi tega mora biti enkrat konec. V našem mestu, kjer smo se po več desetletjih ponovno »borili za severno mejo«, plapolajo slovenske zastave, simbol neodvisnosti in bodoče samostojnosti. Občani s ponosom govorimo o naši mladi in žal s krvjo prepojeni državi, ki jo ljubimo in spoštujemo ter smo zanjo pripravljeni, če bo potrebno, še žrtvovali dneve in noči, v prepričanju, da lahko svojo domovino očuvamo in zgradimo v modernejšo, evropsko državo, le sami. Časi dopustov se počasi iztekajo. Ljudje delajo, poskušajo z delom dvigniti raven naše občine, ki ji v gospodarstvu ne kaže ravno najbolje. Upamo, da si bomo tudi na tem področju opomogli, da ne bo več rdečih številk, stečajev, štrajkov in da bomo ljudje živeli ali vsaj v bližnji prihodnosti zaživeli lepše in normalnejše, kot živimo sedaj. Zopet bi lahko govoril o finančnih stiskah, vendar mislim, da sedaj ni najbolj primeren čas za to. Pomembnejše je, da živimo v miru in svobodi (čeprav še ni vse, kot bi moralo biti), da se med seboj razumemo in vse ostalo bo sčasoma prišlo tudi samo. Ne smemo biti prehitri in prezahtevni, seveda pa po drugi strani tudi ne prepočasni in se zadovoljiti z minimalnim. Vse do neke mere. Bojan Macuh Drobtinci 21 69253 Apače naša naravna pljuča, ki pa žal mnogokje bolujejo. Ne maram pa verjeti (a žal je res), da lahko tik ob blokih stoji hiša častitljive starosti, kar sicer nič ne bi bilo narobe, če bi bilo urejeno okolje. Verjetno je to mnogim znano, tudi tistim, ki bi morali kaj ukreniti. Se posebno, če je dobil lastnik nadomestilo drugje. Kje je to — je znano mnogim. Kup navlake in druge nesnage je lahko nevarno, če vemo, da se pase tam roj muh in drugega mrčesa, blizu pa odprta okna, komentar ni potreben. S spoštovanjem, Alojz Gomboši, UL V. Vlahoviča 31 Maribor 12. SEPTEMBRA 1991 Stran 17 »MOJI SODI VZDRŽIJO STO LET...« Grozdje zori. Jagode se napenjajo, rumenijo, zalšajo se.v modro in še kakšno barvo. In kot bi trenil, bo tukaj trgatev. Tekel bo mošt in vlivali ga bomo v sode. Da, v sode, in to v lesene, da bo vino slajše. In trdne sode izdeluje Marjan Maučec v Gančanih 149. Obiskali smo ga in rekel nam je: »Moji sodi vzdržijo sto let. . . Kupcem pa dajem pet let garancije ...« Mladega sodarja smo srečali na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, na vinskem sejmu v Ljubljani, obrtnem v Celju, v Zagrebu. Skratka, na velike sejme hodi in si tako zagotovi kupce za vse leto iz Slovenije in celo iz tujine. Poslovneži in drugi obiskovalci sejmov pohvalno govorijo o Marjanovih izdelkih. Všeč so jim tudi vklesan bog Bacchus, »ptitarji« in druge podobe. Maučec ima v Gančanih veliko sodarsko delavnico in samopostrežno trgovino povrhu. V njej je mogoče kupiti vse za dom, družino in kmetijo. Pa ostanimo V Gančanih smo obiskali podjetnega sodarja in trgovca Marjana Maučeca pri sodih. Na dvorišču stojijo visoki »torni« hrastovih in akacijevih dog. Iz njih izdelujejo »lag-ve«, ki držijo od deset do šeststo litrov ali več. Največje povpraševanje je po 200- in 300-litrskih sodih. V zadnjem času se je povečalo v Sloveniji, Italiji, Franciji, Južnoafriški republiki in drugod povpraševanje po posebnih 220-litrskih barreque sodih. Njihova posebnost je, da morajo biti točne prostornine, znotraj morajo biti ožgani in izdelani iz tesanega hrastovega lesa. Ogljik in tanin dajeta vinu posebno cenjeno aromo. Žal je tak sod mogoče uporabljati le eno sezono in po njem posegajo le petični sladokusci. Takšne sode bo začel izdelovati Marjan za izvoz. Pri nas pa po njih sprašujejo predvsem Primorci, ki jih uporabljajo za belo in rdeče vino. Sodar Maučec je začel izdelovati tudi večje število desetlitrskih sodčkov, v katerih bo eno od slovenskih podjetij začelo starati kakovostno vrsto vinjaka. Takšni sodčki pa so primerni tudi za darilo in Marjan jih bo prodajal napolnjene z vinom. S sodi torej letos ne bo težav. Sodar Marjan jih ima veliko v zalogi. In kupiti jih je mogoče tudi na obročno plačilo. Sodar Marjan Maučec iz Gančan je ponosen na svoje izdelke, katerih cene so sorazmerno ugodne: 50 do 65 1 sod stane 2.340,00 din 100 do 120 I sod stane 32,00 din za liter 150 do 165 1 sod stane 25,00 din za liter 200 do 220 1 sod stane 24,00 din za liter 300 do 350 1 sod stane 22,00 din za liter 400 do 450 1 sod stane 20,00 din za liter 500 do 550 1 sod stane 19,00 din za liter r— ZAVESE • ZAVESE • ZAVESE • DELAVNICA • servisiranje tovornih vozil po najsodobnejših metodah • avtokleparska in ličarska dela na vseh vrstah cestnih motornih vozil • protikorozijska zaščita vseh vrst vozil Ličenje vozil z najnovejšimi tehnično preiskušenimi metodami LAKIRNO SUŠILNA KOMORA ....in vaš avto bo kot NOV INFORMACIJE: Servisna delavnica, Bakovska 29, 69000 telefon: (069) 21-880; 21-459'interna ROLO ZAVESA Tip rolo zavese 80 140 100 140 120 140 140 140 80 230 ŠIRINA VIŠINA MURSKI VAL ZAVESE • ZAVESE ^JEKSTIL Gekok M. GORZA 62311 HOČE, Stara cesta 42 Telefon: (062) 611 062 — velika izbira uvoženih čipk za zavese — izdelava po naročilu — konkurenčne cene in ugodni plačilni pogoji Pričakujemo vaš obisk in prepričali se boste o kakovosti naš^ izdelkov — ZAVESE • ZAVESE • ZAVESE • ZAVESE • ZAVESE LJUDSKE IN DELAVSKE UNIVERZE POMURJA RAZPISUJEJO TEČAJE TUJIH JEZIKOV: Barva ohišja: AL 1 — srebrna, AL 5 — rjava, AL 7 — bela Barva platna: sv. rjava, zelena, termo platno, dekorativna Rolo deluje lepo in nevpadljivo, dopolnjuje opremo notranjih prostorov. Zaskočni mehanizem omogoča zaustavljanje zavese v več položajih. Ohišje roloja je konstrukcijsko prilagojeno hitri in enostavni montaži, obenem varuje mehanizem pred prahom. Enostavna zatemnitev prostora in zaščita pred sončnimi žarki! Izbira barv ohišja in platna omogoča prilagajanje prostoru in opremi v njem! VSE INFORMACIJE IN MONTAŽA: AGROMAT Ptuj, tel.: (062) 773-314. Informacije in prospekti: KOVINOPLASTIKA LOŽ, 61386 STARI TRG PRI LOŽU, tel.: (061) 707-422, fax: (061) 708-466. EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA PEDAGOŠKA FAKULTETA M. Sobota DRUGE TEČAJE: strojepisja šivanja in krojenja kuhanja začetne, nadaljevalne, konverzacijske, obnovitvene, pripravljalne in strokovne od prve stopnje do mednarodnega certifikata ZA OTROKE V WO angleščina in nemščina ZA UČENCE IN DIJAKE angleščina, nemščina, francoščina _ ______________ ZA ODRASLE angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, madžarščina Strokovno izobraževanje: varstvo pri delu strojniki centralnega ogrevanja strojniki klimatskih naprav strojniki kompresorskih naprav viličaristi poklici v gradbeništvu: zidar, tesar, strojnik gradbene mehanizacije varnostniki vodenje poslovnih knjig , Računalništvo: WORDSTAR, D’BASE, 1'Z‘ in še slovenski jezik AVTOŠOLA ŠOLA ZA POKLIC VOZNIKA SREDNJA PROMETNA ŠOLA G. RADGONA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE LJUDSKA UNIVERZA MURSKA SOBOTA tel. 21-137 DELAVSKA UNIVERZA GORNJA RADGONA tel. 61-054 zx MILIJONOV bomos crmoCNS 200.000 DIN CENA KARTICE 50,00 DIN žrebanje 27.10. Stran 18 tv šport X * r• Športni ribolov ; Svetovno prvenstvo velika preizkušnja i I Na svetovnem prvenstvu v malo več športne sreče pa bi lah- osvojila svetovni pokal, in Dan- I ■ športnem ribolovu ki ie bilo v dosegli več. vsaj v ekipni kon- ska. katere tekmovalec je na sve- I | Szegedu na Madžarskem, je pr- ‘ tovnem prvenstvu v Mariboru ■ InCrr?el°vala rePrezentanca Re-„ like Slovenije in dosegla lep I ekipami je zased- ! u mesto in je bila boljša od I u"^ 'n Jugoslavije. K temu največ pripomogli trije n' Ribiške družine Radgona: I p'r-°.Matja3ec (33 let). Mirko I (30 let) in Branko Novak | (35 let). I Najuspešnejši med njimi je bil 'n Matjašec, saj je med 155 | iffatnezniki zasedel 46. mesto. J 7967 t Radgona je postal leta | j. ■ ‘° je bil drugi Mirov na-nU sve,ovnem prvenstvu, tem ko mu je jugoslovanska I Van* dvakrat Preprečila sodelo-I p 3e na svetovnem prvenstvu na I ..j^jiulskem in v Belgiji. Z uvr-I čn V‘l° lak° v ek‘pni kM posami-• (jen konkurenc‘ je zelo zadovo-. — ’ saJ so za odhod na svetovno kurenci. Prav gotovo pa je pripravljenost in opremljenost ekip opravila svoje. Tudi on si je že zagotovil sodelovanje na svetovnem prvenstvu na Irskem in upa, da bo 'sedanjo uvrstitev izboljšal. Pravočasno bo potrebno le zagotoviti potrebna sredstva. Na prvem svetovnem prvenstvu pa si je prav gotovo tudi pridobil izkušnje. ki mu bodo lahko veliko pomagale pri tekmovanjih. lovnem prvenstvu v Mariboru zasedel tretje mesto med posa- mezniki. Nove izkušnje na svetovnem prvenstvu in odprava nekaterih pomanjkljivosti, ki so se tokrat pokazale, ter organizacija prvenstva Republike Slovenije na kakovostnejših vodah bodo v prihodnje prav gotovo prispevale k boljšim rezultatom. Meni, da bodo kmalu v svetovnem vrhu. SNL Izola Naklo Vozila POTROŠNIK Steklar Proletarec MURA Olimpija Svoboda Maribor Rudar (V.) Koper Ljubljana Kladivar NAFTA Slovan Primorje Rudar (T.) Medvode Domžale Jadran 5 ‘ 5 ‘ 5 ' 5 5 5 5 4 5 4 5 5 4 4 5 5 5 5 5 4 5 4 ' 4 4 I 3 3 2 2 2 3 2 2 2 1 1 1 1 1 . 1 i 0 1 0 i o 1 1 0 1 1 2 2 2 0 0 1 1 1 1 1 0 0 2 1 1 1 2 2 1 1 0 0 2 1 0 1 2 2 1 1 3 3 4 4 3 3 5 13:1 ! 15:5 I 18:4 I 13:12 6:5 8:3 10:6 6:2 11:9 9:5 4:5 3:7 3:3 4:6 8:13 1:6 6:11 4:12 4:15 0:7 l 4:13 9 9 8 7 7 6 6 6 6 5 5 5 4 4 3 3 2 : 2 i 2 1 I 8 II. SNL vzhod | Prvenstvo izvedeli šele pet dni IPred tekmovanjem in tako prak-hcno ni bilo časa za temeljite I Oprave. Poleg tega pa se slo-| Venski tekmovalci niso mogli pri-1 terjati z drugimi tako po opre-I urko> va^- ^e(° uspešno pa je tdiro tekmoval drugi dan, ko se | Je uvrstil prav na vrh. Že sedaj । Pa razmišlja o svetovnem prven-I s,vu. ki bo prihodnjo leto na Ir-| saj si je po ključu že zago-J ov,( nastop v reprezentanci Re-I Publike Slovenije. Upa, da bo z izkušnjami dosegel boljše ^ultate. I Mirko Božič se je s športnim r' °(°vom začel ukvarjati leta I 9 r v Ribiški družini Murska J potem je bil član RD Le- I arl in ED Ljutomer, naposled Ipa ‘ekmuje za RD Radgona. Tu-j,,OnJe glede na možnosti, ki so I ,,neli slovenski tekmovalci na etovnem prvenstvu z osvojenim I st rnes,om v ekipni in 70. me-Izon1 V Posamični konkurenci, "dovoljen, čeprav je na tihem । cunal na Boljšo uvrstitev. Z in Peter Prosenjak. Branko Novak se je s športnim ribolovom začel ukvarjati že v rani mladosti pri Ribiški družini Maribor, sedaj pa je član RD Radgona. Je zelo zadovoljen. da se je lahko udeležil svetovnega prvenstva. Zadovoljen pa je tudi z ekipno in posamično uvrstitvijo (72. mesto), saj glede na priprave in opremljenost kaj več ni bilo mogoče pričakovati. Zadovoljen je tudi, da se je reprezentanca Republike Slovenije uvrstila pred svetovni velesili, kot sta Švedska, ki je v Firencah Za sodelovanje na svetovnem ■ prvenstvu na Madžarskem so I hvaležni RD Radgona, ZTKO I Gornja Radgona in Beltransu, ■ ki so jih materialno podprli. Veli- I ko zaslug za njihovo sodelovanje J na svetovnem prvenstvu pa ima | tudi neutrudni športni delavec v ■ športnem ribištvu Janko Božič, I ki je s svojim posredovanjem pri ■ predsedstvu CIPS-a dosegel, da ■ je reprezentanca Republike Slo- I venije prvič nastopila na tem . največjem športnem tekmovanju | na svetu. ■ Feri Maučec I ^Nam*ni tenis ------------------------------------ • SAPAČ v prvo skupino 30 Je bil kvalifikacijski mladinski turnir, na katerem je d-^j San1 x'■V treb enakovrednih skupinah nastopil tudi Sobočan st^jev C •" Se ‘eP° odrezal- V družbi najboljših slovenskih mla-ju°un s' takSV°j' Kopini z rezultatom 6:3 zasedel zelo dobro tretje me-Pin' rje zan'Z|a®°tOV'' mest0 v Prv' skupini na sklepnem TOP-turnir-N J eP USPeh’ sa-i I30 na tem turn'rju prvič igral v prvi sku-^kšna°te^'^a zveza Slovenije je vsem klubom postlala obve-Ha's°inožn naJ bila v prihodnje ligaška tekmovanja v Sloveniji, li bi bi| °Stl za tekmovanje v okviru NTZJ zelo majhne. Formira-SobotSUPer s'ovenska liga z 8 ekipami. Iz Pomurja bi nastopali tri-1° z ra' 'n ^dgone. Igralo bi se po dvokrožnem sistemu in ši ^ezn^FrayanJem- Liga bi bila zelo kakovostna, saj bi nastopa-Se °votehn. '^.'