114 3 0 3 0 ;~ .... .... KNJIZNICARSKE NOVICE 1(1991), st. 7 31. julij 1991 *********************************** • Breda Filo: Knjiznice in pedagoski sis­temi ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUSTEV SLOVENIJE • Torno Martelanc: Kako korakati vstric s casom? *************************************** 13.00 -15.00 ODMOR 15.00 -16.45 DISKUSIJA, REFERATI: Posvetovanje in skupsc:ina "KNJIZNICARSTVO V • Anja Dular: Vloga, pomen in znacaj muzejske knjiznice V sodobnem casu KORAKU S CASOM" Rogla (hotel Planja), • Silva Novljan: Pokazimo se kot sodelujoci druzabniki 26.-28. september 1991 • Rajko Slokar: Upravljanje knjizne zaloge PROGRAM v splosnoizobrazevalni knjiznici Cetrtek, 26.9.1991 • Dragica Turjak: Socialna vloga splosno­izobrazevalne knjiznice in delo s posebni­11 .00 -12.00 mi skupinami uporabnikov • Otvoritev posvetovanja • Damjana Ivancic, Martina Rozman­Salobir, Alenka Sauperl-Zorko: Kako • Pozdravne besede izbirati programsko opremo za avtomati­ • Podelitev priznanj zacijo manjse knjiznice • lzbor delovnega predsedstva 16.45 -17.00 ODMOR 12.00 -13.00 REFERATI: 17.00 -19.00 DISKUSIJA, REFERATI: • Martina Sircelj: Profesionalizacija kadra • Francka Zumer: Vloga in pomen in eticni kodeks racunalnika v solski knjiznici • Joze Urbanija: Bibliotekarski dialog kot • Marina Rugelj: Ob prihodu racunalnika nujno dopolnilo racunalniski komunikaciji na izposojevalni pult • Primoz Juznic: Online knjiznicni katalogi • Mirko Popovic: Evalvacija sistemov za iskanje informacij • Alojz Urbajs, Marta Seljak, Bojan Stok: Tehnoloska podpora redakcijske funkcije v pogojih kooperativne gradnje YUBIB • Nada Majcen: ""Think Tank" metoda v specialni knjiznici • Marinka Milenkovic: Tatvine v knjiznicah 20.00 DRUZABNO SRECANJE Petek, 27.9.1991 OKROGLE MIZE I. 9.00 -12.30 Knjiznicarji v visokosolskih knjiznicah (Sek­cija za univerzne knjiznice. Moderator Breda Filo) II. 9.00 -12.30 Poslovanje in cenik storitev (Sekcija za splosnoizobrazevalne knjiznice. Moderator N atasa Petrov) UCNE DELAVNICE v organizaciji Milene lvsek, Zavod za solstvo, Celje I. 8.30 -10.30 Bralna znacka drugace (Projektno delo z ucenci OS Polzela, vodi Valerija Pukl) II. 8.30 -10.30 "Mozart" (Postavitev razstave z ucenci OS Vransko vodi Marija Zavrsnik) III. 11.00 -12.30 "Fran Ros: Bodice" (Raziskovalno nalogo z ucenci OS Fran Ros, Celje, vodi Ljudmila Con­ radi) IV. 11.00 -12.30 "France Bevk" (Kviz z ucenci OS Velenje, vodi Alenka Verusnik) 12.30 -14.30 ODMOR 14.30 -18.30 9. SKUPSCINA ZBDS • Porocilo predsedstva • Delovni program in financni nacrt za leto 1992 • Volitve organov ZBDS za obdobje 1991-93 • Razno Sobota, 28.9.1991 Rekreativno, zabavno srecanje *************************************** SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE *************************************** SEMINAR ZA VODENJE SPLOSNOIZOBRAZEVALNIH KNJIZNIC "Sporocamo vam, da sem bila s seminar­jem za vodenje SIK zelo zadovoljna. lzvedela sem mnogo koristnih stvari, ki mi bodo poma­gale pri vsakdanjem delu, saj do sedaj ni bilo podobnega izobrazevanja," je svetovalni sluzbi za SIK v republisko maticno sluzbo sporocila · Alenka Furlan, ena izmed 42 udelezencev iz 36 knjiznic, ki so bili na tridnevnem seminarju. Podobno mnenje so izrazali udelezenci ze med seminarjem ( enega izmed predavateljev so celo nagradili s ploskanjem) in tudi na koncu: na­poren, a ne utrujajoc (seminar je trajal od 9. do 17. ure), potreben vsem . ne glede na obseg predznanja, veliko idej za delo, zelo potreben tudi direktorjem nekaterih drugih knjiznic, nasvidenje drugo leto, potrditev last­nega znanja in pravilnosti vodenja ... In kaj je lepse kot to, da se tvoje znanje in nacin vodenja ujema z najsodobnejsimi trendi, ki ti jih razlaga univerzitetni profesor? Seveda je -uresnicitev ciljev, resitev problemov, kar dokazuje uspesnost vodenja. 0 tern so govorili predavatelji na sem­inarju (Silva Novljan: Status in delo knjiznic, dr. Stane Mozina: Vodenje knjiznic, dr. Bogdan Lipicnik: Motiviranje sodelavcev, dr. Miroslav Glas: Izdelava poslovnega nacrta, dr. Franc Koletnik: Racunovod­ska in financna problematika, mag. Mirko Popovic: Specificnost in novosti o delu splosnoizobrazevalnih knjiznic) o uspesnem vodenju, organizaciji dela, o delu s sodelavci in z uporabniki, ki zahteva nenehno pregle­dovanje poteka dela in resevanje problemov, ki se pri tern pojavljajo in kjer vedno obstajajo moznosti izboljsanja obstojecega. Teorijo so podkrepili s primeri, preda­vanje so kombinirali z aktivnostjo udelezencev (skupinsko delo, individualna aktivnost "spo­znaj se", igra vlog), spodbudili so razpravo, ki se je nadaljevala se v odmore na hodnike