informativni % RAVNE glasilo ravenskih železarje Leto XXII Ravne na Koroškem, 15. januarja 1985 : NAPOROM VSEH 00 ZASTAVLJENIH CILJEV Proizvodni cilji v letu 1985 predvidevajo 6,7-odst. višjo skupno Proizvodnjo na ravni delovne organizacije in 3-odst. rast produktivnosti. Za 0,5—1-odst. počasnejšo rast materialnih in drugih poslovnih stroškov od celotnega prihodka bomo dosegli samo z zmanjšanjem izmečka, odpadka, razsipa in loma, z večjo tehnološko disciplino, s ^'•rbnejšim ravnanjem z delovnimi napravami ter s splošno štednjo. Dosti lahko prispevamo tudi z izkoriščanjem predlaganih inovacij, racionalizacij in koristnih predlogov. Dokončali bomo že začete investicije, na novo pa začeli le tiste, 'i bodo odpravile ozka grla in posodobile delo. Opravili bomo tudi najnujnejše zamenjave iztrošenih strojev. Z našimi cilji težimo k dinarski in devizni likvidnosti. Izvoz načrtujemo v višini 27,1 milijona ?, od tega 21,2 milijona konvertibil-nih $. Ker imamo od njih razpolagalno pravico le do 14,19 milijo-bomo morali 15,4 milijona $ združiti s kupci našega jekla. Izvršitev naših ciljev v letu 1985 bo pač v veliki meri odvisna od zagotovljene oskrbe z materiali tudi iz uvoza. Vemo, da letošnje gospodarske razmere ne bodo lažje od lanskih. Po se kaže v velikih podražitvah energije in surovin in v težavnem Pridobivanju naročil doma in na tujem. Tudi odplačevanje tečajnih razlik bo vplivalo na zniževanje dohodka. Delavski sveti tozdov in delovnih skupnosti so cilje sprejeli. Mar-S1kje so dodali, da jih bomo dosegli le, če bo dovolj energije, repro-materiala, naročil in delavcev, vzdrževanje pa hitro in dobro. Večina pripomb je bila torej naravnana prav v iskanje rezerv in v ureditev pogojev, da bi cilje lahko izpolnili. Posebna naloga služb Komerciale bo v tem, da bodo zagotovile sprotno usklajevanje nabavnih in prodajnih cen, naloga delavcev v Proizvodnji in vseh drugih pa v tem, da bomo proizvajali s čim niž-Juni stroški v zahtevani kvaliteti in v pogodbeno dogovorjenih rokih. Le z napori vseh, z dobrim in pravočasno opravljenim delom in s kvaliteto bomo dosegli takšno realizacijo, da bo ostalo dovolj dohodkov za zagotovitev realnih OD. gatiti z variantami, s konkretnimi primeri. Drugi razlog za prestavljanje akcij je v tem: preveč smo navajeni kasniti, potem pa za to iščemo vse mogoče izgovore. Tu mislim predvsem na osnovne organizacije sindikata, ki niso dovolj učinkovito pristopile k organizaciji razprav. Povedati tudi moram, da smo več pomoči pri organizaciji in izvedbi razprav pričakovali od vodstvenih struktur po tozdih in delovnih skupnostih. Prav tako ne smemo zanemariti dejstva, da so bili ves čas v vseh sredinah precejšnji napori za doseganje zastavljenih ciljev in za vse sindikalne dejavnosti niti ni bilo časa, posebno decembra, ko je bilo treba izvesti še letne članske sestanke po osnovnih organizacijah. Menim, da kljub vsemu temu prestavljenih rokov ne smemo vzeti kot znaka nesposobnosti, ampak le kot dodatno izkušnjo za prihodnje načrtovanje.« NA OBČNIH ZBORIH SO BILE LE SKROMNE RAZPRAVE »Sindikalni december je predvsem občnozborski. Večina osnovnih organizacij je že imela svoje letne članske sestanke, kot se občnim zborom prav reče. Kakšne so prve ocene z njih? (Nadaljevanje na 2. str.) Iz dela sindikata Tov. Franjo Miklavc, predsednik izvršnega odbora konference sindikata železarne, odgovarja na ,i aktualna vprašanja iz dela Slndikata. Časovno zaplanirane dejavnosti niso izraz nemoči »P° planu sindikalnih dejavno-• leto 1984 ste predvidevali, a ho problemska konferenca o “sobnem prispevku in minulem delu v začetku novembra, o vlo- 8i. učinkovitosti in pogojih dela ■ndikata pa konec novembra. Ni Ju bilo, zato ste ju potem načrtovali decembra, a tudi decembra 1 Prišlo do njune realizacije. Kako to?« »Pri izvajanju načrtovanih sindikalnih dejavnosti kasnimo, ker smo, prvič, določili prekratke roke za razpravo, računajoč, da smo se sposobni dobro in hitro organizirati, nismo pa upoštevali običajne prakse, ki tega žal ne potrjuje. Vzrok je tudi v tem, ker smo se želeli izredno konkretno pogovarjati, pokazalo pa se je, da še nismo sposobni dovolj vsebinsko razmišljati in se politično lotiti načelnih vprašanj, na katerih bi potem gradili. Toda prav teze o osebnem prispevku in minulem delu, vsaj jaz tako menim, nam ponujajo možnost, da se pogovorimo o osnovnih usmeritvah. Ampak glede na dosedanje izkušnje bi morali upoštevati prakso in mogoče teze obo- Zima v železarni (Nadaljevanje s 1. str.) »Ker bo letošnji kongres Zveze sindikatov Slovenije nekoliko prej, je bila v letu 1984 težnja, da končamo z občnimi zbori do konca leta. Večini osnovnih organizacij je to uspelo. Zborov smo se udeleževali tudi člani izvršnega odbora konference sindikata, da bi sredine tudi tako spoznavali, ne le po papirju. Ena prvih ocen z občnih zborov je, da so bile razprave zelo skromne. Zakaj? Ne, da ni problemov, mislim, da je glavni vzrok v tem, ker organiziramo občne zbore izven delovne organizacije in jih združujemo z družabnim večerom. Zato razmišljamo, da bi letos organizirali uradni del v železarni, družabnega pa izven, da bi omogočili več razprave. Razprave, kolikor jih je bilo, so večinoma opozarjale na padanje standarda. S tem v zvezi so bila izpostavljena nadomestila OD, predvsem bolniška, in pokojnine. Upokojenci se zadnja leta v veliki meri udeležujejo občnih zborov. Ne le oni, tudi delavci so opozarjali na zelo nizke pokojnine, predvsem tistih, ki so se upokojili zadnji dve leti. Menijo, da je treba to vprašanje čimprej rešiti, seveda v republiki, kljub vsem znanim težavam. Sledile so razprave o delu in rezultatih dela, iz katerih je razvidno, da smo pripravljeni več in bolje delati. V zvezi s tem so bila izpostavljena tudi vprašanja boljše organizacije, iznajdljivosti itd. V poročila o delu v preteklem letu je veliko sindikalnih sredin vključilo tudi oceno o vlogi, učinkovitosti in pogojih dela sindikata. Govorila so o delu sindikata, o prizadevnosti oz. neprizadevnosti funkcionarjev, precej so opozarjala na pomen delovnih sku- pin (viden je poziv vsem, da bi se skozi delovne skupine bolje vključevali v delo in samoupravljanje), govorila so o ukrepih, ki jih večina podpira in o zaskrbljenosti za socialno varstvo. V njih je bila tudi izražena zahteva, da se bo za boljše delo sindikata treba povezovati in da bo treba več narediti za boljši pretok informacij v občini, republiki, saj je mnogo vprašanj, ki jih sami v delovni organizaciji ne moremo rešiti. Nekaj malega so na občnih zborih govorili tudi o dohodkovnih odnosih.« PROBLEMSKA KONFERENCA BO PREDVIDOMA FEBRUARJA »Iz lanskega leta zaostale dejavnosti boste prenesli v prve letošnje mesece. Načrtujete tudi problemsko konferenco. Kakšen je približen rokovnik teh dejavnosti?« »Problemsko konferenco o osebnem prispevku in minulem delu načrtujemo januarja, za problemsko konferenco o vlogi, učinkovitosti in pogojih dela sindikata pa razmišljamo, da bi jo združili z letno programsko konferenco, ki bo februarja. Pred izvedbo vseh teh akcij imamo še precej nalog. Za konferenco o vlogi, učinkovitosti in pogojih dela sindikata smo približno tristo delavcem v železarni poslali anketo, ki jo moramo sedaj analizirati. Ko bodo razprave gotove, pa moramo prav tako narediti analizo razprav o osebnem prispevku in minulem delu. Zavedamo se, da ne smemo, zato ker kasnimo, razprav organizirati le zaradi razprav, če hočemo dobro problemsko konferenco.« H. Merkač Naše delo v novembru V novembru smo dosegli predvideni plan skupne proizvodnje 110,2 odst., v kumulativi 97,8 odst. Odprema je bila dosežena 99,7 odst., v kumulativi 92,0 odst. Predvideni plan je bil presežen pri fakturirani realizaciji 33,8 odst., v kumulativi 99,3 odst. Izvoz smo v dolarski vrednosti dosegli 88,7 odst., v kumulativi 77,1 odst., pri dinarjih 111,5 odst., v kumulativi 76,5 odst. Vrednostna prodaja na domačem trgu je bila dosežena 140.8 odst., v kumulativi 106,5 odst. SKUPNA PROIZVODNJA Visoko proizvodnjo s prekoračitvijo plana za 16,1 odst. so v Jeklarni dosegli z maksimalno izkoriščenostjo razpoložljivih kapacitet in z organiziranim delom na 1. in 30. november. Tako dobri rezultati vsekakor kažejo na zelo ugodne pogoje dela, vendar pa so bile v tozdu velike težave s pravočasno dobavo raznovrstnih materialov. Tako zaradi pomanjkanja Fe-legur niso mogli izpolniti predvidenega in naročenega programa. Sploh pa niso zadovoljni z doseženo kvaliteto. Kampanjska dobava ognje-vzdržnih materialov povzroča nenormalno velike specifične porabe. Tako so v času pomanjkanja sinterdolomita preveč obremenjevali osnovno oblogo. Podobno je pri drugih materialih. Pri takšnem stanju pa vsekakor ni mogoče ekonomično obratovati. Velika ovira za doseganje plana v Jeklolivarni je zelo zahteven asortiment. Ta terja močno povečanje kapacitet na termični obdelavi, ki pa jih ni. Prav tako tudi izredno komplicirane konstrukcije ulitkov zahtevajo čedalje več vloženega dela in materiala na enoto proizvoda. V tozdu so še vedno problem nizke prodajne cene pri izvozu in namenski proizvodnji. Ker je delež teh dveh asortimentov velik, odločilno vpliva na nizek celotni prihodek, ki raste zaradi tega počasneje kot proizvodnja sama. Programi valjanja so tokrat tekli kontinuirano, saj