264 Dopisi. Iz Hrva?kega 10. avgusta. Nr. 11. Q8pomini na Bachove ?ase.) ? Bilo je 1853. leta. Jaz sem svrail latinske ?ole. Kdor je bil kdaj absolviran oktavanar, ta ve, kakosne misli ta?as ?loveku rojijo po mo?ganih. Taka je bila tudi z menoj. Ko sem s svedocbo v ?epu 265 zadnjikrat korakal po gimnazijskih hodnikih, so se moji stopaji vse druga?e razlegali po visoko obo?euih prostorih, kakor kdaj poprej. Skrivna poprej opozicija proti profesorjem je zdaj o?itno buknila na dan kakor plamen iz slamnate strehe, ter v tem svoj vrhunec dosegla, da 8em si ?e v gimnazijskem sveti??u cigaro na-?gal ter s tem javno pokazal, da ne spadam ve? pod disciplinarno ?ibo profesorskega areopaga! Ljudje so mi zmerom na u?esa trobili, da absolviranemu oktavanarju stoji ves svet odprt. To mi je misli o moji vrednosti stra?no povzdignilo, tako, da sem bil celo ?timan. Pa kaj bi ne bil! Znal sem spregati in sklanjati v pravilni in nepravilni obliki latinski in gr?ki in nem?ki in kolikor toliko tudi slovenski; znal sem heksametre ?kandirati, vedel sera na pamet, koliko strani in koliko voglov ima heksaeder; vedel sem, kdo je Rim sezidal in kdo je iznajdel strelni prah; vedel sem, kje Eulen-spiegel pokopan le?i. Vse to sem vedel in ?e veliko ve? druzega, kar so mi profesorji celih osem let v glavo vbijali. In s tem znanjem, sem si mislil, ni hudir, da ne bi mogel naprej po svetu, kodar ceste vse kri?em peljajo. Avgust in september sta naglo tekla ? bila sta zadnja zlata meseca v mojem ?ivljenji; po njuni zarji ?e zdaj srce zdihuje. Oktobra meseca so glavna opravila ta, da se ti?e selijo, listje odpada in dijaki na u?ili??a vra?ajo. S tigrasto kapo in kvadrolirano suknjico sem tudi jaz letel na vseu?ili??e, kakor Nemec pravi ?federleicht.'" Mati me niso mogli podpirati, stric so pa samo obetali, kakor je ?e sploh navada; le prepozno sem spoznal, da so bili velik skopuh. ?Ingrata patria", ali kakor po na?e pravimo, nehvale?na domovina mi pa tudi ni hotla svojega ?epa na pomo? odpreti, ker se menda prestrogo po besedah sv. Pavla ravnd: ?kdor ne dela, naj tudi ne je", ? to je, ?i??i si vsak sam svojega kruha.'* Kako sem v takih okolnostih na vseu?ili??u ?ivel, ne bom opisaval; moja tinta je za tak opis premalo ?rna. ?Facit" je bil, da sem moral vseu?ili??e zapustiti. Stopil sem v lemenat, pa me ni trpelo v njem, in sicer samo zato ne, ker nisem smel vsaki pot ven iti, kadar se mi je zljubilo. Zdaj 8?m bil na tisti stra?no polzki stezi, ki se ji ?potepanje" pravi. Srce me je bolelo. Vse svoje zlate namere, vse sem potro?il, ne ena mi ni ostala neoskrunjena. To vse se je z menoj ta?as godilo, ko je avstrijski premier Bach na Ogrskem in Hrva?kem na mestu starega tiso?letnega ustava de?elno upravo snoval po nem?kem absolutisti?nem kroju, ter v ta namen mnogo-brojno armado po?iljal ?ez Litavo in Sotlo. Misle si, da ?nemo propheta in patria", stopim tudi jaz v to vojsko. Slu?bico s tristo forinti na leto sem prec vlovil. Iz kako?nih elementov je bila sestavljena armada, ki je morala slu?iti tadanjemu birokratizmu, kakor?nega Avstrija ?e ni pomnila poprej, in ki se je ?e posebno zagre?il proti ustavu hrva?kemu, bom popisal, kolikor v6m in znam. Oseb, ker so bile tudi vse ?asti vredne med njimi, se ne ti?ejo