Ekonomske fakultete, katere Center za izo­brazevanje je skupaj z NUK organiziral ta seminar. Tudi sproscena izmenjava mnenj med "ve­likimi" in "malimi" knjiznicami, kjer so se brisale razlike med velikimi in malimi prob­lemi, je bila odlika tega seminarja, ki so jo udelezenci ponesli s seboj skupaj z gradivom. To gradivo, so dejali nekateri udelezenci, bo krozilo med delavci knjiznice, kajti tudi ti naj bi poznali delo in odgovornost vodij, ce zelimo, 3 da bo knjiznica res uspesna. Silva Novljan PODATKI O DELU SIK V LETU 1990 Podatki o delu SIK v letu 1990 so ze racunalnisko obdelani, narejene so tudi primerjalne analize s standardi (mednaro­ dnimi, slovenskimi, pogoji za verifikacijo knjiznic, posebnimi pogoji za imenovanje maticnih knjiznic), dopolnjuje pa jih prikaz uspesnosti samostojnih knjiznic in domoz­ nanske dejavnosti. Kdor zeli posamezne podatke, jih lahko dobi po telefonu ali pisno v Enoti za razvoj knjiznicarstva pri NUK, sicer pa bo celotno gradivo na voljo v tiskani obliki septembra letos. Zbrani podatki niso analizirani in primer­j ani z vseh moznih zornih kotov, dajejo pa kljub temu dokaj objektivno oceno stanja razvoja slovenskih SIK. V prilogi dodane tabele nudijo kopico podatkov za nadaljnje analize, bodisi posameznih podrocij dela ali posameznih knjiznic. Gradivo pa bo za razmisljujoce knjiznicarje tudi realna osnova za ustvarjalno razmisljanje, pomoc pri obliko­vanju predlogov za izboljsevanje razvoja SIK, delovnih pogojev, maticnosti, domoznanske dejavnosti ... Ob prebiranju tega gradiva pa se bo mar­sikomu porodil konkreten predlog za spre­membo standardov, ki naj bi bili napisani tako, da bi jih lahko vsi enako interpretirali. Enoznacnost razumevanja stan­dardnih dolocil pa ne bo v celoti resila vseh problemov analiziranja dela SIK. Potrebno bo doseci natancnejse in popolnejse zbiranje podatkov. Tudi v tern gradivu marsikatero podrocje dela pri posameznih knjiznicah ni prikazano, ceprav vemo oz. sklepamo, da ga knjiznica opravlja, a ga ne evidentira. Zal, je racunalnik neusmiljen, analitik pa tudi, operi­ rata samo s plus, minus ali nic, pri tern pa analitik lahko tudi razmislja (npr. kaj naj si misli o delu knjiznice, ki podatke o stevilu mladih clanov ne navaja in podohno). Vsaka SIK, ki bo to gradivo prehirala (upam, da ga bodo narocile vse), je povahljena k skupnemu razmisljanju, k ohlikovanju predlogov, zahtev, vprasanj, ki naj jib naslovi na Enoto za razvoj knjiznicarstva. Morda kateri knjiznici ne ho ugajalo mesto na lestvici uspesnosti splosnoizohrazevalnih knjiznic. Tudi to se s skupnimi mocmi laze izholjsa. P.S.: Medtem ko to pisem, je bi! sprejet sklep o umiku vojske iz Slovenije. Krasno! Delovni pogoji, predvsem prostorski, ki so na­jvecji problem SIK, se hodo lahko v mar­sikaterem kraju hitro uredili -se spomnite slo­gana zaloinistva Krt "Knjiga je orozje, vzemi jo v roke" ! Silva Novljan MARIBORSKA KNJIZNICA, VECOBCINSKI SISTEM SIK je naslov organizacijskega in kadrovskega ela­borata hibliotekarke Darje Kramherger, ki je Marihorski knjiznici pred odhodom v pokoj s tern gradivom dala "nastavke za nadaljnjo us­meritev", kot pravi sama v uvodu 80 strani ( + priloge) ohseinega elahorata. Gradivo, ki gaje zhirala vec let, paje vec kot samo to. Je zgoscen, sistematicen, natancen in pregleden prikaz mnogovrstnega dela SIK, ki ni znacilnost samo SIK v Mariboru, ampak, z delnimi izjemami, ki jih pogojujejo potrehe dolocenega okolja, vsake SIK. 0 tern govori ze kazalo, ki vsehuje v I. delu sestav, funkcijo in naloge Marihorske knjiznice poglavja: Opre­delitev knjiznice, Knjiznicni sistem, Uporab­niki, Dejavnost knjiznice, Knjiznicno gradivo, Sluzhe, Knjiznicna mreza, Osehje, Razvojni kadrovski nacrt, Pregled ciljev. V II. delu Organizacija knjiznice pa Vo­denje, Delo s knjiznicnim gradivom, Delo z uporahniki, Domoznanska dejavnost, Stiki z javnostjo, Maticna dejavnost, Izdajateljska in zaloiniska dejavnost, Upravno-financna sluzha, Kadrovska sluzha, Strokovno izpo­polnjevanje in izohrazevanje, Dokumenta­cija o knjiznici, Arhiviranje, Racunalnis­tvo, Tehnicna opravila. Tudi zato si je repuhliska maticna sluzha izprosila dovol­jenje avtorice za izposojanje tega elahorata delavcem splosnoizohrazevalnih knjiznic, saj smo prepricani, da ho lahko marsikomu v pomoc pri nacrtovanju in organizaciji dela splosnoizohrazevalne knjiznice. Vrednost elahorata pa ni samo v sis­tematicnem, nazornem prikazu organizacije dela, ki mora hiti ustrezna ciljem in funkciji SIK, ampak tudi v prepricanju, ki pronica skozi pisanje izkusene, knjiznicarstvu predane delavke, in sicer da ni staticnega in nepomem­hnega dela v knjiznici, da je knjiznica