TEDNIK LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA PTUJ, 11. decembra 1969 LETO XXII., št. 49 CENA 0,50 DIN )anes otvoritev nove ivtobusne postaje v Ptuju Danes bo otvoritev nove av- busne postaje v Ptuju ob lojnikovi cesti. Odhod in pri- id na novo postajo bo prvič , decembra. Sodobne avtobus- postaje, predvsem pa toplih ostorov, čakalnice, bufeta .. ido še posebej veseli številni itnlki, ki zmrzujejo med ča- njcm na avtobus. Parkirni rostor pred postajo je zelo ve-: i, tako da gneče in oviranja' 'ometa, kot je običajno na se- inji avtobusni postaji, verjetno i bo. Skozi ptujsko avtobusno Jstajo vozi dnevno 124 avto- isov, ki vozijo na krajevnih in edkrajevnih progah. Ob otvoritvi nam je Štefan iHa, pomočnik direktorja Ko- unalnega podjetja iz Ptuja po- 'dal: »Avtobusni prevoz pot- kov se je v zadnjih letih moč- 1 povečal. Število lokalnih in fdkrajevnlh avtobusnih prog veča. Skozi Ptuj vozijo tudi tobusi iz zagrebške, Ijubljan- 8, lendavske, lenarške, mur- ■05oboške, mariborske, rogaške drugih smeri. V Ptuju posta- lo vsi avtobusi, ki vozijo na ^ progah, avtobusi vseh avto- »snih podjetij. Zaradi tega, ker ' bilo ustreznega postajališča, bila gneča na dosedanji avto- ^5ni postaji toliko večja. Pre- 85titcv avtobusne postaje od Pred gostilne Beli križ na trg Svobode, postavitev lesene lope in podobno so bili le brezmočni poskusi rešiti problem avtobus- ne postaje v Ptuju. Zaradi veli- kih potreb po novi avtobusni postaji, ki so bile iz leta v leto večje, so se v Ptuju lotili grad- nje nove postaje. Lokacija ob Osojnikovi ulici je zadovoljiva. Avtobusna po- staja je blizu železniške postaje, je na robu starega in novega de- la mesta. Postaja je na doslej neizkoriščenem prostoru. Poslopje avtobusne postaje je zgradilo GP Drava iz Ptuja. Objekt so kupili komunalno podjetje, gostinsko podjetje »Haloški biser« — gostinske prostore, lokal za prodajo ča- sopisov in tobaka tobačna to- varna iz Ljubljane, garaže pod postajo (vhod z zadnje strani) pa ptujsko stanovanjsko podjetje. Nasip in parkirni prostor je uredilo Komunalno podjetje. Nova postaja je stala okoli 280 miliionov starih dinarjev. V avtobusni postaji so večja čakalnica, dva gostinska lokala, prometna pisarna za prodajo vozovnic, soba za šoferje, tele- fonska govorilnica, prostor za prodajo tobaka in časopisov, sa- nitarije, spodaj pa so garaže za osebne avtomobile. Prostori so centralno ogrevani. Čakanje na avtobus, tudi pozimi, ko so za- mude ceste, ne bo več tako ne- prijetno. Avtobusne proge bodo ostale brez spremenjenega voznega re- da. V zimskem času smo uvedji nekaj dodatnih prog proti Go- rišnici in Apačam, Kungoti ... Namenjene so predvsem delav- cem, Šolarjem in drugim, ki jim je sneg onemogočil prevoz z mopedom, kolesom . . . Komu- nalno podjetje ima 10 avtobu- sov, ki Še ne zadovoljijo vseh potreb. Glede na možnosti in potrebe bo podjetje še kupova- lo avtobuse in uvajalo nove proge. Cesto pred avtobusno postajo so razširili za 4 m. Podrli so ko- stanje in uredili pločnik. Tudi »ozko grlo« na Osojnikovi cesti, ki je na mostu preko Grajene, bodo prihodnje leto odpravili z razširitvijo mostu. Z. R. Volilne konference v ormoški občiinl v ormoški občini je bilo v minulih dneh opaziti živahno družbenopolitično aktivnost, ki se je odražala na volilnih komferemcah krajevnih orga- nizacij SZDL. Občani so na konferencah izvolili orgaine KO SZDL, čla.ne občinske konference ter obravnavali najrazličnejše krajevne pro- bleme, ki kličejo po rešitvi. J. S. lepih in prijetno ogretih prostorih nove avtobusne postaje bo |ie počakati na avtobus. Postajo je zgradilo GP Drava, nasip okolje pa uredilo Komunalno podjetje Ptuj. feme 'o nedelje, 21. decembra 1969 zadnji krajec bo v torek, 16. fcembra ob 2.09. NAPOVED: Nastopilo bo l^io vreme z močnimi zapad- l^ji vetrovi. Sneg bo skopnel. ''^krat bodo plohe, ponekod '^iHte. Poplave so možne. Alojz Cestnik Vietnam - sramota človeštva in posmeh pravici Dan za dnem prihajajo skozi eter grozljive novice. Meseci se daljšajo v leta, človeštvo veči- ne sveta pa se vprašuje zakaj? Dolgo časa je preteklo, pre- den je svet Izvedel za vse stra- hote, ki spremljajo nepravično vojno. Ljudje nemo zro v te- levizijske ekrane, pa tudi ob ča- sopisih ostajajo brez besed. Ameriški marinci pa nadaljujejo zverinske pokole. Tudi ameri- ški ljudje so se pričeli spraše- vati, ali je to boj za demokra- cijo, boj proti komunizmu. Po- tem je ta kom.unizem vreden največjih žrtev. Narod, ki ve- ruje v svojo osvoboditev, ki se zoperstavi stotero in tisočero močnejši sili, je vreden, da na- posled občuti pravico do živ- ljenja. Menda je ostala le pešči- ca Pentagona, ki še vedno mi- sli, da je potrebno vietnamsko ljudstvo ubraniti namišljene nevarnosti. Le zakaj moramo prebirati vesti o pokolih otrok, žena, starcev? Kot da se pred dvajset In več leti človeštvo ni ničesar naučilo! Zavoljo peščice ljudi? Pred OČI nam prihaja podoba matere, ki z zadnjo močjo stis- ne otročička k prsim In omah- ne. Podoba morilskega vojaka z vso naslado na obrazu. Trinajst milijonov Vietnamcev pa Iz dneva v dan bolj pogumno zre smrti v oči. Pogajanja o miru pa so tam, kjer so bila že pred leti. Ame- riška oholost ne priznava ni- kakršnega premirja. Sla po naj- slabšem, brezupnem je večja od misli, ki bi poskušala zabrisati to sramoto, pustiti narodu takš- no odločitev, ki si jo je izbral že dolgo tega. Moderni morilci iz ameriške celine pa ne Izbirajo sredstev, da bi zlomili junaški In vztraj- ni duh. Nekoč bodo morali vsi ti klavci stopiti pred oči resni- ce, takrat pa bo prepozno. Viet- namsko ljudstvo bo vztrajalo in vzdržalo. Ameriški marinci bo- do stopili pred svoje otroke, ki bodo terjali odgorov. Vsa mla- da ameriška generacija bo osta- la opeharjena. Nosila bo pečat smrti, nasilja. In vse to zavoljo pokolov v Imenu demokracije. In Samu bodo tekle solze sra- mu, solze zavoljo tistih, ki so jih ožigosali. Toda potoki solz ne bodo mogli preplaviti časa, ne bodo zabrisali sramote člo- veštva, ki ni moglo najti bistva življenja, -d ' ZA NAJMLAJŠE OB NOVEM LETU Nekaj let nazaj so bistriški otroci ostajali brez prireročali že v naši zadmj: števi'ki Ce se vrnemo nekolJko na- zaj v m'nulo dvoletno man- datno obdobje občinske kcn- ference zkš Ptuj. vidimo, da je delo konference vse- kakor poziitivno. To je na za- seda.nju konference potrdil tudi S Gorenc. član CK ZKS, ki je pohvalil delo organi- zacije ptujskih komunistov. FRANC TETICKOVIC. do- sedanji pa tudi novi sekre- tar občnske konference ZKS Ptuj je ,v svojem poročilu poleg uspehov prikazal tudi nekatere nepravilnosti in na- črte za delo konference v bo- df>če Njegovo poročilo je slu- žilo kot uvod v številne ži- vahne razprave. FELIKS BAGAR se je v diskusiji zavzel za ponoven sklic druge konference sa- m.JupraVljavcev v Ptuju ter glede samoupravnih odnosov poudaril, da je treba v samo- upravljanju krepiti vse tisto kar je dobrega in sproti od- stranjevati slabosti, ki se po- javljajo v samoupravnem mehanizmu. ZVONKO MASTEN je pou- daril pripravljenost mladine udejstvovanja na vseh pod- ročjih, še posebej pa je pod- črtal, da je treba mlade bolj Lntenizivno vključevati v družbenopolitična dogajainja in jim odstopiti tudi ustrez- no mesto v sistemu samou- pravljanja. STANKO LEPEJ: »Manj- ka nam samokritičnost do svojega dela. Premalo smo pozorni in 'poslušni do pro- blemov, s katerim: nas se- znanjajo občani, delavci za stroji in kmetovalci. Vse prepogostokrat pozabljamo na človeka, ki je in mora bi- ti smisel naše socialistične ureditve ... « F. GAMZA: »Integracijski procesi v našem gospodar- stvu so prepočasni. Mnogo^ krat smo preveč načelni fh premalo konkretni v akci- jah in odločitvah,« Živahne razprave so poka- zale, da se ptujski komunisti zavedajo svojih nalog in dolž- nosti, to pa nam je tudi trd- no jamstvo, da bo delo kon- ference in njenih organov plodno tudi v bodoče. J. S. Po.siietek z zasedanja občinske konference ZKS Ptui Konferenca sindikolne organizacife prosvetnih delavcev ptujske občine v zvezi vsebinskih in kadrov- skih priprav na XI. redni občni zbor Zveze sindikatov bo v so- boto, 13. decembra zasedala v delavskem klubu »Prane Kram- berger« v Ptuiu konferenca sin- dikalne organizacije prosvetnih delavcev ptujske občine. V teb dneh so na vseh osnovnih, sred- niih in poklicnih šolah sestanki članov sindikata, na katerih raz- pravljajo o aktualnih nalof^ah prosvetnih delavcev ter volijo delegate za sindikalno konfe- renco. Predsednik sindikalne organi- zacije prosvetnih delavcev Be- njamin BF.I.SAK bo v imenu iz- vršnega odbora podal obširnej- še poročilo n delu in bodočih nalogah sindikalne organizacije prosvetnih delavcev, po razpra- vi pa bo konferenca sprejela program bodočih nalog. Na konferenci bodo iz vrst prosvetnih delavcev ptujske ob- čine izvolili pet delegatov za XI. občni zbor Zveze sindika- tov občine Ptuj. Konferenca pa bo tudi določila dva kandidata za nova člana v plenumu občin- skega sveta Zveze sindikatov ob- čine Ptuj, od tega bo eden iz vrst prosvetnih delavcev os- novnih šol, drugI kandidat pa bo iz gimnazije »Dušan Kve- der«, Ptuj, ki bo zastopal pro- svetne delavce srednjih in po- klicnih šol. Konferenca bo do- ločila kondidata za novega predsednika za kulturo in tisk pri občinskem svetu Zveze sin- dikatov občine Ptuj. F. B. POPRAVEK V sestavku Mladoletno prestopništvo v ormoški ob- čini, ki smo ga objavili v prejšnji številki, se nam je vrinila neljuba napaka. Dru- gi stavek v petem odstavku se pravilno glasi: Pri požarih je bilo ugotovljeno, da .starši otrok izpolnjujejo roditelj- ske dolžnosti ... in ne — NE izpolnjujejo, kot je bilo na- pačno objavljeno. OSVESTILO Odvetnik Frido klanč^ sporoča, da je s 1. dccernb'' začel z odvetniško prakso v P ju, Vrazov trg 1 sarna odvetnika dr. Sluge. SZDL naj ima večjo vlogo v Oplotnici so se sešli čla- ni krajevne konference SZDL in pregledali delo v minulem letu, spregovorili pa so tudi o prihodnjih na- logah, ki zahtevajo sodelo- vanje večjega števila čla- nov, sodelovanje vseh obča- nov oplotniške soseske. ČLan: SZDL so se takoj po sprejetju samoprispevka o šolstvu podali na delo in bi- li v akcijah dokaj uspešni. Istočasno so si prizadevali u- resničevati sklep o samopri- spevku za ureditev ceste Ložnica — Opoltnica. Skupno z organizacijo RK so uspešno opravili akcijo zbiranja po- moči arabskim beguncem. Na splošno je bila organizacija dobro povezana z vsemi druž- benopolitičnimi dejavniki, o čemer zgovorno pričajo šte- vilni razširjeni sestanki, na katerih so uspešno reševali krajevne probleme. Kljub u- spehom, pa bi bilo delovanje krajevne konference uspeš- nejše, če bi člani pokazali več dobre volje za delo. Skoraj polovica voljenih predstavni- kov ni pokazala za delo ni- kakršnega zanimanja, zato pa je večkrat zašepalo d na terenu, ki je bilo slaboi veščeno o akcijah in šir interesih. V prihodnje bodo moi občani posvetiti več pozon sti dokončni izvedbi san prispevka za izgradnjo ce in samoprispevka za šolst" Od referenduma naprej ui jata to sicer krajevna sku nost in skupščina obči vendar imajo občani pripoi be. da gredo stvari prepočJ neenakomerno in neorgai zirano. Zato so se dogovol s krajevno skupnostjo. I poda poročilo o stanju sart prispevka ter njegovem a ran ju. ! V bodoče se bodo mot tudi bolj prilagoditi poti bam in nalogam, ki so P stavljene SZDL danes, ko le-ta postala glavni faj^f družbenopolitičnega sisten Do nedavnega je bila ki jevna konferenca vse prei" lo usmerjena k širši družb« akciji in so jo zato nekati pojmovali le kot registral' ko lokalnih interesov, s t( pa je, seveda, izgubljala 3 toriteto učinkovite družbe organizacije. Člani mo''' imeti v organizacijo ved večje zaupanje, to pa bol^ doseči le z učinkovitimi ^ cijami in resničnem iz^a' nju postavljenih nalog. ^ Zelena luč za zaposlovanje (v tujim) Slovenjebistriška občina je ena izmed tistih, kjer pome- ni zaposlovanje, bolje pove- dano nezaposlovanje, precej- šen družbeni problem. Lepo vreme je letos pripomoglo, da so imeli vsaj sezon^iki de- lavci dailjšo zaposlitev. S snegom in mrazom pa so se pojavile spet stare težave. Na Zavodu za zaposlovanje je prijavljenih okoli 330 delav- cev, med njimi pa predstav- ljajo poseben problem žen- ske, za katere, vsaj kot kaže. v bistriški občini še ne bo tako kmalu kruha. Kolikšna pa je realna brez- poselnost, je bolj težko ugo- toviti. Mnogi se na zavodu prijavijo, potem pa se ne o- glasijo več. Seveda jih mo- rajo izbrisati iz seznama, te- žave pa se pojavijo, ko po- novno potrkajo na vrata. Šte- vilo nezaposlenih sta v zad- njih mesecih zmanjševali predvsem dve podjetji, in si- cer IMPOL in EMML ki je pred zimo zaposlil kar 25 no- vih delavcev. V zimskem ča- su bodo poskušali z Delavske univerze prirediti tečaje za priučitev v gostinstvu ter v lesni in kovinski industriji. Za te panoge je tudi na.jveč zanimanja, zato bi bilo prav, če bi kaj kmalu pristopili k izvajanju te zamisli. Povsem drugače pa je z zaposlovanjem v tujini. Lah- ko rečemo, da obstajajo sko- raj neomejene možnosti. Po- prečno odide iz bistriške ob- čine v enem mesecu na delo v tujino JO delavcev. Prek zaveda jih največ odide v ZR Nemčijo, Izjemoma v Švico, v Avstrijo pa skorag nihče. Odnosi z nemškimi delodajalci so urejeni, tako da ne more nihče več na delo na »svojo roko«. V zadnjem času tudi ni več pri- merov, da bi zvabi j ali delav- ce tako imenovani »črn j me- nagerji«, ki so pogostokrat obljubljali vsemogoče, po prihodu v tujino pa so bili naš: delavci še v večjih te- žavah kot doma. Zaposlitve v tujini pa ne morejo dobiti tisti, ki so v delovnem razmerju in tako že imajo urejene razmere. Vodjo izpostave zavoda za zaposlovanje v Slovenski Bi- strici tov. Jožeta Težaka, sem povprašal tudi o tem, kako imajo vzpostavljene stike s tistimi delavci, ki so že na delu v tujini. Odgovor je bil presenetljiv, saj podatki ka- žejo, da se vsak drugi ob obi- sku v domovini oglasi na zavodu, kjer se pogovorijo o vseh dobrih in slabih stra- neh dela izven meja naše do- movine. Precejšen problem pred- stavljajo tisti delavci, ki se že doma niso mogli privadi- ti na delovno disciplino in so bil: kaznovani zavoljo kršit- ve delovnih dolžnosti. Takšni, z redkimi izjemami seveda. životarijo tudi v tujini, lijo se iz podjetja v podje stalno mesto jim je \. mnog: pa velikokrat konč: za policijskimi vrati. Se vedno se najdejo f takšni, ki odidejo le s tu ^ stičnim vizumom, po ti:eh: več mesecih nestalnega di; pa imajo naposled oprai' z organi oblasti, ki so post s takšnimi kršitelji neizpr ni. Dobri delavci lahko usj jo povsod, za tiste, ki bi i di prišli do zaslužka brezi la in truda, pa ni prostora pod domačim in ne pod jim soncem. NIK — ČETRTEK, 11. DECEMBRA 1969 STf^AN .3 sakdanji kruh jlotniška dolina je utes- a med pohorske vrhove, je tod vsakdanji kruh jlj trd. Kmetje dobro po- 0 svoje sposobnosti in gljivosti in dobro vedo, [a.ko ne bodo več dolgo jali. Emotni so v misli, da adnji čas za urejevanje žaja v kmetijstvu. Želijo, olj pa zahtevajo, urejeno lajo kmetijskih pridelkov ikonoms.kih cenah, kar je s nevzdržno, da bi še na- »kreditirali« tiste, ki jim lilo v vseh minulih letih igočeno nenehno širjenje. )tničani se upravičeno ružujejo kritikam, da je tu skoraj popolno- onemogočeno nabavlja- mehanizacije. jvzemajo se za rešitev )lema kvalifikacije kme- tih površin, ki so v kata- , prikazane drugače, kot esnično stanje. Tudi gozd- , posestnikom je treba da- okviru novega zakona o pdarjenju z gozdovi več- iravice, prisluhniti je tre- bazi. na katero so doslej bkrat pozabljali, pri [jemanju važnih odloči- iplotniški kmetje so z za- lanjem sprejeli izvajanja lovcm osnutku zakona o alidskem in kmečkem za- ovanju. Kljub vsemu pa ostajajo mnoga vprašanja nerešljiva. Kmetje dvomijo, da bi zmogli novi način fi-, nanciranja kmečkega zava- rownja. Treba se je sprijaz- niti z dejstvom, da je polo- žaj zares kritičen in večina kmetov ne bi zmogla bBerne- na. Najpreje bi morali joo- stati bolj produktivni, pro- dukti pa dobiti ekonomske cene, da bo kmetovo dele e- nako vrednoteno, kot delav- cev v ostalih panogah go- spodarstva. K temu bi veli- ko pripomoglo resnično iz- vajanje resolucije ZIS o kme- tijstvu. Vse probleme zakonov o gospodarjenju z gozdovi, o zadružnitvu in socialnem za- varovanju bi morali reševati kompleksno in strpno, da se kasneje pomanjkljivosti nebi maščevale. Kmetje ugotav- ljajo, da je sedaj, ko je zgra- jena osnova gospodarstvu, skrajni čas. da tudi kmetij- stvo postane v naši družb: upoštevano. K izboljšanemu stanju pa bi veliko pripomo- gla mnogo večja organizira- nost, da ne bi mogli več re- či: »Kmetje smo tiho. nima- mo organizacije in ničesar ne dosežemo.« Potem bo kruh tudi v oplotniški dolini slaj- ši... DU w "iba ijg, ki je letos zapadel bolj no, je prizanesel predvsem n, ki so najbolj izpostav- i zimskim nevšečnostim, skal sem delavce cestnega jetja v Slovenski Bistrici, ki njo za enega najtežjih odse- mednarodne ceste Dunaj— L Zloglasni bistriški klanci minulih letih poskrbeli, da zgubljali živce tisti, ki mo- skrbeti za vzdrževanje in liki. ttos so se pri Cestnem »pod- 1 Maribor odločili, da bodo jboljšanje poskrbeli že pole- ^lanca na Polskavl in Prelo- sp popravili tako, da so od- jili kocke in cesto asfaltira- jo pa sta bila tudi dva naj- 8 problema. Delavci zimske \ so zato zimo pričakali fliko mirneje. Že dolgo ' tem, ko je zapadel sneg, |ia vseh klancih pripravili 'ke peska. 'iub upanju, da večjih težav "O, pa so klanci že terjali ° »žrtve«. Vozniki tovor- 'oy s prikolicami so ponov- .'