Vestnik. Nečaveno obrekoranje. nSlovenecu je zadujo soboto, due 25. t. m , priobčil člauek BŠolstvo", kjer na brezstiden načiu obrekuje učiteljstvo. Sovraštro naših uasprotuikov je prikipelo do viška, saj pozivlja BSlovenec" koucem imenovauega člauka uaše Ijudstvo iiaravnost na u p o r. Pouatiskujemo tu BSloveučeve" infamije v trajea spomiu, kako znajo krščaaski ljudje obrekovati, ue da bi si kdo veljavnih mož njihove stranke prizadeval pomirjajoče vplivati na izbrube politiške strasti klenkaiaih žuroalistov. n81oveaee* piše. nŽal da tudi v ljudskih šolah veduo bolj prodira ta dub. Ea del učiteljstva je dober iu vesten vkljub neprestauim uapadom od nasprotne straui, večina uašega učiteljstva pa gre slabe poti 111 se veduo bolj pogreza. To je žalostuo dejstvo, a treba ga je očitao povedati, da se ne bo korupcija ueopažeua vedno bolj razširjala. — Liberalui del učiteljstv-a je že prekosil daleč stare liberalce. človek z učiteljiško izobrazbo, ki ne čita drugega, kakor vsak dan svoj nNarod", mora duševuo popolnoma degenerirati iu podivjati. Ce govoriš ž njim, se ti že pri prvih besedah izda vsa njegova ueotesanost, ki jo včasih hiuavščiua le za silo m nezadostuo pokrije. — Če čita kako knjigo, izbira nalašč protiverske, najrajši lascivne stvari, ki jih razširja tudi med mladiuo. Mnogo je učiteljev, ki v cerkev aploh ve6 ne hodijo in celo oatentativno še druge odvračajo. Mnogo jih živi tako ofiituo pohujšIjivo, da ljudstvo, boječ se za svoje otroke, poizkuša vse mogoče, da bi se jih lzncbilo, a ue more doseči uiti pjibove preat&ve, ker dobe ravuo taki učitelji često svoje protektorje. Tudi uazirauje gotovih nadzoruikov bo treba nadzirati, ker so uspehi preiskav ponavadi jako subi in pohlevni. — Obžalovanja so vredoe maogokrat učiteljice, ki so prisiljene s takimi ljudmi sodelovati, često tudi stanovati v eni hiši. Večinoma mestua dekleta, nevajena življenja na deželi, brez primerne družbe postanejo č e sto žrtve sirovih liberalnih tov a r i š e v. — Težko je tako živeti, da se človek obraoi na površiui iii ne propade za drugirai. Vsa čast ouim, ki se bore z zlom in mu ue podležejo! Ta hrabra četa nam je nada za boljšo bodočnost." — Koliko 6ilovite sirovosti m laži je nagromadene tukaj, to se ne da povedati. Goiovo pa je, da kriči taka pisava po maščevanju, ki pride bodisi v taki ali drugačni obliki. Nesraumost posebae vrste je zlasti to, da si upajo B81oveueevi" ekslemenatarji nežinirauo blatiti visoko moralično čistost našib kolegiuj, medtem ko bi uajprej morali ostrgati zube z ouib celibatarjev, ki so guusoi v besedah iu dej&njih. Vsa nBloveučeva* revolverska pisava je taku grda, da se dostojea človek ne more dalje baviti z njo! Fej! Ljubljanskl škol* in njegora skrb. Kako plemeuito iu vzvišeuo ualogu lma ljubljanski škof, uamestnik Kristov, zagovornik ia zaščituik pravice ia resuice, to razodeva sam v svojem nŠkofijskem listu", pisod med drugim: nUpoiarjam vas ua mladiuski list BMladost". Začeli so ga izdajati goreči Jaiki in vneti duhovuiki. Nameujeu je za kmečko iu dijaško mladiuo. Guti se pa, da bo ostal le za iiaše mladeniče po deželi; za dijake se bo moralo diugače preskrbeti, na kar se že misli in s1) priprave delajo. nMladost" ima že nad 2000 uaročuikov; širite jo med mladeniči, da nam jih ue prevzamejo