rastoci organizem, za rast katerega so odgovorni naj­prej knjiznicarji. Pripomh h gradivu nimamo, napisal jih ho sam cas. Nespremenjeno pa ho histvo dela SIK, ki se tako kot Ranganathanovih pet za­konov, na katere se avtorica tudi sklicuje, s casom ne spreminja. Silva Novljan *********************************** IZOBRAZEVANJE *************************************** CESTITKE N AJBOLJSIM (MALO MANJ DOBRIM PA TUDI)! Kljub temu, da so bili vsi kandidati na zad­njih strokovnih izpitih iz bibliotekarske stroke zelo uspesni (kar je iz porocila o izpitih jasno razvidno), pa bi kljub temu radi se posebej cestitali tistim, ki so dosegli v povprecju na­jvisje ocene (od 4.50 navzgor). Ocen ne homo navajali, le imena in knjiznice, iz katerih pri­hajajo "odlicnjaki": • JURGEC Dani (VK), Osrednja knjiznica Kranj • KALCIC Dunja (B), UKC-Univ. psih. klinika, Knjiznica centra za mentalno zdravljenje, Ljubljana • MEDEN Rudi (B), Knjiznica A.T. Lin­harta, Radovljica • ZNIDERSIC Natasa (VK), OS Alojza Ke­beta, Knjiznica, Ljubljana • DEBELJAK Darja (B), Fakulteta za sport, Ljubljana • KAVCIC Mojca (K), Knjiznica Bezigrad, Ljubljana • KRAPEZ Romea (K), Seizmoloski zavod RS, Knjiznica • GROBIN Avgustina (K), Obcinska maticna knjiznica, Smarje pri Jelsah • OBLAK Marija (B), Ljubljana • ZUPAN Sanda (B), OS Karavanskih kurirjev NOB, Knjiznica, Jesenice • LEBEZ Mira (B), Centralna tehniska knjiznica, Ljubljana • ROGELJ-SKAFAR Bojana (B), Sloven-, ski etnografski muzej, Ljubljana Ce dodamo se komentar: za prihodnost stroke se nam ob takih kadrih res ni treba bati. Melita Ambrozic PRIZNANJA KVALIFIKACIJ BIBLIOTEKARSKE STROKE Na seji komisije za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke, ki je bila 10. julija 1991, so bili na osnovi 9. in 89. clena Samoupravnega sporazuma o pridobivanju strokovnih kvali­fikacij bibliotekarske stroke sestim delavcem NUK-a podeljeni ustrezni nazivi: 1. Stanislavi Glavnik naziv knjiinicarski re­ferent 2. Valeriji Zagar naziv visji knjiinicarski re­ferent 3. Marjeti Dolenc naz1v knjiinicarski refe­rent 4. Teji Metlikovic naz1 v visji knjiinicarski referent 5. Tatjani Kovac naziv visji bibliotekar 6. Alenki Kanic naziv visji bibliotekar Komisija je tudi pozitivno ocenila special­isticno nalogo Lidije Wagner z naslovorn "Clanek -primerjalna analiza z bibliograf­skega vidika" ter ustni zagovor naloge. Lidija Wagner je tako pridobila naziv bibliotekar spe­ cialist. Cestitke! Melita Ambrozic CLANEK -PRIMERJALNA ANALIZA Z BIBLIOGRAFSKEGA VIDIKA (Lidija Wagner, NUK, julij 1991, specialisticna naloga) V nalogi avtorica obravnava v nasi knjiznicni literaturi in praksi zanemar­jeno problematiko bibliografskega zajemanja clankov v periodicnih/serijskih publikacijah in vsebinsko zaokrozenih prispevkov /sestavkov v zbornikih in podobnih publikacijah mono­grafskega znacaja. Za obe podzvrsti pri­rnarnih dokumentov uporablja v studiji enotno poimenovanje "clanek", kar uvodoma tudi us­trezno definira in utemelji. Avtorica izhaja iz nacel in prakse, po ka­teri se ravna pri zajemanju podatkov o clankih in njihovi predstavitvi javnosti "slovenska bib­liografija" (SB), tj. nasa nacionalna bibliogra­fija, kar pa poveze tudi s standardi ali med­narodno spostovanimi priporocili za obliko­vanje nacionalnih bibliografij. Od tu preide na specificna vprasanja SB, ki zajemajo vse vidike dokumentiranja clankov in diseminacije informacij o njih. Opozori na zahtevnost in obseznost uresnicevanja veljavnega koncepta SB, ki ga ob preskromni kadrovski zasedbi ustreznega oddelka v NUK dejansko ni vec mogoce v celoti izpeljati. V tern delu naloge sta se posebej dragocena dva prikaza: predstavitev nacina bibliograf­skega opisovanja clankov s primeri iz prakse ter primerjava med SB in prakso oblikovanja in publiciranja se t.reh drugih bibliografij: Bib­liografije Jugoslavije (BJ in JBI), Hrvaske bib- liografije (HB in Nacionalne in sveucilisne bib­ lioteke) in Biomedicine lugoslavice (BMI m IBMI). Ob pomanjkanju prirocnika posebej za to vrsto gradiv je prvo se zlasti pomembno za vse tiste knjiznice, ki tudi same dokumentirajo clanke, se posebej, ker jim avtorica predstavi zelo racionalen nacin uresnicevanja ustreznega mednarodnega standarda, tj. ISBD(CP). Na osnovi primerjave med prakso stirih velikih bibliografskih servisov pa avtorica pride do predlogov, kako naj se v sodobnem ambi­entu vzajemnega kataloga oz. skupne YU­BIB haze organizira in izpelje kooperativno, na distribuiranem on-line vnosu podatkov temeljefo in med knjiznicno informacijsko mrezo in nosilci znanstveno-tehnicnega in­formiranja usklajeno dokumentiranje clankov. S posluhom za dosedanjo prakso in realno