PTUJ. 5. JUNIJA 1969 LETO XXII.. ŠT. 22 CENA 0.50 DIN komunisti I razvoju gospodarskih in legospodarskih dejavnosti Kjko razvijati gospodarstvo lijske občine, je bila osnovna J,; konference ZKS Pcuj mi- ji ponedeljek. Obravnavali so ®bcno ekonomska izhodišča izdelavo programa gospodar- jja in družbenega razvoja ob- J Ptuj za razdobje 1969— '3. Obširneje o osnovali in flnostih gospodarskega razvo- sjno v Tedniku že poročali, ito nekoliko več o razpravi, franc Tetičkovič, sekretar £ ZKS Ptuj je govoril o na- jih komunistov pri nadalj- eni razvijanju »ospodarskih negospodarskih dejavnosti v ujski občini. Med drugim ]e jal, da reforma in samouprav- jje postajata vse bolj dejstvo ja se ptujsko gospodarstvo bj uspešno vključuje v re- mne tokove. Za nadaljnji raz- ;gospodarstva je nujno posta- i plan. Navzoče je seznanil aalizo gospodarstva v mari- -ik! regiji, ki jo pripravlja Bomski inštitut. Govoril je ii o možnostih zaposlovanja iejal, da do 1976 leta ni iz- lioT za večje zaposlovanje, ijm bo mobilnost delovne si- Prizadevati si bo treba izo- «vati kmečko mladino. Med ^ini je dejal, da Ptuj lahko trgovsko središče. V !'ncm je treba razvijati kme- "^'O, obstoječo industrijo in f^irne dejavnosti. V zaseb- ni kmetijstvu ni vidnih rezul- dru/.bcni sektor pa je le proizvajalec, ne pa nre- tovalec in finalist kmetijskih '^flkov. Gradnja nove klavni- upravičena. Treba bo več "Kive med KK Ptuj in Pe- ftmo. Pri razvoju turizma bo poskrbeti za komunlkaci- firajcvne skupnosti so pre- «0 povezane in prepuščene sebi. Prevelika je razlika ^.||ncstom in vasjo. Ureditev ^■"ške doline naj najde svoje ''to r programu. Za gradnjo kovanj bo treba združevati jHvi, "Jnjo Rcbernak, predsednik OS Ptuj, je govoril o vlogi in nalogah občinske skupščine in njenih služb pri programiranju in razvijanju gospodarstva. Po- udaril je, da se je treba nalog lotiti pravočasno, pri neuspehih pa sc ne smemo izgovarjati na samoupravljanje. »Skupinice« sc večkrat rade zatečejo pod ta plašč. V nekaterih panogah, kot so kmetijstvo, trgovina, komu- nalna dejavnost, bo morala do- biti OS in širša družbena skup- nost večji vpliv, saj posebno slednja ugotavlja, da v marsi- čem nazadujemo. Za razvoj tu- rizma, ki je zelo perspektiven, nimamo načrta, ampak le neke skice. Premalo upoštevamo mož- nosti regionalne povezave. Go- voril je o neenakopravno ob- ravnavanih regijah, kar se bo v kratkem lažje potrdilo s kon- kretnimi pokazatelji. Stopnja rasti gospodarskega razvoja tu- di v našem področj" zaostaja In celo pada, ne da bi poiskali vzro- ke temu In napravili .inalizo. kako to preprečiti. Glede na to je pozitivno, da bodo napravili program razvoja te regije. V kmetijstvu premalo Izkoriščamo možnosti In tradicije našega sadjarstva in vinogradništva. Najprej je potrebna parcialna analiza za razvoj, nato pa moč- na in široka mobilizacija vseh strokovnih sil . .. Ing. M. Glušič je dejal, da se kmetijstvu zadnje čase posveča nekoliko več pozornosti, a še vedno premalo. Po sprejeti re- publiški resoluciji so kmetijci z optimizmom pričakovali izbolj- šanje, a sc procesi razvijajo pre- počasi. V občini integracija In predelava kmetijskih pridelkov ne dobita ustreznih oblik. Dr. M. Demšar je o proble- matiki v zdravstvu med drugim navedel, da je kirurgični odde- lek najbolj potreben. Poškodbe so na prvem mestu. Kolektiv bolnice se je za gradnjo že od- ločil. Elaborate je dal v vpogled delovnim organizacijam. TGA je že namenila 200 milijonov starih dinarjev za gradnjo od- delka. M. Tomanič, dipl. ekon., je med drugim de^jal, da dokler bo naša občina samo proizvajala in prodajala pridelke, ne pa jih predelovala, ne bo mogoče go- voriti o akumulaciji, o razvoju, o standardu ... Ptujsko območ- je Ima surovinsko zaledje v živi- noreji In perutnln.-irsrvu, zato je nova klavnica upravičen in nuj- no potreben objekt. Neizkori- ščenost sorodnih kapacitet v so- sednjih občinah je greh predhod- nih gledanj in načrtovanj. Ptuj- ska klavnica, ki jo nameravamo graditi, je pl.inirana na tudi že preučenem tržišču po vsej Ju- goslaviji. Med KK Ptuj in Pe- rutnino je bilo že več razgovo- rov o gradnji klavnice. V krat- kem bo treba nekaj ukreniti, in- tegrirati kapital, posle ... Gle- de na očitek, da ti kmetijski or- ganizaciji ne prideta do skupne- ga jezika, je dejal, da je že po- stavljen prvi temeljni kamen pri sodelovanju in sicer pri obratih za kooperacijo. V. Vrečko je govoril o inte- gracijskih procesih in naštel pod- jetja in ustanove, kjer bi bilo treba o tem razmisliti. Glede integracije marsikje manjka jas- nega in odkritega razgovora in to, žal, med komunisti. Nihče ne nasprotuje razvoju konfek- cije v ptujski občini, a verjetno bo treba misliti na integracijo. Pozdravil je prvo sodelovanje med KK Ptuj In Perutnino. Zdi se, da so nekateri končno zgu- bili potrebo po osebnem in firmskem uveljavljanju. Zavzel sc je tudi za enotno, racionalno zdravstveno službo. Upravitelj Levstik Iz Vidma je govoril, da starši, ki delajo v inozemstvu, premalo skrbijo za otroke, ki jih pustijo doma. A. čučck je govoril o neu- streznih šolskih poslopjih in ne- ustrezni opremi v ptujski obči- ni. Projekte za novogradnjo je treba pravočasno pripraviti. Razdrobljena sredstva je treba združiti. Administrativne posle v šolstvu bo treba racionalizi- rati. Lojze Gojčič je med drugim govoril o učnih uspehih v šol- stvu. Poudaril je, da mladega človeka s sedanjimi učbeniki in programi preobremenjujemo In vodimo h kampanjskemu uče- nju, s tem pa ga ne navajamo k dobrim delovnim navadam. Stanko Lepej, predsednik OK ZMS Ptuj je govoril o težavah mladih. Med drugim je navedel problem zaposlovanja mladine, ki si Išče zaposlitev med dekla- racijami in dejanskimi možnost- mi. Govor je bil še o mnogih problemih ptujskega gospodar- stva, saj je razprava ptujskih ko- munistov trajala v pozno popol- dne. Kljub temu je treba opo- zoriti, da je bilo glede razvoja nekaterih dejavnosti premalo povedanega, predvsem ni nihče omenil, kdo, na primer, naj razvija trgovski center v Ptuju in kako, čeprav Je že dalj časa veliko govora in celo nasproto- vanj glede tega. V Ptuju bi rade gradile tudi velike trgovske hi- Še. O tem, zakaj jim ne dovoli- jo, se širijo razne govorice. Ko- munisti bi morali tudi o tem in podobnih vprašanjih zavzeti od- ločno stališče, ali vsnl zah.tevati, da sc te stvari proučijo. Z, R. Vreme čas od petka 6. do "edelje 15. junija 1969 .^adiijl krajec bo v sobo- junija ob 14.40. J N a p o v e d : do nedelje, J,' junija bodo še plohe ali '^''jnte. Nato bo ves teden i '^lo. Dnevne temperature med 20 in 25 stoplnja- , ' Celzija. Alojz Gestnik 175.000 novih članov ZKJ Pred nekaj dnevi je predsed- stvo ZKJ razpravljalo o trenut- ni politični situaciji ter nalogah komunistov. Uvodno besedo jc imel član izvršnega biroja Mi- jalko Torodovič. Potem, ko je opozoril na po- jave In spremembe v naši druž- bi v zadnjem času, je med dru- gim dejal: »Novo kvaliteto v tej smeri pomenijo republiški kongresi in deveti kongres ZKJ. Mnogo dilem Jc razčiščenih, mnogo sporov in nesporazu- mov odpravljenih, na mnoga vprašanja najden odgovor. Pro- blemi, ki zahtevajo nadaljnje razglabljanje, so vedno prisot- ni. Vse to Je omogočilo novo atmosfero in " prispevalo k sta- bilizaciji političnih odnosov. Zadnje leto je karakteristič- no po veliki politični aktiviza- clji delovnih množic. Dogodki iz avgusta lanskega leta so učvr- stili prepričanje o nujnosti last- ne, samostojne poti v sociali- stičnem razvoju družbe. \'pra- šanja zunanje politike in vse- splošne ljudske obrambe so vse bolj prisotna, v vseh družbenih subjektih. Z lastno preobrazbo,« Je na- daljeval Todorovič, »je ZRJ po- večala akcijsko sposobnost, sc bolj živo povezuje s svojo ba- zo, je sredi samoupravnega gi- banja sodobnih proizvajalcev in spodbuja nilado generacijo k ak- tivnosti. S tem pa je povečala svoj vpliv na celotno družbeno dogajanje. Pomembna kompo- nenta reforme ZK Je njena ka- drovska pomladitev, posebej še obnova njenega vodstva. Pred dvema letoma smo ugo- tavljali, da se organizacija sta- ra. Danes imamo popolnomr, spremenjeno stanje. V enem le- tu jc bilo sprejetih 175.000 no- vih članov, od teh pa jc 152.C0C mladih ljudi. Mladih pod 27 let starosti je sedaj v njej četr- tina, dve tretjini članov pa Jo mlajših od 40 let.« Mljalko Todorovič Jc v anali- zi zadnjih volitev posebno opo- zoril na potrebo po večji anga,- žlranostl mladine ter nadalje- val: »Zadnje volitve so zelo na- zorno pokazale dejstvo, da v mnogih občinah razvoj samo- upravljanja in neposredne so- cialistične demokracije resno za- ostaja za potrebami In možnost- mi, ki jih odpira družbena in gospodarska reforma. Ozki, za- prti krogi in skupine s pozicij oblasti in politična razdvoje- nost, ki nastaja v takšnih po- gojih, so zunanji Izraz globlje vsebine. Socialistična zveza,« jc nada- ljeval Todorovič, »je šele na poti, da bi zavzela svoje mesto, svoje pravo mesto v političnem življenju občine. Tudi vsebinska reforma ZK v občini jc šc pred nami. Ta In druga vprašanj« bo- do morala postati prve naloge v Idejno-politIČnI akciji 7K1.« FRANJO LEDINEK - SE- KRETAR GK ZK SLOV. BISTRICA Na zadnji seji občinske kon- ference ZK Slovenska Bistrica je bil izvoljen za sekretarja go- zdarski tehnik iz obrata Gozd- nega gospodarstva Maribor v Slovenski Bistrici Franjo Ledl- nek. Alojz Kores, dosedanji sekre- tar, je zaprosil, da se ga razre- ši zaradi preobilice dela. Kot joslanec zveznega družbenopo- itičnega zbora in kot redno, zaposlen v Impolu bi bil kot sekretar OK ZK preobreme- njen. V imenu konference se mu Je Janez Erker zahvalil za dosedanje delo. Konferenca pa je z močnim aplavzom Izglaso- vala razrešnico, obenem pa s tem pokazala, kako je bila za- dovoljna z dolom tovariša Ko- resa. Božo Strnad, načelnik za fi- nance pri skupščini občine Slo- venska Bistrica, j.; bil izvoljen za člana republiške konference ZK, Janez Erker pa jc bil izvo- ljen v medobčinski komite ZK. Ocnes seja SO Piuj Danes, v četrtek, je seja skupščine občine Ptuj. Od- borniki in poslanci obravna- vajo analizo zaključnih ra- čunov ^jospodarskih organi- zacij za 1968. leto in možno- sti gospodarskga razvoja v emajem tleuSper.j ondnnfj letošnjem letu.. Sprejemajo tudi odlok o komunalnih taksah v občini. Več o tem v prih(;dnji številki Tedni- ka. ZH Franjo Lcdinek ^RAN « TEDNIK — ČETRTEK, 5. JUNIJA w SZDL danes Pred nedavnim smo dobili v štirimesečno javno razpravo teze »Socialistična zveza de- lovnega ljudstva danes*, ki jih je sprejela 20. februarja 1969 na svoji seji Republiška kon- ferenca Socialistične zveze Slo- venije. Z namenom, da bi te teze še bolj približali občanom in s tem prispevali k plodnejši javni razpravi, vam iz teh' tez posredujemo nekaj izvlečkov: Socialistična zveza je zrasla iz Osvobodilne fronte, izvirne in specifične stvaritve naše re- volucije, kot izredno pomemb- ne v širokem političnem in o- svobodilnem samoorganizira- nju slovenskega naroda in kot izkušnja dragocenega ljudske- ga gibanja. Postala je prosto- voljna demokratična zveza de- lovnih ljudi in najširša oblika njihovega družbeno-političnega organiziranja. Sočasno z raz- vojem našega družbenega si- stema pa je postala SZDL or- ganizacija novega tipa, lahko rečemo sodobnega tipa, ki je trdno jamstvo vsem delovnim ljudem, da se lahko politično angažirajo. Ob pogledu nazaj v zgodo- vinsko preteklost le dveh de- setletij graditve demokratične- ga in samoupravnega sistema v slovenski družbi v okviru Socialistične federativne repu- blike Jugoslavije vidimo, da je prišlo v tem času do velikih in revolucionarnih sprememb. Iz predvojne, pretežno agrarne i« zaostale dežele se je Slo- venija razvila v srednje raz- vito indtistrijsko evropsko de- želo. V socialni strukturi je prišlo do velike p eobrazbe in povečala se je vloga odgovor- nosti delavskega razreda. U- trdila se je zveza in organska integracija delavcev s kmeti, z inteligenco in vsemi delovni- mi ljudmi naše družbene skup- nosti. Nenehno se razvijajo proizvajalne sile, sodobna or- ganizacija in delitev dela, mo- dernizacija, avtomatizacija, na- predujeta znanost in tehni- ka ... Ob vsem tem se tudi hitreje razvijajo poti za pre- magovanje starega nasprotja med umskim in fizičnim de- lom. V svobodno združenem delu bo v nadaljnjem razvoju l«ti interes čedalje bolj zdru- ževal vse delovne ljudi: indu- strijske delavce, kmetijske proizvajalce, tehnike, znan- stvenike, humanistično inteli- genco itd. Samoupravljanje se vse bolj utfeljavlja v najširših ljudskih množicah. Razne ovire smo pričeli z neomajnim prizade- vanjem vseh naprednih sil vse bolj uspešno reševati. Čedalje večje samoupravne pravice in odgovornost delovnih ljudi se odražajo na vseh področjih družbenega življenja, v vseh družbenih slojih in t? veliki meri tudi na mladi generaciji. Tudi klasična državna področ- ja, kot so obramba, notranja varnost, zunanja politika itd., urejamo čedalje bolj na demo- kratičen način. V svetu smo v zadnjem času priča, da iščejo ljudske mno- žice odgovor na čedalje bolj zaostrene konflikte v sodob- nem svetu v povečani vlogi proizvajalca v proizvodnji in v večjem vplivu delovnih ljudi na upravljanje družbenih za- dev. Ta proces osvobaja de- lovnega človeka takšne ali dru- gačne poti k temu, da postane človek kreator svojih in druž- benih zadev ter kreator socia- lizma in potreb človeštva. J. S. (Nadaljevanje prihodnjič) Kaj je z resolucijo skupšči ne S RS o kmetijstvu? Pretekli teden je bil na Gor- ci seminar sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije občin Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. O aktualnih gospodarskih problemih v kme- tijstvu In v živilski industriji je govoril J. Planine, predsed- nik republiškega odbora tega sindikata. Celotni dohodek gospodar- stva je lani narastel za 13, v kmetijstvu pa samo za 3,6 ®/o. Če upoštevamo določeno stop- njo inflacije, je to za kmetij- stvo nazadovanje. Nazadovanje pomeni tudi porast osebnih do- hodkov v tej panogi v globalu samo za 1 "/o (v gospodarstvu za 8 Vo). V kmetijstvu osebni dohodki na zaposlenega v po- prečju ne dosegajo niti 700 din, v neposredni kmetijski proiz- vodnji pa dobivajo delavci po- nekod celo po 300 din meseč- nega prejemka. PItališča, na- mensko zgrajena za veliko tržno proizvodnjo s produktivnostjo na evropski ravni, so praktič- no prazna. Prenehala je tudi kooperacija z individualnimi proizvajalci v živinorejski pro- izvodnji, to je v prevladujoči dejavnosti slovenskega kmetij- stva. Kje so vzroki za brezper- spektivnost, kdo je kriv, kdo je odgovoren .. .? Vsekakor ne moremo vse krivde zvaliti na izpad izvoza. Kmetijstvo tišči- jo že dalj časa nekateri drugi, bistvenejši problemi. Med nje sodi zlasti še vedno nerešeno neugodno razmerje cen. Ni traj- ne sistemske rešitve. V kmetij- stvu rešujemo stvari »na ho- ruk«. Sistemska rešitev bi mo- rala dokončno definirati in do- ločiti relacijo kmetijstva do drugega gospodarstva. Na pri- mer, pred nedavnim smo še to- žili, kako ne moremo izvoziti presežkov, danes pa se — kot posledica prav obstoječe nekon- sistentnosti kmetijske politike in politike cen, spričo katere je prišlo lani do pravcate razpro- daje živine in pokola telet — pojavlja že čisto resno vpraša- nje, ali bomo imeli sploh zado- sti živine in mesa na trgu. J. Planine je na seminarju ugo- tovil predvsem: Cene na trgu niso vedno pokrivale proizvod- nih stroškov. Kmetijske organi- zacije se preusmerjajo v predela- vo in trgovino. Zaradi tega za- ostaja kooperacija. Zmanjšano proizvodnjo že čutijo v živilski predelovalni industriji. Stroški proizvodnje so rastli, cene pa so ostale nespremenjene. Doho- dek kmetijskih organizacij v Sloveniji je ostal na pj isti ravni kot leto prej. i jati so morale več zaradi čanega zveznega, republ in občinskega prometnegj ka, povečanega prispev[ mestno zemljišče, deleža bi... Zaradi tega so organizacije prišle v težili liko jih je končalo poslov, to z izgubo. Položaj so q z znižanjem osebnih doh( s sanacijskimi krediti. 1 pojavi izguba pri tako v( številu kmetijskih orgaj poleg tistih, ki so komaj vale«, je jasno, da nekaj redu v celotni kmetijski n Skupščina SRS je lani j| la o kmetijstvu otipljivo lucijo, ki so jo kmetijci vili in od nje tudi velik« čakovali. Vendar kaže, d truda in časa, ki so ga i kmetijski strokovnjaki il slanci za pripravo analiz^ i formacij, ne bo veliko 1" V novem sestavu reptJ skupščine je 40 kmetijskih kovnjakov. Upamo, da se zavzeli za rešitev kmeti vprašanj in da bodo z vpfl in amandmaji opozarjali" vedbo resolucije. Le takobf sežen uspeh. Predvsem b* ba ugotoviti, In to v kr^ kdo nI izvajal že sprejetih pov in priporočil. Delavci kmetijstva In živilske Industrije na seminarju n»l TA TEDEN V REPUBLIŠKI SKUPŠČINI Z izvolitvijo skupščinskih ko- misij in stalnih odborov posa- meznih zborov na zadnjem za- sedanju vseh zborov 28. maja letos, se je republiška skup- ščina organizirala za svoje de- lo. Predsedniki novoustanov- ljenih odborov in komisij že sklicujejo prve seje, na kate- rih naj bi se pogovorili zlasti o programih njihovega dela. Ta teden odbor za socialno in otroško varstvo socialno- zdravstvenega zbora med dru- gim razpravlja tudi o poslova- nju rspubliške skupnosti otro- škega varstva, odbor za zdrav- stvo in zdravstveno zavarova- nje tega zbora pa o problema- tiki krvodajalstva v SR Slove- niji. Republiška skupnost otroške- ga varstva je predložila odboru v razpravo tudi svoj akcijski program za leto lf>69, ki zaje- ma med drugim tudi nasled- nje prioritetne naloge: uvelja- vitev sistema zdravstvenega pregleda otrok pri 3 letih, iz- delavo predloga za obvezne oblike zdravstvenega varstva otrok v SR Sloveniji, skrb za duševno prizadete otroke, strokovni nadzor in pomoč strokovnim kuhinjam, racio- nalno in ekonomično razvija- nje oblik otroškega varstva in oradnjo vzgojnovarstvenih za- vodov, kakor tudi študije in analize s tega področja. V gradivu, ki je pripravlje- no za obravnavo problematike krvodajalstva, je med drugim rečeno, da bi za kritje vseh potreb po konzerviranju krvi in njenih proizvodih, kakor tudi za ustvaritev nujnih za- log krvne plazme v naši re- publiki, potrebovali letno 21 tisoč litrov krvi, za kar je po- trebnih 75.000 krvodajalcev ali 4,7 odst. prebivalstva. Zato je potrebna taka organizacija zbiranja krvodajalcev, ki bo zagotavljala zadostno, stalno in enakomerno količino kon- zervirane krvi. Letni krvoda- jalski plan, ki zagotavlja, da bo zbiranje krvodajalcev stal- no. enakomerno porazdeljeno in da se bo vključila vsaka delovna organizacija, bi mo- rale preveriti in odobriti po- samezne občinske skupščine kot del svojega družbenega plana. Krvodajalstvo in skrb za ustvarjanje zadostnih koli- čin krvi za vsakdanje potrebe in za rezerve je del zdravstve- nega varstva in zato splošna družbena obveza. V bistriški občini investicije po planu v srednjeročnem načrtu razvoja bistriške občine do leta 1970 je bilo za investi- cije predvidenih več kot 171 milijonov dinarjev. Realiza- cija pa zaostaja le za malen- kost, oziroma lahko pričaku- jemo, da bo koncem leta 1970 do.segla predvideno vi.