Štajerski
Ptuj, četrtek, 6. januarja 2005
letnik LVIII . št. 1 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Slovenija
Začetek razprodaj Stran 2
Ptuj	Ormož	Haloze
PP na pivovarski šahovnici Iz pipe boljša kot iz steklenice Urezano mimo Stran 5	Stran 7	Stran 8
Šport
... v sliki v letu 2004 Stran 15
G. Radgona . Kdaj avtocesta
Težave se stopnjujejo
Potem ko so občani Gornje Radgone 1. julija lansko leto zaradi pove~anega prometa skozi mesto protestno zaprli cesto in je takratni premier Anton Rop le slab mesec za tem obljubil pospešeno izgradnjo avtoceste, ki naj bi bila končana do leta 2008, se Pomurci še vedno soočajo z nevzdržnim stanjem, ki se iz dneva v dan še poslabšuje.
Zadnji teden minulega leta so se namreč v Beltincih srečali člani in strokovni sodelavci Odbora za sprotno spremljanje izgradnje avtoceste v Pomurju. Župani pomurskih ob~in in pomurski poslanci v Državnem zboru so se seznanili z javnimi razgrnitvami in najnovejšimi analizami ter začetki izgradnje posameznih odsekov avtoceste, obenem pa ugotovili, da se je število tovornih vozil na pomurskih cestah s 56.000 povečalo na 71.000. To številko je pokazalo štetje na mejnem prehodu Dolga vas, zato je k temu treba prišteti še tovornjake, ki krožijo znotraj Pomurja, tako da so dejanske številke še višje. Na cesti G1 je trenutno stanje alarmantno, zato je koordinator odbora in župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš to cesto že označil za cesto smrti. "Odbor se je zato strinjal, da se na vlado naslovi poziv, naj se kratkoročni ukrepi izvajajo hitreje, saj se bo odbor na naslednji seji verjetno že ukvarjal s številko 100.000 tovornjakov in novimi ukrepi", je pojasnil.
Javne razgrnitve načrtov izgradnje avtoceste so v občinah potekale od 2. novembra do 15. decembra, in ker večjih pripomb ni bilo, to zagotavlja izvedbo projekta v okviru zastavljenih krat-
koročnih rokov. ^"Vse aktivnosti, povezane z izgradnjo avtoceste skozi Pomurje, se v tem trenutku izvajajo v skladu s terminskim planom, ki je bil dogovorjen z vlado. Pred kratkim je bila podpisana prva izmed pogodb za odsek Cogetinci—Vučja vas, delo pa je dobila skupina eminentnih podjetij, kar zagotavlja, da se je vlada projekta lotila resno in da spoštuje julija dogovorjene roke," je bil optimističen Kam-puš.
Na dober odziv so člani odbora naleteli tudi pri pomurskih poslancih v Državnem zboru, saj je Kampuš od vseh dobil zagotovilo, da je izgradnja avtoceste njihov najpomembnejši projekt v tem trenutku, ki ima podporo vseh na sestanku prisotnih političnih opcij. ^"V kratkem bomo po vsej verjetnosti zahtevali še hitrejšo izgradnjo oziroma bomo zahtevali, da bodo posamezni odseki zgrajeni tako, da bo nanje že dopustna preusmeritev sedanjega prometa in tako ne bomo čakali na dokončanje celotne avtoceste," dodaja Kampuš. Člani odbora so se strinjali, da je sedaj na potezi Policijska uprava Murska Sobota, od katere pričakujejo poostritev nadzora nad ustreznostjo tovornih vozil, trajanjem vožnje in odmori voznikov Člani odbora so potrdili tudi predlog, da je treba vložiti ves napor v preusmeritev tovornega prometa na železnico, kar bi pomurske ceste bistveno razbremenilo.
Natalija Škrlec
RADIOPTUJ
89,8«98,£'I04t3
Charlie, Zan in Nika so leto dobro začeli. Na fotografiji (z leve) "novoletne mamice" Lucija Križane, Vida Petrovič in Marija Medved.
Ljutomer . Jeruzalem v najem Ormožanom
Za obnovo več kot 200 milijonov
Občina Ljutomer je pred dobrima dvema letoma za 50 milijonov tolarjev od družbe Jeruzalema TGT Ormož kupila gostišče pri cerkvici na Jeruzalemu, konec minulega leta pa ji je le uspelo najti zanesljivega najemnika.
Na javni natečaj, za katerega so se odločili člani ljutomerskega občinskega sveta, sta se prijavili družbi Ljutomerčan Ljutomer in Jeruzalem Ormož VVS, po odstopu Ljutomerčana, ki je v lasti družine Slavič, pa je tako zainteresirana za najem gostišča na Jeruzalemu ostala le ormoška družba, s katero bo župan občine Ljutomer Jožef Spindler podpisal najemno pogodbo.
Jeruzalem Ormož VVS bo imel gostišče ter pripadajoče objekte v najem 50 let, v dveh letih pa bodo Ormožani po najemni pogodbi morali končati obnovo, za katero naj bi namenili več kot 200 milijonov tolarjev.
Najprej se nameravajo lotiti urejanja širše okolice, na bližnjem parkirišču naj bi uredili stojnice za prodajo kmetijskih pridelkov ter turističnih spominkov, uredili pa naj bi tudi vi-noteko. Za načrtovano obnovo
družba Jeruzalem Ormož VVS že išče sofinancerje, v primeru, da ne bodo v dveh letih obnovili gostišča, pa se najemna pogodba razdre.
"Družba Jeruzalem Ormož VVS nam mora pred podpisom najemne pogodbe predložiti tudi ustrezno garancijo za izpolnitev pogodbenih obveznosti v višini 18 milijonov tolarjev. Garancijo lahko občina Ljutomer nepreklicno unovči, če najemnik v predvidenem roku ne prične obnove objektov, najemna pogodba pa se šteje za razdrto. Občina Ljutomer ni dolžna vrniti sredstev vlaganj v objekt, če je najemnik že začel obnovo objektov, vendar je v dveh letih ni končal, prav tako pa se v tem primeru najemna pogodba šteje za razdrto. Če bo najemnik vložil v objekt manj kot 18 milijonov tolarjev, se za razliko od tega zneska delno unovči garancija, ki nam jo je ormoška
družba nakazala," nam je nekaj skrivnosti s pogodbe zaupal ljutomerski župan Jožef Spindler.
Ormožani bodo tako vsaj z najemno pogodbo dobili nazaj gostišče na Jeruzalemu, ki so ga pred leti za 50 milijonov tolarjev prodali občini Ljutomer; a ne glede
na to, kdo bo upravljal z eno najatraktivnejših točk na območju Ljutomersko-Ormoških goric, pomembno je le, da gostišče ne propada ter da bo že v kratkem znova gostilo domače in tuje obiskovalce.
Miha Šoštarič
Foto: Miha i
Ljutomerčani so obnovo gostišča zaupali Ormožanom.
Poslovalni čas ob nedeljah WJ;Ii1iK1;1[1 smo podaljšali do 15. ure.
Nakupovalno središče Maribor doživetje nakupov
9770040197060
2 Štajerski
Doma in po svetu
četrtek • 6. januarja 2005
Sezonske razprodaje • Pogovor s predsednikom Združenja za trgovino pri GZS Stanislavom Brodnjakom
Danes začetek sezonskih razprodaj
Bistvena novost pri sezonski prodaji tekstilnega blaga in obutve je, da se je premaknil čas razprodaj. Roki so sedaj usklajeni z dogajanji v sosednjih državah. Slej kot prej pa bo prišlo tudi do liberalizacije na tem področju, v evropskih državah imajo to različno urejeno, v Sloveniji so razprodaje vezane na poslovni običaj. Kršitev pravil ugotavlja in izreka ukrepe častno sodišče pri Gospodarski zbornici Slovenije. Po tolikih usklajevanjih, kot so bila prisotna pri sprejemanju novih pravil razprodaj, kršitev naj ne bi bilo, pričakujejo poznavalci razmer.
Združenje za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki mu predseduje Ptujcan Stanislav Brodnjak, sicer clan uprave PS Mercator, odgovoren za nove trge in direktor družbe Merca-tor H, je 8. decembra 2004 sprejelo nova pravila pri sezonskih razprodajah tekstilnega blaga in obutve. Z njimi doloca začetek in trajanje sezonskih razprodaj tekstilnega blaga in obutve kot tudi ravnanje trgovcev pred začetkom razprodaj. Zimska sezonska razprodaja tekstilnega blaga in obutve se po novih pravilih ne sme začeti prej kot 6. januarja. Če je 6. januar nedelja, se sezonska razprodaja ne sme začeti prej kot 7. januarja. Pri poletni sezonski razprodaji tekstilnega blaga in obutve pa je tako, da se ne sme začeti prej kot 15. julija. Če je 15. julij nedelja, se sezonska razprodaja ne sme pričeti prej kot 16. julija.
Posamezna sezonska razprodaja pa ne sme trajati več kot tri tedne. Trgovec je tisti, ki v posamezni prodajalni določi začetek razprodaje kot tudi višino popusta, v tem ga nihče ne more limitirati. Lani decembra spreje-
ta pravila ga tudi obvezujejo, da v primeru zimske sezonske razprodaje v obdobju od prvega do vključno petega januarja, če je šesti januar nedelja, pa do vključno šestega januarja, ne sme opravljati drugih oblik razprodaje ali dajati popustov pri prodaji blaga, ki so predmet sezonske razprodaje. V primeru poletne sezonske razprodaje pa tega na sme početi od vključno 10. julija do vključno 14. julija, če je 15. julij nedelja, pa do vključno 15. julija.
^"V Združenju za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije je bilo leto 2004 izredno živahno in delovno. V začetku leta smo se največ ukvarjali z obratovalnim časom, potrebnih je bilo veliko usklajevanj in pogajanj, kodifikacijo evropske zakonodaje na področju dobrih higienskih navad, v kratkem bo izdan čistopis vodnika. Pripravljali smo ga v sodelovanju z Irci, ob koordinaciji ministrstev za gospodarstvo, zdravstvo in kmetijstvo. Veliko dela pa je bilo do 1. maja letos tudi na področju usklajevanja z evropskimi direktivami. V začetku decembra pa smo
Foto: Črtomir Goznik
Stanislav Brodnjak: "V Sloveniji so razprodaje vezane na poslovni običaj, slej kot prej pa bo tudi pri tem prišlo do liberalizacije."
sprejeli tudi nova pravila pri sezonskih razprodajah tekstilnega blaga in obutve," je uvodoma o delu v iztekajočem se letu 2004 v okviru Združenja za trgovino Slovenije povedal predsednik Stanislav Brodnjak, univ. dipl. prav. Z njim smo se pogovarjali tudi o trenutnih razmerah v slovenski trgovini in njeni prihodnosti.
Št. tednik: Kakšni so rezultati slovenske trgovine v letu 2004?
S. Brodnjak: "Rezultati slovenske trgovine v letu 2004 so se gibali v okviru pričakovanj. Podrobnejši rezultati bodo sicer znani šele v maju, vendar ocenjujem, da je slovenska trgovina še povečala svoje konkurenčno okolje, tudi vstop v EU ni prinesel bistvenih sprememb. Slovenski trgovci smo nadaljevali z uresničevanjem razvojnih aktivnosti, ki so po moji oceni kar na ravni evropskih trgovcev Kolikor poznam razmere v Evropi, bi si upal trditi, da ne zaostajamo za njimi."
tednik: Kak{no pa je bilo leto 2004 v PS Mercator?
S. Brodnjak: "V PS Mercator smo v letu 2004 izredno veliko gradili. Poskušamo doseči strateške cilje, da bi postali drugi trgovec v Hrvaški, Srbiji, Bosni in Hercegovini. Sedaj smo na pol poti. Do leta 2008 načrtujemo, da bodo to vlogo odigrali. Za Hrvaško je pomembno, da smo odprli tri nove centre in nekaj manjših, v Bosni in Hercegovini dva, v Srbiji smo nakupili vrsto nepremičnin in se pripravljamo na gradnje. Zemljišča kupujemo tudi v Makedoniji. Mercator se na teh trgih približuje svojim 15 odstotkom prometa, že v bližnjih prihodnosti naj bi odstotek na tujih trgih dosegel 50 odstotkov, prav toliko pa tudi na domačem.
Smele načrte ima PS Mercator tudi na trgih zunaj meja bivše Jugoslavije. Intenzivno se v tem
Foto: Črtomir Goznik
"Oblast je zato, da ustvarja pogoje za razvoj. Če želi sama sebi dobro, mora ustvariti tudi dobre pogoje za gospodarjenje."
obdobju pogovarjamo z Bolgarijo. V ekspanziji smo izredno agresivni."
Št. tednik: Po referendumu se je pričakovalo, da bo pri{lo do spremembe obratovalnega časa v slovenski trgovini, do omejitve nedeljskega dela.
S. Brodnjak: "Zadeva je na ustavnem sodišču. Mislim, da vse to zahteva trezen preudarek. Vsi elementi, ki smo jih zapisali v ustavni pritožbi, po mojem mnenju držijo. V bistvu gre za enakopraven nastop pravnih subjektov na slovenskem trgu, enakopraven položaj delavcev na slovenskem trgu, tudi pravico do
izbire kupcev. Računamo, da bo ustavno sodišče presodilo v okviru ustavnosti in zakonitosti. Ni zanemarljivo tudi dejstvo, da je vrednost nedeljskega dela večja za 75 odstotkov, kar je tudi najvišji odstotek, ki se za nedeljsko delo plačuje znotraj gospodarstva. Omejitev nedeljskega dela je netržna kategorija, delavce je potrebno korektno plačati, v tem primeru problemov ne bi smelo biti. Vedeti pa je tudi potrebno, da v slovenski trgovini dela ob nedeljah nekaj tisoč ljudi, sicer pa kar sto tisoč Slovencev. V zvezi s tem tudi ne vidim razloga, da bi ta struktura ljudi morala
imeti drugačen položaj na trgu od drugih, ki prav tako delajo ob nedeljah."
Št. tednik: Konkurenčno okolje slovenske trgovine se bo v bodoče še povečalo. V market programu se bo pojavila vrsta novih diskontnih prodajalcev, prav tako tudi v drugih vejah trgovine.
S. Brodnjak: "Natančnih podatkov o tem v Združenju za trgovino Slovenije nimamo, kje natančno se bodo zgradili novi trgovski centri. Specializirani trgovci se bodo pojavili tudi v drugih trgovskih dejavnostih. Ohranili se bodo najboljši."
Št. tednik: Kako ste se na prihod novih diskontov in trgovcev pripravili v PS Merca-tor?
S. Brodnjak: "V PS Mercator smo se na prihod nove verige diskontov pripravili. Razvili smo svojo verigo diskontov, ki jih sedaj intenzivno odpiramo. Tudi v tehničnih dejavnostih smo začeli graditi večje centre. V tekstilu predstavljajo standard Modna hiša, Modiana, Modina, v športu imamo uveljavljeno blagovno znamko Intersport, tu je tudi kava Santana. Vse to naj bi še bolj intenzivno razvili."
Št. tednik: Kaj pa kot gospodarstvenik pričakujete od nove oblasti?
S. Brodnjak: "S politiko se ne ukvarjam. Gospodarski subjekti sami kreirajo svojo usodo. Oblastniki pa so tisti, ki ustvarjajo pogoje za razvoj. Če želijo sami sebi dobro, morajo tudi ustvariti dobre pogoje za gospodarjenje."
Stanislav Brodnjak je med tistimi menedžerji, ki je svoje delnice iz znanih razlogov prodal, imel je 3030 delnic. Tudi gasilske poteze novega prvega finančnika o znižanju davčne stopnje za obdavčitev pretežno lastniških deležev ga niso odvrnile od prodaje, ker je davek še vedno zelo visok, pravi.
MG
Evropska unija in mi • Aktualno
Evropi predseduje Luksemburg
Vodenje Evropske unije je s 1. januarjem za pol leta prevzel Luksemburg. Kot enega največjih izzivov za čas predsedovanja si je država, ki je na čelu Unije že enajstič, zastavila poskus zagotovitve političnega dogovora o prihodnji finančni perspektivi, ki bo proračune povezave uravnavala v obdobju od začetka 2007 do izteka 2013.
Med vrh prioritet si je Luksemburg postavil tudi dogovor o vnovičnem zagonu lizbonske strategije, načrta za dvig konkurenčnosti EU v svetovnem merilu, naloga predsedstva v prvi polovici 2005 pa bo med drugim tudi nadaljevanje širi-tvenega procesa.
V času predsedovanja Luksemburga bo Evropska unija začela pristopna pogajanja s Hrvaško, in
sicer 17. marca, če bo slovenska južna soseda izkazala polno sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. V času luksemburške-ga predsedovanja naj bi EU podala tudi svoje mnenje o makedonski prošnji za članstvo, ki jo je Skopje vložilo marca 2004, po načrtih bo proti koncu aprila podpisana pristopna pogodba z Romunijo in Bol-
garijo, ki naj bi članici postali v 2007, stekle pa bodo tudi priprave na začetek pogajanj o članstvu s Turčijo, ki bo ta proces po načrtih začela v drugi polovici leta, konkretneje 3. oktobra.
Na mizi bodo še dodatne teme. Po napovedih Luksemburga bodo posebne pozornosti deležne med-narodnopolitične razmere in krepitev strateških vezi z največjimi
partnericami po svetu, kot sta Rusija in ZDA. S slednjo naj bi se EU prvič po letu 2001 sestala na vrhunskem zasedanju v polni sestavi, in sicer naj bi, če bo to možno, ob obisku ameriškega predsednika Georgea Busha v Bruslju 22. februarja prišlo do skupnega srečanja voditeljev vseh 25 držav in ZDA. Na zunanjepolitičnem področju si bo EU pod luksemburško
taktirko prizadevala še za ponoven zagon mirovnih pogajanj na Bližnjem vzhodu, uresničevanje Evropske sosedske politike, boljše odnose z Irakom in Iranom ter z Afriko pa tudi uspešne nove pogovore o končnem statusu Kosova.
Luksemburško predsedstvo v prihodnje pol leta načrtuje sklic dveh rednih vrhunskih zasedanj EU — prvo bo 22. in 23. marca, drugo pa 16. in 17. junija. Ob red-
nih zasedanjih posameznih sestav Sveta EU so predvidena tudi njihova običajna neformalna polletna srečanja, ki bodo v Luksemburgu: zunanji ministri EU se bodo neformalno sestali 15. in 16. aprila, finančni ministri pa 13. in 14. maja. Luksemburg je vodenje povezave prevzel iz rok Nizozemske, 1. julija 2005 pa ga bo predal Veliki Britaniji.
Anemari Kekec
^^Demokracije se je treba učiti in jo živeti vsak dan!" je geslo leta 2005, ki ga je Svet Evrope v sodelovanju z Evropsko unijo in nekaterimi drugimi mednarodnimi organizacijami razglasil za evropsko leto državljanstva skozi izobraževanje. Osnovni namen evropskega leta je sprožiti kampanjo, s katero bi svetovno oziroma evropsko javnost opozorili na pomen vseživljenjskega izobraževanja, tako formalnega kot neformalnega, za razvoj dejavnega državljanstva in demokratične kulture.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: wwwradio-tednik.si, www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.560 tolarjev, za tujino 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročeni^ fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Ptuj • Ptujčankl doživeli potres na Maldivih
Za Marjano in Vanjo mora še prihaja
Pred koncem leta so popotresni valovi, imenovani tsunamiji, močno prizadeli prebivalstvo ob Indijskem oceanu. Še vedno ni znano točno število mrtvih, ki se je dvignilo nad številko sto tisoč, pogrešanih je veliko turistov z najrazličnejših koncev sveta.
Med turisti, ki so decembrske dni preživeli na tem območju, sta bili tudi dve Ptuj~anki. Marjana Toma-ni~ Jevremov, arheologinja v Pokrajinskem muzeju na Ptuju, in njena h~erka Vanja sta odpotovali na rajski otok v Maldivih. Žal je to rajsko deželo tudi prizadel potres in uničujoči popotresni valovi. Z Marjano smo se pogovarjali na silvestrovo in nastal je tale zapis.
^"Vedno sem si želela odpotovati na Maldive, saj so poznani kot rajska dežela. Ko smo prišli tja, smo imeli občutek, da smo prišli v nebesa. Tu je morje različnih barv, različnih modrih odtenkov, od svetlo do temno modre. Tu se dvigujejo nizki otočki, peščene, bele plaže s koralami, zarasle s palmami. To moraš doživeti, ne da se opisati. Tja smo prispeli 13. decembra, odhod pa je bil planiran 26. decembra. Stacionirani smo bili na otočku Kando-ma. Tu nas je bilo 210 turistov in seveda strežno osebje, ki sodi zraven. Na otočku je bila trgovina s spominki, restavracija, bar, bazen. Ves otok je bil spremenjen v park. Maldivijci zelo čuvajo naravo. Nikjer ni nobenega betona, sprehajaš se po peščenih potkah, v morju je bilo veliko pisanih ribic, med katerimi si plaval, bili so številni koralni grebeni. Tam si človek resnično odpočije. Ni nobenega avtomobila, motorja, še kolesa ni," je dejala Marjana.
Morje je prihajalo na obalo
Marjana Tomanič Jevremov je na Maldive potovala skupaj s hčerko Vanjo. Za njuno pot je poskrbela agencija Neckermann, ki deluje v sklopu agencije Thomasa Cooka, to je nemška potovalna agencija. Ostali turisti so bili v glavnem Nemci, pa tudi Francozi, Italijani, Hrvati, Srbi in ob njiju še nekaj Slovencev.
Na Maldivih so torej uživali skoraj do zadnjega dneva. Odhod je bil planiran v ponedeljek, 27. decembra. V nedeljo ob pol sedmih zjutraj sta s hčerko začutili potres. Postelje so se zamajale, nekaj po deveti uri je prišel na otok udarni val. To je bila sreča, saj se ob tej uri turisti v glavnem več niso zadrževali v bungalovih, eni so bili na potapljanju z neko nemško ladjo, drugi so odšli z ladjo na izlet na drugi otok, nekateri so še bili na zajtrku, Marjana in hčerka pa sta šli nakupovat spominke; imeli sta srečo, da sta bili na notranji strani otoka.
Ko sta sedeli na obali, sta zagledali, da se jima približuje morje. Tudi nekateri drugi turisti so sedeli na obali, nihče se zaradi prihajajočega morja ni preveč vznemirjal. Naenkrat pa je bil ves otok pod vodo. Marjana in Vanja sta se nagonsko prijeli za palmo. Voda je drla mimo njiju, odnašala pohištvo, stole, mize, ki so se zaletavale v ljudi. Ne vesta, kako dolgo sta bili pod vodo. Stali sta na nekoliko višjem nivoju, voda pa jima je segala do prsi. Ko se je voda umaknila, so vse pozvali, da se pomaknejo na nekoliko višji nivo. Višji predel je bil dejansko bazen, ki je bil višji za tri stopničke. Otok je namreč zelo nizek, zgolj dva metra višji od morja. Panika je nastala, ko je bilo rečeno, da bo prišel še drugi val. Drugi val je prišel, ni pa bil tako visok. Približal se je zgolj do bazena, pričakovali pa so še tretji, močnejši val. Ljudi so začeli evakuirati na ladje; vrnili so se namreč potapljači, ki so povedali, da na ladji niso čutili ničesar, razen dviga gladine vode. Bungalovi so bili porušeni, le tu in tam je stala kakšna stena. Najprej so evakuirali otroke in ženske, kar žalostni prizori so bili, ko so se ljudje poslavljali, bilo je jokanja, hudo je bilo.
Dva dni v majici in kratkih hlačah
Ker so bili bungalovi porušeni, tudi od prtljage ni ostalo ničesar. Marjana in Vanja sta bili v majicah in kratkih hlačah, Vanja je bila celo bosa, saj ji je voda odnesla japon-ke. Z ladjo so do naslednjega otoka potovali zelo dolgo, bili so mokri, na ladji so dobili zgolj rešilne jopiče. Na otoku so kasneje izvedeli o razsežnosti uničujočih popotresnih valov. Domačini se pravzaprav niso znašli, ponesrečenim so pomagali nemški potapljači, ki so bili izredno prisebni. Na otoku niso dobili niti hrane, dokler ni manager z njihovega otoka podpisal, da bo hrana plačana. V tem primeru se Maldi-vijci niso izkazali. Bili so odrezani od sveta, nikamor niso mogli klicati, ker niso imeli denarja, denar in dokumente so imeli v glavnem vsi turisti v hotelskem sefu.
Očitno na Maldivih tudi ne delujejo sistemi za opozarjanje ljudi pred nesrečo, saj je bilo potres čutiti tri ure pred uničujočim valom in bi bilo mogoče ljudi evakuirati na ladje in jih odpeljali v notranjost atola, kjer ni bilo pustošenja.
Marjana Tomanič Jevremov
Nemci so se izkazali
Naslednji dan so se lahko vrnili na svoj otok, dobili so dokumente in denar iz sefa, pri bungalovih ni bilo kaj najti, Marjana in Vanja sta našli zgolj majhen nahrbtnik z nekaj mokrimi oblačili. Obe pa sta zelo hvaležni nemški državi, ki je organizirala posebna letala, ki so turiste iz glavnega mesta Maldivov, Malija, odpeljala v Frankfurt. Na letalu so dobili vsaj koce, da so se
pokrili. V Frankfurtu so se pri temperaturi pod lediščem znašli v kratkih hlačah. Tam so jih pričakale reševalne ekipe, ki so takoj nudile prvo pomoč, dali so jim hrano in pijačo, jih oblekli in obuli in jih namestili v hotel, kjer so prespali. Oskrbeli so vse, ne glede na to, iz katere države je kdo prihajal.
Lufthansa je turistom, ki so potovali drugam (Marjana in Vanja na Dunaj, kjer sta imeli avto) razdelila kupone, letalska družba Austria airline pa ju ni hotela sprejeti na svoje letalo, tako da sta morala počakati letalo Lufthanse. Tudi Avstrijci se torej niso izkazali. Marjana in Vanja nista imeli občutka, da bi se naše zunanje ministrstvo kakorkoli zanimalo za njih, Nemcem pa sta hvaležni za vso pomoč.
Mora prihaja za njima, zanimivo pa je to, da je Marjana dejala, da bi pa na Maldive še šla. Torej so ti otoki res rajski.
Tega zapisa ne moremo opremiti še s kakšnimi fotografijami rajskih otokov, saj je Marjanin fotoaparat pogoltnila voda.
Franc Lačen
\ '
U
Uvodnik
Srečno, kultura!
□mj^HV^ Lepe želje, ki smo si jih izrekli in si jih * ^^^ 3 še izrekamo ob vstopu v novo leto, nam ; ■ ^ ^ V še zmeraj odmevajo v ušesih. Tudi v naše uredništvo smo jih prejeli lepo število - tistih klasičnih, pa tudi sodobnejših, elektronskih. Pa seveda lepe želje vseh, ki so namesto voščilnic darovali v dobre namene. Hvala vsem!
A naj izmed vseh voščilnic posebej omenim tisto s ptujskega Sklada za kulturo, ki je posebna v tem, da so punce s sklada voščile z zloženko, na kateri so zbrale vse prireditve, kijih organizirajo v letu 2005, in nas bodo tako obdarovale vse leto. Več kot tridesetkrat. Hvala!
Pa se je žal že v začetku leta pokazalo, da je kultura pastorka države. Na državnem skladu so se namreč "demokratično" odločili, da za marsikatero od prireditev, čeprav imajo v našem okolju že dolgoletno tradicijo, ne bodo dali denarja. Ker ga tudi sami nimajo dovolj, saj ga ne tiskajo sami, pač pa dobijo od države. In tako so enostavno marsikateri dogodek preklicali. Če se seveda ne bodo po območnih skladih znašli kako drugače. Pa najbrž ne vem kakšnih možnosti za to na nižjih nivojih ni, saj tudi tu ni nobene prave tiskarne. Občine in regije pač še vedno dajejo prednost asfaltu in vodovodu, mogoče še kakšni šoli ali vrtcu, kar pa se tiče nebodijihtreba porabnikov - športnih, kulturnih, turističnih in kar je še podobnih društev - pa jim bodo pač priškrnili. Pa četudi kakšna kulturna prireditev porabi denarja, s katerim bi zaflikali kak kvadratni meter veliko luknjo v asfaltu.
Ampak "porabniki' se ne damo. Bomo pač delali čudeže. Asfalt imajo povsod po svetu - ljubiteljske kulture pa ne.
Vso srečo v letu 2005, kultura! Potrebovala jo boš!
Jože Šmigoc
Hajdina • Občinski transakcijski račun odblokiran
"Zadev ne bomo zaostrovali ..."
Hajdinski župan Radoslav Simonič zadnji decembrski teden ni bil najbolj zgovoren v zadevi blokade občinskega transakcijskega računa zaradi dolga - v večjem delu Telekomu Slovenije. Davčna uprava Republike Slovenija je hajdinski pa tudi drugim občinam, skupaj desetim, zaradi dolgov (tudi Elektru Slovenije in Darsu) poslala sklep o izvršbi in jim blokirala transakcijske račune.
Izvirni greh je v odlokih, ki so jih občine sprejele pred leti, na njihovi osnovi pa so lahko pričele pobirati nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč tudi za objekte, ki so v lasti Telekoma, Darsa, Elektra in drugih.
Po prejšnjih odločbah sodišč, nanje so se v zvezi s tem plačevanjem obračali omenjeni sistemi, so bile te odločitve zakonite, po zadnji odločbi ustavnega sodišča pa so nezakonite. Prizadete občine menijo, da je najbolj sporno dejstvo, da odločba za Telekom na primer zahteva od občin vračilo vseh pobranih sredstev od dneva uveljavitve odloka naprej in pripadajoče obresti. Hajdin-ska občina je odlok sprejela leta 2000, znesek dolga Telekomu pa znaša z glavnico in pripadajoči-
mi zamudnimi obrestmi okrog 35 milijonov tolarjev. Že 23. decembra pa so v občini Hajdina sprejeli sklep davčne izpostave iz Ptuja, da njihov račun ni več blokiran. Kot je povedal hajdinski župan Radoslav Simonič, so jim sporočili, da se izvršba zadrži oziroma prekine, dokler ne bodo sprejete ustrezne rešitve na državni ravni oziroma sistemske zagotovitve
sredstev za vračilo.
Prizadete občine so stopile skupaj, zastopa jih lenarški župan Ivan Vogrin, in dosegle odlog. Kljub temu pa v prizadetih občinah ostaja grenak priokus o zakonodaji, ki naj bi veljala za nazaj, o ravnanju in odnosu države do občin, prav tako odločbi ustavnega sodišča. Čeprav zadev ne bodo zaostrovali, poudarja haj-
dinski župan Radoslav Simonič, se čudijo, da je do takih sklepov sploh prišlo in da je najbolj s pošiljanjem sklepov o izvršbi hitela ptujska izpostava Dursa, čeprav ji ne oporeka pravne podlage, da je to storila. Ker je do odprave blokade prišlo zelo hitro, tudi niso želeli po nepotrebnem vznemirjati občanov.
MG
Lenart • Razgrnitev lokacijskega načrta zaključena
Samo avtocesta ni rešitev
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je konec novembra objavilo sklep o javni razgrnitvi predloga državnega lokacijskega načrta za avtocesto po Slovenskih goricah na odseku Sp. Senarska-Cogetinci. Izdelal ga je razvojni center Planiranje iz Celja.
Javna razgrnitev je trajala do 28. decembra, v samem postopku pa je bilo že precej razprav in diskusij. V razpravah pa so sodelovali tudi občani, njihove pripombe so bile vključene v predlog lokacijskega načrta. Z občani je bilo kar precej razgovorov, javna obravnava pa je bila opravljena 1. decembra letos. Bilo je še nekaj idej in pripomb, ki jih bo možno upoštevati.
Ob vsaki obravnavi lokacijskih načrtov (ta je v občini Lenart že tretji) pa zbrani vedno znova odločno zahtevajo izgradnjo razbremenilne ceste ali tako imenovane severne obvoznice. Kaj o tej cesti in prometu skozi Lenart menijo na občini Lenart, smo povprašali pomočnika župana Avgusta Zaverni-ka, ki nam je povedal: "Dejstvo je, z izgradnjo avtoceste bo veliko tranzitnega prometa zapeljalo mimo Lenarta po avtocesti, mesto kot takšno ne bo tako obremenjeno.
Res pa je, da se osebni promet iz leta v leto izredno hitro povečuje. Z rastjo 3 do 5 odstotkov na našem območju SV Slovenije. Če pogledamo zaledje vzhodno od Lenarta, Radgona, Benedikt in vse občine nimajo nikakršnega priključka na avtocesto in ti se bodo vedno morali priključevati zahodno od Lenarta. Kar pomeni, če priključne ceste ne bo, bo ves ta promet lokalni, delno tudi tranzitni, še vedno potekal preko mesta Lenart. Zato smo v upravi, z županom na čelu in tudi ostali, izredno zainteresirani, da se ta priključna cesta, ali za občane obvoznica, zgradi. S tem bi razbremenili mesto. Tudi vsi priključki, ki bi potekali iz smeri severa Sv. Ana, Cmurek in podobno, bi promet preusmerili iz samega mestnega jedra. Res je, da je država to priključno cesto izločila iz plana, ampak mi mislimo, da še zadeva ni končana. Projekti, ki se zdaj izvajajo na tej trasi av-
toceste s priključno avtocesto, potekajo popolnoma harmonizirano, to pomeni skupaj in se projektna dokumentacija izdeluje za priključno cesto. V prihodnjem letu oziroma 2006, ko bo razpis za izbiro izvajalca del, pa bi morali biti v občini še s kako drugo pomočjo tako močni, da bi uspeli, da bi bil razpis izveden tudi za priključno cesto. V Lenartu smo za njo izredno zainteresirani, saj vidite, da je od 6.30 do 8.30 popoln zastoj, tudi kasneje, med 13.00 do 15.30, tovornjakov je daleč preko 2000, to so v bistvu velika vozil do 40 t, in še ves ostali promet. To je neznosno. Bojim se, kako bomo to rešili v teh naslednjih štirih do petih letih. Preden bo avtocesta zgrajena, še bodo velike težave. Država naj se čimprej loti izgradnje avtoceste. To je edina in ključna rešitev, vse ostalo so parcialne rešitve, ki so seveda dražje."
Zmago Šalamun
rulu. Fi
4 Štajerski
Politika
četrtek • 6. januarja 2005
Pogovor s poslancem mag. Janezom Krambergerjem
Malo poslancev je seznanjenih s problemi kmetijstva
Pretekli so trije meseci od državnozborskih volitev. V sedmem volilnem okraju osme volilne enote je bil ponovno izvoljen poslanec mag. Janez Kramberger iz vrst SLS. Ta pogovor sva načrtovala po volitvah, vendar sva se dogovorila, da bova kaj več spregovorila po izvolitvi vlade.
Za katere prioritetne naloge se boste zavzemali v tem mandatu?
"Prioritete nove slovenske vlade so zapisane v koalicijski pogodbi, to so dekoncentracija in decentralizacija oblasti, dobra delavska zakonodaja, ugodni pogoji za razvoj podjetništva, stimulativna davčna politika, spremembe na področju šolskega sistema, znanosti, zdravstva in kmetijstva. Pred vladno koalicijo so velika pričakovanja. V politiki potekajo stvari na dolgi rok, tako se pričakovanja v kratkem času ne bodo uresničila. Naša poslanska skupina bo tudi naprej konstruktivni partner. Pogumno je treba iti naprej in delovati v dobro Slovenije."
V vasi stranki je bilo slišati kar nekaj kritik na sestavo vlade. Poslanec Kangler je odstopil kot predsednik občinskega odbora SLS v Mariboru. Kako ocenjujete vlado?
"Mandatar Janez Janša je predlagal ekipo, ki se mu je zdela najbolj primerna, vendar ni imel dobre roke. Ti ljudje imajo izobrazbo, izkušnje na področju znanstvenega in različnega delovanja. Moti me zastopanost različnih delov Slovenije v vladi. Če so v vladi zastopana vsa območja, se zakonodaja in tudi druge zadeve drugače pripravljajo. Dokler vlada ni izvoljena, smo poslanci zelo pomembni, po izvolitvi pa moramo stati za njenimi predlogi in odločitvami. Če imaš drugačno mnenje kot kolega Kangler, ti nekateri zamerijo. V SLS moramo ohraniti kritičnost, zato so nas velikokrat predstavljali kot neenotne, neusklajene. Spoštovati moramo različnost in ni nujno, da vsi enako mislimo. V takšnih časih smo bili in tega si najbrž Slovenci ne želimo."
Komisijo za Slovence po svetu je v prejšnjem mandatu vo-
Foto: ZS
Poslanec mag. Janez Kramberger
dil poslanec Pukšič, sedaj jo vodite vi. Kako bo komisija delovala v tem mandatu in katere bodo njene prioritete?
"Moj predhodnik je komisijo vodil dobro in jo s pomočjo stro-
kovnih služb postavil v prave okvirje in na tem področju opravil veliko delo. Začrtano delo bom nadaljeval. Dolžnost Slovenije je, da jasno v zakonskem besedilu določi odnos do Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki so v veliki meri odigrali pozitivno vlogo pri promociji Slovenije, saj veljajo za sposobne, delavne in zanesljive ljudi. V roke sem dobil dokument, da bi trende negativne demografske politike, se pravi nizke rodnosti pri nas, začeli reševati s priseljevanjem tujcev. To ni prava pot in mislim, da moramo najprej ponuditi ugodnejše pogoje tistim Slovencem po svetu, ki se želijo vrniti. Ti bi okrepili ekonomske in politične povezave Slovenije po svetu. Ne vidim razloga, da se jih bojimo, ker se niso strinjali z režimom. Čas je, da presežemo ideološke okvire. Naše generacije in generacije naših otrok to ne zanima, nas bolj zanima, kaj bo v pri-
hodnje in kako bomo lahko živeli v bodoče."
V prejšnjem mandatu ste vodili odbor za kmetijstvo, v tem ste član odbora, tudi ukvarjate se s kmetijstvom. Prej smo govorili, kaj je treba storiti pred vstopom v EU, zdaj je polnopravna članica, kako je sedaj?
"S polnopravnim članstvom se je odprl evropski trg in to za naše kmetijstvo ni dobro. Ko se soočamo s pozitivnimi in negativnimi posledicami vstopa v EU, je rezultat pozitiven. Dolžnost Slovenije je, da se negativni vidik rešuje v okviru vlade. Do leta 2007 bomo prišli na enaka direktna plačila kot sedaj veljajo za bivšo petnajsterico. Zamujamo na institucionalni ravni. Naše institucije, ki morajo izvajati skupno evropsko kmetijsko politiko, so kadrovsko podhranjene. Veliko je administriranja, ki ga je potrebno poenostaviti, kljub temu pa mora
ostati v okvirih evropske kmetijske politike. Starostna struktura nosilcev slovenskih kmetij je okrog 60 let. Povprečna slovenska kmetija je velika dobrih 6 hektarjev, evropska preko 50. Prejšnji sistem ni bil naklonjen kmetijstvu in tega se ne da spremeniti čez noč. Potrebna bo sprememba šolskega sistema in stimulativna davčna politika, ne da se obdavčujejo subvencije. Tega v prejšnji koaliciji nismo mogli dopovedati našim partnerjem, takratnemu LDS. Dokler se dohodkovni položaj slovenskega kmeta iz dneva v dan niža, ne moreš dohodka — subvencij — obdavčiti. Tudi v bodoče si bom prizadeval poslanskim kolegom pojasniti stanje slovenskega kmetijstva. Na žalost je v DZ zelo malo poslank in poslancev, ki so tudi praktično seznanjeni s problemi v kmetijstvu."
Zmago Šalamun
Videm • Srečanje treh županov in poslanca
Primopredaja vodovodnih poslov
V Vidmu so se v začetku prejšnjega tedna s poslancem Brankom Mariničem srečali haloski župani, katerih občine so vključene v projekt vodovodne oskrbe zahodnih Haloz, da bi se pogovorili in dogovorili, kako pripeljati ta projekt do končne realizacije.
Po prvotnih načrtih naj bi se prva faza izgradnje projekta, v katero sta vključeni občini Videm in Žetale, začela že letos jeseni, vendar je že pred časom postalo jasno, da se bo začetek del premaknil v naslednje leto kljub sicer že zagotovljenim sredstvom iz državnega proračuna oz. Vodnega sklada v višini 310 milijonov tolarjev.
Bistvo sestanka, kjer so se župani seznanili s sedanjim stanjem, pa je bilo pravzaprav v informiranju novega poslanca Mariniča, do kje in kako je bil projekt pripeljan in kaj bo treba postoriti, da bo
tudi dejansko v celoti realiziran. Skrbnik projekta, bivši poslanec in župan Žetal Anton Butolen, je podrobno razložil poti in stranpoti, ki jih je moral ubirati, da je odgovorne državne uradnike in večino poslancev takratne sestave državnega zbora sploh prepričal v nujnost sofinanciranja in izgradnje vodovodnega omrežja v tem delu Slovenije: "Poleg Haloz so bila v naši državi še tri takšna večja območja; obalno, Prekmurje in Bela krajina. Ker je bila vrednost projekta za Haloze nižja od 10 milijonov evrov, kar je bil pogoj za
pridobitev evropskih sredstev, se je bilo treba znajti drugače. Na koncu smo za dobro milijardo vreden projekt uspeli pridobiti državno pomoč v višini slabih 700 milijonov tolarjev, razliko pa bomo zagotovili iz občinskih proračunov. Za prvo fazo je že zagotovljenih čez 300 milijonov v Vodnem skladu, ki se bodo začeli porabljati v začetku naslednjega leta, ko se bo začel graditi primarni vod najprej v Vidmu in nato še v Žetalah."
Doslej Butolen, odslej Marinič
Sicer je, kot je povedal Buto-
len, za leto 2005 planiranih še 500 milijonov tolarjev: "Sredstva, planirana za leto 2005, pa se morajo še zagotoviti. Sicer so namenjena za Vodni sklad, niso pa še razporejena." Prav zagotovitev dodatnih milijonov za projekt vodovodne oskrbe zahodnih Haloz bo, kot je bilo razumeti, naloga poslanca Mariniča. Kljub zamiku začetka dela v leto 2005 pa to avtomatsko ne pomeni, da ne bi bilo možno naslednje leto hkrati izvesti tudi del, ki so bila prvotno začrtana za to leto in s tem ujeti korak s časovnim okvirom projekta. Zamik ce-
lotnega projekta za eno leto po mnenju vseh zbranih sicer naj ne bi bil nobena katastrofa, bo pa potrebno temu primerno pripravljati občinske proračune za naslednja leta. "Vseeno upam, da daljšega zamujanja ne bo, saj imamo tudi v naši občini že predvidena sredstva sofinanciranja za leto 2006, ko naj bi se začela naslednja faza izvedbe projekta z izgradnjo vodovodnega omrežja pri nas. Večletna zamuda pa bi že lahko predstavljala težave," je opozorila županja Majšperka Darinka Fakin. V Vidmu imajo za začetek del v naseljih Skorišnjak, Gradišče in del Trdo-bojc že vse pripravljeno, saj naj bi prvi razpis izšel januarja, prav tako v Žetalah, kjer bodo razpis objavili maja ali junija.
Poslanec Branko Marinič je po zaključku podrobnejše predstavitve projekta in njegove dosedanje izvedbe povedal: "Zdaj so mi zadeve veliko bolj jasne in vem, kje moram začeti. Vsekakor bo vodovod prva prioriteta mojega po-
slanskega dela. Rad pa bi vedel, čisto konkretno, koga poiskati in na katera vrata potrkati, da zadeva ne bi slučajno zastala!"
Anton Butolen je svojemu nasledniku dal tudi te napotke in naslove, pri tem pa dodal še, da se njegovo skrbništvo končuje s podpisom naslednjega predinve-sticijskega načrta v okviru projekta Vodovodne oskrbe zahodnih Haloz: "Prav tako bom kolegu Ma-riniču predal tudi vse ostale zadeve, ki sem jih začel in peljal v času mojega dvoletnega poslanskega mandata!"
Teh zadev pa verjetno ne bo malo, in če se zraven priključijo vsi tisti "haloški žulji", ki so začeli pokati v zadnjem času, od neurejenih grebenskih cest do mejnega prehoda v Leskovcu, pa nadvse težavne podlehniške občine in zahtevane avtoceste Draženci—Gruškovje in še kaj, Mariniču res ni kaj zavidati.
SM
Markovci • Občinski svet o proračunu 2005
Kanalizacija Markovci daleč od realizacije
člani sveta občine Markovci so se v sredini decembra sestali na 15. redni seji sveta občine. Po potrditvi zapisnikov 14. redne in 4. izredne seje se je v markovski sejni sobi razvnela razprava glede občinskega proračuna za leto 2005.
Po sprejetih amandmajih so markovski svetniki proračun za leto 2005, ki znaša dobrih 890 milijonov tolarjev, potrdili. Kot je predstavil župan Franc Kekec, načrtuje občina Markovci v prihodnjem proračunskem obdobju dobrih 490 milijonov tolarjev prihodkov in 927 milijonov tolarjev odhodkov. Proračunski presežek leta 2004, ki ga občina prenaša v proračun 2005 in je namenjen gradnji večnamenske dvorane pri osnovni šoli, pa znaša slabih 400 milijonov tolarjev. Med obravnavo predloga proračuna so svetniki brez pripomb potrdili županove amandmaje, ki so med proceduro sprejemanja proračuna nastali kot posledica finančnih tokov in vmesnih izračunov. Svetnik Branko Kodrič je ob županovem amandmaju za zagotovitev dodatnih štirih milijonov tolarjev za izdelavo projektne dokumentacije za kanalizacijo Markovci—Zabovci opozoril, da je občina sredstva za
izdelavo idejnih projektov za izgradnjo kanalizacije že enkrat odobrila. Župan je Kodriču pojasnil, da je zaradi priključitve v konzorcij za izgradnjo kanalizacije zahtevana nova projektna dokumentacija. Predsednik nadzornega odbora Stanislav Toplak je v razpravi svetoval, da naj občina pripravi pregled dokumentacije in porabe sredstev, ki so bile doslej namenjene za kanalizacijo, saj je to projekt, ki bo trajal več let in bo za občino predstavljal velik finančni zalogaj.
Svetniki so z osmimi glasovi za in tremi vzdržanimi glasovi potrdili tudi amandma svetnika Zvonka Črešnika, s katerim so 3,6 milijona tolarjev sredstev namenili za adaptacijo gasilsko-vaškega doma v Borovcih. Precej burna razprava pa se je vnela ob amandmaju Milana Ma-jerja, ki je predlagal, da se za nakup novega gasilskega vozila PGD Bukovci v proračunu 2005 nameni 15 milijonov tolarjev. Svetnik Sla-
vko Rožmarin je takšnemu predlogu odločno nasprotoval: ^"V tem mandatu občinskega sveta gradimo dva gasilska doma. S tem se verjetno ne more pohvaliti nobena druga občina. Zanima me, zakaj se gasilci med seboj ne dogovorijo, kaj je prioriteta, saj sta dva gasilska doma in nov gasilski avto po mojem mnenju preveliko vlaganje v gasilstvo za en mandat." Z nakupom novega gasilskega avtomobila prav tako nista soglašala niti župan Franc Kekec niti podžupan Franc Kostanjevec. Slednji je županu predlagal, da se amandmaja svetnika Črešnika in svetnika Majerja umakneta in da se vlaganje občine v gasilsko-vaške domove zmanjša. Predsednik nadzornega odbora Stanislav Toplak je v razpravi glede predlaganih amandmajev še enkrat opozoril, naj se svetniki zavedajo, koliko sredstev se bo potrebovalo za izgradnjo kanalizacije, katere izgradnja bo v prihodnjih letih ne-
obhodno nujna. "Če ne bo šlo z javnimi sredstvi, bodo morala izgradnjo kanalizacije sofinancirati gospodinjstva. In takrat se bomo lahko za to zahvalili današnji politiki občinskega sveta," je prepričan Toplak. Svetnik Karl Majcen je nato Toplaka opozoril, da je zgolj predsednik nadzornega odbora, ki pa po statutu občine nikakor ni svetovalno ali ustrahovalno telo občinskega sveta. Majcen je Toplaku predlagal, naj se v razprave ne vključuje in slednji je to v nadaljevanju tudi upošteval.
V razpravi glede nabave novega gasilskega vozila je svetnik Janez Liponik, sicer tudi regijski gasilski poveljnik, pojasnil, da je PGD Bukovci osrednje gasilsko društvo v občini in da v skladu z normami, ki jih predpisuje zakon, mora imeti dve gasilski vozili; eno s cisterno za 2500, drugo pa za 5000 litrov vode. In ta standard mora biti zagotovljen do leta 2009.