te ?rtice; le kratka ilustracija sisteme je predmet moj. Rekrutirali so jih iz vseh stanov, iz vseh narodov avstrijskih. Bila je zmes kakor v Kalifornii. Stara Meterni-hova garda to so bili veterani v tej vojski, sami brez-brkni obrazi ? stra?en pogled za Hrvate in Ogre br-konosce. Marsikter izmed njih (ne vsak, ker bili so tudi vrli mo?aki vmes, kterim se je studil tak biro-kratizem) se je mislil en kos ?reformatorja." ,>Ubi bene, ibi patria" , ali po slovenski: tam mi je domovina, kjer me ?aka poli? vina in pe?en puran, si je mislil marsikak kosmopolit, ki je potoval ?ez Litvo ali Sotlo. Nam mlaj?im so pa zmerom na u?esa trobili, da moramo pred vsem za to skrbeti, da si ?verdienstov" naberemo. Vse njihovo djanje in nehanje bilo je stroga vravnano po ?vorschriftih, verordnungih, kundmachungib, eriassih, kurrendih, amtsinstructionih^' in kakor se ?e v^s ta imenik zove. Vsaka tretja beseda pri reformatorjih je bila paragraf. Po paragrafu se je ka?tigalo, po paragrafu hvalilo, po paragrafu se je davek pla?eval, po paragrafa pa tudi denar dobival. Vedno se je govorilo o nared-bah, po kterih bi se dalo narodno blagostanje povi?ati, ter predlagale so se ?udapolne teorije o tem, zravea tega pa je narod zavoljo ?edalje ve?ih davkov leto na leto bolj osiroma?eval; ?e tega niso videli, da so po ve?em delu Slavonije ljudje raje svoje slivike posekali, kakor da bi si bili diali kotle pe?atiti. De?elo so ti reformatorji razdelili na ?est in ?tirdeset okrajin; v vsaki okrajini bil je en davkarsk ured, ki je novce pobiral, zraven pa politi?ni^ in sodni ured, ki sta veliko teh dohodkov pov?ila. Ce je v kaki vasi dvoje, troje otrok nagle smrti umrlo, kmali je bila epidemija gotova , in vozile so se drage komisije na lice mesta; ?e je kaka kobilo po ?evah grizlo ali je kak pujsek drisko dobil, kmali se je razglasilo, da je epizocija in zopet so se vozile drage komisije na lice mesta. Jaz bi mogel na stotine takih slu?ajev nabrojiti, kjer so se ?de lana ca-prina'^ drage komisije vodile, ki so narodu in de?eli te?ke novce prizadjale, koristile pa ni?esa. Bilo nas je veliko preve?, in da ne bi imelo podobe, da ni? ne delamo , 80 se muhe in mu?ice lovile. Denunciacije sa ta?as posebno cvetele; drug je drugega ?rnil, kjerkoli ga je le mogel, tako, da se nazadnje ni ve? vedelo, kda je ?rn, kdo pa bel. Nezaupljivost je bila tolika, da kjer je eden kaj delal, mu je drug na prste gledal, tretji pa zopet tega nadziral. Dra?je uprave je zares ni, kakor je absolutisti?in birokratizem, in Avstrija je samo vsled absolutizma tako globoko v dolgove zabredla; pa to se ni naj ve?a nesre?a, mnogo ve?a je demoralizacija, ki se absolutizmu za pete obe?a. ? V tem ?asu je nem?ki jezik zvonec nosil v ?olah in vuradnijah; banska vlada pretvorila se je v ?Statthalterei", ?upanija v ?komitatsbehorde", pod?upanija v ?bezirksamt'', banski sodni stol v ?lande3-gericht, sedmerica pa se v ?cassationshof' dunajski potopila. Pe?ati starih uradnij so se v zagreb?ki muzej po?iljali. Znameniti kontingent v na?i armadi so bili tako zvani ?bruderi", to je, doslu?eni feldbebli in fu-rirji iz vojni?ke pokrajine; to je bil pravi izrod, ki je proti narodnemu ?ivlju skor ?e bolj lesen bil, kakor ptujci. ? Stari pregovor pravi, da vsaka