šino. Največ investicijskega de- narja je porabila tovarna Impol za gradnjo nove va- Ijame. 17 % je bilo name- njenih v druge gospodarske naložbe, 19 "/o pa je bilo po- rabljenih za investicije v ne- gospodarstvu. Dosežen plan investicij gre predvsem na račun Impo- la. Toda ostale naložbe v gos{Xxlar.«itvu, predvsem pa v negospodarstvu zelo zaosta- jajo za planiranimi. Tako so negospK)darfvke dosežene z 52 % v ostalem goepodarstvu, to je brez Impola, pa za 88,4 Vo. Vzrok takšnim zaostaja- njem v investicijskih nalo- žbah je slaba askumulativ- nost večine področij gospo- darstva. Kreditnih sredstev pa ni v zadovoljivi višini. Ne- zadostno akumulativnost lah- ko pripišemo iztrošenosti os- novnih sredstev. Iztrošenost znaša v i>oprečju 48,2% Na področju mariborske regije je iztrošena"rt večja samo na lendavskem področju in v Mariboru. Povsod drugod pa je zelo majhna. V ptuj.ski občini je poprečje 31,6 "/o, v ormoški občini pa celo 27,2 Vo. §e ugodnejše je v Ljutomeru, kjer imajo 26 7o, in v Lenartu, kjer znaša iz- trošenost samo 24 "/o. -b PROrDAJA ŽIVINE V STRIŠKI OBČINI v prvih treh mesecih tošnjega leta je bil v ški občini precej moča« kup živine od zasebnih izvajalcev. Pitanih gov« bilo odkupljenih 488, tel! 1586, sledijo mesnati pf' 186 glav, ostalo klavno I do 135, mlado nepitano vedo 83, maldo pitano I do 81 in konji 3 repe. Najvišja poprečna ccH bila za teleta in sicer narja. Po ceni sledi mla«® pitano govedo po 6,20 d j a za kilogram itd. Za' gram konjskega mesa P kmetje dobili 2,84 dina« ppiik — Četrtek, 5. junija i9m STRAN 3 jii^oslavija danes tanj rojstev ^oslovanske žene sedaj jicrat rodijo kakor kdaj- rdoslej. Stopnja rodnosti ^ na vseh območjih Ju- vzporedno z kul- flo rastjo in zdravstveno pvetljenostjo. Vse to govo- p tem, da se Jugoslavija »jsi, vendar vztrajno uvr- iflied razvite dežele. Viso- jtopnja rodnosti je narjireč ra){teristična za nerazvite jjle. V razvitih deželah ylio novih družinskih čla- , planirajo. [£L0 VEC KOT DESET JTROK Pred petnajstimi leti smo ^ v Jugoslaviji stopnjo iBosti 28,8 (rojstev na 1000 livalcev), zadnja leta pa |iblje okrog 20,8. Vzrok pu je znaten gospodarski predek, ki ga spremlja izo- Eba, zaposlovanje in an- žiranje žena v družbenem rljenju. Ifsekakor je treba pogleda- sliko tudi v podrobnostih, nj razvita območja Jugo- fije namreč dajejo polovi- iivorojenih otrok. Med- tem ko je najmanj rojstev v Sloveniji, Vojvodini, Srbiji in Hrvatski, jih je največ na Kosovem, nekaj manj v Ma- kedoniji, Bosni in Hercego- vini in v Črni gori. Na Koso- vem ni malo družin s po 10 otrok. Veliko število otrok določa sestav porabe teh družin, ki ne morejo določiti večjih sredstev za zboljšanje svojih stanovanjskih razmer, za izobraževanje in sploh izbolj- šanje standarda. Mnogoštevilna rojstva ima- jo nekatere slabe posledice, namreč veliko smrtnost že- na in dojenčkov. Kako bi si- cer pojasnili pojav, da na Ko- sovem umirajo žene prej ka- kor moški, če pa je v drugih predelih Jugoslavije stanje ravno obratno. V drugih predelih Jugosla- vije se zgledujejo po Slove- niji, kjer je rodnost sicer ze- lo nizka, zato pa je zahvalju- joč skrbi za dojenčka njihova smrtnost tako mala, da nam to zagotavlja skromen šte- vilčni prirastek prebivalstva. RC ifkšne spč naših ob- čanov. — Kaj pričakujete od nove trgovske hiše v Slov. Bistri- ci? Vsekakor je za nas najin- teresantnejše povečanje pro- meta. Pričakujemo, da bomo kljub poznemu začetku nado- knadili izgubo štirih proda- jaln. Upamo celo, da se bo promet še povečal. Lokacija je izredno ugodna Zaintere- sirani smo, da bi nasproti na- šega trgovskega doma posta- vili avtobusno postajo. Pro- stor je, samo . . . — Kakšna bo nova trgov- ska hiša? V pritličju bo samopostrež- na trgovina z živili, mesni- nami, zelenjavo in povrtnino ter bife. V prvem nadstropju bo tehnično in industrijsko blago. Razen tega bomo ohranili v mestu tudi ostale prodajalne. Specializirali jih bomo samo za določene vrste blaga. -b S seje zborov SO Ormož ¥ bodoče bomo glasnejši in konkretnejši Na zadnji t. j. po vrsti drugi seji obeh zborov novoizvoljene skupščine občine Ormož so od- borniki v osrednji točki dnev- nega reda obravnavali analizo zaključnih računov gospodar- skih organizacij za leto 1968 ter v živahnih in delovnih diskusi- jah ugotovili, da je slika na področju gospodarstva še ved- no zelo žalostna. Seje so se poleg odbornikov verjetno tokrat prvič v zgodo- vini ormoške občinsk« skupšči- ne polnoštevilno udeležili tudi novoizvoljeni poslanci: Vlado 02B0LT, Ciril RAJŠP, dr. Mit- ja MRGOLE, Franc BORKO, Ludvik ČINČ in Adl ŠARMAaN. Predsednik ormoške občinske skupščine Franc NOVAK je njihovo navzočnost prisrčno pozdravil, z željo, da to ne bi bil njihov prvi in zadnji obisk na seji občinske skupščine. Vlado 02B0LT, poslanec kul- turno prosvetnega zbora zvez- ne skupščine je svojo diskusijo posvetil problemom iz njego- gov^ga poslanskega področja — t. j. problemom šolstva. Nanizal je vrsto pomanjkljivosti ter še posebej podčrtal vprašanje 48 odstotkov učencev, ki ne kon- čajo osmega razreda osnovne šo- le. Poudaril je tudi potrebo po oddelku posebne šole v Ormo- žu. Zahvalil se je za zaupanje, ki mu je bilo izkazano z izvo- litvijo v enega izmed zborov našega najvišjega predstavniške- ga telesa ter obljubil, da bo o skupščinskem delu sproti obve- ščal ormoško in sosednje občin- ske skupščine. Milan Ritonja, direktor to- varne »Jože Kerenčič« v Ormo- žu je spregovoril o ne preveč zavidljivem položaju gospodar- stva na območju občine ter de- jal, da je premalo, če samo jadi- kujemo, da smo siromaki. Pri- stopiti bo treba h konkretnemu delu in načrtnemu razvoju go- spodarstva na območju ormoške občine. Republiški poslanec Ciril RAJŠP je v svoji diskusiji pred- vsem omenil zapostavljenost kmetijstva ki je v občini še ved- no primarna panoga gospodar- ske dejavnosti. Med drugim jc dejal- »Mi vemo, da zahtevamo, vemo tudi, kaj zahtevamo, še vedno pa ne vemo, od koga naj zahtevamo. Poslanci se obvezu- jemo in vam obljubljamo, da bomo vse te probleme, ki nas težijo, glasno in konkretno pre- nesli v naša najvišja predstavni- ška telesa, ne moremo pa vam jamčiti, da bodo naši predlogi in zahtev« tudi poslušani in kar je še bolj važno, uslišani« — je končal svojo diskusijo Ciril RAJŠP. Odborniki — kmetje so že kot tolikokrat prej razlili svoj žolč med nevzdržnimi razmera- mi v kmetijstvu, poudarili pre- visoke davčne obremenitve, ne- mogočo kreditno politiko za vlaganje v kmetijstvo, vidno na- zadovanje živinoreje, pomanj- kanja lažje kmetijske mehani- zacije, skratka probleme, ki so se jih že vrabci naveličali čiv- kati. Predstavnik obrata »Jeruza- lem« Ormož Vinko ŠTEFAN- ČIČ, je omenil, da se v nič bolj- šem položaju kot zasebno kme- tijstvo ne nahaja tudi družbeno. Cene kmetijskim pridelkom pa- dajo, uvažamo pridelke, ki jih imamo dovolj doma ... Indu- strija ne čuti svojega krvavega dolga, ki jI ga je dalo kmetij- stvo takoj po osvoboditvi. Ta- krat smo kmetom odpeljali iz hleva, če je bilo treba, tudi zad- njo kravo in tele, danes bi mu morali vse to vrniti iz industri- je, ki se je postavila na razme- roma krepke noge. »Biti bomo morali glasnejši in konkretnej- ši«, je zaključil svoje besede Vinko ŠTEFANCIC. J. S. Lepi uspehi RK v bistriški občini Organizacija Rdečega križa v bistriški občini je dosegla v le- tošnjem letu zelo lene rezultate. Izredno uspele so bile akcije prostovoljnega dajanja krvi v več krajih občine. Najbolj so se krvodajalci iz- kazali v Slov. Bistrici, kjer je kri dalo 336 občanov. V Oplot- nici je bilo 162 darovalcev kr- vi, v Poljčanah pa 134. 83 krvo- dajalcev pa je dalo kri v Mari- boru. Torej je skupno do sedaj darovalo kri v bistriški občini 705 krvodajalcev. S tem pa ak- cije prostovoljnega dajanja kr- vi niso končane. Do konca le- ta bodo akcije še v Oplotnici, Makolah, Keblju, Pragerskem in v Slov. Bistrici, kjer bo trajala dva dni. Posebn^ pozornosti je bila de- ležna akcija zbiranja oblačil in obutve. V njej je sodelovalo nad 100 mladih članov in 85 starej- ših članov Rdečega križa. Na 85 zbirnih mestih so zbrali Čez 400 kilogramov raznih oblačil in obutve. Najbolje so se v tej ak- ciji izkazali prebivalci Sloven- ske Bistrice, pa tudi v ostalih krajih je bil odziv zadovoljiv. V razgovoru z Marjano Zur- man, sekretarko Rdečega križa v Slov. Bistrici smo povzeli, da je v akciji sodelovalo tudi 27 vozil iz družbenega in zasebne- ga sektorja. Zato se ob tej pri- liki zahvaljujemo vsem, pred- vsem pa tistim zasebnim lastni- kom osebnih vozil, ki so nam ob tej priliki priskočili na po- moč, je ob koncu razgovora de- lala Marjanca Zurman. -b ^RAN « TEDNIK — ČETRTEK, 5. JUNIJA w OPEKiBiRNA PRAGERSKO RAZŠIRILA DEJAVNOST Izkop, zgraditev nosilni!i zidov, montaža stropov in izdelava strehe individuoinih hiš po izredno ugodnih cen^h Zanimanje za storitve, ki jih je v zadnjem času začela nuditi Opekarna Pragersko graditeljem individualnih stanovanjskih hiš, je vzbudila tudi naše zanimanje. Anton JuraSič, tehnični vodja Ope- karne v Pragerskcm nam je podrobneje razložil, zakaj je njihova gradnja cenejša, ob vsem drugem pa tudi mnogo kvalitetnejša. — Kaj vas je pripeljalo do tega, da ste začeli nuditi svo- je storitve tudi zasebnim gra- diteljem stanovanjskih hiš? Osnovni motiv je bilo ne- urejeno stanje, ki še tudi da- nes vlada v gradnji indivi- dualnih hiš. Tako smo naše podjetje registrirali tudi za takšno gradnjo. Razen tega pa mi kot opekarna sami iz- delujemo skoraj ves potrebni material za izgradnjo hiše do tretje faze. Velik interes, ki smo ga z našimi ponudbami vzbudili med graditelji nas je prepri- čal, da so bila naša Iiotenja tudi pravilna. Interes pa nas je tudi spodbudil, da bomo v bližnji bodočnosti začeli z tipsko in montažno gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš Katere so osnovne pred- nosti vašega sistema grad- nje? Predvsem te: — specializirana montaža in gradnja z lastnimi izdelki, — kakovostna izdelava z jamstvom in — konkurenčne cene. Ze naša osnovna proizvod- nja zahteva izdelke, ki so kakovostni in konkurenčni na tržišču. Razen tega sami izdelujemo stropne kon- strukcije iz prednapetih stropnih nosilcev in ustrez- nih polnil. Ker naše izdelke vgrajujemo s posebnimi sku- pinami montažerjev, je grad- nja mnogo hitrejša od na- vadne, s tem pa tudi cenejša, Zaradi solidne gradnje smo se tudi odločili za jamstvo. To velja za vsa izvedena de- la, ki smo jih že našteli in za vsa kleparska dela. Vsaka specializirana grad- nja, predvsem pa montažna, ki jo izvršujejo posebne sku- pine, prinaša več prednosti. Razen kvalitete je takšna gradnja tudi hitrejša in ce- nejša, V primeri z ostalimi izvajalci, predvsem pa pri- vatniki, je naša gradnja tudi za 20 odstotkov cenejša. Mi- slim, da je to argument, ki ga bodo vsi, ki si želijo gra- diti svoje stanovanjske hiše, upoštevali. — Omenili ste tipsko grad- njo individualnih družinskih hiš. Kdaj boste začeli tudi s takšno gradnjo? Predvsem je odvisno od interesentov. 2e sedaj imamo nekaj ponudb. Po vsej ver- jetnosti pa bomo s takšno gradnjo začeli že v letošnji jeseni. Razen tega bomo in- vestitorju priskrbeli vso po- trebno dokumentacijo. S tem bo mongo pridobil na času, kar bodo lahko najbolje iz- koristili tisti, ki še delajo v tujini, doma pa si že želijo postaviti svoj bodoči dom. Ne bi želel pretiravati o zanimanju, ki vlada za sto- ritve, ki jih nudi Opekarna Pragersko. Toda v času in- tervjuja s tehničnim vodjo je moral prositi tri stranke, da nekoliko počakajo, zaradi najinega razgovora. Ce se bomo torej lotevali gradnje stanovanjske hiše, bi bilo vsekakor dobro, pred- vsem za naš žep, če bi se po- zanimali, kako bi takšna gradnja bila realizirana v režiji z Opekarno Pragersko. -b Vovogradnje so vse pogostejši pojav LANI 60.000, LETOS 200.000 CEPLJENK IZ JURŠINEC 25. maja je bil zbor jur- iinskih trsničarjev. Lani je prodal trsničarski odsek 60.000 sadik 74 interesentom, V sezoni 1969 so aprila in maja cepili in vložili juršin- ski trsničarji nad 200.000 cep- Ijenk za prodajo v sezoni 1969/70. Razprava je bila na zboru kar živahna in so člani skri- tizirali pojave nedisciplinira- nosti, ki niso bili v skladu s pravilnikom in poslovni- kom trsničarskega odseka. V poročilu direktorja obrata J. Lacko iz Ptuja pa je bilo povedano, da je lani jurdin- sko trsničarstvo le doseglo določene uspehe. Trsničarji so sprejeli vr- sto sklepov o bodočem sa- moupravljanju ter o pošte- nem in solidnem trsničarstvu in drevesniCarstvu. IIF Zveza lovskih družin Ptuj 36 NOVIH LOVCEV Te dni so v Ptuju končali 1< vskimi izpiti. O tem smo se pogovarjali z Alfonzom Maz- lujem, lovskim svetnikom pri Zvezi lovskih družin. Povedal nam je, zakaj so potrebni Izpiti In kako lahko danes postaneš lovec. Lovstvo ni sam" šport, am- pak tudi važna gospodarska panoga. Lovec najde v lovišču razvedrilo, uteho za lovsko strast, družba pa ima materi- alne koristi od prodaje plena, lovskega turizma, ki se posebno v zadnjem času razvija. Vsaka gospodarska panoga zahteva določeno znanje, prav tako tudi lovstvo. Biti lovec ne pomeni vzeti puško in streljati divjad, ampak veliko več. Glede na to mora biti vsakdo, ki že- li postati lovec, dve leti v pri- Jravljalri dobi. Sodeluje pri ovih, vodi gonjače, strelja sa- mo škodljivce: vrane, srake, šoje . . . Pc dveletnem priprav- ljalnem stažu ga lovska družina prijavi na lovski izpit. Če kan- didat preštudira lovsko litera- turo In dobro pomni nasvete in izkušnje starejših lovcev, ima upanje, da bo izpu opravil. Na izpitu je treba poznati lovsko zakonodajo, zgodovino lova, varstvo narave In prvo pomoč pri nezgodah, bolezni divjadi In zdravljenje oziroma preventivo, lovske običaje in sege, balistiko. Poznati mora življenje divjadi, kako jo gojili In kako in kdaj loviti. Znati mora ravnati s plenom in biti dober lovski gospodar. Poznati mora tudi lovskega pomočnika psa, brez katerega lov ni uspe- len. Pri Zvezi lovskih družin v Ptuju opravi Izpite Iz leta v leto več lovcev. Letos jc od 40 kandidatov uspešno opravilo lovski Izpit 36 mladih (po sta- žu) lovcev. Vsakdo, ki prvič pade, lahko ponavlja izpit Ic enkrat. Če ga drugič ne opravi, ga lovska družina črta Iz sez- nama. Lovski šport se vedno bolj uveljavlja. V Sloveniji je skoraj 13.000 lovcev, to je trikrat več, kot jih je bilo pred vojno. V ptujski In ormoški zvezi je le- tos 646 lovcev. Vse bolj se tudi na našem področju razvija lovski turi- zem. Lani je bilo 28 milijonov starih dinarjev dohodka od lovskega turizma na področju lovske zveze. Družine imajo svoje turiste, ki se iz leta v leto vračajo v njihova lovišča, s se- boj pa pripeljejo še znance in druge. Največ jih pride Iz Ita- lije, Švice, manj iz Zahodne Nemčije. Z. R. Kdaj rekonstrukcija šole v Markovcih? Da je v markovški Soli s trami podprto prvo nadstrop- je, smo že poročali v sestav- kih o slabem stanju šolskih ooslopij v ptujski občini. Da se ne bi stropi sesuli na učen- ce v pritličju, so jih podprli s prečnimi in pokončnimi tra- mi. Ko sem se te dni mudil v Markovcih, sem stopil tudi v šolsko stavbo. Trami še ved- no podpirajo strop in učence v nadstropju. Zanimalo me je, ali so kakšni izgledi za popravilo šole ali morda za novogradnjo. O tem s^, pogovarjal z Gvidom ( nom, upraviteljem šole, eden največjih borce,' enakopravnost šolstva v veni j i. Med drugim vedal, da je v dolgoroj programu sanacija šolj poslopja od tal do vrha. leg tega je nujno dog, šest učilnic in telovad Med največjimi problemj je pomanjkanje prost Učenci različnih razredi podajajo kljuke ves daa la ima 560 učencev, ii nih in en posebni odd Učenci se učijo tudi v stanovanjskih prostorih, šoli je še pet preštevilnij delkov, kar je v naspro zakonom. Zaradi pou kanja prostorov oddell?( morejo razdeliti. Nujnoj se šolsko poslopje zadoi vo uredi. Z učnim uspehom soj voljni, ki ga dosegajo 1 težavam. Letos so marfe učenci dosegli lepe uspeh di izven šolskega dela kazali so se na tekmoval prometni vzgoji. Učenec Hutinski se je uvrstil cei republiško prvenstvo. 