Župan in podžupan sta še pred izglasovanjem amandmaja poudarila, da občina v zadnjih letih izredno veliko vlaga v gasilstvo in da se sredstva za izgradnjo kanalizacije z vsakim rebalansom oziroma vsakim novim proračunom krčijo, seveda v slabo občanov. Z osmimi glasovi za in tremi proti — proti so glasovali Rožmarin, Kodrič in Ko-stanjevec — so markovski svetniki odobrili 15 milijonov za novo gasilsko vozilo v Bukovcih. Ob sprejetju amandmaja je župan ogorčen izjavil, da za ta korak ne prevzema nobene odgovornosti in da je nad glasovanjem svetnikov strašno razočaran. "Prosim vas, da mi v bodoče več ne očitate, da se v Markovce — kot center občine — nič ne vlaga. Na proračunski postavki za ureditev centra Markovcev (kanalizacija in javna razsvetljava) ostalo le še za razsvetljavo. Ostalo ste z amandmaji prerazporedili." Nad izglasovanim pa je bil razočaran tudi podžupan, ki je dejal, da pri nadaljnji razpravi ne želi več sodelovati.
Po vroči debati so markovski svetniki proračun za leto 2005 z osmimi glasovi za in tremi proti potrdili.
Poleg potrditve proračuna za prihodnje enoletno obdobje so markovski svetniki sprejeli tudi od-
lok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ter za 3,5 odstotka povišali višino točke za izračun komunalne takse za leto 2005. Svetniki občine Markovci so na seji potrdili še povišanje cene priključ-nine na kabelski sistem, ta bo odslej znašala dobrih 82.000 tolarjev plus DDV, in povišanje cen letnih najemnin za grobove in mrliško vežico. Ob tej točki so se svetniki dotaknili tudi novogradnje mrliške vežice, za katero pa je v proračunu že zmanjkalo sredstev, saj so bila tudi ta prerazporejena na druge postavke. Podžupan Kostan-jevec meni, da stroški vzdrževanja s pokopališčem zagotovo so (zato tudi podražitev najemnin), kakšno pa je stanje mrliške vežice, predvsem sanitarij, pa je odraz dela občinskega sveta oziroma "naša slika", kot je dejal podžupan. Pod točko pobude in vprašanja so markovski svetniki predlagali, da se jim predstavi revizijsko poročilo, ki je bilo izvedeno v proračunskem obdobju 2004. Prisotni svetniki so v nadaljevanju županu predlagali, da bi se glede dejavnosti v podjetju Eko Les, ki jo namerava uvesti v obrtni coni Novi Jork, naročila neodvisna strokovna študija.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Kako je Perutnina prodala Unionove delnice
Glaserjeva poteza na pivovarski šahovnici
Nemalo — sicer pričakovane — pozornosti je v zadnjem letošnjem mesecu zbudila novica o prodaji 5,98-odstotnega deleža Unionovih delnic, ki so skoraj dve leti "počivale" v naročju ptujske Perutnine, Pivovarni Laško. S tem nakupom so Laščani pridobili 53,85-odstotni delež v ljubljanskem Unionu in tako tudi uradno postali večinski lastniki.
Valjenje "delniških jajc" pa se tokrat po mnenju nekaterih finančnikov Perutnini nikakor ni izšlo v plus, saj naj bi zaradi višje nakupne cene delnic, kot je bila njihova prodajna, perutninski delničarji nominalno izgubili dobrih 50 milijonov tolarjev (za nakup so porabili 2,45 milijarde, s prodajo pa iztržili 1,91 milijarde tolarjev), realno (ob upoštevanju inflacije) čez 260 milijonov, po nekaterih izračunih pa bi — v primerjavi z drugačno naložbeno politiko — oportunitetna izguba lahko znašala krepko preko milijarde tolarjev.
In kako na taksne odzive odgovarja dr. Roman Glaser?
O nakupu in prodaji Unionovih delnic
Dr. Roman Glaser: "PP v svojem poslovanju, jasno, tudi nalaga v vrednostne papirje. Teh naložb je kar nekaj in med njimi so strateške in kapitalne. Pred dvema letoma smo kot strateško naložbo iz različnih zornih kotov, vseh seveda ne bom pojasnjeval, ocenili naložbo v Pivovarno Union. Takrat je bila nakupna cena res nekaj manj kot 93.000 SIT, kriza v živilski industriji pa je povzročila tudi padec vrednosti delnic Uniona pod 70.000 SIT. Kar nekaj časa smo se pogajali z laškim kupcem, ki je izrazil interes za nakup teh delnic, in tako smo jih prodali
po 91.000 tolarjev Če bi jih prodali po tržni vrednosti, bi izgubili 600 milijonov, ker pa smo jih prodali po presežni ceni, smo izgubili 50 milijonov tolarjev. Realno smo mi pač ocenili, da je v danem trenutku najboljša prodaja, nevarnost nizke cene je bila dovolj velika in vendarle smo iztržili več, kot bi bil iztržek na trgu, res pa manj, kot smo takrat te delnice plačali."
O oportunitetnem dobičku
Dr. Roman Glaser: "Seveda, nekdo je ocenil, da bi opor-tunitetni dobiček lahko znašal 1,3 milijarde tolarjev Jaz moram reči, da je to čudovito. Če bi z oportunitetnimi dobički v življenju računala vsa podjetja in vsi posamezniki, bi nihče ne imel težav in nihče ne bi nič izgubil. Oportuniteta je pač vse tisto, kar vključuje zgolj najoptimalnejše dejavnike, idealno stanje. Če bi bilo to tako, bi jaz z veseljem nekomu zaupal svojih 10 milijonov tolarjev in rekel, naj mi jih vsako leto oplemeniti za 7 milijonov. Hipotetično ugotavljanje morebitnega oportunitetnega dobička v tem primeru je nerealno.
Nikoli pa ni nihče vprašal, tudi mi nismo rekli in tudi ne bomo povedali, kje in koliko smo zaslužili z drugimi vrednostnimi papirji! To je interna zgodba podjetja in nihče se ne hvali, če
Dr. Roman Glaser: "Zelo čudno bi bilo, če se nas 100 direktorjev tega nivoja ne bi poznalo!"
je zaslužil 10 ali pa 100 milijonov tolarjev. Lahko pa povem, da smo na borzi letos zaslužili bistveno več, kot znaša ta izguba."
O dodatni izgubi zaradi stroškov kredita
Kar se tiče najema menda dolgoročnega kredita za nakup teh delnic, katerega poplačilo naj bi zahtevalo še dodatna sredstva v višini skoraj 300 milijonov tolarjev in tako povečalo izgubo, je Glaser povedal: "To je čista neresnica oziroma natolcevanje! Izguba zaradi tega ni večja, ker je bil kredit kratkoročen in ga je PP poplačala v nekaj tednih. Kredit nikakor ni bil dolgoročen, am-
pak uporabljen zgolj v vmesnem roku, dokler ga nismo z lastnim "cash-flowom" zaprli. Trditve o najemu nekega dolgoročnega kredita absolutno zavračam, saj ne držijo!"
O "prijateljski uslugi"
Dr. Roman Glaser: "Velik del slovenskega top managementa je seveda v takšnih ali drugačnih odnosih. Zelo čudno bi bilo, če se nas 100 direktorjev tega nivoja ne bi poznalo! V tem zornem kotu o tako zelo prijateljskih odnosih, ki bi dosegali tako velike finančne dimenzije, ne bi mogel govoriti. Slo pa je, bi rekel, v principu za zaščito Uniona in slovenske pivovarske industrije.
Podobno smo pred štirimi leti napravili tudi s hmeljem v Savinjski dolini, ko smo ugodili prošnji države, ker je bila ogrožena proizvodnja hmelja. Tokrat sicer ni šlo za nobeno tovrstno prošnjo, ampak smo sami ocenili, da je bolje zaščititi Union s tem, da stopimo kapitalno v ta del mi in umirimo žogo, kot se zdaj tudi je. In tu smo, realno gledano, tudi prav ocenili, da bo Laško v nekem času pripravljeno in potem v nekem dnevu postavilo vso zgodbo pod svoje okvire ter koncentriralo dejavnost."
Sicer pa bi se, kot še dodaja Glaser, pivovarska vojna morala končati že prej, saj bi tako po njegovih besedah ta branža industrije že lahko — ob izpolnjenem pogoju koncentracije — konkurenčno nastopala na velikih trgih.
Takšen je uradni komentar predsednika uprave PP dr. Romana Glaserja na javna preračunavanja o pridelani izgubi pri prodaji Unionovih delnic, ki so zdaj že v rokah Laščanov. Ozadje vse zadeve je brez dvoma veliko bolj zanimivo, ampak to je tisti neuradni del zgodbe, v katerem je predvsem veliko ugibanja. Med drugim tudi, kdo, na katerem koncu in za kakšno plačilo zares drži Ariadnino nit v tokratnem labirintu (perutninar-sko-pivovarskih) poslovnih kulo-arjev.
SM
Ormož • Zaključek nagradne akcije NKB Maribor
Srečna Sara
V nagradni akciji NKB Maribor je zmagala petletna Sara Babič iz Loperšic. Ker je nagrada — gorsko kolo — zanjo še malo prevelika, se je z njo veselil tudi starejši brat Rok.
V Novi kreditni banki Maribor, d. d., je od 15. januarja do 15. decembra 2004 potekala nagradna akcija varčevanja za otroke do desetega leta starosti. Akcijo so poimenovali Sitkovo varčevanje. Otroci so lahko varčevali z varčevalno knjižico z odpovednim rokom ali z računom rentnega varčevanja. Vsi mladi varčevalci, ki
so v času akcije privarčevali 3000 SIT, so prejeli sestavljanko. Teh je bilo v ormoški ekspozituri kar 160, je povedala vodja, Edita Ku-mer. 122 mladih varčevalcev pa je v letu dni privarčevalo vsaj 12.000 SIT in ti so sodelovali v velikem nagradnem žrebanju za gorska kolesa. Žrebanje je potekalo v podružnici Ptuj in sreča se je nasmehnila simpatični petletnici Sari Babič iz Loperšic pri Ormožu. Ob prevzemu nagrade je mala nagra-
jenka povedala, da obiskuje vrtec v skupinici Ježkov in da bo prihodnje leto prvošolka. Ker je nagrada zanjo še nekoliko prevelika, bo kolo zanjo nekaj časa preizkušal brat Rok, ki prav tako varčuje v šolski hranilnici.
Letos so v ormoški ekspozituri podelili tudi 81 hranilnikov, ki jih prejmejo otroci ob odprtju hranilne knjižice, je povedala Edita Kumer.
vki
Sitko je pripeljal kolo mali Sari, v imenu ormoške ekspoziture NKB pa ji je čestitala Edita Kumer.
Ptuj • Prednovoletni sprejem Obmo~ne obrtne zbornice
V slogi je moč
Predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj Jože Kokot je prednovoletni sprejem pripravil 29. decembra. Prvič so ga organizirali v prostorih multimedijske učilnice, ki so jo uredili kot del bodočega izobraževalnega centra po vzoru Obrtne zbornice Slovenije in jo bodo uporabljali tudi v družabne namene.
Povabil je člane upravnega in nadzornega odbora, predsednike sekcij, pri OOZ Ptuj jih deluje 18, predstavnike organizacijsko --kadrovske komisije in nekatere goste. V krajšem nagovoru se je vsem zahvalil za dobro sodelovanje v letu 2004 s povabilom, da tako složno, kot so delovali doslej, delajo tudi v bodoče.
V sekcijah so se največ ukvarjali z izobraževanjem, izvedli so veliko seminarjev in drugih izobraževalnih oblik, strokovnih ekskurzij ter družabnih srečanj. Dobro so se odrezali tudi na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, kjer so bili znova med sejemskimi
nagrajenci. Bronasto plaketo za kvalitetni izdelek je prejel mizar Dejvid Kozar. Celjski sejem ostaja osrednja promocijska aktivnost OOZ Ptuj. Obrtniški dom v Voš-njakovi 13 počasi dobiva podobo izobraževalnega centra. Potem ko so uredili večjo multimedijsko učilnico, jih čaka še ureditev kletnih prostorov. V bodoče bi želeli večji del izobraževanja izpeljati v svojih prostorih. Prav tako manjša družabna srečanja in prireditve. Obnovili so tudi del počitniških kapacitet. V letih 2005/2006 naj bi po besedah predsednika OOZ Ptuj Jožeta Kokota dokončali investicijski ciklus na sedežu zborni-
ce v Vošnjakovi 13, prav tako tudi obnovo vseh počitniških zmogljivosti. Predsednik OOZ Ptuj pričakuje, da bodo člani, teh je skupaj čez 1300, OOZ Ptuj je ena izmed redkih v Sloveniji, ki ji članstvo ne upada, še naprej delali složno. Samo tako bodo lahko uspešni v pogajanjih z vlado in parlamentom, ko bo šlo za uresničevanje obrtniških zahtev. Za zdaj jim je še uspelo obdržati obvezno članstvo, zavedati se je potrebno, poudarja Kokot, da članarina ni stran vržen denar in da obrtniki za sorazmerno majhen denar dobijo veliko. V jubilejnem letu 35-letnice delovanja Obrtne zbornice Slovenije je mojstrske diplome prejelo še 27 obrtnikov s Ptujskega. Skupaj jih je že 69, s čimer je OOZ Ptuj ena tistih v Sloveniji, ki ima največje število mojstrov in mojstric obrti. Mojstrske diplome so ob vstopu Slovenije v EU dobile še večjo veljavo.
Obrtnike s Ptujskega tudi v letu 2005 čakajo številni izzivi.
MG
Na borzi
Zadnji teden trgovanja v letošnjem letu je na Ljubljanski borzi potekal stabilno z določenimi korekcijami delni{kih tečajev. Slovenski borzni indeks SBI 20 je do četrtka zdrsnil za 0,4 odstotka in leto zaključil pri vrednosti 4.904,48 indeksnih točk. 0,5 % odstotka je izgubil indeks investicijskih družb, pozitivno pa je leto zaključil indeks prostega trga, ki se je ustavil pri 4.168,02 indeksnih točkah oziroma 0,1 % višje.
V	minulem tednu je bilo največ dogajanja na prostem trgu, in sicer okrog delnic Lesnine, s katerimi je bilo opravljenih za 2,9 milijarde SIT poslov. Štirje vodilni in nekdanji vodilni mož tega podjetja so svoje deleže v družbi združili v podjetju Glen. Po besedah direktorja Bojana Papi-ča bi delež v družbi še povečevali, a bodo najprej počakali, da vlada oblikuje stališče do menedžerskih odkupov. Med prometnejšimi delnicami so bile še delnice družbe Helios Domžale, d. d., ki je dne 27. 12.
2004	prodala 9.500 lastnih delnic in ima po transakciji tako še 5.379 lastnih delnic, kar predstavlja 2,45 % v kapitalu družbe. Delnice Merca-torja so minuli teden dosegle 1,5 milijarde SIT prometa. Potem ko je prejšnji teden predsednik uprave družbe Mercator Zoran Jankovi zaradi spremembe zakona o dohodnini prodal 47.000 delnic Mercatorja, so se za prodajo zdaj odločili tudi drugi člani Mercatorjeve uprave.
Med prometnejšimi na borznem trgu so najbolj zrasle Merkurjeve delnice, ki so se ob prometu dobrih 20 milijonov tolarjev podražile za skoraj odstotek, na drugi strani je ob prometu 57 milijonov tolarjev najbolj, za 0,7 odstotka, zdrsnila Intereuropa.
Nadzorni svet Intereurope je obravnaval načrt koncerna za leto
2005	in poslovanje v tem letu. Po napovedih bo Intereuropa skupaj z odvisnimi družbami prihodnje leto dosegla 54 milijard tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar pomeni 5,4-odstotno rast glede na letos. Največje rasti načrtujejo pri kopenskem in pomorskem prometu ter pri terminalskih storitvah. Manjše prihodke od carinskih storitev nameravajo nadoknaditi. V prvih 11 mesecih letos pa je Intereuropa dosegla 47,7 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje in presegla načrt za 3,6 odstotka.
Andrej Plahutnik z Urada za varstvo konkurence je podpisal odločbo, po kateri je dovoljena koncentracija podjetij Celesio iz Stuttgarta in Kemofarmacija iz Ljubljane. Nemcem je kljub obrambni ponudbi za prevzem Factor banke uspelo zbrati več kot 60 odstotkov ljubljanskega veledrogerista. Plahutnik je ugotovil, da kljub velikemu tržnemu deležu oziroma vodilnemu položaju Kemofarmacije na slovenskem trgu pri prodaji zdravil in medicinskih pripomočkov na debelo ni izkazan resen sum o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence.
V	Sloveniji so se decembra cene življenjskih potrebščin v primerjavi z novembrom znižale za 0,3 odstotka. Na letni ravni inflacija letos znaša 3,2 odstotka, medtem ko e povprečna letna inflacija znašala 3,6 odstotka, kar kaže, da gre za najnižje stopnje rasti cen v zadnjih letih. Kot še navajajo statistiki, je decembrska deflacija predvsem posledica cenejših naftnih derivatov in avtomobilov.
Mojca Knaus, investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Breg 22, 1000 Ljubljana
mojca.knaus@ilit^ka.si
Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
Ptuj • 25. seja mestnega sveta
Integralni program - vizija vseh Ptujčanov
Ptujski mestni svetniki so zadnjo sejo v letu 2004, 25. po vrsti, oddelali 29. decembra.
Najprej so izglasovali umik predloga navodil o vpisu otrok v prve razrede osnovnih šol v mestni občini Ptuj za šolski leti 2005/6 in 2006/07, ker sta se ravnatelj OŠ Olge Meglič Ervin Hojker in ravnateljica OŠ Mladika Sonja Pur-gaj dogovorila, da bo OŠ Olge Meglič v omenjenih šolskih letih vpisovala samo otroke s stalnim prebivališčem na območju matičnega šolskega okoliša OŠ Olge Meglič in tiste, ki imajo v OŠ Olge Meglič že vpisane brate in sestre. Čeprav je to bilo dogovorjeno že septembra 2004, moralo pa bi biti avgusta, to za mestno oblast in mestne svetnike najprej ni bilo
dovolj, na koncu pa sta le pretehtala razum in treznost.
Soglasno so mestni svetniki sprejeli sklep o podelitvi priznanja mestne občine Ptuj, velike oljenke Alešu Arihu, direktorju Pokrajinskega muzeja Ptuj, za izjemne zasluge na področju kulturne dejavnosti in umeščanja Pokrajinskega muzeja Ptuj v vrh muzejske stroke. Komisija za priznanja in odlikovanja mestne občine Ptuj, ki jo vodi Marko Čuš, je v razpisnem roku prejela en predlog za podelitev velike oljenke, komisiji ga je posredoval ptujski župan dr. Štefan Čelan. Po tehtni razpravi je komisija sklenila, da
Borisu Miočinoviču oljenka
Foto: Črtomir Goznik
mestnemu svetu predlaga, da prejme sklep o podelitvi velike oljenke Alešu Arihu. V okviru svoje pristojnosti pa je župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan svetnike seznanil, da pa bo ol-jenko podelil Borisu Miočinoviču za njegovo drugo knjigo karikatur Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi — druga petletka, pripravljen pa je prisluhniti še kakšnemu predlogu.
Integralni razvojni program
O delovnem gradivu integralnega razvojnega programa mestne občine Ptuj s prilogami so se mestni svetniki seznanili zgolj informativno. Obsežno gradivo, ki ima okrog 400 strani, sta predstavila direktor ZRS Bistre Ptuj dr. Bojan Pahor in višja strokovna sodelavka Simona Kašman. Podrobneje bodo o dokumentu razpravljali na januarski seji, pred tem pa bodo o njem razpravljali tudi na vseh delovnih telesih mestnega sveta. Predvidoma pa naj bi ga sprejeli na februarski seji.
Integralni razvojni program mestne občine Ptuj je vizija, v kateri se lahko vsak najde, identificiranih je 279 projektov, večinoma je izvedbenih. Za realizacijo slednjih bi v obdobju 2005/2008 potrebovali 24 milijard tolarjev, skupaj z nekaterimi idejnimi, ker
vsi še niso finančno ovrednoteni, pa skoraj 28 milijard tolarjev. V tem trenutku je na nek način zagotovljenih 20 odstotkov omenjenih sredstev, za preostanek se bo potrebno še potruditi. Stroka je projekte identificirala po standardih, mestni svet pa je tisti, ki bo odločil. Kljub temu da so se svetniki o integralnem razvojnem programu mestne občine Ptuj na zadnji decembrski seji v letu 2004 pogovarjali bolj informativno, so imeli vrsto vprašanj in pomislekov.
Lidijo Majnik (LDS) je med drugim zanimalo, ali se bo pri določanju prioritet izhajalo iz realnega stanja, ali se bo delovalo vizionarsko, ali bodo zajeli vsa področja, ali bodo katero izpustili glede na to, da bo potrebno zagotoviti kar 28 milijard tolarjev, da bodo projekti iz integralnega razvojnega programa tudi realizirani. Ervin Hojker (Zeleni Ptuja) vidi v programu priložnost za zasuk, da Ptuj postane mesto znanja in ustvarjalnosti, kot je tudi vizija Slovenije. Miran Sen-čar (LDS) je poskušal odgovoriti tistim, ki v programu pogrešajo gospodarstvo. Mestna občina ne more razvijati gospodarstva, mora pa ustvarjati pogoje za njegov razvoj. Na vseh področjih, kjer kot občina zaostajamo, bi morali v program zapisati, da si prizadevamo za dvig nad raven slo-
Mestna četrt Ljudski vrt • Še o kabelski televiziji
KTV kot jara kača
Tudi na 14. seji sveta MČ Ljudski vrt, ki je bila 23. decembra, ni slo brez obravnave razmer v KTV Ptuj. O tem so razpravljali v treh točkah dnevnega reda: pri obravnavi sklepa višjega sodišča Maribor, ki je odločilo v prid Ingela, pravnem nasvetu davčnega svetovalca ob primerni organiziransoti KTV sistema in o izločitvi KTV sistema iz premoženjske bilance MČ Ljudski vrt.
Članom sveta četrti so se tokrat pridružili tudi nekateri predsedniki mestnih in primestnih četrti mestne občine Ptuj: mag. Metod Grah (MČ Center), Franc Štrucl (MČ Breg), Edvard Stelec (MČ Jezero), Jože Štrafela (MČ Panorama) in Drago Zorko (PČ Ro-goznica). Razširjene seje so se udeležili tudi Rudi Zemljič (In-gel), vodja oddelka za splošne zadeve mestne občine Ptuj mag. Janez Merc in pravna zastopnica mestne občine Ptuj Vida Mayr.
Od svetnikov mestnega sveta, mestna četrt Ljudski vrt ima v mestnem svetu kar osem svetnikov, ni bilo nikogar. Pa tudi svetnikov četrtnega sveta zadeva ni najbolj zanimala, na sklepčnost so morali kar nekaj časa čakati. Od desetih svetnikov jih je prišlo šest.
Še preden so načeli razpravo, so se morali seznaniti z dopisom, opozorilom glede sprejemanja odločitev v zvezi KTV Ptuj na svetu četrti, ki ga je odvetniška pisarna Mayr&Pavlovič napisala po pooblastilu ptujskega župana dr. Štefana Čelana, ker na mestno četrt Ljudski vrt nikoli niso bile z odlokom prenesene naloge v zvezi s KTV. Vse morebitne sklepe, ki bodo sprejeti v okviru omenjenih treh točk v nasprotju z določbami statuta mestne občine Ptuj in na osnovi 6. odstavka 33. člena zakona o lokalni samoupravi bo kot župan
moral zadržati, na nezakonitost pa opozoriti ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo, je med drugim pisalo v opozorilu. Stojan Žižek, predsednik mestne četrti Ljudski vrt, je v zvezi s tem pojasnil, da ni tako, da je četrt pristojna o tem razpravljati in sprejemati sklepe. Iz pisnega dokumenta, v katerem je nesporno zabeleženo, je povzel, da je bil KTV sistem Ptuj iz podjetja Ingel prenesen na MČ Ljudski vrt februarja leta 2002. Prebral je imena in priimke ljudi, ki so bili zraven, nihče tega ni demantiral. Kljub temu pa še vedno ni jasno, ali je KTV bil ali ni bil vpisan v premoženjski bilanci MČ Ljudski vrt.
V nadaljevanju se je brezplodno razpravljalo o tem, da četrt nima pri tem nič, ker s tem premoženjem ne upravlja. Mestni svet je sklep o prenosu premoženja sprejel že 20. oktobra, čeprav je bil še nedavno tega svet četrti Ljudski vrt pozvan, naj sprejme sklep o izločitvi iz premoženjske bilance četrti. V zvezi s sklepom višjega sodišča je bilo rečeno, da je začasna odredba s tem odpravljena, da so redna pravna sredstva izčrpana in da se bo pri urejanju KTV zadev na Ptuju mestna občina poslužila izrednih pravnih sredstev. Pri čemer je pravna zastopnica mestne občine Ptuj Vida&Mayr tudi dejala, da pravnih nasvetov ne bo dajala, ne-
kateri so namreč to pričakovali, potem ko je višje sodišče Ingelu vrnilo nekdanje pristojnosti. Svet mestne četrti Ljudski vrt, je poudaril Stojan Žižek, pričakuje, da bo mestna občina Ptuj ravnala ustrezno z odločbo višjega sodišča.
Mag. Metod Grah, predsednik MČ Center, je govoril o tem, da so naročniki vlagali v sistem v obliki posojila, nato pa podpisali, da se temu deležu odpovedujejo. Tudi se nikoli ni govorilo o tem, da bi občani bili lastniki sistema, vedno kot o družbeni lastnini. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano investitorju, to so bile krajevne skupnosti, ne pa občani. Izvirni greh je bil narejen ob prenehanju delovanja krajevnih skupnosti, ko ni bilo rešeno pravno nasledstvo, razmerje med občino in četrtmi. Zagovarja predlog, da se vsem vlagateljem prizna sorazmerni delež, večinskega pa vendarle obdrži občina, ker se lahko le tako sistem obvaruje pred popolno privatizacijo, je še povedal mag. Metod Grah. V razpravo so se vključili tudi drugi predstavniki mestnih in primestnih četrti, ki so bili mnenja, da se mora stroka skupaj usesti in zadevo rešiti, podoben problem so tudi domovi, kjer tudi ni rešeno lastništvo. Kot je povedal Milan Ostrman, je bilo v letih 1986, 1987 bogokletno govoriti o zasebni lastnini. Do vseh zapletov morda ne bi prišlo,
če si občina ne bi s politično odločitvijo prisvojila 51-odstotnega deleža na sistemu, ki nima nobene podlage. Na sodišču je vloga za ugotovitev solastniških deležev, ki bo deleže ugotovil za vse vlagatelje v sistem, ne samo za vlagatelje, kot to napačno razlagajo v mestni občini Ptuju. Vlogi za ugotovitev solastniških deležev je priloženih vseh pet tisoč in več pogodb. Dejstvo je tudi, da občina do pridobitve uporabnega dovoljenja v sistem ni nič vlagala.
Na koncu razprave o vseh treh točkah dnevnega reda je bilo jasno le-to, da vseh zapletov ne bi bilo, če bi občina zadeve s četrtmi najprej rešila v okviru statuta, zatem pa v odlokih o njihovih pristojnostih. Vsega tega pa v desetih letih ni uspela. Stojan Žižek je sicer ugotovil, da obstaja volja, da se zadeva reši, čeprav pa ni jasno, zakaj so nekatere točke bile predmet obravnave, če naj bi pred tem o njih že odločil mestni svet. Predsedniki četrti pa tako in tako sedijo na sejah kolegija ptujskega župana, ali vsaj naj bi sedeli, tako je bilo sklenjeno pred dobrim letom, ko se se taisti predstavniki četrti pričeli pogovarjati tudi o reševanju lastništva domov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Alešu Arihu velika oljenka
venskega povprečja, na nekaterih smo namreč nad povprečjem. Ptuj moramo razviti kot največji turistični biser Slovenije, o tem dileme ni, če so še odprte na številnih razvojnih področjih, o katerih pa bodo svetniki več rekli januarja.
Na začetku novega leta naj bi prišlo tudi do zasuka v sedaj že razvpiti zadevi KTV Ptuj, saj kot pravi župan, bodo končno za oglato ali za okroglo mizo sedli vsi vpleteni, stari in novi upravni odbor, iniciativni odbor, mestni oblastniki in še kdo, da bi v okviru trezno razumskega pogovora
sprejeli sklepe oziroma odločitve v dobrobit vseh oziroma sistema KTV. Janez Rožmarin (NSi), ki se je doslej najbolj izpostavljal v zadevi ureditve razmer v KTV Ptuj na mestnem svetu in jih je pogosto slišal od župana, kako so nepravilno delovali in škodovali sistemu, za kar so bili celo plačani, "o čemer naj bi govorile tudi odločbe sodišča", na kar se drugi člani prejšnjega odbora KTV niti niso oglasili, je odločitev ptujskega župana pozdravil, čeprav mu svetniki najraje ne bi dovolili, da je povedal to malo, kar je.
MG
Pobuda za delni sklic zbora občanov
Zaradi ureditve problematike na Ormoški cesti na Ptuju so občani tega dela četrtiJezero s prvopodpisanim Francem Kelencem poslali ptujskemu županu dr. Štefanu Čelanu pobudo za sklic delnega zbora občanov. Ker pobuda ne vsebuje vseh bistvenih sestavin, zahtevi za sklic bi moral biti priložen tudi seznam najmanj 5 odstotkov volivcev z območja sklicanega zbora, jo bodo morali v 30 dneh dopolniti. Poleg tega bodo morali natančno opredeliti območje, za katerega zahtevajo sklic delnega zbora občanov. V glavnem se zahteve občanov Ormoške nanašajo na izpolnjevanje pogodbe za CERO Gajke, kije bila sklenjena med mestno občino Ptuj in mestno četrtjo Jezero 23. oktobra 2002. K temu pa dodajajo zahtevo po brezplačnem odvozu odpadkov tudi za vse ob Ormoški cesti in krajane ob delu Štrafelove, ki meji na Ormoško. "Mimo nas teče vsa agresivna voda iz stare deponije in vsa kanalizacija iz celotnega Ptuja, vključno s ptujsko bolnišnico, ki povzroča neznosen smrad, rdeče polže iz kolektorja, podgane... Zato zahtevamo iste bonitete za celotno Ormoško, kot jih imajo krajani ob ulici K jezeru, " so med drugim prepričani prebivalci ob Ormoški cesti.
Grajenska infrastruktura
Se zmeraj po makadamu
Večina lokalnih cest v primestni četrti Grajena je še vedno makadamskih.
Lani jim je uspelo modernizirati le dva odseka v skupni dolžini 1,3 km: odsek Štuki — Mestni Vrh ter v Grajenščaku. Letos bo za modernizacijo cest na voljo 20 milijonov tolarjev, kako pa jih bodo porabili, še ne vedo, je povedal predsednik sveta PČ Grajena Andrej Rebernisek, ker so čakali na sprejem proračuna mestne občine Ptuj za leto 2005. Za obnovo kulturne dvorane jim je
uspelo v proračunu zagotoviti 1,5 milijona tolarjev. Če bi jo želeli obnoviti v celoti, bi potrebovali kar 30 milijonov tolarjev. S tem projektom so se prijavili tudi na razpis ministrstva za kulturo - iz tega vira pričakujejo 13 milijonov tolarjev.
Največji problem pa je v Grajeni še vedno neurejena kanalizacija.
MG
Ormož • Oskrba s pitno vodo
Voda iz pipe boljša kot iz steklenice
Občina Ormož že nekaj let intenzivno dela na različnih področjih skrbi za pitno vodo. Letos so dokončali investicijo na področju bogatenja podtalnice v višini 96 milijonov SIT. Zgrajenih je bilo pet vodnjakov z vso pripadajočo povezavo, v investiciji pa je zajeto tudi čiščenje potoka Malenice, ki je bil v času melioracij in regulacij zasut z organsko maso.
Gnitje organske mase na vo-dovarstvenem območju pa ima negativni vpliv na podtalnico, ki se vidi predvsem v ve~ji vsebnosti mangana, železa in žvepla, posledično pa nastajajo tudi plini.
Se ne tako daleč nazaj, v letih 98/99 je bila zgrajena prva linija petih vodnjakov na črpališču v Mihovcih, zato me je zanimalo, zakaj je bilo potrebno letos narediti še nadaljnjih pet. Direktorica Komunalnega podjetja Ormož Pavla Majcen, je povedala, da potrebujejo toliko vodnjakov zaradi nizke vodono-snosti. Da lahko načrpajo zadostno količino vode, potrebujejo več lukenj. Iz obstoječih vodnjakov lahko črpajo od 5 do 10 litrov vode na sekundo. Če to vrednost presegajo, jih lahko uničijo. Ker je vode očitno bolj malo, so se pred leti odločili za način umetnega bogatenja podtalnice. Pri tem uporabljajo vodo iz reke Drave, ki jo napolnijo v jezero, od tam gre v ponikovalno polje, nato v vodnjake, potem v rezervoar na bogatenje in v enega nedelujo-čih vodnjakov.
Ob odločitvi za uporabo vod
iz reke Drave je bilo slišati veliko pripomb laične javnosti, zakaj ne uporabijo vode iz potokov Ludvik Hriberšek, vodja enote vzdrževanja infrastrukture, je prepričan, da so mali vodotoki precej bolj onesnaženi od velikih in da je bila odločitev pravilna. To se lepo vidi tudi, če primerjamo barvo vode v jezeru (Drava) in barvo vode potokov, ki se vijejo mimo.
Brez vsebnosti pesticidov
Ormoška voda v vseh pogledih izpolnjuje zakonsko določene kriterije, zagotavljajo sogovorniki. Majcnova pravi, da si upa trditi, da je ormoška voda iz pipe še vedno boljša od najrazličnejših ustekleničenih vod, ki so v zadnjem času preplavile tržišče. Ugotavlja tudi, da je pitje pitne vode na nizkem nivoju, saj prednjačijo druge pijače. Hriberšek dodaja, da filtri, ki se pojavljajo na tržišču na našem območju, niso potrebni. Celo škodljivi so lahko, če se jih neustrezno uporablja. V primeru nezadostnega čiščenja filtrov je
le-ta idealno gojišče za bakterije. Dodaja še, da ne obstaja filter, ki bi čistil pesticide in da gre za zavajanje kupcev. Poleg tega so, odkar so pričeli leta 2000 projekt umetnega bogatenja podtalnice, v slabem letu dosegli, da so pesticidi padli pod mejo detekcije. Prej so bili v vodi zaznani, vendar v mejah takratne zakonodaje. V tem času so se meje dovoljenih vsebnosti škodljivih snovi v vodi znižale za 20-krat. Bogdana Kolbl, vodja HASAP sistema v podjetju, pritrjuje, da so tudi vse ostale kemijske sestavine v zakonskih okvirih. Hriberšek je opozoril še na problem zastarelih inštalacij v hiši, ki so pogosto vzrok spremenjene kvalitete vode. Sicer pa priporoča, da jih uporabniki, ki opazijo spremembe kvalitete vode po videzu ali vonju, nemudoma pokličejo.
Barva vode je lahko spremenjena tudi v primeru okvar na cevovodih, ko se v notranjosti cevi nabira usedlina kovinskih oksidov in lahko na pipo priteče motna voda. Direktorica je povedala, da od uporabnikov pogosto slišijo očitek, da vodo
preveč klorirajo. Klora uporabijo v zakonsko predpisanih količinah od 0,3 do 0,5 mg na liter. Penasta in mehurčkasta voda, ki si jo uporabniki razlagajo kot "klorirano", je posledica raztopljenega kisika v vodi. Nastane ob okvarah v sistemu, ko ostane v cevi zrak, ob pritoku vode pa je utesnjen in se stopi v vodi. Po nekaj trenutkih, ko spustimo vodo iz pipe, se tlak umiri in tudi voda ni več mehurčkasta. Podobno je z mineralno vodo, ki, ko jo pustimo odprto, da ni utesnjena z zamaškom, izgubi svoje mehurčke, razlaga Hriberšek.
Na martinovo so na črpališču v Mihovcih pričeli z novim postopkom za odstranjevanje železa in mangana iz vode. Doslej so uporabljali ozon, danes pa to počnejo z navadnim kisikom iz zraka. Ormoška voda je namreč bogata z železom in manganom, elementoma, ki ne škodita zdravju, posledice bi bile lahko le pri pranju perila, ki se pri pranju obarva, če bi ju bilo preveč. Vodo preko injektorja injektira-jo v bazen, kjer se na naraven način s pomočjo kisika iz zraka odstrani odvečna vsebnost.
Kot smo poročali, je med sedmimi prejemniki odlikovanj red za zasluge za življenjsko delo na raznih področjih letos tudi svetovno znan čebelarski mojster Janez Pislak iz Apač v občini Kidričevo. V krajši obrazložitvi odlikovanja je med drugim zapisano, da je prejel odlikovanje red za zasluge za življenjsko delo za svoje dolgoletno delo in zasluge na področju slovenskega čebelarstva, za njegovo mednarodno uveljavljanje ter prepoznavnost v svetu.
Janez Pislak je v pogovoru z županom Zvonimirjem Holcem, podžupanom Jožetom Murkom in direktorico občinske uprave Evelin Makoter Ja-bločnik poudaril, da je njegovo življenje od rane mladosti povezano s čebelami, saj je vnet ljubitelj narave in živalstva. Prvi panj si je kupil kot deček, za denar, ki
ga je prejel za darilo pri birmi. Sprva je čebelaril le ljubiteljsko, z delom in vztrajnostjo pa so se panji hitro množili in ustvaril je pravi čebelji imperij, saj je v njegovih čebelnjakih že blizu 2500 panjev, oziroma čebeljih družin. To pa pomeni, da je eden največjih čebelarjev v Evropi.
"Če ne bi bilo čebel, bi nam bilo težko", pravi Pislak, "brez njih bi bilo v rastlinstvu marsikaj drugače, pa tudi pri ljudeh, saj so čebele, oziroma njihovi izdelki zelo pomembni za naše zdravje. Ni naključje, da jim pravimo tudi krilati farmacevti."
Čebele so v živalskem svetu nekaj posebnega, saj imajo največ znanja in znajo narediti največ med vsemi, saj so zelo delavne in pridne. Od tod tudi znani rek, da je nekdo priden kot čebela.
Čebelam in njihovemu krat-
kemu, a plodnemu, discipliniranemu in delovnemu življenju se je rad posvečal, saj je kot mizar imel za to vedno dovolj možnosti. Kmalu pa je spoznal, da se z malo več znanja in pridnega dela od čebelarstva da tudi živeti.
S čebelarstvom se intenzivneje ukvarja vse od leta 1962, in ker počasi sam vsega dela ni več zmogel, je začel zaposlovati še druge ter se posvetil predvsem vzreji matic domače "krajnske čebele" in matičnega mlečka, po čemer je danes najbolj znan po vsej Sloveniji in v Evropi. "Če bi se še enkrat rodil, bi bil spet čebelar", pravi Pislak, "čeprav čebelar ne sme biti lenuh in ne skopuh. Zanj ni petka, ne svetka."
In Janeza Pislak je prav takšen, saj svoje znanje rad prenaša na druge čebelarje in jim tudi pomaga. Veliko jih je že naučil umetnosti vzreje matic in
pridelave dragocenega matičnega mlečka. V nekdanji Jugoslaviji je bil priznan predavatelj o čebelarstvu, zato ga še danes poznajo od Triglava do Gevgelije. Skratka, priden je kot čebele in to se odraža tudi v njegovi srečni družini. Z ženo sta vzorno vzgojila dve hčerki, prva je že doktorica znanosti, druga pa magistra.
Čeprav je vedno za napredek, pravi, da je med čebelarjenjem nekoč in danes velika razlika. Hudo ga moti, ker sodobno kmetijstvo s strupenimi škropivi in gnojili ni naklonjeno čebelarstvu. Najbolj pa pogreša ajdo, ki je bila včasih ena glavnih čebeljih paš.
"Kadar je zacvetela ajda, je po-belelo polje in na njem je vse brenčalo od pridnih čebel. Danes pa se sicer redkih njiv posejanih z ajdo čebelarji izogibamo, ker ajda vleče iz zemlje ogrom-
f
Direktorica Pavla Majcen: "Voda je živa stvar. Območje, kjer jo črpaš, je treba nenehno negovati in vzdrževati."
Četrtina vode neznano kam
Z novim letom se za vodoos-krbo pišejo drugi časi. Zakonodaja se poostruje in po novem se bodo plačevale tudi izgube vode, ki nastanejo od črpališča do uporabnikov. 13,1 SIT bo treba plačati državi za vsak izgubljen kubični meter vode. V občini Ormož jih izgubijo nekaj čez 20 %. Za ilustracijo - leta 2003 so poslali v distribucijo 909.000 kubi-kov vode - Majcenova pravi, da se zavedajo problema in se trudijo vsako okvaro čimprej odpraviti, vendar so materiali amortizirani in treba jih bo zamenjati. Na transportnih vodih od črpališča do Ormoža težav ni, problem je naprej in po malih vodih, ki so bili pogosto grajeni iz nekvalitetnih materialov in so že dotrajani,
pa tudi od zemljine je odvisno, kako dolgo določen material drži v njej. Kje se bodo vodi najprej zamenjali, je v pristojnosti občine, v komunali pa pravijo, da po izkušnjah vedo, da je največ težav na trasi Ormož—Jeruzalem.
Počasi bodo na ormoškem morali razmišljati tudi o novih poni-kovalnih poljih, nujno potrebno pa bi bilo urediti tudi daljinsko vodenje. Gre za avtomatizacijo sistema preko UKW ali mobilnega signala, s čimer bi v črpališču nenehno nadzirali stanje v posameznih vodohranih in pretok v posamezne smeri. To je pomembno za črpanje — da se črpa, ko je nizka cena elektrike in da pravočasno zaznajo okvaro na sistemu. Direktorica Pavla Majcen pravi, da je treba v vodooskrbo nenehno vlagati, saj je voda živa stvar, ki jo je treba negovati. viki klemenčič ivanuša
Kidričevo • Zupanov sprejem za Janeza Pislaka
"Če ne bi bilo čebel, bi nam bilo težko!"
Svetovno znanega čebelarja Janeza Pislaka, ki mu je predsednik republike Janez Drnovšek 21. decembra v predsedniški palači podelil zlati red za zasluge za življenjsko delo, je v petek, 24. decembra, sprejel tudi župan občine Kidričevo Zvonimir Holc s sodelavci.
no dušika, to pa je za čebele lahko smrtonosno", trdi Pislak.
Opozoril je tudi na številne čebelje bolezni, ki so zašle v Evropo iz Amerike, najhujša in najbolj uničujoča pa je varoza. Pri tem je opozoril tudi na lanski pomor slovenskih čebel, katerega vzrok pa po njegovem ni bil v zastrupitvi zaradi kmetijskih škropiv, kot so razglašali čebelarji, ampak v lakoti. "Lansko leto je bilo izredno sušno, zato ob cvetenju rastline niso medile in čebelje družine so od lakote množično umirale. Meni se to ni zgodilo, saj sem jih vse poletje izdatno hranil.
Pri čebelah je vedno tako, da v kratkem življenju, dolgem le 6 tednov, ena generacija vzredi drugo. Ker ni bilo medenja, ni bilo hrane in ne nove zalege in
življenjski krog je bil zaključen, zato so panji ostali prazni," je prepričan Pislak.
Le čez zimo se življenjski ciklus čebel spremeni in podaljša, saj zadnji roji, tako imenovana jesenska zalega, ostanejo v panjih vse do zgodnje pomladi, običajno do februarja. A tudi med prezimljanjem zanje skrbijo čebelarji, saj jih je treba redno hraniti, najpogosteje s sladkorjem.
Kljub temu je za čebelarje sedaj v glavnem čas mirovanja, zato so pri Pislakovih dan pred božičem imeli "likov" in si voščili ob praznikih, saj se bodo spet srečali šele februarja.
Janezu Pislaku ob prejemu visokega državnega odlikovanja tudi naše iskrene čestitke!
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Vedno nasmejani Janez Pislak je na občino prinesel na poku-šino tudi del svojih, oziroma čebeljih izdelkov.
Zupan Zvonimir Holc (levo) je na sprejemu čebelarju Janezu Pislaku izročil spominsko darilo.
Ljutomer • Z občinskega sveta
Sprejeli proračun
Pred konec minulega leta so člani ljutomerskega občinskega sveta na 16. redni seji v prvi obravnavi pregledali proračun za leto 2005.
Predvideni prihodki za prihodnje leto znašajo milijardo 915 milijonov tolarjev, odhodki pa dve milijardi 90 milijonov tolarjev. Proračunski primanjkljaj znaša 174 milijonov tolarjev, glede na dolg iz preteklih let pa je sedaj že blizu 200 milijonov tolarjev.
V letošnjem letu bo za investicijske odhodke namenjeno 733 milijonov tolarjev, od tega okrog 250 milijonov tolarjev za centralno čistilno napravo, 119 milijonov za rekonstrukcijo primarnega vodovoda Ljutomer-Noršinci, za rekonstrukcijo osnovne šole Ivana Cankarja Lju-
tomer, ki je bila že izvedena, pa bo iz občinskega proračuna v letu 2005 namenjeno 83 milijonov tolarjev. Blizu 100 milijonov tolarjev bo porabljenih tudi za načrte in drugo projektno dokumentacijo za industrijske cone.
Odlok je sedaj v 15-dnevni javni razpravi. V januarju pa bodo svetniki dokončno izoblikovali proračun občine, ker pa ni bil sprejet v letu 2004, je župan Jožef Spindler že podpisal sklep o začasnem financiranju občine v letu 2005.
MŠ
Foto: vki
Tednikova pratika • Po štirih haloških občinah
Urezano mimo
Konci leta so vedno namenjeni — med drugim — tudi bilanci opravljenega. Seveda, da se ne pokvari predpraznicno vzdušje, se vsaj do novoletne noci izpostavljajo tiste bolj pozitivne in uspešne zadeve. To velja za vse in vsakogar, saj vendar ne gre, da bi šampanjci pokali ob nesrečnih vzdihih neuresničenih ciljev.
In ker ne gre filozofirati nekaj na splošno, bomo tokrat pod drobnogled vzeli {tiri halo{ke občine, ki so tako ali drugače preživele leto 2004. Velikih grehov in (tudi) neumnosti, ki so se dogajale, že v začetku komaj rojenega leta, nima smisla naštevati, pa tudi premočna grenči-ca menda ne zdravi več bolj ali manj hudega "mačka", s katerim se je bilo treba spopasti po najdaljši noči v letu. Poleg tega bi preveč negativno razmišljanje že na začetku leta lahko marsikoga zadelo tako močno, da bi ga minila volja do novih podvigov. To pa nikakor ni naš namen.
Pa si poglejmo, bolj od daleč (in s prizanesljivim nasmeškom), kje so ga naše štiri občine — Gorišnica, Podlehnik, Videm in Žetale — v prejšnjem letu "pihnile" mimo. Vsem je še vedno, kot vsa leta doslej, skupno jadi-kovanje nad kilometri neasfaltiranih cest, ki se nikakor nočejo same od sebe prevleči s sivo obleko. Ta namreč ni zastonj in res je že čisto nerazumljivo, da ob vseh solzah in prepričevanjih pristojna cestna podjetja te velike težave ne rešijo kar "gratis". Garantirano bi direktorji dobili (najmanj) nazive častnih občanov v vseh teh občinah in to definitivno s soglasjem vseh svetnikov, kar je sicer izredna izjema, ko gre za izbiro tovrstnih naslovov oz. priznanj. Sicer obstaja še vsaj ena možnost; to je Rdeči križ, ki bi z delom svojih prejemkov (ali pa vsaj s tistim delom, ki so si ga nekoč neupravičeno izplačali vodilni delavci s tajnico povrhu) zlahka poskrbeli za lažjo prevoznost haloških luknjastih kolovozov. Nenazadnje pa bi lahko pomagal tudi Ka-ritas, ki te dneve zbira denar za žrtve potresa in hurikana na drugem koncu sveta, saj je življenje v Halozah približno takšno tudi brez naravnih ujm. Na državo, kljub novemu vodstvu, namreč ni računati, na občinske proračune pa še manj, saj menda ni bolj prazne denarnice, kot je tista, iz katere jemlje več ljudi hkrati, pač vsak po svojih potrebah in željah ...
