Prodiranje smisla za moderna šolska reformna sfremlienja med tlanstvom UJO. (Delovna šola.) O disciplini v šoli in o učit. avtoriteti. Lansko leto sem imel po* vodom toivariškega zborovanja demonstra= cijo z otroci; pokazati sem hotel, kako da poučujem v smislu delovnega pouka. Dasi sc je moj nastop splošno odobraval, mi je vendar nek tovariš par dni kasneje zaupno potožil s sledečimi besedami: »Tudi jaz sem za tvoj način poučevanja, toda glede discU pline se morava pogovoriti.« Vprašal sem ga: »Ali pri pouku ni bilo discipline ? Ah se otroci niso popolnoma poglobili v učno snov? Ali je kak učenec motil pouk?« Tovariš mi je moral priznati, da jc deca z velikim zanimanjem sledila pouku, ki se je vršil v obliki debate, toda, nekaj mu vendar=le ni bilo všeč, Razumei sem ga. Ni se še poglobil v delavni pouk. Na »železno« disciplino misli, ki je bila krona vsega poučcvanja in je šc danes vzor vzgojs "e modrosti. Mirno sedenje z rokami na hrbtu, odgovarjanje na učit. vprašanja, bojazen pred učit. avtoriteto, distanca pred njim, to vse mu leži v krvi in zato mu no= Dena novost ni popolnoma všeč. Zakon vztrajnosti. razrerii kak° P°YčuJem Jaz- Otroci mojega Škupnostn- 2>av,edaj°' da so člani sajednice. ko vsaknnUt naS ,VeŽe vsc in vsi skupaj kot vsak posameznik čuti odgovornost za napredek v šoli. Učno snov zajemamo iz domačega kraja, iz otroških doživljajev. Naša snov nikoli ne presega nivoja otro* škega razvoja. Pouk se večinoma vrši v ob* liki debate, v katero tudi jaz posežem kot član zajednice, če vidim, da je treba dati pojasnila, ali čc hoče debata kreniti na stran=pot. Iz raznih doživljajev smo spoznali po« trebo reda in sestavili smo disciplinske predpise. Šolski odbor pazi, da se tovariši uče in lepo vedejo. To se vrši vse brez mo* jega sodelovanja oziroma neviden duh sem, ki končno vendarle vse vodi in zaradi tega je delo v šoli uspešno. Deca je zelo sarao« stojna, življenje vlada v šoli, veselje in ra« dost, Ijubezen in blagpslov. Pravi mladinski dom je to. Iz navedenega mora vsakdo spoznati, da tudi pri delovnem pouku vlada disciplina in uživa učitelj avtoriteto, še večjo, toda oba pojma sta v primeri s »starimi« pojmi zgrajena na drugačnih premisah. Disciplina v starem smislu, kakršno vzdržujc lahko vsak orožnik, in ki spremeni razred v po* kopališki mir, kjer kraljuje duševni spanec, je največji sovražnik delovnega pouka, ker ubija učenčevo delavnost in samostojnost. V takem razredu, kjer je učitelj s svojo uradno avtoriteto Bog, vlada gnusno raz^ merje mcd učenci in učiteljcm, saj učitelj vedno le sumi, da hoče učenec skočiti čez ojnice. Kazen za kaznijo se vrsti in šola je t>olj podobna kaznilnici in poboliševalnici, kot pa učilnici. Pri delovnem pouku pa so otroci popol= ?T°™a, Prosti- in rekel bi, do dna odkriti. Uciteljsdušeslovec ima tudi bogat vir za svoje študije. Pouk, ki ga pogosto vodi od tovarišev izvoljeni učenec, je zelo zanimiv. Kdor čuti potrebo, da nas na nekaj opo* zori, nekaj pove, želi pojasnila, da izraža svojemu čustvu, skrbi za napredek svojega tovariša, stavi predlog, priporoča kaj, se priglasi k besedi. Pogovor se razvija tako nekako, kakor se vrši debata odraslih pri kaki seji. Zanimanje, medsebojno tekmoj vanje, čut odgovornosti itd., so faktorji, ki rodijo disciplino, ki ima v resnici pravi po= men. Učitelj pa iščc v deci le dobre last> nosti, ki jih utrjuje. Dcca se ga oklene z vso ljubeznijo, saj ga smatra za svojega najboljšega prijatelja, kateremu lahko vse zaupa in vse potoži. O, pa koliko leži na srcu nežnega bitja! Drugo Ieto že poučujem v smislu mo= dernih zahtev in reči moram, da se čudim velikim uspehom. Ko sem tudi jaz še gorel za »železno« disciplino, sem izven šole vsak dan dobival pritožbe o nerednosti svojih otrok. V šoli sami pa je vladala laž, neza= upanje in klečeplastvo. Tuji smo si bili med seboj, po izstopu iz šolske obveznosti pa je največ otrok stopilo v krog šolskih sovraž= nikov. Sedaj je vse drugače in mladina se tudi po izstopu iz šole učitclju ne odtuji. Večkrat se med poukom oglasi kak bivši učenec in prosi, če nas sme obiskati. To* varniški ali obrtniški vajenec je to. Neka notranja sila ga je vlckla v »hram mladine« in srečen je med nami. Poroča nam o svojih prilikah, mi pa njemu poročamo o svojem delu. Izvrši se debata. Novo snov smo do^ bili za spoznavanje življenja, raznih na* redb in določb v državi in prihajamo počasi do nadaljnjega pojma države in pojma o državljanskih dolžnostih. Sedaj pa primerjajmo »staro« in »no« vo« disciplino, »staro« in »novo« avtoriteto. »Staro« disciplino, ki je tudi v zdravstve* nem oziru ugonabljala mladino, ki se ni smela gibati, akoravno je za rast otrok to brezpogojno potrebno. Saj so sicer motnje v krvnem obtoku, v izločanju žlez, v preme* njavanju snovi, v rasti pljuč, srca in moz* gan. »Novo« disciplina, ki ne ovira teles* nega razvoja dece, ni nobenega nasilstva in bojazni pred učiteljem. »Staro«- avtoriteta, ko je nastopal učitelj v razredu kot kak tiran, zavedajoč se, da ima vso oblast v ro= kah. Yzgajal je laž, potuhnjenost, sovra^ štvo in klečeplastvo. »Novo« avtoriteto si pridobi učitelj sam s svojim pravilnim postopanjem in ljubeznijo do otrok. Spoznati moramo, da »stara« disciplina in »stara« avtoriteta ne spadata več v sedanjo dobo, ko smo otroka takorekoč nanovo odkrili. Ostanke, ki spa* dajo v ono dobo, ko je nad Evropo prežal brezobziren militarizem, ki je ubijal svo= bodo, prizadeval krivice in nasilstva, mo= ramo z gnevom v srcu zatreti. Nov duh prešinja naša srca, duh svobode, tovarištva in medsebojne ljubezni. Vzgojiti moramo nov rod, ki bo naš narod privedel pod srečnejšo zvezdo. Ta rod se bo zavedal svoje vzvišene naloge, ker bo vsebino tcga notranje doživel. Nova šola bo vzgojila najboljše državljane, ki bodo srečo nas vseh čutili v svojih srcih. Iz njih samih bo vzrastlo prepričanje, da se vsakdo izmed nas mora v blagor celokup* nosti omejiti, da mora povsod vladati dU sciplina, t. j. zakoni. Avtoriteto pa bodo uživali vsi oni. ki se bodo dvignili nad po vprečnost in bodo njih dejanja koreninila v narodovem življenju. Narod moj, če hre« peniš po sreči, podpiraj težnje »nove« šole. J^eo Pibrovec.