11 ALUMINIJ Časopis družbe Talum d. d. Kidričevo - Jubilejna številka NOVEMBER 2014 Iz vsebine 9-11 4 Duša naše biti 5 Ali je res že 60 let? V novembru slavim kar dva praznika 6—8 Tovarno in talumovce nosim »v sebi« - Intervju 9-11 Ponosni smo na naše »metulje« 12-14 Zadnjih deset 15 Talumovi jubilanti 15 SKUPINA PODELJUJE JUBILEJNO LISTINO Naslovnica: Talumovci Časopis družbe Talum. Naslov uredništva: Talum, d. d., Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo, telefon: 02 79 95 108, telefaks: 02 79 95 103, e-pošta: aleksandra.jelusic@talum.si. Izhaja mesečno v nakladi 2300 izvodov. Uredniški odbor: Aleksandra Jelušič, glavna urednica, Danica Hrnčič in Lilijana Ditrih, članici, ter Darko Ferlinc in Srdan Mohorič, člana. Jezikovni pregled: Darja Gabrovšek Homšak, oblikovanje: Darko Ferlinc, avtor naslovnice: arhiv Taluma. Prelom in priprava za tisk: Grafični studio OK, Maribor, tisk: Bezjak tisk, Maribor. ALUMINIJ številka 5, stran 3 UVODNIK f Talum, tekač na dolge proge ALEKSANDRA JELUSIC GLAVNA UREDNICA Morda bo kdo od povabljencev na praznovanje šestdesete obletnice pomislil, da je Talum okrogel starec, cigar lasje se svetijo v barvi aluminija. Pa ni tako. Talum je kljub svojim zavidljivim letom čil in zdrav mladenič, njegova misel pa prožna. Ni tekač na kratke proge, Talum je maratonec. Odlikujejo ga vztrajnost, zavzetost, pogum in zdrava mera trme. Ne obupa zlepa in ne vrže puške v koruzo. Ne ozira se na vreme in na cesto, Talum preprosto teče. V vseh teh letih je pretekel že lep kos poti. Dosegel je veliko ciljev, a ga to ni ustavilo. Ravno nasprotno. Doseženi cilji so ga motivirali in podžgali, da si je izbiral vedno nove in daljše, zahtevnejše poti. Pred kratkim je tekel celo v Argentino. Ni poznal jezika, pa komu mar! Tek ima univerzalen način sporazumevanja. Na startno črto so se skupaj z njim postavljali mladci, z njim tekmovali in ga hoteli prehiteti, pa so omagali. Talum pa je tekel in se postavljal ob bok najboljšim. Mnogi so se spraševali, zakaj teče, kaj ga motivira. Ne teče zaradi cilja, ki ga vidi pred seboj, ker ve, da bodo prišli novi in novi; teče predvsem zaradi poti in zato, ker to dela s srcem. Danes po pretečenih šestdesetih letih srce bije hitreje, oko se malce orosi, a ne bomo se dolgo obirali. Samo toliko, da si zaželimo vse najboljše. Potem si zavežemo vezalke in gremo naprej. Talumovci, čaka nas novih šestdeset ... □ »Talumovci, čaka nas novih šestdeset ...« UPRAVA ALUMINIJ številka 5, stran 4 Duša naše biti Daniel Lačen, član Uprave za ekonomsko področje, Marko Drobnič, predsednik Uprave Taluma, in dr. Zlatko Čuš, član Uprave za razvojno-tehnično področje MARKO DROBNIC FOTO: SRDAN MOHORIČ Šestdeset let družbe in Skupine Talum je šestdeset let prizadevnega in požrtvovalnega dela več kot 10.000 zaposlenih, ki so ustvarjali in ki še ustvarjamo podobo te tovarne. Začetki segajo v leto 1954, ko smo v elektrolizni hali A proizvedli prvi aluminij ter nenehno nadgrajevali in optimirali procese. Morda je ta naš aluminij za marsikoga hladna srebrna kovina, mi pa se zavedamo, da prav vsak proizveden kilogram v sebi skriva trdo delo in znanje vsakega talumovca. Vsak izmed nas s svojo zgodbo prispeva kamenček v mozaik skupnega uspeha. Tako kot se atomi aluminija povezujejo v kristalne strukture, tako Talum povezuje vse nas. Ponosen sem, da delujemo kot velika družina, ki ji vztrajnost ni tuja in je homogenost njena vrlina. Vse to daje pri nas proizvedeni kovini plemenit sijaj! Dragi sodelavci, želim si, da bi danes praznovali skupaj. Ponosni smo lahko na prehojeno pot in ne glede na težavne okoliščine smelo zremo v prihodnost. Poklonimo se veličini Taluma, saj je to poklon vsem nam, ki ustvarjamo njegovo podobo. Iskrene čestitke ter hvala vsem in vsakemu za vašo prizadevnost, vztrajnost, zaupanje in sodelovanje. Prepričan sem, da smo s takšno vnemo in s takšnimi sodelavci skupaj sposobni tudi našo prihodnost pisati sami. Še nadaljnjih šestdeset let ... □ »Dragi sodelavci, želim si, da bi danes praznovali skupaj. Ponosni smo lahko na prehojeno pot in ne glede na težavne okoliščine smelo zremo v prihodnost.« UPRAVA ALUMINIJ številka 5, stran 5 Ali je res že 60 let? ZLATKO ČUŠ Običajno se nam zdi, da se nismo toliko stari, kot jih dejansko štejemo. Da bi se zares prepričali, moramo pogledati, kako velike otroke že imamo. Prav tako je v podjetju Talum. Ali je možno, da je minilo že šestdeset let? Ozreti se bo treba na naše izdelke in tehnologije, ki jih lahko mirno označimo za naše otroke. Pri naših izdelkih in tehnologijah se bom bolj osredotočil na primarni del proizvodnje, ki ga najbolje poznam. Pred šestdesetimi leti je iz elek-trolizne hale A pritekel prvi alu- minij. Danes že skoraj pozabljena Soderbergova tehnologija je takrat predstavljala vrhunec tehnološkega razvoja na področju elektroliznega procesa pridobivanja aluminija. Devet let pozneje se je elektrolizni hali A pridružila še hala B, prav tako s Soderber-govo tehnologijo. Seveda je bilo treba izdelati tudi glinico in anod-no maso ter vse te obrate primerno vzdrževati in voditi. V takratnem Talumu, pravzaprav TGA-ju, nas je bilo skoraj 3000. Potem smo leta 1988 Soderbergovo tehnologijo zamenjali s tehnologijo pred- pečenih anod. TGA-ju se je pridružil nov otrok. Sodobna centralno dozirana tehnologija pred-pečenih anod v elektrolizni hali C je bila revolucionaren tehnološki preskok. Pechineyeva tehnologija AP18 še danes sodi med najsodobnejše in najučinkovitejše tehnologije. Temu primerno je bilo treba prilagoditi vse preostale tehnološke in spremljajoče obrate. Seveda smo hkrati spremljali razvoj trga in v skladu s tem razvijali naše končne proizvode. Talum je v svetu znan po vrhunskih proizvodih iz aluminija. Ne vem, kdo bi sploh znal prešteti, koliko različnih zlitin smo plasirali na trg. V zadnjih tridesetih letih smo postali drugi največji proizvajalec rondelic na svetu. Nešteto različnih izparilnikov in v zadnjem obdobju ulitkov je prav tako plod razvoja Talumovih strokovnjakov. Ves ta napredek je v zadnjih šestdesetih letih gradilo več kot 10.000 talumovcev. Kamor koli se ozremo, srečamo neizbrisen pečat Talumovega aluminija. Si lahko zamislite, da sedite na letalu, v katerem je mogoče naš aluminij? Da srečate na cesti por-scheja, v katerem je spet naš aluminij? Odprete hladilnik, v katerem je prav tako naš aluminij. Ko se zjutraj zbudite, primete dozo brivske pene spet iz našega aluminija, pa dozo deodoranta ... Ja, vse to je naš ponos in hvala vsem, ki ste ustvarjali aluminij zadnjih šestdeset let. Z vsakdanjim trdim delom smelo zremo v prihodnost. Veselimo se naslednjih šestdeset!p »Ja, vse to je naš ponos in hvala vsem, ki ste ustvarjali aluminij zadnjih šestdeset let.