re? le en ?as trpi. Veli?astni diplom od 20. oktobra 1860 bil je, hvala Bogii! smrtni list za Bachovo sistemo na Hrva?kem. Nobedan ni vzkliknil: ?Bache! Bache! rede mihi legiones meas!" Krdelo njegovih reformatorjev ni nobenega drugega sledii po sebi pustilo, kakor nebrojene ?fascikule'^ nem?ki napisanega papirja, s kterimi se bo a svojem ?asu na?e vseu?ili??e kurilo, da se hrva?ka mladina na teh proizvodih ogreva* V Mariboru avgusta meseca. ?c. *) ? Prihodnjega meseca bodemo imeli tudi pri nas v Mariboru **) razstavo kmeti?kih in obrtni?kih pridelkov, kakor?na je bila pred dvema letoma v sosednem Celji. Razstavin odbor oziraje se na me?ano prebivavstvo (po na?em mnenji le slovensko) spodnjega Stajarskega je povabilo tudi na?o ?itavnico: ali ne bi hotela pripomo?i, da razstava svoj namen tem bolje dose?e. V seji ?i-tavni?inega odbora 30. u. m. se je sklenilo tem ?eljam razstavinega odbora po mogo?osti vstrezati; kajti re? *) Dopisi iz Angle?kega nam bojo jako dragi. Ve? o tem in o drugi to?ki pismeno. Vred. **) Tudi ljubljanska kmetijska dru?ba je prejela od doti?nega odbora program te razstave, kterega priob?ijo prihodnje ?No-vice." Vred. ? 266 sama na sebi je dobra, akoravno bi gospodarsko dru?tvo svoj namen bolje dosegalo, ako bi se na potrebe slovenskih kmetovavcev bolj iz slovenskega nego iz nem?kega stanis?a ozirati hotelo. Slovenca gre vendar le slovenski podu?evati. Ina?e je vse bob v steno. ? Kdor se pa ho?e Slovencev razstave vdeie?iti, naj se hitro oglasi, kje domuje in kaj ho?e poslati, da se mu prostor oskrbi in ohrani. Naznanila sprejema tukaj?nji tiskar gosp.^Jan?i?. lae Teharij na Staj. 13. avg. M. V. ? Danes po rani ma?i je bilo pri cerkvi o?itno na znanje dano tole: Pridni sadjorejci naj se v 14 dneh v srenjski pisarnici oglasijo in doka?ejo svoj napredek v sadjoreji. Potem bodo mo?je ogledali, kteri gospodarji ali njih sinovi so darilo zaslu?ili. Prve dni prihodnjega meseca se pa bojo darila po tej vrsti delila. Prvi pridni sadjorejec dobi en zlat, drugi dobi dvojni zvezni tolar, tretji en zvezen tolar, ?etrti pa en forint v srebru. Hvala na?emu ?upanu, da tako marljivo skrbi za povzdigo sadjoreje! Iz Gorice 13. avgusta. ? ? V predelku: ?Glasi domorodni o novem ?asu v 32. listu ?Novic^' t. 1. nahajamo od ?Savine na Stajarskem^' prav va?en in o pravem ?asu priob?en sestavek. Vidi se mu, da ga je izvedenec spisal. Sploh nam g. dopisnik iz srca govori, dasiravno tudi opombama vrednistva ugovarjati ne moremo. Iz srca govorjene so nam pa zlasti tele besede: ?Najve?o zaslugo za na? narod bi si pridobil v politi?nem uradovanji in srenjskih in policijskih zadevah prakti?no izurjen mo?, kteri bi potem, ko bo ?e za Kranjsko nova srenjska postava oklicana, spisal bukve o srenjskih zadevah in o srenjskem uredo-vanji, in sicer z ozirom na srenjske postave vseh slovenskih de?el in bi tem bukvam pridjal vse potrebne formulare itd.'