■■ičcli s staro pesmijo. Opo- zimske službe, da naj se •^^ibolj neugodnem vreme- ^tlstranijo s ceste, ne zale- '; Tudi prometna milica ne dovolj. Vozniki raje pla- '2C dinarjev kazni, z vožnjo ''^\'eda nadaljujejo. Kontrolo 'jznovanje v takšnih prime- ri morali prav gotovo za- ostriti, saj lahko tovornjak s pri- kolico v klancu naredi pravo zmedo. V minulih letih se je velikokrat pripetilo, da se je prikolica postavila prek ceste zastoji pa so trajali fudi po več ur. Bistričanom je zaenkrat še uspevalo reševati težaven odsek, ki je v njihovem varstvu. Ne- kaj kilometrov najvažnejše ce- ste skozi občino je dobro vzdr- ževanih, neprimerno bolje kot drugod. To jim uspeva z napo- ri celotnega kolektiva, ki ima na razpolago zadovoljivo meha- nizacijo. Težave pa nastanejo, ko kateri izmed delavcev zboli, nikogar pa nimajo za nadome- stilo. Tako nekateri delajo noč in dan. Dolgo seveda ne bodo vzdržali, takrat pa se bodo teža- ve povečale. Na skrbi imajo tu- di cesto proti Poljčanam in Pra- gerskemu in še nekatere odce- pe, med katerimi povzročajo največ težav makadamske ce- ste, ki jih ne morejo plužiti z železnim plugom Mnoge težave bi bile mnogo lažje, če bi vozniki upoštevali vsa opozorila in predpise, žal pa je kršiteljev vse preveč. Naj- bolj žalostno Je takrat, ko pod klanci pride do zapletov in si vozniki nočejo pomagati drug drugemu. Nedavno tega so pod vrholskim klancem delavci cest- nega podjetja »reševali« dva to- vornjaka, last istega podjetja, oba voznika pa sta mirno čaka- la na pomoč zimske službe, ki ji taka pomoč ni obvezna. Mnogo bolj uvidevni so avstrijski Šo- ferji, ki upoštevajo opozorila in svoja vozila odstranijo s ce- ste, če je to potrebno. Potem pa složno pomagajo drug drugemu pri premagovanju težav. Kljub obilici dela pa Bir.iri- čani velikokrat priskočijo na pomoč sodelavcem na drugih odsekih. Ob prvem snegu so ce- lo uredili ves predel od Sloven- ske Bistrice pa vse do avstrijske meje. To zgovorno priča, da se zavedajo svojega »zimskega« po- slanstva in z vsemi močmi po- izkušajo omogočiti čimbolj va- ren promet. Ko sem odhajal, so mi zatrdili, da bodo storili vse, kar je v njihovih močeh, na utrujenih obrazih pa sem občutil, da bo voznikom na teh nekai kilometrih okoli Sloven- ske Bistrice letos prav zares lažje. DU Mitja Svab v Ptuju Pred dnevi se je mudil v Ptu- ju član predsedstva republiške- ga sveta Zveze sindikatov Slo- venije in predsednik komisije za samoupravljanje Mitja ŠVAB. S člani komisije za samouprav- ljanje in predstavniki občinske- ga sindikalnega sveta Ptuj se je pogovarjal o aktualnih nalogah sindikalnih organizacij pri na- daljnjem razvoju samoupravlja- nja ter pri Izpopolnjevanju sa- moupravne zakonodaje v delov- nih organizacijah. V razgovoru je bil pudarjen pomen delovnih konferenc os- novnih sindikalnih organizacij za vsebinske spremembe statu- tov delovnih organizacij sklad- no s XV. amandmajem zvezne ustave, ker je naloea konferenc, da sprejmejo stališča in kon- kretne predloge za spremembe v statutih delovnih organizacij. V razpravi je bilo največ govora o samoupravni delitvi dela, predvsem, kako naj bodo po- razdeljene pristojnosti med de- lavskim svetom kot najvišjim organom in njegovimi kolektiv- nimi in individualnimi izvršil- nimi organi. Ostro so v razpra- vi zavrnili poskuse nekaterih delovnih organizacij, ki hočeio postaviti poslovne odbore iznad delavskih svetov. Glede tega vprašanja je bilo konkretno po- vedano, da je poslovni odbor le izvršilni organ delavskega sve- ta, ki je za svoje delo odgovo- ren delavskemu svetu, kakor tudi ostali .organi. Sindikalni delavci so bili enotnega mnenja, da je potrebno delovnim organi- zacijam zagotoviti konkretno strokovno pomoč, še posebno manjšim delovnim organizaci- jam, ki nimajo ustreznega ka- dra za samoupravno zakonoda- jo. V razgovoru so prav tako postavili zahtevo, da je potreb- no v statutih statutarno dolo- čiti pogoje za delo osnovnih sin- dikalnih in ostalih družbeno- političnih organizacij v delov- nih organizacijah. Na sestanku so se tudi dogo- vorili, da se v zvezi vsebinskih priprav na XI. redni občni zbor Zveze sindikatov občine Ptuj izdela vsebinska raziskava ures- ničevanja sklepov prve konfe- rence samoupravljavccv občine Ptuj, v kateri je Mitja ŠVAB zagotovil strokovno pomoč. F. B. DANES NA SEJI OS PTUJ Ugodna gibanja v gospodarstvu Na današnji seji občinske skupščine Ptuj razpravljajo tudi o analizi gospodarskih gibanj v letu 1969 in o osnovah izho- dišča ekonomskega razvoja ptuj- ske občine za 1970. leto. V analizi, ki jo je izdelal od- delek za analize in finance pri SO Ptuj je med drugim rečeno, da je za letošnje leto značilna gospodarska konjunktura, ki se kaže v ugodni gospodarski rasti, večji proizvodnji, večjem izvo- zu, povečanju zaposlenosti in višji produktivnosti. V družbe- nem sektorju gospodarstva ob- čine se je v primerjavi z lanskim letom povečal celotni dohodek za 15 "/o, industrijska in kme- tijska proizvodnja za 3'Vo, sred- stva za poslovne sklade podjetij za 15 "/o, za prav toliko pa in- vesticije v osnovna sredstva. Vedno močneje je čutiti eko- nomske zakonitosti blagovne proizvodnje in tržišča ter njihov pozitivni vpliv na poslovanje gospodarskih in drugih delov- nih organizacij, ki se vedno bolj usmerjajo na razvojno in po- slovno politiko, ki ustreza zah- tevam domačega in tujega trži- šča. Težave so bile predvsem 2 odstranjevanjem nesorazmerij v odnosih med cenami posamez- nih surovin in cenami izdelkov predelovalne industrije. Repro- duktivna sposobnost gospodar- stva se ne krepi v takem obsegu kot je bilo zastavljeno ob uved- bi reforme. Neskladja in na- sprotja so se zaostrila predvsem v kmetijstvu in industriji, zato se je položaj kmetijskih organi- zacij in nekaterih industrijskih podjetij poslabšal. Močno se je poslabšala tudi likvidnost v gospodarstvu. Obratna sredstva niso rasla z enakim tempom kot je narašča- la proizvodnja in prodaja. To je povzročilo težave v poravna- vanju obveznosti predvsem v proizvodnih podjetjih. Zaradi tega so se zelo povečale terjat- ve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev v primerjavi z lan- skim letom. V ptujski občini še ni bilo minimalnih osebnih dohodkov kot v drugih krajih države. Obratna sredstva primanjkujejo predvsem TAP, Sigmi, Elektro- kovinarju in Delti. Industrija je v letošnjih 10 mesecih ustvarila 48,5 milijard starih dinarjev vrednosti proiz- vodnje. Fizični obseg njene pro- izvodnje se je v primerjavi z lanskim enakim obdobjem po- večal za 3,3 "/o. O proizvodnih rezultatih v ptujskih industrijskih podjetjih v devetih mesecih oziroma de- setih mesecih smo že poročali v intervjuju s Tonetom Purgom, načelnikom oddelka za analize in finance SO Ptuj. 2.R Komunist naj ne bo oiko usmerjen V minulih mesecih ]e 1^%9> mnogo dogodkov doma in po svetu, ki so razburkali poli- tično življenje. Položaj pa se bolj ali manj umirja in člani osnovnih organizacij ZK bodo lahko uspešneje re- ševali osnovna vprašanja, ki so vezana ne le na odnos do višjih forumov, temveč pred- vsem na lokalne faktorje. Razgovor s sekretarjem ob- činskega komiteja ZK Slo- venska Bistrica tov. Franjom Ledinekom je potekal ob misli na izvajanje zaključ- kov 8. plenarne seje sloven- skega CK. Sedaj gre pred- vsem zato, da bodo ti za- ključki dobili življenje v sami osnovi. Člani ZK bodo morali po- skrbeti, da bodo seznanili svojo bližnjo okolico, tova- riše n.a delovnem mestu, ni- kakor pa ne bi smeli poza- biti tudi na dejavnost na širšem družbenem področju. Mnogo energije in časa je bilo potrošeno ob »cestni aferi«. Neizpolnjene so osta- le mnoge naloge, ki so bile v programih, pa so zavoljo omenjenih težav obstale. Starejši komunisti bodo morali v prihodnosti posve- titi vso pozornost mladim, prevzeti mentorstvo, ki ne sme ostati samo na papirju, temveč mora zaživeti v pra- ksi. V občini že dalj časa deluje aktiv mladih komuni- stov in moramo reči, da so v delu uspeli. Zato pa gre zahvala le njim samim. Vlo- gi mentorstva bodo morali bistriški komunisti na pri- hodnji konferenci pKJsvetiti posebno pozornost. V vrste ZK bi morali pritegniti več mladih, ki bi tudi morali imeti priložnost za uspešno delovanje. Veliko stvari bo potrebno urediti tudi na področ.ju izo- braževanja, pa najsi bo to v oblijki seminarjev ali ve- černih političnih šol, ki so v preteklosti pokazale precej uspeha. Pred komunisti stoje še mnoga nerešena vprašanja, za uspešno reševanje pa bo potrebno angažiranje celot- nega članstva in sodelovanje širše skupnosti. DU STRAN 4 tednik — Četrtek, i i. decembra 10», Prekinitev pouka na Kobliii Težko bi na kateremkoli zemljevidu našli ime pohorske vasice Kebelj. Sedaj, ko je zapa- del sneg je ure in ure oddalje- na od centrov. Visoko gori pod pohorskimi vrhovi pa imajo Kebeljčani popolno osemletko, ki mnogim pomeni edino mož- nost za pot naprej. V nedeljo pa so starši otrok na krajevni konferenci SZDL sklenili, da otrok ne bodo več pošiljali v šolo. Ne gre za no- ben spor s šolniki ali s kom drugim, razlog je enostaven: sto let staro šolsko poslopje se sko- rajda podira in otroci niso var- ni pred nesrečo, ki visi v zra- ku. Vsi pristojni dobro vedo, kako je s kebeljsko šolo. Poseb- na komisija si je poslopje ogle- dala preden je zapadel sneg in ugotovila, da delo v učilnicah ni mogoče, ker grozi, da se bodo porušili stropi. Danes pa je ne- varnost seveda še večja. Na osnovi samoprispevka ob- čanov za šolstvo je predvidena gradnja nove šole. Vendar bodo do takrat pohorski gozdovi še prešumeli, problem pa je po- trebno rešiti takoj. Razumeti moramo starše, ki ne dovolijo otrokom oditi v grozečo nevarnost, otroci pa brez šole ne smejo ostati. Na prvi pogled izgleda, da v vsej stvari nekaj ni v redu. Morda bo kdo pomislil, da je to le pri- tisk na odgovorne, da bi le-ti hitreje ukrepali. Resnica pa je, da otrok ne bo v šolo in da je treba rešitev čimprej najti. Kaj storiti trenutno bodo najlaže povedali domačini. Verjetno bo potrebno začasno urediti učilni- ce v kmečkih izbah, strope v šoli pa bodo morali pričeti po- pravljati takoj. Nekaj kilomet- rov niže je Lokanja, kjer do- muje šola v stari baraki, torej odpade tudi ta možnost, da bi se otroci napotili v šolo neko- liko dlje. Ob propadajoči šoli pa je pri- šlo na dan tudi kopica drugih problemov. Občani tega območ- ja se pritožujejo, da so vse pre- več zapostavljeni v primerjavi z drugimi predeli občine. Cesto do Keblja lani pozimi ni nihče preoral. Domačini so ostali od- rezani od sveta, zmanjkalo pa je tudi najbolj osnovnih živil. Bojazen, da se to spet ponovi je velika in niti ne tako neupravi- čena. Vaška trgovina ima zalog le še za kak teden, v vsaki hiši pa imajo bolnika. Gripa se je to pot lotila tudi krepkih Pohorcev. Zdravniška pomoč je težavna zavoljo visokega snega, velike težave pa bodo nastopile, če se bo bolezen še bolj širila. O vseh neprilikah so Kebeljča- ni obvestili občinske organe, ki bodo morali ukrepati hitro in na učinkovit način priskočiti na pomoč. Visoko gori pod Planino, lju- dje s strahom pričakujejo no- vega snega. Pohorci redkokclaj nastopijo z zahtevami, mnogo bolj potrpežljivi so od tistih v dolini, nikoli pa ne prosijo ne- mogoče. To pot so njihove zahteve upravičene. Poskrbeti je treba, da bodo otroci spet stopili v učilnice. Mladi rod se mora ne- kaj naučiti, da ne bo treba ne- koč spet dejati kot minulo ne- deljo: »Premalo izobraženi smo, zato nas lahko kaj hitro nasan- kajo.« Pogovoriti se in stopiti na de- lo je potrebno takoj, kajti sne- ga bo zapadlo še več in potem bo Kebelj zares odrezan od sve- ta. -u Pomoč tudi Iz LjuliJionie Prebivalci Zg. Nove vasi prav gotovo ne bodo nikoli pozabili tistega usodnega požara, ki jim je upepelil domačije. Bol se bo pomešala z nujo, po vrnitvi med ožgane zidove pa bo življenje ponovno postalo boj za večji kos kruha. Le malo ljudi je v Sloveniji, ki ne bi vedeli za nji- hovo tragedijo. Sočustvovanje je premalo, da bi izrekli vse ti- ste besede, ki so ostale neizre- čene. Znani in neznani ljudje pa so še enkrat dokazali, da be- seda solidarnost nI samo beseda. Pred dnevi so Slovensko Bi- strico obiskali predstavniki de- lovnega kolektiva Litostroja iz Ljubljane In na obisku pri taj- niku skupščine občine Stevu Ebrlu obljubili pomoč za po- gorelce. Delavci te ljubljanske tovarne so po vesteh v radiu In časnikih sklenili, da bodo po- magali pri izgradnji novih do- mačij. Veliko ljudi je ob tej prilož- nosti priskočilo na pomoč. Ža- lost, je zajela tudi tiste, ki ni- koli niso slišali za to pohorsko vasico. Ljudje smo še enkrat dokazali pripadnost enega k drugemu. Radost se bo spet nasel;], med domove. Ob večerih, y bo od Velikega vrha zapil,, veter in zamajal pohorske goj dove, bodo domačini spregov(« rili o >oljudeh, ki so v težl^j trenutkih priskočili na pom^ in ullll še več upanja. Spomi/ bodo sveži, spomini na sotovj; riše, ki v stiski niso pozabi t nanje ... DU • Fc^to zapis iz €rinoža Prezebli pc^lniki na avtobusni postoji v teh mrzlih zimskih dneh,' ko se nam je v Ptuju z Izgrad- njo nove avtobusne postaje Iz- polnila dolgoletna želja In so se potniki, ki so do sedaj preze- bali na pločniku — preselili v tople prostore nove postaje — se nam do sedaj za Ptuj značilna slika kaže tudi v Ormožu. Kot vidite na našem posnet- ku — potnikom na avtobusni postaji v Ormožu nI nič kaj pre- več prijetno, saj je živo srebro precej pod ničlo pa tudi avto- bus je imel ta dan zaradi snež- nih žametov precej zam.ude. V sosednji gostilni pri Havlasu je premalo prostora, zato potniku ne preostane drugo, kot da po- trpežljivo čaka pod milim ne- bom in s koraki na levo In des- no preganja mraz, ki sili v ko- sti. « Nekateri potniki, ki so p fotoaparatu sklepali, da sem o »cajtng«, so pristopili k mci In mi dejali: »Le napišite v č; sopis, da nas zebe In da tako Či kanje ni preveč prijetno.,,] Nekateri Izmed njih so potiheni drugI pa tudi na glas prekli njali... V tolažbo sem jim povedi da je v Ormožu že precej dolge v načrtu Izgradnja nove avto busne postaje In da bo verjetni že prihodnje leto zamisel tud uresničena. Ta novica jih je nt koliko »ogrela«, še prav posf bej zaradi tega, ker je že v na slednjem trenutku pripeljal Iza vogala avtobus, ki nas je reši hladnega zimskega tuša, ki f bomo odslej deležni vsak dan. J. S. Mraz sili v kosti in tudi v živce Vprošanja ocUjornikov iesrečo pri Borncivi iici šefi občinske skupščine ¥lm Na današnji seji občinske skupščine Ptuj bodo odgovorili odbornikom na številna vpraša- nja. Predsedstvu OS so poslali vprašanja Janko Žnidarič, od- bornik iz Gorišnice, ki spra- šuje, v kake namene so porabili sredstva rubežnega sklada pri davčni upravi in koliko sredstev je dobila občina od republike za izvedbo letošnjih volitev? Anton Krajnc, odbornik iz Štukov pri Ptuju vprašuje, kaj je storjenega za ureditev kanali- zacije In otroškega igrišča v na- selju bratov Reš in kako bodo asfaltirali cesto Ptuj—Grajena. Martin Žuran, odbornik iz CIrkulan vprašuje, kdo Ima pra- vico uporabe na delu zemljišča, kjer so temelji zadružnega do- ma ter ali so kaki izgledi za modernizacijo žage v Clrkula- nah. Alojz Valenko, odbornik iz Dornave vprašuje, kaj je storje- nega za zavarovanje železniške- ga prelaza pri Dornavi In kdo je krivec težke nesreče, v kateri je izgubilo življenje šest otrok. Roško Varnica, odbornik iz Vidma pri Ptuju vprašuje, če so bile resnične vesti o možnosti zastrupitve vode v ptujskem vo- dovodu in kaj je storjenega za zaščito takih In podobnih ob- jektov. Odborniku so poslali odgovor postaje milice Ptuj iz katerega je razvidno, da so bile te vesti neresnične in brez vsa- ke osnove. Odgovore na odbor- nlška vprašanja bomo objavili prihodnjič. ZR Novi predpisi za večjo varnost! Promet na naših cestah se je v zadnjih letih povečal za ne- kaj desetkrat. Predpisi pa so bili še vedno isti, čeprav za- stareli in neučinkoviti. Tako bo- mo ob novem letu pričeli spo- štovati načela novih zakonskih odredb, ki so jih narekovala dogajanja zadnjega časa. Vozniki na cestah bodo mo- rali odslej upoštevati precej zaostritev cestnoprometnega re- žima. Podatki o gostoti pove- čanega prometa so bili zares ta- ko zgovorni, da je bil skrajni čas, da se prične urejevati. Sa- mo tuji promet se je v lanskem letu povečal za več kot 70 Vo. Ob povečanem domačem pro- metu pa je bilo mogoče polo- žaj rešiti edino le s poostrenimi ukrepi. V nadaljevanju bom poizku- šal prikazati nekatere najbolj značilne spremembe, ki jih predvideva nov zakon. Poklicni vozniki odslej ne bodo smeli zaužiti niti najmanjše količine alkohola. Na boljšem bodo tudi lastniki hitrejših avtomobilov, ki bodo imeli prednost pri pre- hitevanju. Prehitevani voznik bo moral omogočiti večjo var- nost, nosil pa bo tudi večjo odgovornost. Zakon prinaša tudi spremem- be o inštruktorjih, ki bodo od- slej morali biti tudi obvezno seznanjeni o prvi pomoči. Lastniki osebnih avtomobilov bodo morali v svoja vozila ob- vezno vgraditi varnostne na- prave. Novi zakon predvideva tudi večjo voznikovo skrb za ohranitev cestišča. Vozniki bo- do dolžni odstraniti ovire na cestah, odgovorni pa bodo se- veda povzročitelji. Vozilo, ki je v okvari, bodo dolžni odstra- niti s ceste, v kolikor pa tega ne bodo storili, bo morala za to poskrbeti stalna služba. Zvezni zakon pa dopušča več- je možnosti tudi posameznim republikam, ki lahko predpiše- jo dodatna pravila. Seznanil sem vas le z delom novega zakona, in vendar lahko ugotavljamo, da bodo problemi ostajali tudi vnaprej. Voznikom bo naloženo mnogo več odgo- vornosti, in to je seveda prav. Ne smemo pa pozabiti, da v prak- si velikokrat povzročijo težave izredno slabe ceste, ki bi mo- rale nositi levji delež, ne pa, da voznikom naprtimo vso težo. -d Boljši obeti za živinorejo Razpravam o položaju kme- tijstva na vseh ravneh, od ob- činske, republiške in zvezne skupščine so sledili ukrepi, ki zboljšujejo pogoje gospodarjenja te panoge. Gospodarskim orga- nizacijam družbenega sektorja so v celoti prepuščene obresti od poslovnega sklada. Kmetijskemu kombinatu Ptuj so prizadeva- nja za sanacijo gospodarsko-fi- nančnega položaja delno že pod- prle republiške skupne rezerve, občinske skupne rezerve in kre- ditna banka s sanacijskimi kre- diti po nizki obrestni meri in s prolangacijo kreditov za Izgrad- njo pitališč In drugih objektov vezanih na živinorejsko pro'^ vodnjo, nekatere stvari pa še rf šujejo. Odpravili so republiš'' in občinski prometni davek kmetijsko mehanizacijo za z' sebne kmete, za izboljšanje p" šičereje pa so v ptujski ob^'" nabavili 40 plemenskih merjj' cev s sofinanciranjem iz obci>^ skega sklada za pospeševani' kmetijstva. Z vključevan)«" državnih materialnih rezerv zveznega sklada za pospeševa' živinoreje, s sklepanjem srt njeročnih pogodb za rejo ne z garantirano ceno, se ob( boljša prihodnost živinoreji- sdnik — Četrtek, ii. decembra 1969 STRAN 5 eter Malec - iestdesetletnik Pred nekaj dnevi je pra- loval svoj 60. rojstni dan jš požrtvovalni ptujski re- ser in kulturni delavec Pe- iv Malec. Kot skromno od- jlžitev so mu ob premieri Peter Malec Fdove Rošlinke, s katero je jačel letošnjo sezono, poda- jili njegovi gledališki sode- ivci in predsednik ZKPO larilo ter mu skupaj s celo ivorano čestitali. Ker bo le- tos polet: petintrideset let njegovega gledališkega de- lovania, bomo takrat napi- sali več o njegovem življenju b bogatem gledališkem de- lu, za sedaj pa mu vsi prija- telj i. kulturni sodelavci ter ostali Ptujčani iskreno želi- mo: »Se na dolga in polna leta naj živi dragi naš Pe- ter!« E. J. Tudi v Ormožu cepljenje prof« gr^^:; Poročali smo že, da je epi- demija gripe v zadnjem ča- su dokaj razredčila naše delovne vrste in spravila v posteljo večje število obča- nov. Gripa tudi Ormožanom ni prizanesla. O tem sem se prepričal v minulem tednu, ko sem is'kal v Ormožu vire informacij. Mnogi, ki sem jih imel na »piki« z name- nom, da bi iz njih izvrtal kaj novega, so bili bolni, ti- ste bolj odporne in zaenkrat še zdrave, pa je ta dan v de- lovnih organizacijah cepil Spasoje SOSKIC, higienik higienske postaje Zdravstve- nega doma Ptuj. Spasoje Soškič mi je v krajšem razgovoru povedal, da so zaposleni v posameznih delovnih organizacijah do- kaj skrbno prisluhnili temu preventivnemu ukrepu in se jih je dalo tudi večje število cepiti, seveda pa je ostalo tudi večje število takih, ki so ostali v prepričanju, da se jih gripa ne bo lotila. Medtem, ko so v ptujskih delovnih organizacijah razen za nosečnice in nekatere bolnike uvedli takoimenova- no »obvezno« cepljenje, je bilo to v Ormožu na prosto- voljni bazi. To je seveda akcijo cepljenja in njen pre- ventivni učinek precej zmanjšalo, saj so bolni od gripe zopet okužili tudi tiste, ki so bili v svojo odpornost proti gripi trdno prepričani. To nam ponovno dokazuje dejstvo, da je samo kr,epak požirek slivovke in drugih žganih pijač preskromen in premalo efekten odpor proti gripi, je pa seveda na drugi strani »zdravljenje« gostin- ske dejavnosti, ki je na ta račun prodala precej več »ljutih« pijač. Torej, vsako zlo je za nekoga dobro. . ..... J. S.