« V novembru slavim kar dva praznika DANIEL LAČEN Na prvi praznik nisem preveč ponosen, saj praznujem rojstni dan in se zavedam, da sem vsako leto starejši. Drugi praznik pa je praznik naše »fabrike«, ki je dopolnila častitljivo okroglo obletnico. K razvoju naše tovarne ste pripomogli številni sedanji in nekdanji sodelavci, ki so sledili navdihu in pred šestdesetimi leti zgradili ne le našo tovarno, temveč tudi naselje Kidričevo. »Fabrika« je dala kruh več sto ljudem in njihovim družinam že pri sami gradnji. V šestdesetih letih obstoja je ta »fa-brika« zaposlovala delavce večinoma iz naših krajev. Lahko rečem, da je z delom v njej svojo eksistenco reševalo več generacij pridnih delavcev. Vi in vaši predhodniki ste morali na dolgi poti, ki je trajala šestdeset let, ustvarjalno razvijati zmeraj nove in nove zamisli. Iz leta v leto smo jih s skupnimi močmi dograjevali, da smo prerasli v pomembno gospodarsko podjetje, ki upravičeno uživa velik ugled doma in v tujini. Ponosni smo, da zaposlujemo več kot tisoč pridnih ljudi, posredno pa dajemo kruh še več sto zunanjim partnerjem. Veseli nas, da lahko danes nadaljujemo to tradicijo in proizvajamo kovino prihodnosti. Danes slavimo navdih in pridno delo naših prednikov, izražamo spoštovanje njihovemu pogumu in dosežkom. Hkrati pa se ponosno oziramo na svoje uspehe in dosežke. Naša želja je, da bi se zanamci na naše delo ozrli z enakim ponosom, kot se mi oziramo na delo svojih prednikov. Zato je danes tudi praznik dni, ki še prihajajo. Verjamem, da bodo bolj svetli, kot jih danes vidi večina v naši deželi. Prepričan sem, da jim lahko s svojim delom in navdihom dodamo nekaj svetlobe tudi mi. Spoštovani sodelavci, naj nam bosta pogumna preteklost in uspešna sedanjost navdih za svetlo prihodnost.□ »Danes slavimo navdih in pridno delo naših prednikov, izražamo spoštovanje njihovemu pogumu in dosežkom. Hkrati pa se ponosno oziramo na svoje uspehe in dosežke.« INTERVJU ALUMINIJ številka 5, stran 6 Tovarno in talumovce nosim »v sebi« ALEKSANDRA JELUSIC FOTO: SRDAN MOHORIČ Marko Drobnič, predsednik Uprave Taluma Če nadaljujem naslovno misel intervjuja, potem si dovolim v imenu vseh zapisati, da tudi mi nosimo »v sebi« človeka, ki že nekaj let v funkciji predsednika Uprave Skupine Talum spretno krmari po razburkani gladini gospodarstva. Svojo funkcijo je prevzel v času, ko je recesija že globoko posegla tudi v slovenski prostor in od podjetij zahtevala hitro in gibko prilagajanje novim gospodarskim razmeram. Trg danes ne pozna sentimentalnosti, zmagajo najboljši in najmočnejši, a v tej tekmi se preudarno ustavi in v ospredje postavi človeka kot posameznika, ki v si-nergiji lahko ustvari vse tisto, kar se je še pred časom zdelo nemogoče, neuresničljivo. Razmišljati na tak način v času, ko vsi maksimirajo dobičke, je - upam si trditi - modro in vizionarsko. Uspešnost na dolgi rok ni zmaga za vsako ceno, temveč umetnost v iskanju ravnovesja med različnimi interesi. Zato so vrata njegove pisarne v prvem nadstropju upravne stavbe vedno odprta za zaposlene, njihove ideje in navsezadnje tudi za probleme, ki so stalnica vsake poti. Človeku, ki te prepriča, da v problemih iz novega zornega kota ugledaš izziv, je vredno slediti. ALUMINIJ številka 5, stran 7 Svojo funkcijo ste prevzeli leta 2011, v najbolj turbulentnem obdobju, obdobju tranzicije in gospodarske krize. Kako se spominjate tega obdobja? Ko se sedaj ozrem nazaj, lahko rečem predvsem to, da se nisem povsem zavedal odgovornosti in nalog, ki sem jih sprejel. Vedel pa sem, da imam ob sebi odlične sodelavce. Niti za trenutek nisem podvomil, da mi ne bi stali ob strani. Ko v državi nastopi nova vlada, jo ponavadi pustijo 100 dni pri miru. Zdi se, da ste vi vašo funkcijo že v samem začetku začeli izpolnjevati s polno paro. V gospodarstvu je treba sprejemati odločitve vsak dan, saj je nesprejemanje najslabša možnost. Zato ni bilo in nikoli ni smotrno čakati v miru, ker nam lahko priložnosti pobegnejo. Nemogoče je primerjati moje delovanje v podjetju z delovanjem vlade. Že v izhodišču je velika razlika. To tovarno in skupaj z njo vse talu-movce nosim »v sebi« in mi zato odgovornosti za odločitve ni bilo težko prevzemati. Nisem prepričan, da tako čutijo naši odločeval-ci za Slovenijo. Vsak človek je individuum in ima svoj način vodenja. Težko je govoriti o sebi, ker smo sami sebi največji kritik, pa vendar, kako bi opisali svoj način vodenja? Sem človek konsenza in želim široko diskusijo ter sodelovanje in vključenost vseh, vsakega na svojem de lovnem mestu. Hkrati pa pričakujem, da vsak zaposleni za svoje delo prevzema odgovornosti, ki jih ima na svojem delovnem mestu. Leto 2010 je bilo v znamenju reorganizacije podjetja in preoblikovanja v Skupino Talum. S kakšnimi izzivi ste se spopadali? Predvsem s tem, ali bomo zreli za te preskoke in ali bodo zaposleni te spremembe sprejeli, jih spoštovali, nam zaupali in jim s svojimi aktivnostmi sledili. Imeli smo odlične temelje v tehnološki dovršenosti procesov, kakovosti naših izdelkov in »zdravju« podjetja, kar je v veliki meri pogojevalo uspešnost prehoda v nov način organiziranosti. V tem obdobju ste poudarjali, da nova organiziranost zaradi drugačne razporeditve pristojnosti in odgovornosti narekuje bistveno več usklajenosti, pogovarjanja in strpnosti, da se ne bi po nepotrebnem »nažirali« navznoter. Smo na tem področju napredovali? Ne samo po moji oceni, tudi po anketah, v katerih so se o tem opredelili naši sodelavci, lahko zatrdim, da smo. Kljub temu pa ocenjujem, da imamo na področju odnosov in medsebojnega komuniciranja še nekaj rezerv. Ne smemo si dovoliti, da bi z negativnimi odnosi v Skupini Talum izgubljali