Gorišniški cestni lapsus
V Gorišnici, to je že treba priznati, so svetniki kar dobro uglašeni, vsaj navzven — torej za medije. Javnega metanja polen pod noge med njimi praktično ni zaznati, posamezne praske na sejah pa so bolj odrske kot resnične. Igra je torej skoraj popolna, vloge razdeljene, vse naprej dogovorjeno, morebitne improvizacije pa tako majhne in redke, da jih je komaj zaznati. To seveda ne pomeni, da se bitke med njimi ne odvijajo, pač pa, da jih galantno opravijo pred dvigom zastora, pred začetkom predstave za javnost. Tu in tam kakšna
vroča vendarle zaide izza igralskih (svetniških) kabin med publiko, kjer se potem razvijajo različni komentarji, ampak kaj to pomaga, ko bulvarskega tiska Spodnje Podravje še ne pozna in ni pripravljeno sprejeti ... Pa jim je letos zdrsnilo, sicer ne hudo, a vseeno. Od poletja naprej so namreč veselo, predvsem pa slovesno in z velikim pompom odpirali nekaj stometrske odseke asfaltiranih cest, kjer so se zbirali vsi pomembni možje in žene, od župnika do gradbenih odborov
in svetniškega venca do župana, potem pa so klonili pri najdražji letošnji cestni investiciji. Kar 60 in še nekaj več milijonov tolarjev je namreč zahtevalo asfaltiranje trikilometrskega odseka ceste v Paradižu, ki je bil dokončan že jeseni, od pričakovanega slovesnega odprtja z vsemi govori in obvezno zakusko pa vse do konca leta ni bilo — nič! Res je sicer, da to ni nujno, poglavitno je, da so tamkajšnji stanovalci v 21. stoletju dobili asfalt, ampak — če je bilo toliko pozornosti
Zetalska kulturno-zgodovinska entiteta se počasi pogreza pod vinilno folijo — ta je očitno ne bo očuvala pred zanesljivim propadom, kar bodo hitro morali spoznati tudi odgovorni.
Videmski svetniki so se lepo vračunali, ker so šteli denarce prej, preden so prodali (draga) stanovanja. Ta so v začetku novega leta še vedno brez kupca.
Podlehniški most, edina investicija te občine v letu 2004, je v novo leto stopil s prvim cementnim "hanzaplastom" čez razpoko (levo spodaj).
Najdražja cestna pridobitev v Gorišnici — cesta skozi Paradiž (vredna preko 60 milijonov), je ostala brez blagoslova, brez krsta in brez otvoritve. Le komu je zmanjkalo drobiža za zadnje dejanje?!
namenjeno veliko manjšim in lažjim cestnim naložbam, potem je to zelo nerazumljivo. Le kdo se je komu in zakaj zameril?! Ali pa gre za skopost odgovornih?
Podlehniške usrane gate
Podlehniški politični artisti pa so se letos, po pričakovanju, popolnoma zgrešili v premetavanju s trapeza na trapez. In tako poskrbeli za obilo zabave širše (ne le podravske) publike. Predstava brez režiserja in brez scenarija je seveda rezultirala tudi v takšnem zaključku: skakanje po zraku, brez poprejšnjih vaj in ne vedoč, kdo bo koga ujel in kdo bi utegnil trdo pristati na žagovi-nastih tleh cirkuške arene se namreč obvezno — pač po čisto človeški navadi — konča z bolj ali manj polnimi gatami, ki jih je nato treba oprati. Če gre za koliko toliko izurjene umetnike, potem tega v veliki areni niti ni videti in tudi če se kaj zavonja, znajo perilo oprati za očmi javnosti. V Podlehniškem cirkusu pa vsak kakec sproti, če je tega vreden ali ne, pokažejo vsem. In če že tisti, ki ga je "usral", svojih gat nikakor noče pokazati, mu jih zelo hitro slečejo ostali politični virtuozi. Naj se vidi! Čisto odkrito povedano pa je "dreka" v tej občinski areni že toliko, da nobene gate niso več čiste! Verjetno je tudi (ali predvsem) to razlog, da so na prvem občinskem prazniku veselo plesali še vsi skupaj, od župana do vseh svetnikov (in svetnice), na drugem so bili politični veljaki sicer še skupaj, ampak zelo resni in togi, na letošnjem tretjem prazniku pa je bilo od domače politične smetane videti le še župana ...
Sicer pa je treba občinsko vodstvo pohvaliti, saj so uresničili celo tisto, v kar je ob prejšnjem novem letu le redkokdo verjel. Uspeli so namreč odpreti novi most čez Rogatnico, kar je sicer vse, kar so naredili v lanskem letu. Pa še to je, ob le dveh do konca izpeljanih sejah, resnično neverjetno. Res je, da je sveži most narejen malo poprek in da je hitro po odprtju pokazal prvo razpoko, ampak menda je izvajalec del kaj hitro po tem, ko smo se razpisali o pokanju, razpoko ob mostu "poflikal".
Kakšne (cirkuške) atrakcije pa nam Podlehnik pripravlja v tem letu, bomo še videli. Brez njih gotovo ne bo šlo, saj Podlehnik brez cirkusantov ne bi bil Podle-hnik!
Utrujeni videmski mušketirji
Videmčani so redno sejali od januarja do decembra; v prvi polovici leta zelo aktivno, celo tako, da je ogromno prahu letelo daleč po zraku, v drugi polovici pa, kot da jim je iz meseca v mesec zmanjkovalo energije. Svetniki, ki so se znali naravnost čudovito in bojevito zagrabiti v poročni dvorani, da so iskre letele na vse strani in niso odnehali niti takrat, ko je stavba ostala v popolni temi, so tako na zadnjih sejah skoraj poleža-vali na klopeh in komaj sledili dnevnim redom. Le tu in tam je padla še kakšna vroča med halo-škimi in ravninskimi občinskimi mušketirji, čeprav so svojčas hu-dimano nevarno mahali s sabljami in si metali rokavice v znak izziva na dvoboj za čast (oziroma onečaščenje) proračuna. Tako eni kot drugi so zaradi občutljivega ponosa celo zapustili sejni ring in v globoki prizadetosti odjahali v črno noč, potem pa so se njihove nadvse zanimive ekshibicije kar nehale. Sicer ni čisto jasno, zakaj; morda so si preračunali, kaj se splača in kaj ne. Matematični rezultati pa so pri videmskih veljakih vedno vprašljivi, definitvno pa neprimerljivi, saj se še vedno niso dogovorili, kdaj seštevajo, kdaj odštevajo, kdaj je treba množiti in kdaj ter kako deliti. Tako se je tudi konec leta pokazalo, da je enim ostalo, drugim zmanjkalo. Nekako spraviti skupaj vse pluse in minuse brez prevelikega prerivanja bo verjetno bolj stvar globokih pogovorov v najglob-Ije urejenem prostoru občinske hiše, kjer se je tudi sicer uredilo marsikaj, kar je bilo v poročni (sejni) dvorani videti še čisto nerešljivo. Kar krepko pa so ga udarili mimo pri pričakovani prodaji občinskih stanovanj, ki naj bi v proračun prinesla lepe denarce. Pa so očitno naredili račun brez krčmarja; kljub de-setodstotnemu znižanju cene, ki so ga sprejeli poleti, so namreč stanovanja še vedno tako draga, da ni bilo junaka (kljub nekaj pretendentom), ki bi jih bil pripravljen odkupiti. Pa še marsikatera zadeva bi se našla, kjer videmski svetniki ciljajo kar nekam zelo visoko, med zvezde. Morda jim bo pa v tem letu uspelo kakšno sklatiti — zvezdo seveda, za ostalo (klatenje) ni problema ...
Upokojenski Žetalčani
O Žetalah pa — človek ne ve, kaj bi povedal. Saj ne, da se ni nič dogajalo — celo nekaj sej so izvedli, in to povsem neproblematičnih. Zataknilo se je le pri zadnji, ko so kar neverjetno vročekrvno ugotavljali in udarjali po mizi, kako jim Čisto mesto ne odvaža domačih smeti. Pa so potem menda ugotovili, da krivda ni zgolj pri podjetju, ampak malo tudi pri njih samih, saj so se nekoliko napačno razumeli. Sicer so svetniki izjemno poslušni, tu in tam se kakšen celo spusti v razpravo, nekih direktnih medsebojnih nasprotovanj ali zoperstavljanj izvajanju župana pa v Žetalah ni bilo opaziti, vsaj ne takrat, ko so bili prisotni mediji. Ali je šlo za strah pred sedmo silo ali pa za pomanjkanje življenjske energije žetalskih občinskih politikov, je težko ugotoviti. Lahko je tudi, da žetalski svetniki svojo življenjsko moč puščajo kje drugje (čeprav niti Haloze, predvsem pa ne Žetale, zato niso nič bolj ravne) in prihajajo na redke seje bolj počivat. Morda pa je v Žetalah še vedno globoko ukoreninjen rek, da je gospodarja treba brezpogojno ubogati. Kdo bi to točno vedel. No, kakorkoli že, da v tej občini sploh ni težav, je težko verjeti, da se vedno o vsem popolnoma strinjajo, je še manj verjetno. Znajo pa vse to odlično skriti med svoje hribovje, kamor se je še vedno, kljub letos kar lepemu številu novoas-faltiranih kilometrov cest, težko prebiti po grobem in zavitem makadamu. Skrite in odkrite lepote Žetal so sicer letos, že na začetku leta, najprej odlično predstavili z novim zbornikom Žetale in Žetalanci, potem so medse povabili še slikarske umetnike na vse bolj znani Ex Tempore, ena najbolj zanimivih kulturno-zgodovinskih zadev pa se jim je hudo izjalovila. Napovedana obnova Vukove domačije se je namreč ustavila le pri košnji zaraslega grmičevja in visoke trave okrog tipične halo-ške hiške z ganki, ki so jo, da se ne bi sesula, malo podprli in pokrili s PVC-folijo. Ob še kakšnem letu čakanja jim ne bo treba drugega kot pobrati folijo s kupčka zemlje ... Seveda bomo v našem Štajerskem tedniku tudi to zabeležili (če se v tej občini že ne bo zgodilo nič drugega)!
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ljubljana • Nagrade na področju socialnega varstva
Josipu Lukacu nagrada za življenjsko delo
Socialno varstvo je tisti temeljni sistem, ki zagotavlja, da slovenska družba ostaja socialno kohezivna, saj s celoto svojih storitev in programov omogoCa vkljuCevanje tistih, ki bi bili sicer iz družbe izkljuCeni.
Z izboljšanjem dostopnosti in proste izbire storitev ter plurali-zacijo mreže izvajalcev storitev, kar je tudi temeljna usmeritev Nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005, je doseženo, da ima Slovenija danes na tem področju sistem, ki je primerljiv s sistemom modernih socialnih držav. Z lastno mrežo in skupaj s celovitim sistemom socialne varnosti je zagotovljeno, da Slovenija kljub velikim spremembam na ekonomskem področju še naprej ostaja visoko kohezivna družba, z eno najnižjih stopenj revščine v Evropi.
Tako kot na drugih področjih tudi na področju socialnega varstva za posebne dosežke vsako leto podelijo nagrade. Za leto 2004 je nagrado za življenjsko delo na področju socialnega varstva prejel Josip Lukač, socialni delavec in univ. dipl. organizator, zadnja štiri leta direktor Zavoda Hrastovec—Trate.
Komisija je v obrazložitvi svoje odločitve zapisala, da je Josip Lukač vodil Center za socialno delo Lenart. V času njegovega vodenja je nastal vzorčen projekt pomoči na domu. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi društva Sožitje in pri ustanovitvi Društva rejnic v Lenartu. Ob nastopu mesta direktorja zavoda Hrastovec—Trate je uvedel veliko sprememb na strokovnem, organizacijskem in poslovodnem področju, ki bodo prav gotovo zaznamovale razvoj socialnega varstva na področju skrbi za ljudi s težavami v duševnem zdravju in duševnem razvoju. Na novo je organiziral strokovne in tehnične službe zavoda in vpeljal sodoben informacijski sistem. V delovanju Zavoda je skupaj z drugimi sodelavci uvedel metode, kot so: individualno načrtovanje, krepitev moči, za-govorništvo, normalizacija, asistenca, načrtovanje skupnostnih
Nagrajenec Josip Lukač na podelitvi
oblik skrbi, biografske metode, aservativnost, supervizija in eval-vacija.
Z njegovim prihodom so se v Zavodu intenzivirala prizadevanja, da bi za stanovalce zagotovili drugačne, kakovostnejše storitve
institucionalnega varstva, predvsem pa da bi stanovalce v večjem številu vključili v običajno bivalno okolje. Skladno s takšno usmeritvijo je zavod začel intenzivneje sodelovati z nevladnimi organizacijami, Fakulteto za socialno delo, visoko zdravstveno šolo v Mariboru in Celju ter z organizacijo ZN — WHO in evropskimi organizacijami. Sodelujejo pa tudi s Hrvaško, BiH itd.
Zavod je pod njegovim vodstvom začel postopno opuščati t. i. medicinski model obravnave stanovalcev in uvajati psiho-socialni model dela. Vodstvo Zavoda in strokovni delavci pri svojem delu v zadnjih letih vlagajo velike napore, da bi v Zavod vpeljali sodobne koncepte dela ter zagotovili za stanovalce pogoje za vključitev v skupnostne oblike obravnave. Tako so začeli stanovalce nameščati v t. i. dislocirane enote (stanovanja, samostojna stanovanja, kmetije, nadomestne
Ptuj • Osebnost leta 2004 prihaja iz Haloz
V oddaji Vroča Linija na Radiu Ptuj, ki letos praznuje že 10-letnico in jo od vsega začetka vodi novinarka Darja Lukman Žunec, so tudi pred koncem minulega leta poslušalci izbirali osebnost leta 2004. Med 24 nominiranci, ki tokrat niso smeli biti medijske osebnosti, so poslušalci največ, 34 glasov, namenili Andreju Kmetcu iz Skorišnjaka 23 pri Leskovcu, ki že 7 let pridno dela v prodajalni Kmečkega mlina Korošec v Zabovcih. Drugo mesto so z 31 glasovi poslušalci namenili županu občine Juršinci in gostilničarju Alojzu Kau~i~u, tretje mesto pa je z 29 glasovi osvojil majšperški farni župnik Janko Frangež.
Andrej Kmetec je bil izbora poslušalcev omenjene oddaje zelo vesel, pravzaprav ni mogel verjeti, da je med svojimi strankami, ki prihajajo v Kmečki mlin
v Zabovce iz vse Slovenije, tako priljubljen.
Ko smo ga obiskali, je bil sredi dela v prodajalni. Kar žarel je, ko je v sivem delovnem plašču mlajšima dekletoma vneto ponujal mlevske izdelke. Ko se je gneča nekoliko polegla, ga je za pultom začasno nadomestil mlajši šef Daniel Korošec in v bližnji pisarni je stekel pogovor:
"Vesel sem tega naziva in veliko mi pomeni, saj ga nisem pričakoval. Hvala vsem poslušalkam in poslušalcem Radia Ptuj, ki so me izbrali. Vem, da so to v glavnem naše stranke in zame je vsaka stranka kot kralj."
Očitno radi opravljate svoje delo?
"Zelo, ves sem mu predan. Pravzaprav imam tri poklice. Moj prvi poklic je strojni ključavničar, ker sem želel še več, sem se izučil za strojnega tehnika, a
Foto: M. Ozmec
Ko smo ga obiskali, je bil Andrej ves zatopljen s prodajo mladima dekletoma.
Foto: M. Ozmec
Andrej Kmetec, osebnost leta 2004 po izboru poslušalcev oddaje Vro~a linija na Radiu Ptuj.
ker sem se pri delu čutil preveč osamljenega, sem se dodatno izobrazil za trgovskega poslovodjo in poskusil srečo prav tukaj v prodajalni Kmečkega mlina Korošec. Vse od prvega dne v tej prodajalni sem kot prerojen, rad delam z ljudmi, čeprav se vozim v službo skoraj 16 km, šele v tej stroki sem našel svoje pravo veselje."
Se za koga radi posebej potrudite?
"Zame so vse stranke enako pomembne, vsaki se posebej posvetim in z vsako se tudi rad pogovorim. Prihajajo mladi in starejši, največ jih je tukaj iz Štajerskega konca, zelo dosti stalnih strank pa imamo tudi iz Primorske, Notranjske in Gorenjske. Tudi iz Švedske, Korzike in Švice prihajajo k nam ... in vsi se radi vračajo."
Tole pa zveni že kot reklama!
"Koroščev mlin je največji zasebni mlin v Sloveniji in nikoli ne potrebuje nobene reklame, naša reklama je kvaliteta. Tisti, ki vedo, kakšna je naša moka, to povedo še drugim in to je to. V prodajalni, kjer poleg moke ponujamo tudi razne testenine, drobtine, in druge mlevske izdelke, je živahno vse od sedme ure zjutraj do poznega popoldneva."
Kaj pa počnete sicer, kadar niste tukaj, v službi?
"Uh, veliko je tega. Že 15 let sem aktiven član domačega gasilskega društva v Leskovcu, kjer sem opravljal tudi tajniško funkcijo. Že 14 let sodelujem z organizacijo Rdečega križa Maribor, kjer sem kot vzgojitelj, kulturni animator in pomočnik pedagoškega vodje vsako poletje na letovanju z otroki v Puna-tu.
Sicer pa z veseljem poma-
družine). Vrhunec je vsekakor zdravstveno negovalna enota, ki je edinstvenega pomena v svetovnih razmerah, saj v tej enoti živijo ljudje s telesno, duševno, psihično motnjo in nekateri z demenco. S to enoto je dokazal, da lahko ti ljudje živijo v normalnem okolju. Nagrajenec si je postavil kot prednostni cilj postopno zmanjševanje števila stanovalcev v obeh enotah, in sicer tako, da bi zaprli enoto Trate v letu 2004 in popolnoma prestrukturirali enoto v Hrastovcu do leta 2010 ter na ta način uveljavili humanejše pogoje v novih, neodvisnih oblikah bivanja.
Poleg številnih dosežkov na organizacijskem in vsebinskem področju velja omeniti tudi pomembne dosežke na področju investicij. Sodeloval je pri projektih izgradnje VDC in CSD Lenart, v zavodu Hrastovec-Trate pa so začeli s postopno obnovo prostorov in infrastrukture. Med
posebne dosežke vsekakor sodi gradnja pokritega bazena za rekreacijo in terapijo stanovalcev in nova jedilnica, v kateri so dobili mesto stanovalci in delavci Zavoda. Sodeloval je tudi pri izdelavi projektne dokumentacije za varovalne oz. negovalne domove za ljudi s posebnimi potrebami in projektne dokumentacije za Dom za stare v občini Lenart.
Josip Lukač je v zvezi z obravnavo oseb s posebnimi potrebami objavil članke v domačih strokovnih revijah in biltenih. Skratka Josip Lukač vedno pri svojem delu izpostavlja skrb za stanovalce in zaposlene. Nagrajenec je bil septembra tudi imenovan v komisijo, ki mora sanirati stanje v posebnem zavodu Duto-vlje pri Sežani. Nagrajenec je pa tudi zagovornik timskega dela, saj si zna okrog sebe vedno najti strokovnjake.
Zmago Šalamun
Andrej Kmetec, prodajalec v kmeCkem mlinu
V prednovoletni oddaji VroCa linija na Radiu Ptuj z Darjo Lukman Žunec je bil med 24 nominiranci za osebnost leta 2004 izbran 32-letni prodajalec Andrej Kmetec iz Skorišnjaka pri Leskovcu, ki že 7 let pridno trguje v KmeCkem mlinu v Zabovcih.
gam doma pri delu na kmetiji ter drugim domačinom; znancem in prijateljem pomagam pri pisanju prošenj ali drugih dopisov. Rad poslušam dobro glasbo, rad sem na internetu, kjer je vedno kaj novega, rad pišem pesmi, ljubezenske stihe in posvetila.
Vse, česar se lotim, počnem s čutom, odgovornostjo in predvsem z veseljem, saj je moj življenjski moto: vse kar počneš v življenju, počni z veseljem in
uživaj v tem, kajti le to ti prinaša notranji mir in pravo srečo!"
Ko smo o Andreju Kmetcu povprašali tudi med domačini in sokrajani, so mu izbor za osebnost leta 2004 na Radiu Ptuj vsi po vrsti privoščili. Ocene o njem pa smo strnili v štiri glavne značilnosti: je dober, ustrežljiv, ljubezniv in pedanten! No ja, nekaj deklet je poudarilo tudi, da je še zmeraj samski ...
M. Ozmec
Ormož • Z obrtne zbornice
Osem novih mojstrov
V zaCetku leta 2004 je bilo v obrtnem registru , ki ga vodi obrtna zbornica, vpisanih 47.000 obrtnikov. Skupaj z lastniki obratovalnic je bilo v obrti zaposlenih skoraj 140.000 Slovencev, kar je približno 20 % vseh zaposlenih oziroma 18 % vsega aktivnega prebivalstva. Obrt ustvari okoli 19 % bruto domaCega proizvoda. V povpreCju je v Sloveniji 250 obrtnih obratov na 10.000 prebivalcev.
Za opravljanje obrtnih dejavnosti je v Sloveniji potreben mojstrski izpit. Izpite izvaja Obrtna zbornica Slovenije, ki skrbi tudi za izobraževanje bodočih mojstrov Mojstrom podeli diplome na posebni slovesnosti. V občini Ormož so v letu 2003 opravili mojstrske izpite mesarski mojster Aleš Branda, mojster preo-blikovelec kovin Marjan Žvegla, elektroinštalaterski mojster Jožef Muršič, zidarski mojster Anton Štuhec. V letu 2004 pa smo dobili osem novih mojstrov. To so postali mojstri avtomehaniki Branko Dornik, Milan Kociper, Anton Pevec, Danilo Zidarič, Milan Rojko, mojster strojnih instalacij Alojz Funtek, fotografski mojster Bojan Žalar, slikoples-karski mojster Dejan Jurkovič. Pred iztekom minulega leta je obrtna zbornica za nove mojstre pripravila družabno srečanje in pogostitev.
Letos je Območna obrtna zbornica Ormož praznovala visoki jubilej, 35. obletnico ustanovitve
in 30. obletnico samostojnega delovanja. 35 let obstoja je praznovala tudi Obrtna zbornica Slovenije. Ob tej priložnosti so bila glede na visoki jubilej OOZ Ormož in OZ Slovenije podeljena priznanja posameznim članom in članicam. Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je odlikoval z medaljo za zasluge predsednika OOZ Ormož Ivana Kukovca, za zasluge pri pospeševanju obrti in organizaciji ter vodenju Območne obrtne zbornice Ormož. OZ Slovenija je podelila Ferdu Kralju priznanje za dolgoletno uspešno delo na področju obrti.
Decembra je OOZ Ormož pripravila družabno srečanje tudi za vse svoje dosedanje predsednike, kjer so se jim zahvalili za njihov trud in delo na področju obrtništva v občini Ormož. Srečanja so se udeležili Edi Voljč, Zlatko Jaušovec, Rudi Plavec, Stanko Pesrl in kot častni gost Franček Zemljič.
vki
Foto: ZS
Ptuj • Prvi koraki na poti rešitve
Priložnost (tudi) za sejmišče?
Tik pred novim letom, ko je bilo praktično ožarjeno že vse, od hiš, dreves in obrazov, je ena drobna lučka zažarela tudi za že mesece dolgo zakopano sejmišče, ki je dolga leta, bolj ali manj organizirano, delovalo na Ormoški cesti.
Iskanje pravega krivca, zakaj se je ta dejavnost morala umakniti pred delovnimi stroji, ki napovedujejo velik trgovski in še kakšen center, ni prineslo pravega uspeha. Konec koncev pa je bilo tudi nesmiselno, cep-rav to ne pomeni, da v preteklem obdobju ni bilo lepega števila pogovorov, dogovorov in dokazovanja, zakaj se je zgodilo tako, kot se je. Da mestna obcina, kot je povedal župan Štefan Čelan, po crki zakona ni bila dolžna poskrbeti za nadomestno zemljišče, ko je odlično prodala slednjega na Ormoški, je pravilno. Lahko bi ga sicer, z nekaj dobre volje seveda, saj bi lahko kupcu v razpisu postavila tudi takšen pogoj, vendar tega ni storila. Napake ali protizakonitega dejanja torej ni. Sklicevanje druge strani na več kot stoletno tradicijo sejmišča na omenjeni lokaciji, ki naj bi jo ustoličila že Marija Terezija, pa je ostalo brez dokaznih (papirnatih) dokumentov. Sicer pa je tudi res, da bi se sejemska dejavnost kar hitro (tudi če bi ostala na izgubljeni lokaciji) morala reorganizirati in ustreči pogojem nove zakonodaje, kar pa bi bilo precej težje, zlasti z vidika neprofitabilnosti oz. ne-
ekonomičnosti živinskega sej-marstva v takšni obliki, kot je bila uveljavljena vse do nedavnega.
Navsezadnje pa o preteklosti nima pomena kaj dosti razglabljati. V večmesečnem razčiščevanju vprašanja, kako in kje ter če sploh naj bi se organiziralo novo sejmišče, dolgo ni bilo videti pametne rešitve. Ponudbe za nove lokacije (med drugim v Markovcih, Kidričevem in gradu Turnišče) so se izkazale kot neprimerne zaradi različnih vzrokov, akterja, ki bi bil pripravljen sam seči z roko v žerjavico in prevzeti vso finančno tveganje živinsko-sejmarskega posla na svoja ramena, pa tudi ni bilo.
Kot kaže zadnje dejanje, pa so se zadeve v vseh vpletenih glavah vendarle premaknile in se začele počasi postavljati na pravo mesto. Na sicer bolj neuradnem sestanku v županovi pisarni se je namreč začela oblikovati ideja, ki ni niti idealistična, niti neumna, celo daleč od tega. Treba jo bo le dovolj hitro realizirati, sicer se zna zgoditi, da jo spelje kdo drug nekje drugje.
Mestna občina Ptuj, kot pravi župan Čelan, je pripravljena
Zemljišče na Rogozniski (obrobje industrijske cone) je občina pripravljena prodati preko ustreznega razpisa za izgradnjo avkcijske dvorane, v okviru katere naj bi delovalo tudi sejmišče.
sodelovati pri ponovni vzpostavitvi sejmišča, ki pa naj bi bilo le del raznovrstne kmetijske dejavnosti: "Mestna občina Ptuj razpolaga z zemljiščem na Rogozniški cesti v sklopu industrijske cone, ki je zanimivo za tovrstno dejavnost. Po današnjih pogovorih in predstavitvi kompleksne ideje poslovno-trgovsko-kmetijske borze, ki bi se lahko odvijala
Sedem (ne)pomembnih dni
Usodna (ne)povezanost
Letos je dirigent slovitega dunajskega novoletnega koncerta zaželel srečno novo leto tudi naravi, ki nas obdaja. Ves blià~ in vsa romanti~nost, ki sta povezana s tem edinstvenim kulturnim dogodkom na za~etku vsakega novega leta, ki ga prek televizorjev spremlja na milijone ljudi z vseh kontinentov, seveda tokrat ni mogel prikriti groze in žalosti zaradi katastrofalne nesreče v Aziji, ki je po najbolj grobih ocenah terjala preko 150 tisoč življenj. Nenadoma smo se, morda bolj kot kdaj-koli doslej, zavedali, da ni dovolj, da si zaželimo sreče zgolj sebi in najbližjim, pa tudi ne, da srečo samozadovoljno omejimo zgolj na domačo hišo, na "svojo" državo in "svoj" kontinent. Ne samo dirigent z Dunaja, ampak tudi mnogi drugi dogodki iz pravkar minulega leta nas opozarjajo, da je sreča kljub vsemu nedeljiva. Je sestavni del globalnega in tisti, ki živi v utvari, da je lahko kot posameznik ali kot država ali kot kontinent večno srečen tudi ob nesreči drugih, pač smo še dodatno dokazuje svojo omejenost in tragično samoprevaro.
V Parizu in Stockholmu so novoletnim okraskom dodali žalne trakove in prižgali svečke žalosti. Upam, da ne samo zato, ker so v azijski nesreči izgubili življenje tudi številni njihovi državljani, ampak tudi zato, ker se je nemogoče veseliti novega leta brez vsaj bežnega spomina na grozljivo tragedijo v Aziji. Zato bi se mi zdelo lepo, če bi francoski in švedski spoštljivosti do žrtev azijskega potresa in popotre-snih valov na Indijskem oceanu sledili povsod po svetu, tudi v Sloveniji. Če
nič drugače z vsaj eno svečko in enim žalnim trakom na enem posvečenem mestu v vsaki državi. Zakaj se ne bi azijskim žrtvam po vsem svetu poklonili vsaj približno tako, kot smo to storili za žrtve tragičnega terorističnega napada v ZDA pred nekaj leti? Ob vsem spoštovanju ameriških žrtev se zdi še toliko bolj samo po sebi umevno, da azijskih žrtev ne smemo podceniti ali celo pojmovati kot nekaj manj tragičnega in manj žalostnega. Še huje bi bilo, če bi kdo mislil, da je življenje Američana ali kakšnega Evropejca nekaj večvrednega kot pa življenje ljudi iz Azije. Žal je sledi takšnega pojmovanja kar prepogosto zaslediti v medijih razvitih držav, pa tudi pri nas doma, ko posamezne nesreče v nerazvitem svetu (in v ta svet sodi tudi Azija) obravnavajo bolj nezainteresirano in bolj hladno kot podobne ali celo manjše v svoji neposredni (razviti) bližini, pač kot nekaj, kar se nujno (in neizbežno) dogaja _ Razsežnosti tokratne azijske katastrofe niso mogle pustiti indife-rentnega nikogar po svetu. Morda je bila edinstvena (in nepojmljiva) izjema zgolj ljubljansko Delo, ki je informacije o tej nesreči objavilo na dnu prve strani in z naslovom, ki še zdaleč ni odseval vse njene grozljivosti in razsežnosti. Upam, da je šlo zgolj za totalno neprofesionalnost trenutnega dežurnega urednika in ne za zavestno uredniško odločitev.
Seveda si vsak po svoje poskuša predstavljati, kaj se je v Aziji zgodilo. Težko se je odločiti, kaj je bolj pretresljivo — ali pogled na povsem izbrisana naselja, ali razdejanje na rajskih
plažah, ali obupni klici še vedno prestrašenih lačnih in žejnih otrok. Vse je nepopisno pretresljivo. Sam nosim v sebi spomin na stotine majhnih ribiških ladij, ki so se vsako jutro, ob nekako natančno določenem času, pozibavale daleč na odprtem morju pred šrilansko obalo. Ob vsakemu obisku Šri Lanke (in teh je bilo kar nekaj) sem užival ob pogledu na ta edinstven, sanjski prizor. Zdaj vem, da je te ladje in te ljudi za vedno pobralo morje _ Otopeli domačini iz Indije, Šri Lanke, Tajske _ pred televizijskimi kamerami iz vsega sveta pripovedujejo, kako so izgubili vse. Kofi Anan, generalni sekretar Organizacije združenih narodov ponavlja opozorila, da ponesrečeni kraji potrebujejo dolgotrajno, ne samo trenutno pomoč _ Prve informacije o pomoči najbogatejše države na svetu—ZDA—se zdijo mnogim skromne _ Papež je pozval bogate države, naj odpišejo dolgove nerazvitim državam, med katerimi so tudi države, ki so doživele nesrečo. Papež o tem ne govori prvič. Pravzaprav bi tokrat od njega pričakovali, da bi z vso svojo moralno avtoriteto pozval h kakšni oti-pljivejši akciji za učinkovito pomoč prizadetim.
Svet očitno še vedno ni sposoben za zares kolektivno in organizirano pomoč tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Tokrat je bila edinstvena priložnost, da bi vsi nekaj prispevali za srečo najbolj nesrečnih. In da bi dokazali, da smo lahko ob resnični zavesti o usodi povezanosti vseh in vsega na svetu vsaj kdaj tudi vsi srečni.
Jak Koprive
na tej lokaciji, lahko rečem, da se bo občina potrudila nameniti to zemljišče za takšno dejavnost, ki bo poleg živinskega sejmarstva vključevala tudi druge kmetijske panoge. Seveda bo MOP pri vsej zadevi sodelovala po pravilih javnega razpisa, kar pomeni, da tega zemljišča ne bomo podarjali, ampak ga lahko prodamo ali zamenjamo za ekvivalentno zemljišče kje drugje. Takšno zemljišče bi morda lahko ponudil kateri od partnerjev, ki se nameravajo povezati s ciljem izgradnje t. i. avkcijskega centra na tej parceli."
Partnerji naj bi bili KGZ, KZ, MZ in še kdo, vendar pa do konkretnega dogovora, razen želje po pridobitvi in ureditvi omenjenega zemljišča za namene takšne ali drugačne kmetijske dejavnosti, med njimi še ni prišlo. Kdo bo nosilec dejavnosti, še torej ni znano in je preuranjeno napovedovati, lahko pa se, v končni fazi, zgodi tudi kakšen konzorcij. Glede na večnamensko izrabo prostora je povsem jasno, da je po-
budnikom ideje o avkcijskem centru, ki bi vključeval tudi sejmišče, želja pridobiti čimveč partnerjev s čim širšega območja za opravljanje dejavnosti.
Cena slab hektar velikega zemljišča v neposredni bližini KZ še ni določena, po zagotovilih ptujskega vodstva pa bo vsekakor nižja od sicer znanih cen kvadratnega metra infrastrukturno opremljenih parcel v industrijski coni (ta znaša 25 evrov), saj je zaenkrat izbrano zemljišče povsem "golo", brez vsake infrastrukture. Pred prodajo pa bo občina zahtevala tudi izdelano projektno dokumentacijo. "Zadeva, tako kot je predstavljena sedaj, je zelo zanimiva in zato bomo poskušali maksimalno kooperativno sodelovati, da pridemo do pozitivne rešitve. Seveda, še enkrat poudarjam, izključno v skladu z zakonom in brez vsakih "po-dmiznih" variant," še pravi Štefan Čelan in ob tem poudarja, da gre zaenkrat zgolj za informativne, "tipajoče" pogovore.
Občina seveda lahko, ne da pri tem krši zakonodajo, pripravi ustrezen razpis za prodajo omenjenega zemljišča tako, da že v njem pogojuje namembnost dejavnosti. S tem bi dejansko pokazala interes po rešitvi tudi manjkajočega sej-miščnega prostora, ki naj bi bil del načrtovane avkcijske hiše. Slednje so sicer že dolgoletna praksa v sosednji Avstriji, kjer jih sicer gradijo z državnimi sredstvi, nato pa jih predajo v upravljanje izbranim gospodarskim subjektom.
Direktor KGZ Ptuj Slavko Janžekovič, ki se je tudi udeležil informativnega srečanja v županovi pisarni, pravi, da so s ponudbo in pripravljenostjo občine za sodelovanje zadovoljni: "Upam, da se bomo vsi zainteresirani med seboj čimprej dogovorili in dorekli razmerja."
Podobno razmišlja tudi Milan Unuk, ki napoveduje tudi ogled podobne avkcijske dvorane v Avstriji: "Poudariti želim, da smo naredili šele prve korake v tej smeri in trdno upam, da bomo zadevo peljali naprej v začrtani smeri. Seveda bodo najprej potrebni dogovori z vsemi zainteresiranimi. Že v tem mesecu pa imam napovedano srečanje s kmetijsko ministrico, prav z namenom, da ji predstavim naš projekt in tudi način vzpostavitve ter delovanja tovrstnih centrov v sosednjih državah, kjer je že uveljavljen sistem državnega sofinanciranja v fazi izgradnje. Jasno pa je, da bomo s projektom morali pohiteti in se čimprej dogovoriti, sicer nam lahko vso zadevo spelje kdo drug!"
Unuk tudi ne skriva, da gre za regijsko pomemben projekt, ki bo s svojo večnamensko dejavnostjo pokrival izjemno široko območje od Ormoža, preko Lenarta do Slovenske Bistrice.
Vprašanje upravljanja je v tem trenutku tako še bolj drugotnega pomena, saj je bistveno pridobiti zainteresirane partnerje in pripraviti projektno dokumentacijo. Slednja se sicer že mora glasiti na nosilca dejavnosti, ki bi lahko bil oziroma bo v primeru državnega sofinanciranja nakupa parcele in izgradnje stavbe KGZ, kar pa (še) ne izključuje možnosti ustanovitve konzorcija več partnerjev, ki bi se odločili za upravljanje avkcijskega centra. Bati se je le, da se vsi zainteresirani (po stari štajerski navadi) ne bodo znali pravočasno dogovoriti za medsebojna razmerja, tako upravljavska kot morebiti solastniška. V tem primeru bodo pač "ptujsko" idejo, s katero bi rešili še veliko več kot le sejmišče, realizirali nekje drugje. Upajmo, da ne.
SM
Destrnik • Svetniki o proračunu
47 odstotkov proračuna za investicije
V mesecu decembru so se destrniški svetniki sestali dvakrat.
Na prvi seji, 10. decembra, so potrdili povečanje cene za proizvodnjo in distribucijo vode v občini Destrnik in določili izhodiščne cene strojnih in prevoznih storitev režijskega obrata. O sofinanciranju Varne hiše na Ptuju niso glasovali, saj bodo pred odločitvijo od Centra za socialno delo zahtevali finančno konstrukcijo. Zavrnili so tudi vlogo za sofinanciranje varuha bolnikovih pravic in tudi vlogo za povišanje ekonomske cene v vrtcu. Svetniki so povišali normativ za dva otroka v skupini in menijo, da se bo tako v vrtcu zbralo več sredstev, zato niso soglašali z dvigom ekonomske cene. Na seji so sprejeli tudi dokument, v katerem so navedli aktivnosti, ki si jih želijo, da bi jih policija na
območju občine Destrnik izvajala v prihodnjem letu. Policiji tudi predlagajo, da poskrbi za varnost in na osnovi strokovnih kriterijev predlaga, kje bi bilo dobro v občini postaviti ležeče policaje. Svetniki so v proračunu zagotovili dodaten milijon tolarjev sredstev osnovni šoli za pokrivanje stroškov poučevanja učencev v oddelku trobil. Tudi šolski informator bodo podprli s 150.000 tolarji. Z nekaj amandmaji pa so svetniki sprejeli tudi proračun občine za prihodnje leto, v prvem branju.
V drugem branju pa so poračun sprejeli na 18. seji, ki je potekala 28. decembra. V sprejetem proračunu prihodki znašajo 377 milijonov, odhodki pa 444 milijonov tolarjev. V proračunu pa je
predvideno zadolževanje v višini 67 milijonov tolarjev. Največ sredstev je namenjenih za dokončanje kulturnega doma, za finančno zaključevanje vrtine in za gradnjo regionalne ceste. V občini Destr-nik bodo v prihodnjem letu za investicije namenili 47 odstotkov proračuna. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli letni program športa v občini, imenovali so tudi člane inventurnih komisij. Sprejeli pa so tudi sklep, da se vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča poveča za 5 odstotkov in tako nova vrednost znaša 0,57 tolarja. Sprejeli pa so tudi novi cenik za najem in uporabo športne dvorane na Destrniku.
Zmago Šalamun
Foto: SM
četrtek • 6. januarja 2005
Kmetijstvo, podeželje
ŠtajerskiTEDUlK H
Kmetijstvo • Je sveže svinjsko meso v maloprodaji dovolj označeno?
KGZS zahteva poostren nadzor nad maloprodajo svinjskega mesa
"Pravilno označevanje mesa v prometu je pomemben del zaščite slovenskih porabnikov in rejcev. Kljub temu pa v aprilu sprejetega Pravilnika o označevanju in kategorizaciji svinjskega mesa precejšen del trgovcev ne spoštuje.
Zato se v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) skupaj z ostalimi organizacijami, ki so sodelovale pri pripravi pravilnika (Zadružna zveza Slovenije, GIZ Prašičereja Slovenije, Zveza združenj rejcev prašičev Slovenije), zavzemamo, da inšpekcija za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil ponovno prične z izvajanjem nadzora v trgovinah. Porabnike mesa pa pozivamo, da ob nakupih preverijo, ali je svinjsko meso v vitrinah trgovin s svežim mesom pravilno označeno, in da v primeru nepravilnosti obvestijo pristojno inšpekcijo," so pred nedavnim sporočili iz KGZS.
Pravilnik naj bi sicer po mnenju omenjenih krovnih organizacij, ki so ga predlagale, poleg kategorizacije svinjskega mesa v
prometu doprinesel predvsem k razlikovanju domačega svinjskega mesa od mesa iz ostalih delov EU: "Ta pravilnik predstavlja zaščito tako za slovenske porabnike kot tudi rejce. Slednjim vdor viškov manj kvalitetnega mesa iz ostalih delov EU povzroča vse večjo škodo. Vendar pa krovne organizacije, ki so pravilnik predlagale, opažajo, da se dosledno označevanje porekla mesa v prodajni vitrini še ne izvaja. Da pravilnik v praksi še ni zaživel, potrjuje tudi poročilo o kontroli označevanja svežega mesa v prodaji na drobno, ki ga je v mesecu oktobru 2004 opravila Inšpekcija za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil iz Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano," opozarja Danilo Potokar s Sektorja za sek-
Prikaz pravilnosti označevanja svinjskega mesa v pregledanih mesnicah po Sloveniji (vir: Poročilo o ustreznosti označevanja svinjskega mesa na prodajnih mestih, Inšpektorat za kmetijstvo)
Prikaz pravilnosti ozna~evanja svinjskega mesa vseh pregledanih prodajaln po Sloveniji
cijo in kontrolo KGZS.
Večinoma ugotovljene pomanjkljivosti
Inšpektorji so v drugi polovici oktobra opravili akcijo pregledov v izbranih trgovinah in mesnicah po Sloveniji, v kateri so ugotavljali pravilnost označevanja svinjskega mesa v skladu z zahtevami Pravilnika. Skupno je bilo pregledanih 105 trgovin in mesnic. Prodajalne so inšpektorji, glede na ustreznost označevanja svinjskega mesa, razvrstili v tri skupine, in sicer: pravilno označeno (prodajalne, ki imajo popolnoma pravilno označeno svinjsko meso v skladu s Pravilnikom), pomanjkljivo označeno
Podgorci • Prvi šampanjec iz ledenega vina
Čurinove nove iskrice
Pred domačimi ljubitelji vina in javnostjo so v Vinskem ambientu Bombek v Podgorcih v zadnjih dneh minulega leta predstavili najnovejšo vinsko domislico Stanka Čurina — šampanjec iz ledenega vina.
Stanko Curin je znan po tem, da je vedno rad preizkušal novosti, malo tvegal in s pogumom in znanjem prvi dosegal nove izzive na področju vinarstva. Ideja za šampanjec iz ledenega vina pa ni njegova, temveč je prišla od Marina Beroviča, ki je izdelal tudi etikete za steklenice. Curinu se je zdela ideja zanimiva in jo je z majhno serijo 400 steklenic poskušal uresničiti. In že takoj je naletel na težavo, zato je bil hudo skeptičen, ali bo iz tega sploh kaj nastalo. Letnik 2003 je bil za tak poizkus popolnoma neprimeren, saj je bila sladkorna stopnja tako velika, da je le ob velikih naporih kakšna kvasovka preživela. Šampanjec je nastajal po klasični metodi in je najprej zorel v klasičnih sodih, šele nedavno so vino napolnili v steklenice.
Šampanjec je nastal v tesnem sodelovanju z vinogradnikom Ja-
nezom Šekoranjo iz Bizeljskega, ki je za eksperiment prispeval kvasovko, ki pa je ni želel dati iz rok. Zato zori penina na Bi-zeljskem, v njegovi kleti. Tam bo še dva meseca, saj mora mirovati pri enaki temperaturi. Potem pa se bo pojavila tudi v prodaji. Ker gre za majhno naklado, jih bo na trgu le za vzorec. Skupaj z lično leseno embalažo bo za 0,25-litrsko stekleničko potrebno odšteti 10.000 SIT. Poleg tega bo na voljo še kolekcija štirje letni časi, ki bo v kovčku vsebovala kolekcijo štirih vin - šipon, ranino, laški rizling in zvrst, zgoščenko in knjigo, ki je nedavno izšla ob 75-letnici Stanka Curina.
Tudi steklenica je za penino zelo neklasična. Ko sta jo skupaj s sommelierko Marto Bombek premierno odprla, ni bilo slišati niti najmanjšega poka. "Penina iz ledenega vina se ne ponaša z
divjo penečnostjo", pravi Stanko Curin: "Vino je samo po sebi že posebno in če je v njem še kakšen mehurček, je toliko bolj. Ko
(prodajalne, kjer sta poreklo in dobavitelj sicer napisana, a neustrezno glede na pravilnik, npr. velikost črk porekla) in nepravilno označeno (prodajalne, ki sveže svinjsko meso ne označujejo skladno s Pravilnikom).
Po rezultatih pregledov je od vseh pregledanih prodajaln v Sloveniji bilo v 34,6 odstotka trgovin sveže meso označeno skladno s Pravilnikom o označevanju in kategorizaciji svinjskega mesa. Kar v 51,3 odstotka trgovin je bilo meso pomanjkljivo označeno, neustrezno označeno meso pa je imelo 14,1 odstotka prodajaln. Mesnice se niso odrezale nič kaj boljše, saj je bilo po podatkih iz raziskave meso
se ti ob poskušanju zaiskrijo oči, veš, da gre za nekaj posebnega." Sam je prve požirke poskusil v družinskem krogu za božič in pravi, da se še ne da presoditi, kaj bo iz tega nastalo, "Ampak nekaj že bo!" Videlo se bo čez nekaj let. Sicer pa bodo s peni-no nadaljevali tudi z letošnjo trgatvijo, ko je na trsju še veliko grozdja. Stanko Curin sodi, da letos še ni bilo pogojev za ledeno vino, ampak okrog Antona jih pa pričakuje.
viki klemenčič ivanuša
Foto: vki
Svetovna premiera za peneče vino ledene trgatve se je zgodila pred doma~o publiko v Vinskem ambientu Bombek v Podgorcih, kjer že skoraj 15 let prodajajo tudi Curinovo vino.
popolnoma pravilno označeno le v 13 odstotkih pregledanih mesnic, prav tolikšen delež je mesnic, kjer meso ni pravilno označeno, v 74 odstotkih pa so bile ugotovljene manjše nepravilnosti oz. pomanjkljiva označenost mesa: "Med teh 74 odstotkov spadajo mesnice, ki so imele označeno poreklo le na steni in ne pri vsakem kosu mesa, kot to zahteva Pravilnik," je zapisano v poročilu inšpekcije.
Za Podravje ni rezultatov
Podatki inšpekcijske kontrole pa se seveda razlikujejo tudi po posameznih regijah. Tako je bilo v ljubljanski regiji med pregledanimi prodajalnami le 6 odstotkov takih, ki mesa ne deklarirajo pravilno, pomanjkljivo označevanje je bilo ugotovljeno v skoraj 56 odstotkih trgovin, pravilno pa v 38,2 odstotka trgovin. V gorenjski regiji je bil rezultat podoben: nepravilne označbe mesa so bile odkrite v 8,4 odstotka, pravilno označevanje v 33,3 odstotka , pomanjkljivosti pa so bile najdene v 58,3 odstotka primerov. V zasavski regiji je bilo nepravilno označevanje odkrito kar v polovici vseh pregledanih trgovin, pravilno so deklarirali meso v 16,7 odstotka trgovin, pomanjkljivo pa v 33,3 odstotka. Na območju Dolenjske je bilo nepravilno označevanje svinjskega mesa odkrito v 7,2 odstotka pregledanih trgovin, s pravilnim označevanjem se jih lahko pohvali 35,2 odstotka, pomanjkljiva označenost pa je inšpekcijski pregled odkril v 57,1 odstotka. V notranjsko-primorski regiji pa je delež trgovin s pravilno, nepravilno ali pomanjkljivo označenostjo svinjskega mesa povsem
enak (33,3 odstotka). Ker v delnem poročilu, ki smo ga uspeli pridobiti (celotno poročilo namreč javnosti naj ne bi bilo dostopno saj, kot so pojasnili na KGZS, ne želijo izdajati imen posameznih trgovin ali mesnic, temveč le opozoriti na nepravilnosti), ni bilo nobenih rezultatov s področja podravske regije, smo zanje oziroma za mnenje o upoštevanju Pravilnika pri označevanju svinjskega mesa v maloprodaji zaprosili odgovornega inšpektorja Mitja Lovšeta s ptujske OU VURS, ki pa je sporočil le naslednje: "Za kontrolo označevanja svinjskega mesa v maloprodajnih vitrinah (trgovinah, mesnicah ...) je stvarno in krajevno pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Inšpektorat za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil."
Tako smo se za dodatna pojasnila, kako je svinjsko meso označeno v trgovinah in mesnicah v Podravski regiji, ponovno obrnili na KGZS v Ljubljano in dobili prav zanimiv odgovor, da Pod-ravje ni zajeto v poročilu, ker je bilo število pregledanih prodajaln in mesnic premajhno za oblikovanje verodostojnega statističnega vzorca oz. rezultatov.