^ ? Take bukve, predragi prijatel ?od Savine*', prav take, kakor?nih Vi ?elite, ?e, rekel bi, imamo; spisuje jih izvrsten j urist, prakti?no izurjen mo? v Gorici; v kakih 2?3 mesecih pojdejo v natis. Toliko naznanjamo za zdaj , da se kdo drugi tacega te?avnega dela ne loti. ? To so tiste va?ne bukve, o kterih so ^,Novice^' po ?Umnem Gospodarju** ?e enkrat povedale, da se v Gorici spisujejo. Kanal 8. avg. N. N. ? Danes zjutraj je slavni poveljnik italijske na?e armade, vitez Benedek, na poti v Korotan se peljal skozi na? trg, kjer je bil z veliko slavo sprejet; doma?i godci so vrlo godli. Po kratkem postanku je prijazni vojskovodja odrinil in ?etrt ure od Kanala v majhni kme?ki kr?mi poleg velike ceste se ustavil, kjer so ga z vinom in doma?im ?rnim kruhom pogostili. Iz ipavske doline 11. avg. A. ?. ? Tudi nam ogenj ne prizana?a: 7. dne t. m. kmali popoldne se je v St. Vidu nad Ipavo vnel s senom in slamo napoljeni hlev, po dozdaj ?e neznanem uzroku; pa tudi sosedna senica, od zgorej s senom, od zdolej pa z mnogotero les-nino nalo?ena, je bila kmali v ognjuj oboje poslopje je do tal pogorelo. Le vrlim Tr?anom, Sturcem in Ajdovcem, ki so 8 tremi gasilnicami hitro na pomo? prihiteli, je zahvaliti se, da srditi po?ar ni dalje segnil; posebno dobro so se obna?ali pogumni vodji imenovanih gasilnic. Ker so doma?i mo?ki bili ve?idel na planinah, so toliko ?vrsteje ?enske vodo nosile. ? Preteklo no? nas je zopet ?alostni plat-zvond iz spanja izbudil; gorela je namre? ?aga, pol ?etrti ure od St. Vida. ? Naj bi te prigodbe vsacega gospodarja spodbodle, da svoja poslopja zavaruje. Res je sicer, da veliki po?ari so pri nas bolj nenavadni; al kakor ?alostne sku?nje ka?ejo, preti nam vendar nevarnost mnogokrat ^? in prepozen je jok, kadar je pohi?tvo ?e pepel! ? Su?a je tudi pri nas jako velika; ?e jo tudi vinska trta ?uti; ako nam Bog kmali pohlevnega de?ja ne po?lje, bo tudi vinski pride-lek drugim pridelkom enak ? namre? reven. Iz Notranjske Bistrice. (Program slovesne be-^ sede v spomin obletnice ?itavnice 20, dne L m.) 1. Govor 2. ,;Zatrti'^^ bes. Kasteli?eve, mo?ki kor Fr. Gerbi?ev* 3. ?Servu3 Petelin?ek'% ?aloigra, poslovenil M. Vilhar. 4. ?Strunam*', besede dr. Pre?ernove, samospev Dav. Jenkotov. 5. ?No?*', ?veterospev Beethovnov. 6. ?De-klamacija." 7. ?Spomin in up*', besede Malava?i?eve, mo?ki kor Fr. Gerbi?ev. 8. ?Sokolska'', besede Ter-stenjakove, mo?ki kor Benj. Ipav?ev. 9. Tombola za revne. ? Igrala bode voja?ka godba. Za?etek ob poli 8. uri zve?er. Iz Dolenskega. ^ Z ?alostjo so napolnovale nas poro?ila, da v Ljubljani, sredi??u du?nega in materialnega razvitka na?ega milega naroda, od nekega ?asa sem se razvijajo razprtije, ki jih napravlja neka zaletela stranka, in da zarad tega razpora se je s predsednikom ?itavni?inim vred odpovedala ve?ina odbornikov^ Vendar poslednje ?Novice^' so nam tola?ilo, da vemo, da velika ve?ina ?itavni?inega dru?tva ni dele?nica onih razprtij. Sloga, sloga in ?e enkrat sloga bodi nam vsem prva svetinja! Bratje! ali Vas ne podu?uje zgodovina vseh slovanskih plemen, posebno srbskih bratov, kam da pelje razprtija? Kdor dela razpore v dru?bi doma?i, dela v roke tujcem in sovra?nikom na?im; oa podpira njih namene ali hote ali nehote, vedoma ali nevedoma. Kar v dru?bi se zgodi nev?e?nega, se mora Ijubeznjivo poravnati v dru?bi; kar pa v dru?bo ne spada, naj se tudi v dru?bo ne nosi, da ne trpi po nedol?no ?kode. Ne zabimo, da nas je malo, sovra?nikov pa veliko , ki pazijo na nas in gledajo, kdaj da bodo na?li pezdir v na?em o?esu, kje se bode vjel kak doma? nezadovoijne? v njih mre?o, in