stanje ponuja ob osnovnem pogoju za koop­erativno obdelavo, tj. dogovoru knjiznic in specializiranih informacijskih centrov o tern, katere naslove periodicnih/serijskih publikacij bo glede na disciplinarno oz. kulturno­zgodovinsko ozadje (npr. pri domoznanski pe­riodiki) dolocena enota dogovorjeno doku­mentirala, se variantni resitvi vkljucevanja v skupno bazo, tj . v vzajemni katalog glede na strojno in programsko opremo. Z integrirano obdelavo bi se tako v vzajem­nem katalogu kompleksno, vendar ob smiselni selekciji zajeli clanki, ki so pomembni s stalisca nacionalne bibliografije, znanstveno­tehnicnega informiranja in pomembnejsih sek­torjev domoznanske dokumentacije. Z zakljucki avtorica tudi nakaze moznosti za enotnejse vsebinsko indeksiranje. Kriticnost povezano s prakticnostjo izpricuje pri pri­porocanju uporabe standardov: ISBD(CP)ja za opisovanje clankov in UNIMARCa za strojni zapis podatkov. Pri aplikacijah ISBD(CP)-ja opozarja na nelogicno zaporedje navajanja t.i. lokacije (volumna, !eta, stevilke), katerega uporabaje opravicena samo z mednarodno izmenjavo podatkov. Iz prakse SB v okviru vzajemnega ka­taloga kandidatka koncno opozarja tudi na neprakticnost in zamudnost sedanjega nacina oblikovanja zapisov za clanke in priporoca, da se ob koncni in celoviti ureditvi kooperativne obdelave clankov v slovenskem prostoru (za katero je prav ta specialisticna naloga ta hip najkonkretnejsa predloga) v zapis clanka za vzajemni katalog vkljucuje tudi skrajsani opis samega vira, tj. periodicne/serijske publika­cije, in s tern zagotovi popolno samostojnost njegove obdelave. Specialisticna naloga lahko s svojimi za­kljucki in sugestijami zlasti za kooperativno obdelavo clankov pomembno prispeva k or­ganizaciji racionalnejsega in bolj ucinkovitega zajemanja clankov in s tern v njih vsebo­vanih informacijah tako, da se optimalno zadovoljijo potrebe nacionalne bibliografije, znanstveno-tehnicnega informiranja in domo­znanskih dokumentacij. P.S.: Specialisticna naloga "Clanek primerjalna analiza z bibliografskega vidika" je dostopna v NUK -Enota za razvoj knjiznicarstva, avtorica pa ima v nacrtu pripravo ustreznega prirocnika. mag. J oze Kokole *************************************** PREDSTAVLJAMO VAM *************************************** OKROGLA MIZA RACUNALNISKA BESEDISCA 14.6.1991 so se v dvorani SAZU srecali av­torji, ki se ukvarjajo z racunalniskimi ob­delavami slovenskega jezika. V prvem delu 7 je bila okrogla miza namenjena razpravi o problemih racunalniskih besedisc. Sledila je medsebojna predstavitev rezultatov in nacrtov posameznih skupin. Razprava se je zakljucila s predstavitvijo programov in obdelav novinar­jem in ostalim udelezencem okrogle mize. Poudarek razgovora je bi! na racunalniski kontroli pravilnega zapisa slovenskih besedil ter o oblikovanju skupnega racunalniskega besedisca slovenskega jezika. Rezultate svo­jega dela je predstavilo osem racunalniskih skupin oziroma avtortjev. Medsebojno primerjanje rezultatov je pokazalo, da je v Sloveniji na voljo zadosti izdelanega pro­gramskega orodja za strokovno, vsebin­sko preverjeno in nadzorovano oblikovanje racunalniskega besedisca slovenskega jezika, za obdelave slovenskih besedil in za pripravo po­datkov iz teh besedil za nadaljnje analize. Udelezenci okrogle mize so se lahko seznanili z naslednjimi stopnjami obdelav oz. programi: • crkovalniki z bazo najpogostejsih besed­nih oblik (namenjeni so sprotnemu pre­verjanju zapisa posamezne besede pri vnosu besedila v racunalnik); • geslilniki (namenjeni so preverjanju pra­vilnega zapisa pri ze vnesenih besedilih ter pripravi nekaterih podatkov za analize be­sedil kot npr. frekvencni slovar); • programi za opis oblikoslovnih in skla­denjskih algoritmov jezika; • vecjezicni elektronski slovarji; • nekatere ostale aplikacije ( npr. sistemi za iskanje informacij v tekstovnih po­datkovnih zbirkah) M-spel, Besana, Sloncek, Pravopisnik in Slovar so le nekateri izmed programov, ki so bili predstavljeni na okrogli mizi. Svoj prostor v okviru predstavitve pa je dobil tudi program INSTRUCT, ki je namenjen demonstraciji sodobnih metod iskanja informacij v sloven­ skih podatkovnih zbirkah. Poleg jezikovno neodvisnih modulov v INSTRUCT-u (rangi­ ranje dokumentov po njihovi relevantnosti, moznost razsirjanja iskalnih izrazov itd.) sta dokaj veliko zanimanje vzbudili dve kompo­ nenti, ki sta vezani na slovenski jezik: av­ tomatsko blokiranje nepomembnih besed (IN, TER, ALI itd.) in avtomatsko krnjenje pre­ ostalih, vsebinsko pomebnih besed. Sklep okrogle mize je bi!, da je treba nadaljevati s skupnim projektom racunalnisko besedisce slovenskega jezika. V