Kako na pravilnik gledajo trgovci in mesarji, pa je že druga zgodba. Kot je slišati, naj bi bil (tako kot večina naših pravilnikov) hudo neživljenjski, s strožjimi zahtevami kot veljajo v ostalih članicah EU (tudi to ni nič novega) in še, da bi resnično dosledno in popolno upoštevanje tega pravilnika zahtevalo postavitev toliko označb in tablic v same vitrine, da bi za meso zmanjkalo prostora ...
SM
Kaj pravi Pravilnik o označevanju svinjskega mesa na prodajnem pultu?
(1)	Označba vsakega kosa prašičjega mesa na prodajnem mestu mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
—	ime kosa mesa;
—	ime oziroma firmo dobavitelja in morebitno blagovno znamko, pod katero se meso daje v promet;
—	državo reje v skladu z 19. točko 2. člena tega pravilnika ali vse države reje, če so se živali redile pri zadnjem rejniku manj kot 60 dni oziroma državo porekla;
—	kategorijo.
(2)	Na prodajnem mestu v prodajni vitrini mora biti na označbi, ki je nameščena neposredno pred mesom, poleg podatkov iz prejšnjega odstavka tudi podatek o državi reje oziroma porekla (npr. "slovensko meso", "avstrijsko meso", "meso neznanega porekla"). Velikost črk na tej označbi ne sme biti manjša od 20 mm. Meso, ki ni enakega porekla, mora biti med seboj vidno ločeno.
(3)	Označba mora biti na mesu (npr. nameščena, zabodena itd.) ali neposredno ob mesu, tako da je nedvoumno, na kateri kos se nanaša. Označba mora biti v slovenskem jeziku, na dobro vidnem mestu, jasno vidna, nedvoumna, čitljiva, neizbrisna in ne sme biti prekrita z drugim besednim ali slikovnim materialom.
(4)	Če je na označbi naveden tudi naslov rejca oziroma blagovna znamka, mora biti to na prodajnem mestu vidno označeno.
(Vir: Pravilnik o označevanju in kategorizaciji svinjskega mesa, 14. člen)
12 TEDNIK
Kultura, izobraževanje
četrtek • 6. januarja 2005
Obračun dela učiteljskega sindikata
Novo vodstvo od oktobra
Pred koncem leta 2004 se je sestal območni odbor sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Ptuj. Pred tremi meseci je vodstvo tega območnega odbora prevzela Danica Zelenik, matema-tičarka iz šole Cirkulane-Zavrč, ko je na višje sindikalno mesto odšel bivši predsednik tega odbora Marjan Gojkovi~ (profesor matematike ŠC Ptuj).
Foto: Fl
Člani ptujskega sindikata vzgoje in izobraževanja so spregovorili o svojih problemih.
Sindikalni zaupniki so se seznanili z delom odbora v prejšnjem letu, ki sta ga predstavila bivši predsednik in sedanja predsednica. Marjan Gojkovic, ki je pomočnik glavnega tajnika sindikata vzgoje in izobraževanja Slovenije in Zorica Šimunič, članica upravnega odbora, sta zaupnike seznanila z delom republiškega sindikata. Zorica Simunic iz Ormoža se je lani v juliju udeležila četrtega svetovnega kongresa učiteljske internacionale, ki združuje 30 milijonov učiteljev širom sveta. To je enotno svetovno združenje vseh učiteljev. Na kongresu so se učitelji zavzeli za javno šolstvo v svetu, za boj proti otroškemu delu, za zaščito otrok s posebnimi potrebami ter za možnost, da
Ptujska Gora • V prazničnih dneh
■ v	■
Praznične pesmi
Turistično društvo Ptujska Gora deluje v prenovljeni zasedbi dobro leto in pol ter vseskozi dobro sodeluje z občino in cerkvijo.
Tako so že lani organizirali Božični koncert s skupino Ptujski nonet. Julija letos so na trgu
Ptujske Gore odprli informativno pisarno, kjer bodo od aprila do oktobra poskrbeli za romarje,
Foto: VA
naključne turiste in domačine, ki želijo izvedeti informacije o kraju samem ter njegovi okolici.
Letošnje božično-novoletne praznike so želeli obeležiti drugače — s koncerti. Tako so hladen in leden petkov večer, 17. 12., ob 18. uri polepšali člani skupine Invite, ki poje duhovno glasbo, polno pozitivnih sporočil. Njihova glasba in čudoviti glasovi so pričarali prav posebno vzdušje. 24. 12. ob 23. uri, pred polnoč-nico, so božične pesmi na klavir zaigrali Tina Krajnc, Hana Juric in Mladen Delin, na violino Andreja Klinc, zapela je vokalistka Ana Fuchs. Zaradi pričakovanja božiča, polnočnice, je bilo v cerkvi zelo prijetno vzdušje, zbralo
bi vsi otroci sveta lahko obiskovali šolo, sedaj namreč ni tako.
Na sestanku so se dogovorili, da bodo posebej pozvali upokojene učitelje, da se vključijo v sindikat (tisti, ki to niso), Tanja Nikolovski in Sonja Mlinarič pa sta pripravili bogat kulturni program za letošnje leto. Člani sindikata naj bi se udeležili zanimivih glasbenih koncertov oziroma likovnih razstav na Dunaju, v Benetkah, Zagrebu, Gradcu, Veroni, Salzburgu in Londonu.
Republiški odbor sindikata vzgoje in izobraževanja bo letos pobudnik obiskov območnih odborov in prvi obisk bo namenjen ptujskemu območnemu odboru v času pustovanja na Ptuju.
Fl
se je tudi veliko ljudi.
Osrednji dogodek letošnjih prireditev je bil Božično-novoletni koncert New swing quarteta, ki je že večkrat nastopil v Marijini cerkvi in tako kot doslej tudi tokrat navdušil polno cerkev z izborom in izvedbo božičnih pesmi. Dare Hering, Oto Pestner, Marjan Petan in Tomaž Kozlevčar so ponovno dokazali, da so pravi profesionalci, saj jim tudi hladna cerkev ni prišla do živega.
Turistično društvo Ptujska Gora se zahvaljuje obiskovalcem vseh koncertov, še posebej so hvaležni vsem sponzorjem za njihovo podporo. Obenem vabijo vse bralce Štajerskega tednika na zadnji koncert v sklopu prazničnega dogajanja, in sicer na koncert pevskega zbora Sv. Viktorin iz Ptuja, ki se bo v Marijini cerkvi na Ptujski Gori predstavil v soboto, 8. januarja, ob 18. uri.
Več o dogodkih in o TD Ptujska Gora lahko preberete na spletni strani društva, in sicer na: www.ptujska-gora.si
Vilma Angel
Ljutomer • Okrogla miza za gimnazijce
Informiranost zmanjšuje tveganje
V okviru meseca preventive na področju zlorabe drog je Lokalna akcijska skupina (LAS) Ljutomer v avli Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer pripravila okroglo mizo Informiranost zmanjšuje tveganje.
Uvodničarji na tokratni okrogli mizi so bili dr. spec. psihiater Vladimir Auer, socialni delavec
Franci Kek, kriminalist Robert Roudi in predsednica LAS Martina Domanjko, v razpravo pa so se
vključili tudi predstavniki institucij, ki se vsakodnevno ukvarjajo s problematiko drog (policija,
Foto: Miha Soštaric
Na okrogli mizi Informiranost zmanjšuje tveganje v Ljutomeru so spregovorili Martina Domaj-nko, Franci Kek, Robert Roudi in Vladimir Auer (od leve).
zdravstvo, šolstvo, sociala ...).
Prisotni na okrogli mizi so postregli z zanimivimi podatki, strah vzbujajoč pa je predvsem ta, da se v ljutomerski občini pojavlja vedno več preprodajalcev prepovedanih drog, s tem pa tudi uživalcev. V okviru tokratne okrogle mize so podelili nagrade za likovne izdelke učencem osnovnih šol, ki so sodelovali na likovnem natečaju Mesec preventive na področju zlorabe drog. Knjižne nagrade so prejeli Sandra Zadravec, Lidija Kerman, Tamara Magdič, Sabina Magdič (iz osnovne šole Janka Ribiča Ce-zanjevci), Simon Habjanič, Mihaela Kralj, Barbara Kralj in Tadeja Bogša (iz osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer).
MŠ
Tednikova knjigarnica
Odlični komadi za novo leto
Bralcev poezije ni veliko. Kako nespametno, saj so pesniške zbirke praviloma knjige manjših, nezajetnih formatov, bralce ne utrujajo s številnimi literarnimi osebami in značaji, nimajo dolgočasnih opisov krajev dogajanja, pripovedujejo naravnost, v srce. V pesniških knjigah se bralec nikoli ne izgubi, tako da bi moral znova brskati po besedilu in iskati vzroke dejanj in se spraševati, kdo je komu kdo, kaj in zakaj. In v nobenih drugih knjigah ni toliko življenja, resnice, ljubezni, kot jih je brati, zaznati v pesmih. Pesmi so kot tablica čokolade onemoglemu popotniku — toliko energije premorejo! Kolikokrat pove drobna pesem zgodbo celega življenja! In večje v njej kot v tristolistnem romanu! Zatorej vam v prvi knjigarnici leta 2005 predstavljam odlično novo pesniško zbirko, malo antologijo v izboru Andreja Ilca, čigar nagovor k branju je zanimiva resnica o odnosu do poezije med mladimi bralci. Med drugim pravi:
Nekoč sem bil star štirinajst let in sem hodil v sedmi razred. Učni načrti tudi v tistih časih niso bili nič manj čudaški, kot so dandanes, in tako je nekega dne prišla na vrsto za učenje na pamet Prešernova Slovo od mladosti. Imel sem pač to smolo, da sem se znašel med vprašanimi in seveda sem si za svojo nemo interpretacijo gladko prislužil cvek. [pon. Bat. Komad. V zagovor za to blamažo bi lahko navedel, da me kot povsem povprečnega najstnika vsebina pesmi ni ravno pritegnila, saj je bilo za poslavljanje od mladosti vendarle še nekoliko prezgodaj — in to celo kljub dejstvu, da je enkrat takrat za vedno vzel slovo tovariš Tito. A resnica je bila še mnogo bolj tragična: poezija me namreč preprosto ni zanimala! Kar se mene tiče, se nikakor ni mogla primerjati s ploščami in popularno glasbo...
"Pravo" poezijo sem tako vzljubil dosti pozneje, kot bi se najbrž spodobilo, in še to postopoma. Skoraj bi lahko rekel: če se je poezija "zgodila" meni, se lahko vsakomur.
Iz vsega (iz)povedanega seveda izhaja, da tisto, kar sledi v nadaljevanju, ni nikakršna "pretehtana antologija", temveč predvsem osebna kompilacija, nastala iz uživanja ob odkrivanju in prebiranju dobrih pesniških "komadov"...
KOMADI je tudi naslov knjige, ki je podnaslovljena s 111 pesmi za mlade in njim podobne in je ravnokar izšla pri založbi Mladinska knjiga, v zbirki Sončnica. Knjigo je oblikovala izbrano Maša Kozjek, piko na i v opremi pa je prispeval Novi kolektivizem.
Knjigo Komadi uvrščam med tiste, ki bi jih morali uvrstiti na vse domače in javne knjižne police. To je branje, ki bi ga morali podarjati prijateljem, sorodnikom, poslovnim partnerjem... Andreju Ilcu je namreč uspelo izbrati take pesmi, ki bodo pritegnile še tako okorelega nebralca. Zbirka ponuja raznovrsten pogled v pesniške delavnice, od lirične poezije do haikuja, od davnih pesnikov do sodobnih verzov, od klasičnih do modernih pesniških oblik, od slovenskih do perzijskih mojstrov, od Antona Aškerca do Andreja Rozmana Roze, od Bruca Springsteena do ansambla Zmelkoow, od Gregorja Strniše do Leonarda Cohena... Bravo za kompilacijo!
Za današnjo knjigarnico sem težko izbirala pesem, ki bi vas, spoštovani bralci, premamila k branju knjige KOMADI. Čas mi je narekoval naslednjo:
Konec 68
Opazoval sem z Lune, ali skoraj, planet nap skromni, ki vsebuje filozofijo, teologijo, politiko, pornografijo, literaturi, znanosti, javne ali skrivne. V njih je tudi človek, in jaz med mnogimi. In vse je strašno čudno.
Čez nekaj ur bo noč in
leto se bo končalo s pokanjem šampanjca
in petard. In bomb morda, če ne še hujšega,
vendar ne tu, kjer sem. Če kdo umre,
nikogar nič ne briga, le da je
neznan in daleč. (Eugenio Montale, prev. Ciril Zlobec)
In še:
Denar
Mislim, da denar dejansko govoriti zna.
Jaz sem ga že davno slišal.
Rekel je: pa-pa. (Richard Armour, prev. Peter Svetina)
Liljana Klemenčič
Povabilo na pravljice z jogo
Tudi to leto vabimo vsak prvi in tretji četrtek v mesecu ob 17. uri v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer pripravljamo pravljične urice za otroke od četrtega leta dalje. Vstopnine ni, otroci pa naj imajo copatke in lahna športna oblačila. Veselimo se snidenja!
Tednikova knjigarnica
Ptuj • Tiskovna konferenca Lions cluba Ptuj
Iz Wigmore v vse dvorane sveta
Predzadnji dan iztekajočega se leta 2004 je tiskovno konferenco organiziral Lions club Ptuj. Kot gostje so se je udeležili Stanislava Zorec, predstavnica Zveze invalidov Forum Slovenije, virtouz na harmoniki Borut Zagoranski in Vasja Strelec, predsednik novoustanovljenega Leo cluba Ptuj, v katerem se zbira podmladek Lions cluba.
Ptujski Lions club se je organiziral leta 1998, ustanovni predsednik je bil Branko Brumen. Ima 33 članov in je s svojo dejavnostjo eden najvidnejših v districtu 129 Slovenija. Od junija 2004 pa do junija 2005 vodi klub Aleš Gač-nik, ki je svojo lionistično leto zaznamoval z geslom "Pomagajmo predano".
Osnovna dejavnost lions klubov je pomoč slepim in slabovidnim, ptujski lionsi pa se odpirajo tudi za druge oblike pomoči potrebnim. Po številu izvedenih akcij in znesku doniranih sredstev so že v prvem letu delovanja zasedli drugo mesto v Sloveniji. Vidno mesto so uspeli ohraniti vse do danes. Na tiskovni konferenci, 30. decembra 2004, so predstavili izvedene in načrtovane aktivnosti kluba v letu 2004, še posebej pa božično-novoletne dobrodelne dejavnosti. Ob tej priložnosti so podelili tudi štipendijo v znesku 500 tisoč tolarjev harmonikarju Borutu Zagoranskemu kot pomoč pri njegovem podiplomskem študiju na Royal Academie of Music v Londonu.
Božično-novoletna prodaja izdelkov Sončka, Ozare in zavoda dr. Marijana Borštnarja na stojnicah na Novem trgu na Ptuju je že tradicionalna akcija Lions clu-ba Ptuja. Izdelke prodajajo v njihovem imenu in na njihov račun. Letos je sodelovalo 24 članov. V okviru božično-novoletnega obdarovanja socialno ogroženih družin je darila prejelo 29 otrok iz 10 družin v Halozah, Slovenskih goricah in na Ptuju. Ptujski lioni-sti se vidijo tudi v konkretnih aktivnostih pri izvajanju programov prostovoljne pomoči in druženju z invalidi. V ta namen so se tudi povezali s Stanislavo Zorec, ki kot prostovoljka in članica Zveze invalidov Forum Slovenija oskrbuje 20 družin oziroma ljudi, ki so izpadli iz vseh socialnih in drugih mrež. Ob vsakdanjih opravilih in druženju jim omogoča stik s svetom. Spremlja jih na sprehodih, pomaga pri obiskih zdravnika, terapij, pri nakupih in uradnih opravkih. Naša ugotovitev je, poudarja Stanislava Zorec, da se kultura naroda zrcali v odnosu do malega človeka. Projekt, ki ga Lions club
Foto: Črtomir Goznik
Podpis listine: Borut Zagoranski in dr. Aleš Gačnik
Foto: Črtomir Goznik
Borut Zagoranski je prvi Slovenec, ki študira na Royal Academie of Music v Londonu.
Ptuj izgrajuje skupaj z njo, je lahko model drugačne pomoči ob že uveljavljeni na ravni celotnega di-stricta 129 Slovenija kot kultura in kulturnost z roko v roki. Sredstva za izvajanje programov prostovoljne pomoči in druženju z invalidi bodo pridobili s pomočjo dobrodelnega komornega koncerta, ki ga bo Borut Zagoranski izvedel v partnerstvu z Lions clu-bom Ptuj. Listino o finančni pomoči Lions cluba Ptuj Borutu Zagoranskemu v višini 500 tisoč tolarjev za podiplomski študij harmonike na Royal Academie od Music v Londonu v akademskem letu 2004/2005 je Borut podpisal s predsednikom Lions cluba Ptuj dr. Alešem Gačnikom, še prej pa je zakladnik Albin Brencl prebral vsebino listine o finančni pomoči. Dobrodelni komorni koncert bo predvidoma aprila 2005.
Tudi supernadarjeni, čeprav niso slepi niti bolni, so lahko hendikepirani. Po oceni Yehudi Me-nuhina spada Borut Zagoranski med deset najbolj perspektivnih mladih glasbenikov v svetu. Študij
Ptuj • Glasbeno doživetje na ptujskem gradu
Koncert opernih solistov
Pokrajinski muzej Ptuj je letošnjo bogato kulturno ponudbo na gradu zaključil 18. decembra z imenitnim koncertom opernih in drugih arij v izvedbi pevskih solistov mariborske opere.
Koncert je vodstvo muzeja poklonilo svojim donatorjem, slavnostno dvorano gradu pa so napolnili tudi Ptujčani, ki radi prisluhnejo kvalitetnim koncertom. Zanj ni bilo za Ptuj tako značilne in pompozne reklame, ki smo je sicer deležni ob pogrošnih prireditvah in koncertih slovenskih ali hrvaških estradnikov zabavne glasbe. Ampak to je druga zgodba.
Zasnova koncerta je v vsebinskem in oblikovnem pogledu združila adventni čas s prihajajočim novim letom. Zato je bilo vzdušje naravnano k zbranosti in intimnemu doživljanju glasbenih mojstrovin skladateljev: Delibe-sa, Puccinija, Verdija, Rossinija, Donizzetija, Turine, J. Straussa ml., Breaca, Gershwina in Bern-steina. V drugem delu smo poslušali štiri Ave Marije različnih
Utrinek s koncerta	skladateljev, ameriško božično in
_ skladbo Rajske strune slovenske-
Foto: Arhiv PMP
v Londonu je izjemno drag, zato mu bo pomoč Lions cluba Ptuj prišla zelo prav. Borut Zagoran-ski je prvi slovenski študent na tej ugledni akademiji. Izkazal se je že na začetku študija, uvrstil se je med šest najboljših študentov, kar mu je odprlo vrata v Wigmore Hall, eno najprestižnejših koncertnih dvoran na svetu, od koder so mu odprta vrata v vse koncertne dvorane sveta. V njej bo koncerti-ral v kratkem. Sicer pa se je moral v delo akademije kar hitro vključiti, za privajanje ni bilo časa. Da so dnevi v Londonu naporni, kaže tudi Borutov zelo spremenjen videz, v kratkem času je izgubil kar precej kilogramov. Ne samo zato, ker londonska hrana ni po njegovem okusu, deloma tudi zato, ker si mora sam kuhati. Ponosen je na to, da lahko študira v tako ugledni ustanovi in z velikimi glasbenimi umetniki. Tam se vse začenja, od tam se širi po svetu, zato je pomembno biti zraven, poudarja. Priložnost, ki se mu je ponudila, bo v celoti izkoristil, je prepričan.
V letu 2005 bo Lions club Ptuj izvedel najmanj dve mednarodni akciji v okviru projekta Pomoč ljudem ob meji, saj so ljudje ob meji pogosto v še večji socialni in siceršnji stiski. Pri tem bo sodeloval z LC iz Varaždina. Ob dobrodelnem komornem koncertu Boruta Zagoranskega, ki bo predvidoma aprila, bodo obdarovali socialno ogrožene družine ob materinskem dnevu v okviru izvajanja programa pomoči in druženja na domovih invalidov, ustanovili bodo še prleški lions club, aktivno pa se bodo vključili tudi v vse akcije districta 129 Slovenija ob 15-letnici lionizma na Slovenskem.
MG
ga avtorja. Kot zaključek smo ob svetlobi adventnih svečk in lučk na dreveščku skupno zapeli Sveto noč.
V arijah in duetih so se predstavili prvaki mariborske opere: Bolgarki Irena Petkova (mezzoso-pran) in Petja Dimitrova Ivanova (koloraturni sopran) ter Mariborčana Zorica Fatur (sopran) in Emil Baronik (bariton). Pri vseh izvedbah jih je spremljala pianistka Olga Pečeny, korepetitorka mariborske opere. Z odlomki iz Cankarjevih črtic je spored povezovala Karmen Ivančič.
Akustika grajske slavnostne dvorane se je za to zvrst glasbe ponovno izkazala kot izjemna. Naj izpostavim nekaj najbolj prepričljivih izvedb: Petja Dimitrova Ivanova v Caccinijevi Ave Mariji, Irena Petkova v Španski pesmi J. Turine, obe pa v duetih iz opere Lakme in Candide, Zorica Fatur v Bach-Gounodovi Ave Mariji ter Emil Baronik v ariji iz opere Človek iz La Manche.
Koncerta so se udeležili vidnejši gospodarski, kulturni in politični predstavniki. Tako je bil vstavljen še zadnji kamenček v mozaik letošnje "grajske kulturne kulinarike", za kar gre nedvomno največja zasluga direktorju muzeja gospodu Alešu Arihu.
MiG
Pa brez zamere
Pogled naprej
Kaj si imamo obetati od novega leta?
Tako. Pa smo preživeli tudi to. Novoletno evforijo namreć. In nakupe. Pa nabavo hrane in pijače. Pa cmokanje z vsemi znanimi in neznanimi ljudmi. Pa nazdravljanje. Pa okraševanje. Pa biftek. Pa ... Uh, že samo naštevanje vseh opravil, ki smo jih morali opravljati v zadnjem času, človeka utrudi. Kaj šele opravljanje teh opravil. Ampak, kot rečeno, to je zdaj za nami. Pred nami pa je čisto sveže leto. Po novem letu (zabavi) nas zdaj čaka novo leto (časovna in življenjska entiteta). Po novem letu torej novo leto. S svojimi priložnostmi, pričakovanji in tako dalje. In če smo prejšnjikrat rekli, da si ob novem letu dostikrat delamo utvare, da bodo sklepi, ki jih sklenemo na prehodu starega v novo leto, nekako bolj držali in se bodo iz ne vem kakega razloga lažje uresničili, pa vseeno ostaja dejstvo, da na tem prehodu največkrat delamo take sklepe. Ker pač pričakujemo od novega leta, da bo prineslo kake izboljšave. Ampak, kot rečeno, so taka pričakovanja največkrat malce naivna. Kajti tega, kar bo prineslo novo leto, pravzaprav do potankosti ne ve nihče. Kakor tudi nihče, niti vi sami, ne more z gotovostjo reči, da se bodo vsi dobri sklepi res uresničili. Ne glede na to, koliko si boste za njih prizadevali. Vseeno pa ne moremo reči, da je novo leto popolna uganka in da so popolnoma vse stvari, ki jih prinaša, ovite v nekakšno misteriozno tančico. Ene stvari so namreč že zdaj toliko jasne, da lahko s precejšno gotovostjo napovemo, da se bodo tudi zgodile.
Recimo, že zdaj lahko rečemo, da novo leto zagotovo ne bo tako obupno zanič, kar se tiče praznikov in dela prostih dni. Letos je namreč, kar se tega tiče, bila prava katastrofa. Skoraj vsi dnevi, ko bi lahko uživali doma in ne bi bilo treba iti v službo, so padli na soboto ali ponedeljek. Katastrofa. Samo to bi še manjkalo, da bi velikonočni ponedeljek bil v nedeljo. Tako da glede tega slabše, kot je bilo, v novem letu skoraj ne more biti. S tega stališča bo novo leto zagotovo boljše od preteklega.
To leto bo tudi prvo, v katerem nas bo vse skupaj modro vodila nova vlada. A tu so stvari že malce manj trdne. Kajti nihče ne more zagotovo zatrditi, da bo nova vlada dočakala leto 2006. Lahko, da bo že prej prišlo do kakega škandala ali kake druge zoprnije, ki bo vlado odpihnila. A to je bolj malo verjetno. Lahko pa se zgodi.
In potem je tu še nov prometni zakon, ki bo marsikomu povzročil izredne glavobole. Če bo rešil kaj več življenj, ali pa bo samo polnil državno blagajno, bomo pa še videli. A naporno bo, to lahko rečemo že zdaj.
Kaj lahko še zagotovo rečemo o novem letu in o stvareh, ki jih prinaša? Hm ... Pravzaprav nič več. Kajti vse ostalo je namreč tako: lahko, da se bo zgodilo, lahko, da se ne bo. In menda je tako tudi prav. Kajti, kako bi bilo živeti, če bi že vnaprej vse vedeli? Točno. Dolgočasno.
Gregor Alič
Razkrižje • 120 let šole
Jubilej s kančkom strahu
Na Osnovni šoli Razkrižje so praznovali 120-letnico delovanja šole, obletnico pa so obeležili s slovesnostjo v tamkajšnjem Domu kulture.
Ravnatelj Bojan Macuh je pojasnil, da 120 let delovanja predstavlja izjemen dogodek tako za šolo kot tudi za sam kraj Razkrižje, saj se pri svojem delovanju nenehno soočajo z upadanjem števila otrok. Kljub temu jim je uspelo ohraniti status samostojne šole, uspešni so tudi pri izvajanju devetletke. Osnovna šola Razkrižje se je letos pridružila tudi Unescovi ASP mreži šol, že četrto leto pa organizirajo mednarodni raziskovalni tabor, ki se ga vsako leto udeležuje okoli 70 otrok iz vse Slovenije pa tudi zamejstva. Prav na teh dveh projektih želijo zastaviti nadaljnje delovanje.
Letos v šoli znanje nabirajo 104 učenci, vrtec obiskuje 29 otrok, šola in vrtec pa skupno za-poslujeta 25 delavcev — kljub majhnemu številu učencev pa ti na različnih tekmovanjih posegajo po najvišjih mestih.
"Perspektiva za ohranjanje šole
vsekakor je, čeprav se soočamo z upadanjem števila prebivalcev v občini in s tem tudi števila otrok v šoli, zato se bojimo, da lahko pride tudi do trenutkov, ko bo obstoj šole ogrožen. Kljub temu pa živimo za sedanjost in otrokom naše šole omogočamo čimbolj kvaliteten učni proces," je pojasnil Macuh. Kljub tem naporom pa je delo na šoli že nekoliko okrnjeno, saj so zaradi premajhnega števila otrok že lansko leto morali uvesti kombinirane oddelke. V naslednjih letih bodo največ pozornosti namenili nadaljevanju izvajanja devetletke, izboljšati pa želijo tudi šolsko infrastrukturo, saj je ta precej osiromašena. Šolska stavba po petindvajsetih letih potrebuje obnove, zato računajo predvsem na pomoč lokalne skupnosti, Ministrstva za šolstvo in Zavoda za šport.
Natalija Škrlec
14 ŠtajerskiTEBÍHÍK
Zanimivosti, reportaže
četrtek • 6. januarja 2005
Maribor • Spomini na Rajštra
Petnajsta obletnica smrti
Prejšnjo sredo so v Univerzitetni knjižnici v Mariboru posvetili spomin na Branka Rajštra, zborovskega dirigenta in glasbenega pedagoga, ki je preminil pred petnajstimi leti, star še ne šestdeset let. Ob tej priliki je izšla knjižica z naslovom Spomini na Rajštra, v kateri so zbrani spomini več kot štirideset Rajštrovih sodobnikov.
Publikacija je razdeljena v tri sklope: Spominom sledijo Podobe Rajstrovega bogatega ustvarjalnega življenja ter Sledi, ki so ostale za njegovimi delovnimi uspehi ter bodo morda služile bodočim raziskovalcem.
Del Spominov je tudi zgoščenka Zborovska glasba v interpretaciji Branka Rajštra, na njej pa so posnetki Komornega moškega zbora Ptuj, Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič, Moškega pevskega zbora Slava Klavora Maribor, Mariborskega okteta in Mladinskega pevskega zbora Maribor, s katerim je Branko Rajšter dosegel največje uspehe. Posnetke sta izbrali in uredili dr. Darja Koter in Urška Čop Smajgert.
Branko Rajšter je ptujskemu območju posvetil precejšen del svojega ustvarjalnega dela kot zborovodja in kot svetovalec mlajšim zborovodjem. Svoje slu-
Foto: Fl
Dinko Fio
Karmen Salmic Kovacic
žbovanje je začel kot učitelj leta 1949 na osnovni šoli v Lovrencu na Dravskem polju, kasneje je bil ravnatelj osnovne šole v Kidričevem, kasneje pa je bil šolski svetovalec za glasbeno vzgojo, najprej na Ptuju, ko je bila enota Zavoda za šolstvo tudi na Ptuju, kasneje se je službeno kot svetovalec preselil v Maribor. V tem času je Branko Rajšter vodil številne odrasle in mladinske pevske zbore, leta 1963 pa je po prof. Jožetu Gregorcu prevzel Komorni moški pevski zbor iz Ptuja, ki ga je vodil polnih šestnajst leti, z njim pa dosegel zavidljive uspehe na Naši pesmi v Mariboru ter v Gorici na tekmovanju Seghizio.
Posebno pozornost je Branko Rajšter posvečal otroškemu in mladinskemu petju, zelo plodno je sodeloval s takratno Zvezo kulturnih organizacij Ptuj in
bil med ustanovitelji otroških in mladinskih pevskih revij. Ptujske pevske revije, ki so bile običajno meseca maja, so bile izredno kvalitetne, saj je Branko Rajšter pred vsako revijo obiskal vse pevske zbore in jih za revijo izbral, večkrat pa je tudi čisto konkretno pomagal kateremu od zborovodij premostiti kakšen težji zvokovni ali siceršnji pevski problem. Na pevskih revijah na Ptuju so torej nastopali že izbrani zbori in vsaka šola je bila zelo ponosna na svoj pevski zbor, posebej, če se je uvrstil na pevsko revijo. Branko Rajšter je vse do smrti redno strokovno spremljal ptujske pevske revije v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj.
Svoje spomine na Rajštra so v knjižico zapisali Ptujčani: Jože Čic, Mitja Gobec, Franc Lačen in Ladislav Pulko.
Avtorica celotnega projekta Spominov na Rajštra je Karmen Salmič Kovačič, pri projektu pa so sodelovali: Univerza Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Zveza kulturnih društev Maribor, RTV Slovenija ter Radio Slovenija in Radio Maribor.
Projekt Spominov in Branka Rajštra je predstavil mag. Franci Pivec, predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije. Med udeleženci predstavitve spominov je bil tudi Dinko Fio, hrvaški glasbeni pedagog in skladatelj in tesen Rajštrov sodelavec pri formiranju Mladinskega pevskega zbora Maribor.
Franc Lačen
Trnovska vas • Delitev sredstev društvom
Potreben je nov pravilnik
Svetniki občine Trnovska vas so na zadnji decembrski seji obravnavali predlog sklepa odbora za negospodarstvo za razdelitev sredstev društvom na izvedenem javnem razpisu za leto 2004.
V občini Trnovska vas so za društva v letu 2004 namenili 1,5 milijona tolarjev. Predlog razdelitve sredstev je predstavil predsednik odbora Ivan Lovrenčič, ki je povedal, da so na osnovi razpisa prejeli 12 vlog, od tega je bila ena nepopolna. Odbor je pripravil razdelitev sredstev na osnovi Pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini, Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini in Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in drugih organizacij. Predsednik odbora je povedal, da so imeli kar težko delo, da so pripravili predlog razdelitve sredstev.
Največ sredstev, 223.880 tolarjev, je prejelo PGD Biš, sledijo športno društvo Kenguru (152.935 SIT), športno društvo Trnovska vas (143.018 SIT), kulturno društvo Trnovska vas (141.088 SIT), KORK Trnovska vas (132.292 SIT), kulturno društvo Muršec—Živkov (131.637
SIT), strelsko društvo Trnovska vas (129.447 SIT), LD Trnovska vas (120.051 SIT), društvo kmetic (117.028 SIT), turistično društvo Trnovska vas (111.940 SIT) in društvo upokojencev (96.679 SIT).
Svetniki so predsedniku odbora očitali, da delitev ni pravična in da takšna delitev sredstev ne daje društvom vzpodbude za delo. Predsednik odbora Lovren-čič je svetnikov pojasnjeval, da je odbor sredstva razdelil v skladu z veljavnimi pravilniki. Svetnik Srečko Pukšič je menil, da je sredstva potrebno razdeliti prej in ne ob koncu leta. Ne zdi pa se mu pravično, da društva, ki ne delujejo, dobijo več sredstev kot delujoča. Predlagal je, da je osnova za članstvo v bodoče seznam plačanih članarin, saj imajo nekatera društva na seznamih tudi "mrtve duše". Dejal je, da je klical člane kulturnega društva Trnovska vas in jih povprašal o društvu, pa so ga spraševali, ali to še sploh deluje. V okviru tega društva pa je deloval tudi pev-
ski zbor Jakoba Gomilška, ki pa tudi ne deluje več. Na razpravo svetnika Pukšiča se je užaljeno in žaljivo do članov sveta odzval župan in predsednik kulturnega društva Karl Vurcer, ki je povedal, da ti ne vedo za kulturo v kraju, in dodal, da v društvu sekcija ljudskih pevcev deluje aktivno.
Svetnik Manfred Jakop je predlagal, da je potreben novi pravilnik, ki bo nagrajeval delujoča društva. Izpostavil je športno društvo Kenguru, ki celo leto dobro dela in jih je treba primerno nagraditi. Poudaril je, da mora biti v novem pravilniku merilo delo. Svetnik Andrej Murko je opozoril, da v kolikor denar za društva ne bo razdeljen pravično, bodo nehala delovati še ta društva, ki danes dobro delajo. Svetniki so ob koncu razprave sprejeli sklep, s katerim so odboru za negospodarstvo in občinski upravi naložili, da pripravi novi pravilnik o delitvi sredstev društvom.
Zmago Šalamun
Kicar • Dedek Mraz po 22 letih
Pripeljali so ga s kočijo
V Kicarju so tik pred iztekom leta, v četrtek, 30. decembra, po 22 letih znova pričakali dedka Mraza. Malčki so bili navdušeni, nekdanji malčki pa še bolj.
Nekdanji kicarski malček Jože Svenšek, ki je sedaj kot zasebni podjetnik že bolj proti srečanju z abrahamom, pravi, da nikoli ne bo pozabil tiste bele zime leta 1982, ko so v Kicarju trepetali od mraza in od notranjega nemira v pričakovanju dedka Mraza. Čeprav jim je prinesel le nekaj pomaranč in bombonov, je bilo srečanje s sivo kučmo in belo brado nekaj posebnega. Le dobre 3 km od Ptuja so, a vsa ta leta so si zaman prizadevali, da bi jih dedek Mraz s svojim spremstvom spet obiskal.
Letos pa so prizadevanja rodila sadove, Jože Svenšek je v sodelovanju z Davorinom Čehom, ki v Kicarju ustanavlja prvi konjeniški klub, posodil konje in kočijo, da so se med tem, ko je bil dedek Mraz na Ptuju in so njegovi jeleni počivali, odpravili ponj. Na veliko začudenje nekaj deset malčkov in njihovih staršev ter seveda z dobršno mero dobre volje Ivana Preaca iz Ptuja jim ga je po 22 letih spet uspelo pripeljali v Kicar.
Dedka Mraza so v Kicarju pričakali z vaškim godcem in pesmijo.
Ko je kočija z dedkom Mrazom prispela pred tamkajšnji gasilski dom, so ga pričakali z vaškim godcem in mu gromko zaploskali, nekateri so celo zav-riskali, vsi skupaj pa so brez pomislekov zapeli Siva kučma, bela brada ... Nič manj lepo in prijetno ni bilo pozneje v toplo zakurjeni in lepo okrašeni dvorani, kamor so pomagali dedku Mrazu z zvrhanim košem in košaro sladkih dobrot. Drug za drugim
so malčki pridno recitirali in peli pesmice, ko je bilo nastopov konec, pa so si lahko po mili volji žepe napolnili s sladkarijami. Za nameček jih je sivi mož presenetil z veliko Dedkovo torto, ki so jo pred vsemi razrezali in razdelili med nekdanje in sedanje malčke. Tako lepo je bilo, da jim je dedek Mraz obljubil, da se bo — če bo le mogoče — v Kicarju oglasil še kdaj.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Za konec so vsi skupaj snedli Dedkovo praznično torto.
Cerkvenjak • Darilo SDS
Davidu nov računalnik
V torek, 28. decembra, so predstavniki Slovenske demokratske stranke Davidu Smeju iz Cerkvenjaka, ki obiskuje 4. razred tamkajšnje osnovne šole, predali računalnik.
David je septembra lani izpolnil križanko v reviji Nova pot, ki je bila razposlana vsem gospodinjstvom v Sloveniji, h križanki pa priložil kratko pisemce, v katerem je navedel, da si srčno želi računalnik, vendar mu ga starši ne morejo kupiti. V družini Sme-jevih je zaposlen le oče in drugih virov za preživljanje nimajo, David pa ima še brata, starega 5 let.
V Slovenski demokratski stranki pravijo, da je bilo Davidovo pisemce tako srčno napisano, da so, ko so odpirali prejete rešitve križank, zasledili njegovo pismo in ga predali skladu Vrtnica Slovenske demokratske stranke, ki se je odločil Davidu podariti nov računalnik.
Predaje računalnika so se udeležili državni sekretar Miroslav Luci, poslanec Marjan Pojbič,
glavni tajnik SDS Dušan Strnad, predsednik OO SDS Cerkvenjak Jože Gregorec, iz tajništva SDS
Anja Bah in predsednik OO SDS Benedikt Avgust Zavernik.
Zmago Šalamun
Na fotografiji ob predaji računalnika (z leve): poslanec Marjan Pojbič, glavni tajnik sDs Dušan Strnad, družina Smej z otrokoma, predsednik OO SDS Cerkvenjak Jože Gregorec in državni sekretar Miroslav Luci.
Foto: Fl
Vlado Hebar
Optimistično v nadaljevanje prvenstva
Stran 16
Nogomet
Mojstrovine Nastja Čeha v Marabellu
Stran 16
Janko Turk
»Kvaliteta naj ostane vsaj na tem nivoju«
Stran 17
Ormož
Danilo Korotaj -prejemnik zlate zna~ke Stran 17

Nogomet - U-12
Predstavljamo vodilni ekipi jesenskega dela
Stran 18 Športni napovednik, šolski šport in planinski koti~ek
Stran 18
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 Telefon: 02/787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
utrinki leta 2004
Miha Lovše (KK Ptuj) - proti obroču ,
Marcel Ognjenovič (JK Drava Ptuj) - trši prijemi
Davorin Sluga (AK Ptuj) - pod nebom
Foto: UE
16 .Š;a/mib'TEDNIK
Sport
četrtek • 6. januarja 2005
Nogomet
Mojstrovine Nastje Čeha v Marabellu
Foto: Črtomir Goznik
Nastja in Aleš Čeh - bo šel tudi Aleš po poti starejšega brata?
Med božično-novoletnimi prazniki ljubitelji nogometa niso prišli ravno na svoj račun, saj je v večini evropskih držav obdobje odmora, seveda razen v Angliji, kjer se prvenstvo odvija normalno in za nogometaše ni po~itka. V [paniji, natan~neje na otoku Marabella, pa so si omislili zanimivo in atraktivno nogometno potezo. Pripravili so turnir v izvajanju prostih strelov iz razdalje 18, 21 in 25 metrov. V odsotnosti nekaterih znanih strelcev je organizatorju uspelo pridobiti devetindvajset nogometnih velemojstrov, ki so se preizkušali v tej nogometni prvini. Znano je, da so zadetki iz takšnih razdalj zelo atraktivni in spravljajo množice gledalcev po svetu v delirij veselja. Me izbranci je bil tudi slovenski reprezentant Nastja Čeh, si-
cer ~lan FC Brugge.
V uvodnem delu je Nastja Čeh zbral sedem to~k, kar je bilo dovolj za uvrstitev v finale. Od devetih strelov je dosegel dva zadetka, enkrat pa zadel pre~ko. Nastop v finalu je bil uspešnejši, saj je zbral deset to~k, kar ga je na koncu popeljalo na ~etrto mesto, in to pred dvakratnega dobitnika laskavega naslova "najboljšega nogometaša" in kreatorja igre madridskega Reala Zinadina Zidana, ki je zbral osem to~k. Prvo mesto je osvojil Turk Ugenr Yldrum, sicer ~lan nizozemskega Heerenveena. Visoka uvrstitev na tem bolj ekshibicij-skem tekmovanju pa je ponovno dokaz, da je Nastja Čeh vrhunski nogometaš.
Danilo Klajnsek
Boks
Dejan Zavec se po poškodbi vra~a v ring
Kon~no se bo na svoje delovno mesto vrnil slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec. V zadnjem dvoboju, ki ga je imel 18. septembra lani, proti Litvancu Jurisu Bo-reiku je namre~ staknil oz. obnovil poškodbo desnega ramena, ki ga je za nekaj ~asa oddaljila od nadaljnjih na~rtov Seveda je bilo najprej potrebno poškodbo sanirati, vzporedno pa se pripravljati na nove športne izzive. S pomo~jo osebnega zdravnika dr. Kanli~a in specialista dr. Vogrina in seveda z veliko volje in trdega dela je De-janu uspelo prebroditi to neugodno obdobje. Poškodbe so namre~ za športnike tiste, ki jih zaustavljajo na njihovi poti.
Petnajstega januarja bo Dejan Zavec ponovno stopil v ring. Ta teden še bo vadil v Sloveniji pod budnim o~esom Ivana Pu~ka na Ptuju ter v Barada centru v Mariboru, nato pa se bo vrnil v Nem~ijo. "Dvoboj 15. januarja bo zanesljivo, vendar še ne vem, kdo
AL d.o.o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o. Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Dejan Zavec: »Poškodba je sanirana in pozabljena«
bo moj nasprotnik. Sicer pa se moraš za vsaki dvoboj maksimalno pripraviti. Poškodba je sanirana, zato je tudi manj skrbi. Za nadaljnje letošnje cilje se že pogovarjamo in obstajajo razli~-ne možnosti. Vendar moram najprej ponovno za~utiti tekmovalni duh, ki se pojavi takoj po prihodu v ring," je pred svojim petnajstim nastopom v profesionalni karieri dejal slovenski šampion v velterski kategoriji. Če pa dodamo še malo simbolike, bo dvoboj petnajstega januarja in ob jubilejih se ponavadi vse izte~e dobro, oziroma po željah.
Danilo Kiajnšek
Pogovor z Vladom Hebarjem, trenerjem ptujskih rokometašic
Optimistično v nadaljevanje prvenstva
Po sedmih odigranih krogih v 1. slovenski ženski rokometni ligi se ptujske rokometasice nahajajo v krogu ekip, in to sestih, ki se bodo v nadaljevanju tekmovanja borile za uvrstitev v končnico tekmovanja. Uvrstitev v njo pa nosi le uvrstitev od 2. do 5. mesta.
Dekleta si jo močno želijo in prav tako si želijo še ene končnice, saj so si v pokalnem tekmovanju že priigrale nastop med štirimi najboljšimi ekipami. V srečanju 5. kroga so ptujske trgovke ostale brez organizatorice igre Dijane Radek, kar se bo v nadaljevanju prvenstva vsekakor poznalo. V minulem prestopnem roku v ptujskem klubu niso posegali za morebitnimi okrepitvami ali igralko, ki bi lahko nadomestila poškodovano Radekovo. Prekinitev prvenstva je bila zaradi udeležbe slovenske izbrane vrste na minulem EP na Madžarskem. To je bil tudi čas za "celjenje" poškodb in pripravo za nadaljevanje. O vsem tem in tudi o načrtih ekipe Merca-tor Tenzor Ptuj smo se pogovarjali s trenerjem Vladom Hebarjem.
Kako so potekale aktivnosti v času odmora zaradi nastopa reprezentančne vrste?
Vlado Hebar: "Bili smo precej delovni, saj se že to soboto prične nadaljevanje prvenstva. Igramo doma z ekipo Loka kave, ki je naš direktni konkurent v borbi za končnico. V tem delu smo želeli opraviti čim več treningov, kar nam je tudi deloma uspelo. Redno smo trenirali, predvsem tisti del ekipe, ki je bil z nami, saj veste, da je bila Mojca Derčar z reprezentanco na EP, dve dekleti študirata v Ljubljani, bilo je nekaj poškodovanih. Vseeno pa smo pridno delali in se
Vlado Hebar, trener rokometašic MT Ptuj
pripravljali na nadaljevanje prvenstva."
Po{kodba Dijane Radek je tak{ne narave, da bo trajalo kar
precej časa, da se bo ponovno vrnila na igri{če. Ste posegli za kak{no okrepitvijo?
Vlado Hebar: "Ekipa ostaja nespremenjena, se pravi, da ni prišlo do nobenih okrepitev. Tako bomo poizkušali nadaljevati z lastnim kadrom in doseči želene cilje."
Loka kava je dobra ekipa in tudi va{ konkurent za igranje v kon~nici tekmovanja. Kaj pričakujete od tega srečanja?
Vlado Hebar: "To je tehnično dobra kakor tudi delovna ekipa. Normalno je, da bomo na svojem parketu šli na zmago. Vsekakor pa ne bo lahko."
Kak{ni so cilji ekipe Merca-tor Tenzor Ptuj v nadaljevanju prvenstva?
Vlado Hebar: "Vsekakor je naš cilj uvrstitev med prve ekipe. To pomeni, da bo doma potrebno zmagovati, nekaj točk pa bo potrebno prinesti iz gostovanj. Veseli pa dejstvo, da je kapetanka ekipe Bi-ljana Lakič zdrava, Mojca Derčar pa še čuti poškodbo, vendar mislim, da se bo vse dobro izteklo. Ostale punce pa so zdrave. Včeraj smo imeli generalko v Varaždinu, pred tem pa smo imeli srečanji z ormoškimi kadeti. Vse to pa je v tem smislu, da kar najbolje pripravljeni pričakamo nadaljevanje prvenstva. Upam tudi na pomoč zvestih privržencev, ki nam vedno stojijo ob strani."
Danilo Klajnsek
Anketa • Kaj si želijo športniki v novem letu?
V letu 2005 si želijo še
boljših izidov
Ob koncu leta 2004 smo povprašali nekaj športnikov o tem, kaj si mislijo o minulem letu in seveda o njihovih željah v letu 2005. Vsi so nekako zadovoljni z doseženimi uvrstitvami. V njihovih besedah in pogovoru z njimi pa je bilo razbrati precej optimizma za leto 2005. Kot vsi ostali športniki si tudi naši sogovorniki želijo boljše rezultate in še višje uvrstitve.
Emil [terbal - kapetan NK Drava Ptuj:
"V letu 2004 smo bili uspešni, saj smo si najprej priigrali obstanek v družbi najboljših slovenskih nogometnih klubov, nato pa smo v jesenskem delu prvenstva igrali dobro in se približali uvrstitvi v ligo za prvaka. Z malo več sreče bi lahko osvojili nekaj več točk in mirneje pričakali še preostalih pet
krogov prvega dela prvenstva. V letu 2005 si želim, da bi se uvrstili v ligo za prvaka in imeli malo več sreče."
Matjaž Pisar - rokometaš RK Gorišnica:
"Leto 2004 je bilo za nas zelo uspešno. Uspešen niz iz lanske spomladi smo nadaljevali tudi v prvem delu novega prvenstva. Veliki kapital Gorišnice je to, da se dobro razumemo in tudi dobro vadimo, zato tudi uspeh ni izostal. V letu 2005 si želim, da bi samo nadaljevali tako, kot smo končali. Za športnika pa je največ vredno to, da je zdravje, oziroma čim manj poškodb. Glede same uvrstitve pa sem optimist, saj smo še enkrat dokazali, da znamo igrati dober rokomet. Veseli pa me, da je gorišniška športna dvorana vedno bolj polna."