kako da bode razsajal nad svojimi zapu??enimi brati. Ne poslu?ajmo vabljivih in medenih besed nasprotnikov; bodimo edini, slo?ni,, kajti nobene re?i se nam Slovanom ni bolj bati, kakor razprtij, zavisti in sumljivosti. To ?utimo po zgodovini slovanski bridko; tedaj saj mi Slovenci se osvobodimo hudega duhd, skor bi rekel, nam prirojenega. Kako resni?no je pel 1848. leta To man v ?Glasih domo-^ rodnih" o tem nesre?nem duhu! Ne zabimo teh tehtnih besed in vtisnimo si jih v srce! Glasijo se tako: Kaj naae so le vse naredbe? V za?etku sila naglosti; ? Speljanja, konca in nasledbe Duh hudi voj nam zadr?i. ? Zastonj le bomo posku?ali Spolnjenje svoj'ga upanja, Gradove le v zrak zidali, Ce ne drvimo v beg duh4, Ki nas mori, ko stra?na kletev,. In sklepov nam razdera ?in, ? Duh4, ki sin ga po o?etu, Od roda rod dobi v pogin, Duh4 nesre?e razprtije, Sumnjave domorodnih djanj, Sramote nase doma?ije, Slovenije vzrok skele?ih ran. ? Oj kak te?ko ?e pri?akujem Presre?ni ?as edinosti; V nebo po nji zdihujem. In vendar jo med nami ni! ? Ko bi priala, ne b'lo se bati Bi ve? nasprotnih zabavljic, Ne skrbno treba ogibati Se domorodnih cel6 puaic. Veselo struna bi zapela, Ki milo to?i v tiho no?, Ljubezen prava o?ivela. Dobila svojo celo mo?; Zidala v srcu bi sedis?e. Kjer ?isti se ?ivota kri, Kjer je poguma plam, ognjia?e, Ki ?ari vid nam s strelami; 267 Svobode gorkojasni traki Zjasnili bi neslavne t me; Zbe?ali su?nosti oblaki V de?ele druge ?ez gore! Iz Novega mesta. ? 19., 20. in 21. dne t. m. se bo obhajal spomia , da Novomesto stoji 500 let. Prosimo Vas, da natisnite program te slovesnosti. Ta-le je: 19. avgusta: zve?er bode krasna razsvitljava po mestu. Velika godba mestne stra?e bo igrala. 20. avgusta ob 9. uri zjutraj je slovesna sv. ma?a s parado omenjene stra?e; opoldne: javni obed ubozih na mestne stro?ke, in popoldne: ljudska veselica. 21. avgusta ob 5. uri zjutraj: budnica; ob 9. uri slovesna seja in ?upanov nagovor; ob 10. uri slovesna sv. ma?a; ob 1. uri popoldne: shod pri skupnem obedu; ob 8. uri zve?er: ples. Vse te dni bode tudi ob enem prostovoljno slovesno streljanje na streli??u, kar natan?neje naznanja program streli?ke dru?be. Odbor. Iz Trebiiega 13. avg. ? Danes je umrl tukaj pre?astiti gospod J. V oglar, kaplan ljubljanske stolne cerkve. Bodi vrlemu gospodu ?emljica lahka! Iz bohinjske Bistrice 1. avg. L-r. ? V na?em kraji nenavadna hudobija se je pripetila 27. dne u. m. v sosedni vasi na Bitnjah, namre?; ko privezi zjutraj eb treh k prvi hi?i nek premo?en mo? iz Podjela, namenjen s svojim sedem let starim fanti?em v Ljubljano, se mu pridru?i neznan ?lovek , kterega je precej , ?eravno je bilo t^ma, za potepuha spoznal^ ker mu za?ne voz z nekako predrznostjo preiskavati. Mo? ga z grda od voza odpravi; al ?ez malo trenutkov se mu z debelim kolom zopet pribli?a in ga za?ne pobijati tako neusmiljeno, da se precej na tla zvrne; gotovo bi ga bil hudobne? do smrti ubil, ako bi ga ne bila neka mlada pa sr?na ?enska odpodila, ktera, ko je v spanju smrtni stok zasli?ala, v naglosti komaj na pol oble?ena, na pomo? pritekla. Malo upanja je, da se o?e sedmerih etrok ozdravi; tako silno je po?kodovan. Povedati moram , da je bil prej?nji dan v imenovani vasi sejm. Videlo se je