liberalui učitelji z listom, ki ga za mladeoiče suujejo. Osvojirao si teren in držimo ga! — Po zaupnih 0 8 e b a h pazite na knjige iu liste. ki se bolj ali manj skiivaj razširjajo. Zasledujte posebuo deiovanje dijakov akademikov in u č i t e 1 j e v! Vigilaute !" — Tako ! Zdaj vsaj veruo, kaj je skrb Ijubljanskega škofa iu kako sveto, uepnstrausko iu apostolsko je njegovo pastirovauje! Oast in hvala mu! Denuaeianti iu straukarski agitatorji, strau! Vladika Ijubljauski preklmja vaš umazani posel! Castimo iu povteličujmo ga, ki nam je tako dober in blag! Bus, blagor nam, ker imamo takega očeta! Amen! Podlo oradustro. Sotruduik našega lista in tovariš nam piše: MTe dni sem bil v L e s c a h. Oglasivši se pri tamošnjem tovarišu, sem zagrmel nanj: ,Ali si ti tisti lopov, ki — kakor piše nSloveneca — že leto dni ne moliš Bočenaša" v šoli?" — Izvedel ^em, da že p e t 1 e t tovariš poje pred šolo in po šoli primerno pesein. Tovariš v Lescah kakor tudi jaz sva biia gojeuca slavuega, pred kratkim urarlega pedagoga Bevelanteja, ki je — dasi duliovnik — u6il, da sepredšolska iu pošolska mo- 1 i t e v lahko nadomesti 8 p e s mijo, in proti temu s e tudiue upira šolska postava. — V" hiši tovariša v Lescah seui se preprieal, kako v k rščanskem duhu odgaja vrli mož svoje otroke. Eosa mi je bliščala v očeh ob teh prizorih! ln vendar ima BSlovenec" odličnega moža za Bbrezverca" in Bog ve, kaj še vse I V Lescah sera tudi izredel, kdo je p o d 1 i o v a d u h. To je dotičnega tovariša u c e n ec, kateremu je mož pomagal, daje prišel na visoke šole na Duuaj in da je dobil mastno štipendijo. Kako že pravi pregovor? BD o brotaje sirota.- Maturanti Iz 1. 1898. v Ljubljani. Svoječasuo sem Vas pozival v našem n!ovarišu", kako iu kje bi slavili desetletnico. Samo trije (D., Mer. in Šij.) bo se mi odzvali. Ne morem si misliti, kako to, da se tako malo > nič — zanimate za desetletnico. Ali jo slavimo po smrti? Vzdramite se! Po mojenj sešli uaj bi ae vLjubljaui, recimo sredi avgust( Najlepše pa bi bilo, da se T8i udeležimo _i| glavne skupš.iue nZaveze avstr. jugoslovauski učiteljskih društev" v Gorici. Kako oiislit. In Ve, ceajene tovarišice? Gglasite se kmalu, da vem poročati y .Tovarisu1'. Zdrai stvujte! Vaš Legat, Dol. Logatec. Iz seje c. kr. okrajnega solske sveta t KaUoTljici due 19. julija 1908. Prtj seduik puzdravi uovoimenovauega c kr. olg šol. uadzormka želeč, da bi tudi on deloval prospeh šolstva m učiteljstva iu upa, da " vladala veduo prava harmonija v e. kr. o šol. svetu. Zastopnik učiteljstva A. Grčar j zdravi taistega v imeuu učiteljstva, upajoč, bo našlo učiteljstvo v njeia vedau pravega q ščituika, pravega očeta. 0. kr. okr. šol. nai zoruik J. Jauežič se zahvali obenia govor. koma, proseč, da iiaj ga c. kr. okr. sol. s. podpira v njegovem težkem poslu. ^DDevui je obsegal skoraj izključno teraopredtoge uadučiteljska mesta v Kropi, Kaujnigonci Dobravi pn Kropi; dalje ternopredloge za prazujeua inesta ua Jesenicab. (dve) iu Brezuici. Dovolila se je šesta petletuica nadu; telju J, Rititeršiču — Sredujavas, iu sledu. so se doloeiie aagrade za kinetijski pouk. Dovoli se dopust od 15. do 31. julija nadui telju F. Eiseubuthu — Bela p«č, da ino obiskati trgovski tečaj v Gradcu, in v Bo Beli se nastavi provizoričuo inesto umrle. učitelja-voditelja