Danilo Piljak - igralec NTK Ptuj:
"Kot ekipa smo dosegli tisto, kar smo si želeli, to pa je uvrstitev med petim in osmim mestom. Za kaj več pa je v klubu premalo denarja. Lansko leto je moja forma nihala. Razlog pa je v poškodbi. Sedaj je to za mano in ne bi smelo biti več ovir za napredovanje na lestvicah. Sicer pa sem bil v letu 2004 drugi v konkurenci do 21 let, vesel pa sem tudi pozitivnega skoka v prvoligaški konkurenci, kjer imam eno zmago več od porazov (11:10). Leto 2005 bi moralo biti zame boljše, za ekipo pa nekje tam, kot smo pristali v lanski sezoni."
Janko Ivan~i~ - keglja~ KK Drave Ptuj:
"Vsekakor sem z letošnjim letom, predvsem z jesenskim delom tekmovanja, zelo zadovoljen. Dra-
va je namreč vodeče moštvo v 3. SKL - vzhod, z dobrimi možnostmi, da tukaj tudi ostanemo. Glede na resnost ekipe in s tem, da smo se okrepili s slovenskim mladinskim reprezentantom Matejem Zormanom, bi lahko uresničili želje kegljačev iz Ptuja in se uvrstili v drugoligaško konkurenco."
Leon Panikvar - nogometaš Aluminija:
"Rezultati, ki smo jih dosegli, so nekoliko slabši, kot smo sami pričakovali. Igrali nismo tako slabo, povrh vsega pa nam je še sreča obrnila hrbet. V letu 2005 so pričakovanja večja, s tem pa pričakujem tudi višjo uvrstitev. Mislim, da se lahko uvrstimo med prve tri ekipe, seveda pa se bomo predhodno dobro pripravili in potem želi dobre rezultate."
Danilo Kiajnšek
Emil Šterbal, Matjaž Pisar, Danilo Piljak, Janko Ivan~i~ in Leon Panikvar
Foto: Črtomir Goznil< in Daniio Kiajnšel<
Pogovor z Jankom Turkom, sekretarjem MNZ Ptuj
»Kvaliteta naj ostane vsaj na tem nivoju«
Predstavljamo osebo, ki nekaj zadnjih let stoji za dejanji in uspehi Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Sekretar MNZ Ptuj in vodja tekmovanja Janko Turk, ki je svojo športno pot začel kot igralec v NK Aluminij, pri petindvajsetih letih postal predsednik športnega društva Lovrenc, pri sedemindvajsetih letih predsednik nadzornega odbora MNZ Ptuj in pri devetindvajsetih je prevzel funkcijo sekretarja MNZ Ptuj, za katero rad reče, da mu je pisana na kožo. V razgovoru smo se dotaknili dela MNZ Ptuj, tekmovanja v ligah MNZ Ptuj in Štajerski ligi. Da je sogovornik za omenjene teme pravi, govorijo zgovorno naloge, ki jih opravlja v MNZ Ptuj. Zraven funkcije sekretarja MNZ Ptuj in Štajerske lige je od letošnjega poletja, tj. pred pri-četkom tekmovanja v ligah MNZ Ptuj v TS 2004/05, postal tudi vodja tekmovanja v ligah MNZ Ptuj.
Kakšna je bila vaša pot do funkcije sekretarja MNZ Ptuj?
Janko Turk: »Leta 1997 sem kot predsednik ŠD Lovrenc sodeloval na volilni skupščini MNZ Ptuj. Ta skupščina je bila izredno burna in kot se je kasneje izkazalo, prelomna v delovanju MNZ Ptuj. Večina klubov je imela obilo pripomb na delo nekaterih odgovornih v takratnem vodstvu MNZ Ptuj. Skupščini je uspelo izvoliti novo vodstvo na čelu s sedanjim predsednikom mag. Stankom Gla-žarjem. Osebno sem bil izvoljen za predsednika nadzornega odbora MNZ Ptuj. Ker me je organizacijsko delo v MNZ zanimalo, sem aktivno spremljal delo organov zveze. Ob odhodu takratnega sekretarja Aleksandra Mlakarja so mesto sekretarja ponudili meni. Funkcijo sekretarja MNZ Ptuj sem prevzel konec leta 1999.«
Verjetno ste si ob prevzemu funkcije sekretarja začrtali naloge in aktivnosti za nekaj let?
Janko Turk: »Izvršni odbor MNZ Ptuj si je zadal jasne cilje, kako s postopnim zvi{evanjem kriterijev za nastopanje v ligah MNZ Ptuj izboljšati predvsem infrastrukturne pogoje v vseh klubih MNZ Ptuj. Ker naš cilj ni bil samo postavljati zahteve, smo klubom poskušali pomagati na ve~ na~inov. Poskušali smo jih usmerjati pri njihovem delu, pomagali smo jim z razli~nimi informacijami in nenazadnje smo v zadnjih letih oprostili klube pla~ila kotizacij za nekatere mlajše selekcije. Po nekaj letih na~rtnega dela so rezultati
vsem poznani, zato jih ni potrebno na dolgo opisovati, saj imajo vsi klubi, razen ene izjeme, ki tekmujejo v ligah MNZ Ptuj, lastno igriš~e in prepotrebni spremljajo-~i objekt (sla~ilnice).
V letu 2002 smo prevzeli vodenje 3. SNL - S za dobo dveh let. Z vodenjem 3. SNL - S smo si nabrali novih izku{enj. Delo sekretarja v vodstvu tekmovanja 3. SNL - S je bilo izredno prijetno, sodelovanje s klubi, ki so prihajali iz MNZ Maribor, MNZ Celje in MNZ Ptuj, pa nadvse korektno. Po kon~ani TS 2003/04 je vodenje novo nastale 3. SNL - V prevzela MNZ Celje.«
In tu se začne nova zgodba, imenovana [tajerska liga?
so se pojavljale s strani klubov na ra~un takratnega vodje tekmovanja in mu izrekel nezaupnico in razpisal prosto mesto vodje tekmovanja. Kot kandidata za vodjo tekmovanja me je predlagal Nogometni klub Stojnci. S strani izvršnega odbora MNZ Ptuj sem bil na glasovanju izvoljen za vodjo tekmovanja z veliko ve~ino glasov.«
Sedaj je za vami jesenski del tekmovalne sezone v vseh ligah pod va{im okriljem. Kako bi jih na kratko ocenili?
Janko Turk: »[tajerska liga je glede na premierno sezono popolnoma izpolnila pri~akovanja. Imeli smo sre~no roko pri izbiri klubov za nastopanje v tej ligi, tudi kriteri-
Janko Turk, sekretar MNZ Ptuj
Janko Turk: »Ob na~rtovani reorganizaciji lig NZS je bilo pri~a-kovati ob~utno pove~anje ekip v tekmovanju v ligah posameznih MNZ. Ob iskanju re{itev, kako organizirati lige v bodo~e, je nastala ideja o formiranju nove lige, ki bi nekako ublažila posledice uvajanja licenciranja klubov v NZS nastale spremembe ob reorganizacija lig NZS. Vzpostavili smo kontakt z MNZ Maribor in MNZ Celje, opravili anketo med klubi v posameznem MNZ, ki je pokazala naklonjenost klubov do nove lige.
Da je Štajerska liga zaživela v tako kratkem ~asu, ima veliko zaslug predsednik MNZ Ptuj mag. Stanko Glažar, ki se je osebno zelo angažiral in koordiniral aktivnosti med tremi MNZ (Celje, Maribor in Ptuj). Tako je l4-~lanska liga zaživela v zelo kratkem ~asu.«
Sledi {e ena funkcija?
Janko Turk: »V premoru med dvema tekmovalnima sezonama se je izvršni odbor MNZ Ptuj odzval na nekatere upravi~ene kritike, ki
ji so bili postavljeni dovolj visoko, da ekipe, ki si v prihodnjih letih želijo napredovanja v lige NZS, ne bodo imele ve~jih težav pri izpolnjevanju dolo~enih pogojev za nastop v višjem rangu tekmovanja.
Kar se pa ti~e lig MNZ Ptuj, je potrebno poudariti, da gre za zelo obširno tekmovanje, saj v njem sodeluje kar 118 ekip v 9 kategorijah. Tekmovanje je, kar se kvalitete ti~e, na primernem nivoju kakor tudi disciplina ekip in igralcev. Seveda ~e seštejemo vse disciplinske ukrepe, je ta številka kar velika, vendar moramo upoštevati dejstvo, da, kot smo že omenili, v tekmovanju sodeluje zelo veliko ekip. Hujših disciplinskih prekrškov že nekaj let ne poznamo, kar je vsekakor vzpodbudno in upamo, da bo tako tudi v bodo~e.«
Kako ste zadovoljni z delom so-dni{ke in trenerske organizacije ?
Janko Turk: »Medob~insko društvo nogometnih sodnikov in Medob~insko društvo nogometnih trenerjev sta strokovni organizaci-
ji, s katerima MNZ Ptuj tesno sodeluje. Naše stališ~e je, da le skupaj lahko zagotovimo kvalitetno tekmovanje v vseh pogledih. Glede na veliko število ekip je potrebno zagotoviti temu primerno število trenerjev in sodnikov. Strokovno delo obeh organizacij strmi k temu, da vsako leto pridobijo v svoje vrste nove ~lane in redno izobražujejo obstoje~i kader. V kolikor bodo želeli še naprej slediti vodstvu tekmovanja, jih v prihodnje ~aka še precej dela, predvsem na podro-~ju strokovnega usposabljanja in spremljanja kadrov.«
Va{a ocena nogometnega dogajanja na našem podro~ju v letu 2004?
Janko Turk: »Leto 2004 je bilo specifi~no, kar se nogometnega dogajanja ti~e. Uvajanje licencira-nja klubov v ligah NZS in isto~asno reorganizacija lig na istem nivoju so terjale precej žrtev med klubi, ki niso bili v stanju izpolniti vseh kriterijev za tekmovanje. Na sre~o med njimi prakti~no ni bilo klubov iz MNZ Ptuj.
Če samo naštejem pomembnejše dosežke naših klubov v letu 2004; NK Drava si je zagotovila obstanek v 1. SNL, NK Aluminij je že nekaj let pri samem vrhu v 2. SNL, NK Zavr~ je postal novi ~lan 3. SNL - V, mladinci in kadeti Aluminija so se uvrstili v prvo mladinsko in kadetsko ligo. Vse naštete ekipe so v jesenskem delu nadaljevale z dobro igro in so visoko na lestvici tudi po polovici tekmovanja v tej tekmovalni sezoni. Omeniti je potrebno pri~etek nastopanja ekipe DTV Partizan Ljudski vrt v tekmovanju NZS v ženski kadetski ligi. Po organizacijski plati smo uspešno zaklju~ili vodenje 3. SNL -S, aktivno sodelovali pri nastajanju Štajerske lige in prevzeli vodenje Štajerske lige za naslednji dve tekmovalni sezoni. Tekmovanja v ligah MNZ Ptuj so potekala nemoteno po koledarju tekmovanja in uspešno nastopanje reprezentance U-13 so dosežki, na katere smo v naši MNZ lahko ponosni in nas zavezujejo k še kvalitetnejšemu delu v prihodnje.«
In povsem na koncu, kaj pričakujete od leta 2005?
Janko Turk: »Okolje, v katerem delam, ustvarjam in živim, mi je bilo do sedaj zelo naklonjeno, zato si želim, da tako ostane tudi v prihodnje. Vsem ljubiteljem nogometne igre pa želim obilo športnih užitkov v letu 2005.«
D. K.
Odbojka • ZOK ZM Ljutomer
Uvrstitev v zlato sredino zagotovljena
Ljutomerska ženska odbojkarska vrsta Zavarovalnica Maribor je v prvih 12 krogih prve državne lige osvojila 15 to~k ter je trenutno na osmem mestu deset~lanske lige. Od predzadnje ekipe (Preva-lje) na prvoligaški lestvici imajo Ljutomer~anke kar 10 to~k naskoka, kar jim omogo~a mirno nadaljevanje prvenstva. Ekipe v prvi ligi od 15. januarja naprej ~aka še šest tekem rednega dela prvenstva, nato se bo najboljša ~etverica borila za naslov prvaka, preostalih šest ekip pa za obstanek v ligi. Odbojkarice iz prleške prestolnice bodo tako znova nastopale v ligi za obstanek, glede na veliko prednost pred najslabšima ekipama v ligi (Prevalje in Formis Bell) pa se bodo z Luko Koper, Benediktom in ljubljanskim Slovingom enako-
t
Foto: Miha Soštaric
Jjanko Hochstatter - trener ŽOK Zavarovalnica Maribor Ljutomer
pravno borile za kon~no peto mesto.
V dneh pred nadaljevanjem prvenstva so ljutomerske odbojkari-ce redno trenirale, trener Janko Hochstatter pa je podal analizo odigranih 12 krogov. "Morali bi osvojiti kakšno to~ko ve~. Predvsem lahko žalujemo za izgubljenimi tremi to~kami v Ljubljani proti Slovingu, v Mariboru smo bili blizu to~ke, v Novem mestu pa smo že vodili z 2:0 v nizih, a na koncu izgubili ter osvojili le to~-ko. Imamo dokaj kvalitetno ekipo, ki mora dati ve~ od sebe," je dejal Hochstatter, ki je imel pred sezono kar nekaj težav s sestavo ekipe. Kariero je namre~ kon~ala dolgoletna kapetanka Saša Vrbnjak, le nekaj dni pred prvenstvom pa se je uprava kluba dokon~no dogo-
vorila za nadaljnje igranje Sonje Vrbančič v dresu ljutomerskega ligaša. Vrbnjakovo je dostojno zamenjala Ukrajinka Gana Kutsay, standardno solidno pa so doslej odigrale tudi Svetlana Oletič, Sonja Vrbančič, Darja Jureš, Saša Pirher in nova kapetanka Petra Morec, ki se je izkazala tudi kot pravi vodja ekipe. Sezono je od-li~no pri~ela mlada Janja Jozelj, ki pa se je nato poškodovala, svojo priložnost pa je izkoristila tudi Živa Drvarič. Trener Hochstatter ni najbolj zadovoljen z igro Marine Kodila, ki še vedno igra po sistemu toplo-hladno, poudarja pa: "Prav vse igralke so sposobne odigrati bolje. V naslednjih tekmah bodo dobile veliko priložnosti, da pokažejo svoje kvalitete."
Miha Šoštarič
Ormož • Priznanja športnikom
Danilo Korotaj -prejemnik zlate značke
V dvorani ormoškega gradu je Ob~ina Ormož podelila priznanja športnikom za izjemne dosežke v letu 2004 in nasploh. Na podlagi prejetih predlogov, ki so prispeli na javni razpis, je komisija za podelitev priznanj športnikom za izjemne dosežke dolo~ila, da podeli zlato, srebrno in bronasto zna~ko Ob~ine Ormož za leto 2004.
Lastnik zlate zna~ke je postal Danilo Korotaj, ~lan kluba borilnih veš~in Ormož, ki je povedal: "Nagrada mi pomeni dodatno vzpodbudo za moje nadaljnje delo in plačilo za minulo delo." Prejemnik zlate zna~ke je še dodal: "Mladim športnikom, ne glede v kateri zvrsti športa sodelujejo, želim, da se držijo športa, ki je tudi zelo pomemben del vzgoje mladih v življenju." Danilo Korotaj, ve~kratni državni prvak v kategoriji do 63 kilogramov, je prejel zlato zna~ko za 20-letno delo v borilnih veš~inah, kjer sedaj tudi opravlja vlogo podpredsednika Kickboxing zveze Slovenije. Najve~ji uspeh slednjega je peto mesto leta 1998 na svetovnem prvenstvu v Madridu. Starejši od bratov Korotaj je tudi uspešen športni organizator tekmovanj in si še posebej prizadeva za popularizacijo borilnega športa med mladimi.
Prejemnik srebrne zna~ke je mlajši od bratov Korotaj - Milan. Ve~kratni državni prvak v kategoriji od 63 do 69 kilogramov in
zelo uspešen tekmovalec tudi zunaj naših meja je nagrado prejel za 15-letno delo v klubu borilnih veš~in Ormož kot tekmovalec, trener in organizator tekmovanj. Milan Korotaj se trenutno ubada s hudo poškodbo, vprašljiva je tudi nadaljnja kariera:"Nadaljnja tekmovalna pot je odvisna od saniranja poškodbe. Upam, da bom lahko nadaljeval svojo športno pot, če pa ne bo šlo,bom skupaj z mladimi nadaljeval kariero kot trener." Dobitnik srebrnega priznanja je o nagradi dejal: "Nagrada mi pomeni zahvalo oz. nagrado za minulo delo in trud, ki je bil vložen v moje delo in uspehe."
Bronasto priznanje je prejel ro-kometaš Velike Nedelje Dejan Ku-kec, ~lan mladinske izbrane vrste Slovenije, ki je na evropskem prvenstvu 2004 v Latviji osvojila tretje mesto. Najmlajši med prejemniki nagrad Ob~ine Ormož za leto 2004 je o priznanju zadovoljno povedal: "To je lepo plačilo za ves opravljen trud v minulem letu in upam, da bom tudi v bodoče prejel še kakšno podobno nagrado."
Vsi tisti, ki športnice in športnike v ob~ini Ormož spremljajo podrobneje, so si enotnega mnenja, da si je letos še kar nekaj ob~anov zaslužilo priznanja za dosežene uspehe v letu 2004.
Uroš Krstič
Foto: Simona Brumen
Od leve: Milan Korotaj (KBV Ormož), Danilo Korotaj (KBV Ormož) in Dejan Kukec (RK Velika Nedelja)
Rokomet
Sanja na pripravah kadetske reprezentance
Konec preteklega tedna so v Brežicah potekale krajše priprave slovenske kadetske ženske rokometne reprezentance. Ta se namreč pripravlja na kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu.
Med izbrankami je bila tudi rokometa{ica ekipe Mercator Tenzor Ptuj Sanja Potočnjak. Slovenske kade-tinje so odigrale tudi pripravljalno srečanje s hrva{kim ženskim prvoliga{em Sesve-te, ki so ga mlade slovenske rokometa{ice premagale z 32:29. Sanja Potočnjak je dosegla dva zadetka.
Danilo Klajnšek
Sanja Poto~njak v dresu s slovenskim grbom
18 .Š;a/mib'TEDNIK
Sport
četrtek • 6. januarja 2005
Nogomet • Ligi U-12
Misli ze usmerjene na pomladanske priprave
U-12 - Vzhod
Jesenski del merjenja moči mladih upov je postregel z atraktivnimi in kakovostnimi predstavami, največ nogometnega znanja pa so pokazali fantje iz NS Drava Ptuj.
^"V Dravi že po tradiciji skrbijo za mlade nogometaše. Nogometna šola je nekak inkubator, iz katerega prihajajo obetavni talenti in mnogi med njimi so kasneje
nadaljevali športno pot v znanih slovenskih in evropskih klubih. Tekmovalni dosežki najmlajših tako na domačih kot mednarodnih tekmovanjih pa vzbujajo upanje, da se bo tradicija nadaljevala v še bolj prepričljivi obliki," pravi tehnični vodja ekipe U-12 Boris Gorican.
Svoje videnje ekipe je podal tudi trener Branko Žgec, nekdaj-tudi sam odli~en nogometaš: "Moji
varovanci so si v minulem obdobju spet priborili precej pozitivnih to~k. Sre~anja nogometnih {ol so predvsem prireditve, ki naj bi zbli-zevale ljudi, vzgajale mlade, jim pomagale vzljubiti šport in ponudile druga~en pogled na življenje. Nogometašem res ne morem ni~esar drugega obljubiti kot trd, resen, deloven pristop. Prav takšen, kakršen lahko pripelje do uspeha."
Za NS Drava Ptuj nastopajo: Tomaž Bezjak, Matija Gorican, Alen Hliš, Aljaž Horvat, Rok Kajzer, Aleks Kmetec, Matej Kolednik, Smiljan Kos, Blaž Oroz, Denis Perger, Blaž Pongrac, Dalen Simonic Dabic, Niko Strelec, Aljoša Tašner, David Verde-nik, Luka Zemljaric, Tomaž Zorec, Rok Letonja, Tilen Janžekovic.
U-12 - Vzhod (jesenski del):
1. PTUJ 24 22 2 0 158:14 68
2.	BUKOVCI	24
3.	CIRKULANE	24
4.	ZAVRC -LJUDSKI VRT	24
5.	ORMOŽ	24
6.	STOJNCI	24
7.	MARKOVCI	24
5 106:32 13 66:76
13 106:82 13 65:70 16 55:118 18 31:195
Mladi nogometaši Ptuja na skupinski fotografiji z Nastjem Čehom
U-12 - Zahod
"Glavni cilji dela z mladimi v NK .Aluminij so športno-pedagoškega značaja in so usmerjeni k šolanju igralcev. Delo s to starostno skupino se naglo razvija glede na kvaliteto in število udeležencev ter tako zares postaja nacin življenja otrok. Seveda imajo igralci še do-locene težave in pomanjkljivosti na tehnicno-takticnem podrocju, vendar pa je že sedaj njihova največja odlika bojevitost, zavzetost ter discipliniranost. Zdaj so vse misli usmerjene v zimske priprave in v nadaljevanju tekmovanja preboj v zaključne borbe državnega prvenstva U-12," je ugotavljal Franc Žitnik, trener z izkušnjami.
Barve kidricevskega kluba so branili: Miha Peršuh, Simon Ba-bulc, David Kozel, Boštjan Strel, Jan Zupanic, Marcel Vindiš, Primož Jevšovar, Luka Lah, Dejan Rogina, Tilen Greifoner, Nikolaj Čeh, Blaž Saše, Alen Marzidovšek, Tomaž Dovecar, Aleš Runež, Timi Petek, Borut Šket, .Aleksander Pul-ko in Rok Medved.
U-12 - Zahod (jesenski del):
1.	ALUMINIJ
2.	BISTRICA
3.	BOC
4.	DORNAVA
5.	HAJDINA
6.	GER. VAS
7.PRAGERSKO
24 23	1
24 17	3
24 11	1
24 8	2
24 10	1
24 6	2
24 6	2
0 239:10 4 89:41
12	64:67 14 45:105
13	65:75 16 29:111 16 21:143
Ivo Kornik
Judo • JK Drava
Končani klubski turnirji v tem letu
S četrtim klubskim turnirjem v judu se je končalo še zadnje klubsko tekmovanje v letu 2004 za dečke in deklice. Skupaj je na posameznih turnirjih nastopilo preko 50 tekmovalcev in tekmovalk iz osnovnih šol mestne občine Ptuj. Tekmovalce sedaj čakajo priprave za nastope na področnem, regijskem in državnem prvenstvu.
Posamezni zmagovalci zadnjega turnirja v svojih kategorijah so bili .Aljaž Repnik, Jure Božičko, Vid Fras, Tilen Vidovič, .Andrej Čuš in Tamara Štrucl.
Skupni rezultati vseh turnirjev, ki štejejo za občinske naslove, so:
Dečki:
kategorija do 32 kg: 1. Matic Horvat, 2. Aljaž Repnik, 3. Blaž Pe-klič;
kategorija do 38 kg: 1. Jure
Božičko, 2. Jan Maroh, 3. Blaž Klaj-derič in Matjaž Škerget;
kategorija do 42 kg: 1. Vid Fras, 2. Blaž Petrovič, 3. Erik Školi-
ber in Nejc Šmigoc;
kategorija do 50 kg: 1. Tilen Vidovič, 2. Jaka Burg, 3. Emir To-palovič in Klemen Fradl;
kategorija nad 60 kg: 1. Andrej Čuš, 2. Damjan Ljubec, 3. Bo-
jan Ljubec. Deklice:
kategorija do 50 kg: 1. Tamara Štrucl, 2. Mateja Kukovec, 3. Barbara Čeh.
Sebi Kolednik
Mladi judoisti so s četrtim turnirjem končali nastope v lanskem letu.
Solski šport
Področno tekmovanje za Pionirski festival (PF) v košarki
Področni tekmovanji za PF Slovenije sta bili praznik športa mladih. Na koncu tekmovanja sta pokale zmagovalnim ekipam podelila na Ptuju Marjan Lenarti~, strokovni delavec Športnega zavoda Ptuj, v Slovenski Bistrici pa Marjan [timec, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica.
Slovenska Bistrica - Še pri 15 točkah prednosti Ptujčanov je bilo vse odprto, potem pa je v pravi psihološki vojni končnice manjkal nekdo, ki bi odločil. Recept ptujskega košarkaškega strokovnjaka Du{ana Lubaja je bila seveda trdnejša in agresivnejša obramba v nadaljevanju, v napadu pa sta gostujočo barko, ki se je proti koncu srečanja že nevarno nagibala, reševala razpoložena Krajnc in Bede-nik. Bistričani so s pridom izrabili
pomoč sodnikov Zorka in Mo~ni-ka iz Celja in dobesedno "iztrgali" točki iz rok vsega spoštovanja vrednih tekmecev.
Ptuj - Ptujčanke so proti vrstnicam iz Oplotnice igrale všečno. Demonstrirale so drobec tiste avtoritete, ki krasi dobre od povprečnih. Gostujoča dekleta so pokazala zavidljivo raven znanja in z načrtnim delom lahko še napredujejo. Košarkarice iz Prešernove na čelu s Segulinovo so ulovile pravo formo in le upamo lahko, da jim jo bo v mesecu dni, kolikor je ostalo do zaključnih bojev PF, tudi uspelo zadržati. Anja je namreč polovica domače ekipe: kadar igra ona, igra tudi "Olgica".
Pod okriljem Športnega zavoda Ptuj in v izvedbi OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica (vodja tekmovanja - športna pedagoginja Manica Ferk) in OŠ Olge Me-glič (vodja tekmovanja - športna pedagoginja Tatjana [irec Jova-
novič) sta bili tekmovanji vzorno organizirani.
Izidi:
De~ki: OŠ Olge Meglič - Oplot-nica 52:20, OŠ Pohorskega odreda Slov. Bistrica - OŠ Dornava 44:37.
Za 3. mesto: OŠ Oplotnica - OŠ Dornava 31:36.
Za 1. mesto: OŠ Pohorskega od-
reda Slov. Bistrica - OŠ Olge Meglič 57:55.
Deklice:
OŠ Olge Meglič - OŠ Oplotnica 33:25.
V četrtfinale PF državnega prvenstva sta se uvrstili prvouvrščeni ekipi obeh tekmovanj.
Ivo Kornik
Foto: arhiv Športnega zavoda Ptu
U~enke OŠ Oplotnica so se uvrstile v ~etrtfinale državnega prvenstva.
Sportni napovednik
ROKOMET
1.	SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Loka kava KSI (sobota ob 19.00 ŠD Center na Ptuju), Krim Mercator - Izola, Celeia Žalec - Celje Celjske Mesnine, Polje - Gramiz Kočevje, Burja - Olimpija
KOŠARKA
2.	SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA VZHOD - MOŠKI
PARI 9. KROGA: Ruše - Ptuj, Jurij Ježica - Pivovarna Laško mladi, Prebold -Nazarje, Celjski KK - @KK Maribor, Grosuplje - Superga Slovenj Gradec
MALI NOGOMET
LIGE MNZ PTUJ
RAZPORED ZA SOBOTO 8. 1.: 9.10: Bar Cheers Cyber cafe - Club 13 Hajdoše; 9.50: Bar Faraon - ŠD Juršinci; 10.30: Rožice - Draženci; 11.10: Jado Čevlji ŠD Cirkovce - Kozminci; 11.50: Peugeot Toplak - Bar Osmica; 12.30: ŠD Rim - Klub ptujskih študentov; 13.10: GMB @ično pletarstvo Rogina - NK Gerecja vas; 13.50: ŠD Ptujska Gora - Mizarstvo Zupanič NK Hajdina; 1430: NK Gerečja vas - Market Betka Brezje; 15.10: Poetovio Vitomarci Pomaranča bar - GMB @ično pletarstvo Rogina; 15.50: Avtoelektrika Bračič - NK Skorba; 16.30: SKEI Talum - ŠD Polenšak; 17.10: KMN Miklavž - Joe Fernandes.
RAZPORED ZA NEDELJO - 9. 1.: 8.30: Kozminci - Peugeot Toplak; 9.10: Draženci - Bar Faraon; 9.50: Klub p_tujskih študentov; 10.30: Bar Osmica - ŠD Rim; 11.10: ŠD Juršinci - Jado Čevlji ŠD Cirkovce; 11.50: Club Chers Cyber caffe - Rožice; 12.30: Mizarstvo Zupanič NK Hajdina - NK Skorba, 13.10: Joe Fernandes -Avtoelektrika Bračič; 13.50: ŠD Polenšak - KMN Miklavž; 14.30: GMB @ično pletarstvo Rogina - SKEI Talum; 15.10: ŠD Ptujska Gora - NK Gerečja vas; 15.50: Market Betka Brezje - Poetovio.
Danilo Klajnsek
ZLMN ORMOŽ
Tekme 6. kroga, sobota, 8. 1. 2005: Prednost - Nova Slovenija (10.00), Kog -Mladost (10.50), Trsnica @iher - LDS Ormož (11.40), Belcont - P Zid. Čurin (12.30), Borec - Carrera Optyl (13.20), TSO - F! Bar Texas (14.10).
Končnica v 1. in 2. ligi bo 22. 1. 2005. Vse tekme se bodo odigrale v Športni dvorani na Hardeku.
UK
IX. NOVOLETNI TURNIR V MALEM NOGOMETU
Športno društvo Cven bo to soboto, 8. januarja, v ljutomerski športni dvorani pri OŠ Ivana Cankarja pripravilo IX. novoletni turnir v malem nogometu za člane. Turnir se bo pričel ob 9. uri, najboljšim štirim ekipam pa bodo podelili nagrade v višini 300.000 tolarjev. Prijavnina za posamezno ekipo znaša 15.000 tolarjev, poravnati pa jo je potrebno do danes (četrtek), ko bo ob 17. uri v ljutomerskem hotelu Jeruzalem tudi žreb skupin.
MŠ
STRELSTVO
3.	ODPRTO KONTROLNO TEKMOVANJE
Mestna strelska zveza Ljubljana prireja 3. Odprto kontrolno tekmovanje v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Tekmovanje bo potekalo v soboto, 8. 1. 2005, in v nedeljo, 9. 1. 2005, s pričetkom ob 9. uri na strelišču v Ljubljani. V soboto bo potekalo tekmovanje v streljanju s puško, v nedeljo pa s pištolo. Tekmovalo se bo v naslednjih kategorijah: člani, članice, mladinci, mladinke, in sicer s puško in pištolo. 9. ZLATA SKIRCA BORISA PATERNOSTA
Strelsko društvo Trzin prireja tekmovanje za 9. zlato skirco Borisa Paternosta. Tekma bo potekala v Trzinu, dne 8. 1. in 9. 1. 2005, s pričetkom ob 9. uri. V soboto bo potekalo tekmovanje v streljanju z zračno pištolo, v nedeljo pa s standardno zračno puško. Moški bodo streljali 60 strelov, dekleta pa 40. Obe tekmi štejeta za kombinacijo.
Simeon Gonc
Mali nogomet
MNZ PTUJ
SKUPINA A
REZULTATI 6. KROGA: Mizarstvo Zupanič NK Hajdina 1:2, NK Skorba - KMN Miklavž 4:2, Joe Fernandes - SKEI Talum 0:3, ŠD Polenšak - Poetovio Vitomarci Pomaranča bar 0:11, Market Betka Brezje -ŠD Ptujska Gora 1:5
1.	POETOVIO VIT. 6 6 0 0
2.	NK HAJDINA	6 5 0 1
3.	ŠD PTUJSKA GORA 6 4 0 2
4.	ŠD POLENŠAK 6 3 12
5.	NK GEREČJA VAS 5 3 0 2
6.	AVTOELEK. BRAČIČ 6 3 0 3
7.	NK SKORBA	6 3 0 3
8.	M. BETKA BREZJE 6 2 12
9.	KMN MIKLAVŽ 6 2 0 4
10.	SKEI TALUM 6 2 0 4
11.	PLETAR. ROGONA 5 1 0 4 3
12.	JOE FERNANDES 6 0 0 6 0 SKUPINA B
REZULTATI 5. KROGA: Draženci - Club 13 Hajdoše 1:3, Kozminci - Bar Faraon 0:3 b. b.
1. ŠD CIRKOVCE	5	4	1	0	13
2. ROŽICE	4	4	0	0	12
3. CLUB 13 HAJDOŠE	5	4	0	1	12
4. PEUGEOT TOPLAK	5	4	0	1	12
5. BAR CHEERS	5	3	0	2	9
6. DRAŽENCI	5	2	1	2	7
7. ŠD JURŠINCI	4	2	1	1	7
8. BAR FARAON	5	2	0	3	6
9. RIM	5	1	1	3	4
10. KLUB PTU. ŠTUD.	5	1	0	4	3
11. OZMINCI	4	0	0	4	0
12. BAR OSMICA	5	0	0	5	0
Danilo Klajn{ek
Planinski koti~ek
Zdravju naproti - gora Oljka
Ptujski planinci vas tudi letos vabimo, da se nam pridružite na tradicionalnem pohodu Zdravju naproti na goro Oljko.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 15. januarja 2005, ob 6.30 na železniški postaji, od koder se bomo popeljali do vznožja gore Oljke. Povzpeli se bomo do planinskega doma, kjer prejme vsak udeleženec čaj, kontrolni kartonček in kuhano jajce kot simbol pohoda. Sestopili bomo čez Vimperk mimo Juga na Polzelo. V Ptuj se bomo vrnili do 18. ure.
Opremite se planinsko in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika ali v planinskem domu na gori Oljki. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 11. januarja, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.	U. V.
Foto: SK
Destrnik • Z Markom Pukšičem o študentskih zadevah
Mladi želijo in pričakujejo veliko
Marko Puksič je 22-letni študent računalništva, absolvent visokošolskega strokovnega študija Univerze v Mariboru, doma iz Destrnika. Predsednik Društva mladih Destrnik, vodja otroške in mladinske folklorne skupine Destrnik, plesalec pri akademski folklorni skupini KUD Študent v Mariboru. Tisto malega prostega časa, ki mu še ostane, dela na kmetiji, doma imajo vinograd in sadovnjak. Pravi, da mu dela nikoli ne zmanjka.
■ V
Ce te vodi želja, da bi čim prej končal študij in se zaposlil, narediš vse, da ti to uspe. "Osebno vem, da v računalništvu ne bom ostal, bolj me zanima pedagoški proces. Verjamem, da mi bo uspelo narediti potrebne izpite, da bom lahko poučeval v šoli. "Že od otroštva te ocenjujejo, moraš zbirati določene točke, ki ti določijo, v katero šolo se lahko vpišeš. Ta sistem šolstva mi ni všeč. V OS te že omejijo glede tvoje bodočnosti. Ce bi imel dovolj točk, bi se vpisal na želeno fakulteto že takoj, zanima me predšolska vzgoja, delo z otroki je tisto, ki me veseli. Tri leta delam z otroki, na osnovnih šolah poučujem folkloro, to je tisto, kar bi rad delal. Želeno bom dosegel po ovinkih, če ne gre po lepi
asfaltni poti, gre malo po makadamu, ovinkih, ampak do cilja je potrebno priti," poudarja Marko, ki natančno ve, kaj hoče.
V okviru Univerze Maribor je bil pred kratkim imenovan za v. d. prorektorja za študentska vprašanja. V zadnjih dveh letih je intenzivno spremljal študentsko politiko. ^"Videl sem, da zraven študija lahko pomagam študentom," je povedal. Precej let študentje niso imeli svojih predstavnikov, od leta 2001 do letos so imeli samo v. d., ni bilo redno imenovanih prorektorjev oziroma tudi predstavnikov v senatu Univerze in drugih organih. Pa tudi pri članicah, posameznih fakultetah, ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Za študij in interesno dejavnost pa je v okvi-
Marko Pukšič
ru Univerze Maribor zelo dobro poskrbljeno.
"V. d. prorektorja za študentske zadeve sem postal zato, da izpeljemo velik projekt, da prip-
ravimo novi pravilnik o delovanju in sestavi študentskih svetov, ki bo skladen z zakonom o visokem šolstvu in s statutom Univerze Maribor. S pomočjo vseh
Iščete svoj stil
Sabina na popoldanskem sprehodu
Sabina Kolar je Ptujčanka, dijakinja 4. letnika Kmetijske šole na Ptuju. Zanimata jo organizacija in management, v tej smeri bi rada tudi nadaljevala študij. Veliko časa preživi za računalnikom, posebnih konjičkov nima. Pri oblekah se v glavnem odloča za športno-elegantna oblačila. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti.
njim je oblekla črne hlače, hlače so tudi njeno vsakdanje oblačilo, krila obleče redko, in črni puli s črtastim šal ovratnikom v beli, svetlo rjavi in črni barvi, padajočim na ramena. Tako oblečena se bo lahko odpravila v šolo ali popoldanski zimski sprehod. Izogibati se mora oprijetih oblačil, velikih vzorcev in močnih barv. Z izbranimi oblačili bo
prekrila tudi nekaj odvečne teže, ki jo bo odpravila postopoma z vadbo v Sportnem studiu Olim-pic, kjer bo brezplačno vadila v hišnem programu Olimpic, v katerem bo poudarek na oblikovanju želene postave in zmanjšanju telesne teže, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Cuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznil<
Sabina prej ...
in pozneje
Kozmetični salon je obiskala prvič, zato so ji dali vrsto koristnih napotkov za nego kože doma. Njena koža je suha in zelo občutljiva. Po površinskem čiščenju, pilingu in masaži, so kožo nahranili s kremo, ki poleg vlage vsebuje še več lipidov. Ker je koža suha in občutljiva, jo je v tem času potrebno še posebej negovati, poudarja kozmetičarka Neda Tokalič. Prehodi iz toplega na hladno so za tako kožo zelo neugodni, zato jo je najbolje zavarovati z visokimi šali, ko smo na prostem. Poskrbeti pa je potrebno tudi za dovolj vlage, zato je uživanje tekočine tudi pozimi zelo priporočljivo.
V Frizerskem salonu Stanka je za Sabinino novo pričesko
Popust Frizerstva Stanka v januarju
poskrbela frizerka Minka Feguš. Predhodno svetle lase je malo potemnila, s čimer je ostala pri modni kombinaciji z rdečim pramenom v sprednjem delu. Pri striženju je krajše poudarila stranski del in ga nato peljala v daljše. V kratki dolžini je ostala tudi na temenu in jih precej stanjšala, ker so naravno precej močni in debelejši. Tako je celotna pričeska dobila mehkejši in naravnejši videz. Z malo domišljije si bo lahko Sabina poslej tudi sama oblikovala pričesko s prsti in gelom.
Tudi za Sabinin make-up je poskrbela Minka Feguš. Pred nanosom pudra je kožo najprej navlažila s kremo, nato jo je matirala s pudrom v odtenku njene kože. S svetlo rjavim senčilom je poudarila veke in jih s tem optično malo povečala. V rožnatem odtenku je poudarila ličnice, z glosom pa ustnice.
V prodajalni Wooly Puly smo za Sabino izbrali plašček (mar-sovček) s kapuco in zapenjan-jem na spone, ki ima ob tem, da je obvezno v tričetrtinski dolžini, vedno tudi našite žepe. Pod
študentskih svetnikov smo sedaj prišli do dokončne verzije. Moja naloga je, da se uredi ta pravilnik in izpeljejo volitve v študentske svete na pošten demokratičen način. 8. decembra so bile razpisane volitve za prorektorja, prijavil sem se, razpis poteče januarja 2005. Potem pa bomo videli, kako se bo rektor odločil, statut Univerze mu omogoča, da sam imenuje prorektorje," je med drugim povedal Marko Pukšič, ki se trudi, da bi imeli študentje še boljše možnosti za študij in obštudijsko dejavnost.
Krog mladih, ki se strankarsko tudi opredeljujejo, je v De-strniku zelo majhen. Z desetimi mladimi so naredili korak naprej, februarja leta 2003 so ustanovili Društvo mladih Destrnik, da bi bili zanimivi za širši krog mladih ne glede na politično pripadnost. Bolj kot politična pripadnost je pri mladih pomembno to, da držimo skupaj, poudarja Marko, da razmišljamo in si želimo neke stvari, izpeljati projekte, ki so za nas mlade pomembni. S politiko se ne ukvarja in se tudi v bodoče v njej ne vidi. Želi delati z otroki, vrtec in politika pa ne gresta skupaj, vsaj pri meni ne, pravi.
Društvo mladih Destrnik je aktivno na številnih področjih, z denarjem jim pomaga občina, udeležujejo pa se tudi javnih razpisov Lastnih prostorov sicer še nimajo, občina jim je dala možnost, da obnovijo starejšo hišo v centru Destrnika. Clani društva so študentje, dijaki, časa je zelo malo, da bi še te stvari urejali, zato se obnove še niso lotili. Sestajajo se pri posameznih članih.
Od nove vlade mladi pričakujejo veliko, da bi se uredila problematika študija, prehrana, štipendiranje, problematika študentov staršev "Imamo študente, ki imajo otroke, to vprašanje v zakonu o visokem šolstvu, niti v statutu Univerze, ni urejeno. Le en stavek — da ima ugodnosti mama študentka, ki v študijskem letu rodi živorojenega otroka. Ta stavek me mrazi, kaj pa če bi se zgodilo kaj drugega. Temu bomo morali v bodoče posvetiti več pozornosti. Stvari naj bi se normalizirale tudi v študentski organizaciji Univerze Maribor." Ker je novi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver doma v Destrniku, ga bo možno tuintam povleči za rokav, da bi se zadeve izboljšale, je še povedal Marko Pukšič.
MG
Sabina v obla~ilih iz prodajalne Wooly Puly
Ljutomer • Dom starejših
Uvajanje sistema kakovosti
V Ljutomeru so s sredstvi Ministrstva za družino, dom in socialne zadeve v višini 70 odstotkov ter občin Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Razkrižje in Veržej - preostalih 30 odstotkov - izgradili Dom starejših občanov, ki so ga uradno odprli 30. 11. 2001.
Prve stanovalce je dom sprejel že nekaj dni prej, polno zasedenost pa je dosegel v prvi polovici leta 2002. Ministrstvo ter vse štiri občine upravne enote Ljutomer so zagotovile sredstva za komunalno urejeno zemljišče ter samo izgradnjo doma, vodstvo doma pa je za nakup opreme najelo kredit, ki ga bo odplačevalo še naslednjih pet let. Dom starejših občanov Ljutomer sprej me 148 oskrbovancev, za katere skrbi več kot 60 zaposlenih, direktor doma pa je Boris Sunko.
"Tri leta so izredno hitro minila, prehojena pot pa je kar težka, vendar uspešna. Cilje, ki smo si jih zadali, smo izpolnili, smo pa v tem času šli skozi štiri obdobja. Prvih šest mesecev je bilo namenjenih predvsem sprejemanju stanovalcev, v skrbi da bi bil dom čimprej napolnjen. Drugih šest mesecev smo se že navajali na polno zasedenost doma, v drugem letu delovanja smo dopolnjevali ter dograjevali poslovne procese in razne postopke, letošnje tretje leto pa je bila
posebna pozornost namenjena kvaliteti storitev Gre za začetek obdobja uvajanja kakovosti v delovanje doma," je o prehojeni poti ob tretji obletnici dejal Boris Sunko. V minulem tednu so v Domu starejših občanov Ljutomer pripravili številne prireditve, s katerimi so obeležili tretjo obletnico delovanja, direktor Sunko pa je zbranim na osrednji slovesnosti spregovoril tudi o načrtih za prihodnje. "Naša vizija je, da nadaljujemo po tej zastavljeni poti, predvsem da delamo na kvaliteti storitev, na izboljšanju pogojev delovanja doma za stanovalce ter tudi za zaposlene. V tej smeri smo stvari že zastavili, vključili pa smo se v mednarodni projekt uvajanja kakovosti, ki je pravzaprav eden prvih sistemom kakovosti, ki je prilagojen domu za starejše občane. Poskušamo iskati tudi nekatere dodatne prostore za varovani oddelek, ker v domu ni najboljših pogojev za delovanje tega oddelka."
Miha Šoštarič
Boris Sunko je spregovoril ob tretji obletnici delovanja ljutomerskega Doma za starejše občane.
20 TEDNIK
Zanimivosti, reportaže
četrtek • 6. januarja 2005
Videm • Srečanje 60-letnikov
V zahvalo fotografija iz 8. razreda
Na Štefanovo, 26. decembra, so se v Vidmu pri Ptuju srečali nekdanji sošolci in sošolke, ki so letos dopolnili 60 let starosti. Na prijetno druženje so povabili tudi nekaj nekdanjih, še živečih učiteljev, druženje pa obogatili z ogledom videmske osnovne šole in občinske zgradbe.
Največ dela s pripravami na šolsko srečanje sta tokrat imela Mirko Černila in Friderik Simen-ko, pri tem pa jima je bila v veliko pomoč še Mirkova žena Marija. Na druženje sta po desetih letih, takrat so se mnogi srečali nazadnje, povabila 31 nekdanjih sošolcev, tudi tiste, ki že dolgo let živijo v tujini, na povabilo pa se jih je odzvala več kot polovica.
Friderik Simenko se spominja, da so v prvi razred OS Videm stopili davne jeseni 1951, šolanje pa zaključili čez osem let in prav na tisto leto imajo tudi lep spomin — skupinski posnetek, ki so ga obudili prav ob letošnjem srečanju, dve od večjih
fotografij pa v spomin podarili tudi videmski ravnateljici Mariji Smigoc in županu Vidma Frideriku Bracicu. Z obema so se namreč srečali na druženju, ki so ga najprej začeli z ogledom šolskih prostorov, kjer so obujali spomine in šolsko zgradbo primerjali s tisto nekdanjo, precej manjšo in še zdaleč ne tako zelo urejeno, je povedal Simenko. Nato so se podali še v prostore občine, kjer jih je sprejel župan Bračič, ki jim je ob tej priložnosti predstavil občino in njeno delovanje, skupaj pa so tudi nazdravili. Druženje so potem nadaljevali v gostišču Pal, kjer pa je bilo več kot dovolj časa za klepet, obujanje spominov, še posebej vese-
li pa so bili, da so se srečanja udeležili učitelji Simon Petrovič, Ivan Nemanič in Marija Sosterič. In kot je še povedal Simenko, sta jim učitelja Petrovič in Nemanič, ki sta v Vidmu poučevala le nekaj časa, potem pa šla vsak svojo pot, v učiteljskem poklicu pa nista ostala dolgo, na srečanju povedala nešeto zanimivih zgodb iz njunega zares bogatega življenja. Kdaj se bodo ponovno dobili skupaj letošnji videmski 60-letniki,, Simenka nismo vprašali, prav gotovo pa kmalu, saj se nekateri niso videli tudi po 45 let, zato si prav gotovo kmalu želijo ponovnega druženja z nekdanjimi sošolci.
TM
Nekdanji videmski sošolci v družbi s svojimi tremi učitelji: Simonom Petrovičem, Ivanom Ne-maničem in Marijo Šosterič
Cirkovce • Božični tulipani
Božički na motorjih
Iz motorističnega kluba MK TULIPAN iz Cirkovc so nam sporočili, da so se pred prazniki poveselili na prav zabaven način.
Odločili so se da popestrijo — motorističen način. Po vzoru božično dogajanje na svojstven predhodnikov iz drugih držav
Foto: arhiv
so se kar z motorji popeljali skozi domačo občino Kidričevo v Božičkovih oblekah. Seveda je njihova pojava vzbudila precej zanimanja, z obiskovanjem sim-patizerjev jeklenih konjičkov pa so so razveselili tako staro kot mlado. Upajo, da bo ta vožnja postala tradicionalna ter da se drugo leto zopet dobijo, pa četudi se bo narava odločila, da jim pot prekrije z debelo snežno odejo, kot bi se tudi spodobilo za ta letni čas.
Več o motorjih in klubu lahko preberete na spletni strani kluba v galeriji www.mktulipan.com!
Ži
Kmetijstvo • Claas zdaj poznajo še bolje
Posestniki na ekskurziji
člani Strojnega krožka Posestnik in njihovi družinski člani so se konec novembra mudili na tridnevni strokovni ekskurziji v znani tovarni traktorjev in strojne kmetijske mehanizacije Claas v Nemčiji. Od tam so se vrnili z odličnimi vtisi, nam je zaupal predsednik krožka Anton Zemljak, zdaj pa bodo vtise in pridobljeno znanje kar najbolje izkoristili na domačih tleh.
Člani strojnega krožka Posestnik na ekskurziji v tovarni Claas v Nemčiji
V Nemčiji, v bližini Koelna, so si ogledali eno najsodobnejših tovarn za proizvodnjo kombajnov in celotne linije za spravilo krme Claas, ki ima v svetu dobre ocene, stroje pa prav dobro poznamo tudi v naših krajih. V Cla-as so tokrat potovali na povabilo Eibla Wontraka z Dunaja, zastopnika za Claas v Avstriji in tudi Sloveniji, ter Roberta Koglerja, koordinatorja prodaje. Med potjo so si z velikim zanimanjem ogledali še dolino reke Renn, urejene vinogradniške nasade in nasploh moderno razvito kmetijsko področje.