1 tako je naloga o promel jo je napisal Črtomir Sc prišla na republiško td vanje. Zadovoljive rej te so dosegli tudi na mladanskem občinskem su. V ugled markovške so tudi dijaki, ki nimaj žav pri nadaljnjem štv Učence iz markovške radi vzamejo v uk. Pred odhodom iz Mai sem se pomenil še s pre nikom krajevne skuf Konradom Bezjakom. sem bil na prijetni otv broda prek Drave, ki proslavili onstran strui otoku. Ker so že tedaj i rili, da bodo tudi v b tam organizirali veselico vprašal Konrada, kaj m o tej prireditvi letos, je, da že razmišljajo o Dogovoriti bi se morali silcL Seveda v Markove mislijo samo na veselit otoku. V krajevni skuj je veliko težav, ki jih težje reševati, ker niso jeli krajevnega samopri ka. Ceste popravljajo ir mozirajo »po starem, s kom«. Vprašanje je lastništvo zadružnega Krajevna skupnost ga jf la pet let v upravi. Po bo kmalu iztekla in kra skupnost bi ga rada pr' v svojo last. LAPORJE v počastitev dneva n sti je bilo pred krati Laporju pri Slov. B tekmovanje za občinsK hodni pokal v malem metu. Tekmovanja se j' ležilo pet ekip. Najusp ša je bila ekipa iz Z6 skave, sledijo pa ji Slo strica, Laporje, Crežnje Kovača va.s. ŽELEZNIŠKI TOVORNI PROMET V SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI V času med 18. in 24. majem letos so naložili v Sloveniji 13.097 železniških vagonov blaga (v celotni Jugoslaviji 77.112), prevozili pa 24.709 va- gonov (85.841). Železniški tovorni promet je v tem času porasel v Sloveniji za 8,7 odst., v Makedoniji za 19,8 odst., medtem ko je ostal drugje v državi približno isti ali se je celo zmanjšal. ZA LEPŠI VIDEZ NASELJA KIDRIČEVO O prizadevnosti krajevne skupnosti Kidričevo smo že poročali. S tem v zvezi pa je treba povedati še nekaj, namreč to, da ni dovolj, če želi doseči lep izgled nase- lja le krajevna skupnost, temveč morajo pri tem sode- lovati tudi vsi prebivalci na- selja. Se vedno je med stav- bami v naselju mnogo »div- jih« poti, ki jih posamezniki nikakor ne morejo opustiti in raje hoditi po asfaltnem cestišču. Ponekod bi rad imel vsak stanovalec bloka kar sam svojo pot in mu je ma- lo mar, kakšen bo potem iz- gled naselja. Taksnim bi morali končno dopovedati, da je izgled naselja stvar vseh, ki v njem stanujejo, in da je taltšna samopasnost vsem v sramoto. MF •gpNlK — ČETRTEK. 5. JUNIJA 106!» STRAN 5 ^tADINSKA DELOV NA AKCIJA »Ptuj 1900« fja pobudo občinskih orga- nov ZMS v Ptuju bomo or- .gtiizirali mladinslvo delov- no alicijo ''Ptuj 1900«. De- lovna brigadi bi naj štela o- jjpji 100 mladincev. Želimo, da bi se akcije udeležili pred- ptujski srednješolci. 2a sodelov.mje pa smo zapro- sili tudi vse občine, ki so so- delovale v »tednu bratstva jn prijalelj.slva«: Cakovec, Koprivnica, Slovenska Bistri- ta, Ormož in Varaždin. Vsa- ka'od navedenih občin bi naj ,poslala v brigado 10 mladin- cev oziroma mladink. Doma pa predvsem pričakujemo ,večje sodelovanje gimnazij- cev in dijakov ESS, pri če- ®er želimo, da bi tudi mla- ninci vaških in organizacij 2M v delovnih kolekti\'ih so- delovali pri akciji »Ptuj 1900« v čim večjem številu. Briga- di bi priključili tudi vod jvajsetih pionirjev. Ta vod pionirjev bi naj opravljal čiščenje cest, čiščenje iela lažje fizične narave, kot ibrežja Drave,olepševanje ze- enic, pomagal pa bi pred- 'sem pri ureditvi tabora, ivoj tabor bo imela brigada Ljudskem vrtu. S pomočjo LA-garnizije Ptuj imamo amen postaviti tabor že pred rvim julijem, kar pomeni red prvim zborom brigade, lelovna akcija bi trajala ves lilij. Dela, ki čakajo mladin- E te brigade, so naslednja: udili bomo pomoč pri asfal- iranju Miklošičeve in Bez- akove ceste, uredili bomo Irugo Grajene in očistili nje- 10 korito, delali na Vičavski oti in pomagali pri dogra- itvi športnih igrišč na Bre- u. Trenutno imamo zagoto- vljenih štiri milijone sredstev I'fi krajevni skupnosti, obči- 'Hn komunalnem podjetju. Naša želja je tudi, da bi kate- ra izmed delovnih organiza- cij v ptujski občini prevzela patronat nad brigado in nam pomagala vsaj pri nakupu prapora brigade in druge o- preme za športno in zaba\'- no življenje. Vsak brigadir bo dobil tudi delovno obleko in obutev, medtem ko bo de- lovna orodja priskrbel izva- jalec del, kar bo najverjet- neje Cestno podjetje Maribor. Tabor v Ljudskem vrtu bo opremljen z vsemi pritikli- nami, od vodovoda, do sani- tarij. Brigada bo imela tudi svojo kuhinjo, in bodo tako brigadirji svoj celoten dan kot ves mesec julij preživeli v stilu pravega brigadirskega življenja, šest ur dela, preo- stali čas dneva počitek, vzgo- ja, zabava in šport. Ker smo že pri prvih ak- cijah zbiranja mladincev in mladink naleteli na odgovo- re: »Ne pustijo me starši,« bi želeli opozoriti prizadete starše, da bodo imeli vsak dan priložnost srečevati bri- gado na ptujskih ulicah, kot tudi svoje sinove ali hčerke obiskovati v brigadirskem naselju v Ljudskem vrtu. Se posebej vabimo Plujčane, da se zavedajo, da smo prav mi dolžni pomagati pri urejanju našega mesta, ki v tem trenutku ne kaže najlepše podobe. Na koncu bi želeli opozoriti tudi na to, da ne bi kdo po- skušal oceniti smisla in na- mena delovne akcije na osno- vi ekonomskega računa. Naš cilj je mnogo dalekosežnejši. Mar niso delovne akcije tu- di vzgojne? Saj dovolite, da zastavimo vprašanje, koliko naše mestne mladine zna ce- niti fizično delo? Poleg tega, ne smemo pozabiti, da se prav v takšnih akcijah razvija pri mladem človeku čut ljubezni do domovine, smisel za kolek- tivno življenje, solidarnost, tovari.štvo in pomoč. Dolžnost nas vseh je, da to akcijo podpremo in upamo, da bomo naleteli na razume- vanje pri prizadetih delovnih org.mizacijah in pri vseh družbeno političnih dejavni- kih v občini. Potrudimo se vsi, da bo naše mesto ob svojem jubile- ju res čim lepše! A. G. 'IBVESTILO Kreditna banka Ptuj sporoča, 'ie Narodna banka Juž^oslavlje ^'enila, da ne bo več vodila ^bnih deviznih računov dr- '^"'i^-nov, pač pa bo te račune ■■^esla na poslovne banke s da ostanejo vsi pogoji in [avice vlagateljev ncsprcmenje- ' N.irodna banka bo prenesla '^■'žnc račune nn one noslovnc za katere se bodo odlo- ^'lagatclji — lastnik" dcviz- računov, o čemer bo Na- banka vsakega posebej ,Kreditna banka Pi.ui vabi vse '^Satclje, ki imajo devizne ra- Pri Narodni banki Jugos! 'If' da se odločilo va prenos tL-'i na Kreditno banko '■'M. Kreditna banka Ptuj že doslej veliko število dcviz- '' r.ičunov nr><;h obč.inov, ki DOf.lnv.aniem in ra/nlml "^"■dnosirn!, ki jih nuJi ptujska zelo '/adovoljni in se ^ilo vlagateliev dnevno veča. Zato priporočamo, da dose- danji vlagatelji pri Narodni banki postanejo vlagatelji pri Kreditni banki Ptuj. Svojo od- ločitev naj takoj sporoče Narod- ni banki, centrali v Ljubljani in ni potrebno čakati na pismeno obvestilo Narodne banke. Sporočiti je le treba, da naj se devizni račun prenese na Kre- dit' ."iko Pcui. Kreditna ban- ka Ptuj bo z velikim zadovolj- stvom sprejela vse tc nove vla- gatelje in bodo z dnevom pre- nosa vključeni med ostale de- vizno vlagatelje 7 vsemi ugod- nostsni, ki jih nudi ptujska'bnr- ka, _ Vsi oni, ki bodo imeli naj- pozneje de 30. '"unija t. 1. /cnih pri Kro stra- neh, v njej pa lahko bralec spozna, kako mladi gledajo na revolucionarno pretek- lost in doživljajo sedanjost. Pod vodstvom prizadevne mentorice Kristine Sega in 4-članskega uredniškega od- bora, ki ga sestavljajo sami učenci, je postal list zelo pri- ljubljen med učenci in nji- hovimi starši. Viktor Horvat Gasilsko slavje v HajilinI GD-Hajdina dobilo nov avto Preteklo nedeljo je bilo na Hajdini veliko gasilsko slav- je. Gasilsko društvo je slav- nostno predalo namenu nov gasilski avto. Ze zgodaj po- poldne je stal lepo okrašen pred gasilskim domom. Va- ščani in drugi gostje, ki so se zbrali pred začetkom pro- slave, so si ga z veseljem o- gledovali, saj je na njem pi- salo: »Pripravljen bližrjeniu v pomoč«. Slovesnost je pričel in po- zdravil številne domačine ter goste Mirko Sagadin, pred- sednik društva. Med njimi so bili predstavniki OS, OGZ, predstavniki sosednjih dru- štev iz Hajdoš, Gerečje vasi, Vidma, Sel in Zlatoličja. Zbranim je spregovoril Janko Znidarič, podpredsed- nik OGZ-Ptuj. Med drugim je dejal, da avto veliko po- meni za še hitrejše in bolj- še delo gasilcev. Avtomobil, ki so ga dobili hajdinski ga- silci, je med najboljšimi in tehnično opremljenimi avto- mobili za gasilsko službo. Zahvalil se je vsem, ki so ka- korkoli prispevali za nakup avtomobila. Pohvalil je ak- tivnost hajdinskih gasilcev. Imajo lepo obnovljen in ure- jen gasilski dom. Redno, se udeležujejo gasilskih vaj, na katere pošljejo po tri deseti- ne. Med njimi je veliko mla- dih. Starejši .gasilci lahko s ponosom gledajo, kako njiho- vi sinovi in hčerke vodijo in sodelujejo v gasilskih vrstah. Hajdinsko društvo je postavil za zgled društvom v občini. Izročil je ključ avtomobila Slavku in Tiliki Horvat, bo- tru in botri avtomobila, ki sta še okrašeni avto nope- Ijala na pot, ki bo vodila bližnje.mu na pomoč v nesre- či. Sirene gasilskega avto- mobila so tokrat oznanile vesel dogodek. V razgovoru z Mirkom Sa- gidinom in Stankom Sitar- jem, predsednikom in povelj- nikom društva, sem zvedel, da so društvo ustanovili 1912. le- ta Ustanovni člana sta Franc Skoliber in Simon Ogrizek iz Ilajdine, 1913. le- ta so postavili prvi dom na križišču pri kapeli. Tega le- ta so kupili ročno brizgaino. 1961 so začeli graditi nov ga- silski dom. Najprej jim je u- spelo urediti notranjost in garažo.-1967 so ga predali na- menu. Prvi avto so kupili 1934 leta. 1963 so kupili av- tobus »Pionir«. Letos so ga prodali in kupili novega. Za nakup avtomobila je prispe- val sklad požarne varnosti, prav tako vaščani, ki sodelu- jejo z gasilci ir jih vedno podprejo. Moška desetina šteje 15 članov, mladinska 10, imajo tudi dve pionirski desetini, moško in žensko. Med starej- šimi člani nekateri delajo v gasilskih vrstah že nad 40 let: Janez Lipavšek, Jože Pišek, Jurij Cestnik, Franc Zupa- nič. Lani so mladinci dosegli prvo, ženska desetina pa dru- go mesto na republiškem tek- movanju Letos so mladinci že drugo msto. Na conskem tek- na občinskm tekmovanju Pi- onirski desetini sta dosegli drugo mišto. Na conskem tek- movanju so bili pionirji sku- pine B prvi. skupine A pa tretji. Na republiškem tek- movanju je pionirska skupi- na B dosegla 8 mesto. Pripravljajo se že na na- stope v počastitev 100 let- nice gasilstva na Slovenskem in 1900 letnice mesta Ptuja. Ženska desetina bo nastopila na skupnem nastopu na sta- dionu in pri hitri vaji. Čla- ni bodo sodelovali pri vajah in skupnih nastopih v poča- stitev tega praznika. Voditelja gasilskega dru- štva sta pohvalila voljo mla- dincev s Hajdire, ki radi so- delujejo z gasilci in z veli- ko voljo delajo v gasilskih vrstah. Pri njih ni opaziti, da bi se mladi izmikali gasilstvu, kot je to opaziti pri nekate- rih društvih. Tudi na minuli svečanosti so ponosni stali v gasilski vrsti, saj se zaveda- jo, da opravljajo humano delo, pomagajo bližnjemu, ko potrebuje pomoč. V prihodnje bi si hajdinski gasilci radi kupili še cevni material, cisterne, ker povsod ni mogoče priti do vode. Ce- sto gori tudi v gozdovih. Nji- hova osnovna naloga pa je odplačati dolg za avto. Tudi tokrat predvidevajo pomič vaščanov, ki je še nikoli ni- so odklonili. ZR Gasilci pred novim gasilskim avtomobilom SPREJEM PIONIRJEV V ML A DIN SKO OUG ANIZ A - CIJO 25. maja je bila v Lapor- ju v osnovni šoli svečana seja, ki so jo pripravili mla- dinci v počastitev dnefva mladosti. Po izvedbi kultur- nega programa je predstav- nik občinske konference ZI\I Slov. Bistrica podelil 30 pi- onirjem mladinske izkaznico, nato pa so mladinci pripra- vili skromno zakusko. ^RAN « TEDNIK — ČETRTEK, 5. JUNIJA w 2ivHski kombiiKit INTES REKONSTRUKCIJA PEKARNE na Rogozni^ki cesti gre h koncu Pekarna iz Poljčan seje priključila k Inlesu Te dni je biJo v Ptuju red- no zasedanje centralnega de- lavskega sveta Živilskega kombinata »Intes« Maribor. Navzoči so bili tudi členi o- brata ptujske pekarne, ka se je E>red nedavnim priključila temu kombinatu. Obravnava- li so predlog statuta podjetja, izpolnitev količinskega plana za prvo trimesečje, in odo- brili priključitev parne pe- karne Poljčane k »Intesu-«. Iz podatkov o realizaciji količinskega plana za leto 1969 v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1968 je razvidno, da so bili plani realno pKistavljeni in da ni bojazni, da jih ne bi do- segli. Pri sanu)stojni organizaci- ji združenega dela »Vinko Reš* Ptuj je treba upoštevati rekonstrukcijo v pefaami na Rogozniški cesti, zaradi ka- tere plan ni bil dosežen. Tovarna Testenin ima v planu proizvodnje 4000 ton testenin. Ker nova tovarna še ni v polnem obratovanju, v njej so proizvajali le v me- secu aprilu, planske obvez- nosti niso dosežene. Predvi- devajo, da bo nova tovarna testenin začela obratovati koncem maja s polno zmog- ljivostjo. Zato ni bojazni, da plana ne bi dosegla, v koli- kor bodo sposobni proizvede- no blago plasirati na tržišču. Ce upoštevamo dejanske zmogljivosti tovarne testenin v prvih treh mesecih tega le- ta, je plan pix)izvodnje dose- žen s ca. 98 "/o. Skupna pro- izvodnja glavnih proizvodnih dejavnosti podjetja, to je mlinov, tovarne testenin in pekam, je glede na isto ob- dobje lani dosežena s 101,53 Vo. To dokazuje, da je treba pri postavljenem pla- nu vztrajati in ga realizirati. Zadovoljive rezultate so dosegli tudi v obratu »Cako- vački mlin-« Cakovec. Obravnavali so tudi izid referenduma o priključitvi Parne pel^arne Poljčane k »Intesu« Maribor. Za priklju- čitev je izreklo 1027 de- lavcev kombinata, proti je bilo 81 članov delovne s-kup- nosti. Glede na to je central- ni delavski svot kombinata sprejel sklep o pripojitvi FK>ljčanske pekarne. Ob zaključku seje je Vlado Steblovnik, genea-alni direk- tor, spregovoril o dosedanjih uspehih kombinata in o na- logah, ki jih čakajo. Med dru- gim je dejail, da lasipehi v trimesečju dokazujejo, da bo- do plan dela dosegli že v polletju, ob koncu leta pa celo presegli. To potrjujejo tudi uspehi poslovanja v a- prilu in maju. O integraciji s ix>ljčansko peicai-no je de- jal, da se je kolektiv pekar- ne 100-odstotno izrekel za priključitev k »Intesu«. Dejal je, da je to že 26 integracija v zadnjih letih. Vse so izve- dene na ekonomslti podlagi, zato rezultati ne izostajajo. Kombinat »Intesa« se bo še večal. Po seji je direktor ptujske- ga obrata Jože Sotlar povabil navzoče na ogled rekonstruk- cije pekarne na Rogozniški cesti. ZR F. Lašič, J. SotUr (direktor) in Alojz Rebernak, predstav- niki ptnjske pekarne na seji centralnega delavskega sveta Sredstva za šolstvo po druitienem dogovoru v bistriški občini s sprejetjem referenduma za ureditev materialnega stanja šol v bistriški občini so se vsi občani zavzeli za rešitev enega najbolj perečih problemov. Toda, da ne bi ostali na pol poti, so se vsi od občine do družbenopolitičnih orga- nizacij zavedli, da morajc sedaj reševati drugo stran v našem šolstvu. Osebni do- hodki so ta druga stran, ki so tm v peti naših prosvet- nih delavcev. Sprejeti družbeni dogovor za letošnje leto pravi, naj bi bili osebni dohodki v šolstvu takšni, kot so bili v gospo- darstvu v preteklem letu. Po tem kriteriju bi naj znašala plača učitelja 1.050 dinarjev, učitelja, ki uči na predmetni stopnji 1.200 dinarjev, pred- metnega učitelja 1.350 in profesorja 1.600 dinarjev. Se- veda je to poprečni osebni dohodek. Pri vsaki stopnji je možna razlika za 150 dinar- jev navzgor ali navzdol, od- visno od službenih let ipd. Temeljna izobraževalna skupnost bo letos v Slov. Bi- strici razpolagala z nekaj manj kot devetimi milijoni dinarjev. Ker so bile v obči- ni sprejete najvišje možne mere za sredstva za šolstvo, je tudi republika dala svoj delež v višini 3.32 milijona dinarjev. -b Roditeljski sestanek nti šoli v SSov. Bistrici Zanimiva pobuda Pred dnevi je bil zadnji roditeljski sestanek za 7. c razred v tem šolskem letu v osnovni šoli Pohorski odred v Slov. Bistrici. Učenci tega razreda z razrednikom tov. Lešnikom so se na ta sesta- nek posebno dobro pripra- vili. Starši so bili ob vstopu v razred zelo presenečeni, saj je bil le-ta okrašen s cvetjem, pridružila pa se jim je tudi direktor šole in nje- gov pomočnik. Po uvodnih besedah raz- rednika so učenci prevzeli vodstvo sestanka, na kate- rem so svojim staršem v pri- jetni obliki opisali svoje življenje na šoli, njihove priprave za nadaljnje šolanje in priprave za poklic. Vmes so izvedli kratek kulturni program, v veliko preseneče- nje staršev, ki doslej tega niso doživeli. Po programu so pripravili za starše skro- mno zakusko, ob kateri je razrednik izrazil zadovolj- stvo z učnim uspehom raz- reda. Vodstvo šole je bilo zelo presenečeno nad tako uspe- lim srečanjem med starši, učiteljem in šolo ter izrazilo upanje, da bodo učenci s takšno obliko sodelovanja nadaljevali. Mnenja so bili, da je to ena od zelo korist- nih oblik povezovanja star- šev in šole in da bi bilo treba takšno obliko sodelo- vanja razširiti na vse raz- rede. Sklicali naj bi več takšnih sestankov, ki bi za- gotavljali tesnejšo povezavo med šolo in starši. Viktor Horvat Vinska trgatev letos ves teden v Ptuju se že pripravlja- jo na »Vinsko trgatev« in na »Festival narodno zabavne glasbe«. Organizator prire- ditve je Radio Ptuj v sode- lovanju z odborom za pro- slavo 1900 letnice mesta Ptu- ja. Pokrovitelj prireditve bo Franjo Rebernak. predsed- nik SO Ptuj. O festivalu na- rodno zabavne glasbe imo že poročali. Tokrat še prve informacije o «Vinski trgat- vi«. Prireditve bodo teden dni in sicer vsak dan od 21. do 28. septembra. V pestrem programu za domače in tu- je goste bo med drugim ob določen-Ih urah ogled kul- turno zgodovinskih zname- nitosti Ptuja in okolice, po- skušnja vin v ptujskih in okoliških kleteh, nastopale bodo pihalne godbe, domača in od drugod, predvsem iz Avstrije. Po otvoritvi vinske trgatve in pozdravnem na- govoru v domačih narečjih bo otvoritev vinarskega mu- zeja. Prikazali bodo »halo- ško bratev«. Turisti in ostali gostje si bodo lahko v vseh dneh vinske trgatve v vino- gradih sami trgali grozdje za zobanje. Na programu, je tu- di veseloigra »Zadrega nad zadrego«. Nastopili bodo pev- ski zbori, zabavni orkester, humoristi, folklorne skupine, nagrajeni ansambli in F>evci, ki