.Kovina, Strojna, Sobota in štirje zvezni drugoliga-^r^rski ’c- r'ja’ Merkur, Ingrad irL.slovenski ligaš Radgona. Ali M • e izn - Pi za to tekmovanje dobro pripravljata, bomo lahko saj jpJateljskih srečanj, ki naj bi jih končno začeli igrati v pri- J začetek lige predviden za 12. oktober. , M. U. bLJANJE____________________________________________ "larika ponovno trenira reJ50' najboljše pomurske športnice, reprezentantke, svetovne ^?t’ž°rRv arderke ter nosilke medalj z največjih evropskih in svetov-V ^kin- ARIKE KARDINAR iz Dobrovnika, se nadaljuje. Za-PtiJ k dobj/k118 aktivnost je bila zaradi »višje sile« — dveinpolletni Ušla avljati / bratca Marka. Marika pa je že začela vneto trenirati in se tek n°V 'zz'v — svetovni klubski pokal, ki bo oktobra v Bra-M na m^anje b' moralo biti v Celju, vendar je zaradi znanih j kep|:alS. KK EMO Celje izgubil priložnost gostiti najboljše ev-lo» C' Mar'l. Borut Horvat tretji in Anton Škraban (vsi *nest' n?,ai^b mladincih je Denis Čizmašija (Bistrica) zase-Pf? Pf’ \ s,alomu K-I za pionirke je Mateja Žalig zasedla hW?**li pa B°ru( Horvat sedmo mesto. f.a * dve tekmovanji. Prihodnjo nedeljo bo tekmovanje 11 ^Orovu? * p.a v 1 acnu. Po treh tekmovanjih Iztok Horvat in c vodita v svoji skupini. -------------------------------------- \-J2. SEPTEMBRA 1991 Žrebanje loterije 29. septembra si Rezultati — 2.'kolo Mladost: Kapca Nedelica : Kobilje Panonija : Nafta B Graničar: Olimpija Hotiza : Renkovci Olimpija Kobilje Renkovci Hotiza Nafta B Kapca Nedelica Panonija Mladost Graničar 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 0 0 0 o o 1 1 1 1 a 1 1 o o 1:2 0:0 0:0 0:4 0:0 0 7:1 4 0 4:2 3 0 0 0 1 1 1 2 2 2:0 4:3 3:2 4:5 2:3 1:3 4:6 0:6 3 3 3 2 1 0 0 Športno društvo Radenci, ki pridobiva potreben denar tudi z organizacijo blagovne loterije, je moralo za 1. september napovedano žrebanje zaradi tehničnih razlogov preložiti na 29. september ob 16. uri pred restavracijo Vikend v Radencih. Sredstva bodo namenili za dograditev večnamenske dvorane v Radencih. Rezultate žrebanja bodo objavili v Vestniku in Večeru 3. oktobra 1991. II. ONL Lendava Rezultata — 2. kolo Petišovci : Lakoš Mostje : Žitkovci Zvezda prosta Lakoš Mostje Žitkovci Petišovci Zvezda 2 1 2 2 1 2 1 1 o o 0 0 0 0 0 o o 2 1 6:0 3:1 5:6 3:7 0:3 4 2 2 0 0 Rokomet Veterani Kroga četrti Rokometni klub Radgona je pripravil 11. tradicionalni rokometni turnir veteranov za memorial Mateja Klopčiča. Turnirja se je udeležilo vseh deset ekip. Zmagala je ekipa Trim team iz Celja, ki je v finalu premagala oba tekmeca. V finale so se uvrstili zmagovalci skupin. Rezultati finalne skupine — Branik : Sevnica 13:12, Sevnica : Trim team 11:17 in Trim team : Branik 13:11. Vrstni red: 1. Trim team (Celje), 2. Branik (Maribor), 3. Sevnica. 4. Krog, 5. Ormož. Za najboljšega vratarja na turnirju so razglasili Možica (Sevnica), za najboljšega strelca Bojoviča (Trim team), za najboljšega igralca Novšaka (Sevnica) in za najboljše krilo Kosija (Branik). Rokomet ZMAGA BAKOVČANOV V prijateljski tekmi so rokometaši Pomurke Rakovec, člani slovenske superli-ge, v Murski Soboti premagali Krog, člana slovenske lige, s 26:19. Najboljši strelci: Meolic in Š. Lovenjak po 5, Žugelj 4 za Pomurko Bakovce ter Prem 5 in Meo-lic 3 za Krog. pa kasaški šport BaBaBaHaBBBHBBBHaaaaa ’ Alfa MS prvakinja, Dinamit { J Lobel najhitrejši I Na hipodromu v Kamnici pri Mariboru so bile kasaške dirke. V sre- ’ ; ■ dišču zanimanja sta bili dirka za 3-letne kasače, ki je štela za prvenstvo | g Republike Slovenije, in mednarodna dirka najhitrejših kasačev. Največ ■ I uspeha je imel Marko Slavič mlajši iz Ključarovec, saj je zmagal v obeh | dirkah. V dirki za republiško prvenstvo za triletne kasače je zmagala Alfa ■ IMS (Marko Slavič) s kilometrskim časom 1:21,9 pred Durasom (Sagaj) I 1:22,0, Dulčinejo MS (M. Slavič, st.) 1:22,1 in Ford Lindijem (Šonaja) I I 1:22,1. V mednarodni dirki najhitrejših kasačev je zmagal Dinamit Lobel ■ (Marko Slavič, ml.) s kilometrskim časom 1:18,6, Fita (Sršen) je bila s ki- I | lometrskim časom 1:19,0 tretja. Od drugih velja omeniti drugo mesto । . Dimlija (M. Slavič) med dveletniki in tretjo mesto Amazona MS (J. Sla- | | vič). Tretje mesto je zasedla tudi Letja (Kukol) v peti dirki. i F. M. I Stran 19 kronika Zgodilo se je Osumljen za eksplozijo v Beltincih VARNOST OTROK NA CESTI IZDALA GA JE MINA Veliko Padel s prikolice Zaradi neprimerne hitrosti in nenadnega zavijanja traktorista se je 2. septembra ob 13.20 zgodila prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami v Lendavi. Martin P. (1964) iz Gornje Bistrice je vozil traktor s priklopnikom po magistralni cesti skozi naselje Lendava. Na priklopniku je sedel delavec Nafte Janez I. (1943) iz Dolge vasi. Le-ta je pri odcepu ceste proti železniški postaji zaradi nenadnega in hitrega zavijanja padel s priklopnika in se huje poškodoval. Odpeljali so ga v rakičansko bolnico. prekrškov Konec minulega tedna je bil uspešen za kriminalistično službo UNZ Murska Sobota. V petek, 6. " septembra, so pridržali v priporu osumljenca za eksplozijo na stanovanjski hiši Milana Erjavca v Beltin- | cih (škode je bilo za 500 tisoč dinarjev), 8. septembra pa so zoper Z. S. (32 let) predali kazensko ovadbo _ preiskovalnemu sodniku. Preiskovalnemu sodniku je predan tudi njegov sostorilec K. D. (28 let). Grozil z molotovko Zaradi vinjenosti in izrečenih hudih groženj so v Rogaševcih pridržali do streznitve Jožeta C. (1958) iz Sotine, zoper njega pa je vložena tudi kazenska ovadba. Jožeta C. so najverjetneje navdihnile razne zgodbe o vojni in učinkovitosti molotovk; imenovani je 3. septembra ob 19.30 prišel na dom Aleksandra C. iz Serdice 114 b. Začel mu je groziti s pretepom in požigom stanovanjske hiše. Izvlekel je manjši nož, s steklenico z bencinom, v kateri je imel primeren zamašek, je poskušal zažgati hišo. Kljub prihodu milice se ni hotel pomiriti, zato so ga zadržali do streznitve. Zoper Jožeta C. bo uveden kazenski postopek. Vsa zadeva je prišla na dan pravzaprav zaradi spora med K. D. in Z. S., eden od osumljencev pa je bil policiji znan že prej. K. D. je opazil pri svojem stanodajalcu mino, kar je tudi sporočil policiji. Res pa je, da je prav on prvi odkril mine in orožje. K. D. je namreč najprej sam vlomil v počitniško hišo, katere lastnik je G. S., z namenom, da ukrade bencin. Med to tatvino je v počitniški hiši opazil orožje, kar je sporočil prijatelju. Tako sta drugič vlomila skupaj Z. S. in K. D. in vzela avtomatsko puško, tri ko-mulativne protitankovske mine in dva poljska telefona. Eno mino je zadržal K. D., ostali dve in orožje pa je odnesel domov Z. S. Pri slednjem so zasegli eno mino, medtem ko je osumljen, da je drugo vrgel na hišo Milana Erjavca. Pravzaprav je bil to le obračun med domačini, ki pa bi se lahko končal tudi s tragičnimi posledicami. Z. S. se je na ta način želel maščevati, saj je žena oškodovanca že enkrat pričala proti osumljencu v primeru precej manjšega kaznivega dejanja. Najverjetneje se Z. S. sploh ni zavedal, kakšno orožje ima v rokah in kakšno škodo lahko povzroči, saj se je pokazalo, da z njim ni znal niti pravilno ravnati. Kakor pravi pregovor, da pride zločinec vedno na kraj dogodka, si je tudi Z. S. naslednjega dne prišel ogledat posledice svojega dejanja. Ko so ga prijeli, je osumljenec zanikal vsakršno povezavo z orožjem in eksplozijo, dejstvo pa je, da ga je izdal njegov sodelavec, pri njatn pa so našli tudi drugo mino, ki ustreza zapisanim serijskim številkam. Vprašanje ostane, kako so se znašli orožje in mine v počitniški hiši G. S.? Vsekakor to ni primerno skladišče za orožje, saj je vlomov in ropov iz dneva v dan več, pa čeprav ga hrani pripadnik TO. Ža eksplozijo v Beltincih torej ni političnega ozadja, ampak zgolj medsosedsko sovraštvo in maščevnje. Ker je orožja vse več, bodo vedno pogostejše tudi nesreče z orožjem in eksplozivom, zato je prav, da tisti, ki zanj odgovarjajo, poskrbijo, da ne bo prišlo v neprave roke. Kaj bo z osumljenima Z. S. in K. D., bo povedal preiskovalni sodnik, do takrat pa bosta v priporu. Preglasni Pri Ameri-kancu Tudi mladeniči so tu in tam preveč glasni. 5. septembra so tako na Postaji milice v Murski Soboti pridržali Štefana M. (1970) in Zorana K. (1972), oba iz Murske Sobote. Pod vplivom alkohola sta popoldne vznemirjala goste Pri Amerikancu, zato so ju pridržali do streznitve. Izsiljevanje prednosti V petek, 6. septembra 1991, se je zaradi izsiljevanja prednosti zgodila prometna nesreča v Turnišču. Štefan H. (1940) iz Nedeli-ce je ob 9.15 vozil kolo z motorjem po stranski cesti skozi Turnišče. Ko je pripeljal do prednostne regionalne ceste, ni upošteval znaka, naj ustavi. V trenutku, ko je zapeljal na prednostno cesto, je po njej pripeljal voznik osebnega avtomobila Ivan P. (1950) iz Turnišča. Štefan H. je trčil v osebni avtomobil in padel po cestišču. Pri tem se je hudo telesno poškodoval, materialne škode pa je za 50 tisoč dinarjev. Priprt v Avstriji V začetku minulega tedna so na območju avstrijske Radgone prijeli osumljenca več ropov na tej in oni strani meje. Strahu pred vlomi, ki je v zadnjem času vladal v Spodnji Ščavnici in okoliških krajih, je konec. Avstrijski organi so namreč priprli osumljenca K. I., starega 19 let. ki je osumljen najmanj šestih ropov na območju Spodnje Ščavnice. Osumljenec je pred tednom nezakonito prešel mejo z Avstrijo in tudi tam nadaljeval z vlomi. V začetku minulega tedna so ga prijeli in pri njem našli več bremenilnih predmetov. V razgovoru z njimi je povedal, da je ropal tudi na tej strani meje. Mladenič ima stalno bivališče na območju Spodnje Ščavnice in je že od prej znan policiji. Značilnost njegovih vlomov je, da ni povzročal škode, vzel si je le, kar je potreboval za preživetje. Kdaj se bo vrnil v Slovenijo, je