ta projekt je treba vkljuciti vse , ki proucujejo besede, tako tiste, ki delajo s slovarji, kot tiste, ki jih potre­bujejo pri svojem vsakdanjem delu. Prvi cilj je gradnja skupne besedne haze cim vecjega iitevila strokovno preverjenih slovenskih besed. Ce se je kateri bralec teh vrstic doslej ze ukvarjal z racunalnisko obdelavo slovenskega jezika ali pa razpolaga z zanimivimi teksti v strojno citljivi obliki, se lahko za nadaljnje in­formacije o projektu obrne na Enoto za razvoj knjiznicarstva. dr. Mirko Popovic *************************************** TERMINOLOSKI KOTICEK *************************************** UNIVERSAL AVAILABILITY OF PUBLICATIONS: SPLOSNA DOSTOPNOST PUBLIKACIJ Na pobudo kolegice Ancke Korze-Strajnar je Terminolooka komisija obravnavala strokovni termin SPLOSNA DOSTOPNOST PUB­LIKACIJ, ki smo ga pred desetletji prevzeli iz angleskega izraza UNIVERSAL AVAIL­ABILITY OF PUBLICATIONS, najveckrat 8 uporabljan pod kratico UAP. Ancka Korze je v domaci strokovni literaturi zasledila sledeca poimenovanj a: • splosna dostopnost publikacij (SDP) • splosna dostopnost gradiv (SDG) • univerzalna dostopnost publikacij (UDP) • univerzalna dostopnost gradiv (UDG) Treba je priznati, da uporaba stirih razlicic in za namecek prav tako iitirih kratic, seje silno zmedo v slovenskem knjiznicarstvu. Komisija se je morala odlocati med nasled­ njimi problemi: 1. splosna ali univerzalna 2. gradivo ali publikacija 3. katera od kratic bi bila najustreznejsa Naceloma dajemo prednost domacim besedam pred tujkami. Razen tega se je izraz "splosna" uveljavil ze takrat, ko smo celotni termin pre­vzeli iz anglescine. "Gradivo" je nedvomno sirsi pojem od "publikacije" in prav dandanes je v knjiznicar­stvu pomembno, da so uporabniku poleg knjig in casopisov dostopna tudi vsa druga gradiva, ki jih imajo knjiznice. Vendar tudi "pub­likacija" ni le dokument na papirnem nosilcu, ampak pod tern pojmom lahko razumemo vsako stvar, ki jo zalozba, izdajatelj ali kdor koli objavi ( od lat. glagola publicare = izrociti v javno uporabo); torej so tudi plosce, kasete, kompaktni diski, video kasete prav tako publi­kacije. Poleg tega se izraza "publication" se vedno drzi celoten angloameriski in preostali razviti svet, ne da bi ga zaradi stevilnih novih nosilcev informacij skusali zamenjati z drugim. Zato je komisija dala prednost izrazu "pub­likacija" . Komisija torej predlaga, da ohranimo in uporabljamo izraz SPLOSNA DOSTOP­NOST PUBLIKACIJ in temu ustrezno kratico SDP (vsem asociacijam navkljub). Tomaz Kobe *************************************** BORZA DELA *************************************** Zal se tudi v na.se kroge vedno bolj zarezuje tezka gospodarska situacija. To ni vidno le v vedno manjsem obsegu sredstev za na.se de­lovanje, temvec tudi v dejstvu, da nekateri na.si stanovski kolegi ostajajo brez sluzb in se pridruzujejo vedno vecjemu stevilu brezposel­nih v Sloveniji. Tako se je npr. v zadnjem casu v Knjiznico Bezigrad oglasilo po nasvet vec knjiznicarjev, ki so ostali brez dela. Z zeljo, da bi vsaj ublazili obstojeco situacijo in knjiznicarjem olajsali iskanje novih sluzb, odpiramo rubriko BORZA DELA. S to rubriko zelimo dati brezposelnim stanovskim kolegicam in kolegom priloznost, da se pred­stavijo in tako morebiti naletijo na odprta nata v knjiznici, ki potrebuje kadrovsko za­polnitcv dolocenega delovnega mesta. Zato prosimo vse knjiznice, da v svo­jem okolju opozorijo stanovske kolegc na to rubriko. Kandidati, ki so zainteresir­ani za objavo podatkov v BORZI DELA, naj knjiznicam posredujejo cimvec informa­cij o sebi (izobrazba, posebna znanja, delovne izkusnje itd.). Te podatke naj potem knjiznice posljejo na naslov urednistva Knjiinicarskih novzc. Prva kandidatka, ki je prosila za objavo podatkov (preko Knjiznice Bezigrad) je Ana Gorkic-Simic, visja knjiznicarka z dvajsetletno prakso! Doslej je vodila knjiznico Gimnazije F. Rozman Stane v Ljubljani. dr. Mirko Popovic *************************************** OBVESTILA *************************************** Cestitamo. Cestitamo mag. Mirku Popovicu, vodji Enote za razvoj knjiznicarstva pri NUK, ki je 19.7.1991 uspesno zagovarjal svojo disertacijo "Implementation of a Slovene Language-Based Free-Text Retrieval System" na Univerzi v Sheffieldu, Velika Britanija. V Sloveniji smo tako dobili prvega doktorja znanosti s podrocja knjiznicarstva in informa­cijskih ved. Vsa zahvala pa gre tudi institu­cijam, ki so omogocile ta zahteven studij, in sicer: British Council, Ministrstvo za razisko­valno dejavnost in tehnologijo RS, Ministrstvo za kulturo RS in seveda Narodna in uni­verzitetna knjiznica. Zelimo pa si, da bi lahko