Fr. Auserja — M. Arh. Sledujič se odobn več proračunov kraj. šolski svetov. —a. Poprarek. Prejeli smo sledeči popn vek: K odstavku v Vestuiku eeuj. hsta ,,0i teljski Tovariš" iz 24. julija t. 1. št. 30, BNov uaein razpisovauja učiteljskih služb prosi podpisani krajui šolski svet sledeči pravek: _Si res da je krajui šolski svet Kaiuni gonci skleuil, da ostaue ua teiu nies učiteljica, ter tako zakonito veljavo razpisa p stavil ua glavo. Ees pa je, Ua krajui šol, svet v Kauiui gonci dosedaj o zadevi še iiič sklepal. Krajui šolski svet v Kamui gorici, di 26. julija 1908. K a p u s , predsednik. »Sudmarka" iuia svoje zborovanje ( 7. septembra letos v me_tuem gledališču Beljaku. Za otroka. Baukir Haus Eeitzes ua D naju je daroval o pniiki svoje oženitve 5,00.000 za jubilejsko akcijo za otroka. Uuirl je dne 25. t. m. tovariš Jak< Cepudor, nadučitelj ua Hrušici, star let. E. i. p.! — V Litiji je umrl sodui priau Miroslav _>1 e r a t, siu ravuattlja in nPop( uikovega" ureduika tovanša Nerata. _.»( sožalju! Nemška šola v Slovenskl Bistrit Izpod Poiiorja uam pišejo: Poročali _mu v_ že, da stavijo s poiuočjo BSchulvereina" , celo Nemcev iz rajha — tako sploh praktii rajo pri ua_ iia sloveuskem Stajerskeiu! ¦ uemško šolo v Sloveutiki Bistrit Ker hočejo to šolo že letos v jeseui kot t r razreduico otvonti, a jim v to nedosti otrok, zato se je upruonla prava gouja otroke siovenskih staršev. iozadevi kar besno delajo uaši Nemci, celo taki z il lijaaskim imeuoia. Pri teia pa se uajbolj od kujejo uadučitelj iu vodja slov ujebistriške sloveuske lju( skešole.Franjo Kolletuig. 1 res iii uikogar, ki bi temu možu, ki ta vzomo dela p r o 11 lastui šoli, iui pnstrigel peroti ? lz Laškegtt trga poročajo: Povodi srarti svojega oseraletuega smčka Saudija I podanl tukajšuji odvetuik g. dr. Josip KolS vsem 61 učeucem drugega razreda sloveus Ijudske šole v Laškeru kot bivšiia sošolci dragega rajaika vsakemu krasem molitveuikj ualožil za Vsakega v j.oš.lii brauiluici ' 10 K, torej skupaj 610 K. — 8 tein svoj blagim čiuom je postavil zuaui Ijubitelj iu p( piratelj uboge sloveuske dece pač najlepši uajtrajuejši spoiaiu svojemu Ijubljeuemu siu — obeuem pa si je pndobil tudi bvaležuost vdauo.t mladib. tsrc ter spoštovauje okoličai m vseb, ki ga pozuajo. (Jeujeui obitelji pa l bi bila uamuujeua vbudoče milejša usodal j Pojasiiilo. V zaduji štev. „ Učit. To1 je v porocilu o okrajui učiteljski koufereuci p t u j s k i okraj tudi to: nLe naš naeet kujižuičnega odbora, kijeceloslove ski pisatelj, je napravil tudi letos lca po navadi n e m š k o poročilo ..." Da ne širša javuost mislila, da uem jaz tisti, ki kakor je v poročilu namignjeno — se hoče nemškiuai purotiili prikupui navzgoraj — il vim, da niseiu jaz uačelmk kujižuičuega odt> m da torej tiati sloveuski pisatelj, ki dela u( ška poročila, msem jaz. V Narapijab, due 27. julija 1908. j Antou P e s e k Za slorenske abiturijente. Avgust številka »Gmladme-*, ki izide pnboduji ted bo uaiueujena sosebuo abitunjeutoin, katei bo podala kolikor možuo točue iulormai glede lzbere stauu. — Gpozarjamo na to > vilko vsH iuteresiraue, ueuaroeuiki jo d pri upravništvu v Ljubljani, Breg 12, vpošljojo ii h v znamkaL. Šolska slarnost r Kamnlku. V prijaznem Kamniku je priredila mladina obeh tamošnjih šol