težko napovedati, kajti najprej mu bodo sodili v Avstriji. Šele ko bo odslužil kazen, ga bodo deponirali v Slovenijo, kjer bo zoper njega uveden kazenski postopek za prekrške na tej strani meje. Ob lažjih kršitvah Avstrijci osumljenca zadržijo za mesec dni v priporu in mu nato za pet let prepovejo vstop v državo. Najverjetneje bo podobna usoda doletela tudi devetnajstletnega. K. I. Pretekli teden je postalo živahno na naših slabih cestah, pločnikih in parkih, saj so se odprla šolska vrata, ki sprejmejo nekaj tisoč šolarjev. Vsi si želimo, da bi bili naši šolarji v prometu čim bolj varni, vendar zaradi slabe cestne infrastrukture ter še slabše prometne kulture mnogokrat preži na naše mlade prometne udeležence veliko nevarnosti, ki jih povzročijo starejši udeleženci v prometu. Prvi šolski dan so policisti v Pomurju dobro »zasedli« območja šol, saj je kar 60 policistov skrbelo za varnost na območjih šol in drugih območjih, kjer je promet pešcev najgostejši, vendar ne z namenom zastraševanja šolarjev, ampak da bi le-tem zagotavljali optimalno varnost v prometu. Tako je prvi šolski dan minil brez hujših nežgod, zgodilo pa se je nekaj prav nasprotnega — mladoletni voznik kolesa z motorjem je zaradi nepravilne vožnje zadel pešca, ki se je na srečo le nekoliko opraskal, mladoletni voznik pa je ostal nepoškodovan. Torej policisti so bili bolj strogi do kršitevljev in so skupaj, predvsem v bližini prehodov za pešce, zabeležili kar 220 raznih prekrškov, od tega je bil zoper 20 hujših kršiteljev podan predlog sodniku za prekrške, 60 kršiteljev je plačalo mandatno kazen, ostalih 140 je bilo pisno opozorjenih, ustno pa je bilo opozorjenih še vsaj toliko kršiteljev. Poleg ogrožanja varnosti na prehodih za pešce so zelo pogoste tudi prekoračitve hitrosti in nepravilno parkiranje, kar je še posebej problematično na šolskih poteh, ki so označene s srčki. Prav v teh primerih, bodo policisti v prihodnje dosledni saj sicer ne moremo pričakovati izboljšanja prometne varnosti v Pomurju. V prvem tednu novega šolskega leta se je namreč zgodilo kar 5 prometnih nezgod, v katerih je bil eden udeleženec hudo, štirje pa lahko telesno poškodovani, kar je ob številnih ukrepih policije preveč in se potrjuje že znano dejstvo, daje ob slabi cestni infrastrukturi slaba tudi prometna kultura. Srečno v prometu! Marjan Horvat DOMAČE KOLINE l BUJTO REPO! 14. in 15. septembra STE VABLJENI NA PRISTNt PREKMURSKE SPECIALlit TE. wi OBIŠČITE GOSTILNO KO, PEČAROVCI. DEVIZNO POSOJI- LO • gotovina ali nakazilo • do 500.000 ATS • odplačilo do 5 let • 8.8 % letne obresti • enkratni stroški 7 A Pogoj; poroštvo iz tujine rodnik, zdomec, Prllat •’ ma J d. Vlogo v slovenščini in v nem pismu pošljite na. KV. Europaplatz 10. GRAZ-PL SEZNAM TKOV NA TOM BOLI RK Pj MURKA BAKOV Cl 1991 Št. kartice ABC POMURKA Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje Murska Sobota Štefana Kovača 40 OBJAVLJA na podlagi sklepa delavskega sveta javno dražbo za prodajo osnovnih sredstev: Izklicna cena: 1. Obračalnik sena (pajek) 5.000,00 2. Prikolica, dvoosna, 51 (prekucna) 25.000,00 3. Prikolica, dvoosna, 31 (ni prekucna) 15.000,00 4. Počitniška prikolica ADRIA (letnik 1978) 40.000,00 5. Počitniška prikolica AD?IA (letnik 1984) 70.000,00 Javna dražba bo v nedeljo, 15. 9. 1991, od 9.00 na dvorišču zavoda. Ogled navedenih osnovnih sredstev je možen uro pred dražbo. Interesenti morajo plačati pred začetkom javne dražbe 10% polog od izklicne cene. V ceno ni vračunan prometni davek. VESTNIK in SODARSTVO Marjan MAUČEC, Gančani 149, tel. 42-000, nagrajujeta izžrebanega naročnika Vestnika! Srečnež bo prejel 25-Htrski sodček z vinom in na njem bo vgravirano njegovo ime. Prometna varnost Sezona traktorskih nesreč Jesen je na pragu, začela se bodo kmetijska opravila, saj bo treba pospraviti pridelke. Mehanizacija je kmetom res precej olajšala življenje,-saj lahko s stroji en sam človek obdela precej zemlje. Torej ni čudno, da je že leta in leta vsa skrb kmetov traktor z najnujnejšimi priključki. Sprva je le redki kmet vedel, kateri traktorje najprimernejši za njegovo zemljo. Nihče jih ni opozarjal, da je traktor prav tako nevaren kot avtomobil. Vse to je povzročilo številne nesreče, ki jih je k sreči v zadnjem času vse manj. Kmetje so že bolj osveščeni, pa vendar še vedno prihaja do nesreč, ki se velikokrat tragično končajo. Še vedno kaj radi prepuščamo traktor otrokom, prikolice pa nakladamo premalo skrbno, to pa povzroča nemalokrat prevrnitev. Na prikolicah vozimo tudi ljudi, ki jih ne bi smeli, skratka premalo smo skrbni, zavemo se šele takrat, ko se zgodi nesreča. Neka anketa je pokazala, da je kar 10 odstotkov ponesrečenih mlajših od šestnajst let. Odkar morajo imeti traktorji varnostno kabino ali varnostni lok, se je število nesreč močno zmanjšalo, zato pa seje povečalo število nesreč ob delu s kmetijskimi priključki. S temi ravnamo neprevidno, v bližino ne puščamo otrok. Spomnimo se na lansko nesrečo, ko je otrok padel pod traktor, in še na vrsto drugih nesreči Naj nam bo to v opomin, da bb- mo letošnjo jesen ravnali previdneje. JD SPET OROŽJE Na mednarodnem mejnem prehodu v Gornji Radgoni so ta konec tedna spet odkrili nezakonito vnašanje orožja. V petek (6. septembra) ob 17.45 je prestopil mejni prehod v Gornji Radgoni z osebnim avtomobilom Marinko R., rojen 1965. leta iz Novosele v občini Slavonska Požega. Pri carinskem pregledu so našli 3 malokalibrske puške in 100 nabojev zanje. Orožje so zasegli, zoper kršitelja pa bo uveden kazenski in carinski postopek. POROKE GORNJA RADGONA: Ivan Kajdič, inž. elektronik iz Črešnjevec 189, in Vesna Kotnik, dipl. ek. iz Črešnjevec 181; Bojan Kac, vzdrževalec hidravličnih naprav iz Videža 1, in Nada Bračko, študentka iz Boračeve 19; Danijel Ajlec, predmetni učitelj iz Selišč 6, in Valerija Klemenčič, ekonomistka iz Rihtarovec 4; Daniel Sobočan, vzdrževalec strojev iz Žiberc 20, in Kristina Hojs, tekstilna konfekcionarka iz Segovec 17; Silvo Kovačiči strugar iz Zbigovec 81, in Brigita Hamler, pomočnica tekstilnega konfekcionarja iz Zbigovec 81, Daniel Semlitsch iz G. Radgone Ljutomerska cesta, mehanik, in Valerija Bratuša iz G. Radgone, Polička cesta, gostinski tehnik; Franc Veberič, avtomehanik iz Sp. Ivanje 25, in Anica Fras, tekstilna konfekcionarka iz Orehovskega Vrha 11. AIPINAP8IAMHSIM MIH UJM •APIIA SUMI AIHJAPIAN Umrl je oče Veleberi V visoki življenjski starosti pri 91 letih, je umrl oče Veleberi iz Bogojine. V krščanskem zakonu, letos sta praznovala 65 skupnih let, se jima je z ženo rodilo devet otrok. Bil je znan krojaški mojster, veliko pa je delal tudi na zemlji, ki jo je zelo ljubil. V veri in spoštovanju je vzgajal svoje otroke, od katerih sta dva duhovnika. Pesem in molitev pa jih je ob delu povezovala. Zadnjih 15 let je živel ob sinu duhovniku v župniji Jarenina in nazadnje v Ljutomeru. V času, ko je z ženo, sinom Izidorjem in hčerko Bernardo živel v ljutomerski župniji, so bila leta številnih obnov kapelic, cerkva in nazadnje župnišča. Pri vseh delih je Janez rad priskočil na pomoč. Bil je vesel vsakega človeka, ki je prestopil prag njegovega doma. Janeza je obdajala skromnost, zato je bil toliko veličastnejši njegov pogreb v spremstvu številnih duhovnikov in vseh drugih, ki so ga imeli radi in ga pospremili k večnemu počitku na bogojinskem pokopališču. Srce je želelo nazaj v Bogojino, duša njegova naj v miru počiva pri Bogu. Majda Kodba O| OBITNI S SEJEM UM »IBI • Atil A TAUtOl 20056 18938 15865 10365 1795 12907 17132 21614 24374 10933 17135 18524 13156 5994 4922 25192 20459 21452 9948 16631 14733 16131 2 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 16 16 17 18 19 20 21 22 DRUGI DOBITKI 5448 3601 18175 21402 24308 24300 7120 6132 10158 6402 3308 10673 21603 4008 18858 6952 7895 4558 2290 19233 15496 913 6503 461 16050 17515 19875 13799 804 7346 21309 6761 15000 4508 4661 7615 6950 16938 24332 25205 18773 6661 1960 6542 15236 4361 770 7203 268 4942 dobrod 23 24 25 26 2? 28 29 30 31 32 33 34 35 36 3? 38 39 40 41 42 43 4i 45 46 4? 48 49 CELJE. 13. Stran 20 VESTNIK, 12 Radijski in televizijski spored od 13. do 19. septembra ČETRTEK SREDA murski val MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK 5.00 Prebujajte se z nami! (Tudi v petek, 13., lahko ostanete živi in srečni. Kako? Ja, Poslušajte Murski val.) 10.00 Spored RS. 16.00 Popoldanski spored (16.15 Zavrtite in zaželite — po tek št.: (069) 21 232. 17.00 Poroda. 18.00 21-232). 19.00 Spored RS. 15 Mozaik, ponovitev. Pod Sova’ ponovitev. 16.55 dnpv 516 lnformacije. 17.00 Tv-vni U?05 Mozaik, pono-otr , Tedn'k- 18.10 Spored za ■alr^.n mlade. 18.10 Sloveni-nnr„ Umetnostni vodnik: Grad kanad'ia' 18-20 Nevarni zaliv, tori« Ska nan>zanka. 18.50 Mo-19 pprometu. 19.00 Risanka, nik ■> ‘//Okno. 19.30 TV-dnev-’9'59 F°' falska h i_F tlval' sveta’ av’ Para|a? dokument, serija. 20.45 ment,Ksa’ n'zozemska doku-&na SeriJa- 21.15 M. J. ka. » 05'™’ an8- nadalievan-22 m c TV-dnevnik 3, vreme. eDi °Va: Rn Huxtablovih, 7. Vedn-/- amer'ške nanizanke. Draž|i'ljna Rita, angl. film, tičn/ V°’ eP'zoda franc, ero-8a Programa. 5.00 Prebujajte se z nami! (Ob sobotah lahko še malo poležite, nič pa ne bo narobe, če boste vključili radio. Videli boste, vaš radijski sprejemnik bo kar poskakoval od navdušenja nad Murskim valom. Dobro jutro!) 10.00 Spored RS. 16.00 Še vedno poletno popoldnevi 6.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 17.00 Poročila. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi).. Spored RS ob 19.00 9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas. 9.30 Srečanje na Murskem valu. 10.30 Glavna jed; upamo, da ne preveč prismojena). 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Poročila. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. TV SLOVENIJA 1 5.00 Prebujajte se z nami! (Po poskočnicah iz domačih logov, ki bodo gotovo zbudile tudi po-dopustniškega jutranjega pre-bujevalca BOP-a, vam bo le-ta gotovo natrosil še marsikaj zanimivega, če že ne bo kakšne reportaže.) 10.00 Spored RS. 16.00 Poletno popoldne (16.15 Šport. 17.00 Poročila. 18.00 To sem jaz). 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 1 htv i 9.15 Lonček kuhaj: Testenine s čičerko. 9.25 Alf, 45. epizoda amer, nanizanke. 10.35 Zgodbe iz školjke. 16.20 Sova, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV-dnevnik 1. 17.05 Tristo milj do nebes, poljsko-dan-ski film. 18.45 V kaj drvimo skupaj z zemljo? angl, poljudnoznanstvena serija 1/6, ponovitev. 19.10 Risanka. 19.30 TV-dnevnik 2. 19.55 Vreme. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.35 Križkraž. 21.35 Sova: Na zdravje, 29. epizoda ameriške nanizanke. 22.00 TV-dnevnik 3. Šport, vreme. 22.25 Sova: Vojna in spomin, ameriška nadaljevanka, 10/12. Parking, francoski film. 8.40 Otroška matineja Živžav, Nevarni zaliv, kanadska nanizanka. 10.05 V znamenju Zvezd: Oven. Nemška dokumentarna nanizanka. 