In kaj so jim pokazali v Cla-asu? Najprej, tako kot je to navada v vseh sodobno urejenih tovarnah, so jim pokazali tovarniški muzej, kjer so razstavljeni stroji vse od 1919, ko je tovarna tudi nastala. Se zmeraj je v privatni lasti in tovarno je 1919. ustanovil Franc Claas, že 1930. pa so izdelali prvi kombajn. V vseh treh tovarnah (eno še imajo v
Nemčiji na drugi lokaciji, drugo v sosednji Franciji) pa po zadnjih podatkih zaposlenih 8.500 delavcev. Sicer pa se tovarna Claas razprostira na 38 hektarjih površin, pokritega dela ima 14 hektarjev, letno pa v tovarni proizvedejo 6—7 tisoč kombajnov, pretežno so to pšenični, okrog tisoč pa je silažnih. Razvito imajo tudi kompletno linijo za spravilo sena, ob tovarni traktorjev pa proizvajajo še razne dele za avtomobilsko industrijo. Izvoz imajo urejen že v 160 državah sveta, pohvalijo pa se tudi z lastnim učnim centrom za mehanike, tam pa se izobražujejo tudi vsi tisti, ki pri Claasu kupijo nov kombajn.
Zemljak je še povedal, da so si ogledali celoten postopek nastajanja strojev, pokazali pa so jim tudi eno bližnjih kmetij, kjer so lahko nekatere Claasove modele preizkusili.
^"Vse dosedanje strokovne ekskurzije so nam prinesle veliko
novih znanj in vsaka od teh je bila nekaj posebnega, tudi zadnja v Claasu, kjer so se za nas zares potrudili in priredili sprejem na visokem nivoju. Bili smo navdušeni, v Claasu pa izvedeli veliko novega in zanimivega, kar bodo nekateri naši člani lahko s pridom izkoristili tudi doma. Kmetijska mehanizacija, v ospredju so kombajni znamke Claas, je v Sloveniji dokaj dobro zastopana in zdelo se nam je smiselno, da obiščemo tudi to tovarno. S to ekskurzijo pa smo tudi zaključili letošnji ciklus ekskurzij, čaka nas le še zaključno srečanje, na katerem pa bomo že zbrali nove ideje za potovanja v prihodnjem letu. Zelo pa si želimo, da bi leto 2005 prineslo boljše čase za strojne krožke, saj le-ti pri nas še zmeraj ne dobivajo tiste veljave, kot bi jo morali imeti, če se že primerjamo z EU. Tam je to povsem drugače urejeno," je še povedal Zemljak.
TM
Postojna • Zimski pokal v agilitiyu
Pikica ponovno na stopničkah
V soboto, 18. decembra, je bila v Postojni tekma Satisfaction zimski pokal Slovenije v Agilityju. Imenovali so ga kar na kratko Božičkov pokal.
Iz ptujskega kinološkega društva sta se tekmovanja udeležila dva tekmovalca. Barbara Moho-rič s psičkom Sanom in Oto Me-sarič s psičko Piko. Tekmovanje se je odvijalo v prostorih SSC-ja v telovadnici. Glavni sodnik je bil izkušen kinolog Sašo Novak. Da je to bil Božičkov pokal, se je takoj opazilo, saj so zaposleni nosili Božičkovo kapo. Za pravo
atrakcijo pa je poskrbel Oto. Ko je bil poklican na start, se je prikazal v komplet Božičkovi opravi, zraven pa seveda Pikica. Požela sta velik aplavz. Sodnik je zapiskal in stekla sta po parkur-ju. Pri slalomu je Pika napravila majhno napako, za kar je bila kaznovana s petimi kazenskimi točkami. Na cilju sta bila presrečna, saj so ju gledalci nagradili
Božiček Oto in Pika
Foto: Langerholc
z velikim aplavzom. Na koncu sta osvojila tretje mesto v prvem teku. Tudi Barbara je opravila odlično, saj sta s Sanom brez kazenskih pik osvojila prvo mesto prvega teka. Tekmovala sta vsak v svojem razredu. Pika v razredu A1, San pa v razredu A2 Small. Z veliko napetostjo se je pričakoval drugi tek — Jumping. Pika je preskakovala oviro za oviro. Tudi slalom je tokrat uspešno opravila in pritekla sta v cilj brez kazenske točke. Takoj se je vedelo, da sta osvojila skupno tretje mesto in stopničke. Napeto smo pričakovali še nastop Sana in Barbare. Začetek je bil dober. Potem pa je prišel nesrečni slalom, kjer je San napravil tri zaporedne napake in bil diskvalificiran. Pri razglasitvi rezultatov se je Oto zopet oblekel v Božička. Takrat Božiček ni delil bonbonov, pač pa pasje brikete. Prijela sta lep pokal, ki je bil njun že šesti v tem tekmovalnem letu.
Elvis Deni~
četrtek • 6. januarja 2005
Turistični tednik
ŠtajenkiTEBHlK 21
Turizem • Ptuj - zakladnica dobrega počutja
NIČ več lokalizma?!
"Vizija LTO nI delovati lokalno, ampak povezujoče," pravi novi direktor ptujske LTO Aleksander Dolenc in pri tem poudarja, da pojem povezovanja vključuje širše ptujsko zaledje od Haloz z Rogatcem na jugu preko Slovenskih Goric do Lenarta, Ormoža in Slovenske Bistrice, kjer naj bi se posamezni TlC-i povezali v skupno mrežo.
"Druga velika zadeva so ptujske prireditve. Potrebno bo vzpostaviti sistem močnih prireditev, vsaj 12 na leto, z večjo prepoznavnostjo, odmevnostjo in posledično obiskanostjo. Vsega tega se je potrebno lotiti dolgoročno, zato že zdaj sklepamo petletne pogodbe s partnerji. Prav tako že razmišljamo o ptujskem poletju; zakaj ne bi trajala Ptujska noč recimo dva dni?! In zakaj ne bi imelo naše mesto zanimivih tematskih poletnih večerov?! Ali — na kratko — zakaj Ptuj ne bi živel skozi vse poletje?" Kot ugotavlja Dolenc, to niti ni tako težko izvedljivo, saj je prireditev na Ptuju že zdaj veliko, vendar so nepovezane: "Ključni problem je prav povezovanje vseh teh subjektov od CID-a, gledališča, zavodov, društev itd. Vsi delujejo zelo dobro, vendar vsak zase, brez sistema. Ni mreže. To manjka in to je treba vzpostaviti, da bo vse skupaj bolj pregledno, bolj učinkovito. Sicer se veliko informacij na tak nepovezan način izgubi, ne doseže ciljne publike.
V LTO so v prvih ponovoletnih dneh kandidirali za evropska sredstva razpisa iz t. i. ukrepa 1.2, kjer je za prijavljene na razpolago okoli 280 milijonov tolarjev: "Iz tega razpisa je možno pridobiti sredstva za turistične destinacije, ena destinacija pa lahko maksimalno dobi 40 milijonov tolarjev. Pričakujemo, da se bo na to zadnje odpiranje prijavilo 11 destinacij."
Če bodo na razpisu uspešni, Dolenc napoveduje, da bodo z denarjem posodobili in razširili spletno turistično stran na vso območje, izdali skupni katalog v nakladi 6000 izvodov,
Foto: SM
Aleksander Dolenc: "Haloze imajo neverjetne turistične potenciale, a se obnašajo kot zastrupljena Trnuljčica."
tematski katalog z vinskimi cestami, pohodništvom in jahanjem z vključitvijo kulturnih poti, del denarja pa bodo namenili širši promociji tako na sejmih kot preko različnih medijev. "Vključitev širšega ptujskega zaledja v našo promocijo seveda zahteva tudi nov slogan, ki sicer še ni popolnoma dorečen, zdi pa se nam zelo primeren ta, ki pravi: Ptuj — zakladnica dobrega počutja! S tem namreč zajemamo v našo ponudbo široke destinacije, vse od Ptuja do širše okolice." Sicer pa bodo celostni turistični program pripravljali vsi TIC-i vključenih občin skupaj, LTO pa naj bi nastopal v vlogi koordinatorja, še poudarja Dolenc.
Haloze zanimive, a neizkoriščene
"Zanimivo je, kaj vse znajo drugi propagirati pod Wellnes turizem. Recimo v Avstriji pod ta pojem spada tudi senena kopel oz masaža na kmečkem turizmu. To so terapije s senom. Pri nas pa tega sploh ne poznamo, kaj šele, da bi znali izkoristiti!"
Številne možnosti, ki se morda komu pri nas zdijo celo malo neumne, drugim prinašajo veliko denarja. Ena od takšnih možnosti, ki bi se jo dalo s pridom izkoristiti, je tudi najem vikendov po haloških (in slo-venskogoriških) gričih: "Gre za inte-
Ptuj • Pocestne dogodivščine v turističnem mestu
Ozko grlo
Ni tako redko, da se, ko se pripeljem čez most proti podvozu, spomnim zastojev in kolon, ki so bili ptujska stalnica pred izgradnjo le-tega. Tudi v četrtek, 30. decembra, sem se okrog 9. ure spomnil tega, le da mi je v možganih začela utripati opozorilna lučka. V ritmu rumene utripajoče luči na semaforjih. A ni bilo panike, saj sem bil na prednostni cesti in sem na Ormoško (in naprej) pripeljal "brez zavor" ...
žbeno, domačo ali mobi številko), če naletiš na pol poklane vasi, pa je nemara — poleg pogrebne službe — dobro poklicati specialno enoto ...
Po tem "komunikacijskem treningu" in poduku sem se sprijaznil s stanjem stvari in upal, da se bodo razmere čez kakšno uro uredile ... Pa se niso. Ko me je namreč uvidevni voznik na križišču pri avtobusni posta-
res nemške agencije, ki trži vikende, išče kapacitete po vsej Sloveniji, zelo zanimive pa so ji zlasti naše Haloze. To se mi zdi izjemno dobra priložnost, če bi se seveda ljudi oz. lastnike lahko prepričalo v oddajo prostorov. V ponudbi bi bili zajeti kratki, nekajdnevni oddihi gostov, kar pomeni, da bi sicer objekte izven dni najema lastniki povsem neomejeno uporabljali. Po kratkem preračunu je jasno, da bi že nekaj nočitev prineslo lastnikom lep denar za praktično nič dela."
Vendar pa bo potrebno najprej vsaj nekoliko spremeniti miselnost ljudi: "V Halozah je danes morda le 10 takih, ki jih zanima oddaja vikendov, lahko pa bi jih bilo veliko več. Pa marsikaj propada in na tak način se ne bo nič spremenilo. Ljudje pač še vedno bolj razmišljajo v stilu, da bo nekdo njihov vikend izkoristil kot pa da se da iz njega kaj potegniti, zaslužiti, mimogrede 80.000 tolarjev ali celo več mesečno. Poleg tega je treba tudi vinske ceste oživiti z dogajanjem, z neko ponudbo. Ne morejo biti same sebi namen!"
Haloze pa imajo še marsikaj, kar sramežljivo skrivajo: "Ljudje si želijo sprostitve in prave domače hrane. Vse to imajo Haloze, le da ostaja neizkoriščeno. Skoznje teče ogromen tranzit, ogromno število gostov, pa se obnaša-
Bodica v razmislek:
"Terme Čatež imajo odlično ponudbo, vendar zapirajo svoje goste v svoje ograje, ker se bojijo, da bi bili drugje razočarani. Potem se tudi k njim ne bi vrnili. Na zadnji okrogli mizi je vodstvo Term zagotovilo, da bi spuščalo svoje goste tudi ven, če bi imeli zagotovljeno maksimalno kvaliteto ponudbe! Ta pa je možna le, ko se ljudje začno zavedati, da so v službi turizma in ne obratno. Da so odvisni od turizma in da lahko od tega živijo.'
Aleksander Dolenc
mo, kot da to ni pomembno, kot da se iz tega ne da zaslužiti!"
^"Vse je v majhnih stvareh!"
Po Dolenčevem mnenju za začetek manjkajo velike obcestne table, jumbo plakati, že najmanj od Maribora naprej, na ključnih točkah pa na bi začeli delovati še manjši t. i. mobilni TlC-i s ponudbo reklamnega materiala in, recimo poleti, tudi brezplačnih plastenk vode. Tega prijema se že poslužujejo v Izoli in zadnji čas tudi v Ankaranu, če hočejo pridobiti goste, ki jih avtocesta vodi mimo krajev: "Res je, da se gostje ne bodo ustavili kar takoj, ob prvi ponudbi, ampak naslednjič. Najprej morda na kosilo, potem na ogled pokrajine, če ga bomo ponudili, in tako naprej. To so pač prvi koraki. Naslednji, najpomembnejši, pa je paketna ponudba za gosta, ki vključuje vse, od A do Ž. To pa pomeni, da ni dovolj cesta in vinotoč, ampak je treba gosta motivirati s kakšnim doživljajem, dogodkom. Tudi tu ni potrebna kakšna strašna filozofija, kot se morda komu zdi. Kot primer je lahko Donačka gora, ki je zelo zanimiva za pohodnike, vendar pa bi v tem sklopu pohodništva lahko ponudili še marsikaj oziroma kakšno animacijsko ponudbo na temo njene zgodovine in razvpitih donačkih čarovnic. Zgodba o tem je skoraj utonila v pozabo. Pa bi bila dovolj kakšna luknja v skali, ki bi jo razglasili, recimo, za zbirališče in obrede. Tako nastajajo najbolj obiskane turistične točke v svetu. Le zakaj ne? Dobra tematika naredi vse, mi pa enostavno ne vidimo naših potencialov. Vse je v majhnih stvareh, treba jih le videti in spraviti v zanimiv paket. To je to!"
V ptujskem TlC-u bodo, kot je napovedal Dolenc, od marca naprej dvakrat mesečno odprli vrata za vse, tudi posameznike, ki jih zanima karkoli v zvezi z razvojem turizma. Morda pa se bo vendarle kaj premaknilo ...
SM
ji spustil v kolono, je bila ura 13.55 (kolona pa najbrž do Rogoznice), na most pa sem se uspel (ob toleranci tistih, ki so vozili po prednostni cesti!!) prebiti natančno ob 14.30.
V te dobre pol ure sem si čas krajšal z razmišljanjem, koliko bi — če bi seveda bili prisotni — policaji lahko pokasirali ob vseh prekrških (izsiljevanja, vožnja po nasprotni strani in smeri, obračanja v koloni ...), ki so jih v tej "gužvi" naredili vozniki.
Predvsem pa me je nenehno glodalo, zakaj ni bilo nikjer nobenega organa, saj so zamudili zvrhano mero seksa (glede na to, koliko so jih vozniki pošiljali v en drug — ženski — organ). Kdo bi vedel? Morebiti so študirali novi Zakon o varnosti cestnega prometa ali pa se — v predprazničnem duhu — ukvarjali s pirotehniko in vinotehni-ko ...?!?
Fredi, 03. 01. 2005
Ko sem se ob 11. uri vračal in nameraval zaviti v "center", pa že nisem bil več tako brezskrben, saj je kolona vozil (kot večkrat slišimo po radiu) bila nekje do lekarne v Budini. A je promet potekal (skorajda) tekoče, saj sem še vedno bil na prednostni cesti, tako do so na moji poti v Ptuj bili ovira le nasproti — z mostu — vozeči. Je pa me začelo skrbeti, ko sem se prebil skozi križišče in spoznal, da je kolona tistih, ki so iz Ptuja nameravali čez most (oziroma proti Mariboru, Ljubljani ...), razvlečena skoraj do železniške postaje. Promet pa ni bil nič več tekoč, saj je ta cesta neprednostna, o splošni prometni kulturi slovenskih voznikov pa se tako ne izplača izgubljati besed.
Zato sem, srednje zaskrbljen (po tej poti sem moral čez kakšno uro tudi sam), ob 11.02 poklical pristojno službo na številko 113. Vsaj mislil sem, da je policija pristojna za intervencije v takšnih primerih. A sem očit-
no vse do tega trenutka živel v globoki zmoti. Saj mi je glas na drugi strani — potem, ko sem razložil situacijo in namignil, da ne bi bilo odveč, če bi v križišču za usmerjanje prometa instalirali kakšnega modreca v modrem — pojasnil, da so s "stanjem na terenu" seznanjeni tako vzdrževalci (oziroma popravljavci) semaforjev kakor tudi mojstri s PP Ptuj (policijske postaje). Zraven pa sem bil deležen predavanja o tem, da sem poklical napačno številko. Saj da je številka 113 rezervirana izključno za nujne (pa karkoli že to je) primere in da bi moral klicati na ptujsko Policijsko postajo (njena številka je menda tako splošno znana — še posebej, ko so se preselili — kakor številka 113 ...). Tukaj bi Policiji (brezplačno, da ne bo pomote) predlagal, da naredi klasifikacijo dejanj in dogodkov s priloženim spiskom telefonskih številk, ki se jih ob določenem primeru kliče. Primer: če ti sosed prisoli klofuto, pokličeš rajonskega policaja (na slu-
22 .Sio/m»TEDNIK
Nasveti
četrtek • 6. januarja 2005
Kuharski nasveti
Mandarine
Mandarine spadajo v najbolj razširjeno skupino sadja v svetu, to so agrumi. Zraven tega je ta skupina najpomembnej{a surovina za proizvodnjo sadnih sokov. Sem spadajo še mnoge druge vrste sadja, ki jih pri nas uporabljamo skoraj vsak dan v prehrani, kot so limone in pomaran~e.
Priljubljenost teh sadežev najbrž izvira iz njihove aromatične kisline, ki omogoča uporabo in se ujema s {tevilnimi drugimi okusi. Tako jih uporabljamo za juhe, pikanten jedi, solate, ribje jedi, so pogosto nosilec okusa pri sla{či-cah, sploh pri sladkih narastkih in penah. Večina plodov pa ima tudi izrazito barvo in jih zaradi tega uporabljamo tudi za okra-{evanje jedi ali posu{ene rezine agrumov uporabimo kot okraske ob novoletnih praznikih.
Večina mandarin ima debelo lupino, razen nekoliko bolj drobnih sort, ki jo z lahkoto odstranimo. Bela notranja plast lupine se imenuje albedo in zunanja pa vsebuje eterična olja, v kateri se skriva veliko vitaminov in je po ve~ini ne uporabljamo drugje kot pri dekoriranju. Agrumi, ki so doma na tropskem obmo-~ju in pridejo na trg rumeni ali oranžni, so celo popolnoma zreli zeleni in pridobijo barvo po obdelavi. V hladnejših podnebnih območjih se barva nekaterih plodov spremeni že na drevesu. Skoraj vsi agrumi, ki jih dobimo na tržišču, so zaradi večje trajnosti obdelani z voskom, ki jih varuje pred izsušitvijo.
Mandarine so v primerjavi z ostalimi agrumi majhne z ohlapno lupinico in sladkega okusa. Najbolj znane mandarine so ten-žerine. Pogosto razširjena sorta pa je tudi klementina, doma v Alžiriji, ki je križanec med pomarančo in mandarino, ima svetlo oranžno rdečo hrapavo lupini-co in je zelo sladka in aromatična. Mandarine so v prehrani priljubljene tudi zaradi hranilne
vrednosti. Zraven vode vsebujejo okrog 12 g ogljikovih hidratov, posebej pa jih cenimo zaradi vsebnosti vitaminov, in sicer vitamina C in A, nekaterih mineral-
ceriramo, oziroma jih prelijemo z di{e~o aromati~no pija~o in po~akamo, da se mandarine {e dodatno odi{avijo. Mandarine nekoliko manj kot pomaran~e uporabljamo pri mesnih jedeh, ker so v primerjavi s pomaran~a-mi bolj sladke. V kolikor pa jih že uporabimo, jih najpogosteje pri pripravi divja~ine, na primer srninih ore{kov z mandarinino omako ali pri pripravi perutninskih solat, ko zraven kuhane perutnine dodamo {e razli~no sadje, tako mandarine kot kivi, in prelijemo z razli~nimi solatnimi prelivi.
Pri nas {e vedno najve~ mandarin pojemo kar svežih in si
nih snovi, kot so kalcij in izredno male koli~ine železa.
Pri nakupu mandarin pazimo, da so sadeži sorazmerno težki, saj nam to pove, da so mandarine so~ne, enakomerne oranžne barve. Ve~ino agrumov, tako tudi mandarine, pred uporabo ma-
Mokri smrček
Vprašanje bralca Saša iz Ptuja: Doma imamo psa bernskega plan{arja. V ~asu gonitve je pes zelo nemiren in ve~krat nam je že pobegnil. Radi bi ga dali kastrirat, ker se bojimo, da nam bo pes pobegnil, vendar se bojimo, da po operaciji ne bo prenašal nameš~enega zaš~itnega ovratnika, ki prepre~uje, da bi si žival pogrizla šive. Kako pomagati? Hvala za odgovor.
Odgovor: Kastracija moških živali je poseg, ki se ga opravlja tako iz gospodarskih kot iz medicinskih razlogov.
Pri gospodarskih kategorijah živali se kastracije (konjev, bikov, ovnov, merjascev, petelinov) opravljajo predvsem iz razloga ve-
tako krepimo odpornost organizma. Iz mandarin bi za manj{e otroke lahko iztisnili tudi sok, ki je veliko slaj{i kot sok oranž. Olupljene in razdeljene na posamezne ko{~ke pa jih lahko uporabimo pri pripravi sla{~ic ali mesnih solat. Za solate in sadje
čjih prirastov in boljše kvalitete mesa.
Mesojede samce (pse in mačke) se kastrira predvsem iz medicinskih razlogov, kot so preprečevanje spolnega nagona, sle po potepanju, tumorjev testisov, skrotalne hernije, poškodb testisov pri medsebojnih obračunavanjih med samci, tumorjev obanalk ter neprijetnega markiranja značilnega za mačke.
Operativne tehnike se med seboj razlikujejo glede na živalsko vrsto. Pri mačkih se kirurška rana praviloma ne zapira s kirurškimi šivi — muc si rano praviloma za-liže.
Pri psih so kirurške rane dolge nekaj cm in se zapirajo s šivanjem. Obstajajo tehnike šivanja, pri katerih se šivi navzven ne vidijo, tako da žival nima možnosti, da bi si šive pogrizla ali prehitro sama "pobrala". Živalim, katerim po operaciji zapiramo rano z omenjeno tehniko, ni potrebno ponovno obiskati veterinarske ustanove, da bi ji pobrali šive, prav tako nima nameščenega zaščitnega ovratnika. Tako žival bistveno lažje prenaša postoperativno obdobje in tudi lastnik nima skrbi z nameščanjem in snemanjem zaš-
po možnosti uporabljamo mandarine brez ko{~ic. Pri mandarini z izrazito notranjo lupinico odstranimo zunanjo lupino in kožice ter z ostrim nožem izrezujemo med ko{~ki, tako da dobimo ko{~ke brez notranje lu-pinice. Posamezne ko{~ke izrežemo drugega za drugim in ob
tem kožice obra~amo kot liste v knjigi.
Mandarine pri pripravi sla{~ic pogosto kombiniramo s skuto, jogurtom, manj{imi koli~inami prepreženih mandljev, sokom limone, vaniljevim strokom, cimetom in že prej omenjenimi živili. Tako pogosto pripravljamo sadno rezino, ko za izhodi{-~e uporabimo biskvitno testo in mandarine podevamo po vrhu, tako da se med peko pogrezne-jo v biskvitno testo. Tako pripravljen mandarinin kola~ pred serviranjem samo potresemo s sladkorjem v prahu in ponudimo zraven kave ali ~aja. Biskvit-no testo lahko obogatimo tudi s sesekljanimi in praženimi man-dlji. Navadnemu biskvitnemu testu 1/3 moke nadomestimo z mandlji.
Mandarinino rezino s skuto pa pripravimo tako, da najprej spe~emo tanek navadni biskvit, ki ga uporabimo kot podlago. Debelina biskvita naj bo 2 do 3 centimetre. Posebej pripravimo kremo. Mandarine skrbno olupimo in jih razdelimo na ko{-~ke ter jih po želji mariniramo, oziroma pokapljamo s poljubnim sadnim žganjem. Posebej pretla~imo pol kilograma skute, sneg treh beljakov, ki smo jim dodali 15 dekagramov sladkorja. Na koncu dodamo {e 5 decilitrov tol~ene sladke smetane. Kremo dobro preme{a-mo in vanjo vsujemo polovico pripravljenih mandarin. Zmes damo v peka~ na pe~en in po želji navlažen biskvit, poravnamo in po vrhu podevamo ostale mandarine. Na pol kilograma skute uporabimo 1 kg mandarin. Nekaj mandarin lahko po želji tudi pretla~imo in po vrhu prelijemo s tanko plastjo prepa-siranih mandarin. Rezino damo za 2 uri v hladilnik, da se strdi, nato jo okrasimo s smetano in ponudimo.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
čitnega ovratnika. Za veliko večino kirurških posegov, ki jih opravljamo pri hišnih ljubljencih, postajajo zaščitne ovratnice, zaščitne mrežice in pobiranje šivov 8. ali 10. dan po operaciji le še spomin na preteklost.
Vojko MilenkovK, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Blaga zima vrtu ni pogodu
Narava se je na prehodu jeseni v zimo odpravila k zimskemu počitku. Med tem ko se je leto prevesilo v novo, še narava v globokem zimskem snu pričakuje, da se odene s snežno odejo, pa se dnevi daljšajo in topli sončni žarki ženejo k njenemu prebujanju. Še preden pa bo zvonček izpod snega pričel prebujati vrtno naravo, se vrtnar že pripravlja na pomladanska vrtna opravila.
V SADNEM VRTU pričnemo s pripravami za cepljenje sadnega drevja že v januarju, ko so drevnine v stanju zimskega mirovanja. Do cepljenja v domačem sadnem vrtu prihaja le v izjemnih primerih, kadar si za zadovoljevanje lastnih želja nameravamo z žlahtnenjem vzgojiti sadno drevo, obdržati sorto, ki bo po odmrtju starega drevesa nenadomestljiva; sorto, ki nam v vrtu iz kakršnih koli razlogov ne ustreza, lahko precepimo v boljšo, v domačem sadnem vrtu pa se lahko tudi poigravamo, ko je mogoče v ogrodne veje sadne krošnje vcepiti več različnih sort, na primer od zgodnje do kasne zrelosti ali raznobarvnimi plodovi različne debelosti in podobno.
Cepimo na različne načine v različnih letnih obdobjih. Suho cepljenje se v največjem obsegu izvaja pri vinski trti, ki jo cepimo pozimi, vraščanje cepiča s podlago pa se opravi v silnici. V drevesnicah, kjer se prideluje največ sadnih sadik, opravljajo cepljenje v zeleno na način okulacije ali očeslanja, odrasla drevesa pa cepimo ali precepljamo na načine z dolago, v precep, žlebičkanje, sedlanje, za lub ali druge, ko so v deblu in vejah spomladi že pričeli krožiti rastlinski sokovi, cepiči, narezani v času zimskega mirovanja in hranjeni v temnem in hladnem prostoru, v stanju mirovanja. Za vse načine cepljenja, razen za okulacijo, režemo cepiče koščičarjev sredi januarja, koncem januarja in v začetku februarja pa cepiče peškarjev. Mladike za cepiče naj bodo normalno razvite, debeline svinčnika, obraščene z lesnimi brsti. Cvetni brsti, ki so pogosto na češnjevih, breskovih ali mareličnih mladikah, za cepljenje niso primerni in jih odstranimo. Les mladik naj bo dobro dozorel, brez listja, sivo rjave barve in olesenel. Mladike za cepiče režemo na zunanjem in osvetljenem delu krošnje, zdravega in lepo razvitega drevesa z znanimi svojstvi.
V	OKRASNEM VRTU tako kot vsa vrtna narava počivajo tudi trajnice in se pripravljajo na novo rast. Med okrasnimi trajnicami poznamo glede na njihovo prezimitev dve skupini: take, ki pozimi ohranijo nadzemne dele in tiste, ki jim nadzemni deli odmro. Trajnice, ki pozimi ohranijo nadzemne dele, imajo prav zaradi tega tudi v tem času, kadar ni snega, svojo oblikovno vrednost. Crni teloh ob vsakem količkaj toplejšem vremenu nastavlja cvetne popke ali celo zacveti sredi zime, ena izmed mnogih vrst teloha pa se odlikuje po zelo lepih nacepljenih listih. Bergeniji se že v jeseni lepo rdeče obarvajo listi in kot takšni ostanejo do pomladi. Podoben ji je skrečnik, ki kot pokrovna rastlina v brezsnežni zimi obrobne gredice obarva rdeče, nekaj podobnega najdemo tudi pri perunikah. Trajnicam, ki so jim nadzemni deli odmrli, smo že v jeseni pri tleh porezali nadzemne dele, korenine pa obsipali s kompostovko ali šotovko, trajnice z ohranjenimi nadzemnimi deli pa pred zimsko zmrzaljo prekrijemo s smrečjem.
V	ZELENJAVNEM VRTU pričnemo z načrtovanjem in pripravami na pomladansko setev. Glede na površino gredic in potreb po pridelkih vrtnin si na osnovi kolobarjenja in namembnosti posameznih gredic naredimo setveni načrt in po njem potrebe po nabavi vrtnin semen, gnojilni načrt, da vemo, kdaj in koliko bomo potrebovali organskih in rudninskih gnojil, načrt varstva rastlin ter potrebe po nadomestitvi dotrajane, uničene in popravilu namenjene opreme in orodja.
Po biokoledarju je v prvi polovici januarja le nekaj dni ugodnih za setev in gojitev rastlin, a vrtna narava počiva. Setve v zmrzlo in zasneženo zemljo so nemogoče, opravila pri rastlinah pa škodljiva. Setve semen, katerih namen je pridelovati korenino, opravimo v varovanih prostorih od 2. do 5. in 11. januarja ter za cvet 5. in 6. januarja, za plod je primeren 9. januar, ko lahko narežemo cepiče češenj, breskev in marelic, le če niso drevesa v zmrzlem stanju.
Miran Glu{ič, ing. agr.
Dvigniti ali počakati na boljše čase?!
Trenutno negotovo stanje na svetovnih borzah	je marsikateremu investitorji ustvarilo nekaj ne-lagodja ob pogledu na naložbo. Še posebej se je to nelagodje pokazalo pri investitorjih, ki nimajo izkušenj in so se s kapitalskim trgom srečali pred kratkim. Nizko tvegane in malo donosne naložbe imajo lahko konstanto rast, visoko rizične naložbe pa nam sicer lahko prinesejo večje dobičke (pri tem je potrebno poudariti dologoročnost), posledica pa je velika volatilnost ali velika nihanja pri spremljanju rasti investicije. Kako in kaj torej narediti v negotovih časih, ko opazujemo (ne)donosnost svoje investicije?
Preden si odgovorimo na to vprašanje, si oglejmo, kako se investiranja lotijo neizkušeni investitorji: Vidimo lahko, da se "investitorji" premalo poglobijo v naložbe in se odločajo zanje samo v časih rasti. Tako je za neizkušenega investitorja rast zanimiva, vendar se še ne odloči za nakup (največji razlog je iskati v črednem nagonu). Ko investira in vrednosti padejo, si ne začrta, do katere vrednosti bo dovolil, da bo njegova naložba "izgubljala". Ko ga zagrabi panika, se odloči, da bo pobral vsaj tisto, kar je od naložbe ostalo. Kmalu za tem se trendi obrnejo in takrat veliko ljudi preprosto nima več potrpljenja in se odločijo za drugačen način iskanja dobičkov. Da bi postali finančno pismeni in bi v negotovih časih naredili pravilni korak, je potrebno slediti (pri vsaki naložbi je potrebno drugačno ravnanje): če vrednosti naložbe padejo in želimo naložbo prekiniti, potem moramo upoštevati "high water mark sistem", kar pomeni, da mora naložba (ali upravitelj naložbe) prispeti na prejšnjo raven, da bomo pri tem imeli čim manjše stroške, ki se največkrat kažejo v proviziji upravitelja naložbe — počakati na novo rast naložbe, do takrat pa investirati nov denar, da bi "kupovali po diskonti — upoštevati metodo nakupa po povprečni vrednosti ali Cost average efekt (CAE), ki pa je seveda namenjena vlagateljem, ki ne sodelujejo pri upravljanju — investiranju svoje naložbe, želijo pa imeti konstanten dobiček. Vo-latilnost ali nihanje naložbe je odraz "razgibanosti' naložbe in jo različni investitorji različno sprejmejo. Še vedno pa velja pravilo: "Kdor ne reskira, ne profitira". Kolikšno tveganje smo pripravljeni sprejeti, pa je zopet stvar finančne pismenosti. Še nekaj besed o volatilnosti: volatilnost je statistična mera za verjetnost, da cena (delnice, točke sklada ali kakšna druga naložba) v kratkem času močno zraste ali pade.
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec info@protttkiub.net, www.protttkiub.net GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
Pomen {tevil od 32 do 52
P

Do sedaj smo spoznali vse energije rojstnih datumov, sedaj pa je prišel čas, da spoznamo tudi ostale energije (števila) numerologije, ki nam, če verjamemo ali ne, precej krojijo usodo.
32	— Je zelo pozitivna energija, ki prinaša sposobnost komunikacije in dobrega stika z mediji in ljudmi. Ta energija prinaša pozitivne vibracije samo v primeru, ko se človek drži svojih misli in idej. V nasprotnem primeru ne deluje dobro. Je pozitivno število.
33	— Je močna energija, ki prinaša uspeh na vseh področjih življenja: poslovnem, ljubezenskem in zakonskem. Ljudje s tem številom se ne smejo prepustiti lenobi, sebičnosti in pretiravanju. Je pozitivno število.
34	— Je energija, ki prinaša duhovno modrost in tudi materialni uspeh, vendar šele po daljšem času, ko je človek uspel premagati težave iz mladosti in se je na svojih napakah naučil in osvojil tiste lekcije, ki so mu bile potrebne. To ni materialno število in njegova naloga je učenje. Je negativno število.
35	— Je eno izmed najnes-rečnejših števil numerologije. Je energija težav in napačnih odločitev. Svari pred nevarnostmi, nesrečami, razočaranji in napakami. Oseba s tem številom se mora zanesti predvsem nase, na intuicijo
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo va{e osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), po{ljite svoje podatke na naslov: [tajerski tednik, Rai~eva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napi{ite, pod katero {ifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s {ifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
in na svoje ideje. Je negativno število.
36	— Je vibracija energije, ljubezni in uspeha na vseh področjih človekovega delovanja in življenja. Še posebej ugodno deluje ta energija pri osebi, ki ostaja zvesta sami sebi in svojim ciljem. Je zelo srečno in harmonično število. Je pozitivno število.
37	— Je energija, ki je malce drugačna od drugih, vendar pozitivno in srečno število, ki prinaša dober stik z ljudmi, komunikacijo in pozitivna partnerstva na vseh področjih. Je energija ljubezni in romantike. Je pozitivno število.
38	— Je zelo močna in izrazito negativna energija, ki prinaša v življenje težave, prevare, izdaje, slaba prijateljstva in nestabilna razmerja z nasprotnim spolom. Najbolj se to odraža v prepirih, konfliktih in ločitvah. Je negativno število.
39	— Je energija, ki preprečuje človeku, da bi se znal temeljito postaviti zase. Človek težko potegne črto med seboj in drugimi in mora delati na dvigu lastne vrednosti in samozavesti. Je negativno {tevilo.
40	— Je energija, ki prina{a originalnost, delavnost in nestabilnost, ki se kaže v tem, da človek težko najde srednjo stabilno pot. Je vibracija, ki povzroča nihanja in tudi nenadne spremembe v življenju. Je negativno {tevilo.
41	— Je energija, ki sicer prina{a komunikacijo, pa tudi spremembe. Deluje podobno kot energija {tevila 14. Je negativno {tevilo.
42	— Je lepa in močna energija, ki prina{a uspeh na vseh področjih življenja. Najbolj ugodna je za poslovni uspeh in srečo v ljubezni. Je energija umetnosti in privlačnosti nasprotnemu spolu. Izogibati pa se je potrebno sebičnosti in pretiravanju. Je pozitivno {tevilo.
43	— Je težka, negativna in neugodna vibracija vojn, konfliktov, prevratov in revolucij. To je energija, za katero je značilno, da se neuspehi in napake radi ponavljajo, kar pomeni, da se človek na svojih napakah zelo težko kaj nauči. Je negativno {tevilo.
44	— Je energija, ki prina{a precej slabega, pravzaprav nič dobrega. Je vibracija nesreč, razočaranj in napak v karieri in v
partnerstvu nasploh. Prina{a nezanesljiva partnerstva in težave na finančnem področju. Še najbolje je, da se človek zanese le nase in na svojo intuicijo. Je negativno {tevilo.
45	— Je lepa energija harmonije in sreče, ki obljublja uspeh na katerem koli področju. Uspeh in zadovoljstvo prideta skozi inventivnost in delavnost; {e posebej, če se človek zanese nase in na lastne ideje. Je pozitivno {tevi-lo.
46	— Je {tevilo privlačnosti, komunikacije in partnerstva. Je energija, ki daje poudarek ljubezni, romantiki in prijateljstvu. Je pozitivno {tevilo.
47	— Gre za eno najslab{ih in negativnih vibracij numerolo-gije, ki prina{a mnogo težav, žalosti, jeze, izdaj in prevar. To {tevilo povzroča težave na vseh področjih življenja, {e najbolj pa se to izraža v odnosu do nasprotnega spola. Je negativno {tevilo.
48	— Je negativna vibracija, ki pomeni izkori{čanje s strani drugih. Kaže na pomanjkanje samozavesti in zaupanja vase. Človek se ne zna postaviti zase in ima zaradi tega težave. Je negativno {te-vilo.
49	— Je energija osamljenosti, originalnosti, delavnosti, nestabilnosti, nihanja in nenadnih sprememb. Je energija nemira in nezadovoljstva. Je negativno {te-vilo.
50	— Je pozitivna energija komunikacije, pisanja, govora in zelo dobrega stika z ljudmi, pa tudi sprememb. Je dobra energija, {e posebej, če se človek drži svojih idej in prepričanj. Je pozitivno {tevilo.
51	— Je energija, ki lahko deluje zelo dobro, pa tudi zelo slabo. Je energija vzponov in padcev. Precej odvisna od človeka in danih okoli{čin. Je nestabilna vibracija. Je negativno {tevilo.
52	— Je precej neugodna vibracija nestabilnosti in težav. Nosi energijo ponavljajočih se razočaranj, nezadovoljstva in napak, kar preprečuje človeku, da bi se na napakah resnično kaj naučil. Je negativno {tevilo.
Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68
Kmetijstvo • Agencija poziva k pritožbam
Zaradi novega zakona o dohodnini odlo~be pred~asno
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AR-SKTRP) je sporočila, da je do konca leta 2004 izdala večino odločb za neposredna plačila za taisto leto.
Zaradi napovedanih sprememb zakona o dohodnini so na agenciji pohiteli z izdajanjem preostalih odločb za neposredna plačila za leto 2004.
^"Večina odločb je bila tako izdanih do konca prej{njega leta,
čeprav je rok za oddajo zahtevkov
za ukrep Investicija v izvajanje EU standarda potekel 31. decembra 2004. Vlagatelji, ki so oddali zahtevek za investiranje v EU standarde do konca leta, so morda pred tem že prejeli odločbo za nepos-
redna plačila, s katero je bilo zavrnjeno plačilo v tistem delu, ki se nana{a na izpolnjevanje nitratne direktive. V tak{nem primeru se prejemniki odločbe lahko pritožijo (rok je 15 dni po vročitvi odločbe) na naslov agencije in v pritožbi navedejo, da so v predpisanem roku (do 31. decembra 2004) podali zahtevek za investiranje v ureditev prostorov za skla-di{čenje živinskih gnojil, kot to določa uredba. Agencija bo tak-{ne pritožbe obravnavala predno-
stno ter individualno. V primerih, ko se bo izkazalo, da je upravičenec vložil zahtevano dokumentacijo za investicijo v izvajanje EU standarda v predpisanem roku in če bo izpolnjeval vse predpisane ostale pogoje za izplačilo sredstev, bo izdana nova odločba," pojasnjujejo in opozarjajo na ARSKTRP.
Odločbe za vse premije za živali in semena pa bo agencija izdajala predvidoma od aprila do junija prihodnje leto.
SM
Duševno zdravje
Kodeks
Slovenci že tradicionalno ne zaupamo politikom. Ali lahko sprejem kodeksa, novi ministri slovenske vlade bodo morali delati po njem, prinese kak{ne spremembe na tem področju?
Če je tako, kot je trditev v vprašanju, potem je malo verjetno, da se lahko v kratkem časovnem obdobju tradicionalno nezaupanje do politikov spremeni. Za takšne spremembe v stališču nekega naroda so potrebna desetletja.
Čeprav ne vem, ali kodeks vsebuje le zavezo koalicijskim dogovorom ali morda kakšnim širšim in pomembnejšim vrednotam, menim, da samo sprejetje nekega kodeksa ne doprinese k spremembam. Šele stalno preverjanje ravnanja vsakega ministra in obveščanje javnosti o doslednem spoštovanju načel kodeksa bo vsekakor doprineslo k veliki kre-dibilnosti vlade v očeh javnosti in vsaj nekoliko zmanjšalo nezaupanje do politikov in povečalo možnosti za uspeh pozicijskih strank tudi pri naslednjih volitvah.
mag. Bojan [inko, spec. klin. psih.
Razredniku Jožetu Krambergerju v slovo
Na zelo mračno in megleno jutro 16. decembra 2004 smo veseli prispeli v šolo. Kasneje sta nam sošolki povedali pretresljivo novico. Našega dragega učitelja in razrednika Jožeta Krambergerja več ni bilo med nami. Vsem nam je bilo hudo in tisti usodni dan ni bil nihče pripravljen sodelovati pri pouku. Že po prvi uri je pred učilnico gorela sveča, ki je s svojo bledo svetlobo naznanjala, da našega ljubega učitelja ne bo nikoli nazaj. Zvonci niso zvonili in po šoli se je lila čista tišina. Tudi ponavadi najbolj glasni učenci so ostali brez besed. Nihče ni imel kaj povedati, vsi smo samo tiho obžalovali, da smo učitelja nemalokrat razjezili ali mu kakšno ušpičili. Kot je ravnatelj sam dejal, takšnega dobrega učitelja in sodelavca OŠ Marko-
Krvodajalci
25. november - Slavko Ivančič, Vo{njakova 10, Ptuj; Vlado Bedrač, Zagreb{ka 81, Ptuj; Branko Mohorko, Apače 284; Rajko Sok, Dornava 107; Evgen Muhič, Gori{nica 46; Milena Vogrin, Slav{ina 37.
29. november - Marjan Kegl, Ivanjkovci 4; Peter Najvirt, Ložane 6, Pernica; Franc Lah, Spuhlja 46; Tomica Indžič, Osojnikova 25, Ptuj; Janez Ta-{ner, Mestni Vrh 89; Anton Žuran, Gradi{ča 143; Anton Brodnjak, Placar 19; Maks Petrovič, Zg. Pristava 25/a, Du{an Najvirt, Celestrina 11, Maribor; Vladimir Vozlič, Zamu{ani 4/a; Janez Kokol, Suha veja 8; Jožica Slo-dnjak, Mezgovci 56/a; Marica Ro{kar, Pacinje 18; Renata Horvat, Podgorci 59.
2. december - Janko Žvegla, Podgorci 5; Zvonko Potočnik, Rimska pl. 7, Ptuj; Alojz Gojčič, Star{e 43; Peter Petek, Staro{ince 5; Stanislav Kor-par, Žabjak 24; Franc Hojžar, Sene{ci 29; Srečko Mlakar, Pacinje 28/a; Gera Čeh, Podvinci 98/c; Jože!" Topolovec, Gradi{če 23; Du{an Krajnc, Strejaci 14; Vili Horvat, Sp. Velovlek 36; Mirko Moran, Kraigherjeva 26, Ptuj; Franc Malek, Trubarjeva 13, Ptuj; Andrej Po-lanič, Dornavska c. 13, Ptuj; Franc Kralj, Desenjak 3; Stanislav Beranič, C. na Hajdino 17; Ivan Milo{ič, Jab-lovec 56/a; Marko Pogorevc, Vrhloga 3, Slovenska Bistrica; Stanko Rodo-{ek, Cirkovce 30; Daniel Nahberger, Kopali{ka 14, Kidričevo; Franc Lov-renčič, Krčevina pri Vurbergu; Miran Trantura, Savinjsko 22; Matjaž Himer-lajh, Stojnci 105; Slavko Petrovič, Podvinci 2; Darko Klaneček, Skorba 19/b; Jože Kelc, Goričak 58; Albin Mancin-gar, Krčevina 81/b.
vci več ne bo nikoli premogla. V torek popoldne še je učitelj vodil govorilno uro in eni od mater dejal: "Učenci morajo biti pridni, kakor so bili in tako morajo nadaljevati s svojimi uspehi.' Kakor da bi vedel, da se poslavlja.
Njegovega pogreba se je udeležilo veliko ljudi, saj je bil velik človek pod velikim soncem, aprekrhek za večno življenje na zemlji. Prepričani smo, da bo naš učitelj našel lepo mesto v nebesih, saj je to kraj, kamor tudi spada. S težkim srcem smo se poslovili od učitelja 18. decembra 2004. Naš razrednik bo pri nas ostal vedno v lepem spominu, njegove nemalokrat izrečene besede 'Učimo se celo življenje" pa nam bodo vsak dan odmevale v naših mislih.
@alujo~i u~enci 8. a/9
6. december - Boris Vuk, Strmec 16/a; Janko Munda, Trnovci 18; Jožef Zebec, Belski Vrh 102; Marjan Tašner, Dolič 36; Stanko Habjanič, Zg. Gru-{kovje 59; Manuela Zadravec, Kraigherjev aul. 19, Ptuj; Milena Muršec, Ločki Vrh 28; Vinko Kodrič, Dobrina 54; Anton Peklar, Borovci 32/a; Željko Majcenovic, Lackova 4, Ptuj; Aleš Go-lavšek, Muretinci 46; Srečko Pukšič, Destrnik 2; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Slavko Arklinič, Markovci 67/f; Jožef hentak, Dornava 119; Franček Lenart, Jiršovci 51; Stojan Vinkler, Zg. pristava 20/a; Dušan Gavez, Korenjak 11; Boža Meglič, Levanjci 2/a; Robert Ciglar, Podvinci 113; Boris Marin, Podgorci 74; Milena Vrčear, Drstelja 48; Bojan zemljarič, Volkmer-jeva c. 30, Ptuj; Štefka Arnuš, Orešje 115; Peter Cigula, Sakušak 20; Stanko Arnuš, Orešje 115; Otilija Medved, Ul. 5 Prekomorske 19, Ptuj; Mirko Lovrec, Vintarovci 42/a; Janez Simo-nič, Vintarovci 34; Rudi Fridl, Ločki Vrh 27; Janko Janžekovič, Nova va pri Markovcih; Daniel Rep, Sv. Tomaž 15/c; Marjan Prelog, Zavrč 9/a; Anita Pavlinek, Zg. Hajdina 93 ; Jožefbedrač, Bodkovci 32; Ivan Teskač, Arbajterje-va 4, Ptuj; Milan Hebar, Trubarjeva 11, Ptuj; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Stanko Gorjup, Bresnica 67; Miran Kolednik, Gorišnica 76.
9. december - Jože Rubin, Jastreb-ci 34; Tatjana Skoliber, Obrež 14; Jože Prapotnik, Miklavž pri Ormožu 36; Vlasta Pintarič, Mihovci 10/b; Slavica Črešnjevec, Hujbar 6; Vasja Fric, Dežno 1/f; Dušan Furek, Draženci 87/a; Milan Arnuš, Podvinci 92/a; igor Radaš, Ul. 5. Prekomorske 15, Ptuj; Karolina Žinko, Bolečka vas 6/c; Valerija Tekmec, Hajdoše 42; Alojz Gajser, Stanečka vas 12.
24 .Što/mib'TEDNIK
Odraslim prepovedano
četrtek • 6. januarja 2005
Info
Glasbene novice
Glasba je sestavni del življenja vsakega posameznika in vsakemu daje tudi posebne užitke. Cim več glasbenih užitkov in zabave vam želim v letu 2005!