pod vodstTom uciteljstva dne 5. {in 12. t. m. ponovila) slovesnost v proslavo cesarjeve šestdesetletniee. Bistvo te slovesnosti je bila spevoigra -Slava cesarju Franeu Jožefu I", ki jo je nalašč za take prilike priredil znani sluvenski skladatelj Emil Adamič. Vse delo sloni na štirih kiticah cesarske pesmi. V prvem dejanju pozdravlja mladina cesarja, v drugem nastopijo učenci kot vojaki in pojo znane narodne vojaške pesmi, tretji del je proslava cesarja po umetnikih, rokodelcih, obrtnikih, učencih, sirotah itd., v četrtem ¦delu vse avstrijsko-ogrske narodnosti slave cesarja in zapojo svoje hinine. Pri vsakem delu 60 deklamacije (zložili so jih: A. Bape, A. Medved, Borisov) vmes pa eno in dvoglasni •zbori, pa tudi solotočke, vse spremljano s klavirjem. Igra, če jo vzamemo kot tako, je prirejena izredno dobro in se da uprizoriti jako bvaležno. V Kamniku so jo prednašali naravnost mojstrski, kar je lahko umeti, ker je uprizoritev vodil gospod skladatelj sara in tamošnje vrlo učiteljstvo. Igra se je uprizorila v prostorni dvorani nGasilnega doma". Oder je bil okusno prirejen. V ozadju grad Habsburg, na desni strani cesarjev kip, okrog razni emblemi, pred odrom na vsaki strani popoln posnetek vojaškega topa. Občinstva se je zbralo natlačeno polao k prvi predstavi, ia tudi k ponovitvi ne dosti manj. V odmorih je igrala kamniška godba na lok. Navzoči so bili razoi dostojaiistveniki, med njimi okrajui glavar I. Eresse, sodni svetnik dr. Kladva, ravnatelj c. kr. smodnišnice A. Doleczek, upokojeni finaučni svetnik Lubec, župan dr. Kraut, uradništvo vseh uradov, ufciteljstvo iz okolice ia več duhovnikov, med njimi dekan kamenški, poleg teh so bili zastopani vsi drugi sloji iz meščanstva in rnnogo kmetiškega ljudstva. Že prvi nastop mladih igralcev je navdušil vse občinstvo, z nadaljnimi točkami pa je zadovoljnost vedno bolj rasla in hrupea aplavz in oddobravanje je sledilo vsakemu delu. Pretresljivo je bilo gledati in poslušati mlade pevce in deklamatorje, ki so gladko izvajali svoje vloge. Eot hrabri vojaki so peli razne pesmi; posebno ganljiva je bila skladba BMolitev pred bitko", ko so mladi vojaki vojaški kleče peli. Nastop raznih stanov je bil prav sre.no pogojen, posebno čuteča je bila deklamacija _06e sirot". Zadnji del: Avstrijski narodi — je bil pester, da, naravnost očarljiv, ko so bili dPČki in deklice v prav iepih narodaih nošah: Cehi, Hrvati, Poljaki, Ogri, Nemci Lahi. Vsaka narodnust jo prikorakala zase na oder in zapela svojo himno. Zadnji so prišli Slovenci, viharno pozdravljeni, pojoč naš lepi -Naprej zastava Slave". Učenci ao držali v rokab. raznih narodor zastavice in pri pesmi -Naprej zastava Sla?a" so jih navdušeno vihteli, kar se je posebno prilegalo tej pesmi. Ob koncu je bila živa slika: Deklica drži nad cesarjevo glaro lovorov venec s trakovi, okrog so zbrane narodnosti. Zivo sliko je razsvetljeval bengaličen ogenj Zadovoljni nad prireditvijo so se razšli gledalci, poprej pa so še poklicali skladatelja, da se je ua odru pokazal med mladimi igralei. — Ta drugi kratek opis šolske slavnosti namenoma priob-ujemo, da opozorimo na dejstvo, s kako vnemo deluje naše učiteljstvo na polju vzgoje in izobrazbe. Ta igra ima namreč skozinskoz vzgojen in izobraževalen namen, seveda ostane pri tem glavna proslava