10.35 Garfield in prijatelji, ponovitev. 11.05 Domači ansambli: Bratje iz Oplotnice. 11.35 Obzorja duha. 12.00 Murphy Brown, 8. epizoda. 13.40 Tvariete, ponovitev. 14.40 Sova, ponovitev. Na zdravje, 29. epizoda ameriške nanizanke Vojna, in spomin, amer, nadaljevanka. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV dnevnik 1. 17.05 Korziška brata, ameriški film. 18.45 Risanka. 19.00 TV mernik. 19.30 TV dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 A. Marodič: Mali oglasi: Knjigovodja, TV nanizanka. 21.10 Zdravo. 22.30 TV dnevnik 3, šport, vreme. 22.55 Sova: Polna hiša, ameriška nanizanka. Beda bogatih, francosko-ka-nadska nadaljevanka. TV SLOVENIJA 1 5.00 Prebujajte se z nami! (Izvedeli boste, kaj skuhati, kaj poslušati, kadar ste dobre volje, kaj se prodaja in kaj kupuje. Kdor bo zmagal v glasbeni igri pa bo izvedel tudi, kakšna je nagrada. Lepo jutro!) 10.00 Spored RS. 16.00 Poletno popoldne (16.15 Mali oglasi. 17.00 Poročila. 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi). 19.00 Spored RS. 5.00 Prebujajte se z nami! (Sreda kot sreda. Sicer pa je že Simon v risanki povedal, da ni vsak sončen dan kot siva sreda, ko v postelji si do obeda. Marjan Dora vam bo brez krede »narisal« razgibano jutro, zato ne poležavajte!) 10.00 Spored RS. 16.00 Poletno popoldne (17.00 Poročila. 18.15 Poslušamo vas). 19.00 Spored RS. 5.00 Prebujajte se z nami! (Tudi to četrtkovo jutro vas poleg drugih čakajo kmetijski nasveti, kakšno koristno informacijo pa bo gotovo »potegnil iz žepa« tudi jutranji voditelj MZ. Dobro jutro!) 10.00 Spored RS. 16.00 Poletno popoldne (17.00 Poročila. 18.00 Zaigrajmo in zapojmo po domače). 19.00 Spored RS. laViJ/koiedar- 8.30 Poroči-skovna Lro"tna ‘inija- 900 Ti-lO.oo -rJ^Ptorenca iz Osijeka. II.Os T ‘lz°or. 11.00 Poročila. skuDs«; lsltovna konferenca iz 12 30 pne rePublike Hrvaške, na ak^r1111- 13 00 Dobrodel-begljm Ja’ '3-15 Obvestilo pre-program Dokumentarni stah. |č ,’5 10 Stanje na ce-16.30 p„ ' Civilna zaščita, nija i^ 17.00 Frontna li ?! '8.35 DokiE!!«?6"-'6 v voj-ja. 1$ ~ Dokumentarna odda D.3q TVd ^J^vnik vojne, sebna „47nevnik 1- 20.10 Po-nik 2 22.00 TV-dnev- ižbOr' Poročila. 0.05 TV- ' ‘ P5 Poročila. HTV 1 * 8.15 TV-koledar. 8.30 Poroči- F la. 8.40 Frontna linija. 9.00 Tiskovna konferenca iz Osijeka. 10.00 TV-izbor. 11.00 Poročila. 11.05 Tiskovna konferenca iz skupščine Republike Hrvaške. 12.30 Poročila. 13.00 Dobrodelna akcija. 13.15 Obvestilo prebeglim. 13.50 Dokumentarna oddaja. 15.10 Stanje na cestah. 15.30 Civilna zaščita. 16.30 Poročila. 17.00 Frontna linija. 17.30 Gospodarjenje v vojni. 18.35 Dokumentarna oddaja. 19.05 Pojmovnik vojne. 19.30 TV-dnevnik 1. 20.10 Posebna □ddaja. 22.00 TV-dnevnik 2. 23.30 Poročila. 0.05 TV-izbor. 1.05 Poročila. HTV 1 9.45 Poročila. 9.50 TV-kole-dar. 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja. 13.00 Serijski film. 13.55 Družinski magazin. 14.25 Poročila. 14.30 Televizijski družinski magazin. 17.05 Igrani film. 18.45 Busove zgodbe, risana serija. 19.10 TV-Sreča. 19.30 TV-dnevnik. 20.00 Velik skok, dramska serija. 21.10 Halo, nas slišite?, angleška dokumentarna serija. 22.10 TV-dnevnik. 22.40 Glasbena oddaja. 23.40 Športna poročila. 23.50 TV-izbor. 0.50 Poročila. 13.00 Poročila. 15.10 Obzorja duha, ponovitev. 15.30 Sova, Polna hiša, ameriška nanizanka. Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV-dnevnik 1. 18.30 Spored za otroke in mlade: 18.30 Radovedni Taček: Piščal. 18.50 Novosti založb — prelistajmo skupaj. 19.00 Risanka. 19.30 TV-dnevnik 2. 20.05 T. Mcgurk: Draga Sara, irska drama. 21.30 Osmi dan. 22.15 TV-dnevnik 3, vreme. 22.40 Orgle: Kraljica glasbil — Odense, 3. oddaja. 23.10 Sova: Beda bogatih, fran-cosko-kanadska nadaljev Nedotakljivi, 3. epizoda Drugi program 15.30 Svetovno prvenstvo v gimnastiki, posnetek iz Indianapolisa. 17.30 Regionalni programi Tv Slovenija Studio Ljubljana. 19.30 TV-dnevnik Koper — Capodistria. 20.00 Rezervirano za Kancono: San Remo. 20.30 Alternativni viri energije, znanstvena oddaja. 21.00 Sedma steza. 21.30 Omizje. 23.00 Yutel. TV SLOVENIJA I TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 ti HTV 1 dje '0eški Jed 24.00 Ljubezen ‘ilm. ’’ nemški omnibus ?aSaziJ?°^ro jutro, Madžarska, >ab Vrn« Vaška TV. 8.30 ^tavnn CJJsk’ magazin. 8.45 C’38ravils,vo-9 00 Dal' °anie 'intJ' RPetacija. 9.50 Žre-Stlka- hok • Šport: gimna-r?2in za ^-na ledu- U-05 Maf ,'snev t- 'Sane. 15.30 Walt „ baVna Podstavlja. 17.30 OiV' 17.50 Vba po že|j' g|edal' « n°. 19nn denarja. 18.00 T?! l9.30°TVPLaŠania kristJa' dnevnik. 20.00 O15 Po d20'15 »allas. Pon-n' 0 1OnSeti- 22.40 Pacifist, < Dnevnik ANTEN NE °VEN bik 'OJCek •Uk SAT 1 SAT 1 9.15 Poročila. 9.20 TV-kole-dar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program. Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV-ko-ledar: Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik 1.20.00 Domača serija. 20.50 Zunanja politika. 21.20 TV-dnevnik 2. 21.45 Kinoteka. 23.15 Poročila. 7.30 Dobro jutro, 8.30 High Chaparral, ponovitev, 9.30 Gospodarski magazin, 10.00 Južna zvezda, francoski film, 12.05 Kolo sreče, ponovitev, 12.45 Bingo, ponovitev, 13.20 Hotel, 14.15 Sramežljivi Adam, avstrijska komedija, 16.15 Zapp, 16.40 Mancuso, FBI, 17.35 Kviz, 17.50 Tri dekleta in trije fantje, 18.15 Bingo, 18.45 Poročila, 19.30 Kolo sreče, 20.15 Domovina tvoje pesmi, nemški film, 22.20 Profesionalci, 23.10 Šolsko poročilo, četrti del, nemški erotični film, 0.40 Ljubezen med vrati, nemški erotični film, ponovitev. 7.30 Družinska igra, 7.55 Tri dekleta in trije fantje, 8.30 Ollijeva popolnoma nora farma, 9.10 Risanke, 10.00 Avtomaga-zin, 11.05 Domovina tvoje pesmi, nemški film, ponovitev, 12.45 Bingo, 13.20 Hotel, 14.05 Filmske novice, 14.30 Nickelo-deon, ameriški film, 16.20 Obalni pirati, 16.45 Drops! 17.15 Imenovali so ga gringo, španski vestern, 18.45 Poročila, 18.50 Športni klub, 19.30 Previdnost, kamera, 20.15 Sanjska ženska, ameriški film, 22.00 Talkshow, 23.30 Na pomoč, sem.še devica, nemški film. TV MADŽARSKA 6.45 Vaška TV. 7.30 Za otroke. 12.00 Tiger na strehi, kratki film. 14.00 Garden party na zeleni travi, zgodovina tenisa. 14.40 Lov, Češki film. 15.05 Dim^tgaf blini. 16.00 Benny TTnlshowj 16.15 Kratki film. 16.30 Filmi Visoše šole za gledališko in filmsko umetnost. 17.35 Genetski prstni odtis, angleški film. 18.25 Otroški kotiček. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.05 Pereči. 20.20 Trije v nevolji, film. 22.35 Poljub, angleški film. 23.35 Megla, ameriški film. 1.10 Balet. 1.35 Zaključek. 6.45 Magazin za menežerje. 7.30 Za otroke. 8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Kava s smetano. 8.30 Nedeljski turmix. 11.00 Šport, gimnastika, hokej na ledu. 12.35 Finacial Times. 13.00 Čarobna šestica. 13.25 Za boljši jezik. 13.35 Vrtljivi oder. 14.05 Prehod. 14.35 Videoklipi. 15.05 Szechenyi. 16.40 Program reformatorske cerkve. 17.00 Walt Disney vam predstavlja. 18.45 Naša dediščina. 19.00 Teden. 20.00 Telešport. 20.15 Cabiriji-ne noči, ital. film. 21.50 Rande-vu. 22.35 Sci-fi magazin. Ona: Preveč se ženeš in poskušaš dokazati, da si v vsem najboljša. Pusti težave tudi drugim, sama pa se posveti bolj zanimivim rečem in za sprememb^ tudi uživaj. Kajti nekdo te že dalj Časa prav željno opazuje . . . On: Izkoristil boš ponujen namig, a se boš pozneje še pošteno kesal. Saj ne, da bi ne bilo prijetno, a je že tako,d a brez težav v zadnjem času enostavno ne gre. Obisk pri zdravniku ti bo precej pomagal, zato nikar ne omahuj. Ona: Ne poskušaj ustvarjati videza, da si stanovitna, saj ti ta-ko ali tako ne bo nihče več nasedel. Je že tako, da je tvoja preteklost vse prepolna kratkih avantur, ki so na žalost pustile tudi nekaj slabih posledic. On: Prihaj‘aš v obdobje, ko boš moral kar najbolje izkoristiti tiste lastnosti, ki so tvoja najboljša stran. Nikar pa ne mešaj ljubezenskih afer s svojimi poslovnimi interesi, saj se lahko to kaj hitro obrne proti tebi. Ona: V tvoji bližini se bo spletla ljubezenska zveza, ki pa ti sploh ne bo všeč. Toda nikar ne povej tega naravnost, saj si lahko nakoplješ obilico težav. Raje malo počakaj, da se ogenj vsaj nialo poleže. On: Napeti odnosi v službi te bodo privedli povsem drugam, kot pa bi si želel. Nikar se ne obotavljaj, ampak se poskusi čim-Prej pametno pogovoriti. Nameravana naložba sicer ni slaba, vendar bi kazalo malce počakati. . Ona: Nekdo, ki mu sicer brezmejno zaupaš, te bo razočaral *n ti pokazal, da zna biti prav presenetljivo podel. Še najbolje bo, da stisneš zobe in mu ne pokažeš svoje zadrege. Predvsem Pa pomisli na maščevanje ... On: Na noben način ne boš privolil v kompromis, saj si prepričan da je tvoja pot edino pravilna. In finančni učinki tvoje •deje bodo to tudi dokazali, zato nikar ne popuščaj, ampak vztrajaj. SAT 1 6.00 Dobro jutro, 8.35 Sosedje, 9.05 Splošna bolnišnica, 9.50 Teleshop, 10.10 Imenovali so ga gringo, španski vestern, ponovitev, 12.05 Kolo sreče, 12.45 TV borza, 14.00 Risanke, 14.25 Splošna bolnišnica, 15.10 Sosedje, 15.35 Teleshop, 15.50 Daniel Boone, 16.45 Cagney + Lacey, 17.50 Tri dekleta in trije fantje, 18.15 Bingo, 18.45 Poročila, 19.15 Kolo sreče, 20.00 Trapper John, M.D., 21.00 Freddy in milijonar, film, 22.40 Poročila, šport, 22.50 Novice, zgodbe, 0.05 Cagney in Lacey, 1.00 Trapper John, M.D. TV MADŽARSKA 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin, vmes Vaška TV. 8.30 Panorama, pon. 13.30 SP v gimnastiki. 15.00 Prenos zasedanja Parlamenta. 17.20 Naš ekran, v srbohrvaščini. 17.50 Katoliška kronika. 18.05 Svet denarja. 19.15 Videoklipi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.20 Nezgoda na morski obali, francoski film. 21.40 Pred deseto... 22.05 Lorinc, dokumentarni film. 23.10 Pozni dnevnik. 23.15 Dnevnik BBC. 13.00 Poročila. 14.50 Mozaik, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV-dnevnik 1. 17.05 Mozaik — šolska TV. 18.10 Spored za otroke in mlade. 18.10 Lonček kuhaj: Piškoti iz ovsenih kosmičev. 18.20 Popotovanje po reki Zali, L del. 19.10 Risanka. 19.30 TV-dnev-nik 2. 20.05 D. Taylor: Materinska ljubezen, angl, nadaljevanka. 21.05 Novosti založb. 21.15 Show Rudija Carrella. 22.45 TV-dnevnik 3, vreme. 23.10 Sova: Skupni računi, angl. hum. nanizanka. Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka. Drugi program 17.30 Regionalni programi TV Slovenija Studio 2 Koper. 19.00 Slovenski ljudski plesi: Plesi na Ovseti v Mežiški dolini. 19.30 TV-dnevnik Sarajevo. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer. , Svečenik ljubezni, angleški film. 9.00 Mozaik, ponovitev. 13.00 Poročila. 15.30 Sova, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV-dnevnik L 17.05 Mozaik. 17.50 Spored za otroke in mlade. 17.50 Z. Kri-vič: Zaigrajmo z lutkami. 19.00 Risanka. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Potovanje v Indijo Koromandijo, ameriški film. 21.55 Marlboro mušic show. 22.25 TV-dnevnik 3, vreme. 