energijo in čas, ki ju moramo nameniti našim kupcem. Vsekakor pa organiziranost in z njo povezani procesi zahtevajo nenehno dinamičnost, spreminjanje in prilagajanje. V nekem uvodnem nagovoru iz leta 2011 ste zapisali, da za vas težave ne obstajajo, temveč da je vsaka težava in vsak problem pravzaprav izziv. V čem je po vašem razlika med problemom in izzivom? V osebnem zaznavanju in naravi posameznika! Probleme lahko vidimo kot ovire na poti pri doseganju naših ciljev ali pa kot izzive in priložnosti za njihovo uresničevanje. Ce sami ne naredimo nič, bo problem ostal problem, če se lotimo reševanja, pa ga spremenimo v izziv. Tudi če ga ne rešimo, se ob tem vedno nekaj naučimo. Življenje je zame zato polno izzivov! V letu 2012 je sledila strategija prestrukturiranja z inovativnostjo. Kako danes gledate na inova-tivnost v podjetju in kje vidite neizkoriščen potencial? Inovativnost je danes v Talumu način razmišljanja. Tokrat bom svoj pogled na proces inovativno-sti in na pomembnost prispevka vsakega posameznika k inovativ-nosti ponazoril s prispodobo. Ce smo se še do nedavnega o sodelavcih, ki si prizadevajo s koristnimi in inovativnimi predlogi spreminjati naše procese na bolje, pogovarjali kot o grdih račkih, smo danes na dobri poti, da jih preimenujemo v baltazarje. Potencial za nadaljnje nadgrajevanje procesa inovativnosti je v znanju in izkušnjah naših sodelavcev, le predlagati si je treba upati! Eden izmed vaših stavkov ju tudi: »Zakaj pa ne?« Kaj se skriva za njim? Nikjer in nikoli ne sme biti ovir, ki bi nas odvrnile od sledenja zastavljenim ciljem! Ves čas poudarjamo rezultate, ki so ključni pokazatelji obvladovanja poslovanja. Kaj pa je tisto, kar je za vas še pomembno, pa se ne da izraziti v številkah in izmeriti? Vrednote, po katerih živimo. S spoštovanjem in zaupanjem ter odprtim sodelovanjem je doseganje rezultatov bistveno lažje! Zdi se, da ste pravi vrelec idej, po drugi strani pa imate tudi izjemen čut za njihovo ovrednotenje. Se človek s tem čutom za vodenje ljudi, za presojo in intuicijo že rodi ali si to pridobiš z izkušnjami? »Zato je ključno, da prepoznamo in cenimo prispevek vsakega posameznika, najsi bo to doma ali v podjetju. S tem namreč spreminjamo način razmišljanja.« ALUMINIJ številka 5, stran 8 Te besede o meni so preveč laskave. Veliko pri vsem omenjenem je odvisno od vzgoje in načel, ki ti jih dajo starši v otroških letih in okolje, v katerem odraščaš. Nekaj izvira iz moje lastne privzgojene radovednosti ter pripravljenosti za nenehno učenje. Menim namreč, da se s koncem radovednosti ali koncem želje po novih znanjih konča tudi naš lastni razvoj. Včasih pa je treba kakšen spodrsljaj občutiti »na lastni koži« in to kot dragoceno izkušnjo skrbno uporabiti pri odločitvah. V letu 2011 je v Talumu začel delovati poslovni odbor, ki je nadomestil strokovni svet. To je pomenilo nov način v komunikaciji in poročanju. Kako danes, po treh letih, ocenjujete to odločitev? Prepričan sem, da je bila ta sprememba zaradi drugačnega načina organiziranja nujna in pravilna. Panoga, v kateri delujemo, je zahtevala spremembe v načinu poslovanja, to pa je s seboj prineslo tudi drugačen način dela in medsebojnega sodelovanja. Talum je prisoten na svetovnem aluminijskem tržišču, kjer pa je njegov položaj izrazito nekonkuren-čen glede na druge proizvajalce aluminija v Evropi. Kakšna je nar poved reševanja te problematike za prihodnost? V Talumu ne bomo popuščali pri svojih aktivnostih za vzpostavitev primerljivih pogojev z našo konkurenco v Evropi. Nasprotno, še bolj intenzivne bodo. Nenazadnje je to naša obveza in dolžnost. Rešitev te problematike poznamo in je podobna praksi drugih držav EU, kjer je industrija prepoznana kot strateško pomembna panoga. Kakšna pa je napoved njenega reševanja, pa ni vprašanje zame, ampak za tiste, ki so v Sloveniji za to odgovorni. Lahko z vprašanjem pokukamo tudi v vaše zasebno življenje? Ko ste prevzeli funkcijo predsednika Uprave Skupine Talum, se je vaše življenje precej spremenilo. Kako usklajujete službene obveznosti z družinskim življenjem? Samo z veliko potrpežljivosti tistih, ki me obkrožajo. Praktično se vsi prilagajamo Talumu. Tega ni enostavno razumeti, še težje je tako živeti. Kako se sproščate po napornem delovniku? Kaj vas polni? Polnijo me nasmehi mojih otrok, dobra volja domačih, ko smo v tistih redkih trenutkih, ki jih imamo zase, skupaj, in zavest, da naredim vsak dan nekaj dobrega za sodelavce, za skupnost ali za prijatelje, ki me obkrožajo. Ko pogovor nanese na Talum, v ospredje vedno postavite človeka in njegov prispevek. Se vam zdi, da je bistvo v spoštljivem in odkritem odnosu? Je to za vsakega izmed nas osebna, za družbo pa zgodovinska preizkušnja? Ne bi smela biti zgodovinska, saj imam spoštovanje in odkrit odnos za tradicionalni, stari vrednoti, ki smo se ju naučili od svojih dedkov, babic in staršev. Očitno pa je spoštovanje tradicionalnih vrednot za celotno družbo in vsakega posameznika velika osebna preizkušnja, saj ljudje nanje prehitro pozabijo. Na to nakazujejo negativna kultura in vrednote v družbi. Zato je ključno, da prepoznamo in cenimo prispevek vsakega posameznika, najsi bo to doma ali v podjetju. S tem namreč spreminjamo način razmišljanja in kulturo v družbi. Podjetje Talum si je z vašim vodstvom zapisalo vrednote. Vsi poznamo interpretacijo teh vrednot v poslovnem smislu, kako pa bi jih sami interpretirali na osebni ravni in v vsakdanjem življenju? Ce vrednote ne izvirajo iz nas samih, nam njihova interpretacija ne pomaga kaj dosti niti v poslov- nem smislu niti v vsakdanjem življenju. Po tistih vrednotah, ki nam niso blizu, preprosto ne moremo živeti. Za obdobje od leta 2012 do leta 2015 si je Skupina Talum zastavila zelo ambiciozne cilje, ki jih prežema poslanstvo »z aluminijem soustvarjamo prihodnost«. Morda je zdaj še prehitro govoriti o njihovem uresničevanju, pa vendar, kako gledate na njihovo izpolnjevanje? Sledijo vašim pričakovanjem? Vsebinski in ekonomski rezultati kažejo, da zastavljeno strategijo izpolnjujemo in ponekod celo presegamo. Dosegli bomo 300 milijonov evrov prihodkov iz prodaje, že letos bomo presegli povprečno dodano vrednost na zaposlenega v