NAŠ SLOVARČEK TUJK Karantena (iz fr. quarantaine = okrog šti- zadevajte si, da se boste vsega kar naj- rideset) — naredba zoper širjenje na- bolje naučili, in ne bojte se redov! lezljivih bolezni. Ladje in potniki, ki pri- Mohikanci so izumrlo indijansko pleme v dejo iz okuženih krajev, morajo biti (na- Severni Ameriki. »P o s 1 e d n j i Muhi- vadno 40 dni) pod zdravstvenim nadzor- k a n e c« je oseba, ki je zadnja v stranki, stvom. v društvu itd. (ta izraz je prišel v pre- Katar (iz gr. katarrhein — teči, cediti se) — govor p0 romanu »Poslednji Mohikanec«, vnetje sluznic (nahod itd.). Katar je ne kj ga je spisai Anglež Cooper). le neprijeten temveč včasih tudi resno N fl (i , t 4 zanikati): pri fo- obolenje. Zato pozor, zlast, zdaj v mrzl, tSgrafir\nju slika, ki nastane na stekleni in mokn dobi da se ne prehladite! ^ H J m • . k . . Leksikon (iz gr leks.s = izraz, beseda) - P fa k . • ^. ,iki seznam po abeced, urejenih besed, slo- { k K • ^ var. Tudi tale nas slovarcek je majhen fc • j J _ Ne g a t; v e n': Jnikalen, leksikon, samo da ga msrno hoteh ure- 2anikajoč, odklonilen (n. pr. negativen t!tl-,P% f .'" i tuSe V3m "^ i Pr, odgovor). Negativno odgovori učenec v skutil. To stpnte lahko saim, pa se boste g J . > % . odgovori prav. N e- mnogo naucih ter se prvikrat poskusih gir'ati. zanikati> trditiB da k^j ni itd. v znanstvenem delu! Napisite nam, kako „...„,, . . , ., si to mislite! Pozitiv (lat.): 1. prva stopnja pndevnika 2urnal (iz fr. journal) _ dnevnik, dnevni (lahek črn, debel); 2. y fotografiji slika, zapiski, časopis, časnik (žurnalist — čas- ki jo dobimo iz negativa (glej zgoraj!), nikar, novinar). na \^\ sta svetloba in senca tako po- Zoo (iz gr. zoon = žival), prostor ali vrt, razdeljeni kakor v naravi. — Poziti- kjer imajo živali zlasti v znanstvene na- «n: stalen, dolocen, resnicen, trdilen mene. Morda ste videli zoo letos na ve- _ (nasprotje je negativen). Kako vesel je lesejmu? Ampak po velikih mestih imajo Vc?telJ- ce mu ucencl Pozitivno odgovar- še vse drugačne! — Zoologija — nauk JaJ°- o živalstvu; zoolog, kdor se bavi z znan- Pozicija (lat.: pono, positus = položiti, po- stvenim raziskovanjem živalstva. staviti); položaj, stališče, lega, prostor. Ornitolog (iz gr. ornithos — ptica) — znan- Teror (lat. terror = strah): groza, strah, stveni raziskovalec ptičev. strahovanje; terorizirati, strašiti ko- Klasifikacija (lat.), redovanje, to je stvar, ga, z grožnjami siliti k čemu, z nasiljem ki se je bojite: gospodje profesorji, uči- hoteti kaj doseči; terorist je, kdor telji, gospe profesorice in učiteljice vam terorizira; terorizem je strahovlada, dajejo rede, vas redujejo po vašem vede- kjer se vlada samo s strahovanjem in nju in uspehu ter po vaši marljivosti. Pri- nasiljem. Terorizem ni nič ptida!