22.50 Sova: Alf, 54. epizoda ameriške nanizanke Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka. Drugi program 18.30 Mostovi. 19.00 TV Slovenija 2 — Studio Maribor. 19.00 Poslovna borza. 19.15 TV ruleta. 19.30 TV-dnevnik ORF. 20.00 Športna sreda. 22.00 Svet poroča. 22.45 Yutel, eksperimentalni program. 13.00 Poročila. 15.30 Mozaik, ponovitev. Mostovi. 16.00 Sova, ponovitev. Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV-dnevnik L 17.05 Mozaik, ponovitev. 17.35 V četrtek ob 17.30. 18.40 Spored za otroke in mlade: Alf, 46. epizoda ameriške nanizanke. 19.10 Risanka. 19.30 TV-dnevnik 2. 20.05 A. E. Hotchner: Mož, ki je stanoval v Ritzu, 4. — zadnji del amer, nadaljevanke. 21.10 Tednik. 22.10 TV-dnevnik 3, vreme. 22.35 Sova: Gremo na zabavo, angl, humoristična nadaljevanka. Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka. Drugi program 19.30 TV-dnevnik Rai. 20.00 Žarišče. 20.30 V kaj drvimo skupaj z zemljo? angl, poljudnoznanstvena serija. 21.00 Mali koncert nagrajencev XX. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije. 21.10 Večerni gost — Dr. Ernest Petrič. * HTV 1 HTV 1 HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV-kole-dar. 9.30 Otroška oddaja. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi. Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV-kole-dar: Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroška oddaja. 18.45 Znanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 TV-dnevnik 1. 20.00 Serijski film. 20.55 Loto. 21.00 V velikem planu. 22.30 TV-dnevnik 2. 9.15 Poročila. 9.20 TV-kole-dar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program. Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV-ko-ledar. Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 TV-dnevnik 1.20.00 Filmski večer. 22.00 TV-dnevnik 2. 22.25 Dokumentarni program. 23.25 Poročila. SAT 1 SAT 1 9.15 Poročila. 9.20 TV-kole-dar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi. Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV-koledar. Izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 TV-dnevnik L 20.00 Spekter — zunanjepolitični magazin. 21.05 Kvi-skoteka. 22.20 TV-dnevnik 2. 22.40 Glasbena scena. 23.40 Poročila. 6.00 Dobro jutro, 8.35 Sosedje, 9.05 Splošna bolnišnica, 9.50 Teleshop, 10.10 Freddy in milijonar, nemški film, ponovitev, 12.05 Kolo sreče, 12.45 TV borza, 13.35 Bingo, 14.00 Policijska akademija, 14.25 Splošna bolnišnica, 15.10 Sosedje, 15.35 Teleshop, 15.50 Bonanza, 16.45 Loterija, ameriška zabavna nadaljevanka, 17.50 Tri dekleta in trije fantje, 18.15 Bingo, 18.45 Poročila, 19.15 Kolo sreče, 20.00 MacGyver, 21.00 Deseterica iz Navarona, angleški film, 23.00 Spieglova TV reportaža, 23.45 Na begu, 0.35 Mac Gy-ver. 6.00 Dobro jutro, 8.35 Sosedje, 9.05 Splošna bolnišnica, 9.50 Teleshop, 10.10 Deseterica iz Navarona, angleški film, ponovitev, 12.05 Kolo sreče, 12.45 TV borza, 13.35 Bingo, ponovitev, 14.00 Ollijeva popolnoma nora farma, 14.25 Splošna bolnišnica, 15.10 Sosedje, 15.50 Kung Fu, 16.45 Stingray, 17.50 Tri dekleta in trije fantje, 18.15 Bingo, 18.45 Poročila, 19.15 Kolo sreče, 20.00 Lovec, 21.00 Ljubezen je samo beseda, nemški film, 22.55 Poročila, šport, 23.05 Dediči prekletstva. SAT I TV MADŽARSKA 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin, vmes Vaška TV. 8.30 Prednost ima Borg, kratki film. 15.40 Naš ekran, v slovaščini. 16.10 Pokal Kanada, hokej na ledu. 17.30 Varstvo človekovih pravic. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Vi-deoklipi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Kviz. 20.50 Dediščina Guldenburgov, 2. del nemške serije. 21.40 Iz oči v oči, Sandor Sara. 22.40 Iščemo podjetneže, kviz. 23.40 Pozni dnevnik. 23.45 Dnevnik BBC. ZVEZDE VAM MEŽIKAJO DEVICA TEHTNICA §KORPIJQN Ona: Poskusila se boš otresti spominov na preteklost, a ti tega ne bo uspelo v celoti uresničiti. Nekdo si sicer vztrajno prizadeva pridobiti tvojo naklonjenost, toda tvoje obnašanje ga enostavno odbija. On: Jutranji pozdrav neznane lepotice ti bo ponovno vrnil samozavest in utrdil prepričanje, da vendarle ni vse tako-črno. Toda nikar ne pričakuj preveč, ampak se sreče navajaj postopoma. Prihodnost je vsekakor tvoja.. Ona: V neki zadevi se nikar ne izmikaj, ampak poskušaj vztrajati do konca. Prijatelj ti bo očital nečimrnost, vendar pa bo s tem mnenjem ostal popolnoma osamljen. Kasneje ti bo predlagal pomiritev ... On: Bližajo se ti trenutki, ko boš do vratu v delu. Toda nekako ti bo to tudi všeč, saj boš lahko končno dokazal svojo resnično vrednost in sposobnosti. Slaba stran pa je, da bo trpela ljubezenska plat življenja. Ona: Tvoji nasprotniki bodo ob tvojih uspehih popolnoma obupani in zgubljeni, prijatelji pa te bodo poskušali posnemati. Sploh pa si na najboljši poti, da si za dalj časa zagotoviš mirno spanje in veliko lepih trenutkov. On: Kmalu boš srečal nekoga, ki ga ne boš mogel hitro pozabiti. Toda po neprespani noči se ti bo nasmehnila nepričakovana sreča, ki ti bo dodobra spremenila sedanji potek življenja. Potrudi se in ne bo ti žal. Ona: Če boš poskušala na vsak način ugoditi prijateljičini že Iji, se bo vse skupaj končalo karseda slabo. Vedno znova se spuščaš v stvari, ki se te sploh ne tičejo in kjer lahko ustvariš le še večjo zmedo, kot je ze. On: Ne zaletavaj se z glavo v zid, ampak poskušaj ravnati čim bolj razumno. Poslovna poteza je sicer obetavna, vendar na bo potrebno vložiti še kar precej truda. Srečal boš dekle, ki te bo popolnoma očarala .. . STRELEC KOZOROG VODNAR r MADŽARSKA 6.00 Dobro jutro, 8.35 Sosedje, ponovitev, 9.05 Splošna bolnišnica, ponovitev, 9.50 Teleshop, 10.10 Ljubezen je samo beseda, nemški film, ponovitev, 11.35 Bingo, ponovitev)^ 14.00 Mačke iz Vesolja, nadaljevanka, 14.25 Splošna bolnišnica, 15.10 Sosedje, 15.35 Teleshop, 15.50 Duke pride redko sam, 16.45 Make up in pištole, 17.50 Tri dekleta in trije fantje, 18.15 Bingo, 18.45 Poročila, 19.15 Kolo sreče, 20.00 Lepotica in zver, 21.00 1941, ameriški film, 23.00 Poročila, šport, 23.10 Grissomova tolpa, ameriški * 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin, vmes Vaška TV. 8.30 Dediščina Guldenburgov, pon. 9.15 Za upokojence. 14.30 Naš ekran, v nemščini. 14.55 Vac— Dinamo Moskva, nogomet za pokal UEFE. 16.55 Suženjstvo, brazilska serija. 17.30 Koledar 1991. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Videokli-pi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Jaz in polkovnik, čb film. 21.55 Pred deseto. 23.10 Dnevnik ZDF. (Hon-ved—Dundalk na H. programu ob 19.00.) TV MADŽARSKA 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin, vmes Vaška TV. 8.30 Lajna, zabavna glasba. 9.00 Joga. 16.25 Naš ekran, v romunščini. 16.55 Suženjstvo, brazilska serija. 17.30 Varstvo okolja. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Videoklipi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Sosedje, 115. poglavje TV romana. 20.50 Omam-nost kina. 21.20 Telešport, pokalni nogomet in hokej na ledu. 22.50 Za menežerje. 23.40 Dnevnik BBC. Ona: Zaupaj tistemu, čigar zaupanje bi si rada pridobila. Sicer se ti obeta še kar prijeten teden, vendar pa se tokrat, ko so potrebna čustva, obnašaš vse preveč preračunljivo. To te lahko še pokoplje. On: Neka pohvala ti bo pomenila veliko več, kot poslovni uspeh, ki se ti obeta. Četudi si videti zelo samozavesten in samostojen, pa tudi ti potrebuješ oporo in varnost osebe, ki te ljubi. Ona: Neko popolnoma običajno srečanje se bo končalo z mislijo na ljubezenske zaplete. Nikar se ne boj možnih posledic, ampak izkoristi priložnost in se zabavaj. Obeta se vama prijetno potovanje v neznano. Trma te bo pripeljala v položaj, ko bo še najbolje vse skupaj pustiti in reševati, kar se rešiti da. Še najbolje bo, da se zamisliš nad svojim nezavidljivim položajem, saj si take napake ne bi smel privoščiti. Ona: Nekdo ti hoče povedati nekaj prijetnega, ti pa ga neprestano spregleduješ. Toda tudi njegove potrpežljivosti bo konec, zato poskrbi, da se ti ne bo to tudi maščevalo — kako, pa veš najbolje ti sama! On: Le zakaj čakaš, da se bodo drugi prilagodili tebi? Ali ni že čas, da se tudi ti enkrat ukloniš večinski volji? In naj ti nikar ne bo nerodno priznati napako, saj se ti lahko zatajevanje le-te kaj slabo obnese. Ona: Ne Stavi stare in preiskušene zveze na kocko samo zaradi trenutne radovednosti in privlačnega prijatelja. Pozneje ti bo zelo žal, vendar pa bo vrnitev popolnoma nemogoča. Pa tudi prijatelja lahko izgubiš. On: Ne razmišljaj toliko o tistem, kar si /a vozil, ampak se raje posveti prihodnosti. Nepričakovano srečanje ti bo pustilo obilo lepih spominov, predvsem pa si boš pomiril svoje zelo napete živce. Popazi malo na zdravje. - SEPTEMBRA 1991 Stran 2! kino SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA OD 12. 9. do 18. 9. 1991 KRIŽIŠČE PETEK, 13. sept., ob 18. uri amer, psih, grozljivka KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO (THE SILENCE OF THE LAMBS) PETEK, 13. sept., ob 20. uri amer, trdoerotični film VROČINA V TELE-SL' SOBOTA, 14. sept., ob 18. in 20. uri amer. psih, grozljivka KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO NEDELJA, 15. sept., ob 16. in 18. uri amer. psih, grozljivka KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO NEDELJA. 15. sept., ob 20. uri amer, trdoerotični VROČINA V TELESU TOREK, 17. sept., ob 18. in 20. uri amer, komedija za AKADEMIJA ZA N1NDŽE SREDA, 18. sept., ob 18. in 20. uri amer. kom. AKADEMIJA ZA NIND-ŽE prodam MOTORNA VOZILA ZASTAVO 101 (SKALA 55), staro 13 mesecev, in garažo prodam. V račun vzamem 2—3 let star FIAT 126 P. ® (069) 26-434. M-1724 JUGO KORAL 55, letnik 1989, prodam. Gančani 30. ® 22-704, do 15. ure. M-1725 DIANO ugodno prodam. ® 26-087. M-1736 FIAT TEMPRA, star 4 mesece, prodam. ® 42-430. M-1739 MOPED AVTOMATIC A 3 KLS6 s smernimi kazalci prodam. Milan Zadravec, Vel. Polana 178. M-1741 ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1984, ugodno prodam. Kupšinci 23. M-1742 FORD ESCORT, letnik 1988, prodam. Titan, Gorička 54,. Černelavci. M-1744 JUGO 55 KORAL, 88 1/6, prodam. ® 23-936. M-1748 JUGO KORAL, star dve leti, prodam. Informacije po ®31-447. M-1750 AUDI 80, temno rdeč, letnik 1987, prevoženih 35.000 km, garažiran, dodatno opremljen, ugodno fftodam. ® 21-307. M-OP CIMOS C 15, dizel, dostavno vozilo, star 6 mesecev, ugodno prodam. Li-škova 4, Černelavci, ® 26-027. M — 1753 OPEL ASCONO, HYUNDAI, nov, prodam. ® 23-702. M-1755 LADO 1200 S, letnik 1984, dobro ohranjeno, prodam. Milan Hajdinjak, Pertoča 30, Rogašovci. M-I757 FIAT TIPO prodam. Sabo, Vrtna 3, M. Sobota, ® 31-311. M-1758 R9 EXCLUSIVE, letnik 1988, 30.000 km, odlično ohranjen, prodam. ® (069) 23-470, popoldan. M-1760 OPEL KADETT 1,3, prevoženih 70.000 km. registriran do junija 1992, prodam. Kočiš, G. Petrovci 33, ©45-241. M-l 1675 FORD CAPRI, starejši, karamboli-rah, vozen v celoti ali po delih prodam. Lončarovci 27. M-1675 JUGO 55, letnik 1985, prodam. Do-kležovje 145. M-1678 ... 