tam, kakor ?e tudi drugi dan, nekaj p tuj i h pa vendar prav dobro znanih ljudi, al vsak, kadar je pogovor o tej hudobii, kar naravnost trdi, da Bohinjca ne pozna, kteremu bi se moglo to hudodelstvo prisojevati, in ?e manj, ker je bil ta mo? tako miren in priljuden. Naj je ta ?alostna dogodba opomin, kako neobhodno potrebno je, da bi ces. gosposka in srenjsko predstojnistvo na pete stopalo potepuhom, kterih ?tevilo se od dne do dne mno?i. V tukaj?nji kraj zahajajo od vseh vetrov postopa?i in nadlegujejo ljudi, in cel6 tako mogo?ni bera?i se prika?ejo, da v poletnem ?asu stare ?enice, ki jih same domd dobijo, silno strahujejo, ako jih po volji ne obdarijo. ? Naj opomnim ?e o poljskih pridelkih. Pretekli teden smo zadnje belo ?ito po?eli. Prav lepo in veliko se je na?elo. Potrdil se je tudi letos stari pregovor, da Bohinj nikoli po su?i ne trpi. Tudi v jesenskih pridelkih nam polje lep kos kruha obeta. iz Ljubljane. C^eja mestnega odbora.') V ponde-Ijek je mestni odbor imel sejo. Po prebranem zapisniku poslednje seje je gosp. ?upan dr. Gosta nagovoril zbor tako-le: Vladina osnova (sistema) sega globoko v blagor posamnih oseb, ob?in (sosesk) in de?eld. Po takem glavno mesto na?e de?ele ne more ne?imerno in mol?6 gledati na to, kar se je poslednje tedne va?nega godilo na Dunaji. Njih Veli?anstvo, na? presvitli cesar in gospod, spoznav?i, da prej?nji njih ministri niso v stanu bili zadostiti potrebam avstr. ljudstev in de?ela, so poklicali druge svetovavce pred svoj prestol in jim nauka-zali drugo pot vladstva in gospodarstva. Novi dr?avni minister grof Belkredi je v okolnici svoji do de?elnih glavarjev pravila prihodnjega upravni?tva jasno razlo?il; da so ta pravila, ktera povdarjajo avtonomijo in samo-opravstvo in pa narodno ravnopravnost, Vam vsem v?e?, ?astiti gospodje, ni dvombe; saj pismo ministrovo tudi odlo?no zagotovlja, da pod njegovim vodstvom bode obveljalo to, kar beseda pravi. Da pa se pravila taka morajo djansko izpeljati, potrebuje vlada podpore tistih avtonomnih krogov, kterim mora na tem najbolj le?e?e biti, da se ne krati samostojnost, in da se jim opona?ati ne more, da so sami tako hotli. Na?i mestni ob?ini (srenji) pristaja pa toliko bolj radostni pozdrav one ministrove okolnice, ker ?e milo pogre?a mnogo takih pravic samoopravstva, ktere v druzih cesarskih de?elah ?e postavno v?ivajo najmanj?e, na novo ustanovljene kmeti?ke ob?ine, in je ravno kar ukaz dobila ?e od ministra viteza Schmeriinga, po kterem je ni dovoljena popolna pravica mestne policije. Vse to me jej napotilo ^ da si. mestnemu odboru predlagam, naj poklone Njih ekscelencii novemu dr?avnemu ministru sporo?ilo, v kterem 1. svojo radost razodeva nad pravili, ki so v njegovi okolnici naznanjena , 2. svoje gotovo pri?akovanje izrazuje, da se djansko spolnijo ta pravila, in 3. da bode gospod minister pod krilo svoje vzel postavno avtonomijo mestne srenje in vsli?al njeno pro?njo, da se nji sami izro?i izvr?evanje mestnih policijskih opravil. To naj je obse?ek sporo?ila mestnega odbora ? je ?upan nasvetoval in ?e dodal, da se podd 6. odseku, da pismo naredi, ktero naj se v slovenskem jeziku izro?i gospodu ministru po njem (?upanu), ker v malo dneh gre na Dunaj. -? Za ta predlog so glasovali vsi odborniki