Sloveniji. Srečo imamo, da poraba aluminija v svetu raste in da bo aluminij zagotovo soustvarjal svetovno prihodnost. Evropa, ki se je v preteklosti s svojimi ukrepi dokaj nesrečno lotila perspektivnosti svoje industrije, je s procesom reindustrializacije to svojo filozofijo že začela spreminjati. Slovenija sicer še ni odreagirala, a verjamem, da bomo tudi mi našli pot za oživitev gospodarstva. Zato sem prepričan v uresničevanje strategije in v poslanstvo, ki smo si ga zapisali. Talum bo pomemben soustvarjalec prihodnosti v aluminijski panogi. Za uspešno poslovanje in udejar njanje ciljev so potrebni motivirani posamezniki. Kaj je po vašem poglavitni motiv oziroma motivator zaposlenih v Talumu? Verjamem, da zaupanje v strategijo, ki smo si jo zastavili, medsebojno spoštovanje in odkrita komunikacija. Veliko ljudi je v Talumu preživelo nekaj desetletij, to pusti na človeku pečat. Nekoč ste v nekem uvodniku zapisali, da niso pomembna samo leta, ki jih nekdo preživi v podjetju, za pečat je merilo srce. Kaj je tisto, kar v prispodobi imenujete srce? Pripadnost in predanost Talumu! Kakšne realne cilje si bo Talum postavil za prihodnost, morda za naslednje desetletje? Pravkar smo skupaj začeli snovati strategijo za obdobje do leta 2020, ki nadgrajuje strategijo za obdobje od 2012 do 2015. V sedanjih dokaj negotovih časih za delovanje industrije in nestabilnem poslovnem okolju je dokaj težko napovedovati, kje bo Talum toliko naprej. V naslednjih nekaj letih bomo obseg proizvodnje in prodaje zagotovo povečali, podoba tovarne po letu 2018 pa bo odvisna od naših aktivnosti pri prestrukturiranju. Ce smo bili v letu 2012 dokaj skeptični pri pogledih na zastavljene strateške smernice in cilje, nam je danes vsem jasno, da jih bomo dosegli in v letu 2015 ustvarili pogoje za dolgoročno delovanje vsaj polovice elektrolize. Sedaj nas čaka nadaljevanje teh aktivnosti, spremembe - tako razvojne kot organizacijske - pa bodo zagotovo stalnica našega delovanja. Prepričan sem, da lahko do leta 2018 ustvarimo vsaj 50.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega in 330 milijonov evrov prihodkov iz prodaje. Tako osebne kot tudi poslovne prelomnice, med katere spada jubilej, so za človeka čustveno nabite, saj je zgodovina povezana z nostalgijo. Kaj nostalgičnega iz preteklosti bi izpostavili? Pretirano oziranje nazaj na dobre stare čase nas lahko ne glede na to, da v njih vedno najdemo kaj prijetnega, hitro ohromi in usmerja v pasivnost. Sam na nostalgijo gledam kot na pomemben element spreminjanja sedanjosti. Ce je bilo nekaj nekoč boljše, zakaj ne bi bilo znova? Saj imamo vzvode za spremembe, ali ne!?n »Polnijo me nasmehi mojih otrok, dobra volja domačih, ko smo v tistih redkih trenutkih, ki jih imamo zase, skupaj, in zavest, da naredim vsak dan nekaj dobrega za sodelavce, za skupnost ali za prijatelje, ki me obkrožajo.« ZLATI METULJI ALUMINIJ številka 5, stran 9 Ponosni smo na na{e »metulje« V Talumu bomo danes, na dan našega jubileja, tradicionalno podelili priznanja zlati metulj za dolgoletne dosežke ali za uspešno delo v zadnjem letu oziroma zadnjih nekaj letih. Komisija za priznanja v sestavi Bogdan Kelenc, Janko Gajšt in Jasna Čuš Babic je za leto 2014 prejela dvanajst predlogov za podelitev priznanja za uspešno delo. Upravi družbe Talum, d. d., je predlagala nagrajence: za dolgoletne delovne dosežke oziroma za življenjsko delo se nagrada podeli zaposlenemu v odvisni družbi Talum Servis in inženiring mag. Antonu Verdeniku, za uspešno delo v zadnjem letu oziroma zadnjih nekaj letih pa se nagrada podeli Marjanu Pilingerju, zaposlenemu v odvisni družbi Talum Inštitut, Davorinu Lubeju, zaposlenemu v odvisni družbi Talum Aluminij, in Branku Kajzerju, zaposlenemu v odvisni družbi Talum Ulitki. Mag. Anton Verdenik, Talum Servis in inženiring Sodelavec Anton Verdenik se je v Talumu zaposlil leta 1992 v takratni DE Vzdrževanje kot vzdrževalec procesnih računalnikov. Leta 1994 je prevzel vodenje OE Vzdrževanje avtomatskih naprav, ob reorganizaciji družbe Talum leta 2011 pa mu je bilo zaupano vodenje OE Inženiring v družbi Talum Servis in inženiring. Vse od začetka zaposlitve je imel ključno vlogo pri številnih projektih razširitve in posodobitve proizvodnih kapacitet, pri čemer je treba še posebej izpostaviti posodobitev procesnega vodenja elektrolize in 2. fazo MPPAl. V vseh letih je vložil ogromno truda v vzgojo mladih inženirjev in tako mu je okrog sebe uspelo ustvariti strokovno in sposobno ekipo. Velik preskok v razmišljanju in delovanju projektnih skupin in vseh, ki pri projektih kakor koli sodelujejo, predstavlja realizacija projekta proizvodnje rondelic v argentinskem mestu Puerto Mad-ryn, ki ga je vodil kot vodja OE Inženiring. Anton Verdenik je pri tem projektu prevzel ključno vlogo od priprave ponudbe, koncipiranja projekta, pridobivanja kupcev, sestave strokovne ekipe in organizacije projekta vse do predaje prevzetih del naročniku. Projekt je vodil profesionalno in zavzeto, zato rezultati na koncu niso izostali. S projektom smo v Skupini Talum pridobili odlično referenco, dragocene izkušnje ter zgradili tim strokovnjakov za rea- lizacijo podobnih projektov tudi v prihodnje. Anton je tako v Skupini Talum kakor tudi v strokovnih krogih na drugi strani Talumove ograje izredno cenjen predvsem zaradi svoje strokovnosti, vestnosti, zanesljivosti in odkritosti. Anton Verdenik: »V posebno čast in veselje mi je, da sem nagrado za življenjsko delo dobil ob šestdeseti obletnici Taluma. Zlati metulj ni izključno rezultat mojega dela, ampak tudi dosežek vseh mojih sodelavcev, ki se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem. Kljub temu da je prihodnost negotova, sem prepričan, da imamo dovolj znanja, veščin in poguma za uspešno nadaljevanje naše poti.