126 P za rezervne dele in RAČUNALNIK SCHNEIDER CPC 464 z monitorjem in literaturo prodam. ©51-391. M-1687 GSV 1,2, na novo registriran, prodam. Janez Kolar, Ižakovci 13. M-1688 B.MW 320, letnik 1978, prodam ali zamenjam za manjši avto. Informacije po S (069) 62-686. M-1689 ZASTAVO 101, registrirano, vozno, in SIMCO 1500 (kompletno ali po delih) prodam. Karol Horvat, Gibina 63, Ljutomer. IN-3254 DVA TOMOS AVTOMATIKA pro-dam. Kisilak, Radovci 6. M-1700 ZASTAVO 101 konfort, letnik 1981, december, registriran do avgusta 92, prodam. Predanovci 12, © 45-300. M-1705 MOPEDA APN 6 S in ATX prodam. Bukovnica 19. M-1’679 NISAN MIKRO ugodno prodam. Ižakovci 65. M-1684 MOPED AVTOMATIK A3 MM, malo rabljen, ugodno prodam. S 26-465, po 14. uri. M-1685 ZASTAVO 101, staro 4 leta, prodam. © 21-445, popoldne. M-1686 OPEL KADETT 1,6 D iz konsingna-cije s 5 prestavami, letnik 1985, ugodno prodam. Št. Kovača 54, Turnišče. M-1704 JAMAHO 250, letnik 1990, za KROS TER HONDO 250, letnik 1988, prodam. ® 26-572 ali 22-507. M-1710 R GTL 4, star dve leti, prodam. Janez Zadravec, Mladinska 12, Bakovci, © 43-134. M-1712 AUDI 80, letnik 1982, registriran do maja 1992, prodam. ©(069) 81-448. M-1719 BMX, kolo, prodam. © 75-336. M-OP LADO RIVO, letnik 1987, metrsko koso za MOTOKULTIVATOR Gorenje prodam. Branko Bernajk, Pozna-novci 36, © 51-167. M-1726 LADO, letnik 1976, vozno, neregistrirano, tudi po delih, prodam. Ivanič, Čentiba 447 c. LE-75 MOPED T 14, registriran do aprila 1992, prodam. © 86-188. IN-3258 ZASTAVO 128, letnik 1986, registrirano do julija 1992, preodam za 4.500 DEM. S 82-074. IN-3260 RENAULT 5 GL, letnik 1986, prodam za 8.700 DEM. Stara-Nova vas 68 c. IN-3262 GOLF, dizel, letnik 1986, registriran do marca 1992, prodam. ©69-072. GR-21 JUGO 45, letnik 1984. registriran do avgusta 1992, in BT 50 S, letnik 1988, prodam. Serdica 25. M-1722 ZASTAVO 101, letnik 1984, prodam. Robert Benkič, Vadarci 77. M-1763 IZRUVALNIK KROMPIRJA, dvo-redni, prodam. Ludvik Časar, Križevci 216. M-1672 VILIČAR TURBOMATIC, letnik 1986, nosilnost 3200 kg, vozen in ekscentrično strojno žago, dolžina lista 400 mm, prodam. © (069) 70-420. M-1690 CIRKULARKO in nov PREDSF.T-VENIK prodam. Čikečka vas 26, Prosenjakovci. M-1699 STEYR, 30 KS, starejši letnik, prodam. S 51-144. M-1713 DROBILNIK (»šarotar«) BLISK 350, traktorski pogon, možnost uporabe nožev ali »klepačev,« TROSILNIK umetnih gnojil FERT1, 2 kosa, in STROJ za ličkanje koruze prodam. Satahovci 51. M-1723 ADAPTER, 4-REDNI, za KOM-BANJ 142 in TAROP MULČAR, 4-redni, prodam. Lukačevci 5, pošta Martjanci. M-1731 TRAKTOR URSUS C 335, malo rabljen, prodam. Klemenčič, Dokležo-vje 74/a. M-1747 TRAKTOR URSUS 902-3, star 1 leto, ugodno prodam. Štefan Kutoš, Slap-tinci 5. Videm ob Ščavnici. M-OP DVOOSNO PRIKOLICO prodam. ©86-014. IN-3261 OBIRALNIK za koruzo SIP Šempeter prodam. D. Lakoš I a, pri Lendavi. Le-75 TRAKTOR FERGUSON 339, star 4 leta, prodam. ©76-461, po 20. uri. LE-75 TRAKTOR BELORUS 75 KM, 400 delovnih ur, prodam. Kuhar, Koša-rovci 26, © 54-098. M-OP Sobe SOBO v Ljubljani posredujem študentki ali dijakinji. © 21-256. M-1695 SOBO, opremljeno, ogrevano, s kopalnico, oddam dijakinji. Nada Sukič, Lendavska 19, © 31-017. M-1697 DVOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE (centralna, telefon) v središču M, Sobote takoj oddam. Pogoj 4-mesečno predplačilo in 3.000 DEM Varščine, ki se ob izselitvi vrne z obrestmi. Ponudbe na upravo lista pod »NAVEDITE NAJEMNINO«. M-1736 ENOSOBNO STANOVANJE v »BOBI BLOKU« v M. Soboti zamenjam za večje. ® 22-544. M-1756 Psiček s slike je bil ukraden aprila 1990. Je srednje velik mešanec. Glavo ima rjavo in ga krasijo rjave in črne lise. Desno uho je štrleče, levo spuščeno. Kdor bi ga kje videl ali ve zanj, naj pokliče po telefonu št. (069) 25—537. Dobil bo nagrado. POSEST HIŠO z gostinskim lokalom, gospodarskim poslopjem, žganjarno, 2,5 ha obdelovalne zemlje, travnik, 2 ha mešanega gozda in večjo zazidljivo parcelo ob avtobusnem postajališču v Bodoncih, skupaj ali posamezno, prodam. Informacije po ©(061) 265-452. M-170I VINOGRAD, 500 trsov, 5. leto, z novo počitniško hišico v Lendavskih Goricah prodam. ® (069) 75-427 ali 75-518. M-1708 GOZD na Goričkem po želji kupca prodam. Naslov na upravi lista. M-1725 VESTNIK y ' . _ GRADBENO PARCELO' v^eržeju' prodam. ® 87-197. M-1691 PARCELO v Radencih, 840 m2, prodam. Ponudbe na upravo lista. M-OP 37 arov zemlje s hišno številko v bližini Radenec prodam. ® (069) 65-235, ob delavnikih do 15. ure. M-OP 22 arov MEŠANEGA GOZDA, mladega, na Cankovi in garažo v ulici Št. Kovača v M. Soboti prodam. ® 24-277. M-1654 Zaposlitve AKVIZITERJE za prodajo atraktivnih gospodinjskih artiklov iščem. ® (062) 512-560. M-OP HONORARNO DELO NA VAŠEM DOMU ponujamo resnim interesentom. Ponudbe s priloženo kuverto in znamko ter kratkim življenjepisom pošljite na: U. F. U., d. o. O., Livarska 5, 61240 Kamnik. M-OP ZAPOSLIMO DEKLE z veseljem do strežbe. 42-777. M-OP. 'PREKLICUJEM 'VELJAVNOST SPRIČEVALA, izdanega leta 80 na Sl. Vrhu. Branko Pintarič, Orehovski Vrh 1. GR-18 ODDAM PISARNIŠKE PROSTORE v središču M. Sobote. Ponudbe oddajte na upravo Vestnika. M-1735 TV Gorenje, barvni, in trajnožarno peč EMO prodam. Ižakovci 22. M-1737 SNEMAM, poroke, krste in druge slovesne trenutke. ‘S? 26-325, popoldan. M-1749 PRALNI STROJ GORENJE, malo rabljen, poceni prodam. © 21-964. M-OP KROGLIČNE LEŽAJE, 38 kosov, nove, različnih velikosti, jermenico, širine 13 cm, kakovostno pogonsko jermenico za traktor in štiri svinjske hleve, hrastove, v dobrem stanju, prodam. Ludvik Voroš. Fokovci 43. M-OP POPRAVLJAM VSE VRSTE PEČI NA TRDA GORIVA. Branko Meško, Ravenska 74, Beltinci, ® 42-508. M-1752 VARIŠ, Proizvodnja sanitarnih celic Lendava, d.o.o,, telefon (069) 76-111 Skupščina VARISA, Proizvodnje sanitarnih celic Lendava, d.o.o. RAZPISUJE na podlagi določil statuta VARIŠ Lendava, d.o.o., za dobo 4 let delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE Pogoji: — da ima visoko ali višješolsko izobrazbo, — da je državljan R Slovenije, — da obvlada en tuji jezik. Kandidati morajo k vlogi priložiti načrt poslovne strategije družbe. GOSTILNA SIJARTO—ŠPILAK iz Puconec izvabi na kolineMmav z bujto repo v petek, 13. 9., 1n v soboto, 14. 9., ter nedeljo, 15. 9. Ponujamo vam še izvrstne pice in dobro pijačo. Družba VARIŠ izbranemu kandidatu ponuja: — spodbudni izhodiščni osebni dohodek, — udeležbo pri delitvi neto dobička, — možnost dopolnilnega izobraževanja doma in v tujini. Vloge z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: VARIŠ, Lendava, d.o.o., Industrijska 4 b, 69220 Lendava, v 15 dneh po razpisu. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku prijavnega roka. RIBIŠKA DRUŽINA RADGONA, T. E. TIŠINA PRIREDI ODPRTO TEKMOVANJE IN TEKMOVANJE ZA CARJA T. E. TIŠINA. TEKMOVANJE BO 15. 9. 1991 OB VSAKEM VREMENU. PRIJAVITE SE LAHKO OD 7. DO 8. URE. NAGRADE: 1. 5.000,00 din 2. 3.000,00 din 3. 2.000,00 din IN ŠE DRUGE NAGRADE NA RIBE IN DOBRO KAPLJICO VABLJENI TUDI VSI DRUGI! VINO, šmarnico in cepljeno, in grozdje, šmarnico, ugodno prodam. Kobilje 78. M-1682 SEDEŽNO GARNITURO prodam. Možno plačilo s potrošniškim posojilom. ® 65-204. M-1703 VARILNI APARAT, nov, CO< + ARGON 180, in male pujske prodam. Gradišče 4. M-1705 STAVBNO POHIŠTVO, različnih velikosti prodam. Jakob Čuk, Hrast-je-Mota 71, ® 87-253. POTREBUJEM NUJNO 350.000,00 din. V zameno dam starejšo hišo z 40-ari zemlje, primerno za vinograd. Naslov na upravi lista. GR-24 SALONITNE PLOŠČE , 8-rebrne, 250 kosov, prodam 20 % ceneje. ® 44-022. M-1681 STROJ ZA ENTLANJE VICTORIA, MODEL. HA 2000, še nerabljen, prodam. ® 81-398 IN-3257 HLODE, topolove, hrastove in jesenove, prodam. Turjanci 22, pošta Radenci. M-1669 GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinia toči vodo ali ledeni, poklici IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak, Gornji Slaveči 6. Kuzma/ (069) 55-071 Popravilo z garancijo na va šem domu. KLETKE za kure nesnice p ugodni ceni. Nedelica 86, A. M-I671 , PLOHE, borove, 5 cm, 2,5 m ■ r dam. Fokovci 50. M-I680 , SLIVE (dolge) prodam. Iva" Gje Filovci I53. M-I693 ŽIVALI SVINJO, visoko brejo, prodam. G. Bistrica 136 a. M-1673. PUJSKE prodam. Petanjci 15. M-1674 MALE PUJSKE prodam. Karel Gomboši, Šalamenci 65. M-1694 TELICO, brejo 7 mesecev, A-kontro-la, prodam. Borejci 28. M-1696 TELICO, 8 mesecev brejo, prodam. Pečarovci 57, S* 51-456. M-1715 KRAVO, staro 3 leta, kontrola A, in 3 mesece brejo, ali telico, brejo 5 mesecev, prodam. Domajinci 26. M-1730 KRAVE in TELICE, breje, po izbiri prodam. Jože Kovač, Adrijanci 60. M-1732 MALE PUJSKE prodam. Gradišče 46. M-1740 PIŠČANCE, od 1,80 do 2,20 kg, krm-Ijene z domačim krmilom, prodam. Možnost plačila s čekom. Vratišinec 158, ® (042) 843-674. LE-75 LJUBITELJEM ŽIVALI dam dve želvi z akvarijem. ® 75-336. M-OP TELICO, visoko brejo, in KRAVO, visoko brejo, A-kontrola, po izbiri, in avto FORD TAUNUS, letnik 1975 prodam. ® 54-094. M-OP TRI KRAVE molznice, kontrola A, prodam. Rankovci 39. M-1759 KRAVO, mlado, s teletom kontrola A, staro dve leti, prodam. Šalamenci 69. M-1767 GROZDJE z brajd (klinton, jurko), prodam. Informacije vsak dan od 19. do 21. ure. ® 62-392. M-1761 ŠIVALNI STROJ prodam. Informacije po ® 22-835 ali Cvetkova 4. Osamljena ženska išče dobrosrčno starejšo žensko za družbo in pomoč. Za uslugo dam stanovanje. Drugo po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: »DOBROSRČNA« M-OP Vdovec upokojenec, star 68 let, 170/70, urejen, pošten, nealkoholik, s solidno pokojnino, družinskim stanovanjem in avtomobilom, išče žensko za skupno življenje. Drugo po dogovoru. Oglas naj ne moti. Naslov oddajte na upravo lista. Razno KORUZO za siliranje, 80 arov, prodam. Satahovci 23. M-1738 LOKAL na Lendavski ulici dam v najem. ® 42-430. M-1739 MANJŠI LOKAL na zelo dobri točki v M. Soboti, namenjen za gostinstvo, dam v najem. Lokal je delno opremljen. ® 25-445 ali 21-279. M-1743 PEČ na trda goriva ITPP Ribnica, rabljeno eno leto, ugodno prodam, Zorana Velnarja 36, M. Sobota. M-1745 BELTINCI, Ravenska 27, tel. 069/42-151 • svilene trenirke • uvožena kozmetika VINO, BELO NAMIZNO, z geografskim poreklom prodam. ® 65-283, po 16. uri. GR-20 SPALNICO, novo (bukev), še v garanciji, zaradi selitve' prodam. ® 75-642. LE-75 RAZNA DEKLIŠKA IN ŽENSKA OBLAČILA za jesen in zimo standardna št. 36—40, zelo poceni prodam, Informacije po telefonu od 8. do 10. ure 22-435. M-OP BAS OJAČEVALEC (combo) PEA-VEY TNT 150 BW, bas kitaro HOF-NER, bas zvočnik H H Acoustics 100 W prodam. Žitna 6, Turnišče, ® 72-094. M-1716 TELEVIZOR, črno-beli, Korting prodam za 2.500 din. Nedelica 145 a. M-1717 2001 DOMAČEGA VINA ugodno prodam. Na bregu 52, Šalovci. M-1720 STISKALNICO ZA GROZDJE, 50 1, prodam. Juša Kramarja 11, M. Sobota. M-1721 80 arov SILAŽNE KORUZE, primerne tudi za zrnje, prodam. Franc Kre-nos, Šalamenci 19. M-1727 OKREPČEVALNICA Zadravec iz Brezovec vabi v soboto, 14., in v nedeljo, 15. septembra, na domače koline. M-1729 KORUZO za siliranje, 50 arov, ali v storžih prodam. Bogojina 98. M-1733 PRODAM starejšo omaro za spalnico in kavč. Informacije po ® 21-783, v torek od 14. do 16. ure. M-1735 KOMBAJN ZA KORUZO SIP, eno-redni, prodam. Vogričevci 7, Ljutomer. IN-3255 3001 vina, laški rizling, prodam. ® 82-666. IN-3256 MIZO in 6 stolov prodam. Plečniko- VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota va 62, Krog, ® 22-945. M-1670 VINO, laški rizling, prodam po ugodni ceni. Radenski Vrh 19, ® 65-143. M-1667 Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Ludvik Kovač (namesntik odgovornega urednika), Renata Ba-kan-Ficko, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre Gontčr (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odg. urednik 21 383, 21 064 in 25 019, glavna urednica in direktorica 22 403, računovodstvo in tajništvo 21 383 in 21 064M GPS (trženje) 22 403, telefaks 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 3. tromesečje 1991 je 300,00 dinarjev, za podjetja 600,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno. Tekoči račun ori SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. Ne jokajte ob mojem gr0 ’ le mirno k njemu pristop' pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite- ZAHVALA dragemu možu, očetu, bratu, dedku in pradedku Jožefu Matušu roj. 6. 11. 1909 Dolenci 3 Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in znanceffl darovano cvetje in svete maše, pevcem za odpete žalostinK g. župniku za zadnje slovo. V 86. letu starosti je tiho z . spal svoj večni sen naš drag oče, stari oče in brat Janez Sever iz Kroga . v Ma’ Najlepša hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice riboru za izredno skrb in nego v njegovih zadnjm življenja. . pfi- Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje spevke v dobrodelne namene. Iskrena hvala gospodu župniku Režonji za pog obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebna zJ g sovaščanoma Janezu Boroviču, predstavniku. , ofi-za poslovilne besede, in Jožetu Boroviču za zaigra ■ šino, pa tudi vsem, ki so ga pospremili na zadnji p Pomlad bo na vrt prišla in čakala, da p ti, in sedla bo na ros in jokala ker tebe ni- ZAHVALA V 62. letu starosti nas je z3 stil dragi mož, oče, stari brat in stric Viktor Marič iz Kroga cen1 za Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, g°" vencein cvetje. Hvala gospodu kaplanu, Pevcea’pos' vorniku, DO Mura, Agroservisu ter vsem, ki ste g jp-premili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Hv žetu Boroviču za odigrano Tišino. .fl Žalujoči: žena Marija, hčerka Sidonija z družin0^^-Vlado z ženo Jožico, brat Alojz z družino in drug0 stvo VESTNIK, 12. SEPTEM^ Stran 22 Ne jokajte ob mojem grobu, le mirno k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in tašča Verona Jerebic roj. Matjašec iz Lipe Z bolečino v srcih se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, bo-ln>, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, tak°Va''- vence> šopke in za svete maše, izrekli sožalje in jo v Zah VF''^em številu pospremili k njenemu zadnjemu počitku, od- *2rekamo g. župniku za pogrebni obred, pevcem za Pete žalostinke in govorniku Ivanu za besede slovesa ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Lipa, 31. 8. 1991 Žalujoči: sin Štefan z družino, hčerki Marija in Ana z družinama in drugo sorodstvo ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi, skrbni mož, oče in brat Slavko Valenčič iz Lendave Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnega vetJa in za izraze sožalja. Zahvaljujemo se zdravstvene-u osebju splošne bolnice M. Sobota — pljučni odde-posebno zahvalo smo dolžni občinski organizaciji Lendava, krajevni skupnosti in vsem drugim, ki so 8 v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat hvala! VSI NJEGOVI Pred letom dni smo še zrli v tvoj obraz, a letos nikjer več te ni, zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče v grobu zdpj spi, nam pa rosijo se solzne oči. V SPOMIN Zelo boleč je spomin na 9. september, ko mineva leto, odkar je v prometni nesreči izgubil življenje naš dragi sin, brat in vnuk Dejan Ritlop iz Žižkov Ne^^aost, kaj si storila, najljubše na svetu si nam vzela, žal si°remo <^°jetL da se nikoli več ne boš vrnil med nas. Oble-večb na ceste, korak je obstal, glas onemel, ne slišita se cih k^edj: mama in ati. V našem domu je praznina, v naših sr-spOn,° . na> ki ne bosta nikoli minili. Hvala vsem, ki se ga še lnJate, postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: VSI, KI SMO GA IMELI RADI Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, šopek rož mi prinesite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je v 64. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek, sin in brat Franc Gerenčer iz Lemerja 83 Z ža|n ^obrim^0 V src'h se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, najtežpu Osedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste nam v velikeJ'h.trenutkih pomagali, sočustvovali z nami in ga v tako Vebce steyilu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali ’ CVetje, v dobrodelne namene, nam pa izrekli ustno in kosebn pisno sožalje. , a zahvala je namenjena dr. Sternu iz bolnice na Golni-ter osebju pljučnega oddelka bolnice v Rakičanu. ^0 UVsern njegovim sodelavcem iz Agrotehnike, kolektivom Ura- DO Agroservis in SO M. Sobota ter društvoma če- ^ahva|: • belarjev in vinogradnikov. se g. župniku za pogrebni obred, cerkvenemu govOr V zboru, godbi, prof. Zrinskemu za odigrano Tišino, rn'kom KS, GD, dir. Agrotehnike ter vsem gasilcem. Vsem še enkrat — iskrena hvala! * Lemerje, 3. 9. 1991 l*'°^eni<'ivi^ena Helena, sin Daniel z ženo Silvo, hčerka Lidija z "'lanom, mama, brata Andrej in Jože z družinama ter družina Kozic Dedi Zakaj si moral nam umreti, ko pa s tabo lepo je bilo živeti, presrečni in veseli s tabo smo bili, dokler te bolezen neizprosna vzela ni. TVOJI VNUKI: Sašo, Aleš, Tina in Anja Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano. v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je komaj v 21. letu starosti tragično zapustil naš dragi sin, brat in vnuk Jože Nagy iz Dobrovnika 220 Z žalostjo in bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo botrini, sorodnikom, sosedom, sodelavcem, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje in vence. Večna hvala njegovi izvoljenki Suzi in njenim staršem. Posebna hvala gasilcem in kulturnemu društvu ter NK Dobrovnik, njegovim sošolcem in mladini. Iskrena hvala gospodu duhovniku za lep pogrebni obred, domačim pevcem, turniškemu oktetu in prijatelju za odigrano Tišino ter govornikoma za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Globoko žalujoči: mama, oče, sestra Eva in brat Tibor, stari mami, in vsi drugi, ki so ga imeli radi Lani ta čas smo zrli še v tvoj obraz a letos nikjer več te ni. Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. V SPOMIN 11. septembra je minilo žalostno in boleče leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Marija Merklin iz Vadarec Vsem, ki se je spominjate, se ustavljate ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in ji prižigate sveče — iskrena hvala. VSI, KI SMO JO IMELI RADI Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra, babica in prababica Marija Osterc roj. Lipša iz Bunčan Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali vence, šopke in za sv. maše, izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku g. Francu Šijancu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: VSI, KI SO JO IMELI RADI Od mladih rosnih let si delala in trpela za boljši jutri. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ki cenil jih bo pozni rod. Oh, draga hčerka, sestra, kaj pomaga vse to, ko tebe črna zemlja krije. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage hčerke in sestre Irene Škaper roj. Celec iz Nemčavec Ob boleči izgubi drage hčerke in sestre se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in sodelavcem Zdravstvenega doma M. Sobota, še posebno za lepe ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala vsem sosedom iz Nemčavec za vsestransko pomoč, posebno sosedom iz Doliča, kjer ji je tekla zibelka, ter vsem drugim. Dokler bo bilo naše srce, boš tudi ti živela v naših srcih. Žalujoči: mama, brat Jože, sestra Cvetka z družino ter teti Kristina in Sidonija z družinama iz Ljubljane Nismo dovolili, da bi te izgubili, toda življenje reklo je tako, da to, kar najbolj ljubiš, za vedno je odšlo. ZAHVALA ob izgubi drage Marije Kavaš iz Lipovec Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI Tam je tvoj dom, srce v njem ti nemirno počiva, v grobu tu našlo je mir, konec je našlo želja. Trpečih se jok sem gori ne čuje, vse tiho je tukaj, vse miruje. V SPOMIN 10.9. 1991 mineva pusto in žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Anton Tušak iz Beltinec Zahvaljujemo se vsem, ki se ga še vedno radi spominjate in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: VSI NJEGOVI Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobota z žalostjo sporočamo, da smo izgubili sodelavko Ireno Škaper kurirko Ostala nam bo v spominu kot vestna delavka in dobra sodelavka. Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobota Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije Fz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. V SPOMIN 12. septembra mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica Marija Krauthaker iz Bratonec Hvala vsem, ki se je še spominjate in se ustavljate ob njenem grobu. Žalujoči: VSI, KI SMO JO IMELI RADI Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite. V 92. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in pradedek Karel Kerčmar iz Križevec v Prekmurju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki so darovali vence in šopke ter ga v lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter osebju Zdravstvenega doma G. Petrovci, posebej dr. Kiršnerju in patronažni sestri Eriki, ki gaje dolga leta obiskovala. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: VSI NJEGOVI, KI SMO GA IMELI RADI ■ SEPTEMBRA 1991 Stran 23 v besedi in sliki Svečava v Filovcih je kakor ogenj v ilovici »A ti Betlehem Efrata, majhen si med Judovimi tisočnijami. . .« je iz pisma preroka Miheja brala mladenka v nedeljo zvečer, na malo mašo, 8. septembra, predfdovsko kapelico, kije tudi sama majhna med tisočimi cerkva, cerkvic in kapelic v tej deželi. Mladenka je brala pri maši, ki sojo peli za konec Košičevih dnevov in stari antikrist Nietzsche. ki je rekel, »da naj tisti, ki ljubi dober zrak, ne hodi v cerkev«, bi lahko tokrat stal na nekoliko mrzlikavem dobrem zraku. Je pa zanimivo, kako človeka lahko zanese, če stoji pred vaško kapelico. Kapelice so sicer tako ali tako zato tukaj, ker ni bilo mogoče zgraditi cerkev, cerkve pa so zgrajene zato, ker ni bilo mogoče zgraditi katedral. Kar se vidi na mnogih arhitekturnih poizkusih, da bi imitirali božji hram, ki je večji od tega, ki ga posnema: kapelica bi rada bila cerkev, zato ima na sebi kakšno arhitekturno prevaro, ki naj bi jo naredila za cerkev, cerkev je v podobnem razmerju s katedralo. In ko sem stal pred osvetljeno filovsko kapelico, sem ves čas hotel nekaj najti, kakšno »kohinorsko« primerjavo. »Ko-hi-Noor!