EMINEMje pravi magnet za rušenje glasbenih rekordov. Je najpopularnejši beli raper že nekaj let in ta status je le še potrdil s plato Encore, s katere je že snel hit Just Lose It. Vse poteze glasnega govorca so skrbno premišljene in glasbeno dodelane s strani producenta Dr. Drea. V novem zloglasnem umirjenem komadu LIKE TOYSOLIDERS (****) raper totalno napada Ja Rula in založbo Murder Inc. Glasbena osnova je povzeta iz hita Toy Soliders, ki ga je leta 1988 zapela ameriška pevka Martika.
Eminem in Dr. Dre sta pred dvema letoma ustvarila še eno rap zvezdo — 50 CENTa, ki se je vpisal med velike z uspešnico In Da Club. Gospod si je s svojo slavo hitro nakopal kup sovražnikov, še največ pa jih ima iz založbe Murder Inc. Rap valovanje se nadaljuje z izumetničenimi vibracijami v komadu DISCO INFERNO (**).
Ameriška igralka in pevka LINDSAY LOHAN bi lahko bila nova super zvezda leta 2005. Založba Universal je takoj videla v njej talent, ki ga je mladenka izkazala na projektu Speak. Ob tem naj omenim, da seksi pevka skrbi tudi za rumeni tisk v ZDA, saj se bori za ljubezensko naklonjenost Aarona Carterja s pevko Hillary Duff. Solidna pevka prepeva atraktiven pop komad RUMORS (***), ki v besedilo prinaša polno zanimivih preobratov.
Kvartet BLUE trenutno vzbuja precej pozornosti, saj naj bi se fantje razšli. Njihova zbirka Best Of Blue dosega lepe prodajne uspehe, medtem ko je njihova aktualna pesem Curtain Falls redni spremljevalec vseh radijskih sporedov. Skupina je tokrat zašla v disco vode, vendar klasika skupine Kool & The Gang z letnico 1981 GET DOWN ON IT (****) zveni precej bolj pop in v njej je prisoten tudi rap del izvajalke Lil Kim.
Vince Clarke in Andy Bell oziroma ERASURE letos praznujeta 20-letnico delovanja. V tem časuje bilo nekaj vzponov in padcev, a najvišje sta bila s hitoma Sometimes in Take A Chance On Me. Njun elektro pop ima standardni zven in temu se nista odrekla niti v skladbi BREATHE (***), ki zveni premalo pozitivno in nima v sebi plesnega naboja!
Gordon Summer oziroma STING je bil nekoč osrednja osebnost skupine Police. Pevka ANNIE LENNOX pa je pred solistično kariero z Daveom Stewartom sestavljala skupino Eurythmics. Oba legendarna glasbenika sta za romantično komedijo Bridget Jones — Na robu pameti na tečen pop način priredila klasiko WELL BE TOGETHER (***).
Lani je umrl glasbeni velikan RAY CHARLES. Največ ljudi se ga spominja po večni uspešnici I Can't Stop Loving You. Kmalu po njegovi smrti so posneli tudi odličen film Ray o glasbenikovem življenju. Posthumno pa je izšla plošča duetov Genius Loves Company, kije nominirana za nekaj grammyjev. Kot single pa so sneli prijetno jazzy balado HERE WE GO AGAIN (****), v kateri prepeva tudi fantastična Norah Jones.
V Veliki Britaniji so si izmislili novo glasbeno tekmovanje X Factor. Za zmago sta se ob koncu decembra potegovala Steve Brookstein in skupina G4! Gospodiču Brooksteinu se je nasmehnila sreča inje sedaj posnel na osladen pop način popevko AGAINST ALL ODDS (***), ki jo je v originalu pel Phil Collins. Ob tem naj omenim, da smo ob koncu leta 2004 dobili zmagovalca oddaje Spet doma. Po neverjetnem televotingu je dobil Omar Naber 43000 glasov in je že posnel svojo bolj rockersko usmerjeno pesem Vse kar si želiš. Boljši pevec in žal poraženec Anžej pa je posnel lahkotno pop in soul balado C Est La Vie.
David Breznik
. 1.1 BELIEVE IN YDU - Kylie Minngue 2. CURTAIN FALLS - Blue ' 3. LOSE MY BREATHE - Bestiny ' s Child ^ .4. MISUNBEBBTDDB - Robbie Williams^A,
5. CALL DN ME - Eric Prydz ' -B.BD THEY KNOW IT'S CHRIS
/	Band Aid 20
^FATHER & SDN - Ronan Keating & Yilšilf /8. PARTY FDR TWD - Shania Twain\
9. LIVING TD LDVE YDU - Sarah CdrhdV-
ID. WHAT YDU ' HE WAITING FDR - GWen Stefani
X	\
Vsak^ sreAć? m<ed	in 2.O. ur
Kdo je glavni igralec v filmu Oceanovih dvanajst?
Odgovor:_
Ki
NAGRADNO
I M VPRAŠANJE
■ n o
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:
Nagrajenec prejšnjega tedna je Andreja Klep, Zg. Pristava 3a, 2323 Pt. Gora. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore pošljite do toria, 11. januarja, na naslov: Radlo-Tednlk Ptuj, fíalčeva 6,2250 (za Info).
Turbo folk veselica!
Slovenske glasbene iskrice leta 2004 - 2. del
Drugi del dogajanja na slovenski glasbeni sceni je pred vami in v njem nekaj najve~jih hitov ter pripadajo~ih zgodbic. V prvih {estih mesecih so najbolj izstopali hiti Fluid pevke Alye, Luna nad obalo skupine Kingston in Sava {umi v izvedbi skupine Avia Band. Vas zanimajo zmagovalni hiti iz druge polovice leta?
Celotna zgodba se začne s festivalom Melodij morja in sonca. Počitniški mesec julij je zgleda pomenil, da je marsikdo poslal svoje možgančke na dopust, ko je zmagovalna pesem tradicionalnega festivala postala turbo folk pesem Brizgalna brizga. Špela, Špelca, Jani in Freitoni oziroma Atomik Harmonik so pobrizgali vso Slovenijo in vzbudili ponovno zanimanje za narodno-zabavno glasbo. Vse v redu in prav, vendar ob njihovi "sprdavčini" zares boli glava! Zmagovalka bi morala biti prav gotovo Alenka Godec z magično balado V dobrem in zlu. Slovenski Elton John je ponovno pihal na dušo nežnejšemu spolu v klavirski baladi Biseri v očeh. Iz naših krajev je sodelovala tudi Mili s prikupno pesmico Ne zameri mi, katere avtorja in aran-žerja sta Tomi Valenko in Mitja Krapša. Rockerski preblisk so pripravili Billy's Private Parkig, ki so izvedli melodično pesem Še verjameš (v srce). Skozi poletje in skozi večkratno poslušanje je do pravega izraza prišla tudi energična bomba r&b-ja v komadu Ne zameri mi, katerega podpisuje skupina Leelojamais. V vročem avgustu so nas še dodatno ogreli MZ Hektor & California z nezahtevno popevko Havana, Bepop z
enoličnim komadom Le ti in Karmen Stavec z rockovsko usmerjenim poizkusom 100 norih idej, katerega je produciral njen bivši fant Martin Štibernik. Dva standardna festivala sta zaščitni znak meseca septembra. Izbor za slovensko popevko je sicer glasbeno malo zaslovel, a je letošnja zmagovalna pesem na vrhu sveta prav prikupna in jo izvaja kvartet De-žur. Ponovno pa je ostala malo v senci Alenka Godec, ki je zapela čudovito jokajočo skladbo Rada bi znova poletela, katere avtorja sta Anja Rupel in njen življenjski sopotnik Aleš Klinar (letos si je omislil veteransko skupino Rock partizani). Anja je pokazala vse svoje čare, ko je zapela z mladim makedonskim zvezdnikom Toše-jem Proeskim skladbo Skrajni čas iz plošče Vse. Ko združita moči skupini BBT in Game Over, nastane bum oziroma čisti plesni pop v komadu Vrni se. Mali bum je bila tudi nadaljevanka na Pop TV-ju z naslovom Naš mali svet, iz katere je tudi nosilna pesem postala prava uspešnica. Pod njo sta se se podpisala Gušti in Buda, ki je sicer pevec skupine Elvis Jackson. Najpopularnejša skupina Siddharta je presenetila z atraktivno četrto pesmijo Ring s plate RH -. Zanimivo je dejstvo, da so posneli tudi angleško različico My Dice, za katero so posneli tudi pregrešno drag videospot za naše razmere. Stari maček Andrej Šifrer je ponovno prijel za akustično kitaro in zapel nagajivo temo Dajva si nagajat. Pred volitvami je na paradoksalen način vstopil v politični svet tudi Korošec Adi Smolar. Predlagal nam je, da obkrožimo SPS, kar po-
Filmski koti~ek
Oceanovih dvanajst
NOVIH ENAJST
Ko je leta 2001 v kina prišel remake Stevena Soderbergha Ocean's Eleven, v katerem se je kar trlo zvezdniških imen, je njegov svetovni uspeh presegel celo največja pričakovanja priznanega producenta Jerryja Weintrauba.
Oceanovih dvanajst Ocean's Twelve
akcijska komedija Dolžina: 126 min Leto: 2004 Država: ZDA
Režija: Steven Soderbergh Scenarij: George Nolfi Igrajo: George Clooney, Brad Pitt, Julia Roberts, Andy Garcia, Matt Damon, Cathrine Zeta-Jones
meni Slovenska porno stranka. Gospod Smolar žal ni prišel v parlament! Medijsko pozornost si za svoj trud in kvaliteto zasluži zasedba Invite, ki je svoj debitantski presežek naslovila z En svet. Plešoče-pevski trio Game Over je startal v mesec oktober s Tuno. Bizarno besedilo je bilo premalo, da bi navdušilo vedno bolj zahtevno najstniško publiko, ne glede na to, da gre v komadu za ritmično moderni stil, ki ga je ustvaril mladi Menartov zlati produkcijski dečko Raay. Pozitivno me je presenetil bivši pevec skupine Pop design Vili Resnik, ki je pripravil umirjeno življenjsko ljubezensko pesem Reka želja. Potem ko smo jeseni pobrali pridelke, je bil mesec november idealen za pobiranje glasbenik lovorik. Predrzna Pika Božič se je v plesnem komadu Vroče naslonila na vroče retro disco ritme. Mariborski pevec Sebastian je pobrskal po latino zakladu. Totalno moč latino glasbe je predstavil v energičnem štiklu Bum bum bum, ki je glasbena priredba hita Oye El Bum Davida Bisbala. Rap mojstra Slon in sadež se ponovno "zafrkavata" v melodični pop pesmi Fantastičnih 5. Vsak novi projekt Jana Plestenja-ka je glasbeno nekaj novega. Novi poizkus je dinamičen komad Lolita, ki je precej orientalsko in latino usmerjen. Nova energija za Jana in pet pozitivnih točk. Vsa Slovenija pa je nestrpno pričakoval drugo pesem kvarteta Atomik Harmonik. Juhu in veselica se nadaljuje s poskočno pesmijo Hop Marinka. Njihov album Brizgaaaj pa je najbolje prodajan slovenski album v letu 2004! V mesecu decembru navadno nestrpno pri-
Atomik Harmonik
čakujemo še zadnji festival, ki ga prireja radio Hit iz Ljubljane. Zmagovalka je postala Maja Sla-tinšek z zahtevno ljubezensko soul skladbo Do neba. Meni je bila najbolj všeč malo starinska pesem skupine Victory z naslovom Kako naj čas ustavim. Tudi Ptujčani pa smo imeli svojo predstavnico. Pravi šok je naredila Bojana Glatz s svojo kontroverzno obleko. Komad Mudi se mi je zelo dober in je priredba hita Play pevke Jennifer Lopez. Skozi vso leto so v oddaji Spet doma izbirali najboljšega mladega izvajalca. Zmagal je Omar Naber, ki je prejel kar 43000 glasov. Fant je po duši rocker in to je slišno tudi v njegovi agresivni skladbi Vse kar si želiš. Leto 2004 pa so s svojim posebnim projektom zaokrožili Bepop, saj so izdali praznični album z naslovom Božič je.
Iz kupa podatkov in informacij ste lahko razbrali, kaj smo najraje poslušali v letu 2004! Slišali smo nekaj nepozabnih pesmi in nekaj pesmi z omejenim rokom trajanja. Najbolj pomembno pa je, da je slovenska scena iz leta v leto zanimivejša, produktivnejša in boljša!
David Breznik
"Od filma sem pričakoval veliko, saj smo imeli zvezdniško zasedbo, genialnega režiserja, izjemen scenarij in odlično zgodbo," se spominja Weintraub. "Eden od razlogov, da ljudje hodijo v kino, je, da pozabijo na vsakdanje skrbi. Kupijo kokice, kokakolo in uživajo v filmu. Kmalu je postalo jasno, da so ljudje zelo uživali ob gledanju Oceanovih enajst." In če se je že pri prvem delu zdelo, da je zbrati takšno zvezdniško zasedbo tako drzno in težavno, kot je bil načrt Dannyja Oceana ukrasti 160 milijonov dolarjev iz lasvega-ške igralnice, potem se je zdela naloga, kako jih ponovno zbrati za nadaljevanje, skoraj nemogoča. Za vse, razen za Jerryja Weintrauba. "Prav nihče si ni mislil, da bomo nadaljevanje filma uspeli posneti," pravi Weintraub,
"saj je logistično zelo zahtevno spraviti skupaj takšno igralsko zasedbo in vse skupaj stlačiti v 77 snemalnih dni. Vse skupaj so nam olajšali ravno igralci, saj so spet želeli igrati skupaj."George Clooney pa pravi: "Gre za skupino ljudi, ki si prizadeva, da bi cim več delala skupaj. Vsi imamo namreč enako filozofijo glede dela, in sicer, če ne uživaš v tem, kar počneš, potem si res bebec, saj imamo neznansko srečo, da lahko počnemo to, kar počnemo."
O ZGODBI
Danny (George Clooney) in njegova skupina se ponovno zbere, da bi ponovila uspeh izpred treh let, ko ji je z enim ropom uspelo nabrati 160 milijonov dolarjev. Tokrat so tarče dvanajsterice (pridružila se jim je še Dannyjeva nekdanja žena) trije predmeti neprecenljivih vednostih v treh evropskih prestolnicah. Minilo je torej že tri leta, odkar so Danny Ocean in njegova ekipa — med drugim človek, ki poskrbi za vse
podrobnosti, Rusty Ryan (Brad Pitt), nadebudni žepar Linus Caldwell (Matt Damon), strokovnjak za eksplozivna telesa Basher Tarr (Don Cheadle) in vlomilec v sefe Frank Catton (Bernie Mac) — izvedli enega najbolj drznih in donosnih tatvin v zgodovini. Oropali so namreč neusmiljenega podjetnika Terryja Benedicta (Andy Garcia) in iz njegovega močno zavarovanega trezorja v igralnici Bellagio odnesli vse do zadnjega centa. Ko so si razdelili plen v višini 160 milijonov dolarjev, je vsak od zloglasne Ocea-nove ekipe skušal živeti pošteno življenje ... Toda to je bilo izjemno težko, kar je še najbolj razjezilo Dannyjevo ženo Tess (Julia Roberts). Ko pa nekdo prekrši prvo pravilo in jih izda Benedic-tu, pošteno življenje ni več možno. Svojih 160 milijonov hoče nazaj, z obrestmi vred, drugače ... Ekipa kaj kmalu spozna, da Benedict ni edina vplivna oseba, ki išče Oceanovih enajst. Eleganten Danny Ocean še vedno ostaja človek akcije. In tako kot v Oceans Eleven tudi tokrat za ekipo obstajajo le tri pravila: 1. Nikomur ne naredi nič. 2. Ne kradi ljudem, ki si tega ne zaslužijo. 3. Loti se zadeve tako, kot da nimaš kaj izgubiti.
Film je vreden ogleda.
Gregor Kav~i~
m ...
m.,
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: obisk, trska, rotor, odrc, Rok, AI, LR Stratas, HNK, jesenka, kremenatek, Nuvolari, Rožanc, eba, odkladek, Iso, Avar, Arsen, ES, tintarica, sik, cev, oljenina, ak-celerant, Skanija, Anja, Avalon, TA, atar, uta, jarost. Ugankarski slovarček: LENŠČAK = slovenski slikar, nečak Vena Pilona (Ivo, 1929-1987), OCA = pritok reke Ebro na severu Španije, OŠČAGLJA = vrsta rjave žabe, tudi posčaga ali posčaglja, RADANOVIČ — nekdanji jugoslovanski nogometaš (Ljubomir, 1960-), RILINDJA = siptarski časopis, ROLANDIS = ciprski politik, zunanji minister (Nikos, 1934-), TENDERKA = vrsta lokomotive, ki sama nosi nekaj premoga in vode, TRAN = olje iz ribjih jeter
Zanimivosti
Visok inteligenčni kvocient ženskam onemogoča poroko
London (STA/Tanjug) - Medtem ko visok inteligenčni kvocient (IQ) za ženske, ki se želijo poročiti, predstavlja oviro, je ista lastnost pri moških njihov glavni adut, je razkrila raziskava štirih britanskih univerz. Po njej se verjetnost, da se bo moški poročil, povečuje z rastjo inteligenčnega kvocienta, je objavil Sunday Times. Znanstveniki z univerz v Edinburghu, Aber-deenu, Bristolu in Glasgowu so hrati ugotovili, da imajo dekleta z visokim IQ do 40 odstotkov manj možnosti, da stopijo pred matičarja. Paul Brown z Nottinghamske univerze komentira, da inteligentne ženske z diplomo v žepu vse težje najdejo moškega, ki bi ustrezal njihovim kriterijem, saj "ženske v poznih tridesetih, ki dajejo prednost karieri, preprosto ugotavljajo, da moški niso dovolj zanimivi'. Pisateljica Claire Reyner pa meni, da si "moški z visokim IQ najdejo službe, ki zahtevajo veliko časa in energije, zato se raje poročajo z ženskami, ki so kot žene bolj tradicionalne, skrbijo za dom in so na nek način kopija njihovih mater'.
Sandra Bullock darovala milijon dolarjev pomoči žrtvam tsunamijev
New York (STA/AP) - Igralka Sandra Bullock je ameriškemu Rdečemu križu darovala milijon dolarjev kot pomoč državam v južni in jugovzhodni Aziji, ki so jih prizadeli uničujoči potres in tsunamiji. Zvezda filmov Lepotica pod krinko, Ko si spal in Hitrost je z ameriškim Rdečim križem stopila v stik prejšnji teden, so sporočili iz organizacije. Milijon dolarjev (740.000 evrov) je darovala tudi po napadih na ZDA
11. septembra 2001. Predsednica ameriškega Rdečega križa Marsha Evans je izjavila: '"V teh težkih časih sem hvaležna Sandri Bullock, ki je vnovič dokazala, da je polna sočutja in verjame v našo globalno humanitarno nalogo..'
Lepotica pri 96 letih oglašuje kozmetiko
London (STA/AFP) - Angležinja Irene Sinclair bo pri 96 letih manekenka v britanski oglaševalski kampanji za lepotne izdelke, je v ponedeljek naznanila družba Dove. Prebivalka severnega Londona se bo pojavljala v tiskanih oglasih in na jumbo plakatih po Veliki Britaniji in drugod. 'V kampanji sodelujem kot zastopnica starejših ljudi, da bi dokazala, da lahko še vedno marsikaj ponudimo," je pojasnila Sinclairova. "Nikoli v življenju nisem bila lepa, zdaj pa se počutim tako,' je dejala in dodala: "Bistvo je v tem, da se elegantno postaraš..' Abigail Storms iz družbe Dove, ki ima za cilj kampanje boj proti medijskim stereotipom, pa je pojasnila, da njeno podjetje "stremi za bolj realno definicijo lepote". Anketa med mladimi Angleži je namreč pokazala prevladujoče mnenje, da starejši ljudje ne morejo biti lepi.
Johnny Depp najboljši igralec leta 2004
Washington (STA/Tanjug) - Ameriški igralec Johnny Depp je bil razglašen za najboljšega igralca, Lindsay Lohan pa za najboljšo igralko v letu 2004, je poročal časnik Hollywood Reporter. Lestvica najboljših je nastala na spletni strani starmeter.com, ki jo mesečno obišče več kot 22 milijonov ljubiteljev filmov, seznam pa je nastal na podlagi obiskanosti določenih povezav na omenjenem spletnem naslovu. Na seznamu najboljših igralcev so se znašli še zvezda Gospodarja prstanov Orlando Bloom, igralka Keira Knightley ter lepotica Angelina Jolie.
Lujzek • Dober den vsoki den
Storega smo pokopali in rodilo seje m l o d o leto, ki naj bo dobro začeto. Z Mico sma
silvestruvala v našem gasilskem dumi, malo tudi v šumi, meli smo se fajn in smo bli vsi dober ferajn. Dobro smo jeli in pili, plesali pa tak, ke so se nam šolji smodili. Točno opulnoči smo se vse križom popusali, si povošili dobre želje, da bi nam dobro rodilo zelje, poleg pa še klobasice od domoče prasice. Saj ste vena že čuli, da mamo moški najrajši svinjsko, vinsko in potli za slaščico še žensko pa ne preveč peklensko ...
Glih zaj poslušam po radii Avsebujivega Franca Košira, ki poje o kolendori, ki nam pove, da smo vsoko leto boj stori, ne pa tudi nori. Kaj se tiče mladosti, starosti in norosti, sen jaz zaj v tisti dobi kak puž na stori gobi. Leta so in jih je že preveč, pamet pa se je negi zgibila glih tak kak
leta in mloda dekleta.
Kaj pa provite za potres in taužntne mrtvih v Aziji? Gorza in še enkrat groza. Narovi se je zmešalo, drga-čik si jaz toga ne vem razložiti, saj se človik nema več kam skriti. Včosik smo v Prle-kiji, Halozah in drugih republikah pravli, da je hujdo na sveti, če nega vina in tunke v kleti, žalostno in hujdo pa je, če ostoneš brez toplega doma in tistih, ki si jih meja rad ... Provijo, ke je Azijo trofa bič božji in to glih v cajti božiča, ko človik nebi priča-kuva hujdiča v obliki potresa in drugih nesreč. Pa kaj si čemo, gremo naprej, borimo se kak drevo brez vej, kak reka brez vode, ko nam vse narobe gre.
Pa smo na kucni našega prvega srečaja v totem leti, ki je začelo dirkalno letati in mi z njim, dokič nemo prišli v tisti mlin, ko si lahko tudi hin. Srečno in fajn se mejte. Poda-vlja vas Lujzek, Mica in naš pes, mačok Muri in dve kuri pa fcoj prašiček, ki v štalinki gruli kak ftiček.
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 6. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin).
PETEK, 7. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
(še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 Evropa v enem tednu (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). SOBOTA, 8. januarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOI? 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 PORO-
ČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). NEDELJA, 9. januarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
PONEDELJEK, 10. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05).
10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Podjetniški utrip. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 15.10 Danes na Ljubljanski borzi. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Odmev Cerkno). TOREK, 11. januarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ŠKRJAN-ČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene
želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Odmev Cerkno).
SREDA, 12. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Brez trdega dela v tem tednu na žalost ali veselje ne bo šlo. Pripravite se in sprejmite breme dolžnosti in odgovornosti. Prihajajoči teden bo živahen in ustvarjalen - z eno besedo - kljub vsemu srečen.
BIK
Z veliko vnemo se boste v teh dneh posvečali svojim ustvarjalnim konjičkom ali otrokom. Najbolje se boste imeli v soboto, v sredo boste imeli zelo prijeten poslovni dan, v četrtek pa bo malo zaškripalo.
DVOJČKA
Čeprav se boste na začetku tedna samo pogovarjali, bodo besede kaj kmalu postale dejanja. Morda še prehitro. Pripravite se na pospešen ritem, začelo se bo že v sredo in bo vsak dan bolj intenzivno.
RAK
Na poslovnih poteh se boste srečevali z lepimi in prijaznimi ljudmi, ki bodo tudi vas zelo občudovali. V tem tednu boste združevali resne načrte za prihodnost s prijetnimi trenutki. Največ boste odnesli v ponedeljek.
LEV
Čeprav se vam bo zdelo, da vas na delovnem mestu ne upoštevajo dovolj, se ne vznemirjajte. Še kakšen dan, pa bodo vse zvezde na vaši strani. Medtem pa se usmerite v izobraževanje in zbiranje informacij.
DEVICA
Imate občutek, da ste brez energije. Še malo, pa je boste imeli dovolj, da opravite vse poslovne zadeve. V drugi polovici tedna vas bodo zvezde usmerjale na pravo pot in skrbele, da boste uspešni.
TEHTNICA
Čeprav boste optimistični, se boste na žalost morali soočiti z neprijetnimi dejstvi, povezanimi s financami in posli. Lahko vas "udari" nekaj, kar ste predolgo odrivali od sebe. V ljubezenski zvezi bo manjši nesporazum.
ŠKORPIJON
Neka zadeva, ki vas je na poslovni poti zelo dolgo časa zaposlovala, se bo kmalu poslovila od vas. Napetosti bodo popustile v drugi polovici tedna, tudi denar bo začel končno pritekati.
STRELEC
Pred vami je umirjen teden brez posebnih novosti. Počutili se boste malo preveč odvisni od dobre volje drugih, ampak to naj vam ne vzame poguma. Včasih pač pride čas, ko je treba malo potrpeti.
KOZOROG
Na delovnem mestu boste doživeli konflikt. Z nekim zelo pomembnim pogovorom ali dejanjem ste vse predolgo zavlačevali, zdaj pa se bo pokazalo, da mu ne morete ubežati. Previdno glede tega v ponedeljek.
VODNAR
Teden, ki je pred vami, bo bolj ali manj v reševanju osebnih stisk. Iz vašega življenja bo odšla neka pomembna oseba, ampak si tega ne jemljite preveč k srcu. Priložnost za pogovor boste imeli v četrtek.
RIBI
Počutite se rahlo zdolgočaseni. Malo potrpite, pa boste začutili nenavadno moč in energijo, ki vas bo spodbudila k doseganju novih ciljev. Pri tem lahko sodelujete s prijatelji ali sodelavci. V petek boste romantični.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
26 TEDNIK
Zanimivosti
četrtek • 6. januarja 2005
PrideJanezek na popravni izpit in ga profesor vpraša: "Koliko žarnic je v tem razredu?'
Janezek se ozre po razredu in reče: "Dve.'
Profesor: "Ne, še jaz imam eno v žepu.'
Pride Janezek na drugi rok. Profesor: 'Janezek, koliko žarnic je v razredu?' Janezek: "Tri."
Profesor: "Ampak jaz nimam nobene v žepu!" Janezek: "Jo pa imam jaz, he he!'
***
"Gospod doktor, ponoči je umrl Kobalov Miloš!" je doktorju na stopnišču povedala bolničarka. Nato še sestre na kavici, pa ostali kolegi doktorji. Skratka, v bolnici se je cel dan govorilo o Miloševi smrti.
Doktor je odšel v mrtvašnico in pogledal truplo. Zaprepaden je obstal, ko je zagledal penis, ki bi bolj odgovarjal kakšni orjaški živali kot pa človeku. Odrezal ga je, zavil v papir, ki ga je imel v roki, in se odločil da ga odnese domov in shrani v alkoholu, kjer ne bo razpadel. Za njegova predavanja na medicinski fakulteti bo primerek zelo zanimiv. Med potjo do doma se je ustavil še v trgovini, nato pa nadaljeval pot domov. Ženu mu je odprla torbo in iz nje zložila prehrambene artikle, kijih je kupil v trgovini, naenkrat pa se je zaslišalo:
"Kaj??? Miloš je umrl?'
***
Umazanec Peter je zbolel in je moral na operacijo. Ko ga v bolnišnici spravijo iz večletne umazanije, ga oblečejo v čisto perilo in položijo v čisto posteljo, zaupa medicinski sestri:
"Veste sestra, operacijo sem si
veliko huje predstavljali'
***
Učiteljica glasbe sprašuje pr-vošolčke: "Janezek, kaj je tvoj očka po poklicu?' "Skladatelji'
Učiteljica se veselo nasmehne: "Res? To pa je lepo.' Janezek: "Ja, ja! Drva sklada!'
***
Fredi: "Kako to, da ti je počila nova guma na avtu?' Bobi: "Povozil sem steklenico.'
Fredi: 'Pa je nisi videl?'
Bobi: "Nee. Jo je imel v žepu!" ***
Skupina lovcev, pod vodstvom starega lovca Janeza je odšla v lov na medveda. Vsi močno oboroženi so ga iskali in končno, ko so prehodili že deset kilometrov, ga je Janez zagledal ter zavpil: "Medved! Bežite!" Vsi so se pognali v beg, med tekom pa je eden od lovcev vprašal Janeza: "Toda, zakaj bežimo, saj smo vendar prišli v lov na medveda!"
"Bodi tiho in beži!" je zavpil Janez.
Bežali so naprej, toda po cca. petih kilometrih se je eden od lovcev zaustavil, napel petelina na puški in ustrelil medveda. Janez je zgroženo obstal, nato pa izustil iz sebe: "Ti norec, ti! Zdaj ga pa sam nosi še teh preostalih pet kilometrov!"
Zanimivosti
Ko statistika dokazuje astrologijo
O horoskopih (in vedeževanju) je v teh časih okoli novega leta vedno veliko govora. Nekateri številne napovedi poslušajo skrajno resno in z velikim zanimanjem, drugi mimogrede, z enim ušesom, tretji le odmahnejo z roko, rekoč: larifari.
Stvar vsakega posameznika pač in vsak ima po svoje prav. Ampak planeti in zvezde so bile, so in bodo. Koliko lahko vplivajo na na{o usodo, je druga stvar. Vsekakor pa popolnoma prezreti dejstvo, da položaji planetov ob rojstvu nimajo ničesar skupnega z značilnostmi človeka, nikakor ne gre. To je namreč že v sredini prejšnjega stoletja poskušal dokazati francoski statistik Michel Gauquelin, ki je hotel čisto razumsko in z matematičnimi metodami ovreči astrološke ugotovitve, njegove raziskave pa so dale hudimano drugačne rezultate.
Gauquelin si ni izbral ravno majhnega vzorca, saj je začel statistično obdelovati horoskope kar 25.000 oseb. Namesto, da bi ovrgel (za marsikoga še danes) romantične, sanjave in "šarlatan-
ske" astrološke napovedi, je moral priznati, da statistični rezultati dokazujejo ravno nasprotno.
Venera za umetnike, Mars za politike in vojake
če na kratko povzamemo, je Gauquelin ugotovil, da obstaja povezava med planetom Mars in številom politikov, pa povezava med Venero in umetniki ter med Merkurjem in igralci ter pisatelji. Verjetnost, da bi bili dobljeni rezultati naključni, je bila glede na število minimalna, saj je znašala 1 : milijon!
Francoski statistik je po prvih ugotovitvah svoje raziskave še razširjal in dopolnjeval tako, da je zbral rojstne podatke pomembnih vojaških oseb, politikov, pisateljev, športnikov in drugih
dostojanstvenikov. V horoskopu vojaških oseb sta bila najpomembnejša planeta skoraj vedno Mars ali Jupiter, verjetnost naključne povezave pa je v teh primerih znašala celo ena proti petim milijonom! Se osupljivejše spoznanje je bilo njegovo odkritje, da se te zveze najbolj vidne prav pri najbolj uspešnih osebah, pri manj uspešnih pa je povezava (torej vpliv planeta) toliko manjša. Znanstveni krogi so bili do Gaquelinovih odkritij seveda zelo skeptični in so menili, da bi zbiranje rojstnih podatkov oseb iz različnih koncev sveta gotovo ne potrdilo takih rezultatov.
Pa se je Gaquelin razhudil, čutil se je izzvanega in začel zbirati podatke iz različnih držav. Rezultati pa niso bili nič kaj bistveno drugačni od prejšnjih, tudi ne po vrsti kontrolnih razi-
»Poguma mi v življenju ne manjka, tudi za pisanje ne,« pravi pesnica Rezika Filipaja.
Skorba • Pesniški prvenec Terezije Filipaja
Pesem kot večna družica
Pesniški zbirki, svojemu prvencu, je Terezija — Rezika Filipaja dala preprost naslov Življenje — pesem moja, skozi pesmi pa bralca popeljala po poteh svojega nadvse zanimivega življenja.
Pesnica je že od malih nog, sanje pa je pričela uresničevati šele pred sedmimi leti, ko se je opogumila in pričela obiskovati literarne večer, ki jih je vodil pesnik David Bedrač. Z njegovo pomočjo ji je uspelo izdati zbirko svojih dragocenih pesnitev, ki jih je nadvse pogumno predstavila konec minulega tedna v domu krajanov v Skorbi.
Pesnica prihaja iz Jerneja pri Ločah, pot pa jo je pozneje pripeljala v Skorbo, kjer danes preživlja zanimivo jesen življenja. Želja po pisanju je v njej bila že iz otroštva, ko so nastale prve pesmi, zgodbe in celo igre. Tega je ohranila bolj malo, po dolgem premoru pa spet začela pisati, predvsem za svojo dušo. Pesmi je predstavljala na raznih prireditvah in objavljala v občinskem glasilu, potem so jo pritegnile literarne delavnice, sodelovala pa je tudi na srečanjih seniorskih piscev. Pisanje verzov ji pomeni vse in s ponosom ugotavlja, da s tem uresničuje svoje dolgoletne sanje, ki pa jih želi nadaljevati še z drugo zbirko, pesmi zanjo pa že nastajajo na papirju. Filipaje-va pravi, da bi brez pesmi težko živela, to je njeno življenje, pesem pa bo zagotovo ostala njena večna družica.
Zadovoljen ob pesniškem prvencu je bil tudi David Bedrač, Filipajevi pa se zahvalil za priložnost, ki se mu je ponudila v vlogi urednika in lektorja. Označil jo je kot vražje pogumno žensko, da je sama zmogla tako zahteven projekt in vztrajala do konca. O pesmih pa zapisal: "To so pesmi za srce in dušo, in nič več! Tako sem dojel njeno sporočilo in s takim vtisom sem se — hočeš nočeš — lotil branja njenih pesmi. Te res ne izdajajo kake visoke umetnosti, so preproste, često naslonjene na ljudsko izročilo z
že videnimi vzorci in rimami, a so pomembne zaradi dvojega -so dokument življenja ženske, ki zna izpričati svojo ljubezen, bolečino, stisko, hrepenenje, ki ne ostane ravnodušna v nobeni situaciji in nobenem okolju, in drugič: to je svojevrstna izkušnja sveta, dojemanje le-tega, slednje pa je prav gotovo zelo dragoceno. Pesmi, zajete v zbirko, so tako v prvi vrsti popotovanje po njenem življenju; ni čudno, da je zastavila - po kosovelovsko - enačaj med življenjem in pesmijo ..."
"Zbirka, tista prava stvar«
Terezija Filipaja je ob izdaji zbirke na{la veliko podpore; ne samo v svoji družini, temveč tudi v domačem kulturnem dru{tvu v Skorbi in prav na prigovarjanje predsednika Ivana Ogrinca se je odločila, da pesmi izda v zbirki. Ogrinc je na predstavitvi dejal, da so Rezikine pesmi take, da poslu{alcu bogatijo du{o in ogrejejo srce, da so odraz njenega življenja, okolja, v katerem prebiva, pa vliva vse tisto, kar ji
je {e posebej blizu. Pesnici je zaželel, da ubere pot, ki ji bo dala novih navdihov za pesni{ko ustvarjanje, to pa naj rodi izdajo {e kak{ne zbirke, ki pa jo Filipajeva že obljublja.
Pesnici je ob predstavitvi prvenca čestital tudi hajdinski župan Radoslav Simonie, ki je med drugim dejal, da si je z zapisovanjem raznih utrinkov iz življenja verjetno že nekoč želela narediti pravo stvar. To željo je izpolnila z izdajo zbirke, ki je tako zanjo kot za vse ostale tista prava stvar. Povedal je {e, da je Filipajeva zbrala neverjetno moč in hrabrost za izdajo pesni{ke zbirke, za kar ji iskreno čestita, za opravljeno veliko delo pa {e posebej.
Na prireditvi so se Reziki Filipaja pridružili {tevilni prijatelji in znanci, posebno presenečenje ji je pripravila tudi njena družina, na odru pa je zapela {e s skupino ljudskih pevk iz Skorbe (članica je že vse od ustanovitve), kot gostje pa so nastopile {e pevke Gmajnarice iz Hajdo{.
TM
skav Izrazito in pomenljivo (signifikantno) kopičenje določenih ustreznih položajev planetov je bilo vidno pri vseh zelo uspe{-nih osebah.
Gaquelinovo teorijo so podprla tudi raziskovanja nekaterih ameri{kih in angle{kih sociologov, ki so preverili položaje planetov in njihov vpliv na več kot 200.000 rojstnih datumih ljudi. Splo{ne ugotovitve so bile naslednje: ljudje, rojeni pod vplivom Marsa, so nadpovprečno pogosto uspe{ni znanstveniki, zdravniki, {portniki ali managerji oz. direktorji (najmanjkrat pa lahko uspejo kot umetniki). Ljudje z glavnim planetom Jupiter so največkrat vojaki, politiki, igralci, novinarji ali dramski pisci, najtežje pa uspejo kot znanstveniki ali zdravniki. Ljudje, rojeni pod kraljevino Saturna, so prav tako največkrat zelo uspe{ni zdravniki ali znanstveniki, najmanj med njimi pa je igralcev, slikarjev, pisateljev ali novinarjev. Ljudje, rojeni pod vplivom Meseca, so odlični politiki pa tudi igralci, slabi {portniki in vojaki.
Največ najuspešnejših politikov je - Ovnov!
Sicer pa je statistika dokazala tudi povezave med horoskop-skimi znaki in uspe{nostjo poklicev. Tako je, recimo, med (dobrimi) vojaki največ ljudi, rojenih v znamenjih Leva in Škorpijona. Najpogostje{e znamenje med zdravniki je Škorpijon. Med glasbeniki je največ ljudi, rojenih v znamenjih Strelca, Kozo-
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 11. januarja, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! izžrebanka ustvarjalčkov iz 52. številke Štajerskega tednika je:
Špela Kace, Trgovišče 11, 2274 Velika Nedelja.
roga, Vodnarja in Rib. Odvetniki so po horoskopskem znamenju največkrat Dvojčki, bankirji pa so najpogosteje rojeni v znamenju Device. Med politiki prevladujejo ljudje, rojeni v znamenju Ovna, med diplomati in propagandisti je največ Dvojčkov, med učitelji je največ Levov in Devic, med knjižničarji in pisatelji pa so najpogostej{e Tehtnice in Device. Odlični komiki pa so zlasti Vodnarji, Ribe, Ovni, Biki in Dvojčki.
Zanimiva je tudi statistično podprta teza, da se osebe, rojene v vodnih znamenjih (Raki, Škorpijoni in Ribe) najbolj nagibajo k čezmerni čustvenosti in nevrotičnosti. Preverjena pa je bila tudi teza, da so določena horoskopska znamenja bolj ek-strovertirana (odprta, družabna) in druga bolj introvertirana (vase zaprta). Očitno je bilo ujemanje med rojenimi v neparnih znamenjih (Oven, Dvojčka, Lev, Tehtnica, Strelec in Vodnar) in ekstrovertiranostjo (odprtostjo) ter med rojenimi v parnih znamenjih (Bik, Rak, Devica, Škorpijon, Kozorog in Ribi) in intovertira-nostjo (vasezaprtostjo). Najbolj-{e so menda poroke, če sta oba partnerja rojena v parnem ali neparnem znamenju. Izkazalo pa se je tudi, da je med emocionalno labilnimi in nevrotičnimi osebami izrazito večji odstotek ljudi, ki so rojeni v Raku, Ribah, Škorpijonu in — zanimivo — v Ovnu.
Raziskave o vplivu planetov na življenje posameznikov so in {e vedno posegajo na različna področja življenja. Nekatere so bolj, druge manj zanimive. Priznati pa si moramo vsaj nekaj, tudi če veljamo za prave nejeverne Tomaže, vsaj kar se tiče astrologije in vpliva nebesnih teles: morda bi vsaj kanček veljalo verjeti statistiki. Ta pa, kot ste videli, pravi, da čisto vse astrolo{ke teze vendarle niso za v ko{.
SM
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KARAMTAMUA
b^vnAčm UKmŘ^mf VSUkD
ZŘ^^Akée?!
LtrBLJAUA: ETC, HALA A NOVO MESTO: BTC NOVD MESTO MOVAOOBICA; DELPIÏJÛVA IB
Poveži številke od 1 do 37.
četrtek • 6. januarja 2005
Zanimivosti
ŠtajenkiTEBHlK 27
Lenart • Mladostni spomini
American Georg V. Lukianoff -otroštvo na Hrastovcu
Po prvi svetovni vojni je na gradu Hrastovec blizu Lenarta delovala tudi ruska emigrantska gimnazija, v kateri sta poučevala tudi zakonca Lukianoff in z njima je bil tudi sin, ki je danes ugledni poslovnež v ZDA. Na mladost ima lepe spomine, pravi, da je bila to ena sama bajka, ki je ne bo nikoli pozabil. Ljudje so jih vedno lepo sprejemali in tudi ob zadnjem obisku Slovenije je bil nad našo deželo navdušen.
Pri Lenartu v Slovenskih goricah se je pred dnevi mudil ugledni ameriški poslovnež Georg V. Lukianoff. V središče Slovenskih goric je prišel po posmrtne ostanke očeta Vasilija, ki je umrl 21. novembra 1932 in je bil pokopan na lenarškem pokopališču. V Lenartu je bil gost Slavka Jančiča in njegovih sodelavcev iz podjetja za Pogrebne in pokopališče dejavnosti Jančič. Slavko Jančič, ki ga Lenarčani in okoličani poznajo tudi kot dolgoletnega tajnika KS in angažiranega družbenega ter društvenega delavca na vseh področjih, je gostu iz ZDA uredil vse papirje in mu z veseljem razkazal še Lenart z okolico. Georg je bil ob obisku ganjen in navdušen nad lepoto, predvsem pa nad urejenostjo naših krajev in nad prijaznostjo ter gostoljubnostjo domačinov. Ob tej priložnosti je skupaj z gostitelji obujal spomine na mladost in na čase, ko je rad ribaril v Pesnici pod gradom Hrastovec.
Spomini na otroštvo v Hrastovcu
"Na grad Hrastovec, v katerem je med obema svetovnima vojnama v prejšnjem stoletju delovala tudi ruska gimnazija, sta me pripeljala oče Vasilij in mama Vera.
Star sem bil eno leto, rodil pa sem se leta 1927 v Zagrebu, kjer sta moja starša študirala na zagrebški univerzi. Polnih sedem let sem živel v tem prečudovitem in mogočnem gradu z lepim dvoriščem in z grajskimi ribniki. Otroci smo se radi igrali, poleti smo zahajali do bližnje Pesnice pod grajskim poslopjem in tam na veliko lovili ribe. Bilo je prečudovito in nepozabno. Zame je bilo otroštvo v tem okolju ena sama nepozabna bajka, pravljica, ki je nisem in je tudi ne bom pozabil. Z menoj so bili vsi dobri, radi so me imeli in zato otroštva ne bom nikoli pozabil", je med drugim pripovedoval Ge-org V. Lukianoff, in to v lepem srbohrvaškem jeziku. Spomnil se je celo nekaj slovenskih besed in bil ganjen nad sprejemom v Lenartu. Gostitelj Slavko Jančič ga je popeljal po okoliških krajih, povzpel se je na Maistrov razgledni stolp na Zavrhu, bil je tudi gost Občine Lenart, kjer je dobil promocijsko gradivo, turistične prospekte, Zbornik in Almanah. "Zares sem srečen, da sem lahko bil gost med tako dobrimi ljudmi, ki so še enkrat potrdili, da znajo deliti srečo z drugimi. Oče in mati sta prišla iz Zagreba v Hrastovec še z drugimi Rusi, ki so po končani revoluciji in dr-
Georg V. Lukianoff z gostiteljem Slavkom Jancicem iz Lenarta.
žavljanski vojni ob koncu 1. svetovne vojne pribežali v ta del Evrope. Bali so se posledic komunističnih revolucionarnih oblasti. Na Hrastovcu sta delovali osnovna šola in gimnazija. Moj oče je kot kemik dobil službo profesorja, mama pa je bila učiteljica klavirja. Spominjam se, da je bilo okolje gradu takrat precej neurejeno, zaraščeno in naokoli se je plazilo tudi veliko kač. Nismo se jih bali in danes jih skorajda ne vidim več. Rad bi povedal, da sem prvič obiskal Hrastovec pred več kot 20 leti in takrat iskal Pesnico. Nisem je našel, domačini so mi povedali, da je bila
reka meliorirana in da je speljana v ravnem toku. Vse je bilo drugače kot v otroštvu, na katerega so ostali nepozabni spomini. Se zlasti zaradi čudovite Pesnice, za katero zdaj vem, da še vedno teče in da v njej še vedno plavajo ribe. Moji otroški spomini se nenehno vračajo, vrtijo se nekdanje podobe Hrasto-vca. Na grajskem dvorišču je bil park, rasle so 3 velike platane, višje od grajskega poslopja. Pod gradom sta bila dva mlina, tam so kmetje mleli žito. Čudovito je bilo poslušati drdranje mlinskih kamnov. Pri mlinarjih pod gradom smo večkrat dobili kislo
Sv. Jurij • Forum o Edvardu Kocbeku
Velik vizionar, politik in umetnik
Slovenskogoriškega rojaka od Svetega Jurija ob ŠCavnici je ob stoletnici rojstva predstavil prof. Viktor Vrbnjak — Več pozornosti ohranjanju arheološke dediščine cerkvenjaških goric
Na turistični kmetiji Firbas v Cogetincih pri Cerkvenjaku je bilo zadnje leto{nje sre~anje ~la-nov Slovenskogori{kega foruma (SGF). Posvetili so ga stoletnici rojstva velikega slovenskogori{-kega rojaka od Svetega Jurija ob [čavnici Edvarda Kocbeka.
O njegovem delu in življenju je izjemno zanimivo in izvirno spregovoril prof. Viktor Vrbnjak, ki je Kocbeka tudi osebno poznal in se z njim kot {tudent v Ljubljani večkrat srečeval. Viktor Vrbnjak, ki je govoril povsem odprto in brez dlake na jeziku, je nanizal nekaj zanimivej{ih paber-kov iz Kocbekovega življenja, njegovega političnega udejstvovanja in seveda literarnega ustvarjanja. Edvard Kocbek je najlep{i primer popolnega izoliranja ra-zmi{ljajočega človeka in dokazuje prakso komunističnih oblasti, da je treba nekoga, ki je napaden, napasti v celoti in ga povsem uničiti. Edvard Kocbek, ki pogosto ni bil razumljen ne kot politik in tudi ne kot literarni ustvarjalec, velikokrat ni imel niti samega sebe. A je vedno mislil s svojo glavo, je med drugim poudaril prof. Viktor Vrbnjak. Slikovito je pripomnil, da je bil Kocbek eden od treh velikih "K"
od Svetega Jurija ob Sčavnici (poleg njega je izpostavil {e Antona Koro{ca in Bratka Krefta) in vse tri je zadela doba pozablje-nja. Koro{ec je že bil rehabilitiran in zgodovinsko ovrednoten, Kocbek tudi, za Krefta pa bo priložnost prihodnje leto, ko se bomo najbrž spomnili stoletnice njegovega rojstva. Viktor Vr-bnjak je opozoril na Kocbekov prispevek v NOB in {e zlasti na njegovo umetni{ko delo. Njegova poezija in proza sta vrh literarnega ustvarjanja, s katerim se uvr{ča ob bok domačih in tujih velikanov literarnega ustvarjanja. O{vrknil je tudi Kocbekove kritike in spomnil tudi na nekatere druge slovenskogori{ke rojake, zlasti na Antona Slodnjaka, ki so prav tako doživljali nizke udarce totalitarne oblasti in velika razočaranja.