^^ V'ojaki se že pripravljajo Pripadniki garnizije »Po- horski bataljon« v Slovenski Bistrici so se že pričeli pri,- pravljati na praznovanje dneva armade. Ustanovili so pripravljalni odbor, ki bo po- skrbel, da bo tudi letošnje praznovanje poseben dogo- dek za vojake in občine bi- striške občine. Pripravili bodo program, ki bo trajal več dni, seveda pa bo najbolj slavnostno na sam dan- praznika. Vojaki bodo takrat sprejeli medse pred- stavnike družbenopolitičnih organizacij, delovnih kolekti- vov, ustanov in šolarjev. Kot posebnost naj povem, da nameravajo 22. decembra prirediti skupno kosilo za go- ste, starešine in vojake. Se- veda je jedilni list za ta dan še prava vojaška skrivnost, prepričani pa smo lahko, da kuharji ne bodo i^azočarali. V naslednjih dneh bodo pričeli na večini osnovnih šol v občini s predavanji, na katerih bodo učence sezna- nili z življenjem vojakov, predavatelji pa bodo skuša- li prikazati celoten razvoj na- še armade po drugi svetovni vojni. V programu so tudi za- mislili obisk vojakov in sta- rešin v nekaterih podjetjih. Ze lani so bili gostje delov- nih kolektivov Impola in Steklarne, tako da so vezi že vzpostavljene. Poseben sp"e- jem pa bodo priredili za ti- ste učence, ki se bodo naj- bolj izkazali pri pisanju na- log na temo o revoluciji. Ko- manda garnizije bo letos pre- senetila tudi otroke iz konji- ške občine, ki doslej niso imeli priložnosti ogleda vo- jaške tehnike in vojaškega življenja. Pri izvajanju programa bo- do pomagali tudi bistriški m'adinci. ki že dolgo tesno sodelujejo s tovariši v uti'- formaih. Ce bodo prilike do- puščale, se bodo mladinci m vojaki pomerili tudi na šport- nih igriščih in tako zaokrožili program praznovanja. du ORMOŠKI ŠAMPANJEC OSVAJA TRŽIŠČE MATIJA RATEK, direktor obrata »Jeruzalem« v Ormožu, me je v minulem tednu v kraj- šem razgovoru seznanil o pro- daji ormoškega šampanjca, ki si na tržišču uspešno utira pot. V teh dneh so začeli polniti novih 10.000 steklenic, ki jih bodo še pred novim letom poslali na tržišče. Šampanjec se razen na območje naše republike že »ste- ka« tudi na sosednjo Hrvatsko. Pregovor 'pravi, da dober glas seže v deveto vas in zato upajo, da bo prodajna mreža Iz dneva v dan večja. Bliža se Silvestrov večer, sve- čan trenutek, ko visoko dvigne- mo čase in si voščimo vse naj- lepše in najboljše. Vaše silve- strovanje, bodisi v večji družbi ali v družinskem krogu bo še bolj svečano in veselo, če ga boste popestrili in seveda tudi zalili s to penečo in okusno pi- jačo iz ormoške vinske kleti. Ne pozabite, — beli slovin, ki mu upravičeno rečemo tudi »or- moški šampanjec« — vas ne bo razočaral! J. S. V Ormožu so prijeli drzno tulim Ormoškim miličnikom je pred nedavnim uspelo vsaj za nekaj časa prikrajšati dolge prste in potešiti sko- mine po krajah drzni tatici iz bližine Ormoža. Ze od le- tošnje pomladi dalje je do- kaj uspešno obiskovala or- moške prodajalne, kjer je bila zapisana kot dobra stranka. Seveda pa prodajal- ci niso niti najmanj slutili, da je ta njihova stalna stran- ka vsakikrat, ko je kaj ku- pila, nekaj blaga tudi »ile- galno« spravila v svoj cekar. Najraje je obiskovala proda- jalno s konfekcijsikim bla- gom. Verjetno se je držala načela, da je veliko bolje ukrasti že izdelano blago, saj si s tem prikrajša stroš- ke za šiviljo, ki tudi ni tako poceni. Kako premetena in drzna je bila tatica, nam pove na- slednje: Vzamimo primer: danes je poleg kupljenega blaga ukradla tudi žensko krilo. Doma jo je pomerila, vendar je mera pokazala, da so njene telesne obline pre- obsežne ali pa tudi preskro- mne odvisno pač od števil- ke in mere ukradenega kri- la. Cez nekaj dni ali pa vča- sih že naslednji dan je od- nesla isto ukradeno krilo nazaj v prodajalno, kjer jo je ukradla, in zahtevala, da ji jo zamenjajo za kakšno drugo blago. Prodajalci, ki so bili v tem primeru d d svoje »zveste« stranke pre- več zaupljivi, so seveda nje- ne želje večkrat velikodušno izpolnili. Zadeva je postajala sum- ljiva in v prodajalni s kon- fekcijskim blagom so začeli sumiti, da z njihovo stranko nekai ni v redu. Zadeva je prišla v ušesa ormoškim mi- ličnikom, ki so pred nedav-: nim obiskali stranko na nje- nem domu. Sum je bil upra- vičen. Na njenem domu so našli večje količine ukrade- nega blaga, nekaj že pono- šenega. nekaj pa še spakl- ranega in neuporabljenega Zadeva je v postopku, ven- dar pa že prvi podatki ka- žejo, da znaša vrednost ukradenega blaga okrog 300 tisoč starih dinarjev. Kar čedna vsota in poceni obla- čenje kajne? Ce v ta sestavek vnesemo malo ironije, lahko pripom- nimo še to: Sicer so nam moškim dobro poznane žen- ske skomine po lepem obla- čenju in spremljanje najno- vejših izsledkov mode. ven- dar pa je postopek naše »do- bre stranke« tako drzen (za- upanje trgovcev pa tako ve- liko), da je bila ta novica v Ormožu v zadnjem času naj- bolj aktualna tema pog ivo- rov. J. S. Ifecja Izkoriščenost proizvodnlli r!Hoqf|i¥Ost! Obrtno podjetje »Pekarna« Ormož izkazuje v primerjavi i lanskim letom pri vseh ele- mentih celotnega dohodka vi- sok porast vrednosti. »Pekar- na« je v devetih mesecih le- tošnjega leta poslovala z 12 (►dstotnimi večjimi poprečno uporabljenimi osnovnimi sred- stvi in s 6 odstotkov več zapo- slenimi. Opremljenost delav- cev je bila boljša kot prejšnja leta, boljša pa je bila tudi iz- briščenost zmogljivosti. Pod- ietje je v zadnjem času raz- "leroma bogato popestrilo iz- Mro svojih izdelkov in razši- filo svojo prodajno mrežo. Pri liokaj povečanem prorhetu je čutiti utesnjenost oziroma celo Pomanjkanje proizvodnih pro- storov. Primerjava številčnih poka- zovalcev poslovanja v letoš- njem devetmesečju s poslova- njem v prejšnjih letih nam pokaže v letošnjem letu nor- malizacijo poslovanja in na- predek na vseh področjih. Podjetje si iz dneva v dan pri- zadeva izboljšati pogoje dela, vendar pa bo to moč uresni- čiti le z novogradnjo. V letoš- njem devetmesečju so v korist sredstev za razširjeno repro- dukcijo Izboljšali delitveno razmerje. Podjetje ima v načrtu na- kup nekaterih strojev in dru- gih delovnih pripomočkov, ki jim bodo olajšali delo in o- mogočili večje poslovne uspe- he. J, S. zaletel se je 'železniške zapornice 1 decembra ob sedmi uri ^iutraj se je pripetila na za- l^arovanem železniškem pre- ^zu v Pavlovcih pri Ormo- lažja prometna nesreča. *'ranc Mohorič je s tovornim JHcmobilom, ki je imel za ^^boj tudi dvoosno prikoli- co, peljal iz Ljutomera proti '^1'možu zaboje. V času ko je '''^ipeljal do železniškega ''relaza v Pavlovcih je pre- zrl, da je začel zapomičar spuščati zapornice, saj je iz Ljutomera prihajal vlak, V trenutku se je znašel na pro- gi med zapornicami. Zaletel se je v desno zapornico, j") zlomil in se ustavil na na- sprotni strani nekaj trenut- kov prej, kot je pripeljal mimo vlak. Materialna ško- da na zapornicah znaša 37 tisoč S din. Majhna nepre- vidnost, ki bi se lahko kon- čala tudi s hiujšimi posledi- cami. J. S. AVTOBUS S POTNIKt V JAREK Preteklo nedeljo ob 12. uri se je prevrnil s ceste na Tur- nišču (Zagrebška cesta) v ja- rek avtobus s potniki. Vozil ga je Jože Trafela iz Gru- škovja. sedaj stanuje v Ja- blovici 54 pri Podlehniku. Avtobus je pri srečanju za- peljal preveč na desno stran cestišča in se prevrgel v ja- reik. Na srečo se nihče od pot- nikov ni poškodoval. Na av- tobusu je škode za okoli 10,000 din. Avtobus je last avtobusnega podjetja Mari- bor — obrat Ptuj. Vozil ga je na progi Zetale — Ptuj. Avlobu.s se je skotalil v obcestni jarek. Foto: S. Kosi STRAN 6 tednik — Četrtek, i i. decembra se želi in mora razvijati Letošnji pokazovalci devet- mesečnega poslovanja v to- varni plastičnih in kovinskih izdelkov »Jože Kerenčič« v Ormožu so tako glede izpo>I- njevanja proizvod.nih nalog, kot tudi v finančnem oziru — razmeroma ugodni. Večletna prizadevanja pri- lagoditve proizvodnega pro- grama — zahtevam tržišča. so povzročila v proizvodnji kvalitetne premike, ki se od- ražajo v povečani prodaji iz- delkov, znižanju zalog nedo- vršene proizvodnje in goto- vih izdelkov in navsezadnje v ugodnem finančnem uspe- hu. V zadnjem času prevla- duje v tovarni proizvodnja pihane plastične embalaže na račun katere se je zožila proizvodnja plastičnih izdel- kov za potrebe motorne in- dustrije. Glede proizvodnje pihane embalaže in za njeno razširitev ima de- lovni kolektiv te tovarne ve- like načrte. Nekatere izmed njih so že uresničili. Kolek- tiv si obeta še večje uspehe glede na to, da uporaba pla- stične embalaže vse bolj pro- dira v prehrambno in ke- mično industrijo. Celotni dohodek je v letoš- njem devetmesečju nasproti dohodku v istem obdobju la- ni proti pričakovanju mnogo večji. Podjetje je letos poslovalo z enakim številom zaposlenih, vendar pa je bilo angažira- nih 42 cdst. več osnovnih sredstev, kar se odraža pred- vsem v nabavi strojev in la- boratorijske oprem-- v zvezi z novo proizvodnjo. Popreč- no uporabljena obratna sred- stva so bila za tretino manj- ša, kot pred letom, vendar pa je bilo zaradi tega krože- nje le teh skoraj dvakrat večje. Doseženi dohodek podjetja je zadoščal za kritje pogod- benih obveznosti, med kate- rimi je bila najmočnejša po- stavka — obresti za kredite, ki izkazujejo precejšnje po- večanje Precej.šen porast o.sebnih dohodkov opravičujejo do- sedanji nizki osebni prejem- ki delavcev, ki niso stimuli- rani kakovosti dela, prav ta- ko pa tudi ne stalnost ka- dra. Povečanje osebnih do- hodkov pa je na drugi stra- ni utemeljeno z uspešnostjo poslovanja, ki se odraža tu- di v povečani produktivnosti za 11 odst., izboljšani ekono- mičnosti za 4 odst.. kot tudi v povečani rentabilnosti, ki se odraža v razmerju med ostankom dohodka in sikup- no vloženimi sredstvi.' Seveda pa se podjetje poleg izkazanih uspe- hov še bori s težavami, med katerimi je tudi nezadovolji- va kvalifikacijska struktura zaposlenih, visoki saldi kup- cev, pomanjkanje ustreznih prostorov itd. Da bi odstranili obstoječe težave in zagotovili tovarni uspešen nadaljnji razvoj, so vodilni delavci podjetja sku- paj z ekonomskim centrom Maribor izdelali elaborat, ki vsebuje razvojni program in sanacijski načrt tovarne. Skratka, ta edina indu- strijska delovna organizaci- ja v ormoški občini, ne želi ostati samo pri tem. kar je dosegla v zadnjih letih. Kot nam je že pred časom dejal Milan Ritonja. direk- tor tovarne, se ta ormoški samorastnik želi in mora raz- vijati naprej, saj bi zado- voljitev trenutnega stanja pomenila drastično odstopa- nje in negacijo smotrov go- spodarske reforme. J. S. Posnetek iz obrata za proizvodnjo pihane embalaže »V tistem trenutku me je stisnilo pri srcu...« Srečanje z Alojzom Vi- hrom, članom lovske druži- ne Ormož, je bilo povsem nenapovedano in bi mu lah- ko tudi rekli srečanje na ulici. Pritegnil me je k po- zornosti, ko je po Ptujski cesti v Ormožu pripeljal na kolesu ustreljeno srno. Ra- dovednost mi ni dala miru in kar na ulici sem ga po- vprašal o njegovem plenu. Povedal mi je. da je tudi on kot večina članov zelene bratovščine z dušo in s te- lesom lovec, ki ne sme samo ubijati, temveč tudi gojiti in v vseh možnih oblikah skr- beti za stalež divjadi v lovi- šču. »Vprašali ste me. kje sem uplenil srno. Bilo je včeraj zjutraj lovska sreča se mi je nasmehnila doma v Lit- merku, S puško risanico som se odpravil v lovišče z na- menom da kot pomožni paz- nik tega dela lovskega re- virja ugotovim kako je z divjadjo in kako je spreje- la letošnjo prvo snežno ode- jo. Sledovi v sveže zapadlem snegu so mi p>okazali mar- sikaj zanimivega. Snežna odeja-je za lovca kot odpr- ta knjiga, iz katere lahko preberem marsikaj zanimi- vega. Tu lahko vidiš nekaj metrov dolg skok, ki ga je napravil dolgoušec. sledove lisice, ki opravlja v lovišču vlogo »sanitarne inšpektori- ce« in včasih seveda tudi roparice, drobne sledove fa- zanov, ki so pod grmom br- skali za hrano, sledove veve- rice, ki je s svojimi drobni- mi tačkami pretekla od dre- vesa do drevesa, in tu lah- ko najdemo tudi globoke vdrtine tankih srninih nog. Ko sem tako zamišljen bral iz te snežne knjige, sem na razdalji, primerni za strel, opazil srno. Ocenil sem jo, in zaključil, da je primerna za odstrel. Rezek strel je pre- trgal tišino zimskega jutra, srna se je strahovito pogna- la, skočila kvišku, se v dol- gih klecajočih skokih po- gnala v beg in se po nekaj skokih smrtno zadeta zrušila na snežno odejo. Takoj za tem. ko so kaplje krvi po- rdečile snežno belino, sta iz grmičja pritekla k srni dva, prav gotovo njena, že precej krepka mladiča. Plašno sta se približala mrtvi materi, jo ovohala in eden izmed njiju je v tistem trenutku boleče zabevskal. Njegov jok, če ga smem tako imenovati, me je pretresel, in v tistem trenutku me je močno stis- nilo pri srcu. Postalo mi je žal. da sem ustrelil srno, pa kaj čemo. tak je zakon na- rave,« — je zaključil svojo pripoved lovec Alojz Viher. Povedal je še, da je to le- tos že njegova druga srna, da je lovec že od leta 1963 ter da pri hiši ni nikoli tako nujnega opravila, da bi za- radi njega izostal od nedelj- skega lova. Na lovu se poči je« od trdega cele t« skega dela na kmetiji zabi na vsakodnevne ' in težave. Pravi, da Z' gaj človeka pomladi. " postanejo včasih tudi i jene noge v lovišču prožne in hitrejše. C- v takih primerih pozab leta, lovec, ki je res J v pravem pomenu beseo samo ubijalec, ampak gojitelj in varuh, — o poileg svoje družine " ' višču najsrečnejše tre- v življenju. Živeti v naravi, spo^ij ti njene zakone in lepo' ne samo za lovca, amP^ vsakega človeka prijetn' čutje in doživetje. LoV' še posebej dobro vedo ' bodo rade volje to P^' Lovec Alojz Viher z ustrelj eno srno Mo¥i3!et!i€ čestitke Lepo gssta GP "Drava« in TP »Merkur«« izfu Navada je, da ob novem letu čestitamo in želimo srečno no- vo leto prijateljem, znancem, sodelavcem, poslovnim partner- jem, strankam .. . Poštarji so ob novem letu preobremenjeni z novoletnimi čestitkami. Na po- štah se zgrnejo veliki kupi pa- pirnatih čestitk, prav tako pa v podjetjih, veliko pa jih dobimo tudi na dom. Letos sta se ptujski podjetji GP Drava in TP Merkur odlo- čili, da bosta denar, ki bi ga po- rabili za čestitke, poslali tistim, ki ga nujno potrebujejo. Kolek- tiv GP Drava se je odločil, da bo denar, ki bi ga potrošil za čestitke sodelavcem, kooperan- tom, strankam, dobaviteljem in drugim poslal ob potresu priza- detim v Banjalukl. Potres je mnogim uničil topel dom, ki ga pogrešajo posebno v zadnjih dneh, ko je zapadlo precej sne- ga in je padla temperaturi ničlo. ' Kolektiv TP Merkur pJ odločil, da bo denar, ki j namenili za čestitke, posljli kološkemu inštitutu v Ljuf in sicer lOC.COO starih d^' Lepi gesti se bodo pn^ verjetno še druga podjet)a.j v ptujski občini je še veliU] kih, ki jim je novoletni enak vsem drugim v letu, za novoletno praznovanj^ malo ve3o. Prav tako boj; Ptuju v prihodnje gradili j) otroško varstveno ustanovak kirurgični oddelek v pj bolnišnici, nove šole, ni haloških in slovenjegoj otrok je še brez tople J ce . .. Čestitke v obliki de pomoči za omenjene In po( stvari bodo prav gotovo « prisrčne in toplo sprejete. wiK — Četrtek, ii. decembra 1969 stran 7 udi Rakuša in evenka Poljanšek os najboljša športnika ptujske čine soboto je bila v Narod- i domu v Ptuju priredi- »Izberimo najboljšega rtnika občine Ptuj«, ki jo priredila ObZTK in lio Ptuj. V ožji izbor so li športniki i.n športnice, o v letošnjem letu dosegli re uspehe tako v občin- n, republiškem, zveznem mednarodnem tekmova- aslov najboljšega šport- a je osvojil RUDI RA- strelec na glinaste »be, član Lovske družine j ij. Osvojil je 7 prvih mest,j ruga in 2 tretji itd. Drugi j bil Franc Kranjc, član- tjustanovljenega carting; ba Ptuj. tretja Oto Ve- Šek, mo-delarstvo, član, ro^kluba Ptuj. sledijo Bo- Žohar, Partizan Ptuj, j nko Pulko, strelska dru- a Turnišče. in Drago Skok, stika. Drava Ptuj. 'ajboljša športnica je po- la nevenk;a poljan- if, atletika. Partizan Ptuj, >aazija; na državnem pr- istvu v partizanskem iogoboju 5. mesto, zmago- vita ljudskega troboja v iju, druga v skoku v vi- ti na kriteriju malih mest 'avnah na Koroškem Dru- Neža Anžel, atletika — ".iz.-^in Markove:, tretja "a Kramberger, atletika Partizan Ptuj. slede: Ivan- : Kukovec, Partizan Mar- (''ci. Lidija Klanjšek. gim- ' 'ija, Irena Pal, atletika, -mot — Drava Ptuj. i ^a prireditvi so sodelovali (športni k--gostje: Tine : 'V H-'mnastika Stanko To- ) ^nik, judo. Slov. Bistrica. : ^ Rnner, kolesarstvo, Bra- P'Mnribor, Breda Babošek. (^tika. Železničar Maribor, domačin, član amd Ore-j hova vas, Milko Vesenjak — motokros, V razgovoru so sodelovali tudi člani Partizana Videm, Gorišnica, NK Drava in NK Aluminij, RK Drava in KK Drava, ter pionirski vrsti Partizana Kidričevo in Ptuj. Prireditev je pozdravil v imenu OK SZDL Jože Strop- nik. Sodeloval je tudi an- sambel Toneta Kmetca in komorni zbor DPD Svoboda Ptuj. Nagrado najboljšemu športniku (transistor) je po- darilo TP Merkur Ptuj, naj- boljši športnici (gejzir) Elek- trokovinar Ptuj, darilne ko- šare so prispevali: TP Pano- nija. Izbira, Povrtnina, Po- Ijopromet. pekarna Vinko Reš. Pleskar. GP Bori, OSS Ptuj, alkoholna industrija Petovio, TVI Majšperk, Del- ta Ptuj, KB Ptuj. Radio Ptui in OZTK Ptuj, Predstavljamo najbcljša športnika Rudi Rakuša — 194l je za- poslen pri trgovskem pod- jetju Merkur (pohištvo) kot prevoznik. Član lovske dru- žine Ptuj od leta 1958 ter član kluba strelcev na glina- ste golobe od leta 1962 dalje. Kot velik prijatelj narave je imel že v osnovni šoli ve- selje do lova in streljanja, saj izhaja iz družine, kjer mu je oče za vzgled Rudi je stopal 00 stopinjah očeta, upošteval navodila, ki mu jih je dajal oče kot tudi dru- gi člani družine ter tako postal pravi lovec, spoznal se je z orožjem, z balistiko in veščinam: lovske umetno- sti, V streljanju na glinaste golobe se je kaj hitro prebil na sam vrh najboljših strel- cev v republiki in državi. li Rakuša, Franc Krajne, Oto Velunšek, Boris Žohar, ako Pulko (z desne) Foto: S. Kosi Prav tako je postal poanan izven naših meja. Znano nam je, da sta na državnem prvenstvu leta 1967 v Novem Sadu oče Franc Rakuša in sin Rudi streljala za prvo mesto — za naslov državnega prvaka. V močni medsebojni konku- renci je končno z enim se- streljenim golobom predno- sti zmagal sin Rudi (95 od 100 golobov). Tako se je v častno listo imen državnih prvakov za- pisalo novo ime, za vice-šam- piona pa oče Franc. Za nagrado sta prejela od belgijske firme FN specialno puško z zlatim izprožem in zlato ploščico, na kateri sta vgravirani njuni imeni. Od 18 letošnjih tekmovanj je Rudi osvojil 7 prvih. 4 druga, 2 tretji. 