zunaj dveh cesarskih uradnikov, samo s tem razlo?kom, da se zaupnica gosp. ministru po?lje sama za-se, ? peticija zastran izro?ila mestne policije pa dr?avnemu ministerstvu posebej; za sestavo zaupnice so bili izvoljeni dr. pl. Kaltenegger, dr. Blei-weis in dr. Orel. ? Zupan je dalje naznanil, da je C. kr. ministerstvo dovolilo, da se od vseh Svetih letos do konca leta 1868. pri ljubljanskih ?rangah na prid mestni ka?i pobira cestnina od vsake vpre?ene ?ivine po 3 kr., od nevpre?ene pa po 2 kraje. Sklenjeno je bilo v tej seji ?e, da se taksa za mestjanstvo namesti v ka?o streli??inovprihodnjepla?uje v ube?nico mestjansko; po predlogu Debev?evem se je zahvala izrekla u?iteljem mestne St. Jakobske ?ole za njih marljivo delovanje v tej ?oli; prepoved pre-kupovanja sadja, ?ive?a, ?ita in lesa branjevcem in ptujem kupcem je bila preklicana; vsak naj kupuje kadar ho?e, tako tudi branjevec, ki davek pla?uje. Danes je bila prva seja mestnega odbora, kar je grof Belkredi dr?avni minister, in vidilo se je, da je zbor v mnozih slovenskih govorih pritrdil ministrovim besedam , ki jih je izrekel v okolnici svoji o obveljavi avtonomije in ravnopravnosti. ? Zbornica kup?ijsko-obrtnijskaje v petek imela sejo pod predsedstvom gosp. K. Holcerja. Poleg nekterih druzih malova?nih stvari se je pretresal prora?un stro?kov za prihodnje leto. Vodstvo zbor-ni?ino je stro?ke na?telo na 3073 gld., kteri vsi, razun 250 gold. za ?olsko podporstvo, zadevajo pisarnico zbor-ni?ino. Al po ve?ini zborovi je bilo druga?e sklenjeno. Gled? namre? na to, da zbornica ima ?e odpred 2000 gold. do Ig d, in glede na to, da zbornica nima nika-kor?nega lastnega premo?enja in da vse to, kar potrebuje naklada trgovcem in obrtnikom kot davek, je zbor izbrisal vse nepotrebne stro?ke, tako, da namesti 2073 gld. je odobril le 1391 gld., tedaj prihrani memo letos 1660 gld., kar je toliko bolj potrebno in Iivale vredno, ker so dandana?nji ?as davki ?e tako na vsako stran ^presilni in se s tujimi ?ulji ne sme radodarno ravnati. ?e to, kar daje zbornica v podporo obrtnijskim nedeljskim ?olam, se prav za prav ne sklada z institucijo 268 Siborni?ino, ker ona ni dru?ba z lastnim premo?enjem, ampak je le svetnica vladi o trgovskih in obrtnijskih zadevah. Vendar namen ?ole obrtnijske podpirati, je dober, in ker sedanja zbornica drugod var?no gospodari, prihrani to ?olam. ? Slovanskemu svetu dobro znani gosp. J. E. Smoler iz Budi?ina (Bautzen) na Saksonskem nam je naznanil, da 1. oktobra za?ne izdajati nem?ki ?asnik za slovanske interese pod naslovom ,,Slavisches Cen-tralblatt. Wocheu8chrift fiir Literatur, Kunst, Wissen-schaft und nationale Interessen des Gesammtslaventhums." Prina?al bo ta tedenik: 1. vodilne ?lanke o slovanskih vpra?anjih, slovstvene oglede, znanstvene spise, 2. raz-8oje in izvestja o va?nih slovanskih knjigah, 3. slovansko bibliografijo, novice o slovstvu, umetnosti itd. Vse drugo bo pozneje razglasil. ? ,,Triglav" stavlja vpra?anje, kaj je s tisto ?itni co, ki je do 1848. leta bila na gradu in v kteri so kmetje iz okolice ljubljanske pranovali ?ito? Karn je pre?la ta naprava? Cegavo je poslopje ono? itd. ?asi so taki, da opominjajo na potrebo taciti ?8parovk." Kdor kaj ve o oni ?itnici, naj pove. ? ?Ju?ni Sokol" je