so bile tako zaloge ingotov in gredic zadovoljive. Pri gredicah je bil predvideni plan presežen za 14,7 odst., pri srednjih profilih 4,7 odst., le Izza stružnice pri lahkih je zaostal za 0,5 odst. Težave v tozdu Valjarna so predvsem v pogostih mehanskih okvarah, ki resno ogrožajo koristni čas za valjanje na obeh progah. Novembra v Kovačnici niso dosegli predvidenega plana proizvodnje, zaostanek 3,2 odst. Narejenega je bilo sicer nekaj več, predvsem orodnih in visoko le-giranih jekel, vendar prekomeren izmeček precej kvari sicer dokaj dobro delo. Skratka, pri asortimentu, ki je na programu sedaj, skoraj ni mogoče doseči predvidenega količinskega plana. Dobave ingotov iz Jeklarne so potekale dokaj zadovoljivo, s tem da so ingoti zelo slabo čiščeni, kar povzroča v tozdu še dodatne težave. V Jeklovleku so izdelali za 96,0 odst. predvidenega plana. Pri tem je odpadlo na vlečeno jeklo 86,5 odst., brušeno jeklo 140,4 odst., luščeno jeklo 94,5 odst. in vlečeno žico 34,2 odst. Ob sorazmerno slabem vložnem materialu je tega še primanjkovalo, kar je prišlo najbolj do izraza pri vlečenem jeklu. Predvideni plan proizvodnje v mehanskih tozdih so dosegli le Orodjarna, TRO in Armature- Vse druge tozde pa so pestile najraz- OSKRBA Z ENERGIJO Tudi v novembru je bila dobava primarnih energetskih medijev dobra. Glede na to ter normalno obratovanje energetskih naprav so bili vsi porabniki normalno oskrbljeni tako s primarno kot sekundarno energijo. V novembru je bila poraba g°' riv in energije na pragu železarne (brez prodaje): — elektro energija 22,134.331 kVVh — zemeljski plin 5,113.561 SW! — butan propan 73.808 kg — mazut 816.990 kg — koks 16.840 kg — karbid 16.300 kg — acetilen 342 mn- — hladilna voda 1,369.950 m * — dušik 22.950 mn* — argon 1.920 mn! :sE5*::ji punskih obveznosti v novesru isen 130 - ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE SKUPNA FAKTURIRANA TOZD PROIZVODNJA ODPREMA REALIZACIJA IZVOZ IZVOZ DOMAČI TRG TON TON DIN 2 DIN DIN nov. kumul. nov. kumul. nov. kumul. nov. kumul. nov. kumul. kumul. OKI, ARNA 116,1 100,9 _ _ i _ . JEKLOLIVARNA 97,4 92,4 121,6 96,7 173,6 103,1 98,3 93,2 115,1 85,5 186,4 107,0 VALJARNA 110,4 96,6 103,7 89,9 135,4 93,5 98,2 94,2 115,8 88,4 140,9 94,9 kovačnica 96,8 97,5 89,4 105,2 139,7 123,3 49,6 89,9 60,2 82,6 158,3 jeklo vlek 96.0 85.8 88.0 85.6 114.4 91.8 70,5 84,4 83.3 94,3 orodjarna . 155.6 103.9 188.5 111.8 9.4 101.9 115,4 VI HOJI IN DELI 92.8 . .. ■„ 90.1 85.2 119.8 93.0 78.9 119,5 - NOŽI, BRZOREZ. OROD. 84,8 78,7 100,3 77,5 134,9 81,9 81,1 57,2 106,8 60,3 165,7 - gredice 8,6 86,5 _ _ _ JVDUSTRIJSKI NOŽI 54,7 •• 81,8 103,9 79,6 137,1 83,4 81,1 57,2 L06.8 60,3 169 ,0 PNEVMATIČNI stroji 80,0 97,4 74,3 95,3 102,6 .04,8 56,0 23,8 66,8 VZ-METARNA 83,8 96,3 85,2 96,3 128,0 110,0 19,2 38,2 22,6 34,6 161,6 134,0 r R o 117,2 103,0 92,8 101,7 101,5 10.9,0 148,1 93,0 .70,8 89,9 77,3 115,6 ^kovinarstvo 50,4 67,4 51,9 69,1 73,8 92,1 174,0 38,4 228,5 44,4 66,4 armature 143,9 82,9 152,7 82,8 131,3 96,4 161,5 81,1 186,5 82,8 58,4 114,3 UHATSTVO varvarin 56,5 58,4 93,5 47,0 107,5 65,2 209,7 19,0 246,1 22,4 91,8 70,1 kalilnica - - - 128,4 186,3 - _ _ _ 128,4 186,3 _,|,JR1I VE DRUGIH TOZD.DS - - - 190,0 96,3 - - - - 189,6 96,2 delovna organizacija 110,2 97,8 99,7 92,0 133,8 99,3 88,7 77,1 111,5 76,5 140,8 106,5 'cnejše težave. Tako Stroje in ^ele neugoden asortiment valjev, Pnevmatične stroje splošno pokanj kanje vložka, veliko zasto-•lev_ Pa je bilo tudi zaradi termične obdelave in vzdrževanja strojev. V Kovinarstvu je prišlo c*° večjega izpada proizvodnje faradi okvar na rezkalnih strojih, ■mkaterim tozdom, predvsem xrnetarni, pa primanjkuje naročil. PRODAJA na domačem trgu Predvideni plan prodaje na domačem trgu so dosegli oziroma Presegli tozdi Jeklolivarna 27,7 °dst., Valjarna 1,7 odst., Kovačnica 1,4 odst., Orodjarna 77,7 odst. 'n Ind. noži 11,0 odst. Tozde penijo najrazličnejše težave. Tako Primanjkuje Jeklolivarni naročil 2a minilivarno, Valjarna zaostaja Pri namenski proizvodnji. Kovač-nic* primanjkuje naročil za kovaški stroj, Jeklovleku vložka za IZKORISTEK delovnega časa V novembru je znašal izkori-'tek delovnega časa 74,07 odst., ®usotnosti 25,93 odst. Odsotnosti 0 bile razdeljene takole: letni dopust 5,43 "/o izredno plačani dopust 0,40 "/o službena potovanja 0,33 °/o " Prazniki 11,85 °/o bolezni 6,95 “/o druge plačane odsotnosti 0,88 “/o neplačane odsotnosti 0,99 %> ure v podaljšanem delovnem času 2,82 "/o vlečeno in luščeno jeklo. Stroji in deli kljub velikim naporom ne uspevajo s prodajo stiskalnic in strojev za predelavo. Industrijski noži zaostajajo za predvidenim planom pri nožih za pločevino in furnir. Pnevmatične stroje pestijo visoke cene, ki denarno onemogočajo trgovske organizacije, da bi kupile celotne količine blaga iz proizvodnega programa, prodaja teh proizvodov pa gre v večini prek posrednikov. V TRO imajo težave z velikimi zaostanki, medtem ko Armature svojega plana niso dosegle zaradi povečanega izvoza. Z vložkom pa sta bili dobro oskrbljeni Vzmetarna in Orodjarna. NABAVA Zaloge starega železa so se v novembru precej zmanjšale. Težave pa so bile tudi z redno dobavo Fe legur, tako da smo jih pogosto reševali s sprotnimi intervencijami tudi iz TD Ruše. Problematična je bila oskrba s karburitom, saj zahtevanih količin nikakor ne uspemo nabaviti. Primanjkovalo je tudi orodja, predvsem spiralnih svedrov in nekaterih vrst strugarskih nožev za obdelavo jermenic. Prav tako še vedno primanjkuje gumijastih izdelkov in izdelkov iz barvnih kovin, težave pa so tudi pri na- bavi kvalitetnega lesa za embalažo in drugo dejavnost. Od ostalih pomožnih materialov še vedno primanjkuje nekaterih kritičnih električnih materialov, kot so lak žica in kabli. IZVOZ V novembru smo dosegli količinski izvoz 95,5 odst., kumulativno 97,5 odst. Pri tem je bila dolarska vrednost dosežena 88,7 odst., v kumulativi 77,1 odst. Dokaj ugodna realizacija izvoza v novembru je rezultat prizadevanj vseh tozdov izvoznikov, ki so se trudili, da so svoje obveznosti izpolnili, pri tem pa tudi upoštevali dekadno dinamiko dobav v špedicijo, kar je bistveno pripomoglo k hitrejši in večji odpremi. V novembru smo pričeli tudi z intenzivnim zaključevanjem naročil za leto 1985. UVOZ V novembru so končno stekle dobave grafitnih elektrod po kreditu STEEG, tako da je oskrba s tem materialom letos in v prvih dveh mesecih prihodnjega leta zagotovljena. Konec meseca je prispela tudi ladja s kitajskim jedavcem, katerega zaloge bodo zadostovale za 4—5 mesecev. Slabše je stanje pri Fe-legurah, saj so zaloge pod kritično mejo, sredstva za pokrivanje nakupov pa iščemo sproti bodisi iz združenja s kupci, združenja SSNO ali s terminskim nakupom deviz. Še slabše je bilo stanje pri materialih razreda C, saj smo realizirali le nabavo manjše vrednosti (nekaj ležajev, orodja, rezervnih delov), nerealizirani zahtevki pa se kopičijo iz meseca v mesec. Popravilo BESEDA TOZDOV: O LETOŠNJIH NALOGAH Z AVTOKONTROLO DO VEČJE KAKOVOSTI Mitja Šipek, ravnatelj tozda Kontrola kakovosti: »2e nekaj mesecev dosegamo v železarni zelo dobre poslovne rezultate, ki so plod velike tonaže, ne pa tudi kvalitete. Zato je treba razmišljati, kaj narediti, da bi tudi kvaliteto čimbolj racionalno zagotovili. Kontrola, taka kot je, ima odločilen vpliv predvsem na koncu, vmes pa so medfazne kontrole, ki pa so največkrat podrejene interesom tozdov. So pod troliran, da se potem pri predelavi ne pojavljajo masovne napake, da avtokontrolorja ne zaposli bolj prebiranje kot delo. Av-tokontrola je možno v železarni vpeljati že letos, ne sicer v vseh tozdih, ampak predvsem v predelovalnih obratih. Zdaj mora služba za organizacijo dela razmisliti, kako to izvesti, kakšni morajo biti kadri za to, služba za sistem OD pa mora predvideti, kako nagrajevati ljudi, da bodo zanjo zainteresirani. Ko bo uvedena av-tokontrola, bo ostala le super-kontrola. Ker ta ne more pregledovati vsakega izdelka, ampak le vzorce, morajo biti prejšnje kontrole zanesljive. Če smo se prevarali, so lahko posledice neugodne. Najbrž ni pretirano, če rečem, da bi lahko delavci, vključeni v avtokontrolo, zaslužili do 20 %> več, ki bi jih železarna prištedi-la pri manjšem obsegu končne kontrole in z zanesljivostjo kvalitete. Druga pomembna stvar je vključevanje medfazne kontrole, ki je v okviru tozdov. Njen smisel je v tem, da izdelovalec sam spremlja svoj izdelek po kvaliteti. Pri tej kontroli sta dve možnosti (v metalurških tozdih ne): kjer bi zaživela avtokontrola, bi medfazna odpadla, so pa tudi predlogi, da bi se medfazna kontrola združila s končno. O tem je treba razmisliti. Na eni strani bi se marsikje podvajanje kontrole preprečilo in bi tako prište-dili na fondu ljudi, na drugi pa je to lahko negativno. Tozd lahko meni, da je kvaliteta le stvar kontrole, ne pa njega samega. To seveda ni naš cilj, saj proizvajalcev ne želimo razbremeniti vseh odgovornosti pri kontroli. Pri medfazni kontroli je veliko vprašanje, kakšno je stališče vodstva tozda. Ravnatelji bodo morali slej ali prej spoznati, da jih tone brez kvalitete ne bodo rešile. Letos bi se tako morala v železarni uveljaviti predvsem avtokontrola, spremeniti pa bi se morala tudi funkcija medfazne kontrole. Toda vse skupaj ne bo delovalo, če ne bomo sodelovali vsi. Prav malomaren odnos do tehnološke discipline je namreč največ j a težava v naši proizvodnji. Zato je akcija poslovodnega odbora, da bi se izboljšala tehnološka disciplina, prvi korak za vse nadaljnje akcije.