V bogati in raznoliki razpravi so člani SGF (to civilno nestrankarsko združenje deluje že nekaj let in med drugim skrbi za ohranjanje identitete Slovenskih goric, za njihovo promocijo, kulturni, družbeni in gospodarski razvoj) iz različnih zornih kotov osvetlili spomine na Kocbeka in sku{ali razvozlati tudi {tevil-ne neznanke (zlasti o njegovem
značaju, osebnem življenju, političnem delovanju v OF in o literarnem opusu) iz njegovega življenja. Edvard Kocbek je bil velik vizionar in rojak, ki ostaja med velikani slovenske politike in literature, so sklenili zanimiva razmi{ljanja člani SGF v Coge-tincih. S podobnimi {tudijskimi temami bodo {e nadaljevali, saj so očitno zanimive in dovolj mikavne za analitično obravnavo. V nadaljevanju srečanja so sklenili, da bodo prihodnje leto izdali spominsko knjižico z naslovom "Ameri{ki letalci v cerkvenja{ki zgodovini". V njej bodo predstavili dogodke 19. marca 1944, ko je na Vanetini pri Cerkvenjaku strmoglavilo ameri{ko zavezni{-ko letalo. Dogodek ni neznan in so ga že obdelali (najbolj mag. Ciril Paluc), pač pa so dostopni nekateri novi viri v domačih in tujih arhivih, s katerimi bodo lahko celovito osvetlili nekatere okoli{čine in objavili imena vseh 6 ubitih zavezni{kih letalcev (doslej so bila znana imena {tirih). S knjižico želijo zaokrožiti večletno raziskovanje primera, ki ga slovensko zgodovinopisje sicer omenja, a ga zaradi pomanjkljivih virov in različnih podatkov (tudi pričevanj) ni kompleksno
obdelalo (različne so tudi časovne interpretacije — marec ali maj). Hkrati bo knjižica (in morda {e spominska plo{ča) oddol-žitev kraja oz. občine spominu na zavezni{ke letalce, ki so v operacijah za dokončni zlom nacističnega režima izgubili življenje na cerkvenja{kem območju. To bo tudi lepa priložnost, da se obeleži 60-letnica konca 2. svetovne vojne, ki je tudi na območju zdaj{nje cerkvenjaske občine pustila preveč krvavih sledi. Na srečanju je bila izrečena pobuda, da bi v tem kontekstu obdelali {e ostale primere strmoglavljen-ja zavezni{kih letal, npr. na Loč-kih gmajnah, saj je malo tistih, ki se teh dogodkov se spominjajo in bi bilo zelo dobro zbrati njihova pričevanja.
SGF bo {e naprej sodeloval v prizadevanjih za odkrivanje in ohranjanje arheolo{ke dedi{či-ne cerkvenja{kih goric, so sklenili na srečanju pri Firbasovih v Cogeticnih in opozorili na trajno zavarovanje bogatih najdb in najdišč. Spregovorili so se o nekaterih projektih, ki naj bi jih začeli uresničevati v prihodnjem letu in se zavzeli za odprtost v {ir{i prostor Slovenskih goric.
mag. Marjan Tos
mleko in skuto. Nadvse okusne jedi. Spominjam pa se tudi hudih psov, ki so varovali mlina. A otrokom niso storili hudega. Oče mi je umrl, ko sem bil star pet let, pokopali smo ga leta 1932 na lenarškem pokopališču. Grob je bil vseskozi lepo vzdrževan, urejen in negovan. Pred več kot 20 leti sem se o tem še kako prepričal in vsem sem hvaležen za pozornost in skrb. Dve leti po očetovi smrti sem z mamo in bratoma odšel v Beograd, kjer sta živela dedek in babica po mamini strani. V Beogradu smo živeli deset let, do leta 1944, ko je po oktobrski osvoboditvi glavnega mesta nekdanje Jugoslavije kar 90 % takratnih Rusov odšlo iz mesta. Potovali smo v delavskih vagonih in prispeli v Nemčijo, kjer smo živeli v različnih taboriščih kot begunci v bližini Munchna na Bavarskem. Leta 1952 smo lahko odpotovali v Ameriko, Kanado in Avstralijo, nekateri pa skupaj z Nemci še v Argentino. Naša družina se je odločila za ZDA, kjer sem si ustvaril dom in družino. V Jugoslavijo in Slovenijo sem prišel prvič sredi 70. let. Bil sem v Dobrov-niku in Črni gori, za kratek čas pa sem se ustavil tudi v Lenartu in obiskal očetov grob na pokopališču. Bil je urejen in dobro vzdrževan, za kar se moram vsem lepo zahvaliti", je sklenil kratko pripoved Georg V. Lukia-noff med nedavnim obiskom v Lenartu.
Iz lenarškega pokopališča je prepeljalposmrtne ostanke očeta Vasilija v New York in bil presenečen, da je bil grob vselej lepo urejen in vzdrževan. Ob tem je ganjeno pripovedoval, da je bilo njegovo otroštvo na Hrastovcu o lepo in nepozabno, življenje pa polno preizkušenj. Najbolj mu je ostala v spominu reka Pesnica, v kateri so lovili ribe in ob njej občudovali vodna mlina. Pravi, da bo v Lenart še prišel, saj tod živijo prijazni ljudje
O Sloveniji
Beseda je dala besedo in zgovorni Georg je menil, da je naša dežela bistveno bolj čista in urejena od mnogih drugih evropskih držav. Tudi od Nemčije, ki jo dobro pozna. Zelo ga veselijo urejene stanovanjske hi{e z rožami na oknih. To se mu zdi nekaj posebnega, pa tudi nasploh so na{e domačije okusno
urejene, čiste. Pravi, da je vse na svojem mestu in da je to na{a velika prednost in dobra popotnica ob vstopu v EU. Ko se je odločil za prenos očetovih posmrtnih ostankov iz Lenarta, ni imel z na{imi organi nobenih težav. Bili so korektni, ustrežljivi in hitri. In to kljub temu, da ni v bistvu nikogar poznal in da sta se tudi s Slavkom Jančičem spoznala povsem slučajno, službeno. A že prvi stisk roke pri Lenartu je bil člo-ve{ko topel, postala sta prijatelja. Posmrtni ostanki njegovega očeta bodo poslej počivali poleg mame, ki je umrla leta 1999. Naj ob koncu zapišemo {e to, da je Georga V. Lukia-noffa med bivanjem pri Lenartu sprejel tudi direktor Zavoda Hrastovec—Trate Josip Lukač in mu ljubeznivo razkazal zdaj{-nje objekte in okolico. Spomini na otro{tvo so se v hipu vrnili, bil je ganjen in srečen, da so ga sprejeli tako prijazni ljudje. Z lepimi spomini se je vrnil v New York, od koder je že poslal lepo zahvalo gostitelju Slavku Jančiču in vsem, ki so ga v Lenartu prijazno sprejeli.
Marjan Toš
Rodni Vrh • Karitas 2004
Dajejo veselje skozi vse leto
župnijska Karitas pod vodstvom Stanka Vaupo-tiča in duhovnega voditelja p. Alojza Klemenčiča ter neutrudnih sodelavk Cilke in Lizike Lozinšek, Marice Repinc, Kristine Letonja, Zofke in Gusti-ja Glavač in vseh tistih, ki priskočijo občasno na pomoč, so z vso zavzetostjo v adventu izvedli veliko materialne ali duhovne pomoči tistim, ki so je potrebni. Med prazniki so ljudje še bolj osamljeni kot čez leto, zato so potrebni tople besede ter duhovne pomoči, da lažje prenašajo osamljenost.
Potekale so najrazličnejše akcije. Zbirali so materialne dobrine in jih podelili med tiste, ki so jih bili potrebni. Razdelili so 40 vreč krompirja, delili so oblačila in pripravili 50 daril, ki so bila sicer skromna, toda pripravljena in dana od srca. Pred božičem so tudi obiskali bolnike oziroma varovance po domovih izven njihove župnije.
V četrtek, 16. decembra so se zbrali v domu ostarelih v Muretincih, kjer so jim pripravili kratek program s pozdravom, recitalom, glasbo, zaigrali so jim igro Kako je bilo v lu{če-nju koruze nekoč. Varovancem doma se je igra zdela prekratka, saj so kar obsedeli in si želeli še več, zato so jim oblju-
bili, da {e pridejo. Razdelili so jim darila, vo{čilnice ter pripravili skromno zakusko. Ob prijetnem klepetu in domači halo{ki hrani je popoldan kar prehitro minil.
Bog nas uči, kaj pomeni biti človek, vendar ne samo za praznike, uči nas, kaj pomeni dajati in ne jemati, služiti, vendar ne vladati, ohranjati in ne uničevati. Člani Karitas delajo po načelu, da traja naše veselje in dobrota skozi vse leto. Zavedajo se samote, lahkote, bolezni, brezdomstva in izgubljanja vere, da je samota najhujši sovražnik, zato se trudijo, da v adventu obiščejo čimveč ljudi.
Zdenka Golub
28 TEDNIK
Zanimjiyos^i, poslovna sporočila
četrtek • 6. ja^^arja 2005
Videm
Srečanje z Geronimom
V predprazničnih dnevih so se učenci razredne stopnje na OŠ Videm srečali z zmedenim mišo-nom Geronimom Stiltonom. Ta se v knjigah za otroke predstavlja kot avtor in glavni junak hkrati. V resnici gre za italijanskega avtorja, ki se pojavlja pod psevdonimom in v preobleki Geronima Stiltona. Njegove zgodbe so pustolovske in razburljive, govorijo pa o vrednotah, kot so prijateljstvo, spoštovanje ljudi, ljubezen in mir.
Založba Didakta, pri kateri so doslej izšle 4 knjige mišjih pustolovščin, se je odločila za zelo zanimivo predstavitev teh knjig. Animatorki Anča in Katja sta na zanimiv način predstavili zmedenega mišona in njegove prijatelje. Učenci so navdušeni sodelovali na nenavadni mišji zabavi, ki je bila čudovita popestritev šolskega dne v prednovoletnem času. (T.P)
Ui
PARADA
Z vami tudi v letu 2005
vedeževanje, mnenja, realnost roben 090 44 33
astrologija, regresija, bioterapija, odprava bioicad 041404935
Uože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
UGODNA POSOJILA'
[C02/2280n0
SoliSd.0.0. I
J
Razlagova24, Maribor I
www.tednik.si
£50LJD, Duimvm
Tslaročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (IV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
AER(|)BIKe
www.aerobika.net
NAROČILNICA ZA ^tojmi^Z TEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta: Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:	» RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AER0ĐIKE
Ta teden prejmeta osem brezplačnihi obiskov Centra aerot
ime in priimek
ime in priimek:
Marija Habjanič

Svetinci 81, ggSg Destrnik
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM Creina, 3200 l. Tel. 041 939-400._
KUPIMO teli~ke, težke do 150 kg. Tel. 031 443-117._
PRODAM teli~ko simentalko A-kontr-ole, težko 140 kg. Tel. 753-08-81.
PRODAM svinjo, 150 kg. Tel. 781 46 51^_
NESNICE, rjave, grahaste in ~rne, tik pred nesnostjo dobite vsak dan, Babinci 49. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 582-14-01.
PRODAM DRVA z dostavo. Tel. 041 544-270.
PRODAMO hlodovino za drva. Bukev 10.000 SIT/m3, ostali trdi listavci 9.000 SIT/m3. Dostava z gozdarskim kamionom. (041)657-796 ali (041)657-773.
PRODAM telico (ne brejo). Tel. 751-34-41._
PRODAM ~rno-belega bikca za nadaljnjo rejo. Tel. 769-35-41._
KUPIM KOMBAJN Zmaj, traktor IMT, Zetor, Ursos, dobro pla~ilo. Tel. 041 579-539.
PRODAM LESENO STISKALNICO ali menjam za hidravli~no in prodam njivo IV razreda v enem kosu, 1,5 ha v k. o. Svetinci. Tel. 02/753-15-51. Ogled možen v soboto ali nedeljo.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šketa, s. p., Irje 3 d, Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na telefon 041 326-006.
STORITVE
32 LET SOBOSLIKARSTVA-PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasafe. Izkušnje, svetovanje, kvalitno delo. Priporo~amo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
!li
KNAUF - IZDELAVA MANSARD, STROPOV, sten in vse vrste oblog - ugodno. Pro-team, Andrej Janžekovič, s. p., Čufarjeva ulica 13, Ptuj, GSM: 040 617-367.
/N.
IZVAJAMO NOTRANJE STROJNE OMETE. Vinko Kokot, s. p., Ul. Paherjevi 4, Miklavž, tel. 02/68716-51, GSM 041 726-398.
■TTT1
VODENJE POSLOVNIH KNJIG, s. p., pravne osebe in društva. Tel. 02/771-10-86, GSM 041 647-196, Lidija Vurcer, s. p., Orešje 21, Ptuj.
FRIZERSTVO BRIGITA, PRAMENI NA STO NAČINOV, nova vo-lumeska trajna (Loreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324, elektroinštalacije, meritve električne inštalacije, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279-187.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož. GSM 041 250-933.
POPRAVILO TV-, VIDEO-, radioapra-tov, servisiranje PC računalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 /b. Tel. 755-49-61, GSM 041 631-571._
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naročniška razmerja. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 111/a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677-507.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj._
UGODNA PRODAJA: stenski opaž, 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752-12-00, GSM 041 647-234, les@ siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
IMA ZA VAŠO PLAČO MESEC PREVEČ DNI? Ste komunikativni in vam je pri srcu kozmetika? Edita Wolf, s. p., Dvorjane 14 f, 2241 Sp. Duplek, pokličite 040 791 094 ali 041 318 253.
NEPREMIČNINE

1 gradnjo večstanovan. objekta. :ENA: 41.932 mio SIT (šifra 693)
tel.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s a . s i
INSAd.o.o.. Mariboreka caste 40. Šentilj v SI. Goricah
DOM - STANOVANJE
NA PTUJU oddam enosobno opremljeno stanovanje. Tel. 051 356-346.
V NAJEM oddam trisobno stanovanje, delno opremljeno, centralno ogrevano. Informacije na tel. 041 487 917.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
Trstenjakova ulica 5, Ptuj
t 02 7777 777
info@sirius-nep.si
Top 3: trosobno stan. Ptuj ID293, 81,87 m2 (L 1980), 13,9 mio; parcele v podvincih, 21 EUR/m2; vikend Hrasto-vec ID224, 8.262 m2 zemljišča, stavba cca 40 m2 (L n.p.), 7,4 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trste-njakova 5, Ptuj
PRODAM stanovanjsko hišo, 200 m2 stanovanjske površine, lokacija Destr-nik. Cena pri ogledu. Tel. 753 09 11.
PRODAM gradbeno parcelo v centru Cirkulan. Tel. 794-70-31._
PRODAM gradbeno parcelo 10 arov - Kicar, vsi priključki ob parceli. Tel. 031 558 875.
PRODAM HIŠO, gospodarsko poslopje in 3 ha zemlje. Informacije na GSM 031 855-948.
IN S A^ nepiemlčnlne
info: EUROPARK iUaribor
PRODAMO Stavbno zemljišče na
dobri lokaciji v centru Ptuja. Parcela meri 4160 m2, primerna je
NATAKARICO V PTUJU ZAPOSLIMO. Določen čas, poskusno delo 3 mesece, izobrazba ni pogoj. Vloge na naslov: MERILLY, d. o. o., Ul. 5. prekomorske 2. Tel. 031 684-696.
MOTORNA VOZILA
PRODAM ŠKODO FORMAN, letnik 1993, in avtoprikolico. Tel. 031 823-669.
Ugodno prodam OPEL ASTRO karavan z vso opremo. Tel.: 041 670-770.
BELA TEHNIKA
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
*AKaJA*AKaJA*AKGUA*AKGUA-*TRGOVINA ELEKTRO-PARTNER Vida PERNARČIČ, s. p., Cankarjeva ul. 5 (enosmerna ulica mimo restavracije Ribič proti Kinu Ptuj), Ptuj, telefon: 02/779-40-51, vam nudi možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov (GORENJE, CANDY, ELEKTROLUX, ZANUSSI, BOSCH, MIELE, SIEMENS, ARISTON, INDESIT, BLANCO, FOSTER, KONČAR, NARDI, LIEBHERR ...) in akustike (MATRI-X,SONY,PRESTIGIO) NA 3, 6, 12 in 18 OBROKOV (na trajnik) preko GA, d. d., Ljubljana. AKCIJA OD 6. 12. DO 12. 1. 2005 oz. do razprodaje zalog. Na gotovino še dodatni popusti. vse formalnosti uredite samo pri nas na Cankarjevi 5!Nudimo tudi kvalittno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 - 7,00 SIT, obojestransko A 4 - 12,00 SIT, vezava - 170,00 SIT. OBIŠČITE NAS!
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30, 031/500-598
Izdelujemo In montiramo
-	pokrivaiije vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stenske in stropne obloge
-	laminati, lesene stopnice
RAZNO
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Nudimo vam ugodne gotovinske. ter avtomobilske kredite do 6 let. Možnost obremenitve os. dohodka do polovice, star kredit ni ovira. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
DELO
IŠČEM ŽENSKO za čiščenje stanovanja, na relaciji Ptuj-Ormož. Tel. 051 229-834.
VAŠEMU MALČKU nudim kvalitetno varstvo na svojem domu. Ivana Erce-govič, Rimska ploščad 21. Tel. 041 226-005.
PREKLICUJEM mesečno vozovnico Certusa, št. karte 1848, za relacijo Cirkulane-Ptuj, izdano na ime Mateja Milošič, Gradišča 111, Cirkulane.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
PRODAM HLADILNIK in polkavč. Tel. 031 823-669.
Prodaja
rabljenih
vozil:

na kredit do 7 let leasing (samo z osebno izkaznico).
Janez Sel, s.p.. Spodnja Hajdina 26,2250 Ptuj Tel.: 02/788 55 70, GSM: 070 600 303
Četrtek, 6. januar
18.00 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, razstava slik avtorja Viktorja Rebernaka Karaoke
19.00 SNG MB, Koncert pihalnega orkestra KUD Po{ta, VelDvo, za izven
Petek, 7. januar
18.00 galerija Tenzor, odprtje likovne razstave Mediteranske impresije Klavdija Tutta
19.00 galerija Magistrat, slovesnost in ogled razstave idejnih projektov za prenovo Mestnega gledali{ča Ptuj 19.00 SNG MB, Sve~ana otvoritev koncert Simfoni~nega orkestra SNG Maribor, VelDvo, za izven
Sobota, 8. januar
7.00 Železni{ka postaja Ptuj, Izlet Zreče-Rogla, 27. pohod od Rogle do Osan-
karice, obvezna zimska oprema 8.30 dom za starej{e občane v Ormožu, Muzejski vikend za otroke - izdelovanje igrač
10.00, 11.30 Mestno gledali{če Ptuj, Boana, abonma Lutka in izven
18.00 Podlehnik, cerkev Sv. Trojice, Koncert božičnih pesmi, nastopajo pevci
KD Ptujski nonet z gosti vokalne skupine Vivere iz Slovenske Bistrice 18.00 dvorana na Vidmu, koncert Spet je leto naokoli v organizaciji KD Videm 18.00 Marijina cerkev na Ptujski Gori, koncert pevskega zbora Sv. Viktorina Ptuj 18.00 Razkrižje, pri Ivanovem izviru, predstava Božična noč, uprizoritev svetopisemskega izročila svete noči v naravnem okolju 19.30 SNG MB, Čaj za dve, StaDvo, za izven
Nedelja, 9. januar
19.00 Kolnkišta Ptuj, gostili bodo urednika filmske revije Ekran in filmskega
kritika Simona Popka, "Prihod Novega Hollywooda" 20.00 Kolnkišta Ptuj, film, Bonnie in Clyde
Ponedeljek, 10. januar
9.30, 11.00 Mestno gledališče Ptuj, norway.today, za šole in izven
Torek, 11. januar
9.30, 11.30 Mestno gledališče Ptuj, norway.today, za šole in izven 19.00 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, filmski večer Sunset Boulevard, režiserja Billy Wilder
Sreda, 12. januar
10.00 Mestno gledališče Ptuj, Pavlek
KINO Ptuj
6., 7., 8. in 9. januar 18.00, Neverjetni.; 6., 7., 8. in 9. januar, 20.00, Pozabljeni.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja 10.00: Glasbena oddaja Novoletni Videomeh,
nastopajo: Gašperji, Navihanke, Modrijani, Atomik Harmonik, Ansambel Bratov Poljanšek, Ansambel Tonija Verderberja, Vandrovci, Dvojčici z Janezom, Ansambel Roberta Goličnika in drugi.
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
PEUGEOT 1061,1 X	1998	820.000	KOV. MODRA
RENAUII 0101,2 BE BOP	1996	660.000	KOV /EI,ENA
dTROENSAXOl.lIX	2001	1.220.000	KOV MODRA
Cl!rR0ENXSAKAl,4lSX	1998	1.140.000	KOV MODRA
AUDI 801,6	1995	840.000	RDEČA
SUZUKI BALENO 1,3 GL	1996	640.000	KOV MODRA
TOYOTA RAVGX 4 2,0	1997	1.990.000	KOV MODRA
ÏORDMONDE01,8TD	2000	1.490.000	BELA
DAEWOO TACUMA 1,8	2001	1.860.000	KOV SREBRNA
KIACIARUS WAGON 1,8	1999	1.090.000	KOV ViNJA
VOLKSWAGEN POLO 1,2	2002	1.735.000	KOV m,ENA
PEUGEOT 2061,6 16VXS	2001	1.650.000	BELA
AUDI A41,6 COOL	1998	1.850.000	MODRA
AUDI A41,8 COOL	1998	1.990.000	KOV SREBRNA
PEUGEOT 4061,81	1998	1.440.000	KOV SIVA
VOLKSWAGEN GOLF 1,416V GENERACp 1999		1.855.000	BELA
RENAULT CUO 1,416V DYNAMIC	2001	1.590.000	KOV SREBRNA
AUDI 141,9 TDI	2001	3.980.000	KOV MODRA
ROVER 416 SI	1998	1.060.000	KOV SREBRNA
RENAULT MEGANE 1,6 ERN	1997	1.020.000	KOV OT,ENA
ŠKODA FEUCIA COMBI 1,6 LXI	1997	470.000	RDEČA
SEAT CORDOBA 1,4 VARIO	2002	1.770.000	RDEČA
SEAT IBEA 1,4	1999	990.000	KOV SREBRNA
SEAT CORDOBA SIGNO 1,9 SDI	2003	2.480.000	KOV MODRA
RENAULT CUO 1,416V RT	2000	1.250.000	BEU
RENAULT UGUNA 2,0 RXE	1998	1.490.000	KOV SIVA
PEUGEOT 1061,1	1998	765.000	KOVVÉNJA
RENAULT SAFRANE 2,5	1998	1.390.000	KOV SIVI
DAEWOO NUBIRA 1,6	1999	960.000	KOV MODRA
I0RDR)CUS1,4	1999	1.395.000	KOV SREBRNA
FIAT BARCHEm 1,8 16V	2000	2.390.000	KOV SREBRNA
RENAULT CUO 1,2 Rl	1997	680.000	KOV m,ENA
iZDePLSi
izberi.si - Vsesiovensici portai malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brsicanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
30 TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
četrtek • 6. januarja 2005
Na voljo s tremi paketi opreme in I^ar petimi raziičnimi motorji.
ŽIVIM, DA VOZIM.
MITSUBISHI I	_
Avtocenter Šerbinek n^o., zagrebška SS, Maribor, teLO^-S-OSMS -.
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA	
CLIO 1,2/16VBILLA BONG	2003	1.850.000
DAEWOO LANOS 1,5	1999	880.000
DAEWOO NEXIA 1,5	1998	530.000
R LAGUNA 1,8 DEDL	1998	1.560.000
R LAGUNA GT 1,9 DCI	2003	4.050.000
R LAGUNA GT 1,9 DCI 100	2002	3.450.000
R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT. 2001		3.580.000
R LAGUNA PRIV. 1,9 DCI	2001	3.960.000
R MEGANE EXPR. 1,6/16V	2003	2.950.000
R SAFRANE 2,0	1999	1.930.000
RKANGOO 1,2 RL	1999	1.050.000
Testna vozila		
LAGUNA 2,0 T PRIVILEGE CLIO DINAM. CONFORT 1,2 RENAULT TRAFIC 1,9 DCI
2003	4.600.000
2004	2.220.000 2004 4.200.000
REKAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezpiaíen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
IND€Mn d.o.o. 02/681 80 02
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ». 0038549 372-605
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Nolesberg
Tnilanovo 1, Itul (ob Moribonid cnti), tii.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH
_moinoit obro^negQ odpigiSig_
REZULTATI ŽREBANJA
VEUKE BOŽIČNE NAGRADNE KRIŽANKE PLESNEGA CENTRA MAMBO
Izmed prispelih rešitev nagradne križanke (pravilno geslo se je glasilo: VELIKO SREČE IN MIRU V NOVEM LETU ŽEU MAMBO) smo v uredništvu Štajerskega tednika izžrebali naslednje nagrajence:
3. nagrada - šolnina v PC Mambo v vrednosti 4.000 SIT: Rodoâek Simona, Pobrežje 25,2284 Videm pri l?tuju 2. nagrada - šolnina v PC Mambo v vrednosti 6.000 SIT: Viher Monika, Stanovno 20,2259 Ivanjkovci 1. nagrada - šolnina v PC Mambo v vrednosti 10.000 SIT: Tepeš Ana, Kneza Koclja 29,2250 Ptuj.
Nagrajencem iskreno čestitamo. Nekrade lahko dvignqo v PC Mambo, Volkmerjeva c. 26,22S0 Ptuj.
PLESNI CENTER
QuD^OuO©®^
DO 25 % CENEJŠA OGREVANJE IN GORIVO ZA VOZILA
Polarizator goriva FUELMAX® - IZDELEK 21. STOLETJA
FUELMAX® cepi verige molel(ul na manjše, ki so la^e In bolj gorljive. Poleg boljšega Izkoristka goriva in s tem manjše porabe se zaradi popolnejšega izgorevanja zmanjša tudi vsebnost škodljivih plinov v Izpuhu. FUELMAX® so razvili v ZDA na ameriškem inštitutu za raziskave in razvoj v sodelovanju z agencijo NASA In podjetjem General Motors.
ŠTEVILNA TESTIRANJA VSLOVENIJI POTRJUJBO UČINKOVITOST NAPRAVE
KAJ PA VOZI LA?
- prihranek do 18 % goriva - večja moč motorja - vidno znižanje škodljivih emisij PRIMER: pri vozilu Suzuki Baleno 1.99 seje zmanjšala poraba s 7,9 na 7,2 iitra
-	testirano pod okriljem inštituta JOŽEF STEFAN
-	testi so pokazaii 14 % prihranka v kotlovnici
-	v pekarni Koper je izračun pokazal -25 %
-	v pekarni Grosuplje so izračunali, da ietno prihranijo 14.400 iitrov kurilnega olja (1.800.000 sit)
-	v stanovanjski hiši se je zmanjšala poraba z 2440 litrov na 1910 litrov, to je 530 litrov prihranka
FUELiVIAX® namestimo na dovodno cev tik pred gorilnikom, pri vozilih pa pred visokotlačno črpalko (brez rezanja cevi ali česa podobnega). FUELMAX vpliva ie na kakovost goriva I
FUELiVIAX ima neomejeno garancijo na deiovanje in 90 dni garancije zadovoijstva, to pa pomeni, da iahko izdelek vrnete vtem roku, če ne opazite prihranka, in vam vrnemo denar.
Za dodatna vprašanja in informacije smo Vam na voljo po telefonu, številke so: 041408 589 ali 041414 929 ali 041 748 354. ZARADI VELIKEGA POVPRAŠEVANJA IŠČEMO SODELAVCE. Če želite dodatne brezpiačne informacije, izpolnite kupon in ga pošljite na naš naslov.
Zastopnik za SV Slovenijo: B. E. B., Bogo Bračko, s. p.. Cesta k Dravi 10,2241 Sp. Duplek KUPON ZA ODGOVOR:
□	DA, žeiim dodatne brezplačne informacije o FUELiVIAXU®
□	DA, naročam poiarizator goriva FUELMAX® po ceni 19.800 sit
Ime, priimek in nasiov: _

DOSTAVA IN MONTAŽA STA DO KONCA MESECA JANUARJA BREZPLAČNI.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
r
KMDestrih
IZBERTTE KAKOVOST! 031/349^43
E
Miran KCHAEK:s.p. Ga^rel 6/a, 2272 C oi Huje ,i
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02J 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
ZAHVALA
Ob smrti naše mame, babice in tašče
Jožefe Kramer
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane sve~e in izre~eno sožalje. Posebna zahvala sosedi Alojziji Šalamun za pomoč materi, gospe Antoniji Žmauc za molitev in gospodu Francu Pater-nostu za opravljen govor.
Žalujoča sinova Tonček in Jože z družino
ZAHVALA
Težko in žalostno je bilo slovo od našega ljubega moža, zlatega očeta, dedka, pradedka in tasta
Ivana Gerecnika
Z ZG. HAJDINE
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za maše ter nam ustno in pisno izrekli sožalje.
Posebno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Ptuj za nesebično nego in zdravljenje v času njegove bolezni, zlasti dr. Kolesarju. Posebna zahvala tudi dr. Alojzu Arku in dr. Ana Mariji Malešič. Prav tako se lepo zahvaljujemo pogrebnemu podjetju Mir in g. duhovniku za opravljen obred, g. Šeguli za izrečene ganljive besede in Ribiški družini Ptuj.
Njegovi najdražji
Mama, ni te več na pragu, ni te več v hiši.
Nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da te več nazaj ne bo, ker za vedno vzela si slovo.
ZAHVALA
Ko so se druga za drugo prižigale lučke na božičnem drevesu, si tiho in mirno odšla od nas brez slovesa, draga mamica, sestra, tašča, svakinja, teta in botra
Silva Lacen
19. 12. 1955 "t" 24. 12. 2004 IZ PODVINCEV 83 B
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v trenutkih neizmerne žalosti stali ob strani ter drago mamico mnogoštevilno pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli številna iskrena sožalja. Hvala patru Pavlu za opravljen cerkveni obred, gospe Veri za molitev in besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu zavodu Komunala Ptuj. Posebna zahvala govorniku g. Zajšku za slovo in vsem sodelavcem Perutnine Ptuj in LP-Mycron, gospe Tereziji Potrč za slovo ob odprtem grobu ter Zlatku Lačnu in Tončku Sauerju. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
V globoki žalosti: sin Boštjan s Sabino, hčerka Marjetka s Francijem
ter ostalo sorodstvo
Bolečina da se skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 6. januar 2002, ko je prenehalo biti tvoje dobro srce, dragi mož, oče, dedi, tast
Jakob Fegus st.
IZ PODLEHNIKA 7/e
Hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob izgubi dobrega in spoštovanega moža in očeta, gospoda
Janeza Milosica
pekovskega mojstra
IZ TRAJANOVE ULICE 2 V PTUJU
se iskreno zahvaljujem zdravniškemu osebju internega oddelka bolnice Ptuj za zdravljenje in nego, dr. Pribožičevi za vso pomoč in nasvete.
Sorodnikom, sosedom, prijateljem hvala za darovane sveče in cvetje, gospe Marjani za lep poslovilni govor, pevcem in glasbeniku za občuteno zapete pesmi in melodijo slovesa. Hvala tudi nosilcema praporja in zastave za zadnji poklon pokojnemu.
Še posebej lepa hvala patru Jožetu Ozvaldu za pogrebni obred in mašo zadušnico in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti in ohranili v lepem spominu.
Žalujoci: žena Zofka ter ostalo sorodstvo
Sonce tvoje več ne sije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice in prababice
Elizabete Mlakar
roj. Majhen
IZ LANCOVE VASI 23
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrazili sožalje in nam stali ob strani.
Posebej se zahvaljujemo pogrebnemu podjetju Mir za žalne storitve, g. patru Emilu in g. patru Benjaminu za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, g. Francu Kodermanu za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo slovesa, društvu upokojencev Videm in KS Lancova vas.
Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala.
Žaljujoči: vsi njeni
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar njeno ni, nam ne ^re vzeti. In to, kar je neskon~no dragoceno, je večno in ne more umreti.
(S. Makarovi~)
ZAHVALA
ob izgubi drage žene, mame, babice, tašče in sestre
Marice Burina
IZ JANE@OVCEV 10
Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala kolektivu KZ Ptuj, Agisa-Zavore, Tamesa, OŠ dr. Ljudevita Pivka, Restavracije Gastro, Medobčinskemu društvu nogometnih sodnikov in Medobčinski nogometni zvezi. Iskrena hvala ge. Julijani Cernezel za ganljive poslovilne besede, p. Milanu Kosu za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem in pevcem iz Rogoznice za odpete pesmi, g. Zvonku za molitev, godbi Neuvirt iz Pernice za odigrane žalostinke in Pogrebnemu podjetju Jančič. Še posebej se zahvaljujemo ge. dr. Valeriji Šaško za medicinsko oskrbo v času njene bolezni ter družinam Arnuš, Pučko in Skurjeni za pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: mož Mihael in sinovi z družinami
Le srce in du{a ve, kako boli, kako trpi, ko tebe domov več ni. Zato pot me vodi tja na prerani grob, kje ti rožice cvetijo, ptički žvrgolijo in svečke v spomin gorijo.
V SPOMIN
9. januarja minevata dve leti žalosti, odkar si nas za vedno zapustila, draga hčerka in sestra
Barbara Kolarič
IZ BUKOVCEV 121/b
Hvala vsem, ki se je spominjate.
Vsi tvoji
Ti mirno spi{, a v naših srcih {e živi{.
ZAHVALA
ob mnogo preranem slovesu najinega sina
Romana Čučka
IZ HAJDOÏ 96
Hvala vsem prijateljem, prijateljicam od blizu in daleč, stricem in tetam: Jakobu, Tonetu, Mariji in Frančki z družinami. Hvala Gorazdu Ledineku za poslovilne besede slovesa. Iskrena hvala botru in botri Mlakar, podjetju Mir za obred, vsem za sveče in svete maše. Hvala g. Marjanu za opravljen obred.
Žalujoča: mama Silva z možem Francem
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, kruta usoda te je vzela, a v na{ih srcih bo{ ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, svaka
Edija Horvata
IZ PLACEROVCEV 14 A V GORIÏNICI
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in darovali za cerkev, nam pa izrekli pisno ali ustno sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi, govornikom za poslovilne besede ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Matilda, sinova Roman in Robi z družinama ter ostalo sorodstvo
Nihče me ne sliši, kadar jokam, nihče mi solz ne otre, nihče me nežno ne poboža, vse molči, vse negibno je. Le kam naj svojo bol izlijem, le komu dušo naj odprem, le kam naslonim naj glavo, le komu naj podam roko ...
V SPOMIN
Tiha, globoka bolečina spremlja spomin na 6. januar 2004, ko se je ustavilo plemenito srce moje zlate žene
Anice Bernhard
IZ PTUJA, CMD 8
Odkar umrla si, vse dneve in noči solze zalivajo mi oči. Zakaj si morala tako mlada umreti, zakaj sem moral tebe preživeti, zakaj sedaj tako trpeti? Moram pa brez tebe naprej živeti in te poskušati preboleti, vendar nikoli — pozabiti! Zelo te pogrešam!
Hvala vsem, ki vas pot vodi tja, kjer njen dom rože zdaj krasijo in svečke ji v spomin gorijo.
Mož Drago
Leta bežijo, nove stvari se zgodijo, a pri nas bolečina in žalost živijo. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
V SPOMIN Alesu Svensku
1988 - 1998 IZ ZAKLA 30
Hvala vsem, ki z mislijo ob njegovem grobu postojite, mu svečko ali cvet v spomin poklonite.
Tvoji najdražji
10 let na grobu tvojem
sveče že gorijo.
V žalostnih očeh
pa solze še skelijo,
v naših srcih bolečina je skeleča,
saj v grob s teboj
odšla je naša sreča.
SPOMIN
5. januarja mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi sin in brat
Zvonko Dolamič
IZ GABRNIKA
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Tvoji: ata, mama, brat Peter in sestra Zdenka
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil oče, dedek, pradedek in brat
Jakob Drevensek
IZ SEDLAÏKA 51
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, za svete maše ter za izrečena sožalja. Posebej se zahvaljujemo g. patru Alojzu za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Kozelu za ganljive besede slovesa, pevcem in trobilnemu kvartetu za odpete in odigrane žalostinke ter odigrano Tišino, zastavonoši, nosilcem križev in luči ter podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve.
Otroci z družinami
Ce pšenično zrno umre, obrodi obilo sadu.
(Jn 12, 24)
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše drage žene, mamice, hčerke, sestre, tete in svakinje
Marte Tikvič
roj. Gašparič
IZ MESTNEGA VRHA 121 A
* 9. 7. 1957 t 28. 12. 2004
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sošolcem vseh otrok, ustanovi Anin sklad, prijateljem in znancem — od blizu in daleč, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, darove, za svete maše in nam izrazili sožalje. Toplo se zahvaljujemo zboru Viktorina, organistki Ceciliji, godbenikoma in govorniku gospodu Alojzu Šeguli. Hvala tudi številnim navzočim duhovnikom, bogoslovcem, pro-vincialu Slovenske minoritske province patru Slavku Ster-mšku in patru Maksu Klajnšku za opravljen pogreb. Zahvalo dolgujemo domači samostanski skupnosti svetega Viktorina, posebno še patru Slavku Krajncu.
Hvala vsem, ki ste jo spremljali v bolezni, ji lajšali trpljenje z molitvijo, nam stali ob strani in kakorkoli pomagali. Draga mamica! Tvoje življenje je bilo ena sama molitev in daritev. Hvala ti za vse!
Žalujoči: mož Marijan in otroci Bernardka, Dominik, Aleš, Jure, Lucija, Anica, Blaž, Luka
in ostalo sorodstvo
Ptuj • Ponovoletna slovesnost v porodnišnici
Več kot desetmilijonska popotnica novorojencem in mamicam
Ko so pred več kot desetimi leti pričeli v ptujski porodnišnici izkazovati drobno pozornost novorojencem in njihovim mamicam, bolnišnica se po tradiciji vsakega spomni z zlato verižico in obeskom s posvetilom, niso niti slutili, kaj se bo ščasoma razvilo iz te pozornosti.
Z vsakim novim letom se je širil krog donatorjev - letos jih je bilo že deset, ob bolnišnici še NKB, d. d., Podružnica Ptuj, NLB, d. d., Podružnica Podrav-je, SKB, d. d., Poslovalnici Ptuj, Terme Ptuj, d. o. o., Mestna občina Ptuj, Občina Juršinci, Tenzor, d. o. o., Pikapoka, d. o. o., in Mercator, SVS, d. d., Ptuj. Skupaj so novorojence in mlade mamice razveselili z donacija-mi, ki bodo presegle 10 milijonov tolarjev
Največjo vsako leto prispevajo Terme Ptuj, ki bodo že peto leto zapored vsaki mamici, ki bo rodila v ptujski bolnišnici, podarili šest vstopnic za kopanje v njihovem termalnem parku. S tem bodo prispevali okrog devet milijonov tolarjev. Kot je na ponedeljkovi slovesnosti povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, novorojenci izpred petih let že pridno plavajo, letošnje mame pa že sedaj skupaj z novorojenci vabijo v plavalno šolo za dojenčke; aktivnosti, ki pomenijo zdravje, je potrebno že zgodaj začeti. V odsotnosti ptujskega župana dr. Stefana Cela-na, ki je zbolel, je prvorojenega Žana in drugorojeno Charlie v letu 2005 obdaril s 35 tisoč tolarji podžupan mag. Miran Ke-rin. Mladim staršem je zaželel čim več sreče pri vzgoji otrok, otrokom pa zdravje in da bi imeli čim bolj skrbne starše. Dobre želje je namenil tudi ptujski bolnišnici, da bi tudi v bodoče uspešno delala, da bi uspela zadržati status regionalne bolnišnice in da bi še naprej tako kot doslej uspešno skrbela za strokovni razvoj. Zadovoljen je bil tudi župan občine Juršinci Alojz
Foto: Črtomir Goznik
Direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko izroča zlato verižico z obeskom s posvetilom mami prvorojenega Žana v letu 2005 Vidi Petrovič iz Hlaponcev v občini Juršinci.
Kaučič, ki je po desetih letih županovanja dočakal nekaj najlepšega, da je smel pozdraviti "našega malega občana, ki je kot prvi privekal na svet v letu 2005 v ptujski bolnišnici," je dejal. Lani se je v občini Juršinci rodilo 13 otrok, včasih med 60 in 70. 22-letna mamica Vida Petrovič iz Hlaponcev 8 v občini Juršinci, po poklicu prodajalka, je bila presenečena nad pozornostjo, ki sta jo doživela s sinom Žanom, rojenim na novega leta dan ob 11.31. Na svet je privekal štiri dni pred rokom. Na silvestrovo so doma še malo praznovali, zjutraj ob petih pa so jo pripeljali v porodnišnico. Direktor ptujske podružnice NKB Maribor Vlado Vadlja jima je podaril 150 tisoč tolarjev, 50 tisoč je prinesel juršinski župan. Silva Volgemut iz Pikapoke pa je mladi mamici podarila avtosedež. To podjetje se je letos že desetič udeležilo novoletnega obdarovanja dojenčkov in njihovih
mamic. Vlado Vadlja je ob tej priložnosti tudi povedal, da so ob letošnjih praznikih devetim slovenskim porodnišnicam namenili po milijon tolarjev do-nacij, s čimer bodo prispevali k dvigu bolnišničnega standar-
da mamic in otrok. Luciji Kri-žanc, 25-letni študentki iz Pečk (Makole), mamici drugorojene Charlie v letu 2005, rodila se je 2. januarja ob 14.37, je 100 tisoč tolarjev izročila Silva Vičar, vodja poslovalnice SKB, d. d., na Ptuju. Zadnjorojene v letu 2004 so se spomnili v NLB — Podružnici Podravje. Direktor Borut Rataj je 30-letni mami Mariji Medved iz Lovrenca na Dravskem polju, po poklicu šivilji, ki je rodila malo Niko na silvestrovo ob 21.49, podaril 100 tisoč tolarjev, 50 tisoč tolarjev, ki jih je izročila Darja Gavez, pa je pridalo podjetje Tenzor. Diana Oblak iz Mercatorja SVS, d. d., pa je vsem trem mamicam podarila košarice s proizvodi Lumpi, ki jih bodo mali "lumpki" potrebovali pri svoji uspešni rasti.
V ptujski porodnišnici so lani imeli 770 porodov, kar je manj kot leta 2003. Ce se dan pozna po jutru, se bo letos pri njih ro-
Z novimi premoženjskimi zavarovanji 3 x VEČ za vas
Večja varnost vašega premoženja, več rizikov, ki jih zavarovanja ioijejo, in več variant zavarovanj, med l<aterimi lalil(o izbirate.
rd.d.l
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Icankaijm 3,2S07 Maribor
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo zjutraj zmerno do pretežno oblačno, vendar povečini suho vreme. Jutri ~ez dan pa se bo spet zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -6, ob morju malo nad 0, najvišje dnevne od 2 do 7, na Primorskem okoli 9 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo precej jasno. V soboto bo ponekod začel pihati jugozahodni veter. Na Primorskem in Notranjskem se poldne pooblačilo.
ROLETARSTVOABA
štuki 26a Tel.: 02 787-86-70, Fax: 02 787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
^mtATKOsr
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
dilo več otrok kot v letu 2004, prve tri dni leta 2005 jih je bilo že šest. Kot je povedal direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko, tudi zato, ker vedno bolj širijo gravitacijsko območje, s katerega prihajajo k njim rojevat mamice. Vedno več jih je tudi iz Maribora. To pa je tudi največ, kar lahko naredijo, ker povečanje števila rojstev ni v njihovi domeni. Naslov novorojencem prijazne porodnišnice, prvič so ga osvojili že leta 1999, so lani oktobra uspešno obranili. Tru-
dijo se biti najprijaznejša porodnišnica v Sloveniji. Pri mladih mamicah intenzivno spodbujajo dojenje, ki je za otroka najboljša hrana v prvih mesecih življenja. Zato si mamice svoje malčke privijejo na prsi že pol ure ali uro po porodu. Uspešno uvajajo najsodobnejše metode rojevanja, vključno z epiduralno analge-zijo, omogo~ajo tudi porod na žogi, na pručki, indijanski porod, lotili pa se bodo tudi poroda v vodi.
MG
Foto: Črtomir Goznil<
Po desetih letih županovanja se je tudi juršinskemu županu Alojzu Kaučiču zgodilo nekaj najlepšega - pozdravil je svojega malega občana, ki je kot prvi v letu 2005 privekal na svet v ptujski porodnišnici. Na fotografiji z mamo Vido Petrovič.
Prvorojeni v letu 2005, Žan, se je rodil 1. januarja ob 11.31; drugorojena Charlie je na svet privekala 2. januarja ob 14.37, mala Nika, ki ima doma že bratca, pa se je rodila kot zadnja v letu 2004 - na svet je privekala 31. decembra ob 21.49.
Osebna kronika
Rodile so: Maja Marinic, Kicar 111la, ^tuj - Tea; Petra Vrečar, Rimska pl. 21, Ptuj - Tjaža; Mateja Šerod, Sodinci 91, Velika Nedelja -Karino; Gjane Palushi, Jadranska 10, Ptuj - Evelino; Maja Moravec, Velika Nedelja 42lb - Mio; Barbara Šoštarič, Rimska pl. 17, Ptuj -Žana; Klara Di Monte, Vinski Vrh 84, Miklavž pri Ormožu - Nika; Ema Širec, Draženci 26la, Hajdina - Alena; Valerija Šimenko, Volkmerje-va c. 9, Ptuj - Nino; Andreja Bigec, Pobrežje 107, Videm pri Ptuju -Laro; Irena Kos, Župečja vas 47, Lovrenc - Natalijo; Simona Anderlič, Veliki Breborvnik 96, Miklavž pri Ormožu - Nejca; Nataša Kosi, Mihovci 106, Velika Nedelja - Davida; Vida Petrovič, Hlaponci 8, Jur-šinci - Žana; Marija Medved, Lovrenc na Dr. polju 74lb - Niko; Lucija Križanc, Pečke 6la, Makole - Charlie; Lidija Majcen, Poljska c. 27, Ptuj - Saro; Sonja Kumer, Pavlovci 19, Ormož - Uroša. Umrli so: Elizabeta Mlakar, Lancova vas 23, umrla 26. decembra 2004; Ivana Veselič, Zamušani 49, umrla 18. decembra 2004; Janko Majerič, Sakušak 22, umrl 23. decembra 2004; Jakob Drevenšek, Sedlašek 51, umrl 25. decembra 2004; Jožefa Kramer, Placar 33, umrla 24. decembra 2004; Edvard Horvat, Placerovci 14la, umrl 27. decembra 2004; Marta Tikvič, Mestni Vrh 121la, umrla 28. decembra 2004; Franc Juršek, Gorenjski Vrh 37, umrl 20. decembra 2004; Tatjana Tomšič, Vičava 35, Ptuj, umrla 26. decembra 2004; Silva Lačen, Podvinci 83lb, umrla 24. decembra 2004; Cecilija Krabonja, Lešnica 7, umrla 27. decembra 2004; Amalija Milošič, Slatina 47, umrla 27. decembra 2004; Marija Bezjak, Markovci 20, umrla 27. decembra 2004; Neža Potočnik, Belski Vrh 55, umrla 28. decembra 2004.
Crna kronika
Na mejo z ukradenim audijem
Policisti so 27. decembra na mejnem prehodu Gruškovje pri izstopu iz države opravili kontrolo 19-letnega voznika in 18-letnega sopotnika, oba stanujeta v okolici Maribora. Imenovana sta se na prehod pripeljala z osebnim avtomobilom znamke Audi A6 1,9 črne barve. Pri kontroli vozila je bilo ugotovljeno, da je last Krekove družbe iz Maribora in da je ukradeno. Vozilo so zasegli.
Draga igra z raketami
1. januarja okoli 0.15 je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju v Gaju pri Pragerskem, in sicer zaradi rakete, ki je padla na kopico s slamo, ki je bila ob steni gospodarskega poslopja. Požar se je razširil na ostrešje gospodarskega objekta, kjer je zgorelo okoli 20 nakladalk sena in krma za živino, prav tako je zgorelo celotno ostrešje. Škoda znaša po nestrokovni oceni 4 milijone SIT. 31. decembra okoli 18.30 je prišlo do požara na gospodarskem poslopju v kraju Rep, občina Slovenska Bistrica. Pogorelo je celotno leseno ostrešje s kritino, uničeni so vsi stroji in orodje ter krma za živino. Vzrok požara ugotavljajo.
Voznica v kolesarja
3. januarja ob 22.10 se je na Partizanski cesti v Slovenski Bistrici zgodila prometna nesreča, ko je 31-letna voznica osebnega avtomobila Renault Clio v semaforiziranem križišču pri zeleni luči zavijala na levo in izsilila prednost 50-letnemu vozniku neregistriranega kolesa z motorjem, ki je prav tako pri zeleni luči vozil naravnost, na kolesu z motorjem pa ni imel prižgane luči. Posledica je bilo trčenje, v katerem je voznik kolesa z motorjem padel po vozišču in se poškodoval.
Vlom v {olo
V času med 31. decembrom in 1. januarjem je neznanec vlomil v prostore osnovne šole v Makolah in iz nje odtujil razno računalniško opremo v skupni vrednosti 1.300.000,00 SIT.
STE BILI POŠKODOVANI
—	NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 tel'IIt'e'i/ÎSSÎ 080 1 3 14