« Marjan Pilinger, Talum Inštitut Marjan Pilinger je po izobrazbi diplomirani kemijski tehnolog, zaposlen na delovnem mestu specialist okoljskih preiskav. Leta 1979 se je kot kemijski tehnolog zaposlil v podjetjih Agis in Sava, leta 1983 pa v TOZD Gumarna Ptuj. Od leta 1985 je zaposlen v Talumu. Sprva je prevzel naloge laboratorijskega analitika na področju kontrole surovin in gli-nice. Začel je torej v laboratoriju za glinico, kjer je opravljal analize vzorcev surovin in glinice, nadaljeval pa z analizami na področju okolja. Ob delu je dokončal študij na prvi stopnji in nadaljeval na Fakulteti za kemijo in kemijsko Mag. Anton Verdenik Marjan Pilinger ALUMINIJ številka 5, stran 10 tehnologijo v Mariboru na visokem strokovnem programu, smer kemijska tehnologija. Leta 1989 so v Talumu celotno analitiko preselili v prostore današnje družbe Talum Inštitut. Analize s področja okolja so se tedaj s pridobitvijo ustreznejših razmer za delo pomnožile še z izvajanjem prvih obratovalnih moritoringov odpadnih in podtalnih vod ter emisij v zrak. Z zakonodajnimi zahtevami na področju okolja in z drugimi zahtevami kupcev se je povečala odgovornost izvajalcev analiz, tako da smo v letih 2002 in 2003 v laboratoriju med drugim začeli opravljati meritve emisij v zrak po standardu SIST ISO/IEC 17025. Pri tem delu je bil Marjan Pilinger kot odgovorni analitik pri mnogih validacijskih postopkih, tako pri teoriji kot pri izvedbi metod, nepogrešljiv. Za te potrebe se je dodatno izobraževal ter postal vodilni in odgovorni analitik za uspešno akreditirane metode pri Slovenski akreditaciji za področje emisij in imisij v zrak. Marjanovo delo lahko strnemo v sklop pomembnih dosežkov v zadnjih letih, ki so prispevali k rasti in razvoju odvisne družbe Talum Inštitut. Uspešno je razširil akre-ditacijski obseg za področje emisij in imisij v zrak na enajst preskusnih metod. Je nosilec pooblastil pri Agenciji RS za okolje (ARSO) za izvedbo monitoringov emisij in imisij v zrak in nadzora nad kali-bracijo merilnikov za trajno merjenje emisij. Povečuje tržni delež in število strank za podjetja zunaj Skupine Talum in s tem sledi ciljem družbe Talum Inštitut. Maja in septembra letos je uspešno vodil ekipe merilcev iz slovenskih in tujih laboratorijev - obakrat v sodelovanju z ARSO in Slovensko akreditacijo -, da so lahko preverili svojo strokovno usposobljenost, in zastopal Talum Inštitut v drugih mednarodnih medlabora-torijskih primerjalnih testih. Pri razvoju, uvajanju in izvajanju preskusnih metod do končnega rezultata je Marjan Pilinger pri »stvari« z vso vnemo, predanostjo in skrbnostjo, vse to pa prenaša tudi na svoje sodelavce. Marjan Pilinger: «Neuradne govorice o nagradi sem izvedel od sodelavcev pet dni pred uradnim obvestilom. Ponosen sem na priznanje, vendar se zavedam, da so k temu veliko pripomogli sodelavci družbe Talum Inštitut. V TGA Boris Kidrič v Kidričevem sem se zaposlil 1. septembra 1985, tako da sem v Talumu zaposlen 29 let. Spremembe so ogromne, saj so že na pogled vidne velike razlike med takratno tovarno, ko še ni bilo prave ekološke in tehnološke zavesti, do sedanje sodobno urejene tovarne, ki zadovoljuje vse zahtevne tehno-loško-ekološke normative. Zapomnil si bom merjenje plinskih fluoridov v takratni hali A leta 1987, ko sem po dveurnem opravljanju meritev prišel iz elektrolize kot dimnikar, in sedanjih meritev v elektrolizni hali C, ki bi jih lahko opravljal skoraj z »mašno« obleko. O delovnem okolju po mojem mnenju največ pove to, da ko se zjutraj zbudim, grem z veseljem na delo. To je odvisno od veliko dejavnikov: odnosov s sodelavci, delovnega okolja, opreme ... Očitno sem opravil veliko pravilnih meritev in sprejel pravilne odločitve, ki so pripomogle k sedanjemu stanju. Glede na tre- nutno situacijo v svetu bo boj za obstoj hud. Glede na to, da je Talum doslej boje vedno obvladoval, ne vidim razloga, zakaj jih ne bi še v prihodnje.« Davorin Lubej, Talum Aluminij Davorin Lubej se je v tovarni zaposlil leta 1983 kot vzorčevalec v Kontroli kvalitete. Med opravljanjem tega dela je zaradi potreb dve leti opravljal dela v obratu kalcinacije v TOZD Glinica. Delo je nadaljeval kot prevzemalec boksita v Istri. Leta 1989 se je zaposlil v elektrolizi B kot elek-trolizer in po zaprtju tega obrata leta 2004 nadaljeval delo v elektrolizi C, kjer opravlja delo elek-trolizerja 1. Pri svojem delu je zelo dosleden in samoiniciativen, kar se še posebej odraža pri uporabi delovnih naprav in vozil. Dejavno sodeluje tudi pri usposabljanju zaposlenih ter na ta način prenaša svoje znanje in izkušnje, pridobljene z delom, na mlajše generacije. Davorin Lubej je od samega začetka delavskega soupravljanja zastopal sodelavce v Svetu delavcev, saj je bil član tega organa od leta 2001 pa vse do reorganizacije leta 2011. Sedaj je član Sveta zaposlenih Skupine Talum; je namestnik predsednika tega organa. Aktivno je sodeloval pri pripravi navodil za delo članov sveta in dostojno zastopa interese zaposlenih na vseh ravneh. S svojim delom na področju medsebojnega sodelovanja ter sodelovanja pri upravljanju in poslovanju Skupine Talum je pomembno prispeval k boljšemu poslovanju in poslovnim rezultatom družbe. V letih od 2002 do 2010, ko smo dosegali zavidljive športne rezul- tate, je bil predsednik komisije za šport pri Skei, Konferenci sindikatov Kidričevo, v tem mandatu pa je član NO. Daljši čas je bil sindikalni zastopnik iz elektroliz B in C. Kar nekaj sodelavcev je vodil tudi na našega očaka. Vse te aktivnosti so zahtevale veliko njegovega prostega časa. V Talumu je zaposlen trideset let. Izkušnje, znanje in nesebičnost so lastnosti, zaradi katerih je med svojimi sodelavci spoštovan in priljubljen. Ker sodeluje v raznih organih upravljanja, sodelavce vedno informira o aktualnem dogajanju v tovarni, z dajanjem pobud in predlogov pa deluje povezovalno v prizadevanju za uspešen in še boljši Talum. Davorin Lubej: »Za zlatega metulja sem izvedel po telefonu, seveda so občutki zelo lepi. Bil sem zelo vesel, saj gre za največje priznanje v Talumu. Ce pogledam nekaj let nazaj, moram reči, da so se zgodile velike spremembe, saj je danes Talum zelo urejeno, čisto in prijazno podjetje, še posebej za okolico in ljudi, ki tu živijo. V tovarni se veliko posvečamo tudi zdravju in varnosti vseh zaposlenih, kar je zelo pohvalno. V delovnem okolju mi največ pomenijo dobri odnosi s sodelavci, saj smo v hali C odvisni drug od drugega in si moramo pomagati. Ce so odnosi dobri, je dosti laže. Uspešnost podjetja je prispevek vseh nas, saj brez dobrih delavcev tudi ni dobrega podjetja, tako da izpostavljati posameznike, še posebej samega sebe, ne bi imelo smisla. Menim, da je Talum zelo uspešno podjetje, ki ima dobro začrtane cilje za prihodnost. Ce bi se malo po- Davorin Lubej Branko Kajzer ALUMINIJ številka 5, stran 11 pravil se osebni dohodek - kar se bo, mislim, tudi zgodilo - se nam za prihodnost Taluma ni bati.