2 četrti, 1 peto, 1 šesto in 1 trinajsto mesto. S tem uspehom je dosegel olimpijsko normo ter s tem postal resen kandidat, da za- stopa našo državo na Olim- piadi v MJjnchnu leta 1972. Nevenka Poljanšek — 1952, je dijakinja ptujske gimna- zije, članica atletskega kluba Drava, Partizana Ptuj in ro- kometnega kluba Drava. Je vsestranska športnica, svoje uspehe pa je dosegla kot mnogobojka v atletiki, predvsem pa ji leži skok v višino. Dosegla je naslednje uspe- he: na partizanskem mnogo- boju v Ljubljani 2, mesto, na državnem prvenstvu v Ohridu - 5, mesto, na mali gimnazijadi v Ptuju v skoku v višino 4. mesto (140 cm), v ljudskem troboju AZS za ptujsko področje 1. mesto, na kriterijih malih mest v Ravnah na Koroškem 2. me- sto v skoku v višino, na ob- činskem krosu 7. mesto. V SSD Gimnazija je med naj aktivnejšimi di j akinj ami, bavi se tudi z orodno telo- vadbo in rokomet 3m. S svojo marljivostjo in prizadevanjem lahko svoje rezultate še izboljša in dose- že še večje uspehe. Obema športnikoma česti- tamo, anc PRIJETEN GLASBENI VEČER V ORMOŽU v soboto zvečer je gostoval v dvorani delavske univerze v Or- možu Vladimir KRPAN, do- cent glasbene akademije v Skop- ju in predstojnik tamkajšnjega klavirskega oddelka, ki se je si- cer maloštevilnim Ormožanom predstavil s samostojnim kon- certom za klavir. Zbrani poslu- šalci so bili navdušeni nad nje- govim glasbenim izvajanjem, kar potrjujejo topli aplavzi, ki pa so se žal porazgubili med mno- gimi praznimi sedeži. Znani pia- nistoma za seboj številna gosto- vanja v evropskih državah, v bližnji prihodnosti pa bo odpo- topal na daljšo koncertno tur- ncio v Sovjetsko zvezo. Koncert v Ormožu je organi- zirala Zveza glasbene mladine Slovenije, zare? pa je škoda, da so tovrstne prireditve v Ormo- žu že po stari tradiciji tako sla- bo obiskane. J. S. Marburg an Drau Nesklepčnost 29. novembra je skupina Ptujčanov pod vodstvom profesorja Jožeta Maučeca obiskala Dunaj ter si tam ogledala kulturne z.namieni- tosti in se udeležila pred- stave v Burgteatru, Pri vož- nji nazaj v domovino sem opazil neko stvar, o kateri se je že dosti pisalo, a je še vedno potrebno, da se znova o tem spregovori. Avstrijci še namreč vedno živijo v Franc Jožefovih časih, v ča- sih, ko so bila samo mesta Pettau, Marburg itd. To pri- čajo smerokazi, kjer vedno pišejo -le MARBURG. Razu- mel bi. če bi bila napisana slovenska in nemška oblika, tako pa vse skupaj izzveni kot ignoriranje stvarnosti. Mogoče so taki reveži, da si ne zapomnijo drugega ime- na, zato bi predlagal, da tu- di v Ptuju namestimo table z napisi: Marburg 25 km, Agram 125 km itd., da se res ti ubogi avstrijski turi- sti ne bodo izgubili. Saj nas to ne bo dosti stalo, če pa vedno in povsod pišemo Graz namesto Gradec, Klagenfurt namesto Celovec itd, E. J. V ponedeljek bi morala biti v Slovenski Bistrici seja pred- sedstva občinskega sindikalnega sveta, ki pa je zaradi nesklepč- nosti odpadla. Nekateri voljeni predstavniki delavcev bi se mo- rali bolj zavedati svojih nalog in zaupanja volilcev. Na sestanku bi morali raz- pravljati o nalogah, ki čakajo sindikate do konca letošnjega le- ta, ter o pripravah na občni zbor, ki bo predvidoma 17. ja- nuarja. V krajšem razgovoru, ki je bil namesto sestanka, so udeleženci spregovorili o neka- terih spremembah, ki naj bi jih uvedli ob novem letu. Najbolj zanimiv je vsekakor predlog, da bi v predsedstvo In plenum vključili po tri mladince, ki bi se na ta način pričeli prilagajati na družbeno delo. Od njih ne bi zahtevali prevelike aktivnosti, gre predvsem zato, da bi ilh sčasoma uvajali v svoje delo. Sestanek predsedstva bodo ponovno sklicali v ponedeljek, -d IVICA ŠERFEZI m LADA KOS ~ NAVDUŠILA PTUJČANE Na turneji po Sloveniji, nas je v ponedeljek zvečer v ptujski kino dvorani zopet pozdravil in s svojimi pesmi- mi raznežil naš »zlati fant« zabavne glasbe Ivica Serfe- zi. Tokrat je poleg ansambla »Alegro« pripeljal s seboj tudi novo zvezdo — šanso- njerko, profesorico glasbe Lado Kos iz Zagreba. V Ptu- ju sta bili dve razprodani predstavi, kar potrjuje, da priljubljeni Ivica, ni ie lju- bimec mladih, temveč tudi tistih, ki jim je spomin na rosna leta in na ljubezen že zdavnaj zbledel. Prepričan sem,, da mi kaj več o njem ni potrebno pisati, saj je Ivi- ca sikoraj vsak dan pri vas doma, bodisi, da ga posluša- te po radiu aH z gramofon- skih plošč. Mlada profesorica glasbe — šanson j erka Lada Kos. nas je tokrat presenetila z zares kvalitetnim petjem Njena pesem — ruski šanson »Tri- je zvonovi« — je bila pesem večera. Ob njenem petju je bila v dvorani grobna tišina, ki se je po vsa.ki zapeti pe- smi spremenila v dolgotra- jen aplavz. Kot smo že omenili, so pevce spremljali člani an- sambla »Alegro«. ki so poka- zali svojo vsestransko upo- rabnost in muzikalično ter pevsko nadarjenost. Lahko rečemo, da nas je prireditev v teh hladnih zim- skih dneh prijetno ogrela, Ivica pa je obljubil, da nas bo prihodnje leto zopet obi- sikal. J. S. Ivica Serfezi med nastopom v Ptuju. V ozadju člani an- sambla Alegro, Foto: s. Kosi STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK, 11. DECEMBRA DRAGO hasl: Ob 50-letnici slovenske glasbene šole ¥ Ptuju (Nadaljevanje) Iz tega Hubadovega pisma pa tudi iz drugih je videti, da je bil delež Mateja Huba- da pri razvijanju slovenske glasbene šole v Ptuju prav velik in da je njegovo mo- notorstvo mnogo prispevalo k njenemu nastajanju in nje- ni rasti. Kuratorij mestne glasbene šole je skrbel skupno s šol- sko upravo za nastope svojih učencev, koncertne nastope svojih učiteljev in koncertna gostovanja umetnikov izven Ptuja v našem mestu. K te- mu je prireditelje naravnost silila koncertna vnema in a- gilnost nemškega glasbenega društva in vodstva nemške glasbene šole. Slednje je po- udarjalo svojo kulturno po- membnost zlasti v šolskem letu 1919/20, ko je nemški ravnatelj Karel Ettler sla- vil desetletnico svojega u- metniškega delovanja v na- šem mestu. V tem šolskem letu je priredila nemška glasbena šola kar pet šol- skih nastopov svojih učencev in tri koncertne večere, medtem ko mestna glasbena šola ni mogla kaj posebnega pripraviti, saj je bila še prav na začetku svojega razvoja in se je prav v tem času, ka- kor smo videli, zelo borila s težavami zaradi pomanjkanja kvalificiranega učiteljstva in primernih učnih prostorov. Imela je naslednja dva na- stopa svojih gojencev: 7. marca 1920: šolski koncert v dijaškem domu (nastopilo je 30 učen- cev, starih 5 do 20 let; poka- zali so, kaj so se naučili v petih mesecih); 17, decembra 1921: javna produkcija učencev glasbene šole v dvorani na Hrvatskem trgu 3. V obdobju mestne glasbe- ne šole je iDilo nekaj koncer- tov, ki jih je priredilo uči- teljstvo ali" so jih prispevali gostujoči umetniki: 2. avgusta 1919: Koncert pevke Mile Dru- ževičeve (sopran) in opernega kapelnika Ivana Brezovška iz Ljubljane (klavir) v mest- nem gledališču; izvajala sta slovenske, hrvatske, srbske in češ.ke pevske skladbe. 22. marca 1920: Koncert godalnega kvarte- ta Zika iz Ljubljane v gle- dališču. 1. junija 1920: Koncert v dvorani društve- nega doma. Nastopili so o- troški pevski zbor mestne glasbene šole, pomnožena ptujska mestna godba, ptuj- sko pevsko društvo, pianist- ka mestne glasbene šole Olga Bejoiova ter člana maribor- ske glasbene šole violinist prof. Jan Slajs ter pianistka Deylova. 16. septembra 1920: Koncert violinista Zlatka Balokoviča v društvenem do- mu. 18. oktobra 1920: Koncert goc^iinega kvarte- ta Zika iz Ljubljane v dvo- rani društvenega doma. 2. decembra 1920: Koncert violinista Norber- ta Kubata v mestnem gleda- lišču; spremljala ga je pia- nistka Erna Resic. 11. januarja 1921: Koncert, ki ga je priredi- lo učiteljstvo mestne glasbe- ne šole v mestnem gledali- šču. Nastopili so violinist Bo- gomil Gregora, pianistki Olga Bejoiova in Ljudmila Zuryn- kova ter baritonist Rudolf Mate. (Konec prihodnjič) Ob preranem grofeu Martina Drevenška Po kratki in mučni bolezni se je 15. novembra 1.1. utrgala nit življenja Martinu Dreven- šku iz Gerečfe vasi. Kruta smrt je družini prezgodaj iz- trgala iz svoje sredine dobre- ga očeta in moža, kolektivu železniških delavnic v Ptuju, kjer je bil pokojni zaposlen kot skupinovodja kovačev, pa dobrega delavca in tovariša. Na njegovi zadnji poti od doma na hajdinsko pokopali- šče ga je ob zvokih žalostink godbe na pihala iz Kidričeve- ga, spremi fala nepregledna množica vasčanov, sodelavcev in prijateljev, ki so s tem po- kazali njegovo priljubljenost in spoštovanje. Rodil se je 3. oktobra 1920. leta v Gerečji vasi. Njegova mladostna pot je bila posuta s trnjem, saj je že v mladih letih izgubil starše. Kljub vsem težavam se je izučil za kova- ča in prišel do poklica, ki ga je z veseljem opravljal vse do zadnjih dni svojega življenja. Svoji vzorni družini je s svo- jo skrbnostjo in delavnostjo postavil lep dom. Očetovsko je vzgajal in skrbel za svoje otroke, jih šolal in spravil do kruha. Bil 'je tihega značaja, skromen, pošten in delaven. Kot tak je bil tudi povsod ce- njen in spoštovan. Sodeloval je tudi v raznih družbenih or- ganizacijah, že več let je bil član Obč. skupščine Ptuj, 11 let pa je kot predsednik us- pešno vodil domače gasilsko drušvo. Ob preranem grobu se je v imenu kolektiva žel. de- lavnic Ptuj, kjer je bil zapo- slen 18 let, poslovil direktor podjetja Anton Valentin. Pod- črtal je njegove vrline in za- sluge. Z njegovo smrtjo je v podjetju na njegovem delov- nem mestu nastala velika praznina in liana^ ki ne bo kmalu zaceljena. Njegovi so- delavci ga močno pogrešajo. Predstavnik domačih gasil- cev pa se je zahvalil za dol- goletno piodno vodenje dru- štva, ki je predvsem po njego- vi zaslugi postalo eno najbolj- ših v občini. Posebna zaslu- ga mu pripada pri izgradnji gasilskega doma, za katerega je mnogo žrtvoval. Za njegovo požrtvovalnost v gasilstvu, ga je gasilska zve- za Slovenije odlikovala z vi- sokim odlikovanjem, ki ga pa žal ni videl, ker je bilo pode- ljeno na dan, ko je ležal na mrtvaškem odru. Večna mu slava! Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. V imenu sodelavcev Anton Koželj Martin Drevenšek NEKOČ IN DANES Dobro vemo, da je danes mar- sikaj bolje urejeno kot pred voj- no. Toda upravičeno je nego- dovanje potrošnikov, ki ne mo- rejo razumeti povišanje cen me- su in maščobi za 50 odstotkov. S prejemki nad 1.000 N din, da ne govorimo o onih z 3.000 novih dinarjev in tudi več, ti ?e nekako prenesejo tako zvišanje, a drugače je staroupokojencu s prejemki 400 N din. To bi se vsekakor moralo upoštevati. Eden v imen« mnogih Mladi v Poijčanah Letna konferenca ZMS v Poijčanah je nakazala pred- vsem nekatere 'negativne po- jave, ki se porajajo v zad- njem obdobju med mladisni, kiikor tudi v odnosih mladi- na: družbene organizacije. Prav ti so v zadnjem času stopili v ospredje vseh raz- prav mladih Poljčančanov. Po mnenju prisotnih je bil osnovni vzrok za nedejavnost mladine v tem kraju pred- vsem pomanjkanje prostof- rov za sestajanje. Neenotnost, ki se vse močneje pojavlja med mladimi v Poiljčanah, pripisujejo prav temu vzro- ku. Dejavnost mladih bo za- radi pomanjkanja prostora še nadalje v zelo težavnem po- ložaju. Nnjihova aktivnost pa kljub temu ni zamrla. Če- prav v omejenih možnostih delovanja so prav v zadnjem letu dosegli nekaj pomemb- nih rezultatov. Med njimi so vsekakor najpomembnejši dosežki na kulturnem in športnem področju, medtem ko je bila politična dejavnost nekoliko zapostavljena. Ve- lik uspeh je bil dosežen v 12.^ boljšanju odnosov mladih 3 krajevnimi di-užbenoperliti,;, nimi organizacijami. Dolg leta teh odnosov skoraj ni^ vzdrževali, ker so starej§ imeli do mladinske deja\Ti(j sti veliko nezaupanje. Ker s( bili v letošnjem letu storjen; v tej s,meri i>rvi uspešni ko! raki, boido v naslednjem ob. dobju te odnose še poglab. Ijali. Mladi se bodo dosledin in množično zavzemali j. sikupni akcijski program j krajevnimi organizacijanii, Večjo vlogo bodo ptosvetili tudi vključevanju mladih } samoupravne organe, najspo sobnejše pa bodo predlagal za člane ZK. Pospešeno bo do nadaljevali tudi s kultur no in športno dejavnostjo. I; svoje sredine so izvolili de. vetčlanski odbor, za noivegj predsednika aktiva pa so so- gjlasno izvolili Damjana Per- ka. Sprejeli pa so tudi okvir- ni program dela za nasH nje obdobje. Viktor Horva Ob robu oraznika v bistriški občini v vseh večjih krajih sloven- skobistriške občine so prosla- vili dan republike s proslava- mi na predvečer 29. novembra. Dan prej so že praznovali u- čenci osnovnih šol, med kate- rimi so se najbolje odrezali šo- larji iz Laporja, ki so ob pra- zniku izdali novo številko šol- skega lista. Na obletnici velikega dne pa je kljub vsemu ostala temna senca. V mislih imam akade- mijo, ki so jo pripravili v Do- mu kulture v Slovenski Bistri- ci bistriški mladinci in pripad- niki garnizije »Pohorski bata- ljon«. Dvajset mladih ljudi je nemo zrlo v prazno dvorano, v sedeže, ki so bili namenjeni vsem tistim, ki nekaj čutijo do največjega praznika. Besede mladih so odmevale v prazni dvorani, tistih nekaj občanov, ki so spremljali reci- tal, pa se je polastil sram za- voljo someščanov. Nehote ob taki priložnosti pomisliš na vse tiste Bistričane, ki se toliko- krat znajo postaviti nad vse občane v okolici in kažejo svo jo kulturo in zavest. Dvorani v okoliških krajih pa so bi!( polne poslušalcev .. . Ne gre samo za počastite; spomina nečesa, kar je minile kar je daleč. Bistričani so, ko že mnogokrat prej, pozabili ni spoštovanje do velike revob cionarne epopeje. In ne samo prazna dvoran! Doma kulture, tudi mesto n imelo tiste podobe, kot jo ' takšnih trenutkih pričakuje- mo. Trg svobode je bil ves i zastavah, vse ostale ulice in ceste pa so nudile klavrno po- dobo. Na večini streh zastav sploh niso izobesili, ponekod pa so bile tako razcapane, da so vihrale v posmeh in sramo- to. Prof. Jurij Novak je izrekel na akademiji v Slovenski Bi- strici naslednje besede: »Zal lahko le ugotavljamo, da duh II. zasedanja AVNOJ-A v Slo- venski Bistrici zamira.« Podo- ba mesta v teh dneh je potr- dila njegovo mnenje. Kino goriSnica 14. decembra ameriški film PRERIJA ČASTI; KIDRIČEVO 11. decembra francoski film PESEM SVETA; 13. in 14. de- cembra . angleški film KAJ JE NOVEGA, MUCKA? 17. decembra francoski film STREL V SRCE; LJUTOMER 11. decembra ruski film USPAVANA LEPOTICA; 13. in 14. decembra francosiki film DEKLETI IZ ROCHE- FORTA; 17. decembra it.-fr. film GUSARJI MALEZIJE; SLOVENSKA BISTRICA 12., 13. in 14. decembra film MURIETA: 16. in 17. decem- bra ameri.ški film TOCNO OPOLDNE; TOMAŽ PRI ORMOZU 14. decembra francoski filn^ ZAKONSKO ŽIVLJENJE JEANA MARCA; ZAVRC 14. decembra francoski fil"' ANGELIKA — ANGELSKA MARKIZA. ^ Oče je poslušal sinu f Nekje v ZDA se je vdov(< Džimi odločil, da se dru^'^ joroči. Pred tem odločiln"" corakom je zaprosil za nasV svojega sina. — Oče, vi ste polnoletni. M]' .slim, da boste zato najbolje ločili po svoji lastni volji želji! In tako se je stoletnemu mjju izpolnila njegova žnl^ Oženil se je z 89-letno Lili)*'^ Harvil. -j \ DNIK — ČETRTEK, 11. DECEMBRA 1969 STRAN 9 iO-let slovenske iniverze Ne le Ljubljana, vsa Slo- ni j a praznuje petdeseto letnico ljubljains:ke univer- Dogodek, ki ne more mi- ) nas. ne da bi spregovo- 1 o častitljivem trenutku, je slovenski narod postal gatejši za ustanove, po teri mmogi narodi cenijo mi sebe in druge, merijo ilturno stopnjo nekih ge- racij. Leto 1919. Prvi ma- ranti slovenskih gimnazij s ponosom vpisali študije 1 slovenski univerzi, za ka- ro je bilo boj celotno slo- »sko izobraženstvo. Petdeset let ni veliko v imerjavi s tradicijami dru- h univerz, je pa ^poha, na itero moramo Slovenci zre- ,s ponosom, z veličino du- i, ki se je porajal pred jtimi desetletji. Kaj je predstavljala ta- rat univerza? Začetek oi*- iinizirane znanstvene in metniške misli naroda, ki I bil utesnjen in ogrožen z seh strani. Dolgo pot je rehodila, danes pa pred- avlja nepogrešljivo insti- iicijo, ki se vse bolj in boij ključuje v gospodarstvo, ki i siprejelo njena dogajanja 1 s pridom koristi mnoge ištitute, ki so si ustvarili elik renome tudi onstran aiših meja. Ob pričetku druge svetov- e vojne so študentje in uči- !lji na samem začetku po- azali svojo pripadnost na- )du. Štirinajst narodnih hero- IV je dala ljubljanska uni- ffza, okoM 200 mladih pa je ilo življenja za veliko var. Ob 0'Svoboditvi so "se tudi niverzi ponudile večje mo- losti. Res da je bil začetek žak. toda razvijajoča se dustrija je s širokimi ro- itni sprejela prve strokov- iake. Danes združuje univerza fajset fakultet, visokih šol 1 akademij. Vpis študentov • vedno večji, letos pa je »egel številko 11705. Veli- 0 težav in problemov je bilo išenih, prav gotovo pa jih ■ več čaka. Širša družbena tupnost je kmalu spoznala ogo univerze in ji je dala 'di vso pozornost, toda to ' še vse premalo, da bi bilo ugotovljeno normalno delo sokošolskih zavodov. Po- fnezne fakultete životarijo, "užba zahteva vedno več, fidstev pa je vedno pre- alo. Več pozornosti bi mo- 'H posvetiti raziskovaino- 'anstvenemu delu. seveda ' bi za to morali zagotoviti 'trebna sredstva. Veliki so problemi študen- 'V. Struktura tistih, ki si ^ko »privoščijo« štud-j je 'orajda porazna. Študij ne '^e in ne more biti privile- i-^Sposobnim je treba dati ''^ž.nost, pa čeprav bi bile ^trebne večje družbene žrtve. Zal moramo ob časti- tljivi obletnici ugotavljati, da nismo poskrbeli za vse tiste mlade ljudi, ki žele pomagati napredku, pomagati svojemu narodu. Ko govorimo o uspehih, ki so bili doseženi, bi z veliko več razumevanja mora.li pri- sluhniti študentskim proble- mom, ki so iz dneva v dan večji. Ne smemo pozabiti, da se bodo jutri vsi ti mladi ljudje z indeksi pojavili pred vrati de'fovnih in družbenih organizacij, naše gospodar- stvo in družbeno življenje pa ne bo moglo neprizadeto stati ob strani. Jasno nam mora biti, da univerza šola tudi tiste ljudi, ki bodo v bližnji prihodnosti odločali o usodi svojega naroda. D. U. ŠE O KULTURNEM MRTVILU V SLOVENSKI BISTRICI Pisma bralcev, posebno takš- na, kot nam ga je poslala to- varlšica ALENKA RAKUŠ s TInja, so vedno zaželena. Prav zares z bistriško kulturno de- javnostjo ne moremo biti zado- voljni, vzroke za to pa iščemo skoraj več kot dve leti. Dolgo je že tega, kar je bila kulturna dejavnost v slovensko- blstrlškl občini uspešna. Pred nekaj leti so ustanovili celo Družbeni center, ki naj bi po- vezoval delo amaterjev in skr- bel za gostovanja poklicnih sku- pin. Novoustanovljeni organ pa se nI obnesel In je usahnil. Še več, z delom je prenehal tudi občinski svet Svobod In dolgo- letni napori in uspehi so bili zaman. Nedolgo tega se je Družbeni center znašel pred sodiščem za- radi neplačanih računov. Ob pravdanju so ugotovili, da cen- ter formalno sploh ne obstaja, vsaj ustanovitelja nI bilo mogo- če najti. TožIteljI so bili neiz- prosni, poravnati pa je bilo tre- ^a skoraj milijon starih dinar- jev. In kot tolikokrat doslej ni- smo imeli Interesa, da bi prob- lem razčistili do konca. Goto- vo je, da bi moral Družbeni center voditi samoupravni or- gan, ki ga pa žal nI bilo. Ne- kdo, ki ga nI bilo in ga ni, pa je vseeno odgovoren za nepla- čane račune. Dolg je poplačan, odgovarjal nI nihče, preostane pa nam ve- likokrat napisan pregovor: »Psi lajajo, karavana gre dalje .. .