cimprej cestitali tudi prvemu doktorju znanosti, ki bo svoj naziv dobil na oddelku za knjiznicarstvo ljubljanske Filozofske fakul­tete. K temu pa bo pripomogel tudi naziv Mirka Popovic.a in tudi zato je njegov us­peh za slovensko knjiznicarstvo pomemben in razveseljiv. -Silva Novljan Statistika. Zavod RS za statistiko je ozivil delovanje sosvetov oz. koordinacijo med poobla.scenimi organi in informacijskimi sluz­bami v na.si republiki. Na 1. sestanek Sosveta za statistiko kulture je povabil tudi pred­stavnika NUK-a. Glede na to, da je v teku revizija programa statisticnih razisko­vanj, pomembnih za Republiko Slovenijo na podrocju statistike kulture in sorodnih po­drocjih za leto 1992 in tece intenzivno delo na podrocju "evropeizacije" na.sih statistik, se bo tudi NUK kot republiska maticna sluzba poskusal ustrezno vkljuciti v omenjena doga­janja. Najvec dela ho vsekakor potrebnega pri pripravi novih vprasalnikov o delu knjiznic za leto 1993, ki bodo v prvem delu poenoteni z metodologijo Zavoda RS za statistiko (ins tern ustrezali evropskim standardom) v drugem, t.i. raziskovalnem delu pa naj bi zbirali le taksne podatke, ki so uporabni za nadaljnje proucevanje in dejansko prezentirajo naso de­javnost. Pri pripravi nasih novih vprasalnikov pa nam ho pomoc ustreznih strokovnjakov s strani Zavoda vec kot dobrodosla. -Melita Ambrozic Novo vodstvo CTK. CTK obvesca, da je s 1.7.1991 prevzel naloge ravnatelja Centralne tehniske knjiznice dosedanji vodja Oddelka za standarde in patente dr. Matjaz Zaucer, dipl.ing. fizike. Telefonska stevilka ravnatelja je (061) 214-118. -Nada Cesnovar Skupnost jugoslovanskih nacionalnih bibliotek. 26.6.1991 je bila v Centralni knjiznici JA v Beogradu 1. letosnja seja Predsedstva Skupnosti jugoslovanskih na­cionalnih bibliotek (ZJNB). Seje seje udelezila vecina direktorjev nacionalnih knjiznic v Ju­goslaviji, z izjemo direktorjev nacionalnih knjiznic iz Hrvaske, Crne Gore in Kosova. Iz Slovenije sta se seje udelezila Lojze Urbajs (IZUM) in avtor teh vrstic (namesto T. Marte­lanca, ravnatelja NUK). Iz vrste sprejetih sklepov so najzanimivejsi naslednji: 1. Dolocitev prioritet razvoja YUBIBA: ( a) obdelava periodike (b) obdelava raritet (ta projekt je ze v zakljucni fazi) ( c) programska oprema za izgradnjo in vzdrzevanje normativnih datotek in tezavrov. 2. Program dela za obdobje 1991-93: sprejet je bi! slovenski predlog, da se na seznam prioritetnih nalog vkljuci tudi vprasanje obveznega izvoda in selekcije gradiva v YUBIB-u. V razpravi so se obravnavala se nekatera druga vprasanja kot npr. izdelava projekta za av­tomatizacijo KIS-a v Jugoslaviji, online cen­tralni katalog periodike, organizacije tecajev za instruktorje (za obdelavo monografskih in serijskih publikacij). Naslednja seja ZJNB naj bi bila v Zagrebu. PS: Ta seja mi ho ostala v spominu pred­vsem po mucnem in napornem vracanju iz Beograda v Ljubljano. Zato se zelim na tern mestu zahvaliti kolegi L. Urbajsu in IZUM-u za vso pomoc, da mi je tisti dan (noc) uspelo zaradi zapore brniskega letalisca prispeti vsaj do Maribora. Zal pa moj avto ni imel te srece inje krepko obcutil posledice zracnega napada. -dr. Mirko Popovic Koordinacija nabave tuje literature. 18.6.1991 se je v Bibliotekarskem raziskoval­nem centru NUK ze drugic sestala projektna skupina za izdelavo kriterijev za koordinacijo nabave tuje literature. Seje so se udelezili mag. Primoz Juznic (CMK), mag. Mirko Popovic (NUK), Melita Ambrozic (NUK), Nada Cesnovar (CTK), dr. Tomaz Pisanski (FNT), Marta Seljak (IZUM), Alojz Urbajs (IZUM) in mag. Joze Kokole (NUK). Prosnjo za ( so )financiranje projekta koor­dinacije nabave tuje literature je pozitivno obravnavalo Ministrstvo za raziskovalno de­javnost in tehnologijo, ki je postavilo dodatni pogoj, tj. podatki o tujih serijskih publikaci­jah morajo biti vkljuceni v vzajemni katalog. Celotni projekt ima tako dve osnovni nalogi: l. izdelava metodologije za koordinacijo nabave tuje literature 2. izgradnja oz . dopolnitev obstojece po­datkovne zbirke tujih serijskih publikacij v okviru vzajemnega kataloga. V dosedanjem katalogu tujih serijskih pub­likacij, kot gaje vodil NUK (nekatere knjiznice pa tudi same) niso bili vsi podatki, ki zagotav­ljajo zares objektivno koordinacijo za nabavo, saj npr. npr. manjkajo informacije o ceni, pov­sod ni znan ISSN (le-ta je osnovna identi­fikacija v vzajemnem katalogu), "impact fac­tor" itd. Zato so se clani projektne skupine dogovorili, da je za potrebe koordinacije po­leg naslovov in lokacijskih podatkov potrebno imeti se naslednje podatke: • cena posameznega naslova; • "impact factor"; • korektivni podatek. Hkrati je bilo