« Branko Kajzer, Talum Ulitki Branko Kajzer je osnovno šolo obiskoval na Ptuju, šolanje pa nadaljeval na Poklicni kovinarski šoli in si pridobil poklic orodjar. Po končanem šolanju se je leta 1980 zaposlil v podjetju Olga Meglič na Ptuju. Tam je delal kot rezkalec. V želji po novih izzivih se je zaposlil pri zasebnem podjetju Eurotech, kjer je prav tako opravljal dela rezkalca, ter v podjetju Intra Exip Eurocast, kjer je delal šest let. Najprej je opravljal dela livarja, zaradi svojega znanja in organizacijskih sposobnosti je postal vodja izmene. Ker je šlo podjetje v stečaj, je delo nadaljeval v Talumu pri remontu elek-troliznih peči. Sedaj je zaposlen v odvisni družbi Talum Ulitki, kjer soustvarja podobo podjetja že od leta 2006. Branko Kajzer s svojim inovativnim pristopom in dolgoletnimi izkušnjami s področja orodjarstva in livarstva aktivno sodeluje pri zasnovi konceptov novih orodij za kokilno litje. Njegova stalnica so pobude za izboljšanje obstoječega stanja z inovativnim pristopom, predvsem pri intenzivnem razvoju novih ulitkov, s tem povezanih orodij in jedrovnikov. Njegov prispevek s praktičnimi nasveti v zadnjih letih je vedno dobrodošel v skupini za pripravo kokil in livarjem v procesu litja. Je sodelavec, na katerega se je mogoče zanesti in nanj vedno računati. Svoje znanje in izkušnje nesebično prenaša na svoje sodelavce. S posebnim čutom za sočloveka in strokovnim znanjem je dober mentor novim sodelavcem. S svojim delom je veliko prispeval k dobremu poslovanju družbe. Prav zato ga sodelavci cenijo. Branko Kajzer: »Novico o nominaciji za zlatega metulja sem izvedel, ko sem prejel pisno obvestilo in povabilo predsednika Uprave. Bil sem zelo presenečen. Občutki so bili enkratni. Se posebej, ker letos Talum praznuje šestdeset let. Ce pogledam svojo pot, ni bila lahka. Začel sem v takratni Intri (IEE), kjer sem delal vse do zapr- tja. Nato pri remontu elektroliznih peči, pa pri zagonu Ulitkov. Cas od samega začetka do danes vidim kot »boj za obstanek«. Danes se vidijo predvsem rezultati dobrega dela v preteklosti, razširitev proizvodnje, dobro skupinsko delo ... Osebno mi največ pomenijo dobro vodstvo podjetja, dobro plačilo za dobro delo, medsebojni odnosi in dobri sodelavci ter seveda to, da ljudje znajo ceniti moje opravljeno delo. Z vztrajnostjo nam je uspelo dosti narediti, tudi ko trenutki v našem okolju niso bili lahki. Pomembno je, da imaš dobro ekipo. Moj glavni cilj je pomoč pri nadaljnjem razvoju podjetja ter pomoč in prenašanje znanja na mlajše sodelav-ce.«n Najvišje Talumovo priznanje zlati metulj za uspehe pri delu. Zlata kravatna igla z motivom metulja - za moške. ZGODOVINA ALUMINIJ številka 5, stran 12 Zadnjih deset ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: ARHIV TALUMA VIR: ARHIV ČASOPISA ALUMINIJ Časopis Aluminij leta 2005 Februar: »Ob prihodu v pisarno dr. Cuša sem na stenski tabli najprej zagledal napis: REKORD 120.666 ton. Namreč, v preteklem letu so elektrolize, v petdesetletni zgodovini tovarne, ustvarile rekordno proizvodnjo primarnega aluminija.« April: »Na povabilo Uprave Talu-ma sta nas obiskala glavni projektant Tovarne glinice in aluminija s spremljajočim stanovanjskim naseljem, arhitekt Danilo Fürst, in raziskovalka gradnje Taluma, doktorica znanosti Nataša Koselj.« Junij: »Danes že vidite na prostoru med elektrolizno halo C in livarno skelet nove zgradbe z ogromnimi vertikalnimi stebri. Projekt poleg skladišča odpadnega aluminija predvideva še mehansko in termično obdelavo, rekonstrukcijo talilnih peči S6 in S7 z namestitvijo čistilne naprave, povečanje zgradbe livarne zlitin, novo dvokomor-no peč T4, novo talilno peč T3 in še kup manjših posegov.« Avgust: «Glede na stanje smo se lotili najprej obnove žerjava PTM2. Priprave so se začele že leta 2003, saj je bilo treba priskrbeti originalne nadomestne dele, izbrati kvalitetnega izvajalca obnove elektroinštalacij in izvajalca za pleskanje. Vsa ostala remontna, strojna in montažna dela, obnovo instalacij za zrak in drugo smo izvedli sami.« Časopis Aluminij leta 2006 Februar: »V septembru 2005 smo v OE Sestavljalnica sprožili pilotski projekt celovitega obvladova- nja vzdrževanja. /.../ Talum je pridobil trgovalni račun za emisijske kupone.« Marec: »Prvi ulitek - toplotni izmenjevalnik - je ugledal svet.« April: »V preteklih dneh smo v delovni enoti Vzdrževanje predali v redno uporabo samohodno teleskopsko dvigalo EASY CRANE GH 12 - 30 proizvajalca Haulotte iz Francije.« Maj: »Rezultat kakovosti ulitkov je povečan obseg naročil za izdelek, ki ga že proizvajamo, kakor tudi naročil za pet novih ulitkov.« Junij: »Poletni in jesenski meseci bodo za projektne skupine, ki sodelujejo pri projektu Pretalje-vanje odpadnega aluminija, zelo intenzivni, saj se je večina aktivnosti že prevesila v izvedbene faze. / ./ V zadnjih letih je postala računalniška infrastruktura v Talumu zelo kompleksna. Število računalnikov se približuje številki 400.« Julij: »Nova tehnološka vozila na projektu pretaljevanja odpadnega aluminija.« September: »Projekt obnove objekta sanitarne, kjer bodo gradbeni prostori za zaposlene, se preveša v zadnjo fazo. /.../ V DE Vzdrževanje nadaljujemo z generalnimi remonti posluževalnih manipulatorjev.« Časopis Aluminij leta 2007 Marec: »Lani v tem času smo prvič poročali o ulitkih. Začeli smo s poetičnim naslovom Rojstvo novega izdelka v Talumu. To se je zgodilo v ponedeljek, 13. mar- ca, natanko ob 15.02 uri. /.../ Končani remonti žerjavov v elektrolizi C.« Junij: »Ponosni smo, da nas je dajalec tehnologije Pechiney na trinajstem srečanju uporabnikov tehnologije AP18 razglasil za najuspešnejšo elektrolizo zadnjega leta.« Julij/avgust: »Najpomembnejši od razvojnih projektov je avtomatizacija črpališča vode oziroma vodarne, ki je dislocirani objekt Taluma. Projekt smo začeli pripravljati v začetku letošnjega leta, sedanje poskuse obratovanja, spoznavanje sistema in odpravljanje morebitnih začetnih napak pa bodo potekali do zaustavitve elektrolize B.