« IZKORISTITI NALOŽBE ZA NOVE PROIZVODE Mitja Šipek vplivom proizvodnje in ne zlonamerno tolerirajo marsikaj, kar ni čisto po predpisih kupcev, v dobri veri, da to ne bo škodovalo uporabnosrti materiala in da se manjše napake nikoli ne bodo pokazale. Taka politika je zelo kratkovidna, da le trenuten pozitivni učinek, lahko pa povzroči usodne dolgoročne posledice, predvsem na tujem tržišču. Dobro ime neke firme se ustvarja predvsem s tem, da smo kritični do sebe, do kvalitete, ki jo mi vidimo znotraj proizvodnega procesa, ne pa kupec. Da bi to dosegli, moramo najprej razmisliti — akcije se bomo takoj lotili — kako delavca aktivno vključiti v nadzor kvalitete, saj zaenkrat vidi samo normo in niti ne reagira, četudi opazi napako, češ to ni moja stvar. Gre za tisto, kar smo skušali uvesti že pred dvajsetimi leti — avtokontrolo, ki je gotovo najbolj racionalen način kontrole. Če funkcionira, se lahko število ljudi t. i. superkontrole bistveno skrči. Toda zaživeti more le, če je sistem nagrajevanja stimulativen. To pomeni, da mora biti delavec, ki dobro opravlja avtokontrolo, bolje nagrajen od tistega, ki mu take kontrole nismo zaupali; tisti, ki zaupanja ne upraviči, pa mora biti primemo kaznovan, ker odda slab izdelek. Pomembna pri tem je še izbira delavcev v avto-kontroli (tisti, ki bi lahko sam sebe kontroliral, mora biti strokovno usposobljen) in treba je bistveno bolje organizirati medsebojne dobave: vložni material mora biti prav tako skrbno kon- Dr. Ferdo Grešovnik, vodja službe metalurških raziskav v tozdu RPT: »V letu 1985 ni pričakovati večjih investicij na področju metalurške proizvodnje, pač pa se bodo pokazali učinki investiranja v prejšnjih letih. Večje možnosti za boljšo kvaliteto jekla je prinesla tudi tehnologija vakuumske oksidacije, ki omogoča izdelavo jekel z zelo nizko vsebnostjo ogljika. To je še posebej pomembno za korozijsko obstojna jekla. Naročila za taka jekla seveda niso v velikih količinah, toda njihove izpolnitve pomenijo dober splošni renome železarne. Letošnja naša naloga v zvezi s tem je iskati tržišča in vpeljevati končne izdelke, za katere je nujen tak material (npr. armature za nizke temperature). O tem je že prijavljena raziskovalna naloga. Drugo področje uporabe tega jekla je medicina (za instrumente, nadomestke kosti in notranje opore). Za sodelovanje se dogovarjamo s tovarno igel iz Kobarida. Ker se je v EPŽ obratu lani kazalo pomanjkanje naročil, je naša usmeritev za leto 1985 njihovo iskanje. Kako jih najti, je vprašanje, ker so jekla, izdelana po EPŽ postopku, zaradi velike potrošnje električne energije zelo draga. Postopek je ekonomsko upravičen samo za dražja visoko legirana jekla, nujen pa, če je pri izdelavi odkovkov iz klasično litih ingotov dosežena premajhna stopnja predelave in s tem neprimerna zrnatost. Drugo možnost uporabe jekel, izdelanih po EPZ tehnologiji, pa vidimo v izdelkih, ki jih sploh ne bi plastično predelovali, kot so večji valji in orodja iz brzoreznih jekel. Na tem področju smo na začetku poti, menimo pa, da je tu perspektiva. Intenzivno iščemo tudi možnosti uslužnostnega pretaljevanja jeklenih in drugih zlitin za tuje naročnike. Dogovarjamo se že s firmo UNA iz ZRN in upamo, da bo letos prišlo do realizacije. V zvezi z Jeklarno so naša usmeritev tudi neželezne zlitine. Izdelali smo že kladiva za naš kovaški stroj, radi pa bi jih izdelovali še za druge tuje in domače kupce. Drugo področje neželeznih zlitin so materiali za grelne žice. V prihodnje želimo izdelovati več zlitin na osnovi niklja, s skupnim imenom NI-MONIC, za katere imamo že konkretna naročila z domačega tržišča. Za to področje bodo potrebne še obsežne raziskave, v katere bo vključen tudi Metalurški inštitut iz Ljubljane. Nekaj izkušenj z vlečenjem teh zlitin že imamo, začetniki pa smo pri izdelavi in vroči plastični predelavi teh materialov. Tudi za druge metalurške tozde imamo usmeritve. Kovati bo treba izdelke z zahtevnejšo obliko in iz vrednejših materialov (na stiskalnicah); na drugih agregatih v Kovačnici pa bo treba izboljšati opremo za kontrolirano ohlajanje po kovanju. Za našo železarno je pomembno, da nekatera visoko legirana jekla plastično predelujemo kombinirano na kovaškem stroju in v Valjarni na srednji in lahki progi. V prihodnje jih bomo še v večji meri. V Jeklovleku načrtujemo, da bi že letos začeli izdelovati tudi druge profile, recimo šesterokotne, ki jih nujno potrebujemo v tozdih mehanske predelave. V Jeklolivarni se bodo že letos z dograditvijo livarne težkih ulitkov pokazale nove možnosti izdelave ulitkov. Dovolj jekla zanjo bo omogočila uporaba po-novčne tehnologije.« Ferdo Grešovnik Tako bo v Jeklarni investicija v ponovčno metalurgijo gotovo dala rezultate po kvaliteti in količini izdelanih jekel. Ker pa ta metalurgija draži proizvodne stroške, moramo za ekonomično proizvodnjo zagotoviti primerna naročila. Posebej je tu pomembna vsakokratna odločitev glede tehnološkega postopka. Ker je pri nekaterih jeklih že vnaprej znano, da izdelava po ponovčni tehnologiji ni ekonomična, bodo še potrebne raziskave o nadaljnjih postopkih predelave jekel, izdelanih po tej tehnologiji. V raziskovalni nalogi že primerjamo kvaliteto jekla, izdelanega po vakuumskem postopku in v elektro-obločni peči. V KORAK Z ZAHTEVAMI ČASA Dr. Tone Pratnekar, vodja službe za razvoj mehanske tehnologije v RPT: »V 2. polletju 1984 sta se v našem tozdu izkristalizirali dve generalni usmeritvi. Prva je ta, da se bomo pri razvoju mehanskega področja lotevali samo izvozno usmerjenih razvojnih nalog, ker menimo, da lahko prodrejo na domača in tuja tržišča le izdelki visoke tehnologije. Druga generalna usmeritev je, da moramo prav zaradi doseganja visokih kvalitet novo razvitih proizvodov obvezno začeti izdelke testirati oz. pridobiti zanje domače in mednarodne ateste. Zato nameravamo v Železarni Ravne že letos organizirati pilotno tovarno ali prototipno delavnico, predvidoma v sedanjem carinskem skladišču. Ce bosta ti dve usmeritvi sprejeti, potem načrtujemo za leto 1985 po posameznih tozdih več razvojnih projektov. Pri Strojih in delih moramo uresničiti tri generalne usmeritve: razvoj in proizvodnja robotiziranih delovnih mest za metalurške procese, kot je čiščenje ulitkov (naloga se je že začela lani), gradnja avtomatiziranih kovaških celic (tu je velika možnost uveljavitve naše strojegradnje, ker so kovačnice v Jugoslaviji in zunaj še pretežno ne-mehanizirane) in razvoj deformacijskih strojev za predelavo pločevin (pri tem moramo razviti večstopenjske računalniško krmiljene stiskalnice). Na področju individualne proizvodnje v Strojih in delih je generalna usmeritev proizvodnja delov iz trdih litin. V tozdu Armature je za leto 1985 glavna usmeritev osvajanje in proizvodnja plinskih armatur — poleg že obstoječega programa in velikih zasunov ter armatur za zelo nizke temperature. Tone Pratnekar V Bratstvu so se že lani začele ahcije za izvoz pil. S povečanimi aktivnostmi tozda RPT in kadra J' Bratstvu se je dvignila kvaliteta izdelkov, in so lahko začeli z izvozom, predvsem orodjarskih m farmarskih pil. V tozdu Orodjarna želimo v letu 1985 kompletirati proizvodnjo orodnih plošč še z veznimi ele-menti. s tem se odpira poleg domačega trga še zahodni. Kljub nekaterim željam po postopni ukinitvi Vzmetarne, ki je materialno in energijsko zelo intenzivna, in kot taka perspektiv-n° za Ravne neinteresantna, se Ponovno odpirajo možnosti izvoza Vzmeti. Zato tudi za Vzmetarno v letu 1985 načrtujemo osvajanje P°vih proizvodov in mehanizacijo nekaterih operacij. Čeprav je proizvodni program tozda TRO že danes v veliki me-U izvozno usmerjen, želimo v letu 1985 še avtomatizirati proizvodnjo trdokovinskih žag. Zato hotno uvedli laser in druge postopke avtomatizacije. . V Kovinarstvu se je že lani žarela osvajati nova proizvodnja nožev za poljedelstvo, plošč za opekarne in strojev za rezanje hovin. V letu 1985 je naloga tehnološko optimirati te proizvode, 151 imajo perspektivo. V tozdu Industrijski noži hitro narašča spekter novih proizvodov tako za domače kot za tuje tržile, zato bo treba nekatere pro-■zvodne programe dislocirati ali Prostorsko povečati tozd. V letu .85 nameravamo dislocirati pro-'zvodivjc compond gredic (razgovori tečejo z Inštalaterjem Prevalje in Monterjem Dravograd) er dislocirati in modernizirati Proizvodnjo segmentov in seg-mentnih žag. . tozd Pnevmatični stroji bo-.. letos osvojena in izdelana dva *Pa hidravličnih kladiv: razbijal-n° in hidravlično vrtalno. Razvit “o tudi nov vrtalni voz, na ka-I em se bodo lahko uporabljajo hidravlična ali pnevmatična hladiva. Realizacija vseh teh nalog bo Y naši železarni uresničljiva le, e bodo na voljo ustrezna sred-tva za financiranje razvoja no-m tehnologij in tipov in če bo Ugotovljen strokovni kader za Posamezna področja. Sedanja pri- pravljenost vseh subjektov v železarni kaže, da se daje področju razvoja mehanske predelave večji poudarek, kot je bilo to do sedaj, zato upamo, da bomo ob ustrezni notranji organiziranosti v tozdu RPT mogli uresničiti zastavljene cilje. V ta namen smo že začeli uvajati modemi sistem CAAP — računalniško podprto projektiranje proizvodov. Lani Ferdo Gnamuš, ravnatelj Komerciale: »Zasedenost z naročili mehansko obdelanih proizvodov je glede na potrebe trga in prisotnosti konkurence različna. Znana so dejstva na področju investicijske politike, posledica katerih je močno upadanje povpraševanja po tovrstnih proizvodih. V našem proizvodnem programu se to odraža pri prodaji stiskalnic in strojev za predelavo, saj nimamo naročil za drugo polletje 1985. Dovolj pa imamo naročil za obdelane ulitke, pri obdelanih odkovkih pa sprejeta naročila presegajo letni količinski plan. Pri prodaji pnevmatičnih strojev smo z naročili pokriti za celo leto. To so specifikacije trgovinskih hiš, saj je znano, da te proizvode prodajamo izključno prek trgovine. Z naročili za industrijske nože in rezilno orodje iz programa TRO smo pokriti za celo leto, pri prodaji programa orodjarne pa le prvo polovico leta. V Armaturah Muta imamo pokrit z naročili prvi in delno drugi kvartal. smo tudi že začeli uvajati računalnik za risanje načrtov in binarni sistem klasificiranja obde-lovancev po metodi skupinske tehnologije, s čimer želimo optimirati delo posameznih služb. Za vse navedene naloge so odprti projekti, pri katerih sodelujejo domači in tuji strokovnjaki, tudi obe slovenski strojni fakulteti.