dogovorjeno, da se za koor­dinacijo ne vkljucujejo revije, ki se pridobi­vajo z zameno ali darom. Na osnovi skle­pov seje je CK NUK (mag. Joze Kokole) vsem knjiznicam, ki v RS narocajo tuje serijske pu­blikacije, ze poslal dopis s prosnjo za posre­dovanje podatkov o ceni posamezne publika­cije. V CK NUK pa ze tece postopek dopol­njevanj a manjkajocih podatkov o ISSN. Poleg vnosa podatkov o ceni posameznih publikacij se za prihodnje obdobje nacrtuje tudi centraliziran vnos podatkov o t.i. "impact factorju" posamezne strokovne revije. Hkrati pa ho projektna skupina poslala knjiznicam oz. koordinacijskim krogom dopolnjene krite­rije, po katerih se bodo ravnale pri selekciji prednarocil za leto 1992. 11 Obcutno zmanjsana sredstva, ki bodo v letu 1991 namenjena za nabavo tuje periodike, postavljajo pred delovno skupinu odgovorno nalogo. Delovna skupina mora namrec pripraviti taksna strokovna izhodisca in tehnicne pogoje, da bodo posledice odlocanje o tern, kaj je treba zmanjsati, cim manj bolece in povzrocile cim manjso skodo. V proces koor­dinacije je treba pritegniti prav vse, ki nabav­ljajo, hranijo in posredujejo tujo periodiko. S tern homo financerju-narocniku naloge posre­dovali izdelan pregled, kaj v Sloveniji imamo oz. kaj mislimo imeti. Precej dela ho potrebno opraviti med do­pustniskima julijem in avgustom. Zato se ho intenziviralo delo na samem centralnem kata­logu serijskih publikacij (CKSP), ki naj bi bi! pripravljen ze konec meseca avgusta za ope­rativno uporabo. Delo na CKSP zaenkrat poteka po nacrtih, narejen pa je tudi osnutek "izpisov", ki bi sluzili kot osnova za koordi­nacijo. -dr. Mirko Popovic, mag. Primoz Juznic International Library Technology Fair. 11 . in 12. septembra ho v Londonu (Hat­field Polytechnic) ena najvecjih predstavitev knjiznicno informacijskih sistemov in razlicnih podatkovnih zbirk. Vzporedno bodo potekale razlicne konference, seminarji, "delavnice" in predstavitve. Celotna prireditev pa ima skupni naslov Libraries in the In­formation Market. Organizator pricakuje okoli 2,000 obiskovalcev. Dodatne infor­macije in prospekte lahko dobite v IN­DOK centru/knjiznici za bibliotekarstvo (Dare Balazic). -dr. Mirko Popovic POROCILO O BIBLIOTEKARSKIH STROKOVNIH IZPITIH (20.-24.5. in 3.-7.6.1991) Strokovne izpite je opravljalo 45 kandidatov (med njimi dva diferencialne izpite ter eden popravni izpit). Kandidati so bili izprasani iz 319 predmetov, oz. ce stejemo Notranjo organizacijo kot dva predmeta -iz 364 predmetov. Pri izpitih je sodelovalo 13 izprasevalcev, med njimi 3 namestniki. lzpiti pa so trajali deset delovnih dni od 8. do 13. ure. Kandidati so izpite opravljali za naslednje kvalifikacije: • bibliotekar, 17 kandidatov (38%), od tega: 1 iz CTK, 1 trenutno brezposeln, 5 iz SIK, 5 iz specialnih knjiznic, I iz solske in 4 iz visokosolskih knjiznic • visji knjiznicar, 15 kandidatov (33%), od tega: 8 iz SIK, 3 iz specialnih knjiznic, 3 iz solskih in I iz visokosolske knjiznice • knjiznicar, 13 kandidatov (29%), od tega 5 iz SIK, 3 iz specialnih knjiznic, 3 iz solskih ter 2 iz visokosolskih knjiznic Iz Ljubljane je bilo 19 (42%) kandidatov, 7 (16%) iz Maribora, 2 iz Domzal ter po eden iz Videm Dobrepolja, Kocevja, Vrhnike, Zagorja ob Savi, Hrastnika, Ptuja, Ravn na Koroskem, Celja, Smarja pri Jelsah, Kranja, Radovljice, Jesenic, Postojne, Slovenskega Gracisca, lzole, Novega mesta ter Murske Sobote. 25 kandidatov je bilo oproscenih nekaterih izpitov in sicer: • Splosni de!: 11 kandidatov • Tuj jezik: 8 kandidatov • Zgodovina knjige in knjiznic: 12 kandidatov • Splosna organiz. knjiznic in knjiz.: 12 kandidatov • Zascit.a knjiznicnega gradiva: 2 kandidata Iz tujih jezkov je bilo opravljenih 54 izpitov, od tega iz angleskega jezika 29 (53.7%), nemskega jezika 16 (29.6%), francoskega jezika 4 (7.4%), italijanskega jezika 3 (5.6%) in ruskega jezika 2 (3.7%). Z odlicnim uspehom je opravilo izpit 13 (29%) kandidatov (v jesenskem roku 1990 le 9.2%), s prav dobrim 27 (60%) in z dobrim uspehom 5 (11%) kandidatov. Povprecni uspeh vseh kandidatov je bil 4.14, kar je nekoliko visje kot v preteklem roku. Po vrstah knjiznic je bi! uspeh taksen: • SIK (18 kandidatov): odlicni 5 (27.8%), prav dobri 12 (66.7%), dobri 1 ( 0.5%); povprecna ocena: 4.22 • specialne knjiz. (11 kandidatov) : odlicni 3 (27.3%), prav dobri 7 (63 .6%), dobri 1 ( 9.1%); povprecna ocena: 4.20 • solske knjiznice (7 kandidatov): odlicni 2 (28 .6%), prav dobri 3 (42.8%), dobri 2 (28 .6%); povprecna ocena: 4.06 • visokosolske knjiz. (7 kandidatov): odlicni 1 (14.3%), prav dobri 5 (71.4%), dobri 1 (14.3%); povprecna ocena: 3.79 • univerzitetne knjiz. (1 kandidat): odlicni 