prejel iz Novega mesta pismo, v kterem ga 45 mestjanov (odbor sam za slovesnost novome?ko ni nobenemu dru?tvu poslal vabila) vabi, naj pride doli in ? njimi vred praznuje 500letnico. Kakor sli?imo , bode ?Sokol" radosten spolnil Novome??anom to ?eljo in si pridru?il ?e ?itavni?inih pevcev , da se z doma?o pesmijo in doma?o umetnostjo povzdigne slovesnost zgodovinska glavnega dolenskega mesta. Ako vse po godi gre, pridejo v nedeljo zjutraj v Novomesto. Mi pa dostavljamo tem vrsticam ?e to vro?o ?eljo: naj slovesna ?OOletnica ob enem bode prvoletnica pravega narodnega ?ivljenja v Novem mestu. Saj ne bo prezgodaj 1 ? ?Doma?in" se zove knjiga, ktero namerava izdajati gosp. Fr. Peterlin-Srebo?ki, stanujo? v velikih La??ah na Dolenskem. Obsegati ima ndrodne pripovedke, lepoznanske in zgodovinske sestavke, naznanila novih cvetic slovenskega slovstva itd., in izhajati vsaka dva meseca 1866. leta en zvezek. Naro?nino vsem 6 zvezkom je odlo?il na 2 gold., posameznim zvezkom po 40 kr. nov. den. Du?evne podpore ? pravi g. izdatelj ? mu je obilo obljubljene, materijalne se nadja; zato vabi naro?nike, naj mu vsaj do konca septembra meseca pod gori napisanim naslovom po?ljejo naro?nino po po?ti ?Grossla?i?.^^ ? Ker se je naro?e-vanje po predpla?i po mnozih sku?njah nekako priskutilo ljudem, bi se menda g. izdatelj mogel nadjati obil-ni?ega udele?tva, ako bi se osnovala stvar tako, da naro?nik pla?a, kadar prejme zvezek. govorili o tem, kaj je storiti, da se odvrnejo ve?ne nadloge. Zastran vseh cesarskih gosposk bode posvetovanje, kje se more, kar najve? je mogo?e, prihraniti^ pa ne samo za danes, ampak stanovitno. Vidi se^ da je trdna cesarjeva volja, da mora enkrat konec biti po-gubivnemu gospodarstvu. Njih Veli?anstvo je odlo?no ukazalo, da se armadni stro?ki morajo zni?ati do 80 milijonov, in to posebno s tem dose?i, da se zni?ajo stro?ki armadinega gospodarstva. ? Presvitli cesar so 12. t. m. zapustili Isel. Govorilo se je, da se cesar na? in kralj pruski snideta 13. t. m. v Ga?tanju. Al jjAbendp.**^ trdi, da je ta novica prezgodnja, kralj pruski ostane v^ Ga?tanju do 16.^ dne t. m. Razprtje med na?o in prusko vlado zavoljo Sles vi k-Hol? taj n a je res do vrhunca prikipelo, in nekteri ?asnikarji so ?e vohali smodnik ia sli?ali bombe, ? al vendar bo vsaka teh vlad resno prevdarila, predno se?e po me?u; kajti vneti se potem more plamen, kteri bi segel morebiti po vsem svetu. ?eravno so tedaj strune silno napete, nadjati seje ?e ob enajsti uri porazumljenja med cesarjem na?im in kraljem pruskim ? in za to je shod njunj tako va?en. ?Vse druge politi?ne novice so se ta teden poskrile pred to^ kaj se bode zgodilo v Ga?tajnu ali v Salcburgu, kjer sta se imela omenjena vladarja sniti. ? Druga va?na re?, na ktero zdaj svet gleda, je kolera, ktera se po Tur?kem in La?kem klati. Na La?kem se je raz?irila ?e po ve? krajih; v Jakinu pojemlje, vendar je 11. dne t. m. ?e 62 oseb umrle. Iz Jakina se je po ladii tudi do Keke (pa ne na Reko) zanesla kolera, za ktero ste dve osebi umrli. Toda na Reki ni ?e sledu te kuge in tudi v Trstu ne; vendar o Nabre?ini kadijo a klorovim dimom vse ljudi in njih blago, ? kakor da bi se kolera o d kaditi dala! To je pa? sme?no ravnanje, samo plahim Lahom primerno.