« Kaže, da se BIstričani na sta- rih napakah niso naučili dovolj, vsaj videti je tako. Na najraz- ličnejših sestankih so velikokrat razpravljali o rešitvi Iz krize, toda skoraj vse je ostalo le med štirimi stenami. SZDL si je dol- go časa prizadevala, da bi po- novno zgradili zdrave temelje, vendar pa tudi to nI bilo do- volj. Resnici na ljubo moramo napisati, da kulturni problem ni le problem tistih, ki bi mo- rali dejavnost širiti, temveč vseh občanov, ki pa velikokrat probleme prikažejo, se jih za- vedajo, pa vendar samo želijo, da bi jih narrresto njih reševal kdo drug. Za rešitev Iz težav- nega položaja bo potrebno mno- go več dobre volje, predvsem pa široka družbena akcija, -u Uspela akcija zbiranja odpadnega papirja Osnovna šola Pohorske od- red v Slov. Bistrici je pred krat- kim Izvedla prvo akcijo zbira- nja odpadnega papirja. Njen na- men je pomagati socialno šibkim učencem. V akciji Je sodelovalo okoli 160 učencev višjih razredov. Zbrali so nad 800 kg odpadne- ga papirja, ki so ga odpeljali na Sladki vrh. L^speh akcije je to- liko večji če upoštevamo, da je bil zelo kratek rok — samo en dan — In da v njej niso sode- lovali vsi razredi. Ker je ta ak- cija proti pričakovanju uspela zelo dobro, so sklenili, da jo bo- do izvedli vsak mesec. Zbrana sredstva bodo uporabili za po- moč socialno šibkim učencem. Viktor Horvat 29. MOVEMBER NA NAŠI ŠOLI 27. novembra smo na naši šo- li praznovali dan republike. Pro- slava, ki smo jo posvetili spre- jemu cicibanov v pionirsko or- ganizacijo, se je začela ob pol štirih. Pevski zbor se je postavil na oder in čakal na začetek pro- slave. Ta čas, ko je čakal pev- ski zbor na začetek proslave, so se zbirali starši; s seboj so pripeljali tudi majhne otroke. Na proslavo smo povabili tudi predstavnike ptujskih podjetij. Uvodoma je tovarišica ravnate- ljica pozdravila vse prisotne starše, otroke in predstavnike podjetij. Nato je pevski zbor zapel jugoslovansko himno »Hej Slovani«. Zapeli smo še Pionir- sko, Vijavaja, Polhek in Naša republika. Vmes so bile razne točke. Sledil je svečani del za naj- mlajše — za cicibane, to je tre- nutek, ko bodo postali pionirji. Načelnica Nada je pred pionir- skim praporom brala pionirsko zaobljubo. Cicibani vseh štirih prvih razredov pa so ponovili za njo zaobljubo In tako postali Titovi pionirji. Zadonela je pe- sem »MI smo slovenski pionirji« nato pa razdelitev pionirskih simbolov In skromna zakuska. Pionirska organizacija se v Imenu najmlajših pionirjev prav Iskreno zahvaljuje za material- no pomoč Pekarni Vinko Reš, Kreditni banki, Komunalnemu podjetju, Trg. podjetju Izbiri, Živilski industriji Petoviji, DEL- TI In drugim. Izidor Gnilšek, Osnovna šola Franc Osojnik, Ptuj, 5. a »sMoj mož preveč p?je« Nekaj dni pred prazniki me je želja, da bi lahko še dolgo z zdravimi zobmi prežvekoval do- brote tega sveta — zanesla v čakalnico zobne ambulante v Ptuiu. V malce nestrpnem In morda že tudi predolgem čakanju, sem pfisluhnil pogovoru dvema sta- rejšima ženama, ki sta se, kot je to pač navada, pogovarjali o družinskih problemih In teža- vah. Beseda je nanesla tudi na njuna življenjska sopotnika. Ena Izmed njiju s svojim možem očitno nI bila zadovoljna. »Ve- ste, gospa, moj mož je postal strašen pijanec,« je potožila drugi in se pri tem globoko za- mislila. Čez nekaj časa je nada- ljevala: »Zdravnikova navodila je upošteval le nekaj časa, sedaj pa je zopet pravi pekel v naši družini. Mnogokrat pretepa me- ne In otroka, preklinja, razbi- ja .. ., od njega zaudarja duh po prokleti pijači,« je skoraj s solzami v očeh končala svojo pripoved. Prišel sem na vrsto za zobozdravnika In mojega pri- sluškovanja (vem da to nI le- po) je bilo konec. Prav gotovo bi lahko slišal še marsikaj zanl^ mivega In žalostnega. Toda ali smo se kdaj vprašali, koliko je takih žena, mater In družin v katerih gospodari alkohol — prekleta pijača, ki uničuje vča- sih tako vzorne In zgledne dru- žine? J. S. • ZA VSAK PRIMER Devctnajstletna Avstralka je bila kaznovana, ker se je letos septembra poročila na dveh ma- tičnih uradih In seveda tudi z dvema moškima. Za vsak pri- mer, bolje dva kot pa nobe- den! -j Naša pisma MOJA DOMOVINA Lepo .ie .seda.i v naši domovi- ni biti mlad. Tu sta pravica in enaltopravnost. Toda nekoč lju- dje niso poznali pravice. Stoletja so vladali ljudstvu iz- koriščevalci. Na deželi so kmet- je ob borni njivici z veliko dru- žino garali na tuji zemlji za ma.jhno in nepravično plačo. Po- zneje so se ljudje selili v mesto, kjer niso živeli nič bolje kot prvi. Kmalu so uvideli, da si je treba pravico priboriti. Napred- ni možje so pisali knjige in pe- smi o boljšem času. Vedeli so, da bo ta čas kmalu prišel. Ker ni s prvo ,pa je prišel z drugo svetovno vojno. Takrat so se možje in očetje borili za svoje pravice in svobodo. Druga sve- tovna vojna je posebno zapisa- na v zgodovini našega naroda. Med vojno vihro se .je 29. no- vembra 1943 v zvezdni noči ro- dila nova država Jugoslavija, Takrat je AVNOJ zasedal že drugič. Tam so sklepali, kakšna mora biti nova Jugoslavija. Cez dve leti se je želja Jugo- slovanov uresničila. Vojne je bilo konec in na zemljevidu Ev- rope so narisali nove meje Ju- goslavije. Sedaj smo svobodni in zgradi- li in dogradili smo mesta, mosto-- ve, vasi, tovarne, ceste in že- leznice. Trudimo se, da je v na- ši domovini lepo in prijetno. Vsako leto praznu.jemo 29. no- vember kot rojstni dan svoje zlate domovine. Letošnji dan republike, šest- indvajseti v zgodovini naših na- rodov, slavimo v letu velikega jubileja — ob 50-letnici boja in uspehov ZK. Med našimi- narodi vlada soli- darnost, ki smo jo letos ponovno potrdili. Pomagali smo ljudem iz severne Bosne ob elementar- ni nesreči. Svojo domovino ljubimo vsak dan bolj, prav tako našega do- brega tovariša Tita. Zvezdana Mlakar, 5 b — osn. šola Franc Osojnik, Ptuj LEPO JE V N.-^SI DOMOVINI BITI MLAD V svetu je na.jlepša mladost. Ko si mlad, živiš brezskrbno. Igraš se s sosedovimi otrolci, ni potrebno, da misliš na mnoge stvari. Zjutraj ti mamica pripra- vi zajtrk, obleko in obutev. Ko pa nastopi sedmo leto, se prične novo naporno delo — šo- la, v šolo hodiš vsak dan. Tam se naučiš pisati, računati, citati, pozneje pa se pomikaš v svet širšega znanja. Takrat postane življenje težje in začnejo se no- ve skrbi, ki jih zahteva življe- nje. Pa so še druge težje skrbi, kajti čaka nas mnogo hudega, pa tudi dobrega, preden se bomo izučili za svoj poklic. Ko pa kon- čaš osnovno šolo, postane živ- ljenje še bolj naporno. Moraš si izbrati poklic in se učiti da- lje, če hočeš priti do željenega poklica. Ko končaš šolo, greš v službo. Ni pa povsod v svetu tako le- po kot je nam v naši domovini, v svetu se vrstijo vojne kot na primer v Vietnamu. Tam ni mi- ru. Ljudje se borijo za svoj košček zemlje. Ubogi otroci, ne- kateri brez staršev, sami tavajo okrog ter se skrivajo pred kru- tim sovražnikom. v naši domovini je mir. Roj- stni dan naše domovine je praz- nik nas vseh. in še posebej pr.TZ- nik pionirjev. Šestindvajset let je poteklo od takrat, ko so po- noči 29, novembra prišli v majh- no bosansko mesto Jajce poslan- ci iz vse Jugoslavije in se pod predsedstvom tovariša Tita do- govorili, kakšna naj bo domo- vina, v kateri bomo živeli do vojni. Prav zato pa ta dan — na praznik republike, po vseh pionirskih odredih sprejemamo tudi najmlajše v svoje vrste in dobimo nove pionirje. Zdi se ml, da nikjer na svetu ni tako lepo, kot je v moji domovini Jugosla- viji. Irena Fekonja, 5 b — osn. šola Franca Osojnika. Ptuj ZVEZDANA IN IRENA! Veliki praznik republike vaju je spodbudil k spisoma, ki sta ju zares lepo in brez pravopis- nih napak napisali. Kesnična je vsaka vajina beseda. Lepo je v naši domovini biti mlad . . . Bodite je vredni, lju- bite jo, delajte in živite za sve- tle dni vaše bodočnosti. Alenka, kmalu bom dokončala 8, razred. Morala se bom ločiti od sošolk in sošolcev. Vem, da mi bo po njih hudo. Zato sem napisala pesmico o sošolki. Majda Svenšek, Lancova vas 1 MOJA SOSOLK.A MILENA Milena je moji sošolki ime. Spoznali sva se, ko sva v šolo začeli hoditi in se skupaj učiti. Majhni bili sva še takrat, ko sva prvič prestopili šolski prag, sedem imeli sva let in nisva vedeli, kaj je svet. Z leti sva večji postali, in vsako leto so naju v višji razred poslali, kjer sva dobro napredovali. Dnevi In leta hitro beže, in osmi razred bova kmalu končali, težko je nama misliti že, kam bi se podali. Vsaka svojo pot si bo izbrala, vsaka drugam se bo podala, tja, kjer bi sreča naj bila, tja, kjer veselje je doma. MAJDA, kot vidiš, je tudi tvo- ja druga pesmica zares natiska- na. Resna deklica si postala in v prihodnost imaš uprle oči. Te- be in tvoji sošolki Mileni i!ikre- no želim, da bi si dobro izbrali in srečno stopili na tisto pot, >kjer bi sreča naj bila .. .« Vse tri moje danaSnje dopis- nice prisrčno pozdravljam. ALENKA STRy;N 10 TEDNIK — ČETRTEK, 11. DECEMBRA Pred uprizoritvijo S¥i^if«erjeve »Domačije« Leta 1969, v katerem smo Ptujčani proslavili dva po- membna jubileja. 1900-let- nico Ptuja in lOO-letnico gi- mnazije, se počasi izteka. Vsem dosedanjim proslavam in prireditvam bodo ptujski gimnazijci pridružili še eno, zadnjo; njihova dramska družina bo uprizorila ljud- sko igro Domačija, učitelja domačina, leposlovnega pri- jatelja in publicista Zmaga Svajgerja. v dramaturški predelavi in režiji tov. Pe- tra Malca. režiserja ptujske- ga gledališča. Premiera bo v ptujskem gledališču v to- rek, 16. decembra 1969 (po- poldne za gimnazijo in zve- čer za javnost). Izbrali so si ljudsko igro z domačo, kmeč- ko snovjo, avtorja, ki je bil rojen v Ptuju in je tragično zaključil svoje življenje kot politični aktivist OF 1. 1942. Uprizoritev bo tako tudi pi- etetnega značaja, v počasti- tev mladega učitelja Zmaga Svajgerja, ki mu ni bilo da- no, da bi svoje vzgojiteljsko in kulturno poslanstvo iz- polnil do kraja. Zato naj tu- di naslednje vrstice iztrgajo iz pozabe življenje in delo človeka, ki je mnogo obetal, a žal prezgodaj onemel v dneh, ko je več veljalo, dati svoje življenje, kakor pa ži- veti v miru in ustvarjati Biografske in bibliografske podatke povzemam po se- stavku, ki ga je za prihodnji zvezek Slovenskega biograf- skega leksikona pripravil profesor Viktor Smolej. Zmago Svajger, učitelj in leposlovni prijatelj ter pu- blicist, se je rodil 10. maja 1910 v Ptuju. Njegov oče Tomaž je bil kurjač v ope- kami v Zabjaku. Po osnov- ni šoli. ki jo je začel 1916 je napravi! Zmago Svajger deško meščansko šolo v Ptu- ju (v letih 1922-23—1925-26) in nato nadaljeval študij na moškem učiteljišču v Mari- boru, ki ga je dovršil po pe- tih letih 1931. Po vojaški službi v Sarajevu (1931-32) je bil dalj časa brezposeln, v šolskem letu 1933-34 pa je najprej zastonj, nato pa pla- čan iz »bednostnega fonda« učil na o.snovni šoli na Po- lenšaku. Tu je ostal do 1938, ko ie bil premeščen k sv. Bolfenku v Slov goricah (danes Trnovska vas) Zara- di levičarskega mišljenja in nastopanja je bil 1940. pre- meščen v Zavrč vendar je osnovnošolsko službo pustil in se vpisal na višjo neda- goško šolo v Beogradu (nem- ški jezik, srbohrvaščina in pedagoški predmeti). Zara- di vojne je mora! biti vpi- san !e v letu 1940-41. po raz- padu Jugoslavije pa je iste predmete (le srbohrvaščino je zamenjal s slovenščino) vpisal na ljubljansko uni- verzo. Izpitov v Beogradu zaradi razpada Jugoslavije in v Ljubljani zaradi poli- tičnega dela, kateremu se je v celoti posvetil, ni opravil. Ob okupaciji Štajerske se je odpravil v Ljubljansko po- krajino, vendar tu ni dobil zaposlitve. Njegova žena Zo- ra, ki živi sedaj kot upoko- jena učiteljica v Ptuju, je takrat učiteljevala pod Kri- mom. Zmago pa je deloval kot aktivist OF v prostoru Krim—Turjak. Med roško ofenzivo je bil po izdaji do- mačih ljudi ujet nekje med Karlovico in Robom. Belo- gardisti so ga izročili itali- janski okupacijski vojski, ki ga je ustrelila 3. avgusta 1942 za pokopališkim zidom v Ve- likih Laščah. Tako pripove- dujejo suhoparni biografski podatki, ki pa razodevajo vso tragiko mladega, nadar- jenega slovenskega izobra- ženca, ki mu je vojna vihra zaprla pot v bodočnost. Ven- dar tudi za njega veljajo be- sede, ki jih-je italijanskim okupatorjem zabrusil humo- ristični pesnik in satirik Ivan Rob ki je doživel enako uso- do: »Kdor je umrl za do- movino, je živel dovolj.« Zmago Svajger pa je zapu- stil tudi delo. ki sicer ni mo- glo postati ne vem kako ob- sežno in dovršeno, je pa ta- ko, da jasno priča o njego- vi napredni miselnosti in resnični nadarjenosti. Delavsko poreklo, spozna- vanje družbenih razmer v ptujski okolici in slovenje- goriški pokrajini, kar sta mu omogočala domači svet in učiteljska služba, ter sta- novska in obča izobrazba, so ga notranje zaposlovale in navajale, da je sku.šal tem spoznanjem in doživetjem dati leposlovni ali vsaj pu- blicistični izraz. Zaradi še mladostnih življenjskih iz- kušenj, neizoblikovane slov- stvene izraženosti Ln razgle- danosti in zaradi nemirne- ga časa in zgodnje smrti, predstavljajo njegovi listki, črtice novele in drama pisa- teljske začetke s še nedozo- relo zunanjo in notranjo po- dobo. Spoznanja in doživetja o učiteljskem življenju in delu in o življenju na vas: je ob- likoval v vrsti feljtonov in črtic ki jih je priobčeval največ v »Učiteljskem tova- rišu« (v letih 1936-37 do 1939-40): Človeka nikar, za- piski ob obletnicah. Naša pravljica. Veliki dan, Je- senski motiv. En starček je živel (ti spisi so bili deloma zamišljeni v ciklusih pod naslovom: Napisana kronika in Med tovariši); dve črtici je objavil tudi v »Življenju in svetu« (Vaška legenda, 1936 in Dogodek na vasi, 1937; zadnjo mu je ponatis- nila tudi ameriška »Prosve- ta«, samostojno pa črtico Tri matere, 1940). Ti prispevki nihajo med osebnim spomi- nom oziroma doživljajem, satirično zaostrenim kram- ljanjem in leposlovno miš- ljenim listkom. Vsebina so podobe iz učiteljske sredine in iz kmečkega sveta Sloven- skih goric. Svajger je spremljal tudi literarno in sociološko delo svojih vrstnikov in pisal o niih poročila in ocene. Tako je ocenil knjigi Milana Kaj- ča. Odmevi ob Muri in Tilka (Učiteljski tovariš 1935-36 in 1937-33). oboje napisano z osebno prizadetostjo in iz- virnim razmišljanjem. Knji- gi Ignaca Koprivca »Kmetje včeraj in danes (1939) je na- pisal iDogato in literarno ob- likovano uvodno spremno besedo, po izidu pa knjigo prikazal v »Učiteljskem to- varišu« (1939-40). Nad oba avtorja se je zrušila organi- zirana gonja klerikalcev pri Lenartu v Slovenskih gori- cah, ki ji je dal široko publi- citeto »Slovenec«; krepko in jedrnato, stvarno mu je od- govoril v »Jutru« avtor knji- ge. Svajger je objavil v »Prosveti« (prilogi UT) tudi članek: O vaških knjižnicah (1937) in se v njem dotaknil širšega kulturnega vpraša- nja. Leposlovno najbolje obli- kovana pa je Svajgerjeva novela »Bič zemlje« (ženski svet 1940). s snovjo iz kmeč- kega sveta Slovenskih goric, z obsodbo težkega telesnega in duhovnega suženjstva, v duhu tradicionalne ideje o zvestobi kmečki zemlji, s so- cialnim protestom brez na- kazanega izhoda. Istega leta je izšla v knjiž- ni izdaji tudi Svajgerjeva »Domačija«, »ljudska zgod- ba v treh dejanjih« (v založ- bi ljubljanskega »Odra«). Z obema deloma novelo »Bič zemlje« in igro »Domačija«, je dosegel Svajger višek svo- jega literarnega ustvarjanja in hkrati je bil to po sili razmer tudi njegov konec. Igra sama je nastala sicer že tri leta prej. ko je bil Svajger še učitelj na Po- lenšaku; njena vsebina je zajeta po resničnem dogod- ku (kot omenja ocenjevalec knjižne izdaje v »Maribor- skem večerniku jutra«). Do- živela je konec leta 1937 lepo uspelo krstno predstavo v predvojnem ptujskem gleda- lišču, pod spretnim vodstvom takratnega režiserja Franca Borka (avtorja »Osvoboje- nega gledališča«, ki je knjiž- ilo izdajo »Domačija« po- spremil tudi s spremno bese- do). Knjižna, izdaja je bilaj precej pozitivno ocenjena: tudi v »Jutru« (1940, št. 181; s posnetkom v »Mariborskem večerniku Jutra« 1940, št. 233), obširno pa je igro po izidu prikazal Ignac Kopri- vec v »Učiteljskem tovari- šu« (1940-41, št. 6), in se tako oddolžil Svajgerju za oceno svojih »Kmetov včeraj in danes«. V »Domačiji« je zajeta re- snična kmečka problematika iz Slovenskih goric. Vsa tri dejanja te kmečke drame se zapletejo na kmetiji pri Žu- ranovih proti koncu prve svetovne vojne. Obe Žuran- ki. sestri Kata in Mica. se ubijeta na domačem pose- stvu, katerega pridelek po- žira avstrijska rekvizicija. Nad gruntom visi preklet- stvo. Mihal Žuran, brat Kaite in Mice, v tem času že pet- desetletnik, je nekoč kot bo- goslovec izstopil, postal uči- telj in se oženil; s tem je do smrti ranil svojo mater, ki se je izjokala in v blazno.sti izbirala, užalil pa je tudi obe sestri, ki mu tega njegovega dejanja nikoli nista odpusti- li. Mihal je odšel v mesto in se ni več vračal daaaov. Pač pa je pošiljal na počitnice k svojima sestrama sina Me- toda, osmošolca, določenega za bogoslovje, tako hočeta njegovi teti. da bi ta popra- vil očetov »greh«. Metod pa je pri tetah srečal lepo. mla- do rejenko Lenko. Oba kma- lu poveže resnična ljubezen, K hiši zahaia cerkveni klju- čar Po vol Ferjan. oblasten in versko zagrizen kmet. ki ima obe sestri, zlasti Kato, ki ji je zemlja vse, povsem v oblasti; intrigira proti M:- halu. ju podpihuje proti Metodu. Pregania tudi vini- čaria Mesareca. ki ga na Metodovo prošnjo vzameta ood streho Zuranki. Mlademu Metodu grozi vojaška suknja, ker nima grunta. Tako je sporočil iz mesta sestram Mihal. Metod bi se lahko rešil, če bi mu sestri prepustili grunt, vsaj formalno. Sestri že slutita, da se med Metodom in Lenko plete nekaj globljega, in Ka- ta končno sDozna da tudi Metod ne bo nikoli pel nove maše. Z nastooom med Me- todom in Povolom ter med Mesarecom in Povolom se zaključi prvo dejanje, ki ie že kar dobro zastavljeno. V drugem dejanju se za- pleta boj za grunt. Ce bi ga sestri, prepisali na Met »da bi bi! ta rešen. Borita se med občutkom lastninske pravi- ce, mržnje do brata M halj ter med ljubeznijo do Me, toda. ki ga imata kljub vse, mu radi. kakor bi bil n,i\i,^ sin. Poval pa intrigira dalje, češ da jima hoče Mihal j prevaro odvzeti grunt. Tako se sestri ne uklonita, čeprav pride prosit za sina Mihal sam. Metoda odženejo av, strijski orožniki. Tretje dejanje poteka v znamenju zlih sluten j. Mihal prigovarja sestrama, naj od, stopita Metodu grunt, dokls- je še čas in se ne zgodi naj, hujše. Sestri še vedno okle- vata, končno pa le zmaga v njiju ljubezen do Metoda in prevpije celo slo po gruntu. A prepozno; pod noč se pri- vleče po globeli pismonoša Trunk s sporočilom, da je Metod padel na fronti. Zu- ranov rod je izgubil nasled- nika, fanatični teti spoznata svojo krivdo. Povol je raz- krinkan, a zaman — trage- dija je že tu. Dosedanji podatki o Svaj. gerjevem življenju in delu, njegovem poklicu, njegovem poznavanju kmečkega živ- ljenja, njegovih naprednih pogledih na zaostalost in predsodke tega sveta in vse. bine igre same dovolj jasno kažejo, iz kakšnih osnov je zrasla »Domačija« in kaj je z njo avtor hotel povedati ljudem, sredi katerih je ži- vel. Prikazal je zanimivo problematiko, reševal kon- flikt, ki mu je dal marsikaj svojega, ustvaril v obeh se- strah in Metodu dokaj žive osebe, pokazal, da ima smisel za dramsko oblikovanje, se- veda ne brez napak in sla-, bost: v razvijanju dejanja, karakteristiki oseb in dialo- gih; igri je v prid tudi nekaj kar posrečenega jezikovne- ga kolorita, zajetega iz po- krajine. Ustvaril je delo v tradicionalni obliki ljudske igre, toda v danem okviru dobre (kakor je ugotovil po- ročevalec v »Jutru«), zato je prav. da to delo znova pri- haja na oder ptujskega gle- dališča, in da so se na nje- govo uprizoritev odločili ptu^jski gimnazijci ob stolet- nici svoje gimnazije. I. Arhar Zmago Svajger »NAŠ! TRIJE ANeELI« V ORMOŽU V nedeljo zvečer je gostovalo v Ormožu SNG iz Maribora. Igralska skupina je uprizorila ^ kino dvorani komedijo »Nasj trije angeli«. Zal pa so bili " »angeli« pričakani v napol praz- ni dvorani. Prodanih je bilo več- je število vstopnic, kot je bilo zasedenih sedežev. Vstopnice so bile v predprodaji že nekaj d"' pred predstavo, vendar pa 1^ tokrat vplivalo na slab obisK tudi slabo vreme in slabe pro; metne zveze, tako da nekatef občani izven Ormoža, kljub te- mu, da so vstopnice kupili J predprodaji — na predstavo n'' so prišli. Seveda pa to ne opr*' vičuie tistih Ormožanov, ki s" imeli tokrat na voljo prijete"! kulturni večer, vendar lih 2"^' stovanie mariborskih gledališč' nikov ni pritegnilo. TEDNIK — ČETRTEK, 11. DECEMBRA 1969 stran 11 Janezu Hvastiji v slovo Pred koncem novembra 1.1. nas ]e presenetila žalostna vest, da je preminil na Tur- nišču pri Ptuju inž. Janez Hvastija, upokojenec, bivši direktor Kobilarne Turnišče pri Ptuju. Pokojnik je bil rojen 22. avgusta 1900 v Medvodah pri Ljubljani, gimnazijo je končal leta 1919, agr. fakul- teto pa 1. 