bodo sodelovali na festi- valu. Po prireditvah bo vsak dan ljudsko rajanje. ZR no potrjuje do zadnjega tička napolnjena kino dv« na v Poljčanah, Zakljui svečanosti so se udelei mnoigi predstavniki druži no-političnih org-anizad] starši otrok in veliko štev] mladih. Kulturni program, ki so| pripravili mladi pevci, iu monikarji, recitatorji, t«i vadke in dva pevska zb« osnovne šole iz Poljčan, navdušil vse prisotne. Ob i ključku programa so povs Ijeni gosti, pesnik in pisat Tone Seliškar, pesnik Kajd Kovič, Anton Ingolič in 1 ko Grafenauer čitali pesmi odlomke iz svojih del, I šotni so z velikim navdu njem pozdravljali izvaja vsakega posameznika, i koncu so jim pionirji osn ne šole Poljčane izročili šarice s cvetjem in spomin darila. Anton Ingolič, čigar 1 nosi bralna značka, je n podelil 33 cicibanovih, bronastih, 49 srebrnih in zlatih INGOLICEVIH BRi NIH ZNAČK. Mnogi cicibani, ki so 1< bili samo opazovalci, so trdno odločili, da se b skupno s pionirji prihcKi leto vključili v to tekmo nje. Osnovni namen telo vanja je bil v popolnosti sežen. Knjiga je med mli mi zavzela pomembno n* že v njihovi zgodnji ml^ sti. Lani so si mladi W izposodili v šolski knjii 1577 knjig, medtem ko št lo izposojenih knjig leto« maja že presega lansko C letno število in je 2105. večal pa se je tudi na knjig. Horvat Vilrf« Podelitev Ingoličeve bralne znoclti v Poljčanah Pred kraktim je bila v Poljčanah prvič svečana po- delitev ingoliCeve bral- ne značke. Kako veliko zanimanje, to tekmovanje je bilo starejšimi, posebno pa ^ mladimi tekmovalci, zgo^^ Posnetek z zaključne svečanosti jj;pNlK — ČETRTEK, 5. JUNIJA 1969 STRAN 7 ]900-letnica Ptuj{i Uspel telovadni nastop v okviru proslav 1900-letnice ftuji priredila občinska zve- ^ za telesno kulturo Ptuj v jjjjelovanju s ptujskimi šolami jji tclesnovzRojnimi organizaci- jami preteklo nedeljo uspel jav- Ji telovadni nastop. V popoldanskiii urah so Ste- obiskovalci napolniti tri- |,ono in druge prostore za gle- ^jlce na stadionu »Drave« v Ptuju. Ze več let nismo videli jj domačem stadionu tako im- jBzantnih slik kot tokrat. Naj- ^ej so korakali mimo tribune Jevilni pionirji, mladinci, mla- dinke, člani, telovadci m drugi j^rtnil^i. Z zastavonoši na čelu ijo v svojih dresih obkrožili no- »metno Igrišče. Tekaška steza je bila prekratka za številne jportnlke, ki so se_ po^mlmo- fcodu razvrstili na igrišču pred jtribuno. Med tem so stadion preletela letala Aerokluba iz [Moškajnc. Padalec Vaupotič, ki ft izskočil, je po zanimljern Betu pristal med nastopajočimi. Številnim gledalcem In nasto- pajočim je spregovoril pokro- ritelj prireditve Franjo Reber- iik, predsednik SO Ptuj. Med irugim je dejal, da z današnjo rzgojno telovadno manlfesta- jjo zaključujemo prireditve ob Inevu mladosti, hkrati pa se ,ot športniki in telovadci vklju- ujemo v nroslavo 1900-letnIce 'tuja. Telovadni nastop naj bo lanifestacija uspehov telesno- I tgojnih delavcev v naši obči- li, saj jih spodbudi k še večje- nu elanu In uspehom. Po na- [Ovoru je podelil pokale šte- I lilnim zaslužnim športnikom In I ulovadcem. Pokale so prejeli: magovalna ekipa spomladan- , kega krosa Iz šole »T. Žnlda- ' iJa« (med pionirji), za prvo I »esto med pionirkami pa je i TCjela pokal osnovna šola Iz jrkulan. Pokale so prejeli še iiladinci TD Partizan Majšperk, iladinke Iz gimnazije, telovad- 110 društvo Markovci. Pokale v I liviru proslave 1900-letnIce 'tuja so prejeli: NK »Drava«, je letos zelo uspešen, TD Par- Kan iz Kidričevega in Iz Mar- I strelska ekipa iz Turni- mi športna ekipa iz TAP. Od Atletske zveze Slovenije so pre- jji pokale! Franc Srdinšet, '»D Markovci, zmagovalec na atletskem troboju ter drugo uvrščen Drago Zlender TGA Kidričevo. Med ženskami je do- bila pokal Ivanka Kukovec, TD Markovci za doseženo drugo mesto. Sledil je nastop pionirjev osnovnih šol »F. Osojnika«, »I. Spolenjaka«, »T. Znidariča«, učencev iz Markove In Cirku- lan. Nastopili so z vajami s koc- kami in ruticami. Po štafetnem teku in vajah pionirjev, mla- dincev, mladink In članov na orodju so nastopile folklorne skupine Iz Cirkovc, Kidričeve- ga In Markove. Po prostih va- jah pionirjev šole »T. Znidari- ča« so številne gledalce navdu- šili telovadke in telovadci na bradlji In drogu. Še posebno bučen aplavz je bilo slišati, ko so nastopili v akrobatiki. Med nastopajočimi je bilo vieliko republiških prvakov v telovad- bi. Bili so Iz Maribora. Mladin- ke iz gimnazije in ekonomske srednje šole so izvedle vajo z žogami. Razburliiv je bil tek na 1000 metrov. Ves čas teka sta bila v vodstvu Jani Gajzer in Janez Mežnarič Jani Gajzer jc tokrat premagal veterana In pokazal boljšo formo. Janez Mežnarič Je bil drugi, Leopold Strelec iz Vidma pa tretji. Po vajah s palicami, ki so jo pri- kazali mladinci gimnazije In kovinske šole, je bila zaključna slika vseh nastopajočih. Z nastopom so bili zadovolj- ni številni gledalci, ki si želijo podobnih prireditev tudi v bo- doče. Prav bi bilo, da po več- letnem mirovanju začnemo go- jiti množično telesno kulturo, ki Je v korist zdravju in dušev- nemu razvoju. ZR Zdrav duh v zdravem telesu k TGA KIDRIČEVO O POSLOVANJU Delavski svet tovarne gli- ste in aluminija v Kidriče- fern je v torek 3. junija ^zpravljal o rezultatih štiri- ^sečnega poslovanja podjet- Stanje se je stalno menja- saj sta na primer bila dva meseca slaba, dražje električne ener- vendar se je stanje po- ^je popravilo. Kolektiv si 'Jub raznim težavam in tre- ptnim problemom priza- da bi posloval čim ^P^šneje, saj le edino v tem svoj napredek. M. F. NAŠA POMOČ Obračam se na vašo ru- briko Naša pomoč v trdnem upanju, da mi boste poma- gali. Nujno potrebujem stano- vanje zase in za svojega si- na. Poročila sem se leta 1937 in sem doslej živela v hiši moje tašče, ki sem jo nego- vala do smrti. Ta je hišo, ki sem v njej živela 30 let, z oporoko zapustila svoji hčer- ki v Novem Sadu, ta pa jo je, kljub temu da ni bila vse- Ijiva, prodala. Novi lastnik — Vinko Cebek — se že od avgusta 1968 ne more vseliti v svojo hišo, ker je zasedena in živi z ženo in hčerko v eni sobi. Kljub temu, da bom težko odšla iz te hiše, v kateri sem preživela več težkih kot le- pih dni — izšolala sem dva sina, podpirala taščo, katere minimalno pokojnino je po- birala zaradi neprištevnosti tašče njena sestra — vse v glavnem sama, ker mi je mož umrl že leta 1953. Glede na vse to ri bilo mogoče misliti na štednjo za nakup stano- vanja, posebej če se upošte- va le moja skromna plača administratorke in pa dej- stvo, da sem morala življenje začeti trikrat znova: prvič ob poroki, drugič po nasilni okupatorjevi izselitvi in tret- jič po vojni. Nujno potrebujem sobico in kuhinjo zase in še sobico in kuhinjo za sira. Mi boste lahko v tem pomagali? Marija Maroh, Nova vas 1, Ptuj Prosimo Stanovanjsko pod- jetje Ptuj ter ptujsko pod- jetje, v katerem je Marija Maroh zaposlena, da nam sporočijo možnosti, ki ju gle- de na njeno stanovanjsko vprašanje imata in izglede za rešitev tega vprašanja. Uredništvo ŽIVINOREJA V JUGOSLAVIJI v Jugoslaviji smo imeli leta 1921 5,100.000 glav go- veje živine, leta 1968 pa 5,700.000 glav, letos 15. jsn. pa le še 5,261.000 glav. Konj je sedaj v državi 1,120.000. Leta 1921 smo imeli 3,400.000 svinj, januarja letos pa 5,093.000, tri leta prej pa 7,000.000. Število perutnine .se pove- ča vsakih pet let za 2,500.000 kljunov. Leta 1921 smo imeli 15.700.000 kjlunov, leta 1968 pa že 36 milijonov. PRIZNANJE PTUJU IN NA SVIDENJE V KOPRIVNICI Skupna seja predsedstev občinskih sindikalnih svetov in medobčinskega odbora občir Cakovec, Koprivnica, Ormož, Ptuj, Slovenska Bi- strica in Varaždin, ki je bila v Ptuju 31. maja 1969 je končala enoletno obdobje aktivnih prizadevanj in ak- cij na področju medobčin- skega sodelovanja. Na seji so poudarili, da je bilo ob- dobje med sedmim in osmim tednom bratstva in prija- teljstva zelo razgibano, do- seženi uspehi skupnega dela pa so zelo pomembni. Pred- stavniki sindikalnih svetov so poudarili, da je Ptuj od- lično organiziral vse naloge v obdobju 1968/1969. V razpravi so se udeležen- ci odločno zavzeli za nadalj- nji razvoj sodelovanja na vseh področjih. Posebej so poudarili nujnost sodelova- nja med sorodnimi delovni- mi organizacijami. V teh pri- zadevanjih so doslej dosegli pomembne uspehe občinski odbori sindikata delavcev storitvenih dejavnosti iz Ca- kovca, Ptuja in Varaždina, ki so že uspeli vzpostaviti čvrste vezi med številnimi delovnimi organizacijami tr- govine, gostinstva, obrti in komunale. Tudi številna in- dustrijska podjetja so že na- šla skupne interese in spo- znala potrebe po poslovnem sodelovanju. Udeleženci so bili mnenja, da je potrebno skrbno preučiti obstoječe možnosti in potrebe, nato pa izdelati konkretnejši pro- gram sodelovanja. Sklenili so, da bo organi- zator medobčinskega sodelo- vanja in devetega tedna brat- stva in prijateljstva v ob- dobju 1969/1970 občinski sin- dikalni svet Koprivnica. Za novega predsednika medob- činskega odbora sodelujočih občinskih sindikalnih svetov so soglasno izvolili BOSKA SAVICA, predsednika občin- skega sindikalnega sveta ob- čine Koprivnica. Ostali or- gani bodo izvoljeni na prvi seji medobčinskega odbora, ki bo v Koprivnici. Ob zaključku so podelili v znak priznanja za dosežene uspehe pri uresničevanju programa VIII. tedna brat- stva in prijateljstva ob 50- letnici Zveze komunistov in Zveze sindikatov Jugoslavi- je ter 1900-letnici mesta Ptu- ja diplome, ki so jih prejeli občinski sindikalni sveti so- delujočih občin in delovna skupnost sindikalnega glasila slovenskih sindikatov »^De- lavska enotnost«. Na seji so tudi sklenili, da se diploma podeli vsem kulturno umet- niškim skupinam, sindikal- nim športnim ekipam, jav- nim informativnim sred- stvom ter posameznikom. Ivi imajo po.sebne zasluge pri uresničitvi obsožnega pro- grama osmega tedna brat- stva in prijateljstva. V znak priznanja za posebne zaslu- ge v razvijanju sodelovanja med delovnimi ljudmi SR Hrvatske in SR Slovenije so podelili spominski album »Iz zakladnice ptujskega mu- zeja« ob 1900-letnici mesta Ptuja, ki ga je sprejelo 21 sindikalnih delavcev iz Ca- kovca, Ormoža, Koprivnice, Slov. Bistrice in Varaždina ter Delavske enotnosti. Pri- znanje je podelil občinski sindikalni svet Ptuj v ime- nu skupščine občine Ptuj. Občinski sindikalni sveti Cakovec, Koprivnica, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin pa so v znak pri- znanja za devetletno požr- tvovalno delo pri razvijanju sodelovanja med delovnimi ljudmi Hrvatske in Sloveni- je podelili posebno prizna- nje Feliksu Bagarju iz Ptu- ja, ki je prejel umetniško sliko slikarja Josipa Turko- viča iz Durdevca ter Paju Grubjesiču iz Varaždina umetniško sliko ptujskega slikarja Albina Lugariča za posebne uspehe, ki jih je v obdobju petih let dosgel pri razvijanju sodelovanja med delovnimi ljudmi dveh brat- skih republik in prijatelj- skih občin. VIDELI STE ME IN SLIŠALI Zadnje seje skupščine občine Ormož se je udeležil tudi posla- nec Ludvik ČINC iz lenarške občine. Ko Je končal svojo di- skusijo o vprašanju ureditve knjižnic. Je z nasmeškom dejal: »Videli ste me In slišali«. Nek- do v ozadju je tiho pripomnil: »Upajmo, da se s tem ne po- slavlja od nas«. Tudi mi upamo, da nam Lud- vik CINČ, ki ga poznamo v le- narški občini kot prizadevnega poslanca in vnetega zagovornika vprašanj, ki se nanašajo na raz- mere v šolstvu, tega ne bo za- meril. Seveda želimo, da nas še večkrat obišče in mu obenem čestitamo k njegovi ponovni poslanski izvolitvi v prosvetno- kulturni zbor skupščine SRS. J. S. NOVA DELOVNA MESTA z otvoritvijo nove trgov- ske hiše v Slov. Bistrici bo trgovsko podjetje Planika nih moči. Predvidevajo, da bo potrebno skoraj dvajset rovih delavcev. Sprejeli bo- do trgovske pomočnike, šo- ferje. mesarje ter drugo oseb- je. S tem se bo število zapo- slenih pri Planiki povečalo za 14.3 odstotka. Teh dvajset, ki bodo dobili delo, bo pomenilo štiri od- stotke od celotnega števila nezaposlenih v občini. -b ^RAN « TEDNIK — ČETRTEK, 5. JUNIJA w Nastop mladih pevcev rz Vidma in Gradca Mladinski pevski festival v Celju 1969 je tudi Ptuju prispe- val delček svojega letošnjega ob- se/nega pevskega programa, saj je v soboto, 31. maja t. 1., pri- redil ob 19.30 v Narodnem do- mu koncert dveh mladinskih /borov, in sicer našega najbolj- šega občinskega mladinskega zbora iz Vidma in gostujočega dekliškega pevskega zbora ur- .šulink iz Gradca. Gostitelj mladih pevk slednje- ga zbora jc bila osnovna šola Toneta Žnidariča s svojim mla- dinskim pevskim zborom. Ta ;f.bor je pod vodstvom zboro- vodkinje Grete Glatz odprl ve- černi koncert z nekaj pesmimi. Zbor je v ..adnjem času zelo na- predoval in Ima vse dispozicije, da se povzpne prav do vrha mladinskega zborovskega petja. Sledil je nastop mladinskega neVskega zbora iz Vidma, ki je izpolnil naša pričakovanja, kajti odlično jc zaoel šest pesmi, med njimi celo tri iz tekmovalnega programa v Celju. Zboru se po- zna pridnost in prizadevnost zborovodkinje Jožice Soko, saj ga Je pripeljala do višje stopnje pevske umetnostne reprodukci- je. Dekliški pevski zbor uršuHnk iz Gradca Je pod dirigentstvom s. Marije Regine Kascr zapel kar 20 cerkvenih in posvetnih zbo- rovskih skladb raznih obdobij in različnih skladateljev od re- nesanse pa do najnovejše dobe. Zboru Je rideti navdušenost za petje, k čemur v prv' vrsti pri- speva mlada in temperamentna ZDorovodkinJa. Pred nastopom tega zbora je predsednik glas- bene komisije pri občinskem svetu kulturno-prosvetnih or- ganizacij Drago Hasl pozdravil gostujoče pevce iz Gradca, ugo- tovil koristnost izmenjave kul- turnih dobrin dveh sosednih narodov In poudaril, da je prav mladina k temu najbolj pokli- cana, kadar gre za medsebojno spoznavanje, medsebojno spošto- vanje in za iskreno oblikovanje dobrih sosedskih odnosov. Pri tem koncertu je prišla do izra- . za prisrčnost zbliževanja pevske mladine dveh sosednih narodov, še posebno ob dveh skupno za- petih pesmih, ob avstrijski šta- jerski narodni »Feln seln, bei- elnander bleib'n« in ob naši slo- venski narodni »Mi ptič'ca za- poje«. Vsi poslušalci brez izje- me so s spontanim ploskanjem po vsaki odpeti pesmi pokazali, da jih je program nadvse zado- voljil. Pevci obeh pevskih zborov so si med seboj I/menjall spo- minska darilca. Ob koncu na- stopa je tajnik Karel Šepec v imenu občinske zveze kulturno- prosvetnih organizacij podaril graškeniu zboru v spomin re- prezentativno izdajo »Moralla«, zbirko posvetnih zborov velike- ga slovenskega renesančnega mojstra Jacobusa Gallusa. Za vse poslušalce je bil to lep večer. DRAGO HASL Naša pisma To pesmico sem napirS.il druiji Oan po rojsUiem dnevu inaršala IMu. VMiko llejgulu, Sotlliiti PES.MIC.\ Tovariš Tito je rojstni dan imel. Mladina jc bila vesela in je rajala in pela. Mi smo športni dan imela, smo se žogali in tekmovali. Tovarišu Titu želimo, naj še dolgo živi in se z nami veseli. Mirko! Preprosta in k.ratka je «a tvoja pesmica, vendar je prisrCna in tovariš Titu) b; je l>il ves^^ * * * Pozdravljena Ale^ukal Prav hvala za tvoj odgovor. SJodaj jaz dolgujera pčscmce in zj.,' pišem. Ze preje bi ga napj^^ nisem utegnila, ker je bilo ij dela. Pomagala sem na vitj uredila cvetno gretUco. sem na njivi in sadiila sončj buče, fižol, krompir. Sedaj laste in je lepo okopano. Alenka, vprašala si me, kaj, bivavami in katere vbode jj Veš, šivati z.n«m z verižni® spjednjim in z zobnim vb3 Mladinski aktiv Podaorci [e pripravil razgovor o problemih kmetijstva Minulo soboto je mladinski aktiv v Podgorcih na lastno po- budo sklical razgovor o proble- mih zasebnega kmetijstva. Po- leg udeležbe štiridesetih mladin- cev iz tega območja se je udele- žil razgovora, podal uvodno be- sedo in odgovarjal na postavlje- na vprašanja Inž. Martin LIAB- JANIČ iz obrata »Jeruzalem« v Ormožu. V uvodni besedi je inž. HAB- JANIČ nanizal sklop proble- mov, s katerimi se srečuje za- sebno kot tudi družbeno kme- tijstvo. Ker je živinoreja na tem območju pomemben vir dohodkov, so nestimulativne ce- ne živine povzročile v živino- reji občutno nazadovanje. Niso redki primeri, da za prodano go- vedo dobiš manj, kot so znašali stroški vzreje in oskrbovanja. Na ormoškem območju je bila prodana celo osnovna čreda, ki je ne bo tako lahko nadomestiti. Trg zahteva le kvalitetno živi- no, žal pa Je te v naših hlevih bore malo in sc lahko z njo po- našajo le redki kmetje, ki so v pravem času uvideli, da je kva- litetna proizvodnja mnogokrat važnejša od kvantitete. Na tem območju je živino- reji podrejeno poljedelstvo, ki je iz tega razloga namenjeno v nekoliko večjem obsegu pride- lavi krmnih rastlin za potrebe živinoreje. Iz poljedelstva izha- ja, kot je to že tradicija, krom- pir kot najpomembnejši tržni višek, ki pa prav tako i/gublja svoj pomen v kolobarju, ker ima prenizko prodajno ceno. V sadjarstvu in vinogradni- štvu Je slika skoraj povsem ena- ka, kot smo je zadnje čase že navajeni: stari in izrojeni n,\sa- dl, ki kličejo po obnovi. Zlasti ta problem posebej izstopa v sadjarstvu, kjer je slika zares porazna. Podrtemu sadnemu drevesu le redko kje sledi na no- vo zasajeno drevesce. Na področju vinogradništva, konkretno pri obnovi zasebnih vinogradov, se obetajo na or- moškem območju nekoliko svet- lejše perspektive. Kot smo že poročali, namerava Slovenija vino, obrat »Jeruzalem« Ormož pristopiti k intenzivni obnovi zasebnih vinogradov in pri za- interesiranih kmetovalcih s po- močjo kreditov in lastnega dela ustvariti pogoje in osnove za so- dobno vinogradništvo. Investi- cija Je precej draga, vendar se lahko, seveda če bo minila vin- ska kriza, bogato obrestuje. Mladince Jc na tem razgovoru predvsem zanimalo, zakaj so v zasebnem kmetijstvu tako viso- ke davčne obremenitve, zakaj tako malo koristi od kmečkega zdravstvenega zavarovanja, za- kaj, zakaj, zakaj...? Inž. HABJANIČ se je moral krepko potruditi, da jih je lah- ko zadovoljil s svojimi odgovo- ri. Nanizal jim je nekaj kalku- lacij in jim na povsem otipljiv način dokazal, da morajo posve- titi pri kmetijski proizvodnji več pozornosti kvalitetnemu se- menu, umetnim gnojilom in za- ščitnim sredstvom. Po končanem razgovoru so se mladi ob glasbi poslovili od svo- jih petih prijateljev, ki so pro- slavljali odhod na delo v tujino. Zaslužili bi si radi toliko, da bi lahko opremili svoje kmetije z ustrezno mehanizacijo ter si ta- ko ustvarili boljše pogoje za lepši jutrišnji dan. V imenu mla- dinskega aktiva sc jim Je za nji- hovo dosedanje delo zahvalila predsednica aktiva Nataša SI- MONIČ. J. S. POPREČNI OSEBNI DOHODKI Poprečni osebni dohodki so v bistriški občini znašali v le- tu 1965 560 dinarjev, leto ka- sneje 762 dinarjev, leta 1967 862 dinarjev, še leto kasne- je 914 dinarjev. V prvih dveh mesecih le- tošnjega leta so osebni do- hodki poprečno glede na lan- sko leto nekoliko padli. Toda že v marcu so se začeli dvi- gati. Glavno, kar vpliva na viši- no osebnh dohodkov, je struktura gospodarstva in pa kvalifikacijska struktura za- poslenih. Petdeset odstotkov delovnih mest, za katera je po sistematizaciji zahtevana visoka izobrazba, je v bistri- šk občini neustrezno zasede- nih. -b DANES SEJA SO SLOV. BISTRICA Danes ob osmi uri se začne druga seja skupščine občine Slo- venska Bistrica v novem sesta- vu. Potekala bo po naslednjem dnevnem redu: — Otvoritev in ugotovitev sklepčnosti — Potrditev zapisnika 1. skup- ne seje in 1. seje občinskega zbora — Finančni rezultati poslova- nja delovnih organizacij po zaključnih računih za leto 1968 — Pregled pomembnejših go- spodarskih in drugih, gibanj v mesecih januar-aprll 1969 — Analiza realizacije srednje- ročnega programa razvoja občine — Ocena možnosti razvoja go- spodarskih in negospodar- skih področij v letu 1969 — Osnovna izhodišča razvoja občine v letu 1969 — Poročilo sveta za družbeni plan in finance — Poročilo komisije za volit- ve In imenovanja — Vprašanja odbornikov Po seji skupščine občine Slov. Bistrica bo seja zbora delovne skupnosti. Na njej obravnavajo potrditev zapisnika 1. skupne seje in poročilo mandatno-imu- nitetnc komisije. Ponoven uspeh poljčanskih planincev Pred dnevi je planinski mladinsld odsek PD Kozjak iz Maribora organiziral 12. mladinski planinski tabor na Tojzlovem vrhu nad Mari- borom. Tabor je bil združen z orientacijskim tekmova- njem, na katerem je sodelo- valo 23 pionirskih, mladin- skih in članskih ekip iz Ma- ribora, Celja, Poljčan in Ruš. V članski ekipni konku- renci je zmagala ekipa MO PD Ruše. V mladinski kon- kurenci pa je presenetljivo zmagala mlada ekipa MO PD Poljčane v postavi Andrej- ka Vučajnik, Iviea Razdev- šek in Stanka Stajnbaher. Druga ekipa iz Poljčan je zasedla peto, tretja poljčan- ska ekipa pa sedmo mesto. Pri pionirjih so mladi Poljčančani osvojili še eno od mnogih že osvojenih pr- vih mest v tako pomembni konkurenci. Zmagovalna eki- pa je bila v postavi: Ivan Kralj, Sonja Colnarič in Franc Arzonšek. Na tem tekmovanju so mladi pla- ninci iz Poljčan ponovno do- kazali, da sodijo med naj- uspešnejše odseke MO PD Slovenije. VPIS POSOJILA ZA MODE^RNIZACIJO ŽELEZNIC Jugoslovanske železnice razpisale posojilo, da bi i le sredstva, ki jih nujno P' bujejo za svojo modernizf Posojilo vpi-sujejo podjetf zasebniki, med katerimi- zumliivo, prcdnjačijo d® in uslužbenci železnice. Do 26. maja t. 1. .«;o vi- na območiu žel. podietja^ grad 19.727.700 din; Ljubi 15,104.600 din; Saraievo7,33 din: Skopic 1.639.500 din: greb 25,073.,",00 din. ozii skupaj v državi 69,073.30« posojila. pMlK — ČETRTEK, 5. JUNIJA 1969 STRAN 9 O let po zrelostnem izpitu preteklo soboto so sc zbrali Borlu nekdanji dijaki uČite- -<. 'Že mesec dn pred srečanjem sc je veselila slovesno.nI, ki je bila tako prisrčna, kot si jo je za- mislila. Matilda je sedela poleg Marte liovnik, por. Gašper, kar pa nI bilo slučajno. Tudi v šoli sta vsa leta sedeli v isti klopi. Spominov je zato še več. V pripravljalnem odboru z.i prijetno srečanje je bila tudi Terezija Bedrač-Gaberc. Pove- dala jc, da so priprave potekale v redu in da je bil odziv 100- odstoten. Bil je čudovit razred, zato se je srečanja še posebej veselila. Benjamin Belšak, sedaj pou- čuje na osnovni šoli v Zavrču, jc dejal, da Je vesel srečanja s_so- ŠolcI, ki jih že deset let nI videl In s profesorji, posebno z raz- rednikom. NI mu žal, da se je odločil za učiteljski poklic. Kljub težavam Je veliko lepega. Srečanja na Borlu so blll^ ve- seli tudi nekdanji dijaki, ki jih je življenjska pot zanesla v dru- ge kraje. O spominih na dijaška leta so pripovedovali med dru gim še Alojz Fridl, sedaj_ profe- sor v Mariboru, Tanja škarica, učiteljica "iz M. Sobote In dru- gi- Slavijence sem zapustil v pri- jetnem vzdušju, saj jc bilo sli- šati petje In glasbo Šc dolgo v noč. ZR ; tlo je veselo, kot pred 10-leti v šolskih klopeh »»VITICA« - PONOS UČENCEV OŠ ORMOŽ v eni zmed naših zadnjih šte- vilk smo poročali, da so učen- ci osnovne šole v Ormožu iz- dali letošnjo prvo številko svo- jega šolskega glasila «VIT1CA«. Poleg zanimivih sestavkov, ki so jih napisali mladi ustvarjalci In oblikovalci pisane besede, lahko najdemo v glasilu tudi nagradno križanko z lepimi na- gradami. Izžrebane reševalce ča- kajo vabljive nagrade, kot so: 10-dnevno brezplačno letovanje na morju, 10 tisoč S din, 5 tisoč S din in lepe knjižne nagrade. Sredstva za reklamne oglase,-ki so priobčeni v glasilu, so pri- spevale ormoške delovne orga- nizacije, ki sc jim učenci osnov- ne šole in ves učiteljski kolektiv za njihovo velikodušno pomoč Iskreno zahvaljujejo. Zlatko KOVAČIČ, ravnatelj šole je na prvi strani glasila na- pisal: »Kot raste vitica ob grozd- ni jagodi v naših goricah, tako se naš učenec vzgaja, uči in ra- ste, da bi kot grozdna jagoda, ko dozori, dajal žlahten plod. Le takega si želimo v naši druž- bi: ponosnega, delovnega, vedre- ga in zdravega. Za ta cilj smo delali in bomo tudi v bodoče delali vsi učitelji in učenci naše šole«. ]. S. IGRALSKA SKUPINA fZ PODGOREC BO GOSTO- VALA v ZAVRČU Po krstni uprizoritvi »Dese- tega brata«, s katerim se je igral- ska skupina prosvetnega dru- štva »Alojz Žuran« iz Podgorec predstavila minulo nedeljo do- mačemu občinstvu, bodo Pod- gorčani gostovali to nedeljo z »Desetim bratom« tudi v Za- vrču in pozneje še v nekaterih drugih krajih ormoške In ptuj- ske občine. J. S. Kaj delamo v našem pionirskem odredu? Tokrat je na vrsti pionirski odred Iz osnovne šole Scla. Kot je razvidno iz poroči- la, ki so ga podali pionirji na pionirski konicrenci, je njihovo delo zelo pestro In trdno jani- .stvo, da nas tudi v bodoče ne bodo razočarali. Sprejet) program dela so iz- polnili z naslednjimi akcijami: Ob dnevu mrtvih so okrasili spomenike in grobove padlih talcev ter se na komemoratlvni svečanosti z deklamacijami spomnil! težkih dni med NOB, ko so naši ljudje preživljali hu- de boje za osvoboditev domo- vine. Proslava dneva republike je bila v znainenju sprejema cici- banov v pionirsko organizacijo- V programu so se predstavili recitatorJI in pevci, ki so zapeli nekaj partizanskih pesmi. Razmeroma usptšnos o Izvedli tudi akcijo zbiranja pridelkov za šolsko mlečno kuhinjo. Na- brali so toliko, da so lahko do- bivali najrevnejši šolarji malice zastonj. Poleg rednih šolskih obveznosti so se udejstvovali v najrazličnejš-ib izvenšolskih de- javnostih; Sodelovali so na li- kovni razstavi dogodkov iz NOB, kjer je dobila njihova učenka tudi eno izmed nagrad. Da bi kar najbolj slovesno pričakali ncvo leto, so zaprosili nekatere ptujske delovne orga- nizacije, lovsko družino in za- druge Lovrenc za skromno pomoč V zahvalo lovski dru- žim so se pozimi udeležili lova na zajce- Pozimi so še posebej skrbeli, za red in čistočo v šoli. Največji greh je bil, če je ka" teri izmed učencev zamazal parket. 'Želeli so pač, da ostane šola tako lep« in Čista kot so jo prejeli v začetku šolskega leta. Tjdi Prešernova proslava ni šla neopazno mimo njih. Na proslavi so obudili spomin na našega največjega slovenskega pesnika ter so recitirali neka- tere njegove pesmi- Proslavo so končali z igrico Lepa Vida. Ob dnevu žena so presenetili svoje mamice s tremi igricami, zapeli so nekaj pesmi In reciti- rali. Pomladi, ko je posijalo prvo toplo sonce, so začeli urejevati okolje šole ter šolski vrt, kjer so posadili pctršiljček, koren- ček, čebulo In krompir (za obil- nejše šolske malice). Pionirji iz prvega In drugega razreda so se pomerili v branju, tretji in četrti razred pa v pri- povedovanju In obnovi beril za bralno značko. Uspešen jc tudi krožek roč- nega dela. Deklice šivajo prtič- ke, fantje Izdelujejo mape in povijajo knjige iz šolske knjiž- nice. Najbolj si želijo tehnično delavnico z vsaj osnovnim oro- djem. Njihova največja želja pa je telovadnica In nekateri športni rekviziti. Pionirji Iz osnovne šole Sela so tudi pripravili prvomajsko proslavo, Titovo štafeto in ku- rlrčkovo pošto. Skratka, njihova dejavnost je pestra in razgibana ter kaže, da želijo na tem pod- ročju doseči še več. j. S- PODELITEV INGOLIČE- VIH ZNAČK NA ŠOLI v SLOV. BISTRICI V petek popoldne je bila na osnovni šoli Pohorskega odreda v Slov. BIsti'IcI podelitev Ingo- ličevih bralnih značk pod pokroviteljstvom predsednika skupščine občine Mira Kolenka. Podelitvi so prisostvovali tudi književniki Nada Ciborovič, Janez Švaj'ncer In Leopold Su- hadolčan. O pomenu bralne zna:ke je spre^^ovoril Leopold Suhadolč.in, ki Je bil eden prvih, ki so zače- li uvajati to tekmovanje n-.ed učcnci osnovnih Šol. Kako sc je tekmovanje za bralno značko razširilo pove podatek, da je bi- lo pred desetimi leti razdeljeiuh šestnajst bralnih značk. Sed.ij pa je v Sloveniji že čez 30.CC0 ro- sllcev bralnih značk. V pri'gra- mu, ki so ga pripravili učc:-ici c.<;novne šole, so brali spise čla- ni literarnega krožka na šoli. V programu pa je sodelovala tudi glasbena šola Iz Slovenske Pi- strlce z več točkami. V letošnjem letu si je na bi- striški osnovni šoli Pohorske^* odreda priborilo bralno /načko zlato, srebrno, bronasto In clci- banovo nad 190 učencev osnov- ne šole. Letos sc jc tekmovanje za bralno značko v bistriški občini močno razširilo. Še večje števi- lo pričakujejo v prihodnjem le- tu, ko bo zanjo tekmovala oko- li ena tretjina, oziroma okrog 1200 učencev. -h NAROČAJTE TEDNIK TOVARNA AVTOOPREME PTUJ razpisuje 10 prostih učnih mest za poklic orodjar Kandidati morajo imeti naslednje pogoje: — da so uspešno končali osemletko — da so stari 15 let in ne več kot 18 let — da so zdravstveno sposobni za uk poklica Kandidati morajo k prošnji priložiti spričevalo o uspešno končani osemletki Prošnje sprejema splošni sektor podjetja, Ptuj, Rajšpova ulica do 14 6-1969. STRAN 10 tednik — Četrtek, s. junij^ Srečimje z vrlttarjem in pratia[alcem rož v Omožu J4EK0Č JE BIL EN MUD VRmAR...' Približno tako sva se minu- li petek pozdravila z Veko- slavom Hrnčičem iz Otoka Virje, ki je prišel »prek Dra- ve« prodajat rože in vrtne sadike na Mestni trg v Or- možu. Najprej so me prite- gnile cvetice, ki jih je imel razstavljene na stojnici, na- to pa še njegov razbrazdan kmečki obraz, ki je nemo go- voril, da skriva za seboj trdo preteklost. Prihajali so kup- ci, ki so odnašali vrtne sadi- ke paradižnika, paprike, ke- Ija, kolerabe... pa vse do nagrobnih vencev. Opazoval sem sivolasega moža, ki je že v svoji naj- nežnejši otroški dobi živel med rožami in si najraje za- pel tisto lepo staro pesem: »Nekoč je mladi »gartner« bil, po vrtu rože je sadil, je prid- no delal, bil vesel in pesmi- ce si zraven pel...« Pripovedoval mi je o svo- jem poklicu in o življenju med rožami. Ce je bil kdaj slabe volje in če je bila v družini »nevihta«, je vedno odšel na vrt v svoj cvetlični svet, ki ga ni nikoli razoča- ral in razjezil. Rože so bile vedno njegove najljubše pri- jateljice, ki so ga že od daleč pozdravile s svojim omam- nim vonjem in z v vetru ki- majočimi cvetovi. V zakonu so se mu rodili trije otroci, ki so danes že vsi v svojih poklicih. Njego- vo tradicijo bo nadaljevala hčerka, ki je ostala na doma- čiji. Se ko je bila mala ir. nebogljena punčka, se je najrajši smukala med živo- barvnim cvetjem. Med najinim razgovorom je pristopila ženica in naro- čila štiri sadike »glavatic«. Ko je hotela plačati, ji je možakar velikodušno dejal: »Za štiri »glavatice« pa se res ne izplača računati. Te vam dan za »bog Iona j« pa se še oglasite kaj pri meni.« Povprašal sem po lepem as- paragusu, ki se je bohotil na stojnici. »Samo 500 S din, go- spod, pa si ga lahko nesete.« Nisem ga imel namena kupi- ti, vendar sem se že v na- slednjem trenutku prepri- čal, da je njegov novi last- nik plačal zanj, seveda z lončkom vred, samo omenje- no vsoto. Videl ir slišal sem dovolj. Od starega in izkuše- nega vrtnarja sem se poslo- vil z željo, da bi še dolgo let cvetele na rjegovih gredicah lepe rože ter da bi z njimi kar največ Ormožanov okra- silo svoje vrtove in prazna okna. Za trenutek sem poklepe- tal še z njegovim sosedom, ki je prodajal letošnje prve češnje. Nisem imel sreče. Tik pred menoj je prodal zad- nje plodove letošnje prve pomladne žetve v njegovem Maloprodaja na mali stojnici sadovnjaku. Predstavil se mi je: Alojz Hotirski iz Barbare na Hr- vatskem. »Pridite jutri zgodaj zjutraj, takrat jih bom zopet prinesel. Pa ne zamudite ta- ko, kot danes«, me je potola- žil prijazni prodajalec. In koliko stane kilogram? »Od- visno od kvalitete. Tako o- krog 600 do 700 starih dinar- jev. Sicer pa vam bom jih dal za poskušnjo tudi za- stonj.« Globoko sem požrl sline, ki so se mi nabrale v grlu ter se spomnil na jutrišnji dan, ko bom lahko zobal le- tošnje prve češnje. V tistem trenutku so mi spomini segli daleč nazaj v rano mladost, ko sem bil še doma kot krat- kohlačnik in spomnil sem se tudi na staro češnjo, ki je na bližnjem »krču« vsako po- mlad vabila s svojimi rdeči- mi plodovi. Seveda smo jih otroci največkrat pojedli že, ko se je zelena barva komaj zaznavno spremenila v rde- čo ... j, S. OBČINSKO PIONIRSKO PRVENSTVO V ROKO- METU Pred dnevi je bilo v La- porju pri Slov. Bistrici pi- onirsko občinsko prvenstvo v rokometu. Tekmovalo je 6 ekip pionirjev ir. 5 ekip pi- onirk. Med pionirji je bila naj- usp>ešnejša ekipa iz osn. šo- le Slov. Bistrica, sledile pa so Crešnjevec, Laporje, Ma- kole, Oplotnica in Tinje. Med pionirkami pa je bila najuspešnejša ekipa iz Pol- skave, sledijo pa ji Slov. Bi- strica, Laporje, Crešnjevec in Kovača vas. TO NAM NI V PONOS Praznujemo jubilejno 1900- letnico našega starega mesta, ki smo mu kljub temu, da večkrat kritiziramo njegovo neurejenost, obleki nekoliko bolj svečano ob- lačilo. Letos so ponovno zagore- le tudi svetilke na nabrežju Dra- ve, ki se dotika ptujskep par- ka. Kar lepo je v večernih urah pogledati bleščeče svetilke in njihov odsev v deročih valovih Drave, kako lep je razsvetljen ptujski grad, ki kakor mogočen stražar ždi in čuva nad svojo starorimsko Poetovlo! Čeprav smo tega pogleda že navajeni, r nas vedno znova spreleti obču- tek ponosa, da je pogled na na- še staro mestece zares čudovit in enkraten. Vprašam, zakaj po- samezniki skrunljo ta prelepi nočni prizor, ki se nam še po- sebej vabljivo ponudi, če ga opazujemo s sredine mostu, ki Je dal s svojo arhitektonsko ko linijo našemu staremu m prijetno dopolnilo. Pa vendar. To so dejanj nam niso v ponos. Če vas dni zanesla pot v park, kji se sprehodili ob Dravi, ste gotovo opazili žalostno i ki jo je povzročila (ne nn najti drugega Izraza) barbi roka. Zaporedoma na treh I delabrih so razbiti zaščitni Ioni In žarnice. Nemo In n štrlijo v nebo ostanki zloi nega stekla in v večernih i je tod temna senca obsoj vrednega dejanja. Ponovno vprašajmo, kJi zakaj to dela? Komu so v a to luči in komu je v svetloba? Zaljubljencem, k sprehajajo ob Dravi In pd jo šumenje njenih valov? I kojencu, ki se v večernih i odpočije na klopi v parku?! brž ne! Na postaji milice v Ptuju storilca še niso mogli posT vati. Ko bo odkrit, mu ne! mo prizanestl. Kaj, če se t Ptuju pojavilo še več takih! krat bomo tujcem, ki obiski naše mesto, lahko pokazali! razbitine. J. Sloi Ostal je le pusti betonski« in ostanki zlomljenega iti RAZPIS GIMNAZIJA DUŠANA KVEDRA V PTUJU bo sprejela za šolsko leto 1969-70 120 NOVINCEV Prosilci morajo Izpolnjevati naslednja pogoja: — imeti morajo uspešno opravljeno osemletno osnovno šolo — ne smejo biti starejši kot 18 let Prijave na predpisanem obrazcu (1,20), kolkovane z enim dinarjem, je treba vložiti na šoli najpozneje do 21. Junija 1969. Prijavi Je treba priložiti: a) zaključno spričevalo osnovne šole v originalu, ki mora vsebovati tudi oceno Iz tujega Jezika b) Izkaz o uspehu v osnovni šoli (t. J. knjižica) c) rojstni list č) zdravstveni karton — otroški (dijaški) zdravstveni list ^ Sprejemnih izpitov ne bo. O sprejemu odloča sprejemna komisija na osnovi uspeha, ki ga je dosegel prljavljenec v dosedanjem šolanju. Prljavljenci se naj zbcro 25. junija 1969 ob 8. uri v šoli, kjer bo razglašen Izid razpisa. Smrtna kosa 30. maja Je v starosti 74 let umri Jože Kramarič, upokoje- nec iz Rogoznice. V predvojni Jugoslaviji Je bil odbornik Konsumnega društva, podr. Ptuj in aktiven član socia- listične in strokovne organizaci- je, kakor tudi kulturnega dru- štva »Svobode odn. »Enakosti«. Po osvoboditvi je deloval v dru- štva »Svobode« odn. »Enakosti«. In pozneje nekaj časa v Ptuju. Naj mu bo lahka domača zem- lja! Žalujoči ženi in hčerki z družino Izrekajo globoko soža- Ije prijatelji. V ponedeljek, 2. t. m. pa smo spremili k zadnjemu počitku Petkovo mamo iz VIčavske po- ti, ki je dočakala 85 let. Na po- steljo je bila priklenjena več let. Sinu Zvonku, ki ga tudi mu- či težka bolezen, izrekamo iskreno sožalje. &(Hni3a vabi Naš slovenjegoriški dopii kmet In turistični ter druži* politični delavec Franček H( nas obvešča, da bo v ned 8. Junija na Gomili že trai nalna gibančna nedelja, naj njo nedeljo, 15. junija, pa pričetkom ob 14. uri pri glednem stolpu PIKNIK, « žen s tekmo koscev In v veselico, kjer boste postrezs domačo kapljico In doni: prigrizkom. Turistično društvo Go obvešča vse večje Izletniške pine, da za obe prireditvi t pošljejo pismeno prijavo lo vilo udeležencev. Prireditelj upa, da bo ob« deljl lepo vreme ter da J lahko 8. In 15. Junija prei na Gomili dva prijetna Iz'' ška dneva. Pridite, Gomila vas vabi) ta z lepotami Slovenskih ! in z zvrhano mero dobre * ki si je morate prinesti, se< nekaj tudi s seboj! Komisija za kadrovsko socialna vprašanja pri tovarni avtoopreme Ptuj razglaša prosta delovna mesta: terminerja v operativni pripravi dela POGOJ: KV ključavničar z nad 3 do 4 leta prakse. dveh ostrilcev v oddelku orodjarne POGOJ: KV ostrilec ter 1 do 2 leti prakse In odslužen vojaški rok. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja do vključno 14. Junija 1969. pMlK — ČETRTEK, 5. JUNIJA 1969 STRAN 11 Isihomatična priprava ^ke nn porod l^oinatlČna priprava ženske ^rod j« pomembna dejav- i, sodobnega porodništva. Lva olajša porod s tem, Kil porodne bolečine. Ta- prlpravljena ženska z vese- . in brez strahu pričakuje svojega otroka. I^omatična metoda ni v bl- ,nlč novega, saj so jo neka- 5url porodničarji in babl- rdavnaj izvajali. Ker so P) poznali pomen duševno- pri nastanku porodne bole- so to pri porodu upošte- I in ustrezno ukrepali. Ven- $0 bili Rusi prvi, ki so iz- Ji posebno metodo za ubla- (I porodne bolečine, [ita 1933 je G. D. Read v |Iiji. začel propagirati tako tnovani »naravni porod«, orabljal je podoben način Eiiine priprave nosečnice za (od, da bi preprečil porodne leiine. Po njegovem mnenju ttrah tisti, ki ovira naravno jajanje pri porodu in povzro- bolečino. Strah pa je posle- a civilizacije In kulture. Čim Ij je ljudstvo civilizirano, d hujše so navadno porodne lečine. Pravilen porod je na- ren pojav, ki ne more in ne t biti boleč, kot ni boleče ipanje srca in valovanje čre- ija, če so ti organi zdravi. EČAJI ZA PSIHOPROFI- jLAKTIČNO PRIPRAVO Hosečnlce, ki si žele pslho- »filaktlčno metodo za porod, fao po 7 mesecu nosečnosti iAovatI skupinski tečaj. V i skupini je 10 do največ 15 itčnic, ki pričakujejo porod Uižno v istem času. LAJŠANJE PORODNE BOLEČINE V zadnjih dveh desetletjih orabljamo pri nas precej pri- pomočkov za lajšanje porodnih bolečin. Bolečina ni pri vseh porodnicah enako huda. Prepro- ste ženske ne zaznavajo -nnogo in niti ne žele, da bi jim jo lajšali. Tudi ženske, ki so konec noseč- nosti obiskovale tečaj, čutijo le malo bolečin. Vsekakor pa znat- no manj kot ene, ki tečaja sploh niso obiskovale in jih Je strah poroda. Lajšanje porodnih bo- lečin je važna naloga zdravni- ka-porodničarja. Ne bi bilo prav, če ne bi zdravnik lajšal porodnici hudih bolečin, in če bi to odklonil ženskam, ki sicer nimajo prehudih bolečin, pa že- le, da Jih ublažijo. Porodno bolečino je mogoče lajšati 2 raznimi pripomočki, ki jih daje zdravnik. Če bo po- trebna pri porodu operacija v narkozi, ne sme porodnica niti jesti niti piti. Če bi imela poln želodec, bi med bruhanjem za- šla hrana v sapnik in pljuča in povzročila nevarno pljučnico. Po M-J KAJ SVETUJE ZDRAV- NIK SVOJI ŽENI? Moja žena ima 40 let, je precej lepa, boji pd se za svojo linijo in ne ve, kako bi odpravila svoje prve gu- be. Ker bi rada izgubila nekaj teže, se je vselej kopala v vroči vodi. To pa je slabo. Prevroča kopel škoduje srcu, odvzame koži svežino in prožnost ter povzroča gube. Da bi ostala še dolgo zdra- va in lepa, sem ji sestavil deset pravil: 1) Kopiji se vedro v vodi, ki ni toplejša od 38 stopinj. 2) Ne nosi pretesnega stez- nika, ker preprečuje cirku- lacijo krvi. 3) Nosi platneno perilo, ker to omogoča dihanje kože. 4) Pozimi n imej na nogah predolgo škornjev, ker ti za- tekajo gležnji in se nabira v nogah kri. 5) Poleti ne pretiravaj s sončenjem, ker to suši kožo ir. povzroča gube. 6) Ne kadi, ker boš sicer dobila rumen ten. 7) Izogibaj se kozmetičnih sredstev z alkoholom, ker odvzemajo koži elastičnost. 8) Ne obdrži nočne kreme na obrazu celo noč, ker za- dostuje že 20 minut. 9) Ne pretiravaj z umiva- njem mastnih las s šampo- nom, ker to suši žleze na gla- vi in postanejo lasje še bolj mastni. 10) Ne nanašaj pudra na li- ce, če risi poprej nanesla nanj hranljive kreme. Ten žene je ogledalo duše; mir- no in srečno življenje pa je najboljše kozmetično sred- stvo. POSTALI SO MLADINCI Poročali smo že, da so v Središču ob Dravi za dan mladosti svečano sprejeli v mladinsko organizacijo 29 pionirjev, ki so svoje dose- danje pionirske rutice za- menjali za obsežnejše in za- htevnejše naloge, s katerimi se bodo srečali v svojem mla- dinskem aktivu. Mladi Središčani so s po- nosom prejeli mladinske iz- kaznice ter prevzeli nase tu- di vso odgovornost za uspe- he pri nadaljnjem delu. Se- veda ob tem upajo in pri- čakujejo vso pomoč in na- svete njihovih starejših vrst- nikov in vseh, ki nam je do tega, da bodo iz njih zrasli pošteni člani naše družbe in vredni dediči naše revoluci- onarne preteklostL J. S. Središki pionirji so postali mladinci. Ta dan in ta posne- tek jim bosta ostala dolgo v spominu. Foto: Verica Rakuša. Ee zdrovje hod zaradi cvetnega prahu I Spomladi z:bolijo nekateri I »dje za posebno boieznijo 1 ■ nahodom, ki nastane za- I "Ii alergične reakcije krv- i "i žil v nosu. I Težave nastamejo nenado- i Sluznica nosa zateče, j "'jej zdrav človek začne ki- dihanje pa je skoraj "^ittogočeno. Iz nosa se iz- voden ali sluznat izce- oči se solzijo, veznice 'zatečene, kot cel obraz, j^nik toži zaradi glavobo- la nahod se pojavlja v na- posebno zjutraj, ki tra- W po nekaj ur. Med napadi [dihanje normalno in težav ^»^raj ni. Aetni prah dolžijo kot *vnega krivca tega nahoda, ^vniki so prepričani, da ^osna sluznica preveč ob- J"jiva zanj. Napade lahko J^ročijo tudi nekatera ■^vila. Prehlad krepi na- pad nahoda zaradi cvetnega prahu. Koniplikacije nastanejo pri tem obolenju, če traja dalj časa. Tako lahko nastopi vnetje sinuAov, pljučna na- pihnjenost, nekateri se boji- jo celo astme. Zakaj s|>roži cvetni prah pri nekaterih ljudeh" takšno alergično reakcijo? Cvetni prah draži sluzni- co, kar povzroča nastanek antiteles v krvi. V določe- nem času nastane alergična eksplozija — nahod. Zdravljenje je včasih dol- gotrajno in mučno kot sam nahod. Kapljice za nos laj- šajo dihanje in pomirjajo sluznico. V zadnjih letih ee je uveljavilo zdravljenje s hormoni (kortizon), pomaga pa tudi »nosjia gimnastika«: trideset vdihov in izdihov z zaprtimi usti. Kajenje je, seveda, prepovedano. Dr. J, V. V ORMOŠKEM BAZENU KOPANJE PREPOVEDA- NO v naši zadnji številki smo po- ročali o prvih »neuradnih« ko- palcih v ormoškem bazenu, kjer te dni opravljajo še zad- nja dela. V razgovoru s pred- stavnikom stanovanjskega ko- munalnega podjetja v Ormožu smo izvedeli, da je kopanje do uradne otvoritve v bazenu pre- povedano in da bodo kršitelje te prepovedi Izročili sodniku za prekrške. Lepo in prav, storiti smemo le to, kar ni prepove- dano, vendar upam, da vabila za zagovor pred sodnikom za prekrške ne bosta prejela tuJi fanta, ki sta ml kot statista po- žirala na mojem posnetku, ob- javljenem v zadnji številki. Nji- ma v pomoč in zagovor mo- ram povedati to, da sta ob mo- jem prihodu stala oblečena pri bazenu in da sta skočila v vo- do šele na mojo prošnjo, da bi dobil posnetek z zares poletno In kopalno vsebino. Namesto nji- ju pričakujem vabilo sodnika za prekrške jaz in opozarjam vse neučakane kopalce, da potr- pljo do otvoritve bazena, ko se bodo lahko po mili volji na- užili mokrega elementa. J. S. SREDSTVA ZA KUL- TURNE DEJAVNOSTI V OBČINI LENART Sklad za financiranje kultur- nih dejavnosti v občini Lenart Ima dohodke In Izdatke, ki jih razporeja s finančnim načrtom. Sprejme ga upravni odbor skla- da, k nJemu pa da soglasje ob- činska skupščina. Sklad Ima za leto 1969 pred- videne dohodke v višini 45.000 dinarjev kot dotacijo proraču- na in izdatke v Isti višini. V le- tošnjem letu sklad ne predvide- va lastnih dohodkov aH dohod- kov iz drugih virov, razen do- tacije proračuna. Letos sklad financira dejavnost zveze za te- lesno vzgojo in dejavnost ob- činske zveze kulturnoprosvet- nih organizacij. Vse druge de- javnosti na področju kulture, ki bi jih naj sklad po odloku o ustanovitvi tudi financiral, se bodo letos financirale direktno iz proračuna. J. S. POUEDELSKO ŽIVINOREJSKA ŠOU TURtHŠČE PRI PTUJU v šolskem letu 1969/70 sprejme šola učence In učen- ke v poljedelsko živinorejski oddelek ter učence v od- delek za kmetovalce. Za vpis v poljedelsko živinorejski oddelek Je potrebna dovršena osnovna šola, starost od 15 do 20 let ter zdrav- stvena sposobnost. Šolanje traja dve leti in se začne 5. septembra. V oddelek za kmetovalce sprejme šola fante In de- kleta s popolno in nepopolno o novnošolov starosti od 15 do 20 let. Pouk traja dve zimi in to od novembra do marca. Začetek pouka Je 2. novembra. Za vpis v šolo Je treba priložiti prošnjo, kolkovano s kolekom za 0,50 din, zadnie šolsko spričevalo in zdrav- niško spričevalo. Vse potrebne informacije daje šola. Ravnatel)stvo PRVI VLAK ZA PREVOZ OSEBNIH AVTOMOBI- LOV V JUGOSLAVIJI v Evropi vozi že 28 parov posebnih vlakov za prevoz osebnih avtomobilov in moto- riziranih potnikov na vseh po- membnejših relacijah. Prvi takšen vlak v Jugosla- viji bo začel voziti na progi Ljubljana—Diisseldorf letos 5. junija in bo vozil do 25. septembra. Turisti iz Nemčije si bodo na ta način prihranili avtomo- bilsf.:o vožnjo skoz,i Nemčijo in Avstrijo, v Jugoslaviji pa jim bo na voljo lasten avtomobil, ki ga bodo pripeljali s seboj. STF^Ar 12 TKDNIK — ČETRTEK, 5. JUNlj,^ Rešli potnike in avto iz morja ZLA SLUTNJA Nov beli iivtomobil se je bleščal na toplem soncu In otroci so z velikim zanima- njem tekali okrog njega. V bližnji hiši so starši paki- rali zadnje stvari, ki so jih nameravali vzeti s seboj na prvomajski izlot v Pulj. Končno so sedli v »special- fiat 850«: spredaj Stepan Siobolovič in njegova žena, in na zadnjem sedežu njun sin in hčerka. Okoli poldneva, ko so se ♦ prifičarili« v bližino Pu- Ija, se je pošalila hčerka: »Očlca, pazi, da .se no bomo zn.ix;Ijali v morje." Njena ša- la je delovala kot slutnja. Nihče ne ve, kako in kaj. to- da v tistem hipu je avtomo- bil naglo spremenil smer vožnje in padel s ceste v mor- je. ki je na tistem mestu globoko okrog 10 metrom Mimoidoči so opazili nesre- čo in obstali kot vkopani: av- tomobil je potonil kot ka- men. .. Za nekaj trenutkov se je zgodilo nekaj skoraj nemo- gočega. Avtomobil sc jc zo- et pojavil na površini, ne- kaj časa plaval in zopet po- tonil, še enkrat priplaval na površino in ostal na vodi. Kaj se je zgodilo? Družina Sobolovič je imela neverjetno srečo. Vsa okna na a\'tomo- bilu so bila zaprta, "fiček« je bil nov, da v notranjost ni mogla prodreti voda. Ljudje na obali niso osta- li prekrižani h rok. Nekdo je prinesel debelo vrv in jo že- lel kot laso vveči _na plava- joči avtomobil. To je bil ne- uspeh poskus reševanja. Ve- ter in valovi so začeli počasi odnašati avto od obale. Sko- zi vr:itna in okenska tesnila jei začela počasi prodirati voda. Iznad vodne gladine je bilo videti vedno manj av- tomobila. Z obale se je pognal v vo- do visok fant. Z močnimi zamahi jc plaval proti avto- mobilu, v katerem je bila ne- močna in na smrt prestra- šena družina. Z obale so mu vrgli debelo vrv, ki je bila prekratka, da bi segla od obale do avtomobila. Nave- 7.al je vrv na avto in ga po- časi vlekel proti suhemu. Na pomoč mu je priskočil Peter tiUkič, ki je s svojim čolnom .smelo zaveslal na mesto, kjer se je dogajala tragedi- ja. Z veliko težavo so spra- vili otroka skozi okno v čoln in privlekli avtomobil k oba- li, ter rešili tudi Saboloviča in njegovo ženo. Sele za tem je zadnji prišel iz vode iz- mučen rešitelj, ki se je, koi da se ne bi nič zgodilo, zgu- bil med mno;>ico opazoval- cev.• Avtomobil je privezan na vrv potonil ob obali. Prišli so gasilci in ga z dvigalom ptitegnili na suho. Bila je ix«- trebna le manjša pomoč me- hanikov in nesrečna druži- na je šc isto popolne zapu- stila Pulj. Hrabri rešitelj je bila 25- letni visokokvalificirani ti- skarski delavec Pa\'e! Susnič, ki je s svojega delovnega mesta zagledal nesrečo. Za- prosil je sodelavko, da ga je zfmienjala pri stroju in z.a tem je storil to, kar je si- cer človekova dul/nast, a priznajmo, le rcKlki izmed nas bi storili takšno deja- nje. To je dokazala tudi mno- žica, ki je z obale nemo opa- zovala stihijo dogajanja na morju, ki je počasi požira- lo štiri dragocena človeška življenja. Po A. J, S. Za gospodinje Pečenje na žaru Za pečenje v grillii so pri- merne skoraj vse vrste mesa, tudi drobovina, razen tega tu- di nekatera zelenjava, sadje, ri- be In divjačina. Poleg tega lah- ko na žaru graniiiramo In to- astiramo. Praviloma dajemo je- stvino na žar, ki smo ga pre- greh že 10—20 minut prej. — Raženj v grillu uporablja- mo za pečenje cele perutnine, velikih kosov mesa in majhnih nabod.d. Na vrtljivem f, lahko pečemo tudi različp,( base. Meso mora biti na f, razporejeno tako, da ni ik stran preobtežena, sicer n« remo enakomerno obračati je kose mesa preveženio i parjeno nitjo, če priprj^ opremljena z dresirnimi — Na žaru (plošča ali u- pripravljamo manjše kose i kakor zrezke, jetra, ribe i sekljano meso, pa tudi zele ne, sadne In granitirane Mnoge naprave so opren z dvojnim žarom, na kj| lahko pečemo na vrtljivem nju tudi manjše kose mesj tem jestvin tudi ni treba ( čati. — Koliko časa na ražnjii čemo, nI odvisno samo oj kovosti jestvine, od njenei kosti In debeline, temvej od temperature In od rj] jestvine od ognja, kar J vsaki napravi drugače. Ni nI časi so zato samo popi — Razdaljo med žarol ognjem lahko uravnavamoi manjša je, tem hitreje sej popečc. In to tako, da k zunanji strani že pečeno, i tranjosti pa ostane še ro5 ali surovo. Pri večji razdij jestvina na žaru počasneje' kar je, na primer, potrebno 6—8 cm debelih zrezkih im gih velikih kosih mesa. — Na žaru pripravljene je treba servirati takoj, m Ijc na segretih krožnikih, da ostanejo krhke. NI (k da bi na žaru pečene jedi novno pregreh, ali jih dalje držali na toplem, ker Izgt okus, hranilnost In prijeten nanji videz. — Pri pripravljanju jed grillu, ki je vdelan v šredS morajo ostati vrata pcčicc prta aH vsaj priprta. ZREZKI IZ FILEJA NA t! — 4 steaki, približno i debeli, olje, poper, sol. Pripravljenim zrezkom stranimo po potrebi kite, ji obeh straneh rahlo popopr in pomažemo z oljem, polol na naoljeno mrežo in pon mo v poprej zagreti grlU- čemo jih na obeh strancli 6—8 minut, posolimo in p< dimo. K njim se prilegata kt plr pommes frites In mkidi lenjava. Po TKANINE ZA DOM Izbrati tekstil za dom je pri- jetna ter hkrati težka naloga. Tekstil, ki ga uporabimo v sta- novanju, napolni dom, ga na- pravi prijetnega, poudari pohi- štvo in drugi Inventar. K tekstilu prištevamo pre- proge, tapetniško blago, pre- grinjala, zavese, prte itd. Preproga naj bo predvsem okusno Izbr.ma. Njene osnovne funkcije so: a) preproga ščiti tla, b) nudi estetsko vrednost, daje prostoru značaj, saj tvori celoto s pohištvom. c) je lahko Izrazito lepotilna, npr. perzijska, pirotska . . • d) druži skupino pohištva, je osnova pohištva. e) preproga, ki prekriva cele sobe, npr. velvet v spalnici. Z enobarvno In trpežno pre- progo izberite preprogo Iz vol- nenega buklcja ali sisala (konop- lje). Manj trpežna je preproga iz volnenega velvcta (če spodaj ni guniirana). Volneni velvet je kvaliteten, če jc gosto tkan in visok vsaj 6 do 8 mm. Perzijske aH druge preproge naj bodo nameščene tako, da nastopajo kot samostojni ele- ment v prostoru. Daleč okoli njih ne sme biti stvari, ki bi jim v motivu tekmovale. Upo- rabljamo jih v sobah s posebno funkcijo aH pa v dnevnih so- bah. ^ Naše pirotske preproge so le- pe, le včasih prebogate v bar- vah. V njih se pač odraža juž- njaški temperament. y južnih krajih se pisani kelimi lepo od- ražajo na belem kamnu, pri nas pa v prostorih, kjer jc samo enobarvni parket in nI v pro- storu nobenih barv, ki bi pre- progi konkurirale. Preproge Iz cunj so priprav- ne za kuhinjo, predsobo, otroš- ko sobo In za wlkcnd hišico. Pohištveno blago Sem spadajo vse vrste tape- tniškega blaga ter posteljna pregrinjala. Naloga te vrste ] blaga jc: ^ , a) da ščiti In oblači pohištvo, , b) da tvori kontrast s pohi- , štvom, c) da poudari vlogo lesa in , oblike pohištva. Najboljši material za pohiš- i tveno blago jc volna. Lahko pa i so volni primešana sintetična vlakna, kar gibnost materiala nič ne zmanjšuje. Kot pohištve- no blago se uporablja tudi bombaž, prav tako tudi za po- ' steljna pregrinjala. Lan nI najprimernejši za po- hištveno blago, ker se vlakno precej lomi. Za tapetniško bla- go poskušajo uporabljati tudi naravno svilo. Osnovne zahteve za tapetni- ško blago, da poudari, pojasni In odraža osnovno formo pohi- štva, ni treba poudarjati. Ta- petniško blago za dom v mo- dernem okolju ne sme biti premočno črtasto, še manj ro- žasto, niti ne premočno barva- no. K stilnemu pohištvu pristaja primeren pohištveni tekstil v enakem slogu. Za večje javne prostore sme biti pohištveno blago močnejše vzorčeno (ali črtasto), za opremljanje lastnega doma pa moramo biti pri vzor- čenju zelo, zelo previdni. Zavese Pri izbiri tekstila za zavese moramo upoštevati naslednje: a) kakšnemu namenu služi zavesa, b) Iz kakega materiala naj bo, c) oblikovanje zavese, d) v kakem okolju naj bo zavesa. Zavesa m draperlja imata isto lastnost, ki služita kot padajoč tekstil. Kakšnemu namenu služI za- vesa? Namen zavese je, da prepre- čuje bicščanje. ki prihaja skozi okno, preprečuje prepih in p;")- gled v prosto-- Zavesa