« ali po naše »Gora luči!« je vzkliknil tisti indijski plemič, ko je prvič uzrl diamant, ki ga je Vzhodnoindijska družba podarila britanski kraljici Viktoriji. Škoda, da ljudje božjih hramov ne pleskajo izključno na belo, vsaj če gre za kapelico, ker je očitno, da bela barva povečuje. Če pa vso zadevo še osvetlite in imate pred vhodom takšne stebre, kakor jih ima ftlovska kapela, potem, no potem je vse skupaj videti kakor stena svetlobe, alabastrni sklad, ki se hladno sveti od znotraj navzven kakor tisti rožni venci, ki se svetijo, če jih podržiš v zaprtem prgišču in pokukaš vanj. Takšna je bila videti ftlovska kapelica. Mnogo večja, kakor je v resnici. — Tako te prevzame pred kapelicami, čisto navadnimi kapelicami. Ob vsem tem pa sploh nimam občutka, da pretiravam do neokusnosti. Nimam občutka, da bi bil nerazumljiv za tiste, ki ne dajo nič na sakralne stavbe in bi me zaradi te, nekoliko napete primerjave zdaj mogli imeti za verskega blazneža, ki se je slednjič izdal. Vse doslej pa je tajil svojo »versko blaznost«. Stare zakrknjene boljševike je namreč svoj čas, takrat ko so začeli osvetljevati cerkve in cerkvice, najbolj motilo to, da s tem nastajajo veliki stroški, ker se porabi veliko elektrike. Torej mora na vsem tem nekaj biti: cerkve se v tej umetni svetlobi zazdijo nenadoma tako velike, da se jih njihovi zanikovalci prestrašijo. 11. SREČANJE PLANINCEV POMURJA PROSLAVILI 3B-LETNIC0 RADGONSKEGA DRUŠTVA V prijetnem okolju pri lovskem domu v Radencih so se preteklo nedeljo zbrali pomurski planinci in nekateri gostje na 11. tradicionalnem srečanju. Srečanje je bilo slavnostno, saj so proslavili 30-letnico radgonskega planinskega društva. Med 6 pomurskimi planinskimi društvi je najštevilčnejše prav radgonsko, saj vključuje nad 500 članov, med njimi je polovica mladih, kar je jamstvo, da planinstvo ne bo zamrlo. To je med drugim poudaril predsednik radgonskega planinskega društva Marjan Golja. Predsednica Medobčinskega odbora PD Pomurja Marija Vildova je v svojem nagovoru poudarila, da so prav pomurski planinci, četudi zelo oddaljeni od vrhov, najbolj aktivni v Sloveniji, saj ljubijo in cenijo planine. Svoje bogate vtise s planinarjenja je nazorno prikazal eden od ustanoviteljev radgonskega planinskega društva, radgonski župnik v pokoju Franc Puncer. Med drugim je dejal, da so planinci enega srca in enega duha ter dobri ljudje. Na srečanju, ki so se ga poleg pomurskih planincev udeležili tudi planinci s celjskega območja, s katerimi predvsem radgončani že več let tvorno sodelujejo in prirejajo skupne tabore, so pripravili tudi pester in zanimiv kulturni program. V njem so sodelovali: radgonski pihalni orkester, folklorni skupini iz apaške in radgonske osnovne šole, ritmična skupina iz kapelske osnovne šole ter mladi z recitacijami in skeči iz radenske, radgonske in apaške osnovne šole ter radenskega vrtca. Ob tej priložnosti so zasluž- nim podelili priznanja Planinske zveze Slovenije. Najvišje priznanje — zlati častni znak sta dobila Franc Žu-nič in Franc Puncer. Srebrne častne znake so prejeli Elica Koroševič, Angelca Strniša, Bruno Vajzman, Silvo Kovačič in Janko Kniplič. Bronaste častne znake so dobili Franc Pelci, Viktor Pelc, Milica Pelc, Rudi Babo-šek in Anica Bračko. Pohvali PZ Slovenije pa so podelili Radenski iz Ra-denec in Branetu Klunu. Ob visokem jubileju radgonskega planinskega društva so tudi podelili priznanja Športne zveze Gornje Radgone. Te so prejeli Stanko Cep, Marija Vild, Franc Rozman, Marjan Kokol in Elica Koroševič. PD Radgona pa je poleg priznanja prejelo tudi plaketo. Feri Maučec Lendavska trgatev bo-tradicija se nadaljuje Že lansko leto so se začele sin .. govorice, da s starim konceP tom Lendavska trgatev, tuns čno-gostinsko-zabavna Prir., tev, ne bo preživela. Pokaza stare kmečke običaje, ti pf* se bolj ali manj ponavljajoVi leto, je premalo, potrebno bo p iskati nov koncept, ki b°,vs,a|ce sko pestrejši in za obisko privlačnejši. Lendava 'I?aV ye. dolgi zgodovini pomembne tnice, pomembna obdobja, jih kazalo na ta ali drug obuditi oziroma uprizoriti, kaj mladih ljudi o tem že ra Ija in morda bomo prihodnj। ., ta res doživeli, da bo ta Prl t, tev res drugačna, pestrejša, ti Jože Kološa-Kološ: Lončarjeve roke, 3, 1940 Pa še dodatek za globoko, verne: boljša kakor umetna svetloba električne luči je svetloba prave 'vere, ki ji ni potrebno osvetljevati svo-• jih kultnih objektov... Maša je bila namenjena svarjenju pred splavom, kakor se je dalo razumeti iz pridige in prošenj. Pri tistem zadnjem očenašu pa se mi j je v molitvi nekoliko zapletalo in sem samo kdaj pa kdaj povzel besedilo, ker nisem bil prepričan, pa to še sedaj nisem, da je prav, če se moli samo za slovenske in hrvatske žrtve. Ne pa tudi za srbske. Zakaj naj bi te rpavoslavce ločevali od drugih mrtvih iz istega ' pobijanja, ko pa niso nič drugega kot prav to — mrtvi? Bojnec, mladi ftlovski ex-lončar in tačas zagnani podjetnik mi je ; zadnjič dopovedoval, da ime Filovci pride od »v ilovici«. Zakaj pa s ne? In potem je bogojinski župnik ob koncu maše rekel, naj zdaj ljudje prižgejo sveče. Zašelestelo je. ko so začeli brskati za svečami, rumenkasta svetloba sveč je potem poplesavala po obrazih. Ljudje so s svečami šli proti vaški dvorani tam blizu. Z nekoliko zamaknjenimi obrazi, kakršne dobimo vedno, ko gledamo ogenj, in niso bili prav nič videti tako kot krone stvarstva — krono stvarstva je župnik imenoval človeka med pridigo —, marveč kot majhne in vsakdanje reči iz prsti, kakor piše v svetem pismu. Tam piše, da smo iz zemlje, če ste morebiti pozabili. Oziroma iz ilovice, ker so. in če so Filovčarji. Sveče so torej držali v rokah: svečava v njihovih rokah je svečava »v ilovici«. Namesto ilovice v ogenju je ogenj v ilovici: prgišča so miniaturne lončarske peči. Filovski slikar in zanesenjak Jože Gutman obvlada barve in z ognjem rad uprizarja hapeninge. V vaškem domu, kamor so se po maši natlačili ljudje, je tokrat v središče prizora postavil nekakšen šotor in na šotorsko plahto je projiciral zarodek človeškega bitja. Okrog te projekcije so se zvijale proseče roke animatorke, ki je bila skrita za plahto. Namen metafore je jasen in ima očitno zvezo z župnikovo pridigo. Hapening proti splavu. Toda bili smo v Filovcih, kjer so lončarji. Lončarji so mitološki »gospodarji ognja«. »Alkemika lahko, tako kakor kovača ali kakor — še starejšega — lončarja pojmujemo kot »gospodarja ognja«. S pomočjo ognja namreč on uresničuje prehod materije iz enega stanja v drugo. Kakšen je moral biti ustvarjalni zanos lončarja, ko je prvi, zahvaljujoč razžarjenemu ognju, uspel »oblikam«, ki jih je naredil v glini, dati potrebno čvrstost: uspel je odkriti gonilno silo transformacije.« pravi Mircea Eliade v knjigi Kovači in alkemiki. Po tem istem avtorju je lončarska peč prispodoba za maternico. Metafora, ki sta jo hotela župnik in slikar, pa je iz sto in enega razloga vprašljiva. Kulturologija kaže v drugo smer. . . Štefan Smej \ ' *Z ka privlačnejša. -. No pa k letošnji PrirS Koncept je ostal stari, amat^ kulturna društva iz obe1 -v.,zala na lendavskih ulicah Prl Stare običaje, gostinci bo stavili stojnice, muzikam . zabavali ljudi. Prireditelj, stično društvo Lendava, j0 boljše nagradil. Tudi '^tiorni-prireditev popestrili s to mi skupinami iz Žalske m zne županije, pričakujejo P di, dajo bo obiskal sloven& nister za turizem Ingo B^-la se bo v soboto dopolo JD G D Puževci namenu kluba iz Ljutomera. Besedilo in fotografija: Boris Hegediiš BAKOVCI, Vrtna ul. 8 Po 30 letih so imeli Murskosobočani priložnost uživati ob gledanju nenavadnega svatovskega sprevoda. Na zapravljivčkih so se peljali k poroki 20-letna gostilničarka Tanja Klemenčič in 22-letni Matjaž Dervarič ter njuni svatje. Prevoz so organizirali člani konjeniškega — Osemnajstletna MIHAELA HAN iz Vanča vasi je bila na I. ROMSKI NOČI na Pušči izbrana za MISS ROMK SLOVENIJE. Drugi sod Marjana Maučeca iz Gančan je odpotoval daleč, v središče Slovenskih goric. Nit lepo oblikovanem 25-litrskem sodu je bilo tokrat izrezljano ime Stanka Goloba iz Župetinec. Dan prej smo telefonirali prijaznim sosedom, naj Golobu napovejo posebno pošiljko. In kakor je navada na podeželju, še posebej v takih odročnih krajih, kot so Žu-petinci, so naslednjega dne vsi sosedje radovedno pričakovali »na- PRVA ROMSKA MISS SLOVENIJE MURSKA SOBOTA, Ciril-Metodova ulica 50, tel. 22 219, 22 800, 21 136, tetefax: 21 136 MURSKA SOBOTA, Kidričeva 33 a j Dobili gasilsk® vozilo ........ Vse BIMOVE proda jalne so vedno do bro založene. V skala prav njega, in to v teh odmaknjenih vaseh, v hribih, kjer ljudje večino dela še vedno opravljajo ročno. »Vestnik imam naročen že 17 let — en časopis pač mora biti pri hiši. Prej smo živeli v Mezgovcih pri Tomažu pri Ormožu. Ko smo se preselili sem, smo želeli naročiti časopis, pa nam je poštar Čižič po- vedal, da naj naročimo Vestnik. Ko smo včeraj dobili sporočilo, si nismo mislili, kaj bi lahko bilo. Dobro, da nisem dobil kolesa, saj se ne bi mogel voziti, ker me bolijo noge, tale sod pa bo prav lep spomin,« je povedal Stanko Golob. Tudi vnukinja Andrejka zelo rada prebira Vestnik, čeprav je stara šele pet let. Še to naj zapišemo, nam je naročila, da je dedek priden in da rad nabira gobe. ska Sobota pa je spreg „ nripr’ Vučak. Domači šolarji P priložnostni kulturni prog f. njih je za vsakogar nekaj po nizkih cenah. In možen je nakup na obročno odplačilo. Gasilsko društvo Puzevc< -a je' praznovalo 100-letnico de nedeljo pripravilo gasilsk« a vod’ ob prevzemu orodnega gasi .^arje*' la. To je stalo okrog 1^0?® Sredstva so zagotovili U jrušt*®" Sobota in domače gasil • nlol»" Tako imajo puževski gasil« ^jlo i« ne brizgalne, orodno gasi rabna P drugo potrebno opremo. V leje tudi ročna brizgalna, aSjlce Na nedeljski slovesnosti V jr« sosednjih društev in pobr kraj^ štva iz Črne na Koroškem jief pozdravil predsednik dr ikeJ Temlin. O razvoju gasil?*’ govoril _ sekretar drust je pred . Stanko Golob iz Župetinec pri Cerkvenjaku se je razveselil soda z vinom, na katerem je izrezljano njegovo ime. povedano pošiljko«. Po precejšnjih težavah in zablodah — po sloven-skogoriških krajih v lenarški občini se ne vozimo prav pogosto — smo končno našli pravega Goloba iz Župetinec s hišno številko 18. Stanko Golob Je star 57 let in težko hodi in dela. Le redko pride v svet, zato je bil še toliko bolj presenečen in srečen, da je sreča poi- r mj