1924. Bil je v raz- nih krajih zaposlen, doživel med vojno svojo Golgoto kot mnogi drugi zavedni Sloven- ci, po vojni pa je služboval najprej na takratnem držav- nem posestvu v Turnišču pri Ptuju ter drugje, končno pa na republiški kobilarni Tur- nišče pri Ptuju, kjer je po- stai 1. 1955 direktor. Zavod je vodil do leta 1965, ko je odšel v pokoj. Inž. Janeza Hvastijo so pokopali v Ljubljani. Tam mu je spregovoril med dru- gimi v slovo tudi Jaka Av- šič. Rekel je: Dragi inž. Janez Hvastija! Prišel je čas, ko se zadnjič poslavljamo. Koliko razbur- ljivih 4renutkov smo preži- veli skupaj s teboj vsi, ki smo imeli iste želje, da bi na hipodromih dosegli čim bolj- še rezultate skupnih priza- devanj! Ti si kot direktor kobilarne Turnišče imel vzrejo kasačev za svojo po- klicno nalogo. Kolektiv ko- bilarne, ki si ga ti vodil več kot celo desetletje, je bil edinstvena ustanova svoje Vrste pri nas. V širokem svetu je kobilarniška bio- hipološka gospodarska de- javnost pomembna institu- Ti si se tega dobro za- vedal. Konjerejstvn si .se Posvetil že od mladih nog. Vedel si. da je na hipo- dromu preizkušnja .sposob- nosti konj. V tem poslu so specialisti le za eno obliko gibanja v diru, v katerem bi naj dosegli najboljši čas. Ja- sno je, da je lepo razvedrilo zasledovati prikupne in hitre živali v največjem naponu njihovih sil. Na hipodromu pa je tu- di preizkušnja sposobnosti ljudi, ki so za temi živalmi, ki jih pripravljajo za te uspehe. Vsak izboljšan čas, vsak delček sekunde uspeha pomeni pohvalo za umnega rejca, selekcionarja, borca za napredek. Ti si bil v Ko- njeniški zvezi in med po- znavalci deležen mnogih iz- rečenih, še več pa neizreče- nih, vendar skrbno registri- ranih pohval. Zato naj ti bo izrečena danes na tvoji zad- nji poti čast, ki ti gre za tvoje delo, ki si mu posve- čal' ves svoj čas, tudi ves svoj prosti čas. Vedeli smo, da so tvoje mi.sli usmerjene k selekeijskim problemom, k skrbem za kobilarno in nje- ne uspehe. Malo je ljudi, ki bi s takšno ljubeznijo, vest- nostjo, trdovratnostjo delali na svojem delovnem področ- ju ... Ni jih, ki bi vztrajali v tako težkih pogojih in ob tolikšnem nerazumevanju, ki bi hoteli z uspehom pribori- ti opravičilo. Tvoje prizade- vanje je bilo na strogo mo- ralnih in poštenih, odkritih pravilih, vedel si. da se in- trigantskih kovarstev poslu- žujejo nasprotniki sociali- stične družbe. Bil si trden v zavesti, da si na pravi poti, ker ti je bila jasna vrednost speci- alizirane posebnosti konje- rejske strokovnosti tvojega dela. Jasno ti je bilo tudi, do kako visoke stopnje je že zrasla vrednost živih osnov- nih sredstev kobilarne pod tvojim vodstvom. Glede na vse to ti je bila ob strani Konjeniška zveza Slovenije. Vsi smo bili lahko ponosni, ne samo zaradi ab- solutnih prvenstev na tek- movanjih v državi, temveč tudi zaradi tega. ker so u- spehi segali tudi v vrhove kasaštva v mednarodnih razsežnostih. Redka so pod- ročja, kjer se moremo Slo- venci meriti v mednarodnih merilih. Tukaj smo se mogli in bi se po tvoji zaslugi tu- di v bodoče. Eno je športno urejanje zadev, druga dejavnost pa je selekcija z odgojem. To de- lo je cenjeno in priznano ter družbeno koristno, kar po- trjujejo cene konj na sve- tovnih trgih. Ker se uspehi tega dela merijo v medna- rodnih arenah, pomenijo ugled za državo, narod ali občino. To delo je torej stro- kovno zelo zahtevno, zato Pa nekaterim nerazumljivo in so možni razni zapleti. Samo tako se je lahko zgo- dilo, da je bilo nekega dne zavrženo kot ničvredno. To se je zgodilo v trenutku, ko je prehod na tržno gospo- darstvo že začel kazati pra- vo komercialno bogastvo ko- bilarne. Prav takrat pa si ti, dragi inženir Hvastija, doživel bridko razočaranje. Razočaranje in udarec, ki pritisne človeka ob tla ga oropa za vse svetlo in pozi- tivno, kar mu je prej dajalo voljo in energijo za delo, Kolikor si našel prej sreče v svojem delu, toliko bolj si bil tedaj osamljen in reven Zemlja, pravijo, zaceli vse rane, naj bo tudi tebi zadnji zdravnik. Inž. Janez Hvastija Oživlja se mlad planinski rod Precej let je že minilo, ko so se bistriški planinci ponašali z vzornim alpinističnim odse- kom. Starejši bralci se bodo za- gotovo spomnili dogodkov iz- pred sedemnajstih let, ko se je v Špikov! steni smrtno pone- srečilo pet bistriških alpinistov. Veliko let je že minilo, dogod- ki pa ne morejo v pozabo. V planinskih vrstah je nastopil nov rod, ki ne pozablja na tra- gične trenutke svojih predhod- nikov, pa jih gore kljub temu privabljajo. Pogovor z načelni- kom mladinskega odseka »Bra- tov Uršič« planinskega društva Impol, Vladom Zafošnikom, je bil sprva usmerjen k obujanju spominov na ponesrečene alpi- niste, katerih smrt še danes vzbuja mnogim mladim planin- cem aH pa tistim, ki poskušajo s plezanjem, strah. V Slovenski Bistrici sedaj ni- majo svojega alpinističnega od- seka, imajo le pododbor mari- borskega Kozjaka. Včlanjenih je le osem mladih, od tega jih je kar sedem pripravnikov. Kljub malemu številu pa uspehi niso Izostali. Prava redkost je, da bi tako mladi ljudje opravili samo- stojen prvenstveni vzpon, Bi- stričanom pa je to uspelo. Veliko prostih dni, posebno še sobot In nedelj so preživeli v Logarski dolini in na Okrešlju. Zvabil jih je vzpon na Križ in dolgo so omahovali. Uspeh pa je prišel bolj slučajno. Eden Iz- med prijateljev je »zaplezal«, šele takrat pa so se odločili, da poskusijo. Vlado mi je s posebnim po- nosom govoril o tem njihovem največjem uspehu. Prav zares je posebno doživetje, ko se posta- viš z uspehom, za katerega mnogi plezajo leta In leta. S prvenstvenim vzponom na Križ so se najlepše oddolžili spominu peterice, ki je našla svoj večni mir leta 1952 v DI- bonovl smeri Špikove stene. Novo smer so Imenovali »Bi- striško«, registrirala pa jo je Planinska zveza Slovenije. Seveda pa alpinizem ni glavna dejavnost mladinskega odseka. V društvo je vpisanih okoli sto mladincev In pionirjev, ki pa v akcijah ne sodelujejo. Največji problem predstavljajo denarna sredstva, ki jih mladi nikoli ni- majo na razpolago. Matično društvo je letos res namenilo odseku 1250 dinar- jev, toda za to so lahko kupili le nekaj opreme in nič več. Za večje vključevanje članov bi po- trebovali mnogo več sredstev. Naj povem, da so v letošnjem poletju priredili izlet na Tri- glav, udeležili pa so se ga sa- mo trije. Pot je dolga in dra- ga, zato se temu ne smemo ču- diti. Vendar se za prihodnje obetajo lepši časi. Planinsko društvo se bo izkopalo iz težav, ki so se vlekle celo desetletje, potem pa bo več denarja tudi za mlade. Ko govorim o uspehih dve- letnih naporov prav gotovo ne smem zamolčati, da so se mladi Bistnčani podati tudi na osva- janje tujih vrhov. Največ uspe- ha je imel Ivan Šturm, ki se laiiko ponaša z vzponom na Elgiier (3970 m) v švicarskih Alpah in še z nekaterimi dru- gimi. V naslednjih mesecih bodo skušali pripraviti planinsko šo- lo, v kateri bi učence seznanili z najbolj osnovnimi »zakoni« planin. To bi bila tudi prva večja akcija za pridobivanje no- vih članov, otroci pa bi spo- znali ob diapozitivih in ostalih predavanjih lepote domačih In tujih gorstev. Ne smemo po- zabiti, da je štel včasih mla- dinski odsek v Slovenski Bistri- ci okoli 400 članov In prav bi bilo, da se število ljubiteljev planin spet poveča. OsmericI, ki je ponovno za- orala ledino lahko le želimo, da bi vzgojili nov planinski rod, ki bo znal ljubiti domača gorstva In bo lepe tradicije prenašal naprej. DU Bistriški alpinisti pri počitku po napornem vzponu Divjad in ptice pevke kličejo na pomoč Čeprav se bo koledarska zima pričela šele 21. decem- bra, lahko že povsem upra- vičeno rečemo, da smo sredi pravega zimskega veselja, radosti in tudi težav. Zaži- vele so snežne poljane, zim- ski športi so zaživeli v svo- jem snežno belem elementu, imamo preglavice s snegom in ples motornih vozil na poledenelih in zasneženih cestah je vse pogostejši. Vemo, da se sedaj, ko zu- naj ostro brije in žvižga okoli vogalov, najraje sti- skate v topli sobi, za kmečko pečjo ali celo na njej. Mno- gi ob tem pozabljajo na svo- je male prijateljice ptice nevke in divjad, ki ji je snežna odeja prekrila skoraj vse vire, s katerimi si je skozi vse leto polnila lačne želodčke. V teh mrzlih zim- skih dneh je naša dolžnost, da vsem tem našim malim prijateljem priskočimo na pomoč, V ptičje krmilnice nasuite peščico zrnia, drob- tinice in druge dobrote, ki se jih bodo naš! mali priia- telji. ki z lačnimi želodčki prezebajo na vejah, prav piTsebno razveselili. Starši! V teh mrzlih zim- skih dneh je vaša naloga in dolžnost, da pripovedujete svojim najmlajšim o zim- skem trpljenju in pomanj- kanju, v katerem živijo pti- ce pevke. Pomagajte jim na- praviti ptičjo krmilnico, v kateri bodo z veseljem opa- zovali drobne kliunčke. kako se jim zahvaljujejo, povejte jim, da bodo v povračilo za pomoč v stiski vse leto pre- pevali okoli doma in v bliž- njih gozdovih. Povejte jim, da je v stiski tudi tatinski vrabček. ki tako rad zob!je proso, da je drobna sinička s kljunčkom potrkala na okno zato. ker je lačna ... Lovci! Vemo. da ste že pripravili krmišča za divjad, toda poskrbite, da bodo ta krmišča tudi vedno dobro založena. Vaši gozdni prija- telii so v stiski. Pomagajte jim Le tako boste ohranili bogat stalež v lovišču in le tako se boste v jeseni zado- voljni vračali z nedeljskega lova. Morda se bo zdelo komu vse to, kar sem napisal, ne- p^membno, toda zdi se nam potrebno, da vas v imenu divjadi in ptic pevk pokli- čemo na pnmoč. Z majhno pomočjo boste storili veliko delo. J. S. stran 12 TEDNIK — ČETRTEK, 11. DECEMBRA lov ZiatD poroko sta praznovala tudi Katarina in Franc Muznik iz Sp. Hajdine pri Ptuju »Takrat nama je sijalo sedem sonc...« Minula, ne preveč prijazna, hladna zimska sobota, ki so jo popestrile plešoče snežinke, je pomenila za KATARINO in FRANCA MUZNIK iz ^Spodnje Hajdine — velik in svečan dan. Po 50 letih skupne življenjske poti sta si ta dan na matičnem uradu v Ptuju segla v roke in proslavila zlato poroko. Zlato- poročni obred sta opravila od- bornik občinske skupščine Ptuj FRANC TOMANIČ in mati- čarka TILCKA PETERŠIČ. Kot že pri mnogih tovrstnih življenjskih jubilejih sem imel tudi tokrat zraven svoj nos, si- cer pa ne vsiljeno, ampak na povabilo obeh slavljencev. Uradna svečanost je bila do- kaj hitro končana in ujel sem trenutek slavnostnega dne, v katerem sta mi jubilanta razgr- nila svojo knjigo življenja. »Nevesti« Katarini je stekla zibelka v Kobaridu, »ženinu« Francu v Mostu na Soči. Tu ju je čudno naključje, ki se ga še oba zelo dobro spominjata, za vedno združilo In končno za- prcglo v zakonski jarem. »Oh, kje je že tisto prvo sre- čanje, spomini tonejo v poza- bo .. . Bilo je lepo In zdi se mi, da nama je takrat sijalo sedem sonc,« je v razgovoru živahno pripomnila zgovorna Katarina. Tudi »ženin« Franc je k temu dodal: »Ja, takrat jih je sijalo sedem, danes pa zunaj precej sneži!« Njunemu prijetnemu dvogovoru smo se vsi navzoči od srca nasmejali. Šli smo dalje. V razgovoru smo stopali po spominih, ki se- gajo v I. svetovno vojno, ki jo je Franc preživel v Rusiji in Italiji, bil je dvakrat ranjen In doživel je mnoge vojne grozo- te. Vrnil se je domov in leta 1919 sta se s Katarino poročila. Njuna sreča nI trajala dolgo.' Že leta 1922 sta se zaradi Ita- lijanov, ki so v tistem času ži- veli v njihovem kraju — pre- selila na Hajdino, kjer so kupi- li hišo z nekaj zemlje, ki ju preživlja še danes v jeseni nju- nega življenja. Rodilo se jima je osem otrok, od katerih živijo danes še štirje; Rado, Marija, Branko in Slavica, ki je ostala pri njima na stara leta. Njuna sreča tudi na Hajdinl nI našla svojega toplega kotička. Vihra II. svetovne vojne ju je skupaj 2 otroci zanesla v izgnanstvo, najprej v Maribor In od tu dalje v Slavonsko Požego, Bosanski ključ in še nekatere druge kra- je. To so bili hudi časi, v ka- terih pa so dokaj hitro ujeli zvezo s partizani. V Budinščini je vsa njihova družina delala na baronovem posestvu. Franc je imel v oskrbi konje. Z njimi je nekajkrat prevažal tudi parti- zane ter tako po svojih močeh prispeval k zmagi naše narod- noosvobodilne vojske. Po osvoboditvi so se zopet vrnili nazaj nt Hajdino, kjer jih je pričakala Izropana doma- čija. Začeli so znova in s po- močjo sovaščanov uspeli zace- liti rane, ki jim jih je prizade- jala vojna. Franc si je na kredit kupil konja in se začel zopet ukvarjati s prevozništvom, medtem ko je Katarina skrbela za dom in družino. »Tako, vidite, najina življenj- ska pot ni bila lahka, selili smo se Iz kraja v kraj, pa tudi na- jina jesen življenja nI rožnata. V goste je prišla bolezen, še vedno je treba kaj pomagati pri hiši,« sta mi dejala nekam za- mišljeno. Franc se je na svečanosti od- povedal vinjaku z besedami: »Ne, tega pa ne bom, bom raje eno dravo In že je nekaj tre- nutkov zatem mladostno spu- stil iz ust svetlosive kolobarčke cigaretnega dima in še dodal; »Dokler bom lahko kadil, se mi še nI treba bati srečanja s smrt- jo, sicer pa ta še prehitro pri- de.« Na svečanosti sta ju ta dan spremljala njuna hčerka Marija In sovaščan — mehanik Mirko Cep, ki je bil tokrat v vlogi prevoznika. Zgovorni »ženin« Franc je med drugim dejal; »Ja, pripeljali smo se z avtomobi- lom, toda — če bi še Imel pri hisi konje — bi se na to sve- čanost prav gotovo pripeljali z vozom. In jaz bi bil voznik,« je še pripomnil in s tem je bil naš razgovor končan. Mudilo se jim je domov, kjer so pripra- vili, kot se za tak praznik tudi spodobi, majhno slovesnost. J. S. Jubilanta sta si z zanimanjem ogledala zlatoporočno pla keto Virus raka izoliran V minulem tednu se je kot blisk razširila po svetu senza- cionalna novica, da so v nacio- nalnem inštitutu za zdravstvo v BethedI v ameriški zvezni državi Maryland, prvič izolira- li raka v človeškem telesu. Odkritje sta objavila ameri- ška profesorja Morton In Fre- deric Ellbert, ki jima je ta pod- vig uspel. V znanstvenih in me- dicinskih krogih je ta novica več kot senzacionalna, saj po- meni nov korak človeštva v bo- ju proti tej trdovratni in do se- daj Še neprcmagani bolezni, -sj Ue dajmo otroku potuhe Otroci ne bi bili otroci, če se ne bi tudi kregali. To kre- ganje je v resnici samo gla- sno prerekanje, razpravlja- nje, čebljanje, ki je včasih podkrepljeno celo s tepcžem. Tako prerekanje je normal- no. To je generalka za živ- ljenje. Ce se prepirata doma bra- tec in sestrica, dve sestrici, brata, to je navsezadnje vse- eno, ne sprašujmo. kdo je začel, zakaj se prepirata ali podobno; če je treba, kaz- nuj mo oha. Ne zagovarjajmo ne enega ne drugega, niko- mur ne dajajmo potuhe! Ta- ko bodo otroci vedeli, da za nelepa dejanja ne bodo do- bili potuhe ali opore. Imeli nas bodo za pravične raz- sodnike. Predvsem pa se ne smeta mati in oče razlikovati v oce- ni dejanja. Nastopiti mora- ta ob takih problemih enot- no, pa čeprav nista istega mnenja. Drug drugega naj podpreta! Tako otrok ne bo iskal potuhe nikjer. Potuha je neke vrste zibelka laži, hinavščine, nedelavnosti... Tisti, ki otroka zaziblje v potuhi. mu zelo škoduje. Včasih se zgodi, da izpodko- pavajo enotnost vzgoje tudi drugi člani družine, zlasti babice in dedki, kar pa se- veda ni prav. Več vzgojnih vplivov kot je. manjši je vzgojni učinek! Opazuj mo otroke tudi pri Igri na avonscui t^oi jg, vrabčkov so zdaj tu, z^li tam. Zdaj se igrajo to, ono. Vsi hočejo voditi ig in se nočejo podrejati. Zrn ga seveda tisti, ki je na močnejši, najprepričljivej Med seboj si nagajajo, glasi vpijejo in tudi tepejo se. C nekaj sekund se situaci povsem spremeni Otrok, je prej jokal, si zdaj obri solze in se spet vključi igro. V hipu je vse poza Ijeno ... Ce pa bi otrok, ki posku iskati potuho pri starš; prišel domov, jokal in toj da mu otroci nagajajo, k bi morala narediti mal Predvsem dogodku ne smela pripisovati roba važnosti. Morda bi še reki Brez vzroka ti niso nagaja Kaj si jim pa ti naredil? V ni se in poravnajte sami sv je spore! Ce bi pa mati ravnala dr gače, na primer, da bi šlai dvorišče in ozmerjala i celo natepla otroka, ki udaril njenega, kaj bi i segla? Dosegla bi to, da nj nega otroka še dolgo ne b do sprejeli medse in doseg bo to. da mu bodo dn otroci namenoma nagajj Pustimo otroka, naj si s< pribori svoje mesto dm na dvorišču v šoli in pozmc v življenju. V nobenem D gledu ne dajajmo otroku p tuhe! Delavska univerza Ptuj in koordinacijski odbor za vprašanja narodne obrambe pri obč. konferenci SZDL PRIREJATA V IZOBRAŽE- VALNIH CENTRIH V: Ponedeljek, 15. decembra predavanje ORGANIZACIJA IN NALOGE CIVILNE ZA- ŠČITE V VOJNI IN MIRU VITOMARCI predava Ferdo Lovrec ob 18. uri v šoli TRNOVSKA VAS predava Franc Zadravec ob 18. uri v šoli DESTERNIK predava Karel Žmauc ob 18. uri v šoli Torek, 16. decembra pre- davanje: ORGANIZACIJA IN NALOGE CIVILNE ZA- ŠČITE V VOJN IIN MIRU DORNAVA predava Ferdo Lovrec ob 18. uri v gasiilskem domu MEZGOVCI predava Martin Učakar ob 18. uri v gasilskem domu PACINJE predava Franc Zadravec ob 18. uri v gasilskem domu Sreda. 17. decembra pre- davanje: ORGANIZACIJA IN NALOGE CIVILNE ZA- ŠČITE V VOJNI IN MIRU POLENSAK predava Ferdo Lovrec ol 18. uri v šoli JURSINCI predava Martin Učakar o 18. uri v šoli PODVINCI predava Tranc Zadrave ob 18. uri v gasilskem dom Četrtek, 18. decembra pr« davanje: ORGANIZACIJ IN NALOGE CIVILNE SCITE V VOJNI IN MIR LEVAJNCI predava Martin Učakar o 18. uri pri Žampa Janezu SPUHLJA predava Franc Zadral ob 18. uri v gostilni Kola BOROVCI predava Ferdo Lovrec, 18. uri v gasilskem domu Petek. 19. decembra davanje: 0RGANIZACW IN NALOGE CIVILNE ^ SCiTE V VOJNI IN Ml* FORMIN ] predava Martin Učakar 18. uri v gasilskem domU' GAJEVCI predava Franc Zadrai ob 18. uri v gasilskem do* GORISNICA predava Ferdo Lovf-e*: ' 18. uri v Š0.U jDNiK — Četrtek, ii. decembra i969 STRAN 1.3 iHpa (influenca) Ni vse, kar da.ndaeies ime- ijemo »gripa«, tudi zares ■ipa. Povzroča jo poseben irus. Zvečine izbruhne v e- idemijah. V letih 1918.