da pro- storu določen značaj- Iz kakšn ;ga materiala naj bo zavesa? Bombi/.na, tarj'c tkana; platnena, ki ima kot padajoča tkanina težji padec; volnena, ki je na pogled zelo lepa, sintetična, od katerih Ima la- stnost obstojnosti barve proti svetlobi edino terilen. Prti — k tekstilu za dom prištevamo tudi namizne prte. Lepo pogrnjena miza je najlepša dobrodošlica gostom in obenem prijetna za vsakdanjo uporabo. Po M-J TUDi TO JE POUK Te dJii je v ormoški kino dvorani odprta zanimiva raz- stava pohištva podjetja Le- snina iz Ljubljane, posloval- nice iMurska Sobota. Obisko- valci razstave lahko razstav- ljene predmete tudi kupijo. V ta namen nudi podjetje ugodne kreditne pogoje, to- krat tudi kmetom, ki morajo prinesti le potrdilo od občin- ske skupščine, da so porav- nali svoje da\-čne obveznosti. Med številninii obiskovalci sem srečal ttidi učenke os- mega razreda osnovne šole Ormož, ki so si ogledale raz- sta\'0 v okviru predmeta go- spodinjstvo. Kot bodoče ma- mice in gospodinje so si z zanimanjem ogledovale raz- stavljeno ^pohištvo. Verjetno jim je najbolj ugajala lična mizica, za katero so sedle ter si v mislih ustvarile prijet- no družinsko počutje toplega donia. J. S. kopališč. Med letom so nekate- re kr.tjevnc skupnosti prevzele pokopališča v svoje upravljanje, tako da so ostala v upravljanju podjetja le šc tri pokopališča, in siccr:_ Lenart, Gradišče In Ccr- kvenjak. Zakon o pokopališčih In od- lok o pokopališčncm redu do- ločata, da morajo biti pokopa- lišča lepo vzdrževana in v okras krajev ter v čast mrtvljii. Ob tem pa se pojavlja vpraša- nje, od kod vzeti sredstva z.t vzdrževanje, saj so pristojbine za pokope In grobarjcve storit- ve zelo nizke In na drugi strani nI opravičenega razloga, da bi jih povečali. J- S. VZDRŽEVANJE POKO- PALIŠČ V LENARŠKI OBČINI Komunalno stanovanjsko pod- jetje Lenart jc v začetku lan- skega lct,x upravljalo sedem po- TUDi V ORMOŽU USPEŠNA AKCIJA RK Minuli teden rdečega kri/n je bil uspešen tudi v ormoški občini. Kot Širom v krajih po n^tšl republiki so sc tudi obč.inl iz ormoške občine vključili v akcijo zbiranja oblačil, obutve in drugih rabljenih predmetov, ki so potrebni prebivalstvu v primeru najrazličnejših narav- nih katastrof. Akcija je dobro usoela. Več o tem bomo poro- čali prihodnjič. J. S. PJanincl iz Pcijčcjn v pripravah na republ tekmovanja je MO PD J čane pred dnevom orgai ral za člane do 16. leta ' štveno orientacijsko tclJ vanje na Boču. Za to ' movanje so se mladi | ninci dva meseca intenZ pripravljali. Najuspešnejši tekmoV je bil učenec osnovne Poljčane Branko Kodrih udeleženci pa so pokazal' so dobro pripravljeni za daljnje tekmovanje. Viktor Hon^ pMlK — ČETRTEK, 5. JUNIJA 1969 STRAN 13 NOVOSTI IZ BEOGRADA Tutli tovarn.! V01.KS\VA- gjjjvl je za program 1969 dala J trg niodcl. 30 let so j^trija^j na tradiciji ter Izdc- jjvali samo lirošče, ls.ot jili ime- jujeino. Tovarna upa, da si je J novim modelom 411 zago- tovili orožje v boju za nova iriiŠča. Novi model jc podo- bi, starim le po tem, da ima Jtiflvaljiii zračno hlajeni motor zitlku. V nasprotju z doseda- jjinii modeli je novinec pro- jtorcn ter udoben. Prvi inia j-fj vsemi V\V samonosno ka- roserijo in kolesa so pritrjena Bi sodobno podvozje. Karoserija je zasnovana po ulijanskem krojaču pločevine 'iiilnfariniju. Lepo je naredil ioviiic.1, le sprednji del je nc- loliko čudno štrleč čez pred- ijo opremo. Toda to je zato, ler je tovarna hotela imeti itlik prostor za prtljago. Prt- Ijižnik ima prostornino 4C0 II- : trov, zadaj za sedeži pa je še I to prostor za prtljago, ki drži 1/0 litrov. Ni kaj reči, novi inia sedaj res dovolj pro- dora. Sedežev je pet, udobnih, pri 411 L so ležalniki, dajo se ' premikati naprej in nazaj ter I « mehkobo. Na voljo so s Itirlmi ali pa z dvoje vrati. Sedeži so bogato obloženi in I prevlečeni z lepo tkanino. Iz- delujejo pa tudi prevleke iz »metnega usnja. Posebnosti »L« ipremc so šc: preproge, žepi Ji z.\dnjl strani prednjih sede- in na vratih, ključavnica vratcih predala za drobnja- "jc, ogledalo na senčniku in "basne letve na vratih. Scrij- tko Jc vgrajena tudi naprava za '^Ijučevanje vseh štirih smero- *i''-Ov, da utripi jejo ponoči in fPozarjaJo, če je vozilo pokvar- ilo ali podobno. Dosti truda v tovarni posvetili zračenju gretju. Čistemu zraku po- "^.ifia ventilator z dvema hitro- •^inia. V novem V\V potnikov "C bo več zeblo, to so odpra- z bencinskim grelcem, ki "^luje tudi takrat, ko motor obratuje. Topel zrak od ^■■fica ima poseben ventilator, 1*° tovarniških podatkih pa Porabi 0,3 litra bencina na uro. K pred hrupom motorja bi Moino morali nekoliko bolje ^olirati. šc vedno je v vozilu ^acllen ropot zračno hlajene- w motorja. Podvozje Jc sodobnejše, po- je zadaj, spredaj pa so ko- pi drugače obešena, kot smo •^.Dili navajeni pri VW. Spred- kolesi sta oprti na McPlier- sonovl nogi, zadaj so prečne nihalke. Vozilo ima prečni sta- bilizator, tudi zadka ne spod- naša več, kar seveda i/boljša vožnjo v ovinkih. Kolesa so ostala 15coI., kot Je to navad- no pri VW, le gume Ima serij- sko pasaste, 41, 2 J x 15. Zavore so spredaj bobnaste, zadaj pa kolutne. Motor ie zračno hlajen, šti- rivaljni bokser, zadaj montiran, s prostornino 1679 cm®. Kom- presijsko razmerje ijiia 7,8 : 1. Premer batov je 90 mm," dvig pa 66 mm. Največjo moč 6S KS doseže pri 5000 obratih na mi- nuto. Največji vrtilni moment 12,7 m kg pa ima pri 2800 obra- tih v minuti. V\V stroji so znani po trpežnosti, zato tudi za te- ga lahko verjamemo, d.i se bo dolgo vrtel. V oljno korito gre 3,5 litra olja, rezervoar za go- rivo pa drži 50 litrov. Porabi pa na 100 km 10,8 litra goriva. Od O do 80 pospeši v 11,5 se- kunde, največja hitrost 145 km na uro. Tekst in foto: Jože Galun PTUJSKA OSEB\.\ KRONIK.A ROOILE SO: Mdiija Levan::č, GradišCe 22 — Mai-jand; Ljudmila Ljubeč, Hrvatski kfj 4 — Angelco; Cirila Tiirk, I e- ikovec 8 — JelkOi Ida Miki. Trbe- govci 20, Gornja Radgona — An- tona; Antonija Jug, Sp. Hajdina 142 — Boruta; Nfarija Strman, Jeruza- lem 10 — Vlada; .^na Petrnat, ?n- pečja vds 40 — Zvonka; Jožefa Jurančič, Vitomafci C6;a — Suzano. Angela Venta, Cvetkovci 61/c — Slavka: Ljudmila Sever, Rucmanci C5 — Roberta; Marija Spoljar, Sp. fldjd:na 6 — Zlalko; Marta Pin- tarič, Kidričevo 13 — Vijolico; Alojzija Voglar, Lahonci 73 — de- klico; .Ankica Brlecič, Zagreb, Mi- rogorska 8 — deklico; Terezija Žu- ran, Senežoi 34 — Janka; Majija Kukec, Godeainci 16 — Janka; Iva- na Brglez, Stogovci 3 — dečka; Ana Pintaiič, Budina 14'a —^ deč- ka; Kada Planer, Zagrebška 73 — deklico; Antonija Mlakar, Vintarov- ci 44 — deklico; Danica Kosajuč, Vinski vrh 56 — deklicso; Marjana ŠiSek, BufMna 29 — dva dečka; Matija Mičovič, Trsfenjakova C/a — Miri- co; Marija Purg, Presa 27 — deč- ka; Nada Herti.š, Kidričevo 5 — Iriso; Elizabeta Golob, Drakšl 1 — deklico; Antonija Kaučevič, Bari- sldvci tO — deklico; Frančiška Puk- š;č, B;3 29 — deklico; Vekoslava OSlaj, Juršinci 47 — deklico; Matil- do Ilasaj, Velika Nedelja 9 — DuSanko; Iima Viher, Rinčetova graba iS, Ljutomer — .lana; Marija Leskovaj, Župečja va£ 20 — dekJi- co. IJMPR.T SO: Trjnc Žižek, Podgorci 2t, roj. t8>«9. udki 27. 3. t%9; Josip Kra- marit', KogoziUca 39/a, roj. I8<)5, umrl 30. 5. 1869; Franc Tbcil, Sve- ta 43. Mdjšperk. ro|. 1896. uduI 30. 3. tSS«; Mafija Petek, Vifavska pot 13, rof, IMC, umrla 31. 5. I9M. -MIKOSLAV L.\Z VKEVIC V OHJKMII 10.000 VOLTOV KI.KKTKICM: NAITTOSTI Rešen pred smrtjo Bila je nedelja. Miroslav Lazarevič in sodelavci iz podjetja »Vull^an« v Nišu so izkoristili dan, ito tovarna ne dela, da bi ie enl^rat pre- gledali vse naprave v trafo postaji in odstranili more- bitne okvare. Do konca delovnega časa je ostalo samo še deset mi- nut. »Grem pokadit cigareto,« je dejal Lazareviču sodela- vec Džuro Novakovič. Laza- revič je bil v tistem trenut- ku v posebnem oddelku to- varniške trafo postaje, Ivjer je brisal prah z električnih naprav. Njegovi sodelavci so bili v sosednjem prostoru med brezbrižnim pogovorom. Nenadoma so zaslišali uda- rec železnega predmeta, ki je padel na betonska tla, za tem pa neko čudno sikanje. Nemo so se spogledali. Ve- deli so, da je v prostoru, kjer dela Miroslav, tok iz- ključen ... Prvi se je znašel Zvonimir Žikič. Ko je pritekel v tra- fo postajo, je zastal kot vko- pan, Njegove mračne slutnje so bile resnične. V polmrač- ncm prostoru je zagledal vi- sečega med žicami nesrečne- gii Lazareviča. Prizor je bil strašen. Lazarevič je gorel, bil je prava ognjena bakla. Okrog njega so plesale iskro, ki so povzročale tisti smrto- nosni spev in sikanje. Da je bila nesreča še več- ja, je Lazarevič padel z ro- kami in glavo na vse tri priklopnike, leva noga pa se mu je zapletla za železno ograjo. Z drugimi besedami, padel je na vse tri faze, no- ga pa mu je bila kot ozem- ljitev. Nesrečni elektrikar je postal dobesedno ujetnik 10.000 voltov napetosti. Cas je tel^el s strahovito naglico. Izkušen elektrikar Zvonimir Žikič je nagonsko lekel proti železni ograji. Hotel je za vsako ceno re- šiti prijatelja, toda kako? Kot vkopan je obstal in se začel tresti... Kljub temu, da je bilo vroče, ga je oblil hladen znoj. V kotu je za- gledal dolgo izolirano palico. Ni dosti manjkalo, da v tej zmedi ni storil usodne napa- ke. Z roko jc odprl železna vrata ograje. Imel je srečo. Ni se mu zgodilo nič hudega. Uporabil je izolirano palico in z njo i'ešil Lazarevičevo nogo. Takoj za tem je po- nesrečenec padel na tla ... So prej kot je uspel re- šiti Lazareviča iz objema smrti, je odjeknila strahovita eksplozija. Prostor je obsijal blesk in plamen. Prišlo je do kratkega stika. V tistem tre- nutku je dobil Miroslav naj- težje poškodbe. V hipu se je ustavila vsa niška indu- strija. Nastala je tema ... Lazareviča so prepeljali v niško bolnišnico. Poškodbe na rokah in glavi so se mu naglo zacelile. Šepa le .še na levo nogo. Imel je srečo v nesreči. Kako je prišlo do nesreče? Ponesrečeni pravi, da jc za vse kriva električna svetil- ka, ki jo je imel v zgornjem žepu delovne obleke. Ob brisanju prahu mu je padla iz žepa. Nagnil se je in iz- gubil ravnotežje ... Komisi- ja ugotavlja druge vzroke, ki so povzročili nesrečo. Naj bo tako ali drugače, Laza- revič ni bil dovolj pazljiv, in to ga je skoraj stalo živ- ljenje. ^ Njegov rešitelj Zvonimir Žikič ga je rešil smrtonos- nega objema in pri tem po- stavil na kocko tudi svoje življenje. Za svoje veliko de- janje, vredno občudovanja, je dobil prvega v mesecu poleg svojih rednih meseč- nih prejemkov tudi 100.000 starih tiinarjev nagrade. Po A, J. S. Ob težki izgubi našega dragega moža in očeta FELIKSA ŽILAVCA upokojenca iz Ptuja se zahvaliujeva vsem sorodnikom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nama izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekava nečakinji Irmi, višji medi- cinski sestri, za njen požrtvovalni trud in nego v vseh letih težke bolezni. Iskrena hvala tudi g. duhovniku in pevcem ter govorniku za prisrčen govor. Žalujoči: žena Ivana in hčerka Ivanka KMETOVALCI, ŽIVINOREJCI i Na podlagi dogovora o poslovno tehničnem sodelo- vanju med »Perutnino« Ptuj in KK Ptuj — Obratom za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« Ptuj sta omenjeni podjetji spremenili organizacijo odkupa živine. Z novo organizacijo odkupa želimo znižati stroške, racionalizi- rati prevoze in na osnovi tega doseči ugodnejše pogoje tudi za živinorejce v pogledu odkupa in cen. Zato je bila potrebna delna sprememba odkupnih mest In časov odkupa. Ta sprememba začne veljati 2. junija 1969. Želimo seznaniti živinorejce z razporedom odkupnih mest in časom odkupa, zato ta ra/pored objavljamo: Ponedeljek Sestrže ob 8. uri Majšperk ob 10. uri Stoperce ob 12. uri Grajena I. ob 8. uri Grajena II. ob 10. uri Dornava ob 8. uri Polenšak ob 10. uri Bratislave! ob 12. uri Torek Hajdlna ob 7. uri Slovenja vas ob 10. uri Pacinjc ob 8. uri _ Juršinci ob JO. uri Grabšinski breg ob 12. uri janežovci ob 7. uri besternik ob 10. uri LevajncI ob 12. uri Trnovska vas ob 8. uri Biš ob JO. uri VitomarcI ob 12. uri Leskovec ob 7. uri 1'ržec ob 10. uri Videm ob 12. uri Kidričevo ob 8. uri Sreda Markovci ob 7. uri Bukovci ob 10. url Muretinci ob 7. uri Gorišnica ob 9. uri MoškanJcI ob 12. uri Ptuj — klavnica ob 7. uri Zavrč ob 8. uri Cirkulane ob 10. uri Žetale ob 8. uri Podlehnik ob 10. uri Dolena ob 12. uri Obrat za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« P»iij »Perutnina« Tluj STRA^' 14 TEDNIK — ČETRTEK, 5. JUNIJA l^iada lena (Nadaljevanje) Pogovarjata se brez pred- sodkov, preprosto, iz srca v srce Kako je to lepo! In dru- ge žene in dekleta v vasi, po- sebno tista, ki so v mladinski organizaciji, vse so boljše od mene. Oh, kako sram me je sa- mo pred seboj... Drugo jutro je vstala zgodaj in šc preden se je Tsui zbudil, je napolnila jarke na polju z vodo. Ko je opravila in se vr- nila v hišo, je resno spregovo- rila s Tsuijem. »Tako dolgo, da mi boš po- magal pri učenju, in tako dol- go, dokler boš imel veliko de- la v vasi, bom sama skrbela za vsa dela. Po novem letu bom pa Šla delat tudi na skupna po- lja v vasi . . .« Od tega časa je bila Čiu vsa spremenjena. Velikokrat je šla na tečaj kar z otrokom v na- ročju in zaprosila je tudi za sprejem v mladinsko organiza- cijo. Kadar je prišel kdo spra- ševat po možu, je odgovarja- la: »Z mano se pogovarjaj, tudi jaz se znam o čem pogovarja- ti. Prav dobro vem, kako je z vami.« Vendar je samo Tsui vedel, kako daleč so se razmahnile spremembe v Čiu. Neke noči se je vrnil s se- stanka v zgodnjih jutranjih urah Tiho je odrinil vhodna vrata v sobo in pogledal notri. Na mizi je stala ogljenka in se je kadilo, tako da je bilo že vse zakajeno. Otrok je mirno spal na nizki postelji. Toda, kje je Čiu? Ni je poklical, ampak je vzel ogljenko z mize in šel pogledat v drugo sobo. Tu je našel Čiu. Sedela je ob ognjišču in se z eno roko naslanjala na rob pe- či, druga roka pa ji je počiva- la na kolenih. Držala je papir in svinčnik. Lasje so se ji v pra- menih usipali po čelu. Njene oči so bile videti kot dva ugas- la meseca, kotički njenih ust so se krivili v nasmeh. Tsui je poznal ca nasmeh. Ko- likokrat ga je videl na njenem obrazu, kadar sta skupaj prede- lovala učno snov iz tečaja. Nenadoma se je Čiu zbudila in skočila od ognjišča. Njene velike oči so se zagledale v Tsuija in bruhnila je v smeh. »No, vidiš, ravno sedaj se nv je sanjalo, da si prišel domov, ■pa si zares prišel. Voda je vro- ča in večerja je še topla . . .« »Eh, ti,« je nerodno zabrun- dal Tsui, »saj sem ti rekel, da me ni treba čakati tako dolgo v noč, pa me ne poslušaš.« »Ampak hočem te čakati. Ra- zen tega sta dve črki, za kateri te moram vprašati. Vsepovsod govoriš, da ne morem več žive- ti brez učenja. Sram te je lah- ko, da me tako opravljaš.« Gosta, vroča sopara se je ta- krat dvignila z odkritega lon- ca. Z druge strani ognjišča pa je bilo slišati razigran smeh. KONEC Kaj je alergija? Izraz alergija, alergičen slišimo precej pogosto. Nastal je iz dveh grških besed: allon in ergon, kar pomeni druga snov, drugi učinek, pomeni torej, da reka snov deluje na človeka drugače, kot sicer. žejo s kolonjsko vodo. Zdravljenje alergičnosti ni ravno enostavno. V zadnjem času vse bolj uporabljajo me- tode desenzibilizacije. dr. J. V. KAKO SE POJAVLJA ALERGICNOST? Najprej se pojavi na koži srbenje, potem oteklina, ko- ža zardi, pojavijo se boleči- ne. Vse te neprijetnosti so podobne velikemu številu drugih obolenj. Kakor se je povečalo število alergičnih reakcij, se je razširilo tudi število snovi, ki lahko pov- zročijo alergijo. To so tako- imenovani alergeni. Razli- kujemo dihalne, nutritivre in medikamentozne alergene. Alergeni so lahko ne sa- mo beljakovine, kot so sir, mleko, salama, čokolada ali paprika, temveč tudi voda, zrak, mraz, volna, perje. Po- sebno je razširjeno alergično reagiranje na razne jedi (nutritivri alergeni), pred- vsem na suhomesnate proiz- vode. Ljudje alergično reagirajo tudi na alkohol, kavo, cigare- te, izmed medikamentov pa so najbolj znani: jod, brom, aspirin, penicilin, kakor tu- di drugi antibiotiki. Vse več žena dobi kopriv- nico od najlona, druge pa dobijo mehurje, če se nama- Darilo krepi prijateljstvo Pravilno obdarovanje je stvar, ki terja okus, taktnost in premišljanje. Pii izbiri da- rila ne gre vedno toliko za vrednost darila, kolikor za is- kreno veselje in prijetno pre- senečenje, ki ga pripravimo obdarovancu. So neke ustalje- ne navade, da ob določenih prilikah, naj bodo to rojstni dnevi, novo leto, razne oblet- nice in podobno, ko obdarimo svojce. — Mož ženo, žena moža, oba otroke otroci starše, potem so- rodnike, prijatelje in znance. Toda te navade ne bi smele postati toge. Zakaj darilo, ki ga kupimo iz navade, ne bo nikoli izbrano z okusom in s tisto ljubeznijo, ki želi obda- rovanca razveseliti. Včasih s šopkom cvetja — zlasti v za- konu in družini — napravimo več veselja kot s pričakova- nim darilom mnogo večje vrednosti. Darilo lahko osebno izroči- mo, pri tem spregovorimo ne- kaj besed, ali pa ga po kom pošljemo, toda pri tem ne sme- mo pozabiti napisati kartico ali pisemce z nekaj prijaznimi besedami. Preden darilo izro- čimo, ne pozabimo odstraniti listka, na katerem je označena cena. Ce hočemo obdarovati dekle ali žensko, s katero nas veže poznanstvo, ne pa prijatelj- stvo, moramo biti previdni in taktni. Pozneje pa smo lahko z izbiro daril širokogrudnejši. Pri prvih srečanjih je cvetje najbolj ustrezno fantovo darilo dekletu, vendar naj upošteva primerno barvo in prijeten vonj. Kdor podari knjigo, jo mora poznati. Spreten darovalec bo tudi pravi čas napeljal pogovor na zadevno knjigo in izvedel, ali jo prijatelj, prijateljica že ima ali ne. Pri izbiri knjige je treba dovolj upoštevati obda- rovančevo zanimanje. Darila, čeprav majhna, so zlasti v družini znamenje