« Pri pridobivanju naročil so vedno bolj v ospredju kratki dobavni roki. Kaže se tudi zanimanje za nove proizvode podobnih vrst jekel, kot smo jih že delali, vendar z drugačno konfiguracijo in z ostrejšimi tehničnimi pogoji. Zal taka povpraševanja preradi odklanjamo. Novih proizvodov se bojimo s tehničnega in tehnološkega vidika ter tradicije. Marsikatero naročilo bi imeli več v hiši, če bi bili pri osvajanju novih proizvodov uspešnejši. Naročila s klirinškega trga, zlasti Sovjetske zveze, so odprta. Sovjeti so nam nedvoumno povedali, da valjev in klasičnih stiskalnic pri nas ne bodo kupovali, saj nimajo ne potreb ne blagovnih fondov. Dogovarjamo se za proizvodnjo večpozicijske stiskalnice, vendar še ni tehnične dokumentacije. Upi pri armaturah, zasunih in ventilih so pesimistični, saj so Sovjeti naročila zanje zelo zmanjšali. Ali bomo dobili naročila za okrog 150 toln ventilov, je odvisno od razpoložljivih blagovnih fondov kupca, vedelo pa se bo še januarja. Posebno problematično je nerazrešeno tehnično vprašanje (tesnila) proizvodnje krogelnih pip za zahodnonemške-ga partnerja, in je proizvodnja zanj v prvih dveh mesecih letošnjega leta v Armaturah vprašljiva. Aktivnosti, ki smo jih začeli že lani za uveljavitev naših finalnih izdelkov v državah v razvoju, tečejo. Ponudili smo kompleksne projekte s področja stiskalnic — inženiring, kaj več pa zaenkrat ni mogoče reči. V letu 1985 se bodo nadaljevali zaostreni pogoji gospodarjenja in pričakujemo še večje težave kot v letu 1984. Pred prodajno službo so velike naloge, predvsem na področju združevanja deviz in zagotavljanja domačih naročil. Za današnje stanje je značilno, da je ponudba večja od povpraševanja. Iz objektivnih razlogov prodajna služba nekaterih pričakovanj in ciljev za povečan pla-sman proizvodov črne metalurgije ne bo mogla uresničiti. Vsi tozdi metalurške predelave so z naročili visokolegiranih jekel zasedeni. Vendar pa je delež teh jekel glede na ostalo proizvodnjo prenizek (Valjarna 8 °/o, Kovačnica 20 %>). Menimo, da bo za leto 1985 izredno težko zagotoviti naročila ogljikovih in nizko legiranih jekel, še posebno zato, ker na tem področju ne bomo zdržali konkurence z Železarno Zenica, precejšnja povečanja pa napoveduje tudi Železarna Nikšič. Zato bo sprejem naročil za kovačnico v asortimanu ogljikovih jekel na kovaškem stroju zelo težko izpolniti. Izredno težko bo tudi zagotoviti nekatera naročila za hladno predelavo (Jeklovlek). Zadnje čase prav tako opažamo, da naročila za livarno glede na prejšnja leta zelo upadajo. Vzrok je zmanjševanje svojih zalog in upadanje izvoza — posebno na ruski trg (armature). Proti Železarni Ravne so druge livarne veliko bolj prisotne na trgu. Nastopajo s precej drugačnimi pogoji plačevanja in tudi nižjimi cenami (Litostroj, Jelšingrad, Vulkan).« NAROČNIKI ZAHTEVAJO VEDNO KRAJŠE ROKE Ferdo Gnamuš Tako je na domačem trgu, razen naštetih nepokritosti z naročili, vsaj kar se količin tiče, ugodno stanje. Izvozna naročila valjanih in kovanih izdelkov so za 1. polletje, za jekleno litino za tri do štiri mesece, za izdelke Jeklovleka za dobre tri kvartale in TRO za celo leto. Zaostalo je povpraševanje po valjih. Tenderji, ki so bili razpisani, zaenkrat še niso aktualni. Vseeno računamo, da bomo imeli na evropskem trgu vse dosedanje kupce, odpirajo pa se tudi nove možnosti za Ameriko. Upamo, da bomo s ceno konkurenčni. Pnevmatičnih proizvodov bo nekaj malega kupila še firma FLINCO, večjih naročil pa zaradi naše tehnološke zaostalosti ni pričakovati. Z industrijskimi noži smo zasedeni za prva dva kvartala. Množica elementov Moralna priznanja Pred dvema letoma smo z namenom, da bi razen materialno tudi moralno spodbujali delavce za še večje delovne uspehe, za družbenopolitične skupnosti, združenja in še kdo. Osnovni nosilec evidentiranja in predlaganja za vsa priznanja je sindikat. Osnova za črpanje predlogov za priznanja je trajna evidenca. V vsaki osnovni organizaciji bi morali izvršni odbori v začetku leta to evidenco preveriti, jo po potrebi dopolnjevati in nato glede na posamezne namene in priložnosti iz nje črpati predloge za možne kandidate. Pobudo za pričetek vsakoletnega evidentiranja in dopolnjevanja evidence ter predlaganje delavcev za posamezna priznanja, ki naj bi jih prejeli v naslednjem letu, da v decembru izvršni odbor konference OOZSS na pred- log svoje komisije za priznanja in druga odličja. Ta komisija je sicer koordinator in osnovno gibalo, pripravlja tudi predloge za vsa družbena priznanja, ki jih podeljujejo dejavniki izven železarne, in za skupna priznanja na ravni delovne organizacije. Pomembno je torej opozoriti, da po že prej omenjeni poti iz železarne enotno nastopamo, kadar prijavljamo kandidate na takšne razpise, kot so za občinska priznanja in nagrade, priznanja sa-moupravljalcem, priznanja gospodarske zbornice, za Kidričevo in Kraigherjevo nagrado, posebne nagrade ob 1. maju ali posebnih praznikih in seveda za državna odlikovanja. železarna ravne zaslužni delavec ta fr.? uskladitev pokojnin v letu 1985 (če ni drugih rešitev, naj se sredstva zagotovijo iz BOD), saj so osnove odmerjenih pokojnin predvsem v letih od 1982 do 1984 realno nazadovale. Konferenca je tudi zahtevala, da strokovne službe železarne čimprej začnejo samoupravno urejevati invalidsko problemati- nekateri izmed njih so svojo funkcijo vzeli zares, drugi ne — ter komisija za kulturo pri sindikatu. Njeni člani bi po mojem mnenju lahko naredili več, ko bi jih znali prav angažirati. Prav se mi zdi, da železarna regresira gledališki in filmski abonma in da imamo organizirano prodajo knjig znotraj tovarniškega plota. Dobra akcija je tudi tekmovanje za Suhodolčanovo bralno značko. Moti me le to, da se ne prijavi noben vodstveni delavec. Ne vem, ali res ne utegnejo brati leposlovnih knjig ali pa menijo, da je to tekmovanje le za nižji stan. Mnogi se ne prijavljajo tudi zato, ker mislijo, da jih čaka spraševanje kot na izpitu. Ko bi vedeli, da gre le za sproščen pogovor o prebranih delih, bi se gotovo še marsikdo ojunačil. Poznam veliko ljudi, ki berejo. Petnajst let sem namreč ljubiteljsko delala v ravenski ljudski knjižnici. Kultura v kraju je taka, kakršno ustvarimo. Velikokrat se samo ne znamo organizirati. Ne najdemo poti do mladih. Skrbi me, kaj bo z našim gledališčem, ko bo odpovedala generacija starejših kulturnih delavcev. Pri nas veliko govorimo o problemu občinstva. Menim pa, da je število gledalcev in poslušalcev' največ odvisno od obveščanja, organizacije, predvsem pa od kakovosti prireditev. To potrjuje tudi letošnji gledališki abonma, za katerega sta razprodani kar po dve predstavi. Kulturni delavci navadno pričakujejo, da bodo vse opravili s plakati. Ljudje pa jih opazijo le, če so res dobri ali vpadljivi, drugače navadno ne. Veliko je tudi odvisno od kakovosti predstav. Če bo nekdo enkrat gledal slabo predstavo, ga drugič ne spraviš v kulturni dom. Zato bi morali še toliko skrbne j e pripravljati proslave ob praznikih.