-19 j,e irjala približno 20 milijonov irtvih po vsem svetu. Naj- fč gripoznih obolenj je od »cembra do aprila. Za bo- zen so sprejemljivi ljudje sake starosti. Gripa se pre- aša predvsem s kapljično {užbo, ko se bolezni prena- ijo s človeka na človeka z eposrednim dotikom adi z }ln:kovimi izločki. Zelo po- jstna je kapljična infekcija: ■ikašljanju, kihanju, govor- snju aH kričanju pridejo v tolišni zrak kaplice sluzi, a katerih se drže povzroči- ilji. Kaplice nekaj časa v raku plavajo in tako jih irav človek vdihava. Kap- jična okužba je pogostna pri rencsljivih boleznih dihal [uberkuloza, oslovski kašelj, ripa, nahod, angina, davica). [ifekcijske bolezni, ki jih renaša bolna oseba na dru- [0 z neposrednim dotikom, z ločki ali predmeti, imenu- mo kužne bolezni (npr. fcrlatinka, tifus). Inkubacijska doba pri gri- i je 1—4 dni. N'AMENJA: Bolezen se kot iz jasnega ične s hudim počutjem, ka- »r da je človek nevarno bo- in. z visoko vročino in ne- Jdkokdaj z mrzlico. Kmalu ! pojavijo bolečine v očni- jh, čelu, križu in udih. Ze- I značilen je boleč dražilen šelj z občutkom velike ra- e za prsnico. Nadaljnja bo- izenska znamenja so nahod, raskanie v pordelem vratu. Točinski mehurčki in krva- itve iz nosa. TEK BOLEZNI: Po pravilu poneha 2—4 dan vročina in z njo vsa dru- ga bolezenska znamenja. Pač pa se bolnik še naprej počuti bolan, je nemočen, se hitro utrudi in spoti. Zapletki so pogostni in za gripo narav- nost značilni: vnetje srednje- ga ušesa in čelničnih votlin, vnetje sapnic, pljučnica, vnetje rebrne mrene, zdra- ženje možganskih open, vnet- je možganov, živčna vnetja in srčne okvare. Naj pogost- ne j ši vzrok smrti so motnje v krvnem obtoku, ki jih pov- zročajo povzročiteljeve strupnine. ZDRAVLJENJE Ravna se po prevladujočih bolezenskih znamenjih — lajšamo kašelj, blažimo bo- lečine, podpiramo krvni ob- tok, dajemo sadne sokove, skrbimo za odvajanje. Osa- mitev po zakonu ni potreb- na. V družinah in domovih pa bodo bolnika zakadi var- nosti vseeno ločili od dru- gih. ZNAMENJA: V začetku je bolezen prav podobna tifusu. Ob počasnem naraščanju temperature in hudem poslabšanju splošne- ga počutja se pojavljajo bo- lečine v križu, glavi in udih, driske, velika žeja, krvavitve iz nosa in hripavost. Vročina traja 1—2 tedna. Na višku bolezni je bolnik o- motičen in zmeden. Kaše-lj, spešeno dihanje in redek iz- meček kažejo na to. da so tudi pluča prizadeta. Krvni obtok in srce sta prav tako hudo okvarjena. Pred — r ireden uspeh Impola Kot smo najavili v prejšnji jeviJkl Tednika, so bistriški ju- isti nastopili v nedeljo v Lju- ;ini na mednarodnem turnlr- jza memorlal Nagaoke. Trener iberšek je odločil, da bo na- pilo v mladinski konkurenci j''Ct tekmovalcev, med člani le dva. ,y zelo močni konkurenci so ^uiinci po skupnem seštevku .^k delili drugo mesto z Ijub- [jiiT^ko Olimpijo, prva pa je bl- I-jubljana. 1)V generalni uvrstitvi pa je pol dosegel drugo mesto, za jbljano. Povedati moramo, da i na turnirju nastopali le po- (■neznikl, njihove dosežke pa I potem točkovali In dobili fiboljše klubske uvrstitve. V pameznih kategorijah so BI- jfi(!anl osvojili kar štiri prva I dve tretji mesti, če pa k te- J dodamo še zmago Janeza J ^ilmajerja, člana Impola, ki je *nutno na odsluženju voja- j ^Ra roka In je nastopil za ekl- ' JLA, potem je uspeh zares 'Poln. , Posebna žirija je VIdmajerja, I je to pot nastopil v polsrcd- ' kategoriji (doslej je vedno j'''fnovaI v lahki), po tekmova- ^ razglasila za najboljšega tek- movalca dneva. Seveda je to zanj Izreden uspeh, saj pri vo- jakih nima možnosti za reden trening. Ljubljansko občinstvo je nav- dušigl tudi Stanko Topolčnlk, ki je še enkrat dokazal, da v Jugoslaviji zaenkrat še nima do- stojnega nasprotnika. Največje- ga rivala Ljubljančana Franjiča je premagal kar dvakrat In to na tako prepričljiv način, da so mu gledalci zasluženo zaploska- li. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na mladince, ki so največ pripomogli k drugemu mestu v končni uvrstitvi. Odlična sta bi- la brata FIrer, ki sta zmagala vsak v svoji kategoriji, pa tudi Prelog je vse nasprotnike od- pravil zanesljivo. Tretji mesti pa sta prispevala mladinec Le- skovar In reprezentant Reber- nak, ki je v polfinalu nesrečno Izgubil s Franjičem In tako za- mudil lepo priložnost, da bi se v finalu pomerila dva Bistriča- na. Zadnji uspeh je prav gotovo priznanje za dolgoletno in na- črtno delo z mladinci In pionir- ji, ki so jih pripravljali trenerji; Pliberšek, Soršak In Rebernak. -d Katastrofa francoskega letala Prejšnji teden je v Karibsko morje, kjer mrgoli morskih psov, strmoglavilo letalo Boen- ing 707 francoske letalske druž- be Air France. V letalu je bilo 41 potnikov In 21 članov (dvoj- ne) posadke. Nesrečo nI nil^če preživel. Pripetila se je nekaj minut po vzletu z mednarodne- ga letališča Maiqvetla. Pilot je nenadoma sporočil kontroli letenja »Padamo, ne morem več nadzorovati letala.« To je sporočil nekaj trenutkov preden se je letalo dotaknilo morskih valov. Takoj zatem so očividci zagledali nad gladino velik plamen. Rušilec vcnezuelske vojne mornarice je priplul prvi na kraj nesreče, toda posadka je lahko pobrala samo šc nekaj trupel ponesrečencev. To je bila že druga letalska nesreča v bližini tega letališča. 12. decembra lani je tu strmo- glavilo v morje tudi potniško letalo ameriške družbe Pan American, s katerim se je ubi- lo 50 ljudi, -sj Požar v Osluševcih 30. novembra okrog pol desete ure ponoči je na go- spodarskem poslopju Slavka ERHATICA iz Osluševec iz- bruhnil požar. Zgorelo je le- seno ostrešje. 8 krmilnikov za piščance in drugo. Požar je izbruhnil zaradi nekaterih pomanjkljivosti na dimniku, ki na podstrešju niso imela notranjih vrat. V spodnjih prostorih go- spodarskega poslopja so ime- li Erhatičevi 1200 komaj dva dni starih piščancev, ki jih redijo v kooperacijski proiz- vodnji. Lastnik je še dokaj hitro opazil požar, na kraj nesreče pa so prihiteli tudi sosedje, ki so pomagali gasiti. Požar je povzročil okrog 600.000 S din škode. J. S. Seminar na Pohorju v petek, soboto In nedeljo bo pri Treh kraljih na Pohorju se- minar za mladince, ki ga je pri- pravila občinska konferenca ZM. Seminarja se bodo udeležili člani vodstev mladinskih akti- vov, predavali pa bodo nekateri najvidnejši občinski funkcionar- ji, ter predstavniki nekaterih republiških organov. Udeleženci bodo razpravljali o aktualnih političnih dogodkih doma In v tujini, seznanili se bodo s pro- blemi gospodarstva slovensko- blstriške občine ter o vlogi mla- dih v družbenem In gospodar- skem življenju, v veČini mladin- skih aktivov so pred nedavnim zamenjali vodfstva, za to bodo to pot priredili osnovna preda- vanja o vodenju In finančnem poslovanju. -u Smrtno nesreča na nezavarovKinem železniškem prelazu v Trgovišiču 29. novembra se je na ne- zavarovanem železniškem prelazu v Trgovišču pripetila huda prometna nesreča pri kateri je na mestu podlegel poškodbam 61-letni Alojz KUMER. Imenovani se je peljal z ženo na vprežnem vozu iz Senešc proti Trgovišču. Zena Elizabeta je pred prelazom izstopila in odšla po bližnji- ci peš proti domu. Mož je peljal dalje, ni se pravočasno prepričal, če lahko varno za- pelje čez železniški tir, in to je bilo zanj usodno. Ko je bil z vprego na železniškem prelazu, ga je zadela diesel lokomotiva, ki je zbila voz na desno stran proge — 10 metrov od trčenja, voznika vprege pa je vrglo 30 me- trov od mesta nesreče, kjer je obležal mrtev. S konja, ki je vlekel voz, je ob trčenju strgalo vso opremo in je nepoškodovan stekel proti domu. , Sreča v nesreči je v tem, da v času nesreče ni bila na vozu tu- di pokojnikova žena, saj bi bila v tem primeru verjetno tragedija še hujša. J. S. Asfaltna plošča ¥ Slovenski Bistrici Bistriški športniki, poseb- no košarkarji, so si dolga le- ta želeli asfaltno ploščo. Ze- lje so bile neuresničljive za mlade ljubitelje športa, saj nikoli ni bilo toliko denar.ia, da bi asfaltirali nekaj kva- dratnih metrov. In verj'etno bi bilo še dolgo tako, če ne bi vmes posegla komisija za prometno varnost pri občini, ki si je zadala nalogo: pri- hodnje leto mora Bistrica dobiti novo ploščo. Res, da bodo gradili predvsem na račun prometne vzgoje na osnovnih šolah, toda s tem je problem rešen tudi za športnike. Doslej so zbrali že 30 tisoč dinarjev, prav toliko pa jih še potrebujejo. Prva sred- stva so dobili s kreditom, ki ga je dala zavarovalnica, plačevanje anuitet pa je prevzela TIS Slovenska Bi- strica. Plošča bo velika 41X21 metrov, uporabljali pa jo bo- do lahko tudi košarkarji, rokometaši, odbojkarji in kotalkarji. Kakšen pomen ima nov objekt za Slovensko Bistrico? Poučevanje prometne vzgoje bo prav gotovo mnogo bolj učinkovito kot je bilo doslej. Najbolj zadovoljni pa bodo lahko košarkarji Partizana, ki so sedaj vsa leta igrali le v telovadnici. Igrišče na pro- stem je eden izmed pogojev za množičnost. Bistriški ko- šarkarji pa so doslej imeli ti- sto, kar so si drugod le že- leli — telovadnico, ki ne mo- re zadovoljiti želje po kvan- titeti. Novo asfaltno ploščo bodo gradili ob osnovni šoli, to pa je med nekaterimi Bistri- čani že povzročilo hudo kri. Po urbanističnem načrtu bi morali biti, vsi športni ob- jekti ob stadionu. Ne bi rad načel polemike, kje bi plošča morala biti, verjetno pa ima- jo oboji svoj prav. Tisti, ki so iniciatorji akcije in šport- niki, ki bi radi zaokrožili športne terene. Pozabiti pa ne smemo, da bodo v Bistri- ci dobili ploščo predvsem na račun prometne vzgoje, za- to pa je lokacija ob osnovni šoli najboljša. Do spcmJadi, ko bi morali pričeti z grad- njo, je še dovolj časa, in prav bi bilo, da bi se vsi zainte- resiran: že sedaj sporazu- meli za lokacijo, ki ne bo po- vzročala hude krvi. -d POMim DEI.O¥A^iJE ALKOFuLA Niso ravno tako redki pri- meri, da uživajo srednješol- ci, pa tudi že Oisnovnošoici. alkoholne pijače. Starši to pogosto opazijo, vendar ne reagirajo z dovolj učinkovi- tim nasvetom ter odkrito ne pojasnijo, da je alkohol po- gosto vzrok najbolj tragičnih usod, •Mladi ljudje navadno lepo začno kakšno svojo proslavo, vendar po nekaj kozarcih popitih alkoholnih pijač iz- gubijo svoje dostojanstvo in kontrolo nad samim seboj. Posebno porazno deluje pitje alkoholnih pijač na mlada dekleta. Specialistične medicinske in psihološke službe odkri- vajo pri mladih ljudeh, ki 90 zelo zgodaj začeli piti al- koholne pijače, psihične in fizične anomalije: duševno zaostalost, nevrotična in psi- hotična stanja, nestalnost čustev in značaj, nesposob- nost za kontrolo lastnega ob- našanja, neodgovornost do obveznosti, druženje z nasil- neži in prestopniki. Med mladimi lahkimi dekleti in kriminalkami je največ tak- šnih, ki so se prehodno vda- le pitju alkoholnih pijač, kar jim je ogrozilo bivanje med normalnimi ljudmi. Mladi ljudje, ki so postali žrtve pitja alkoholnih pijač zatrjujejo, da so našli vzor za pitje pri svojih starših ali sorodnikih. Žalostno je. da se mladina vdaja alkoholu povsod tam, kjer je premalo nadzora nad njimi in kjer ni ob pravem času pravega, avtoritativnega nasveta, ki bi jim predočil propad, v ka- terega se spuščajo, ko zače- njajo piti alkoholne pijače. V. C. STKAN 14 TEDNIK — ČETRTEK, 11. DECEMBRA 1969 Gunthor KORN Popoldanski nEiiskv Bilo je popoldne. Mlada žen- ska je vstopila v dnevno sobo s kozarcem pomarančnega so- ka. Hinz je stal ob oknu in jo opazoval, kako je postavila pla- denj s kozarcem na mizico. — Očistil sem preproge, je rekel. — Lepo! Stopila je k gramo- fonu in položila ploščo. Moja najnovejša plošča ... Glasno in razdražljivo se je oglasila popevka. — Tu je pomarančni sok . . . gotovo ste žejni. .. — Hvala, je rekel in spil po- žirek. — To so moje plošče. Tu bo- ste našli vse . . . — Ali plešete twist? Zazvonil je telefon. Mlada ženska je dvignila slušalko. — Lepo, prav! je rekla in jo položila nazaj. — Vaš mož, ali ne? — Hm .. . Kako veste? — No, to je takoj videti. — Mož mi je rekel, da bo nocoj prišel spet kasneje. Pre- trgala se je žica na daljnovo- du. Drugače prihaja ob petih. — Vrniva se k twistu. Ali ste kdaj plesali twist? — Moj mož ne pleše veliko, je odgovorila. Kmalu bo petde- set. Kdaj pa kdaj greva v gle- dališče in to je vse. Saj ni po- trebno, da plešete twist, ali ne? — Kaj pa je potrebno? se je on zasmejal. — Hočete poslušati kaj lepe- ga? Izberite! — Morda tole, tukaj? — Kaj je to? — Polnočni blues . . . — Lepo. — Smem prositi? Hinz je ste- gnil roki proti mladi ženi in jo nežno dvignil s stola. Glasba je bila diskretna. Ob- čutil je toploto njenega telesa. — 2e dolgo nisem plesala, je rekla, ko je glasba utihnila. — Se enkrat bi vas prosil za ples? Negotovo ga je pogledala: — No, ne vem . . . moram še ven, v trgovino. — Ali se smem potem poslo- viti? — O, nisem tako mislila . . . prosim vas, ostanite, rada bi še malce poklepetala. Pogleda- la ga je v oči. Ali pijete whi- sky? — Nikoli ne rečem ne. — S sodo ali brez? — Prosim vas, brez. Prinesla je steklenico in te- žak kristalen kozarec. — Ali vi nočete piti? jo je vprašal. — Dobro, izjemno ga bom pila Ali hočete, da spet zavr- tim tisti polnočni blues? Prijela sta se za roke. Med plesom ga je opazovala. Bil je njenih let. Gotovo se je kol študent moral oprijeti vsakega dela. da se je vzdrževal. — Ce vam je prav. lahko po- prosim moža, da vas bo zapo- slil v svojem podjetju. — Ali bi bilo to mogoče? — Gotovo, povedala vam bom čez kakšen dan Glasba je utihnila, mlada že- na pa je tiho rekla: — Oprostite, prosim vas, ni mi dobro, najbrž zaradi whi- skvja ... ne da bi se ozrla, je odšla po stopnicah navzdol. Hinz je skomignil z rameni in odprl vrata njene spalnice. Na široki francoski postelji je le- žal roza kopalni plašč. Nežno je pobožal tkanino in rekel: »Na svidenje!« Mlada žena je šla čez vrt in sedla v gugalni stol. Noge je pokrila z belim pregrinjalom. Počutila se je utrujeno in zapr- la oči. Cez nekoliko časa se ji je zazdelo, da se je pred hišo ustavil avtomobil. Ozrla se je in opazila moža, ki se je vzpe- njal v prvo nadstropje. Skuša- la je vstati, vendar se je po- čutila kot paralizirana. Potem se je pojavil moški, ki ga nikoli prej ni videla in jo odpeljal v hišo. — Polnočni blues, je rekel policijski inšpektor. Kdaj ste zadnjikrat poslušala to ploščo? — Ne vem ... — Ali poznate ta revolver? Inšpektor je stopil mimo pokri- tega trupla in dal orožje na mizo. — To je revolver mojega mo- ža. — Ali ste popolnoma prepri- čani? — Popolnoma. — Ali ste videli vašega mo- ža, ko je prihajal domov? — Da. — Kdo je bil v hiši, ko ste odšli na vrt? — Nihče . .. Inšpektor je dal klobuk na glavo. — Mislim, da moramo sedaj na vrt... prosil bi vas, da gre- ste tudi vi z nami. V tistem trenutku je vstopil v sobo mlad kriminalistični us- lužbenec: — Prijavil se je neki človek, ki bi hotel nekaj povedati. Uslužbenec je stopil vstran, na vratih pa se je prikazal Hinz. Srajco je imel strgano. — Kaj nam lahko poveste? je vprašal inšpektor. — Danes popoldne sem tukaj prodajal ribe, je rekel Hinz. — Vi ste prodajalec rib? ga je inšpektor začudeno vprašal. — Ne, jaz sem študent. — No, lepo, kaj nam boste povedali? — Hotel sem povedati, da sc je to zgodilo v obrambi. . . — Samo počasi, rekli ste, da ste tukaj prodali ribe. — Da, res je, toda ribe so bile samo povod, da sem se spo- znal z gospo Wanka . . . Moram pripomniti, da mi je ponudila, naj obedujem pri njih, potem pa sem očistil preproge. — Vi ste gotovo vedeli, da je poročena? je rekel inšpektor. — Da, vedel sem. — Ali ste bili danes prvič tukaj? — Da. — Kje vas je presenetil go- spod Wanka, ko je prišel do- mov? — V spalnici svoje žene. — Tedaj ste mu vzeli revol- ver in ga ubili z njegovim orož- jem? — Ne, motite se. Ko bi bilo tako, ne bi prišel sem. Inšpektor se je obrnil k gospe Wanka. — Oba moram peljati na po- licijsko postajo... Mlada žena je odprla oči. Sli- šala je, da jo nekdo kliče po imenu. Ugotovila je, da je še vedno v gugalnem stolu in da je vse to sanjala. Pred njo je bil vrt z razcvetelimi rožami, po peščeni stezi pa je prihajal njen mož. Poklical jo je po imenu in se ji nasmehnil. Imel je osivele lase in temno oble- ko ... Požar v formi i piščancev v Središču 22. novembra je v enem izmed hlevov prej govedo- rejske, sedaj perutninarske farme v Središču, izbruhnil požar, v katerem se je za- dušilo nekaj nad 200 piščan- cev, zgoreli pa so tudi leseni tramovi in druga oprema, ki je bila v hlevu. Vzrok požara je bila ne- zadostno zavarovana peč na žagovino, ki je bila izdelana iz 200 litrskega soda za ben- cin. Ko je nočni čuvaj opa. Zli požar, je sprožil obratio sireno. Na pomoč so mu pri, skočili nekateri Središčani, ki jim je uspelo požar loka. lizirati. Materialna škoda jj precejšnja in presega 800.OOo S din. Ta primer in še mnogi drugi nas ponovno opozar- jajo, da je tako v zasebnem, kot tudi družbenem sektor- ju požarno varnostna služba še vedno premalo učinkovi- ta Ln da je skrb za dosledno spoštovanje zadevnih pred. pisov nezadostna. J. S, Rezervirano za kadilce Povsod so s svojim dimom, pepelom in vžigalnikom. Dra- ži vas njihovo nenehno po- kašljevanje. Na dnu srca pre- klinjate te vnete kadilce, ki se vam zde, kot majhni hu- dobni palčki 20. stoletja, ker povsod puščajo pepel, ogorke in prikrivajo osmojke na ob- leki in pohištvu. Toda kljub temu jih imate radi, saj so to vaš mož, otroci in prijate- lji. Da bi se prepirali, ne gre. raje z njimi pokadite pipo miru in jim nastavite pasti. Potrudite se, da jim zagotovite prijetno in udob- no kajenje. prijetno in udobno kajenje. Kako kodite? Kadilce ločite v dve sku- pini: na kadilce in »nekadil- ce«. Kadilec kadi čisto pre- prosto, drži cigareto med ka- zalcem in sredincem in si ne nadene pomembnega izraza. Ne kaši j a in ne spreminja svojih nosnic v tovarniški dimnik. Ne puha dima v so- besednika in ne prižiga nove cigarete s prejšnjo. Podzavestni gib vsakega kadilca je otresanje pepela. Frestrezite ta gib in jim pre- prečite, da bi otresali pepsl kjerkoli, morda celo na tla. Nastavite jim pepelnik pov- sod, zlasti tam. kjer se največ zadržujejo: v dnevni sobi na klubsko mizico, v jedilnem kotu. v predsobi in tudi ob umivalniku. Tako sploh ne bodo mogli biti še naprej ne- otesani in otresati pepel po preprogi. Kadar pričakujete goste, morate, kot dobra gostitelji- ca, poskrbeti tudi za kadil- ce. Vedno imejte pripravljeno zalogo cigaret, ki ne sme bi- ti prevelika. Vsebuje naj za- vitek cigaret s filtrom, zavi- tek brez filtra in zavitek blendiranih cigaret In ker ni kajenja brez ognja, morate poskrbeti tudi zanj. Imejte vžigalice še bolje pa namizni plinski vžigalnik. Vedno mo- ra biti napolnjen s plinom, sicer se boste znašli v zadre- gi. Kadar ste gostiteljica, mo- rate vedeti, kdaj ponudite ci- garete. Praviloma pred ser- viraniem kosila ali večerje tega ne storite, razen, če ser- virate aperitiv zelo zgodaj. Toda vedno ponudite cigare- to ob kavi, čaju ali med ve- černo zabavo. In to večkrat. Ce ponudite cigareto iz za- vojčka, potem jih nekaj na- pol izvlecite, da si gost lah- ko vzame izbrano cigareto. Posebno pazite, da ne prev- zamete pobude za prižiganje. To morajo storiti moški. Mo- škemu lahko samo podaste vžigalice ali vžigalnik, sicer pa to prepustite gostitelju. Cesa se morate izogibati? Praviloma se kadi samo ob mizi, na velikih večernih za- bavah pa kadite tudi stoje v bližini mize s pepelnikom ali stoječega pepelnika. V vsakem primeru morate pre- povedati kajenje, če so pri- sotne starejše osebe, ki ne prenesejo kajenja, in v pri- sotnosti bolnika. Preženite sledove kajenja! Zelo pogosto zračite prostor, kjer se nahajajo kadilci. Večkrat izpraznite pepelnike, redno jih p>omivajte. Prostor bo precej manj zakajen, če boste prižgali svečo. Zavese so pravi filter za dim in vonj. V prostorih, kjer kadite, mo. rate zavese čim pogosteje prati. Madež od nikotina na por- celanu ali keramiki boste od- stranili s čistilnim praškom in krtačo. Osmo'jek na blagu pa boste omilili z 20 odst. raztopino vodikovega prekisa. Torej, kadilci so prav tako kot