« September: »V investicijsko-raz-vojni cikel za leto 2007 smo v DE Energetika uvrstili tudi obnovo transformacijskih postaj (TP) DE Anode in DE Ulitki. /.../ Pogled na današnji Talum iz zraka ponuja še vedno specifično podobo: rahlo meglico nad tistim delom, kjer stoji elektroliza B. Vendar se zelo hitro približuje čas, ko te meglice ne bo več, ker bo proizvodnja aluminija v elektrolizi B dokončno ustavljena.« Oktober: »V Talumu v teh dneh zaključujemo usklajevanje na področju preprečevanja industrijskega onesnaževanja v skladu z evropskimi smernicami in zakonodajo.« December: »Agencija RS za okolje je Talumu izdala okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. /.../ Količinska proizvodnja v letošnjem letu bo nekoliko nad načrtovano, približno 66.000 ton zelenih anod. /./ Dokončno se poslavljamo od tekočega aluminija iz elektrolize B, ki je bil dolga leta odlična surovina za proizvodnjo zelo kakovostnih primarnih livarskih zlitin. /. / Tudi letos številke kažejo rekordno proizvodnjo drogov, in to kar 66.500 ton, prav tako pa tudi zavidljivo količino pretaljenega sekundarnega aluminija, ki ga bo 22.600 ton.« Livarna livarskih zlitin ALUMINIJ številka 5, stran 13 Časopis Aluminij leta 2008 Januar: »Talum je septembra lani sodeloval v prvi slovenski raziskavi Organizacijska kultura podjetja. /.../ Razvoj in raziskave so bili lansko leto usmerjeni predvsem v izboljšanje obstoječih proizvodnih procesov, v manjši meri pa tudi v razvoj novih proizvodov. Pomembnejše naloge so bile: zagotavljanje kakovosti drogov in livarskih zlitin, modernizacija linije za široki trak, razvoj legi-ranih rondelic, izboljšanje konstrukcije izsekovalnih orodij, razvoj no-frost izparilnika, razvoj litja za ohišje vztrajnika za kamionske dizelske motorje. /./ Na livnem stroju za ozki trak smo pri šarži 28942 povečali hitrost litja na rekordnih 9,1 m/min. /.../ Opravili smo še zadnje dejanje -svečano zaprtje elektrolize B. /./ Da bi zagotovili delovne razmere, primerljive z razmerami drugod v Talumu, smo začeli s projektom za izboljšanje delovnih razmer v livarni DE Ulitki.« Maj: »Dvajset let obratovanja elektrolize C« Junij: »Iz izključno notranjega dobavitelja anod smo se prelevili v dobavitelja za zunanje kupce. /.../ V začetku letošnjega leta smo se v DE Kontrola kakovosti razveselili nove rentgenske fluorescence (XRF).« September: »V podjetju Revital so se lotili projekta, ki zajema izgradnjo kotlovnice in postavitev dodatnih plastenjakov, ki so opremljeni z avtomatsko regulacijo prezračevanja in senčenja ter z namakalnimi sistemi. /.../ V sklopu projekta varčevanja z energijo načrtujemo, da bomo še letos paro za ogrevanje upravne zgradbe v celoti nadomestili s toplotno energijo iz hladilnih vod livarniških delovnih enot. /./ V DE Rondelice se zavedamo, da se razvoj legiranih rondelic z usvojitvijo zlitin AlMn0,3 in AlMn0,6 ni končal. /.../ Z lastnim znanjem smo izdelali koncept kompenzacije za avtomatsko menjavo aluminijskih trakov med pogonom linije Expandal. /./ V novi ventilski je ta mesec zaživel povsem obnovljen objekt s prostorom za strojno obdelavo in drugimi prostori, ki so potrebni za celovit proizvodni proces v orodjarni.« Izklop elektrolizne hale B Oktober: »V DE Elektrolize smo drugo leto zapored v tehnologiji AP18 porabniki z najmanj porabljene električne energije na enoto proizvoda v svetu.« November: »Končala so se obnovitvena dela v počitniških apartmajih na Treh kraljih.« Casopis Aluminij leta 2009 Februar: »Tudi proizvodnji drogov in širokega traku gospodarska kriza ni prizanesla. /. / Ekonomski cunami prekinil surovinske tokove - trg sekundarnih surovin.« Marec: »Elektroliza je bila prva na udaru konkretnih ukrepov za prilagajanje proizvodnje novim ekonomskim razmeram. /. / Prilagajanje nabave kriznim razmeram na trgu.« Junij: »Biomasa, sonce in odpadna toplota iz procesov so viri energije, ki postajajo del Talumove strategije pri vlaganjih v zniževanje stroškov energentov in prijaznega odnosa do okolja.« Avgust: »Letos smo zabeležili rekordno število ekskurzij v Talum. Talum je obiskalo 862 obiskovalcev iz 24 različnih ustanov. /./ Zaradi znižanja obsega naročil Talumove proizvodne kapacitete v večini delovnih enot obratujejo precej pod polno zmogljivostjo.« September: »Projekt Plinsko-par-na elektrarna je ponovno stekel. / ./ Po prvem udarnem valu recesije nabava ponovno narašča. Ne narašča pa samo v Talumu, ampak tudi pri konkurenci. Rivalstvo za material je tako v polnem razmahu. /.../ S partnerji smo si zadali cilj, da še letos zgradimo največjo sončno elektrarno v Sloveniji.« December: »Sončna elektrarna na nekdanjem odlagališču rdečega blata je končana.« Časopis Aluminij leta 2010 Januar: »Zaradi padca prodajnih cen smo morali izklopiti več kot pol elektroliznih peči v hali C.« April: »Glede uporabe surovin je Talum nekakšen hibrid, ker v livarnah kombiniramo odpadni aluminij, primarni aluminij iz elektroliz in trdi primarni aluminij v obliki blokov in ingotov.« Junij: ». obiskali predstavniki podjetja Zepter International, da bi nam izročili priznanje za najboljšega dobavitelja v letu 2009.« Julij: »Družba Talum je pridobila status AEO (Authorized Economic Operator). /.../ Konec lanskega leta je začela obratovati 999,99 kW elektrarna Tasolar na nekdanjem odlagališču rdečega blata.« Avgust: »Projekt reorganizacije je v polnem zamahu.« December: »Talum je skupaj s trinajstimi podjetji iz Slovenije ustanovil konzorcij SIMIT.« Časopis Aluminij leta 2011 Januar: »Do poletja spet polna proizvodnja v elektrolizi C« Februar: »Talum Servis in inženiring, d. o. o., je začel poslovati. /./ Prevzemne, laboratorijske in Talum Ulitki Delavca v Talum Rondelice ALUMINIJ številka 5, stran 14 okoljske storitve združene v Talum Institut, d. o. o.« April: »Glavnina ponovnega zagona elektroliznih celic je za nami. /.../ V družbi Aluminij, d. o. o., smo skupaj z družbo Servis in inženiring, d. o. o., zaceli aktivnosti pri projektu Nagibna naprava za odstranjevanje kriolit-ne kopeli z anodnega ostanka na robotu - čiščenje 2.