1 (100%); povprecna ocena: 4.55 • ostalo (1 kandidat): odlicni 1 (100%); povprecna ocena: 4.70 Poglejmo se uspeh izpitov glede na strokovno kvalifikacijo: • bibliotekar (17 kandidatov) : odlicni 8 (47%), prav dobri 8 (47%), dobri 1 ( 6%); povprecna ocena: 4.35 • visji knjiznicar (15 kandidatov): odlicni 2 (13.3%), prav dobri 10 (66.7%), dobri 3 ( 2.0%); povprecna ocena: 3.96 • knjiznicar (13 kandidatov): odlicni 3 (23.1%), prav dobri 9 (69.2%), dobri 1 ( 7.7%); povprecna ocena: 4.09 Clede na izpitne predmete so bili dosezeni naslednji uspehi: Predmet st.izp. odl (5) pd (4) db (3) zd (2) nzd (1) povpr. Splosni del Zgod. knjige in knj. Splosna org. knjiz. Notranja org. knjiz. Bi bli ogr a.fij a Zascita. knjiz. gr. Inf. sluzba in upor. knj. g. Uporaba. knjiz. gr. Angleski jezik Nemski jezik Francoski jezik ltalijanski jezi k Ruski jezik 34 33 33 45 45 43 15 17 29 16 4 3 2 25 (74%) 4 (12%) 12 (37%) 21 (47%) 14 (31%) 18 (42%) 4 (27%) 9 (53%) 11 (38%) 4 (25%) 2 (50%) 1 (33%) 1 (50%) 8 (23%) 17 (52%) 13 (39%) 16 (35%) 22 (47%) 16 (37%) 5 (33%) 7 (41%) 10 (35%) 8' (50%) 1 (25%) 1 (33%) - 1 (3%) 11 (33%) 7 (21%) 8 (18%) 8 (18%) 7 (16%) 5 (33%) 1 (6%) 7 (24%) 2 (12.5%) -1 (33%) 1 (50%) -1 (3%) 1 (3%) -1 (2%) 2 (5%) 1 (7%) -1 (3%) 2 (12 .5%) 1 (25%) -- ------------- 4.7 3.7 4.1 4.3 4.1 4.2 3.8 3.9 4. l 3.9 4.0 4.0 4.0 Skupaj 319 126 124 59 10 - 4.1 Tudi na tern izpitnem roku smo opazili, daje sedanji sistem strokovnih izpitov dokaj utrujajoc tako za kandidate kot izprasevalce, saj zahteva polno koncentracijo obojih kar nekaj ur. Bi pa poscbcj poudarili, da na tern roku ni bilo zarnud s strani izprasevalcev, tako da je nepotrebno cakanje odpadlo in so izpiti tekli dokaj kontinuirano. lzprasevalci so bili zelo zadovoljni s pripravljenostjo kandidatov, saj so le-ti v povprecju dosegali dokaj visoke ocene pri posarneznih izpitih. Najbolje so se kot skupina odrezali kandidati iz splosnoizobrazevalnih knjiznic ter najslabse iz visokosolskih knjiznic (zal tako stanje opazarno tudi na strokovnih izpitih prejsnjih let, ko visokosolski knjiznicarji v povprecju dosegajo slabse rezultate od drugih) . Glede na strokovno kvalifikacijo so bili v tern roku najbolj uspesni bibliotekarji in najrnanj visji knjiznicarji. Ko srno prirnerjali povprecno oceno kandidatov, ki so ali niso obiskovali tecaj za pripravo na strokovne izpite, srno ugotovili, da so udelezenci tecaja dosegli povprecno oceno 4.2, ostali pa 4.0. Tudi udelezenci tecaja sarni, so rnenili, da je bila udelezba na tecaju zelo koristna in so si pridobili stevilna nova znanja. Ker borno jesenske tecaje se popestrili, uparno, da bo to pozitivno vplivalo na uspesnost v jesenskern izpitnern roku. Ugotovili bi lahko (ponovno), daje sedanji sistern strokovnih izpitov ze nekako "prezivet", saj je star desetletje, v tern casu pa se je zlasti veliko sprernenilo v rednih oblikah izobrazevanja knjiznicnih delavcev. Ker je ze v teku delo na sprerninjanju tako zakona o knjiznicarstvu kot pravilnika za doseganje strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke, ne bi na tern rnestu ponovno nastevali pripornb na obstojeci sistern. Sistern bo pac potrebno reorganizirati tako, da bo ornogocal sodobno in ucinkovito preverjanje znanja knjiznicnih delavcev, kar pa bo zahtevalo tudi vecjo skrb za nove kadre oz. strokovni krog kvalitetnih predavateljev in izprasevalcev. Vsem kandidatorn, ki so v pornladanskern roku uspesno opravili strokovne izpite bibliotekar­ske stroke iskreno cestitarno in jirn zelirno uspesno delo! Melita Arnbrozic V KROZENJE KNJIZNICARSKE NOVICE, 1(1991), st. 7. YU ISSN 0353-9237. lzdala in razmnozila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana Uredil: Dare Balazic. Naklada: 500 izvodov. 15 ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH Ljubljana, Turjaska 1 DRUSTEV SLOVENIJE Telefon: (061) 332-853 od avgusta 91: (061) 150-141 p R I J A V N I C A ZA POSVETOVANJE NA ROGLI, 26. -28. SEPTEMBRA 1991 1. Ime in priimek Clan (navedite se kratico podrocnega drustva) Neclan: 2. Naziv in naslov delovne organizacije (oz. privatni naslov) telefon: 3. V petek se born udelezil (napisite, prosim naslov okrogle mize ali ucne delavnice in stevilo udelezencev) Datum: zig Podpis: Navodila: -Kotizacijo (1.000,00 din za clane ZBDS in 1.500,00 din za neclane) vplacajte na ZIRO RACUN st. 50100-678-47436 z oznako KOTIZACIJA DO 10.9.1991. Do tega datuma posljite tudi prijavnice. -Delovne organizacije morajo poimensko navesti vse svoje udelezence na prijavnici in na virmanskem nakazilu, katerega kopijo oddajo udelezenci na posvetovanju. -Rezervacija sob oz. paketov: UNIOR -TURIZEM, Prodajna sluzba, 63214 ZRECE