« Mojca Potočnik ko, služba za VPD in VO pa naj čimprej seznani vse zaposlene o poteku revizije del in nalog s povečanim štetjem. Delegati konference delegacij za zdravstveno varstvo so na svoji seji 17. decembra opozorili na nekaj primerov nekvalitetnih storitev in neprimernega odnosa zdravstvenih delavcev do bolnikov. Istega dne se je sestala tudi konferenca delegacij za vzgojo in izobraževanje. Ni imela pripomb in pobud. Izoblikovala je le predlog, da letošnje Žagarjevo priznanje prejme POŠ Juričevega Drejčka Ravne. Po zapisniku sodeč je bila zelo živahna konferenca delegacij za kulturo 18. decembra. Delegati so ugotovili, da zadnja leta upada sodelovanje s kulturnimi organizacijami onkraj meje, verjetno predvsem zaradi zahtevne organizacije in problema financiranja gostovanj na naši in na zamejski strani. Tako je na reviji od Pliberka do Traberka vsako leto manj zamejskih zborov in tudi drugih trajnejših oblik sode- lovanja ni. Delegati so zahtevali, da je treba na ohranjanje nacionalnih vezi opozoriti tudi republiko, saj narodnostna meja ne poteka obenem z državno. Druga zahteva konference delegacij za kulturo se nanaša na spominski park Poljana: kako je prišlo do odločitve mimo kulturnih dejavnikov, da se 150 milijonov S din nameni za ta park, kakšen je delež republike oziroma države in kakšen delež drugih. Veliko so se delegati pogovarjali tudi o železarniški kulturi. Zahtevali so, da tozd Družbeni standard pripravi poročilo, iz katerega bo razvidno, koliko njegove redne dejavnosti je namenjene kulturi ter koliko športu in rekreaciji in koliko se ti dejavnosti financirata iz rednih poslovnih sredstev. Konferenca delegacij za stanovanjsko gospodarstvo 19. decembra je povečanje stanarin obravnavala le informativno. O njem bo odločala na osnovi dodatnih argumentov in po opredelitvi odgovornosti za mnoge napake v tem gospodarstvu. Čeprav je opredelitve že večkrat zahtevala, jih namreč še vedno ni dobila. Tudi prehod na ekonomske stanarine so delegati obravnavali le informativno, o njem bodo odločali v sklopu obravnave planskih dokumentov za srednjeročno obdobje. Že zdaj pa so predlagali, da se takoj preuči subvencioniranje stanarin. Da bi lahko vsa vprašanja s področja komunalne in stanovanjske dejavnosti celoviteje obravnavali, je dala konferenca delegacij železarne pobudo, da se ustanovi ena SIS za ti področji- 20. decembra je imela svojo sejo konferenca delegacij za zaposlovanje. Ker smo pred pripravo planskih dokumentov, je posebej opozorila na zaposlovanje žensk v občini Ravne. Odbor za štipendiranje je tudi opozoril, da je treba realno stanje pri podeljevanju štipendij upoštevati povsod tam, kjer ni pravih podatkov. Konferenca delegacij za telesno kulturo 20. decembra ni imela pripomb, le predlog, naj bodo v prihodnje skupščine v večjih krajih v občini. (Vir: zapisniki konferenc delegacij) MISLI JEANA ROSTANDA V politiki je laže biti prerok kot sodnik. * Nazadnje bomo še mnenja, da je kaznovanje napak bolj graj« vredno kakor delanje napak. * Vse filozofske doktrine si bodo polomile umetne zobe ob trdil1 znanstvenih dejstvih. * Napačna hipoteza, prav tako kot kleveta, je toliko bolj škodljiva, kolikor bolj je verjetna. 2ELEZARJI DELEGATI glasilo mladih delavcev železarne ravne VI I priloga informativnega fužinarja Leto XXII Kavne na Koroškem, 15. januarja 1985 Št. 1 m »Mladi fužinar« izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Saša Meško, Irma Fajmut, Barbara Sušnik, Marjana Kjorpenčev in Silvo Jaš, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja« „ Program KS Železarne Ravne Januar D Programsko-volilna seja KS ZSMS Železarne ^avne. Priprave za tekmovanje »Suhodolčanova bralca značka« — akcija poteka skozi vse leto. Pri-pravi komisija za kulturo. ' Prvenstvo v sankanju s sodelovanjem AŠ ŽR, ganizira komisija za šport in rekreacijo. 1 ~~ Nabor ’85 (sprejemanje karakteristik in pred* za rekrutiranje) organizirata in izvedeta organizatorja za LODS in MDA. Usposabljanje mladih informatorjev (komi-*Ja za informiranje). Evidentiranje za MDA — komisija za MDA. FEBRUAR ’ Pohod »Koroška v zimi ’85« — organizira Organizator za LODS pri KS OO ZSMS ŽR skup-no_s komisijo za LO in DS pri OK ZSMS. . Prvenstvo v smučanju in sankanju s sodelo-anjem AŠ ŽR — organizira komisija za šport in reKreacijo. T~ Sodelovanje na proslavah (Prežih, Prešeren) — Cltal se izvede prek razglasne postaje v železarni organizira komisija za kulturo. Evidentiranje brigadirjev — komisija za Organiziranje okrogle mize na mladinsko in gospodarsko problematiko v železarni. Pripravi komisija za DEO in IPD. marec (Ti S- marec — obdaritev mater partizank — iz-• j.J° OO ZSMS po zadolžitvah KS OO ZSMS ŽR m dogovoru OK SZDL Ravne. » Prvenstvo v šahu — organizira komisija za P°rt in rekreacijo. (T.Tekmovanje v znanju »Mladost v pesmi, be-'di in spretnosti« pod parolo »Tito — revolucija ~~ mir« — organizira komisija za kulturo. ~~~ Priprave na MDA, evidentiranje — komisija z* MDA. april ..jr L april — dan brigadirjev — komisija za rAA; razprava o delu brigadirjev. Organiziranje literarnih večerov (Suhodolčan, fe* ar’ Prežih) s sodelovanjem ŠC Ravne in kon-skren°-° s'ndikata — izvrši komisija za kulturo ■zci??! s centrom za klubsko dejavnost pri CK ZSMS Ravne. športno srečanje mladine in vojakov v obči-lnajuavne (občinsko tekmovanje), regijsko pa bo v •jv\T **iščenje TOZD — izvršijo OO ZSMS po v dogovoru s TOZD — DS in komunalo. Priprava na MDA (inf. plat) — komisija za mt°rmiranje. Maj zarn. Majsko srečanje mladih iz Slovenskih žele- — vyS.0vanie °b 1. maju — prazniku dela. ob j Mjučevanje v občinski program ter akcije v Prnevu mladosti — izvrši komisija za kulturo; gram se vključujejo tudi ostale komisije. lici (V ,evn* tabor na Ivarčkem jezeru ali v oko-IKomisija za MDA in SLO ter DS). — Razstava mladih fotografov železarne (komisija za kulturo in informiranje). JUNIJ — Programska volilna konferenca KS OO ZSMS Železarne Ravne. — Udeležba na republiških in zveznih delovnih akcijah. JULIJ — Kresovanje ob 4. juliju — dan borca in 22. juliju — dan vstaje slovenskega naroda — organizira komisija za SLO in DS. — Sodelovanje na zveznih in republiških delovnih akcijah. AVGUST — Obisk karavle »Sonjak« ob dnevu graničarjev — 15. avgustu s kulturnim programom in sodelovanjem ŠC Ravne — organizira komisija za kulturo in LODS. — Srečanje mladine in borcev SOZD Slovenskih železarn. — Sodelovanje na akcijah — komisija za MDA in informiranje. SEPTEMBER — Prvenstvo v malem nogometu (če bo dovolj prijavljenih ekip) — organizira komisija za šport. — Srečanje kulture in športa mladih jugoslovanskih železarn v Lukavcu — organizira KS OO ZSMS železarne. — Tekmovanje v znanju mladost v pesmi, besedi in spretnosti pod parolo »Tito — revolucija — mir«. — Lokalne delovne akcije v železarni Ravne in izven nje — komisije za MDA. Zamišljenost — Pridobivanje dopisnikov za »Mladi fužinar« na osnovnih in srednjih šolah — komisija za informiranje. OKTOBER — Prvenstvo v šahu — organizira komisija za šport in rekreacijo. — Seminar SOZD SŽ. — Lokalne delovne akcije (spravilo pridelkov ...) — komisija za MDA in informiranje. — Skrb nad spominskimi obeležji — izvedejo OO ZSMS po dogovoru s SLO in DS. NOVEMBER — 27. november — tradicionalni košarkarski turnir, na katerem sodelujejo: KKŠ Ljubljana, KKŠ Maribor, ŠC Ravne in KS OO ZSMS 2R — organizira komisija za šport in rekrecijo. — Ob dnevu republike pripraviti recital prek razglasne postaje — izvede komisija za kulturo. DECEMBER — Pregled dela v letu 1985 in izdelava programa KS OO ZSMS 2R za leto 1986. Ko boste brali poročilo o delu OK ZSMS Ravne, bo mladina imela že nove organe od sekretarja, predsednika in članov predsedstva. Vseeno pa je poročilo o delu občinske konference ZSMS Ravne v preteklem letu napisano v takšnem tonu, ki poleg kritičnosti vsebuje še kaj, da smo se ga odločili objaviti tudi v našem glasilu. Vsebuje namreč toliko stvari, ki posredno ali pa neposredno zadevajo mladega človeka, da se velja ob nekaterih stavkih ali odstavkih zamisliti. Izteka se enoletno obdobje po programski seji OK ZSMS Ravne na Koroškem in prvo mandatno obdobje po 11. kongresu ZSM Slovenije. Naša naloga in dolžnost je, da na programski seji kritično in samokritično pregledamo in ocenimo uresničevanje programskih usmeritev, se dogovorimo in sprejmemo delovni program za obdobje 1984—85, katerega realizacija bo zagotovila uspešnejše in hitrejše reševanje problemov in nalog v mladinski organizaciji in družbi. V tem obdobju, za katerega dajemo poročilo, smo priča »zastoju« in problemom na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, »poizkusom« degradacije delegatskih odnosov, sprejemanju zakonov po hitrem postopku; stalni in neustavljivi rasti cen, ki povzročajo padec življenjske ravni. Možnosti za zaposlovanje in pridobitev stanovanja so čedalje manjše, rast štipendij je neustrezna glede na rast življenjskih stroškov, saj so cene v domovih za študente in učence takšne, da marsikomu bivanje v domovih ni več dosegljivo. Z različnimi predpisi in zakoni, ki omejujejo samoupravne pravice združenega dela, da razpolaga z ustvarjenim dohodkom (tudi z devizami), onemogočajo obnavljanje iztrošenih proizvajalnih sredstev zaradi linearnih omejitev uvoza opreme ter maratonskih postopkov za pridobitev desetine različnih uvoznih dovoljenj. Skrajno vprašljiva je omejitev uvoza osebnih in hišnih računalnikov. Občutne podražitve osnovnih življenjskih potrebščin (kruha, mleka, obleke, obutve ...) so delovne ljudi in občane potisnile še bližje točki, ko osebnih dohodki ne zadoščajo več niti za enostavno reprodukcijo delovne sile (po nekaterih statističnih ocenah skoraj 20% družin v republiki ne prejema dohodka, ki bi zagotavljal življenjski minimum). Problematiko delno rešuje siva ekonomija. Priča smo tihemu odstopu od novega delovnega časa. Socialne razlike so čedalje večje, zategovanje pasu pa najbolj prizadane najrevnejše sloje delavskega razreda in šolajočo se mladino. V takšnih razmerah je boj za enakopraven družbeni vpliv in enakopraven socialno-ckonomski položaj naše organizacije še težji, saj vemo, da zastopanost mladih v samoupravnih organih, možnost reševanja stanovanjskega vprašanja mladih, položaj učencev in študentov v izobraževalnem procesu, možnosti mladih za uveljavljanje različnih družbenih, kulturnih, glasbenih in ostalih dejavnosti doka- — 22. december — obisk karavle »Sonjak« skupaj s sindikatom in ZRVS — organizira komisija za kulturo in komisija za SLO in DS. Poleg vseh zgoraj naštetih aktivnosti, pa bomo imeli tudi nekaj stalnih nalog, kot so: — Izbor »Najboljšega mladega delavca — samo-upravljalca in mladega inovatorja v železarni in SOZD.