« Junij: »Ustanovljena je bila služba Sistemi upravljanja, njen namen je povezati posamezna strokovna podporna področja upravljanja poslovnih sistemov s pozitivnimi učinki in kakovost, učinkovitost, obseg in vsebino našega delovanja. /.../ Talum v družbi najbolj inovativnih podjetij Podravja.« Avgust: »Zagon zadnje obnovljene elektrolizne peči. V pogonu je 160 elektroliznih peči - zadnja je bila številka 179« September: »V družbi Talum Ulitki, d. o. o., smo lani začeli izvajati projekt 'Vilice KTM 700'.« Oktober: »V Talumu že tretje leto poteka bolj organizirano zbiranje inovativnih predlogov na vseh področjih.« November: »V odvisni družbi Talum Rondelice smo aprila letos v Makedoniji kupili rabljeno linijo Andritz za valjanje in navijanje ozkega traku. /.../ V Talumu prvič sodelujemo v mednarodnem projektu, imenuje se Mreža znanj v kovinarstvu - Metal Knowledge Network (MKN).« Časopis Aluminij leta 2012 Februar: »Na pobudo Manager kluba Ptuj je bil izveden izbor najuspešnejše realizirane izvirne podjetniške ideje na Ptujskem. Talum je prejel priznanje za prijavljeno idejo z naslovom Recikla-ža aluminija.« Marec: »Talum je zgradil prvo sončno elektrarno v Bosni in Hercegovini.« Maj: »Na sejmu Terotech je Talumova odvisna družba Servis in inženiring prejela laskavo zlato priznanje kot SPRETNI PRVAKI na področju energije, opreme in trajnosti. /./ Talum je od svetovno znanega podjetja Nemak dobil povabilo na podelitev nagrade za odličnost. / ./ Danes že ugasnjena elektrolizna hala B, ki je v fazi rušenja, postaja vse bolj zanimiva za različne ljudi, ki bi radi v njej snemali, igrali, muzici-rali in tako naprej.« Junij: »Talum prejel nagrado za odličnost Excellence Award 2012.« Julij: »Vključevanje zaposlenih v inoviranje kot vir trajne konkurenčne prednosti je del strategije skupine Talum za obdobje 20122015. /.../ Od 1. junija poteka proizvodnja izparilnikov v okviru družbe Storal, d. o. o., in v tej družbi so zaposleni tudi vsi tisti, ki so delali v proizvodnji izparil-nikov pred navedenim datumom.« September: »Talum je s francoskim podjetjem SAED sklenil dve pogodbi o dolgoročnem sodelovanju.« Časopis Aluminij leta 2013 Januar: »V Talumu smo se odločili za uvedbo gibkega razvoja na področju razvoja (podjetniških) idej, konkretno na strateškem projektu 'Ustvarjanje nove blagovne znamke na osnovi urbane opreme'.« Februar: »V RC SIMIT, v poslovni enoti Kidričevo, so te dni zaključili trajnostni preizkus kondenzatorja, ki je namenjen za vgradnjo v toplotne črpalke za ogrevanje sanitarne vode. /.../ Talum je pomemben proizvajalec rondel za dna nerjavečih posod.« Marec: »Za družbo Talum Ulitki sta bila izdana okoljevarstveno dovoljenje (OVD) in okoljevarstveno soglasje. /.../ V Sabcu v Srbiji smo odprli zbirno-predelo-valni center.« April: »V odvisni družbi Talum Rondelice beležimo v letošnjem letu že dva rekordna meseca. Januarja smo proizvedli 2.442 ton, marca pa 2.687 ton rondelic.« Maj: »Prenovljena restavracija Pan v Kidričevem« Junij: »Nemak nam že drugo leto zapovrstjo podeljuje nagrado za odličnost Exellence Award 2013 kot najboljšemu dobavitelju aluminijevih zlitin.« Julij: »Talum je z Exalom podpisal pogodbo o sodelovanju pri izgradnji sodobne tovarne ronde-lic. /.../ Elektroliza v Talumu se postavlja ob bok najboljšim na svetu.« September: »V družbi Talum Aluminij realizirano odslej največje naročilo storitve pečenja katod za francoskega partnerja.« December: »Gradnja tovarne ron-delic za Exal je naša stalnica že skoraj tri leta.« Časopis Aluminij leta 2014 Februar: »V podjetju Tubapack so nas razvrstili med A-dobavitelje.« Marec: »Dober je občutek, ko iz medijev razberemo, da je kateri izmed naših kupcev še posebej uspešen v svoji branži in na trgu. Med takšne kupce zagotovo sodi KTM.« April: »V družbi Talum Izparilniki, d. o. o., smo začeli proizvajati absorberje za ploščate sprejemnike sončne energije, absorberje tipa heat-pipe za vakuumske sprejemnike sončne energije, absorberje za hibridne fotovol-taične panele in podobno. /.../ Uradno smo predali v delovanje še zadnji modul v okviru projekta Uvedba dokumentarnega sistema - BusinessConnect. /./ V družbi Talum Inštitut smo na optičnem emisijskem spektrometru dopolnili analizo aluminija še z meritvijo cerija.« Maj: »Talum Izparilniki in Viessmann Faulquemont pišeta novo zgodbo.« Junij: »Talum je prejel certifikat učeča se organizacija - learning brand.« Julij: »Talum med top izvozniki. / ./ Junija rekordna proizvodnja in prodaja rondelic (2.832 ton).« Avgust: »'Tu ga imate!' S temi besedami smo pospremili prvi ozki trak, ki je bil odlit na Talumovem livnem stroju, izdelanem za tovarno rondelic v Puerto Madrynu.«n JUBILANTI ALUMINIJ številka 5, stran 15 Talumovi jubilanti Talum Strateški razvoj Mirko Veselic Talum Strateška komerciala Vladimir Ivnik Lidija Verdenik Jasna Cuš Babic Natalija Vuk Klemencic Talum Informatika Franc Vajda Katja Sever Talum Finance Zlatka Verbancic Talum Služba za odnose z javnostmi Danica Hrncic Vital Marta Pintaric Revital Dušan Lah Andreja Kokol Anica Kiselak Nada Kozoderc Danilo Smigoc Anton Pintar Zvonko Mohorko Jožef Zajšek Fredi Fijavž Talum Izparilniki Vili Strafela Branko Kožuh Silvo Skerbiš Vargas-Al Anita Polajžer Marjan Korošec Franc Kodric Zvonko Kolednik Viljem Mohorko Talum Aluminij Stanislav Milošic Dragan Mikša Gorazd Inkret Darko Emeršic Franc Kozel Milan Petric Viktor Kamenšek Franc Cucek Davorin Lubej Janez Cvetko Franc Ivanuš Metod Kiselak 20 10 20 20 30 20 20 30 30 30 20 20 20 20 30 30 30 30 30 30 30 30 10 30 30 30 30 10 20 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 Talum Livarna Branko Hajšek 30 Branko Krošl 30 Zvonko Smigoc 30 Stanislav Horvat 30 Talum Rondelice Edvard Koderman 10 Miran Ritonja 30 Marija Feguš Smigoc 30 Silvo Predikaka 30 Zdenko Belšak 30 Kreativni aluminij Albert Korošec 30 Talum Servis in inženiring Mitja Masten 10 Branko Vogrinec 10 Simona Gnilšek 20 Ivan Ogrinc 30 Miran Galun 30 Izidor Turšcak 30 Zvonko Predikaka 30 Bruno Skuber 30 Branko Grobelšek 30 Franc Korez 30 Vladimir Unuk 30 Janez Avguštin 30 Franc Debelak 30 Rado Potocnik 30 Dušan Tominc 30 Slavko Vek 30 Miran Jeza 30 Talum Inštitut Stojan Avguštin 30 SKUPINA O D J U J JUBILEJNO USURO