ci- garete nujno zlo. Seveda pa to zlo ni nujno, če človek re- če sam sebi — ne bom kadil. Treba je le močna volja in s tem skrb za zdravje in se- veda tudi za denarnico. Pred: -sj v^iLžwv:Ki|e obutve Preden prvič obujete no- ve čevlje, jih namažite z u- strezno kremo. Posebno važ- no je to pri čevljih, ki so iz- delani iz svetlega usnja, ker z mazanjem preprečite, da bi usnje že takoj prvi dan do- bilo madeže. Pri semišu, hun- tingu in velurju prebrizgaj- te nove čevlje s silikonsko emulzijo, ki varuje obutev pred vodo, prahom in uma- zanijo. Lakaste čevlje na- mažite z oljem za lak, če pa tega ni v prodaji, bo dober tudi glicerin. Takoj, ko čevlje sezujete, jih nategnite na kopito, na- to pa jih osnažite in pusti- te, da se prezračijo. Čevlje iz gladkega usnja čistite vedno z mehko krtačo, če pa so blatni, jih na hitro operite z vodo, nato pa dobro osušite. Sčetke za odstranjevanje blata niso priporočljive, ker poškodujejo usnje, da začne pokati, in s časom se ogu- li barva, tako da so čevlji uničeni. Ce že uporabljate ščetko, mora imeti mehke ščetine, ki usnje samo gladi- jo Usnje s hrapavo površino je treba po vsaki nošnji skr- tačiti. zgladiti vlakna s smirkovim papirjem, dokonč- no pa iih očistiti s suho go- bo. Čevlje, ki so izdelani iz lakastega usnja, nosimo le ob posebnih priložnostih, ker je usnje občutljivo za vlago in mraz. Preden obujete lakaste čevlje, jih ogrejte na toplem zraku, da bo tako plast laka postala voljna. Nikar takih čevljev ne nosite ob mrzlem vremenu, ker bo lak postal trd in bi spokal. Predvsem pa skrbite, da boste hranili la- kaste čevlje na kopitih, ker boste tako preprečili, da bi na usnju nastale gube. Razen specialnih smučar- skih čevljev in gumijaste o- butve vsa preostala obutev, zlasti modna, ni nepremočlji- va. Nesrečni priimek l| Franc Taksi (T.ix!) sc piŠ« neki Londončan. Na veliko ne- srečo ima tudi telefon. Taksi med tistimi nesrečnimi Lo"' dončani, ki Jim največkrat zvo- ni telefon. In to skoraj vsakili nekaj minut, ko želi nekdo P°' klicati taksi, da bi se kar hitreje pripeljal na želeno' me- sto! Ob takih prilikah Frair: Taksi pojasnjuje (kdove kolikj' krat že), da je veterinar In nikoli ni vozil avtomobila, -fjj^ tednik — Četrtek, ii. decembra i9G9 STKAN 15 Sedem nevarnosti za zalcon Neki zakonsl^i svetovalec je nekoč dejal. Več zakonov za- ide v krizo zaradi pripaljene pečenke kot zaradi »drtige ženske«. Mož se ni šalil. Tisoči za- konskih parov, ki pridejo pred sodnika za razvezo, ni- majo nobene zveze s klasič- nim »zakonskim trikotnikom«. Krizo povzročajo dosti manj- še stvari: — Moja žena je bila nek- daj dobra gos-podinja, zdaj je gospodinjstvo popolnoma za- nemarila, pri nas se sploh ne da več živeti. — Moj mož ne spregovori po ves popoldan niti Ijesede z menoj. — Mož mi ne zaupa niti najmanjše odgovornosti. O vsem odloča sam, najmanjše izdatke kontrolira, v niče- mer se ne zanese name. — Kratko malo ne razu- mem več svoje žene: zaradi vsake najmanjše malenkosti se prepira ... In tako naprej, in tako na- prej. Mnogi zakonski par: zmot- no mislijo, da so take drobne vsakdanje težave nepomemb- ne. Samo »velike« stvari — nezvestoba, kroničen alkoho- lizem, nasilnost — po njiho- vem lahko podrejo zakon. V resnici pa prav mali vzro- |ki naredijo veliko večjo ško- ido. Nekatere posebnosti, na- vade, razvade enega ali o- |beh zakoncev ustvarijo tako konfliktno atmosfero, da se zakonska ljubezen le s teža- vo še uveljavlja. Po drugi plati pa so take navade nič kolikokrat znamenja hujših nerazrešenih problemov. Ze- na. ki večkrat pusti pečenko, da se prismodi, je seveda lahko kratkomalo slaba ku- harica. Lahko pa je tudi od- lična kuharica, ki s tako ma- lomarnostjo podzavestno iz- raža prepir ali sovraštvo do moža. Seveda nastajajo konflikti in krize v vsakem zakonu, tudi v najsrečnejšem. Da jih premagamo, moramo spo- znati nevarnost in se spopri- jeti z njo, preden resno o- grozi zakon. Vse preveč je že- na, ki svoje solze, in mož. ki svojo jezo neprestano poži- rajo, in ne rečejo nobene in ne ukrenejo nič, dokler ne eksplodira. Vse premalo pa- rov se zaveda, da zakon ni zveza dveh ljudi, ki sta pač taka, kakršna sta, ampak, da se ljudje neprestano spremi- njajo Odrasel človek ni od- visen samo od vplivov oko- lja, precej lahko naredi od vzgajanja samega sebe. O- glejmo si enkrat malo pobli- že tiste navade, ki najpogo- steje ogrožajo zakone: — Nevarno je, če ima člo- vek zakon in zakonskega to- variša za nekaj samo ob se- bi umevnega ... — Nevarno je, če se za- konca ne znata sporazumeti — Nevarno je, če se eden ali drugi zakonec zapre va- se — Nevarno je, če človek v vsem popušča — Nevarno je, če v zakonu vlada gospodovalnost — Nevarno je, če ima člo- vek zakonskega tovariša za sebno lastnino — Nevarno je uporabljati otroke, denar ali spolnost kot orožje. Vse te nevarnosti za za- konsko zvezo izhajajo iz iste- ga človeškega problema: du- ševne nezrelosti. Ni recepta, kako naj bi človek postal čez noč zrel za zakon. Mladim za- koncem lahko vpliva pogum le spoznanje, da le zelo malo parov začenja skupno življe- nje z zrelo ljubeznijo in zre- limi nazori. Ljudje dozore- vamo z leti skupnega življe- nja- In to zorenje ni le eden izmed ciljev, ampak tudi e- na izmed radosti zakonske- ga življenja. Ali bosta žena in mož srečna ali nesrečna, zrela ali nezrela, ali bosta ravnala tako, da bo njun za- kon zdrav, ali ga bosta po- tiskala v razdejanje — vse to je v njunih rokah. Pred — r Popravek In dopoSnllo k sestavku - Učenci iz Slovenske Bistrice za Bcmjaiuko V akciji PIONIRSKI DINAR ZA IZGRADNJO ŠOLE SOLI- DARNOSTI V BANJALUKI, kl so jo izvedli v osnovni šoli Pohorski odred Slov. Bistrica, so v zelo kratkem času učenci zbrali 1290 N din, kar ocenju- jejo za veliki uspeh in razume- vanje mladih do svojih vrstni- kov v Banjaluki. Posebej po- hvalno je dejstvo, da Je bila prav ta šola med prvimi v Sloveniji, ki je nakazala sredstva za iz- gradnjo omenjene šole v Banja- luki.^ . , ■ . . Učenci šole pozivajo vse svoje vrstnike sirom Slovenije, da se kar najaktivneje vključijo v ak- cijo izgradnje šole SOLIDAR- NOSTf v Banjaluki. Tudi delovni kolektiv šole Pohorski odred Slov. Bistrica ni stal ob strani teh tragičnih do- godkov. Za pomoč prizadetim v Banjaluki so zbrali 1000 ND. V. H. • IZ VOJAŠNICE Vojak toži svojemu tovarišu: »Imel sem zaročenko, ki sem jo ljubil bolj kot vse drugo na svetu. Odkar sem pri vojakih, sem ji pisal vsak dan. Od me- ne je dobila več kot 150 pi- sem. Ali si lahko misliš, kaj se je zgodilo?« »Mislim si!« ga prekine dru- gI. »Poročila se je s plsmono- šem.« REZERVIRANO ZA LUJZEKA Dober den drogi Prleki no fsa cejena žlohta z mojega rezervi- ranega kota! Najpret se van ali moren opra- vičti zavelo izostonka nicjega re- zerviranega kota v zodji števil- ki naših cajtng. Vete, malo me je gripa monfrala, malo pa sen se tak po politični liniji odloča za Slrajk, pardon — za prekini- tef dela, kak se pač funii boj strokovno reče. Bija sen pesjo slabe vole zavolo premale pen- zije no zavolo prevejkih podra- žitef živlejnskih artiklof. Odlo- ča sen se za delovni štrajk. Malo betežen no fcjst slabe vole, sen si nareda v prejšjen tjedni bat na jezik no sen lepo duma za pečjoj seda. Pa vete, ke za en hasek sen meja od toga? Son sebe sen prnesa okoli, saj mi je izosta tisti honoror, ki ga do- bin za rezervirani kot pri Ted- niki. Zato pa van fsen tistin, ki mate koke montre no misli na podobne ukrepe — priporočan, ke rajši fpognete hrbtenice no pridno delite. Vete je že tak, ke smo se eni rodili zato, ke fejst delamo, dritgi pa pač zato, ke od našega dela živijo. No zaj pa te poglednimo ke nan je napisa Tunek s Spital- skega kota v slovenjebistriSki občini: Pozdrovleni Lujzek s Prleki je! Tebe so skoro svije požrle z jobolkami vred, mene pa, veš, driigi betegi muntrajo. Skoro se ali več ne do živeti na loti naši lubi zemlici. Veš, lota gri- pa je hujdičova reč, nadiiha me kloči, pa ves sen vozgrif, tak ke se sploh več ne vujplen viin s koče prikozaii. Moja liiba žena Lujza mi more den za dnevon nekšne tople vode no čaje kii- hati. Navola len se že »lipovci«, gomile, bobje diiSice no še fse- mogočih drugih vroštev. Samo še »hujdiko« porajtan, saj vena Lujs ti veš, ke mislin s ten. To je tak en krovji požirek žgani- ce, ki me tak za en cajt na no- ge poslovi, Ce pa je mera pre- vejka, pa me tiidi na tle vrže. Je pa fse to še neje nič prte driigemi betegi, ki nan zodje cajte krf pije. Lujs, kaj rečeS, de vojska ali zakaj pri bogemi hujdiči nemren več nigi špeha kupiti? Ce ga ge pri koken me- sori odkriješ, je tak drogi, kak da bi ga namaje iz Afrike uvo- zili. Pret smo samo pravli — me- sek pa mesek, na Speh smo Cista pozobili, tak ke še so svije štrajkale no rekle — nemo se več na Speh redile, zaj naenkrat pa je vse dr.eačik no narobe. Ti- sti, keri majo tak vnaprej pene- ze. so se lehko s Spehon preskr- beli, mi, keri pa živimo od gnes do iitri, pa lehko zaj še samo nezabeleno polento oteplemo. Zaj si ali jas resen toga ne ven razložiti, so nas svije piistile na cedili ali pa nas je reforma tak svinjsko zdelala. Svije še bi si vena že dale ke dopovedati, no bi se začele drgoč na špeh redi- ti, malo boj žmetno pa hi vena bilo z našimi gospodarstveniki. Ja, veš I.Hjs, pa tebi se tiidi vej- ka krivica godi, če so ti zavolo nepločane štibre zodjo prase s štalinke odvlekli. Pje, zaj bi lehko drogo oda. Se posebno, če je že kaj masten bija. Ven, ke je hujdiC, saj elovik nikoli ne ve. kak bi nareda, ke bi bilo najbojSe. Neke se tudi čiije, ke de po noven leti tudi kriih boj drogi grota. Jas ali mislin, ke bi mogli zaj. gdo je eeple.je prta gripi — tiidi našeni virtStvi mogli dati eno injekcijo . . . Veš, ml mali penzionisti pa »ausciigleri« bi še tudi radi en cajt živeli. Ne mislimo iti na Luno. saj bi bija to za nos predrogi hec, da pa nas mesec že dolgo trka. pa ti vena tak ne treban pisati. Lepo te pozdrovla tvoj dopis- nik Tunek s Spitalskega kota. Pozdrovleni Tuna! No, zaj si te po enkrat viin skašla no mi pctoža tvoje križe no težove. rišeš, ke te gripa montra. veš tiidi mene je neke vohala, pa sen vena preveč po šnopsi smrda no se me neje vuj- pala praf lotiti. Jas ven prta gripi za eno fajn vroštvo. Štiri- najst dni ne smeš nič jesti, fso- kl den najmaje trikrat pa se moreš od zvunah no odznotrah z dobro slivovko namazati pa te premoj amen diiši nede več nl- kol gripa lovila. Neke si mi po zaCeja jomratl zavolo špeha. Ti se pač ali ne i razmiš na našo virtstvo. Zaj po ; tejkih letih bi ali že lehko veda, ' ke našo virtstvo gre Cista drga- ; čik kak so naše realne potrebe no želje. Ke se tiče podražitve kriiha ti zaenkrat Se ne hi moga nič pametnega povedati. Lehko pa ti priporočan samo to, ke ga zaj, gdo je še boj poceni, fsokl den fejst ješ, približno tejko, kejko boš ga potli zavolo podra- žitve lehko meje kiipa. Pišeš mi, ke bi mogli naše svije drgoč prekvalificirati na proizvodnjo špeha. Dober pred- log, samo vejka težova je v ten, ke mo mogli najpret prekvalifi- cirati tiste, ki s svijami vlrtijo, veš to pa Je boj žmetno no de- likatna zadeva. Zaj, gdo so bil Amerikanci že dvakrat na Me- seci, zaj mo pre tudi Jugoslova- ni poslali na Mesec prvo posad- ko. Namesto astronavtov do v vesoljski lodji krave no svije, skrotka živalska posodka, ki d« mela nalogo raziskati, kokšni so na Mesci pogoji za razvoj in na- predek živinoreje. Splošno je namreč že znono, ke tole proiz- vodnje pri nas na naši liibi zem- lici nemremo nikak vred sprafti. No vi;liš. tojUo ti te naj bo ▼ odgovor. Pa mi še ob prvi prili- ki ke lepega napiši. Tebe no fse brolce Tednika le- po pozdrovla Lujzek iz Prleklje. STF^AIJ 16 tednik — Četrtek, i i. decembra 191 Bistriška kronska Poročili so se: Dragomir Po- kleka, rudarski mojster, in Bre- da Bezget, gospodinja; Anton Todorovič, žarilec, in Dragica Trunkl, kuharica; Albin Koro- šec, valjar, in Danica Znidar, poljedelka; Franc Keršič, avto- prevoznik, in Angela Kolar, po- ljedelka; Miroslav Zorko, elek- trotehnik, in Marija Kogej, bol- niška strežnica; Franc Zemljak, delavec, in Regina Berdnik, po- ljedelka; Janez Kovačič, upoko- jenec, in Danica Markič. trg. po- slovodkinja; Štefan Ozvaldič, li- var, in Marija Skrebet, pleskar- ka; Oton Sraj, poljedelec, in Marija Štern, poljedelka; Viktor Maček, dipl. ing. metalurgije, in Breda Iršič. ing. gradbeništva; Pavel Fišer, kovinorezkar, in Angela Leskovar, poljedelka. Umrli: Anton Pongrac, Anton Justinek. -d Pr¥Ci štsviikcs gicisifa »Mošd mlsei« Literarni krožek na osnovni šoli Pohorski odred v Slov. Bi- strici je pred kratkim izdal pr- vo letošnjo glasilo NAŠA MI- SEL. Ureja ga uredniški odbor, ki ga sestavljajo učenci pod vodstvom mentorice Kristine Šega. Na 26 straneh kolikor jih vsebuje glasilo, lahko opazimo zanimiva počitniška doživetja učencev, prispevke na temo 29. november in pesmi. Glasilo so učenci slikovno lepo opremili. Posebno mesto zavzema humor iz šolskih klopi. Viktor Horvat Trčilo sta viok ln oseijui C!¥to Pretekli ponedeljek ob 17.30 uri je bila prometna nesreča na zavarovanem že- lezniškem prelazu v Ptuju. Niko Kunkič iz G. Vakufa, trenutno zaposlen v Avstriji je zapeljal z osebnim avto- mobilom avstrijske registra- cije na železniški prelaz. V tem trenutku je privozil vlak, ki ga je upravljal stroje- vodja Valentin Kavčič iz Poljčan 184 in zadel osebni avto ter ga hudo poškodo- val. Na srečo šofer avtomo- bila ni utrpel telesnih po- škodb. Do nesreče je prišlo, ker so bile zapornice odprte kljub temu, da je vlak zdr- vel prek cestnega prehoda. Nič novega za operacifo Jožeka Marina v zvezi z našimi priprava- mi in z že malce nestrpnim čakanjem glede operacije Jo- žeka Marina, vam lahko spo- ročimo zaenkrat samo to, da še vedno čakamo na odgovor iz Ljubljane. Stanje na Jožekovi hranil- ni knjižici se v zadnjem ča- su bistveno ni spremenilo. Skupna vsota dosedanjih pri- spevkov znaša 3,349.895 S dinarjev. J. S. »Pri nas je tako...« v razgovoru, ki je sledil od- padlemu sestanku predsedstva občinskega sindikalnega sveta Slovenska Bistrica, je eden iz- med udeležencev vztrajno po- navljal: »Pri nas je tako, pri vas v sindikatu pa ...« Končno mu je v besedo segel sekretar občinskega sveta in mu pojasnil nekatere stvari. Sobe- sednik je bil namreč Božo Str- nad, podpredsednik občinskega sindikalnega sveta! d Osebna kronika RODILE SO: Marija Ivančič, Hrastovec 73 dečka; Terezija Rodošek, Plajn- sko 22 — Radka; Ljubica Križa- nič, vratno 154 — dečka; Sonja Ferčec, Apače 108 — Stanka; Ana Verlak, Stojnci 102 — Marijo; Mina Grm, Gajevci 4 — Metko; Marija Kovačec, Predava 6 — Ireno; Erika Mihelič, Desternik 46 — Mirana; Marija Pušnik, Kungota 35 pri Ptuju — Marijo. POROKE: Ljubomir Cimerman, Ul. hero- ja Lacka 5, in Marija Korenjak, Zavrč 11; Ivan Lampret, Njiver- ce 10, in Cvetka Cafuta, Brstje 29. UMRLI SO: Alojzija Urbančič, Ljutomer- ska 23, roj. 1889. umrla 3. 12. 19G9; Mihael Vidovič, Spuhlja 80, roj. 1894, umrl 2. 12. 19G9; Jožef La- šič, Vičavska pot 8, roj. 1886, umrl 2. 12. 1969; Ana Blodnjak, Gorišnica 98, roj. 1930, umrla 4. 12. 1969; Karolina Polanec, Mlin- ska 6, roj. 1898, umrla 7. 12. 1989. MALI OGLASI PODPISANI VINKO TOPOLO- VEC, Naselje bratov Reš, Ptuj, izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki jih je naredila mo- ja pobegla žena Otilija Topo- lovec pri privatnikih kakor tudi pri podjetjih, zato se naj upniki obračajo s svojimi za- htevki na njeno prijateljico Metko Korošec, Ptuj, Zagreb- ška 1, ki ima njen naslov. ŠTEDILNIK NA DRVA »gore- nje« prodam. Toplak, Jadran- ska 18, Ptuj. NOV ŠIVALNI STROJ cik-cak prodam. Ivanka Cartl, Zg. HaJ- dina 103. DOBRO OHRANJENO baročno (starinsko) pohištvo prodam. Ogled je možen vsak dan po- poldne razen sob»te v Ptuju, Zelenikova ul. 1. PRODAM KRAVO, dobro mfe- karico. Lancova vas 69. PODPISANI MARTIN VUK, Spolenjakova 4, preklicujem izgovorjene neresnične besede o Francu Mastenu iz Zagreb- ške 38. PRODAM HISO, vrt in njivo v bližnji okolici Ptuja. Naslov v upravi. 40 AROV njive med Slovenjo in Gerečjo vasjo prodam. Vpra- šajte v Slovenji vasi 51, p. Haj- dina. SKORAJ NOV šivalni stroj BA- GAT na nožni in električni po- gon prodam. Naslov v upravi. Dobro ohranjen električni šte- dilnik TOBI, sobno kredenco, divan in raztegljivo mizo (o- reh) prodam. Lackova 9-II nadstropje — desno. »SIGMA«, podjetje gumijevimi in kovinskiii izdelkov - servisi, Ptuj, Rajšpova 13 jazpisuje sledeča prosta delovna mesta: 1. več KV kovinorezkarjev, lahko so tudi začetniki 2. več KV kovinostrugairjev, lahko so tudi priučeni za dela v serijski proizvodnji, 3. več KV ali priučenih kovačev za serijska dela Nadalje sprejme podjetje v priučitev 10 NKV de- lavcev za kovinorezkarska in kovinostrugarska se- rijska dela. Pogoji: končana osemletka in odslužen vojaški rok v JLA. Avtoservisni oddelki sprejmejo več KV avtomeha- nikov, avtokleparjev in avtoelektrikarjev. Nastop dela je možen takoj. Prošnje je poslati na gornji naslov do 20. decembra 1969. Csebni dohodki po pravilniku o delitvi OD podjetja. Stanovanja niso na razpolago, možno pa je v prvi polovici 1970 po internem razpisu podjetja dobiti kredit za indivi- dualno stanovanjsko gradnjo. , POZiV Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno var- stvo poziva vse osebe, ki so žrtve fašističnega nasilja, civilne žrtve vojne ali žrtve vojnega materiala in imajo 60 do 90-odstotno telesno okvaro, da se v času od 2. decembra 1969 do 15. januarja 1970 prijavijo pri službah za socialno varstvo pristojnih občinskih skupščin oziroma pri centrih (zavodih) za socialno delo. Osebe, katerim je bila stopnja okvare že zdra^-niško ugotovljena, oziroma imajo o telesni okvari kakršno- koli dokumentacijo, naj prinesejo s seboj vse doku- mente. Podrobnejša pojasnila dobijo zainteresirani pri službah za socialno varstvo pristojnih občinskih skupščin, oziroma pri centrih (zavodih) za socialino delo. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža in očeta JOŽETA LEŠNIKA upokojenca iz Rabeljčje va.si se zahvaljujemo vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Hvala govornikom ob odprtem grobu za ganljive besede. Žalujoča žena Marija, nečakinja Julčka Godec z družino in ostali sorodniki. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi mož. brat, stric in svak Ing. Janez Hvastija direktor kobilarne Turnišče pri Ptuju v pokoju Pokopali smo ga 30. novembra 1969 na Žalah v Ljubljani. Posebno zahvalo dolgujemo dir. Emilu Blagoviču za njegovo požrtvovalno dolgotrajno zdravljenje. Nadalje se iskreno zahvaljujemo družini Krivec za nesebično pomoč za ves čas njegove boleznj' Iskrena zahvala družini Jeromel, ki nam je v težkih trenutkih stala ob strani^ Zahvaljujemo se govornikoma tovarišema Jaki Avšiču in Ivanu Spoljarju za njun^ ganljive paslovilne besede na zadnji pokojnikovi poti. Prav lepa hvala vsem darova'' cem cvetja in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, kakor tudi častil duhovščini za spremstvo. V imenu vseh sorodnikov žalujoča žena Albina. Turnišče pri Ptuju, 1. decembra 1969. TedniJk izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor, Anton Bauman glavni ln odgovorni urednik. , Jože Blodnjak ln Inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj. št. 524-3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski Maribor. Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.