« — Dosledno izvajati ter spremljati problematiko S2, s katero se srečujejo mladi ne samo v železarni, temveč tudi izven nje ter jim pri tem pomagati. — socialen problem med mladimi (alkoholizem, narkomanija, itd.). — evidentiranje za MDA v letu 1985, sodelovanje s komisijo za MDA pri OK ZSMS. — najboljše OO ZSMS v delu — železarni. — akcija NNNP v letu 1985. — pravočasno informiranje članstva, itd. — Poleg že prej naštetih nalog in akcij, pa bomo tudi v tem letu imeli stalne stike z mladimi iz delovnih organizacij, kot so: Tovarna avtomobilov Maribor, Mariborska livarna, Tovarna glinice in aluminija Kidričevo, Litostroj,... (sodelovanje temelji predvsem na izmenjavi delovnih izkušenj med mladimi, pa sodelovanju na raznih športnih in kulturnih srečanjih ter podobno). zuje, da se mlada generacija v socialistični samoupravni družbi nahaja v razmerah, ko mora svoj enakopravni položaj šele izbojevati. Ob tem pa je še kako pomembno, da se skupaj z ostalimi subjektivnimi silami na čelu z ZVEZO KOMUNISTOV borimo za večjo produktivnost, za razvijanje in krepitev socialističnih samoupravnih odnosov, za krepitev delegatskega sistema, večanje izvoza, razvijanje bratstva in enotnosti narodov in narodnosti, za krepitev naše obrambne sposobnosti . . ., hkrati pa se moramo boriti proti vsem negativnim pojavom: gospodarskemu kriminalu, neodgovornosti, malomarnosti, nesamo-upravnemu obnašanju ... Na decembrski programski seji v letu 1983 smo sprejeli program dela, v katerem smo si zastavili konkretne naloge, katerih uresničevanje vpliva na družbenoekonomski položaj mladih v naši občini. V prednostne naloge smo uvrstili aktivnosti na področju zaposlovanja, stanovanjske politike, organiziranja mladinske samopomoči — mladinske solidarnosti, uresničevanje kadrovske politike, idejnopolitično usposabljanje, organiziranost mladinskih organizacij, SLO in DS, organiziranje in preživljanje prostega časa, mladinskega prostovoljne- ga dela in nenazadnje naloge v zvezi z uveljavljanjem delegatskega sistema. ZAPOSLOVANJE Ko ocenjujemo naše delo in stanje na področju zaposlovanja v naši občini, ne moremo mimo tega, da na tem področju tudi v tem obdobju beležimo zaostajanje zaposlovanja. Po nekaterih predvidevanjih bo združeno delo le z velikimi napori doseglo načrtovano rast zaposlenosti. Večina OZD, ki sodi v gosp. in razvojno pomembnejše panoge, ne povečuje števila zaposlenih, izjema sta le Železarna Ravne in Rudnik Mežica. Zmanjšuje pa se delež zaposlenih v uslužnostnem sektorju (trgovini in gostinstvu), popolnoma pa je zavrto zaposlovanje v družbenih dejavnostih. Vse to pa bo prav gotovo vplivalo na nadaljnje siromašenje družbenega standarda, ki že 4 leta nazaduje. Vse bolj postaja jasno, da v prihodnjem obdobju ne moremo računati na razširjeno kadrovsko reprodukcijo kot prvino rasti družbenega proizvoda in možnosti zaposlovanja. Še težje kot načrtovano stopnjo rasti zaposlovanja bo združeno delo doseglo strukturo novo zaposlenih, ki je dogovorjena s SaS in usklajena v letnih načrtih zaposlovanja. V obdobju do junija 1984 je prvo zaposlitev dobilo 152 ljudi, zaposlitev iz delovnih rezerv pa 160, od tega je bilo 52,4% NK in priučenih delavcev, delež žensk 24,9 %, mlajših od 27 let pa 56,2 %. Poseben problem, ki v naši občini izstopa, je problem zaposlovanja žensk. Približno v tem obdobju smo imeli na skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 174 iskalcev, in sicer 82 iskalcev ozkega profila, 35 — širokega, 39 iskalcev profil tehnik, 18 — iskalcev profil inž. Pri tem velja opozoriti, da se pojavlja zapiranje zaposlenih v lastno socialno varnost, v podrejanje akumulacije osebnim dohodkom in v nezaupanje (včasih strahu) do zaposlovanja mladega strokovnega kadra. Zaposlitveni tokovi prek skupnosti za zaposlovanje še vedno niso zadovoljivi. V prvem polletju se je na skupnosti evidentiralo le 30% planiranih kandidatov. Ta podatek pa po naše zgovorno pove, da preobrazba skupnosti za zaposlovanje v institucijo svobodne menjave dela ostaja zgolj na formalno pravnih nivojih. Naša zahteva je in ostane, da mora skupnost dajati tudi pobude in iskati nove programe (seveda, če je sposobna), ki bodo prinašali zaposlitve brezposelnim osebam. — Naloge v zvezi z zmanjševanjem obsega nadurnega, pogodbenega in honorarnega dela v naši občini skupno z drugimi zadovoljivo izvajamo. V večini kolektivov beležimo upadanje glede na preteklo leto. Tudi z aktivnostmi in doslednim izvajanjem nekaterih določb beležimo upadanje števila zaposlenih, ki imajo pogoje za upokojitev. Seveda Carrera Poročilo o delu OK ZSMS Ravne Razmišljanje z Marjano Kjorpenčev o OO ZSMS tozda Komerciala in o mladih nasploh »Marjana, mi lahko predstaviš OO ZSMS tozda Komerciala, katere predsednica si?« »Tozd Komerciala šteje skupaj 85 mladincev, od katerih je aktivnih 15. Dejavnost naše osnovne organizacije je kljub manjšemu številu aktivnih mladincev dokaj živahna, vsebuje različne aktivnosti in problematiko, ki je blizu tudi ostalim osnovnim organizacijam v železarni. V letu 1984 smo načrte, ki smo si jih zadali, izpolnili. Ni nam uspelo pripraviti le razstave ročnih del, ker pač ni bilo pravega odziva.« »Kaj meniš o problematiki vključevanja mladih v OO ZSMS? Kako mlade vzpodbuditi k večji aktivnosti v mladinski organizaciji?« »O problematiki vključevanja mladih v OO ZSMS vedno govorimo, ker je vedno prisotna. Pravega odziva pri mladih ni. Menim, da je treba spremeniti metode in program dela. Treba je osebno priti do mladega človeka, mu delo ZSMS približati. Torej, ko se neki mlad človek pri nas zaposli, je prav, da ga poleg njegovega nadrejenega sprejme tudi predstavnik DPO in da se mu poleg ožjega kolektiva in dela predstavi tudi politično življenje in delo v OO ZSMS.« »Kako pa je s povezovanjem vaše OO ZSMS z 0stalimi v železarni in izven nje?« »Več ali manj pride do izmenjave izkušenj na sejah koordinacijskega sveta ZSMS. Velikokrat se posvetujemo z drugimi aktivisti, kadar ne vemo, kaj v danem trenutku narediti ali kako, na kakšen način reševati določen problem. Vseeno pa bi motalo biti sodelovanje med posameznimi osnovnimi organizacijami še večje, kot je in prav bi bilo, da bi mladi svoje interese zastopali skupaj in ne vsaka osnovna organizacija samo zase.« »Kakšen pa se ti zdi odnos družbenopolitičnih organizacij do osnovne organizacije ZSMS?« »Konkretno v našem tozdu so ti odnosi urejeni, naša osnovna organizacija ima svoje mesto in nas kot take tudi priznavajo. Če pa pogledam na splošno, lahko rečem, da so odnosi sindikata, ZK ter drugih do ZSMS preveč mačehovski, mladi smo zanj'e še vedno le poceni delovna sila. Res pa je, da mladi lažje najdemo svoje mesto v združenem delu kot pa v krajevni skupnosti. Veliko mladih je, ki so aktivni v drugih organizacijah, svojo primarno nalogo, to je aktivnost v OO ZSMS, pa zanemarijo. Mnogo mladincev nam vzamejo ravno ZK, pa sindikat in drugi. ZK bi morala zadolžiti mladega človeka z delom v ZSMS, ne pa da ga aktivira v celoti v svojih vrstah.« »Kakšen se ti zdi položaj mladih danes?« »Mladi smo nosilci mnogih bremen — pri tem mislim na stanovanjsko problematiko, na neugodnosti pri najemanju kreditov, da o problematiki zaposlovanja ne govorim. Res pa je, da mladi zelo voljno prenašajo te probleme, ki jih bo treba rešiti.« Pa naše aktivnosti in vztrajanje na uresničevanju dogovorov niso povsod naletele na razumevanje. — Na ustreznih organih v občini so bile obravnavane pobude o organiziranju manjših proizvodnih celot v manjših, bolj oddaljenih krajevnih skupnostih. Na realizaciji teh pobud in idej moramo tudi v bodoče vztrajati, podobno velja tudi za uveljavljanje sklepov o razvoju drobnega gospodarstva. Tu velja opozoriti predvsem na upadanje standarda, ki po drugi strani poveča povpraševanje in otrebo po obrtnikih uslužnostne obrti (čevljarji, tojači, RTV mehaniki...). Je pa to tudi ena izmed možnosti zaposlovanja mladih. — Vztrajati moramo na izvajanju opredeljene kadrovske politike, njenih ukrepov in instrumentov, ki omogočajo izvajanje sprejetih obveznosti glede Zaposlovanja štipendistov, izvajanja pripravništva m nasploh pogumnejšemu vključevanju mladine, ki Ptihaja iz šol na ustrezna delovna mesta. S stalno aktivnostjo vseh subjektov na tem področju, tudi OO ZSMS v TOZD-ih, bomo morali spodbujati delavce, da se še bolj dosledno zavzemajo za boljšo organizacijo proizvodnje in izkoriščenosti proizvodnih sredstev (uvajanje večizmen-skega dela) in širitev tistih programov, ki imajo razvojne perspektive in predvsem tistih programov, ki so primerni za ženske ... »Ali se mladi obrnejo na OO ZSMS, ko se srečajo s takimi problemi, jim pri tem lahko kako pomagate?