cesarjevega jubileja. Sama igra je nekaj izrednega in kolikor nam je znano, je to v Avstriji prvo delo te vrste, namreč v tem slogu in v ta namen zložena igra. Tudi je skozinskoz prepojena igra z narodnim duhom, kar ji vrednost še poveča. Priporočali bi, da bi za Kamnikom prišli še drugi kraji, ki bi tako lepo izvajali pristno narodno-otroško igro, posebno letos v letu cesarjevega jubileja. Iz seje c. kr. okr. Sol. sveta za goriški okraj. Uradna naznanila se vzemo na znanje. Nameščenje učiteljstva: Solkan: Bajt Fraae ; Ajdovščina: Plesničar Pavel: Rihenberk: Pavlica Urh; Bukovica: Musič Anton ; Plave: Turk; Podgora: Zorn Emil; Černiče: Baša Franc; Branica: Benko; Št. Tomaž: Zgonik; Gabrije: Drofenik; Ceporan: Berce Josip; Orehovlje: Lovrenči. Alojzij; Vogrsko: gdč. Strel Jadviga; Bukoviea: Plesničar Zofija; Sv. Križ: Mrevlje Gabrijela; Ložice: Gabrijelčič; Lokve: Stepančič; Solkan: JugAna; Vrtojba: Lasič; Levpa-Zavrh: Vodopivee Josip; Vitovl.je: Murovec; Prvačina: Krmac Ljudmila; Černiče: Srebrnič; Rihenberk: Furlani Olga; Standrež: Bandelj Vinko; Vedrijan: Toroš Pavel; Zapotok: Toroš Josip; Zalošče: Golja Franc. Dovolijo se razne poprave in naprave. Osebna vest s Štajerskega. Marija Loparnikova, def. učiteljica v Št. Janžu na Dravskem polju, je premeščena v Polzelo. V Eraslovče pride za def. učitelja Ivan P e h r a k, dosedanji okrajni pomožni učitelj za laški okraj. Šolska inladina t FrankoloTem uprizori dne 15. avgusta v proslavo 601etnice vladanja našega presvetlega cesarja Emil Adamičevo spevoigro: Slava cesarju Francu Jožefu I.! — Nastopi 40 otrok, ki se kaj z veseljem vadijo v petju in deklamovanju. Učiteljstvo bližnjih okrajev že sedaj vabimo k obilui udeležbi. Ne petindrajset — nego petlntridesetletnico svojega učiteljskega delovanja obhajajo abiturijenti iz I. 1873. dne 4. avgusta t. 1. pri jSlepem Janezu" — Št. Vid pri Ljubljani — Na svidenje! Družbl 8T. Cirlla in Metoda v korist je založil in prodaja na debelo iu na drobno najboljše čistilo (krema) za črevljo in usnje g. Ivan Keber, trgovec v Ljubljani na Starem trgu. Točistilojekemično preizkušeno i u priznano kot tako,daseje more opravičeno priporočati kot najboljše. Priporočamo Kebrovo kremo že zaradi kakovosti, priporočamo jo pa še posebao, ker odjemalec te kreme obenem koristi naši družbi. Nadejarao se, da se udomači Kebrovo čistilo v vseh naših trgovinah in slovenskih družinah prav tako kakor užigalice družbe sv. Girila ia Metoda. Družbe sr. Clrila in Metoda glavna sknpščina bo letos dne 8. septembra r Ptuju. Služba. Na trirazredai ljudski šoli v Horjulu je stalno oddati novoustaaovljeno učno mesto z zakonitimi prejemki. Pravilno opremljene proŠDJe je predpisanim službenim potoiu predložiti do 25. avgusta 1908 c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Ljubljani. Zahrala. Društvo ..Selbsthilfe" mi je po smrti mojega moža izplačalo 1440 K. Uruštvu se najiskrenejše zahvaljam in ga vsemu učiteljstvu najtopleje priporočam. — Waltersdorf, 23. julija 1908, Ana L o h m e r , učiteljeva vdova. NenaTadna potrpežljivost dečka. Hlapec Josip Zmet v Brjah ima 151etnega dečka Andreja. Pred dobrimi 4 meseci se je bil dečko zbodel s trnom akacije v stopalo deaue noge. Eane ni bilo nobene, ali uotri pri kosti je začelo gniti, zaradi česar je nastala