tiste pozornosti in prijetnega prese- nečenja, ki ustvarja trdnejše vezi med otroci in materjo ter očetom ter med možem in že- no. V družini je pravzaprav dovoljeno vsako darilo. Danes pri izbiri daril vse- kakor gledamo na praktično vrednost. To so navadno stvari, ki jih tako ali tako moramo imeti, in ki bi jih ob boljših pogojih morali kupiti mimo- grede. Kdor se vrne z dolgega po- tovanja, ne pripoveduje samo o svojih doživljajih na poto- vanju, ampak gotovo prinese tudi kak spominček. Ce po dol- gem času obiščemo sorodnike ali prijatelje, se spodobi, da ob tej priložnosti prinesemo kako malenkost zanje ali vsaj kako igračo za njihove otroke. Gospodinjo vedno razveselimo s šopkom cvetja. Ce komu pošljemo vsako le- to za rojstni dan cvetje ali ka- ko malenkostno darilo, pa to nenadoma opustimo, bi bil ob- darovanec upravičeno užaljen. Mislil bi, da smo se mu brez vzroka odtujili. Nekateri daritelji hočejo z darilom pokazati kaj simbolič- nega, kar utegne obdarovanca žaliti, jeziti ali ponižati. To ni dostojno. Sami presodimo, kdaj in ko- mu lahko podarimo denar. Pri denarnih darilih bodimo obzir- ni, ne dajajmo denarja iz ro- ke v roko, še manj tako, da vsak vidi, ampak denimo de- nar v kuverto, jo morda zale- pimo in izročimo, komur smo jo namenili. Znamenje pomanjkanja srč- ne kulture je, če smo podar- jeno stvar zamenjali ali naj, podarili. Rabljenih stvari podarjamo, razen če za 5 kdo izrecno prosi. Darilo, ki smo ga komu ,, menili, npr. za rojstni dan,^ ročimo dan poprej ali najisj neje za rojstni dan zjutr; Vsako darilo naj bo lepo zavi! in ga odvijmo, preden ga iz^ čimo. Tudi cvetje odvije^ predtr ga izročimo. Ali naji na darila podpišemo ali Rg| šemo celo posvetilo, to je st^ okusa in razuma. Darila ne smemo odkloji Ce pa že to storimo, storli taktno in iz zelo važnih ra^ gov. Olikan človek bo sprejel jazno vsako darilo, si ga o^ dal, in se zanj prijazno zahi lil. Po L, Izšle so ISKRICE IZI>OD BDČA Literarni krožek na osna ni šoli Poljčane je pred dn vi izdal drugo svečano St Vilko svojega glasila »IsU ce izpod Boča«, ki je posv čena dnevu mladosti in td movanju za Ingoličevo bri no značko. Na triindvajsetih strani mladi člani literarnega knj ka opisujejo zanimiva dol vetja in občutke v pesmi' prozi. Člani likovnega krd ka so glasilo opremili z fl nimivimi risbami. Glasilo i bilo natisnjeno v okoli I izvodih in je med mladi« kakor tudi starejšimi brsfi naletelo na topel sprejem. Člani literarnega krožka že pričeli z zbiranjem graJ va za naslednjo števil ISKRIC. Viktor Horvat ^pNlK — ČETRTEK, S. JUNIJA 19fi9 STRAN 15 j^I^ES HOULDING: Smrt v ribiškem čolnu (Nadaljevanje) Poročnika je opozoril na jy(,jo zadnjo ugotovitev, poročnik je vzdihnil: ^ Torej je porabil vse ali pa je pometal v jezero. Razen Jjga je DealtoR umrl od botu- lizma. Zdravnik Gerssone pa je jjjii mrliški list, tako da s tem pfjmerom nimamo več nobenih j^bi. Razen tegi je že poko- pjn. Le kaj vam, Randall, pada B* — Sprašujem le samo, kje je y svinec? — Pustite svinec. Zastruplje- 'jje s hrano ni delo za polici- I jP' ! — Lahko raziščem malo vso jjvar .na svoj račun, poročnik? — Želite se igrati detektiva, tajne? Ne morem vam tega peprečiti v prostem času. To- Ja bolje bi bilo, da pustite tdovo, da v miru preboli smrt jvojega moža. 2e tako ji je vse- ja čez glavo, sedaj pa se še >trešnjen« policaj vtika v njeno dvatno življenje in ji postav- ja neumna vprašanja. — V redu, tovariš poročnik, njo bom pustil pri miru. Ran- dall je vstal in nadaljeval: — Tudi jaz sem ribič. Nekaj mi je sumljivo pri vsej tej ža- litvi s svincem. — Kakšna norija — zamr- jiral poročnik. Sedaj idite, ni- Bim časa. Svoje prvo zadovoljstvo je landall našel v ra7.govoru z liravnikom v mestnem labora- Driju. — Dealton je dobil sončari- », reče Randall, ko je opisoval Ifaltona, kakršnega je našel v Aiškem čolnu. Precej je bru- hal in ... — Sončarico? je raztreseno vprašal zdravnik. — Da. — Toda ta sobota ni bila tako sončna, da bi nekdo lahko dobil sončarico. Z otroci sem bil na plaži in spominjam se, da je bi dan precej oblačen. — To mi vsekakor nekaj po- meni, je dejal RandaU. Toda mene zanima sledeče: Ali jc Dealton lahko umrl od česa drugega, razen od buto- lizma? Kaj vi mislile, ne glede na diagnozo zdravnika Gers- sona. Zdravnik se mu je zoper- stavil: — Vi sumničite v sposobno- sti zdravnika Gerssona? — Jaz vas samo sprašujem, ali je Dealton lahko umrl od česa drugega. — Predpoitavljam, da je to mogoče. Več vrst bolezni spremlja občutek zoprnosti in nagnjenje k bruhanju. — Hvala, reče Randall in odide. Že površna opazovanja so pokazala, da je zdravnik Gers- sone ženskar in da uživa izre- den ugled. Razen tega mu go- spa Dealton izredno zaupa ter da so opazne obojestranske sim- patije. Natakar botela »Came- rone« je vedel povedati, da je zdravnik zahajal v ta hotel z izredno lepo žensko rdečih las in zelenih oči. Randall je nato poklical eno od bolničark, ki je delala v ob- činski bolnišnici. Neopazno jo je spraševal o pacientih, o de- lu bolnišnice, o strežnem oseb- ju, o zdravnikih ... Naslednji dan je odšel k po- ročniku. — Tako torej, tovariš poroč- nik. Tu ni več nobenih sumni- čenj. Jaz sem prepričan. — Dajte, dajte, Randall. Kaj pravzaprav želite povedati? — Da William Dealton ni umrl od butolizma. On je bil ubiti — Kako? Če ni umrl od bu- tolizma, od česa je potem umrl? — Od atomskega sevanja! (Nadaljevanje prihodnjič) Rezervirofio za Lujzeka Dober den drogi Prleki no ffri drugi, ki se na toti guč viin razmite! Mesec majnik, mesec pomlo- di, cvetja no srčnih krfcov smo srečno preživeli no mislin, ke ste si mlodi no ta stori, ki ste se že z Abrahamom srečali, ma- lo pomiodli svoje srčne težove. Ce bi van jas nareda svojo srč- no inventuro, moren povedati v statističnih pudofkih, ke sen ba mesca majnika 25-krot na friš- ko zalubleni, 31-krot skregani no, da sen doba za svojo predrzno obnošaje fsoki den najmaje dve klapovu.šnici. Seveda bla pri ten glovni investitor moja ta štora, ki je ne mogla prenesti mojega prek krez plot skokaja. PTUJCANI se bojimo gle- dališča Morem ali pohvoliti tote naše ptujske amaterske gledališčnike, ki so zodje cajte resen zlo prid- ni no delajo kak se to resen spodobi. Zlo žalostno pa je to, ke se na Ptuji na vejko izogiblemo totega našega kulturnega hra- ma. 2e iz store prakse vemo, ke so gledališke predstove v Ptu- ji zlo slabo obiskane, da pa je glih v tisten cajti puna zasedba no vejka gužva v naših go- stilnah. Jas ali ne ven. če bi nas to tejko koštalo, če bi tudi v gledališči en bife odprli, pcskr- beli en »tlžuboks«. malo auf bi- ksa . .. Lekič bi te le v gleda- liši dobli kokega gledolca več. Ja, drogi Ptujčani, to nan glih neje preveč v čost no ponos. Se posebno bi to priporoča mladi- ni: Resen je. ke v eledališi nete mogli biitlesof posliišati, na vej- ko žvekati čik gumija no se kavbojsko obnošati. resen pa je tiidi to, ke te v toti hiši spozna- li, da so van fčosik poleg po- svetnih potrebne tiidi duhovne potrebe za vaš razvoj. novica iz ormoža To predvčerejšjin sen doba iz Ormoža expres pismo, v keren piše: Pozdrovleni Lujs! Jebal vrag, ke pri samemi huj- dičeki hodiš, ke nič v Ormož ne prideš. Za tebe momo eno joko interesantno zadevo, ki bi jo trebalo v malo tvojen rezervi- ranen koti pobožati: To pred krotkin so v eni na- ši delovni organizaciji z enin svojin delafcon provi škandol naredli. Saj veš kak to gre — tisti ta vejkši v podjetji so skle- noli, ke ga je treba za vsoko ceno sprafti s podjetja. Ukinoli so mu delovno mesto, na keren pa zaj dejansko dela en drugi, ki ma v toten podjetji žlohto, jega pa so hteli na čista demo- kratičen način na cesto vrčti. Kdo so o jegovi ukinitvi delov- nega mesta no izklučitvi iz, pod- jetja odločali čloni delovnega sveta, sta za toti predlog od 15- članskega delovnega sveta zdig- nola roke samo dvo, fsi drugi pa so bili proti. Joj, pje Lujs, to ti ba ogenj v strehi. Tistin trinajstin grešnikon, ki neso hteli totega delafca s podjetja šibnoti, je eden od vodilnih za- groza: »Zato mo van vsoki me- sec 4"/» od ploče fkraj ftrgali.« Ja, vidiš Lujs. toko se godi po Ormoži. Toti delavec zaj tovle po Ortnoži, si iše provno pomoč no čoka, če do mo dali v jegovi delovni organizaciji jegovin kva- lifikacijam primerno dejovno mesto. Pridi ali Lujs, ke boš se o toti zadevi malo boj seznana no boš vida. ke je tii še v ozod- jl skrito. Pozdrovleni dopisnik! Vidin, ke si se prvič zglosa v mojen koti. Skoda, ke mi ni- si napisa, v keren podjetji se je to zgodlo, ge majo tak krotke postopke za delafce na cesto metati no ge majo pravico, ke lehko organom upravlaja zagro- zijo, ke do jih lehko za jihovo demokratično odločitef za 4 pro- cente po mesečnih prejemkih fčesnoli. Jas se v toti hec nemo preveč meša. saj si mislin, ke ste v Ormoži zadosti sposobni, ke te se lehko drgoč pobotali no dale napre složno delali. Bodi lepo pozdrovleni no se še kaj zglosi. Tejko te po naj bo z gnes no drugi tjeden po drgoč na svideje. Jas pa tudi tistega, ki je to ono večer v ptujsken parki električ- ne luči trja bi rad spozna no sreča, po možnosti pa tudi ma- lo v Dravi ohloda. Va.? zvesti Lujzek no žlohta Iz mojega rezerviranega kota. STR Ar! 16 TEDNIK — CETRTF.K, 5. JUNIJA PREBIVALSTVO IN ZAPOSLENOST V ORMOŠKI OBČIN! Na območju občine Ormož živi 19.0o3 prebivalcev, cd te- ga 9.000 moških in 10.033 žensk Povprečno živi na km' 89 ljudi. Od tega števila pre- bivalcev je GO".« aktivnih, 40 ".'0 vzdrževanih, (57 "/i. kmeč- kih in 33";« ostalih. Naravni priprastek je bil v zadnjih le- tih večji kot znaša poprečje v mariborski regiji (koefici- ent prirastka na 1.000 prebi- valcev od 7,1 do 9,4). Kljub tako visokemu prirastku se je število prebivalcev od le- la 1948 do leta 1967 zmanj- šalo za 1.179 judi. K temu je največ prispeval selitveni ko- eTicient, ki je znašal v pred- reformnem obdobju 13,8. Iz- seljevanje jc bilo torej skoraj enkrat večje, kot naravni pri- rastek. Reformni ukrepi v za- poslovanju so zmanjšali j^d- tok prebivalstva in povzro- čili probleme nezaposlenosti. Pomembno je tudi omeniti raztrcseno.st naselij in prebi- valstva, ki živi v 81 vaseh. Ob tem sta največji naselji Ormož s 1386 prebivalci in Središče s 1176 prebivalci. ZArOSLKNOST O občini Ormož je zaposle- nih 2.162 prebivalcev, od te- ga v družbenem sektorju 1.930. V obdobju ekstenzivne- ga gospodarstva je bilo na območju občine zaposlenih do 2.800 ljudi, izven občine pa še okrog 1.000 aktivnih prebi- valcev. Po gospodarski re- formi v obdobju intenzivnega gospodarjenja so se razme- re dokaj spremenile. Število zaposlenih se je v družbenem sektorju od leta 1965 zmanjšalo za več kot 250 ljudi. Po zadnjih podat- kih je naraslo število brez- poselnih od 169 v letu 1966, na 272 v letu 1967. To je za 12«/o od skupnega števila za- poslenih v družbenem in za- sebnem sektorju. Poseben problem predstavlja tudi 3.280 ljudi, od tega 2.180 ak- tivnih. ki nimajo zemlje ali pa je imajo tako malo, da od nje ne morejo živeti. Pretež- na večina teh se ukvarja z dninarstvom, njihov življenj- ski standard pa je izredno ni- zek. Po višini narodnega dohod- ka je ormoška občina med zadnjimi v republiki. Nizek narodni dohodek na prebival- ca ima neposreden vpliv na nizko osebno potrošnjo, na nizko akumulacijo, na nedo- voljeno razširjeno reproduk- cijo. na formiranje proračun- skih dohodkov itd. . . . In kako v bodoče? Skup- ščina občine Ormož je v vseh svojih dosedanjih prizadeva- njih storila za izhod iz ta- kega stanja, kolikor je bilo v njenih močeh in pristojno- stih. Izrazilo kmečka in manj razvita občina jc žaJ mno- Jiokrat naletela na nerazume- vanje višje družbeno politič- ne skupnosti ter je reševanje problemov nemalokrat ostalo samo pri be.sedah. Na sejah občinske skupščine smo bili nemalokrat priča ostrim protestom, ko so odborniki izlili svoj žolč na nekatere nevzdržne probleme, ki vedno bolj izstopajo in silijo v o- spredje ustrezne rešitve. Včasih .skoraj obup.ijoče di- skusije kažejo, da občina Or- mož ni po svoji krivdi na re- pu lestvice po višini narod- nega dohodka in da jih prav to najbolj peče in boli. Zato morda ni čuden sklep, ki smo ga slišali na zadnji ob- činski .seji, da bodo odborni- ki občinske sktjpščine v bo- doče. če bo to treba tudi »glasnejši« in konkretnejši. .1. S. Obnova fasad v Ptuju Letos ko obnavljamo fasa- de v Ptuju, ima polne roke dela tudi Anton Blatnik, re- stavrator (sicer tudi kipar, rezbar, pozlatar) pri Zavodu za spomeniško varstvo Ma- ribor. Številni mimoidoči ga z zanimanjem opazujejo, ka- ko na zidarskem odru ob- navlja lepe ornamente na prepleskanih fasadah. Zmo- tili smo ga pri delu in za- prosili za krajši razgovor. Med drugim je povedal: »Trenutno obnavljam naj- lepšo hišno fasado, to je na proštijski stavbi. Zgrajena je bila po vsej verjetnosti sočasno s cerkvijo. Pri od- stranjevanju stare malte smo naleteli na gotsko okno. Je dobro ohranjeno in ga bomo pustili. Okraske, kolikor jih je ostalo, smo fotografirali in prerisali. Malto pod njimi smo odstranili, omctali po- trebne površine, na sveže prepleskani zid pa sem nare- dil nove okraske iz posebne mešanice. Ena najlepših fa- sad dobiva končno obliko. Na stavbi je okoli 24 večjih okrasov.« .Anton Blatnik je obnovil v preteklih letih že številne fasade in druge kulturno zgo- dovinske spomenike v Ptu- ju in okolici: »Najlepše delo v Ptuju je bilo urejevanje fasade na Dominikanskem samostanu. Zanimivo delo je bilo tudi na gradu, predvsem pri se- stavljanju baročne štukature. V Prešernovi ulici so značil- ni baročni portali, na stavbi št. 3 in 5 pa sta celo gotski in renesančni portal. Na stav- bi sodišča smo odkrili napis grofov, prvotnih lastnikov, in ga obnovili. V Bezjakovi ulici sera restavriral kera- mične reliefe. Eden od njih predstavlja kvartet Napole- onovih vojakov. Predvideva- jo, da je neznani lončar iz Nai>oleonove dobe obiio« hišo in med drugim upo^ bil omenjeni relief. Pre^|, ni sem obnovil Florjanov k ki je že precej načet, a še krasil mesto kakih loo) Pozimi bi ga bilo treba g krivati kot na primer p, krijejo kužno znamenje glavnem trgu v Maribct Tega smo lani celo pozlat z zlatimi lističi s 23-karatn| zlatom. Pozlatili smo ^ kužno znamenje v Ljutom ru. Obnovil sem tudi zap; ščeno kapelo v borlskemgrj du. Je lepo opremljena in| jo splača ogledati.« — Kaj bi še bilo treba t slavrirati v Ptuju? »Večji kulturno zgodov« ski spomeniki zahtevajo n nehno nego in skrb. Kipa ska dela so v Ptuju v gla nem restavrirana. Seve jih še veliko čaka na obn vo. Samo v proštijski cerk bi imeli restavratorji 4 le dovolj dela. Zal je prema sredstev. Tako morajo čaki na obnovo še drugi kultun zgodovinski spomeniki v oki lici Ptuja in drugje. Pri d novi gradov, fasad, oltarja spomenikov, kužnih as menj... bi imelo 5 do 6 n stavratorjev veliko dela j let. V kratkem bom obnai Ijal stropno štukaturo v sit Anton Blatnik, restavrat« pri zavodu za spomeniško vi stvo venjebistriškem gradu, kij zelo kvalitetna.« — Kaj bi morali po vaš« mnenju najprej obnoviti Ptuju? »V Ptuju bi morali n« prvim urediti in obnovi Slovenski trg, in sicer tla! stolp, okolico cerkve in ns tranjost fasade... Bil ' bolj privlačen za turisJ Prav je, da smo se lotili ol nove razsvetljave v stara stilu, Konzole za najstarej! hiše so naredili po mojei načrtu v Centru za kovinsk stroko. Moram pohvaliti, <1 imajo ptujska občinska skup ščina in drugi veliko raz" me vanj a za obnovo kult«) no zgodovinskih spomenike Zal ima premalo sredstev j obnovo vseh stvari, ki j' najdemo v Ptuju skoraj 1 vsaki stavbi, dvorišču ir ce' v kleti. Kolikor se da, se W ^ mo potrudili, da bo Ptuj c^ lepše praznoval svoj vel" jubilej.« ZP Temeljna izobraževalna skupnosl Ptuj razpisuje za šolsko leto 1969'70 naslednje štipendije: 9 na pedagoški akademiji ali naravoslovno matematični fakulteti skupina matematika — fizika 8 na pedagoški akademiji skupina slovenski — srbo- hrvatski jezik 2 na pedagoški akademiji skupina slovenski — angleški ali nemški jezik 3 na pedagoški akademiji skupina zemljepis — zgodovina 3 na pedagoški akademiji skupina-telesna vzgoja 1 na pedagoški akademiji skupina glasbeni pouk 1 na pedagoški akademiji skupina likovni pouk 2 na pedagoški akademiji skupina biologija — kemija 1 na pedagoški akademiji skupina tehnični pouk 2 na pedagoški akademiji skupina defektologija 1 akademija za likovno umetnost v Ljubljani 4 na srednji vzgojiteljski šoli 6 na pedagoški gimnaziji Prošnji, kolkovani z 0,50 dinarjev, jc treba priložiti: — prepis zadnjega spričevala ali potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih z navedbo poprečnih ocen, — potrdilo o premoženjskem stanju In številu družin- skih članov, — potrdilo o dohodkih staršev v zadnjem letu In potr- dilo o sprejemanju otroškega dodatka, — Izjavo, da ne prejema drugih pomoči ali štipendije. Dohodki na člana družine ne smejo presegati 603,00 din mesečno. Štipendije za višjo In visoke šole v razponu od 250,00 do 350,00 din osnovne štipendije in 60,00 do 150,00 din gibljivega dela bodo podeljene s 1. oktobrom 1969. Štipendije za srednje šole v razponu od 100,00 do 200,00 din osnovne štipendije in 20,00 do 60,00 din gib- ljivega dela od 1. septembra 1969. Prošnje vložite najkasneje do 5. Julija 1969 na temelj- no Izobraževalno skupnost Ptuj, Trg mladinskih delov- nih brigad št. 1. Prepozno prisj)elih, nepopolnih In prošenj brez pri- log ne bomo upoštevali. Komisija za štipendije temeljne izobraževalne skupnosti PTUJ Tednik izdaja ("asopisni invoC Ptujslci tednik, Ptuj. Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor: Anton Bauman (glavni in odgovorni urednik). Boj flmelina. Jože Slodnjak in inž Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj. št. 624-3-72. Tiska časopisno podjetje Maribofsl tisk, Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.