« »V takih primerih se mladi dostikrat obrnejo tudi na našo osnovno organizacijo. Vedno bolj se uveljavlja mladinska pomoč in samopomoč. So primeri, ki smo jih uspešno rešili in ki kažejo na to, da OO ZSMS ni nekaj statičnega, da je aktivna tudi takrat, ko je treba mlademu Človeku pomagati v njegovih težavah.« »Kaj počnete v vaši osnovni organizaciji trenutno?« »Trenutno se pripravljamo na volilno konferenco, ki bo v januarju. Evidentiramo kandidate in sprejemamo predloge — moram reči, da gre za dokaj kritično izbiro kandidatov, kar je tudi prav.« »Ali lahko koga iz vaše sredine izrecno pohvališ za njegovo delo v OO ZSMS?« KAJ SMO NAREDILI Delo je potekalo po zastavljenih mesečnih načrtih dela, čeprav je celotna aktivnost kluba slonela na predsedstvu in le peščici članov, ki so bili pripravljeni tudi kaj narediti. Večina pa je, žal, imela status uporabnikov uslug in ugodnosti, ki jih nudi članstvo. Poglejmo pomembnejše aktivnosti v preteklem letu. V družbeno-politični sekciji je bilo delo omejeno le na drugi semester, kljub temu pa smo izvedli: — razgovor s predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz regije in Gospodarske zbornice za Koroško o problematiki štipendiranja, zaposlovanja mladih in gospodarskega razvoja Koroške — razgovor s Cirilom Ribičičem, predsednikom družbenopolitičnega zbora republiške skupščine o političnem položaju SRS in SFRJ — predavanje dr. Vekoslava Grmiča na temo »Religija in morala v samoupravnem socializmu« — predavanje z diapozitivi o dosežkih koroških alpinistov — udeleževali smo se sestankov in sej v okviru MK ZSMS za Koroško in OK ZSMS Ravne na Koroškem — sodelovali smo s Klubom koroških študentov iz Maribora in Klubom Koroških Slovencev iz Ljubljane. Pri kulturni sekciji je bila kontinuiteta dela zaradi zamenjave predsednika po zelo dobro pripravljenem in izvedenem programu na brucovanju prekinjena, vendar pa je bila dejavnost kljub temu zadovoljiva: — v Drami smo si ogledali komedijo »Moj ata, socialistični kulak« — ogledali smo si opero »Traviata«, ki je bila zaradi pevcev iz tujine označena kot predstava leta — v reklamnem biltenu, izdanem ob akademskem plesu, smo objavili dva literarna prispevka — z novo zborovodjo smo reorganizirali pevski zbor, ki je imel v klubskem prostoru vsak teden vaje, predstavil pa se je na brucovanju in akademskem plesu. Zaradi interesa članov in resnega dela predsednika je bila športna sekcija najaktivnejša. Slabo vreme je onemogočilo sankaške in smučarske tekme ter planinski pohod čez Kamniške Alpe, sicer pa smo: — izvedli dva nogometna turnirja med generacijami (jesenski in pomladanski) ter dve prvenstvi v kegljanju (posamezno in dvojice) — organizirali šahovske večere in turnir v hitropoteznem šahu ter skupaj z ravensko »Pohvalim lahko pravzaprav vse aktivne člane naše osnovne organizacije, lahko pa izpostavim štiri mlade ljudi, ki so za svoje delo prejeli bronasti znak ZSMS. To so: Andrej Skutnik, Veljko Borde-vič, Alojz Kamnik in Marta Bukovski.« »Marjana, kaj bi povedala za zaključek?« »Za zaključek bi rekla to, da mladi ne iščemo privilegijev, zahtevamo in želimo le enakopraven položaj z drugimi DPO, kar pomeni, da bi se predlogi in mnenja mladih prav tako upoštevali, saj so mnogokrat zdravi in koristni, ne pa da zaradi objektivnih in subjektivnih vzrokov ostanejo le na papirju. Pri reševanju stanovanjskih problemov pa problemov zaposlovanja in drugih sigurno ne moremo sami veliko storiti, lahko pa veliko storimo s skupno akcijo vseh subjektivnih sil (skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi, društvi). Menim pa, da bi ZSMS morala biti revolucionarnejša, trdnejša in predvsem enotnejša, kot pa je.« »Marjana Kjorpenčev, hvala za pogovor!« srednjo šolo športno srečanje v košarki, odbojki, nogometu in namiznem tenisu — se udeležili košarkarskega turnirja v Študentskem naselju in tistega v organizaciji OO ZSMS Železarna Ravne ter nogometnega turnirja RMK Zenica — dokaj uspešno tekmujemo v košarkarski trimski ligi, lahko pa bi se prijavili tudi v malem nogometu, saj nam je Iskra Delta že podarila kompletne drese. Družabna sekcija je skrbela za našo sprostitev in zabavo po vsakodnevnih obveznostih. Po aktivnosti jo lahko primerjamo s športno: — sodelovali smo v pripravi in izvedbi programa na brucovanju — okrasili smo klubski prostor za silvestrski sestanek, pustovanje in praznovanje dneva žena, poskrbeli za glasbo in pripravili programe — v klubskem prostoru je silvestrovalo kar trideset članov — vsakemu klubskemu sestanku je sledil družabni večer (t.j. enkrat mesečno), pripravili pa smo tudi srečolov — blizu trideset članov je hodilo na plesni težaj v malo dvorano SN — pripravili smo tudi tradicionalni piknik za Savo. Osnovna aktivnost socialno-ekonomske sekcije je v informiranju maturantov o študiju, načinu za pridobitev postelje v Študentskem naselju in reševanje problematike prevoza na relaciji Črna—Ljubljana. Mislim, da bi poleg naštetega morali še bolj sodelovati z delovnimi organizacijami v regiji in tako študentom pomagati pri pridobitvi štipendij, opravljanju obvezne prakse in pozneje pri zaposlitvi. To sodelovanje se sedaj omejuje le na Tovarno opreme Mežica in Železarno Ravne. Bolj bi morali sodelovati tudi pri reševanju problematike v SN (podražitve stanarin in prehrane, njena kvaliteta...). Znano je, da rast štipendij ne dohaja inflacije in da si je vedno več študentov prisiljeno iskati dodatni vir za preživljanje z delom prek Študentskega servisa. Korošci smo pridni delavci, zato nas stalno angažirajo za fizična dela v Iskra Delti, na Geodetskem zavodu, že tri leta v času počitnic čistimo centralno tržnico, veliko pa nas je tudi varnostnikov. Lahko bi omogočili delo slabše situiranim študentom (prednosti: boljši zaslužek brez čakanja na Študentskem servisu, stalnejše delo, možnost dogovarjanja glede zamenjav in delo v homogenem, ubranem kolektivu); seveda pa bi odločala tudi prizadevnost. Pogovor pripravila: Saša Meško Iz poročila predsednika na letni skupščini Kluba koroških študentov 23. 10. 1984 Foto sekcija je v celoti realizirala plan dela, saj smo: — fotografirali vse klubske akcije in sprotno urejali foto arhiv kluba — posredovali fotografije članom — pripravili razstavo Krivograd Alojza. Vendar se mi zdi, da je ta sekcija domena dveh, treh ljudi, ki fotografirajo le klubske akcije. Mislim, da bi morali vzpodbujati umetniško fotografiranje. Seveda pa bi moral vsak, ki bi razpolagal s klubskim aparatom, prej opraviti fotografski tečaj, ki ga vsako leto organizira ŠOLT. Informativna sekcija je skrbela za domiselno napisane in pravočasno obešene plakate, kar je omogočalo solidno udeležbo na akcijah. V Fužinarju smo po polletni skupščini objavili krajši članek o organizaciji in delu kluba. Mislim, da bi se pri akcijah eksternega značaja (predavanja) morali bolj posluževati javnih občil, saj bi bila zagotovljena večja udeležba, več pa bi se tudi zvedelo o našem delu (npr. obvestilo o predavanju dr. Grmiča v Delu, več kot 200 poslušalcev, odmeven članek v Dnevniku). Za uspešno izvedbo brucovanja je obvezna pripravljenost vseh članov kluba, da pomagajo pri pripravi programa, najemu prostora in ansambla, izposoji kostumov, pobiranju DOBILI SMO KIPEC PIONIRJA Zveza pionirjev je rastla in se razvijala pod Titovo zastavo. Pionirji živimo in ustvarjamo v svobodni, socialistični in neuvrščeni Jugoslaviji. S tem ko izpolnjujemo izročilo tovariša Tita in razvijamo vrednote, pridobljene v dneh revolucije, gradimo tudi svojo srečnejšo bodočnost. Ta pa je odvisna od nas in našega dela. Delamo in ustvarjamo v interesnih dejavnostih, ki delujejo v okviru PO naše šole in kraja. Na dan pionirjev smo sprejeli obsežne in zahtevne programe za posamezne dejavnosti, teh pa je na naši šoli veliko. S svojimi delovnimi programi pa smo se vključili tudi v XIII. JPI. Naloge niso bile lahke, Priznanje za množično dejavnost in prizadevnost članarine in vstopnine ter izvrševanju redarske službe. Letos nam je brucovanje lepo uspelo iin mislim, da bi morali nadaljevati prakso zadnjih treh let. Z željo, da bi postalo zopet vsakoletno srečanje sedanjih, predvsem pa bivših študentov, smo letos veliko pozornost posvetili akademskemu plesu. Opazili smo namreč, da smo zadnja leta kavarniške prostore na Ravnah napolnjevali z ljudmi, ki nimajo ničesar skupnega z »akademskim«. Zato smo letos poslali v koroške delovne organizacije in prosvetne ustanove nad tristo vabil (pa tudi bivšim študentom na domove). Z aperitivom, nageljni, kulturnim programom in izvedbo srečolova (vsega tega zadnja leta ni bilo!) smo dvignili nivo prireditve, ti napori pa so bili poplačani z zadovoljstvom tistih, ki so se odzvali vabilu in obljubili, da bodo drugo leto spet prišli. Seveda pa jih ne smemo razočarati! Če celovito ocenjujemo delo kluba v preteklem letu, lahko rečemo, da je bilo kljub določenim napakam v splošnem plodno in uspešno. Vsekakor mora klub še naprej po vseh dejavnostih enakomerno razvijati svojo aktivnost, saj bo le tako zadovoljeval raznolike interese vseh koroških študentov, ki jih združuje. Igor Kogelnik vendar smo jih s trdno voljo, delovno vnemo in s pomočjo dobrih mentorjev opravili. Trinajste JPI so se z lanskim letom končale. Svet Zveze pionirjev Slovenije nam je ob zaključku XIII. JPI 1982 do 1984 podelil za množično vključevanje v interesne dejavnosti in prizadevnost pri reševanju