neizogibna potreba, da so dečka poslali v bolniščnico v Gorico, kjer je ostal 26 dni. V Gorici so ga dvakrat operirali in so mu vzeli ven kost, takoimenovano nšiško". Toda notri je gnilo dalje, in v Gorici mu niso vedeli pomoči in svetovali, naj dečka odvedejo v tržaško bolniščnico. Tu je bil 111 dci. Slednjič so se morali zdravniki odločiti, da mu odrežejo nogo. Ves čas je dečko kazal neverjetno potrpežljivost, ali na operaciji v Trstu je bil pravi junak: odklonil je narkozo in je gledal, kako so mu rezali nogo. Zdravniki se se mu kar divili, ker takega slučaja — so rekli — niso še doživeli pri takem mladem čioveku. Dne 24. t. m. je oče odvedel dečka iz boloiščnice domov zdravega ali brez noge. OtroSki rrtec t Gaberju se preseli jeseni v novo stavbo pri občinski hiši, ki je zgrajena nalašč t ta naraen. Mislijo pa, da bo tudi novi otroški vrtec za veliko število otrok preomejen in bo treba v doglednem času tisto poslopje razširiti. Češka šolska mladlna iz germaniziranih krajev obišče Prago. Ta obisk prirede vodstva ljudskih šol -Solske Matice" ia iz delokroga »Narodne jednote severočeške". Priglasilo se je že veš tisoč otrok, lepo število hotelov, kavarn in društev pa je obljubilo brezplačna prenočišča in pogostitev. Tako zbujajo narodni _ut v češki deci ! Celjska podražnica ,,SUdmarke" je imela dne 10, julija t. 1. svoje glavno zborovanje. L. 1907. je oddala 2700 K prispevkov centrali od svojih članov. — Za prihodnjo dobo _o spet izvoliii za predsednika podružnici mestnega predstojnika dr. 0. A m b r o s c h i t z a, za njega namestnika pa avskultanta dr. Jurija Skoberneta. Kakor kažeta imeni sta oba pristna — Nemca. Okrajna a.Iteljska konferenca radovljiškega okraja se je vršila dne 4. julija 1.1. v »svetovnoznani" Eadovljici. Po odsluženi peti sv. maši — kjer pa žal ni pelo učiteljstvo — se je pričela ob 11. uri v krasno dekorirani risalnici uradna konferenea. Udeležba s strani učiteljsUa je bila polnoštevilna, pogrešali smo edino le jeseniškega nadučiteija. Kouferenci je prisostvovalo tudi 13 duhovnikov, c. kr. okrajni glavar in deželni poslanec, radovljiški župan dr. J. Vilfan. Predsednik, c. kr. okr. šol. nadzornik, otvori zborovanje, pozdravivši v prvi vrsti e. kr. okr. glavarja 0. pl Detelo, učiteljstvo in ostale navzoče. V svojem nagovoru na učiteljstvo omenja, da ga prosi dvoje: zaupanja in ljubezui, a on mu nudi — naklonjenost in zahtevo po izpolnjevanju šolskih dolžnosti. Odgovor c. kr. okr. glavarja je zvenel v zagotovilo, da ostane učiteljstvu tudi nadalje zaščitnik, ker ve, da učiteljstvo tukajšnjega okraja spolnuje v polni meri svoje dolžnosti. (Pohvala obema govornikoma.) — Na predlog u.itelja J. Jakličase volita soglasno zapisnikarjema učitelj I. Siherl in učiteljica M. pl. Zhorska, Jesenice. Slavnostni govornik nadučitelj A. Grear nam je podal v markantnih potezah životopis našega vladarja. Dodatno temu govoru je omeDJal c. kr. okr. glavar, da je prepri.an, da je učiteljstvo vršilo vedno svojo nalogo v smislu one postave, ki pravi, da učiteljstvo vzgojuj izročeno ji mladino v patriotičnem duhu. Prihodnja točka dnevnega reda je bilo predavanje o gluhonemem pouku, ki ga nam je podal učitelj gluhonemnice Fr. Grm iz Ljubljane. PredavaDJe je bilo povsem zanimivo in dovršeno, vendar moramo odločno poudarjati, da taka predavanja niso in ne smejo izpolnjevati že itak obširnega dnevnega reda vsakoletnih okraj. učiteljskih konferenc. Kajti po našem mnenju ima učiteljstvo stoinsto važnejših vprašanj rešiti na svojih uradnih konferencah, ki so vitalnega pomena za razvoj Ijudskega šolstva iu ki čakajo končne rešitve tako željno, kakor čaka potnik v sredi puščave oživljajočega studenca. — Taka predavanja bi bila prekoristna za kaka javna predaranja, recimo v Ljubljani, ki sa jih udeležuje širša javnost, ali pa — ako jih učiteljstvo že mora slišati — na dnevni red zborovanj okr. u&it. društev. To blagovoli vpošterati gospoda pri zelenih mizah. — In nadzornikovo poročilo? Bilo je na višku popolnosti. Slišali smo že preranogo nadzorniških poročil, a žal, da so se skoro vsa ta poročila stikala po gotovih šablonah, — a to poročilo, ki se sicer ni dotikalo posameznosti nadzorovanih ljudskih šol, temveč podajalo nam je vodilne misli za posaraezne stroke— po najnovejših pridobitvah modernega ukoslovja ia vzgojeslovja. Uverjeni smo. ako bo hotel c. kr. okr. šol. nsdzomik J. Janežič te v svojem poročilu nanizane misli in ideje prilagoditi faktičnim razioeratn in potrebam uaših ljudskih šol, ne glede uavzgor, na levo in desno, — potem bo lahko rek«l, svoj smoter sem dosegel, koristil sem svojemu narodu in — učiteljstvu. V podrobnosti tega poročila se ne bodemo spuščali, ker bi postali preobširni, temveč želimo edino le, da bi piišlo kmalu učiteljstvu v — roke. — Ker je ura že hitela proti trem popoldne, omejil je prihodnji referent, učitelj Ivan Šega, svoje poročilo na predlog: Današnja okrajna učiteljska konferenca zvoli odsek, obstoječ iz sledečih učiteljfiv: I. Šemrl, Lesee; J. Vrezec, Ljubuo; Jos. Ažman, Breznica ia poročevalca. Ta odsek pretrese predloženi podrobni učni načrt iz spisja ter ga predloži prihodnji učiteljski konferenci v potrdilo. (Sprejeto soglasno.) — Načelnik knjižni.aega odbora A. Grčar nam je podal sledeče poročilo o stanju okr. učit. knjižnice: Dohodkov: 514 75 K; stroškov: 305*83 K; ostanek 20892 kron. Prirastek knjig: pedag. vsebine 11. del, 15 knjig; jez. in Iep. vsebine 19. del v 21 knjigah ; zgodor. vseb. 3 dela v 3 knjigah; zemljepisne vsebine 3 dela v treh knjigah; prirod. ia kmet. vsebine 10 del v 10 knjigah; matem. vseb. 3 dela v treh knjigah in razue vsebine 7 del v 7 knjigah. Skupaj je prirastlo 56 del v 62 knjigah. — Knjižnica šteje 1369 zvezkov, oziroma 881 del. — Poročilo dalje omenja, katere knjige in časopisi se naj naroče vbodoče. Temeljito sestavijeuo poro.ilo je bilo aoglasno odobreao in knjižaičnemu odboru se je izreklo soglasno zaupanje s tem, da je bilo zopet voljeno z vzklikom, in sicer: A. Grčar, M. Muth in Ivan Šega, Badovljica; J. Ažman, Breznica in Iv. Šemrl, Lesce. — Pri tej priliki omenjamo, da jec. kr. dež. šol. sret pritrdil predlogu učitelja Iv.Šega. Ko je pri lanski konferenci predlagal, da so udje okraj. učit. k n j i ž n i i c e uprafičeni zahteratl porrnltev roznih stroškor k sejam knjlžničnega odseka. — V stalni odbor so bili soglasno voljeni: Grčar A., M. Huth ia Iv. Šega, Bado?ljica in Jos. Ažmaa, Žirovnica. — Pri izbiri učnih knjig za tekoče leto se je predlagalo, da naj ostanejo stare knjige, le za IV. razred štirirazrednic se vpelji -III. čitanka Hubad-Sehreiner." S tem je bil dnevni red izčrpan in predseduik se je iskreno zahvalil vsem refereutom kakor tudi učiteljstvu za pazljivo sodelovanje. Podpredsednik okraj. učit. konference nadučitelj A. Grčar se je zahvalil predsedniku za temel|ito poročUo ia taktno vodstvo konference. Skupni obed se je vršil v znani restavraciji B. Kunstelj. Obedu se je poznalo, da je bil njegor prireditelj na poučaem izletu kranjskih gostilničarjev na Dunaju. Omenjati morarao edino še ta — čudni pojav, da nismo opazili na tem banketu razen poslanca dr. J. Vilfana — niti enega druzega javnega funkcijonarja — akoravno je Badovljica sedež c. kr. okr. glavarstva, c. kr. sodnije itd. itd. — In menda je učiteljstvo tudi po tej prikazni bilo razpoloženo, kajti čulo se ni niti ene pesmi Napitnice so bile le štiri: prvi je napil Iv. Šega — c. kr. okr. nadzorniku, poudarjajoč v svojetn govoru, .da more zahtevati zaupanje učiteljstva le tak nadzornik, ki je prvič izšel iz učiteljske srede, a ki pozoa vsestransko zahteve modernega šolstva, drugič, ki ni poosebljen paragraf in tretjič, ki je nepristransko strog, a ta strogost mora biti združena z ono odkritosrčno ljubeznjivostjo, ki mu pridobi namah vsa srca. — Zahvalil se mu je c. kr. okr. šolski nadzornik, napivajoč slogi u.iteljstva, kajti edino le v pravi slogi se more doseči cilj, ki emo 8i ga začrtali na svoji težavni poti, na poti, kjer imamo premagati nebroj o?ir. — A. Grčar je nazdravil navzočemu poslancu dr. J. Vilfanu, upajoč, da bo po svoji moči podpiral v poslanski zborniei upravičene zahteve učiteljstva. Poslanec in župan dr. J. Vilfan se zahvali govorniku zatrjajoč, da mora sedanji deželai zbor popraviti to, kar so zamudili prejšnji deželni zbori, kajti naravnost škandalozno je, da je ravno u.iteljski staa oui stan, ki se ga najbolj zanemarja, za katerega uoče skrbeti ne dežela, ne država. V upanju, da napoči tudi učiteljstvu v kratkem lepša bodočnost, mu kliče svoj presrčni ,,na zdar". — Sklepno še par besedij na adreso onih, ki se čutijo žaljeui po nSlovencu". Menda je bila okrajna učiteljska konferenca slrogo uradna. Id na takih uradnih konferencah se pač pozdravi le one faktorje, ki 80 neposredno nekaki učiteljski predstojaiki in ta je bil menda edini c. kr. okr. glavar. Da bi se pa vsacega posameznega župnika, oziroma kaplana, ali recimo tu tudi dekana, specielno pozdravljalo, menda ni bilo potreba. Eajti tako prvi, kakor drugi so vendar eo ipso morali.no primorani prisostvovati takim uradnim konferencara, kajti — saj opravljajo deloma to službo, kakor jo opravlja učiteljstvo in drugič je bila to obenem tudi nekaka jubilejna konferenca, kjer je učiteljstvo jasno in glasno pokazalo, da je do srca patrijotično in vdano oni dinastiji, ki vodi r sreči in nesreči našo ožjo in širšo domovino, in take konference se udeležiti, je menda tudi duhovščina — kakor soodgojevateljica avstiijskih državljanov — dolžna iz golega patriotizma. Da se pa specialno ni pozdravljalo g. dekana, bo pa menda oprostil, ker ga učiteljstvo po obstoječih zakonih ne smatra srojim predpostavljenim, kajti doba konkondartske šole je že davno minula. Ako je pa c. kr. okr. šol. sret poslal posameznim katehetom -vabila" na konferenco, je pa to storil z enostavnega stališča, ker jih smatra soodgojevalcem šol. mladine. —e—