nalog priznanje — KIPEC PIONIRJA. Veliko nam pomeni! Sodelujemo tudi pri novih JPI »Rastemo pod Titovo zastavo« z geslom: PIONIRJI, VESELO NA DELO! Še naprej bomo razvijali in dopolnjevali dejavnosti ki jih že imamo, in se kot najmlajši člani naše družbe po svojih močeh vključevali v boj za izboljšanje in razvijanje našega gospodarstva in za nadaljnji razvoj samoupravne, socialistične in neuvrščene družbe. Novinarsko-dopisniški krožek Osnovne šole Prežihovega Voranca RAVNE NA KOROŠKEM KAJ SI ŽELIM V NOVEM LETU — da bi v svetu zavladala pravičnost, da bi ukinili jedrsko orožje in da ne bi bilo več lakote. Vesna — mir, svobodo, hrano in topel dom. Polona — da bi učitelji v šoli bili bolj popustljivi, da bi včasih zamudili v razrede in bi mi ta čas lahko klepetali. Helena — Za novo leto si želim, da bi vsi otroci sveta živeli tako svobodno kot mi. Maja — da bi v svetu zavladal mir in da bi vsi ljudje imeli dovolj hrane. Mateja — Želim si, da bi vsi ljudje na svetu živeli v miru in sreči. Sandra — Želim si, da bi bilo pri nas še dolgo tako lepo, kot je sedaj. Marija — da bi se v vsem svetu končala vojna in da bi lahko vsi mirno praznovali novo leto. Marko Brigadirske fotografjje V sodelovanju z Zvezo organizacij za tehniško kulturo, RK ZSM in Foto kino zvezo Slovenije je Foto kino klub Svoboda iz Vuzenice organiziral 1. republiško razstavo brigadirskih fotografij. Otvoritev je bila v Vuzenici ob 29. novembru. Takrat so tudi podelili plakete in priznanja najboljšim avtorjem fotografij. Nagrade za brigadirske fotografije so prejeli: 1. Stojko Marjan iz Maribora, 2. Mo-taln Matjaž iz Vuzenice, 3. Krivograd Alojz z Raven na Koroškem in pohvale Jaš Silvo iz Mislinje, Garb Miroslav iz Slovenj Gradca iz Tomaž Franjo z Raven. RK ZSM Slovenije pa je nekaj fotografij tudi odkupila za propagandne namene. Razstavljeno je bilo 50 črno-belih in 50 barvnih fotografij. Vse so nastale na mladinskih delovnih akcijah v letu 1984. S to razstavo brigadirskih fotografij so tudi mladi fotografi prispevali svoj delež k popularizaciji mladinskih delovnih akcij. Mnogo razstavljenih fotografij je rezultat svobodnih aktivnosti mladih na MDA, to je foto tečajev, ki potekajo na večini MDA. Matjaž Motaln Poživljeno delo mladih v Strojnski Reki Mladinci iz Strojnske Reke so že očitali, da zdaj, ko bi imeli kaj pisati o njih, ne, prej karati neaktivnost pa smo znali. Res, pa ne, da smo pozabili, le čakali smo na konec akcije. Po večletnem premoru je bila namreč v mladinskem domu spet prava delovna akcija. Mladinci so se sami lotili temeljite prenove doma. Začeli so oktobra in so prebelili stene, zakrpali ploščice, ki so se odlepile s tal, prebarvali so zidne obloge v dvorani in predprostoru. Vsak čas bo na vrsti še knjižnica. Iz dvorane so tudi zmetali stare peči in si poskusno sposodili dve trajno goreči. Če zakurijo, je zdaj v domu veliko topleje. Vsega skupaj so mladi opravili nekaj čez 200 prostovoljnih ur. Sami so bili mojstri za vse, le eden med njimi je pravi zidar. Ljudje so se spraševali, kako to, da je pri mladini kar naenkrat taka zagnanost? Res so na malomaren odnos mladih do svojega doma spet opozorile družbenopolitične organizacije v Strojnski Reki, a so že večkrat, storjenega pa ni bilo nič. Kateri impulz je bil zdaj? Zagotovo novi predsednik osnovne organizacije Franc Navotnik, ekonomski tehnik v železarni; kot kaže, je imela mladina Strojnske Reke pri njegovi izbiri srečno roko. Že drugi dan po izvolitvi se je videlo, da je zagrabil resno. Je dober organizator, predvsem pa zna deliti naloge in seveda tudi sam delati. Upa si dati delo, povabiti na tekmo, recimo, skratka dati pobudo. Večina mladih, vsaj v Strojnski Reki, v glavnem čaka nanjo. Ko jo dobi, pa se izkaže. Tako je bilo pri prenovi doma in tudi ob proslavi za 29. november. Zato se za v prihodnje vsaj nekaj časa ni bati. H. Merkač Mladi v klubu Danes se srečujemo z vse večjim problemom neaktivnosti mladih v OO ZSMS, vendar pa te neaktivnosti mladih ne zasledimo v društvih in klubih. Mladi so lahko tudi pomembna gonilna sila v nekem klubu. Prav to pa se vidi v Foto kino klubu Svoboda iz Vuzenice. Klub deluje že več kot 30 let in je danes zelo aktiven na področju organizacij razstav in razstavne fotografije članov kluba na razstavah po Jugoslaviji in v tujini. V izvršilnih organih kluba je več kot polovica mladih, prav na njihovo pobudo pa je bil v letu 1980 klub tudi organizacijsko spremenjen in od tedaj opazimo prisotnost kluba skoraj povsod. Organizirano je bilo veliko število klubskih in tematskih razstav fotografij in diapozitivov, medklubskih razstav fotografij in medklubskih festivalov amaterskega filma, ter republiških razstav fotografij. Mladi fotografi so prejeli za svoje fotografije in diapozitive številne nagrade in pohvale, zasledimo pa jih tudi na mednarodnih razstavah fotografij in na_ svetovnih razstavah mladinske fotografije. Trenutno potekajo v klubu priprave na organizacijo 6. medklubske razstave fotografij in diapozitivov, 25. republiške razstave fotografij članov in 11. republiške razstave barvnih diapozitivov. Te razstave bodo izpeljane v mesecu maju. Na teh razstavah pa lahko sodelujejo vsi ljubitelji fotografije, podrobnejše informacije pa dobite na naslovu foto kluba. Matjaž Motaln Učenci osnovnih INOVACIJE V septembru in oktobru 1984 so bile odobrene naslednje inovacije. TOZD Jeklarna Leonu Prosencu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 10.000 din za izdelavo košare za izpiha-vanje dna elektroobločnih peči. Z uporabo košare se je povečala delovna varnost, povečanja dohodka pri tej inovaciji pa ni bilo moč ugotoviti. TOZD Jeklolivarna Viljemu Irmanu, Francu Gostenčniku in Albinu Rečniku je hilo dodeljeno drugo nadomestilo za predelavo čelnega dela in vrat na custodis pečeh :v čistilnici, s čimer so prihranili pri stroških vzdrževanja in energiji. V drugem in tretjem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 4,785.866 din. Nadomestilo znaša 89.448 din, pri delitvi so udeleženi Irman s 50, Gostenčnik s 40 in Rečnik z 10 odstotki. Jožetu Skledarju in Jožetu Strucu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo za izboljšavo vlivanja manganskih plošč, s čimer sta zmanjšala proizvodne stroške. V drugem in tretjem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno za 4,568.029 din. Nadomestilo znaša 69.320 din, pri delitvi pa sta udeležena Skledar s 60 in Štruc s 40 odstotki. Alojzu Cehu, Stanku Konečni-ku in Jožetu Heclu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo za predelavo varilnega aparata arckma-ker, s čimer so zmanjšali zastoje in stroške vzdrževanja. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za 545.553 din. Nadomestilo znaša 37.342 din, avtorji pa si ga delijo na tretjino. TOZD Valjarna Jožetu Ranču, Francu Hartmanu in Jožetu Žoharju je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 45.000 din za izboljšavo režima ogrevanja compound jekla, s čimer so povečali izplen, izboljšali kakovost in prihranili pri energiji. Povečanja dohodka pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti, nadomestilo pa si avtorji delijo na tretjino. TOZD Jeklovlek Jožetu Zorčiču je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 13.000 din za predelavo držala votlic na petvretenskem žičnem stroju, s čimer je olajšal menjavo in podaljšal zdržljivost votlic. Povečanja dohodka pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti. TOZD Kalilnica Lovru Gorinšku in Mihi Hriberniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo za povečanje produktivnosti pri kaljenju valjev. V drugem in tretjem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za 2,476.532 din. Nadomestilo znaša 97.922 din, avtorja pa si ga delita na polovico. TOZD Stroji in deli Mihaelu Lesniku, Francu Finžgarju in Adolfu Pustoslemšku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo za izboljšavo tehnologije varje- nja in obdelave ležaj nih ohišij na paketirkah HPS 1000. V drugem in tretjem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 437.802 din. Nadomestilo znaša 19.510 din, pri delitvi pa so udeleženi Pustoslemšek s 40, Lesnik in Finžgar pa s 30 odstotki. Vinku Javorniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo 44.003 din za vgraditev odcejalnika na stroju za ozobljenje, s čimer je zmanjšal zastoje. V drugem in tretjem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 1,245.235 din. Branku Turkušu in Alojzu Strmčniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo za izboljšavo tehnologije vrtanja valjev, s čimer se je povečala produktivnost. V drugem in tretjem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 307.020 din. Nadomestilo znaša 14.764 din, avtorja pa si ga delita na polovico. Milanu Krevhu in Jožetu Škrubeju je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 101.74 din za izdelavo napajalne enote na stružnici THG R 5, s čimer sta nadomestila uvoz in prihranila 5,742.400 din. Nadomestilo si delita na polovico. Alojzu Kumru je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 30.135 din za izdelavo priprave za brušenje zvarov na vrtalnih drogovih, s čimer je ustvaril enkratni prihranek 182.520 din. Petru Klavžu, Mihi Ošlaku in Branku Turkušu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 90.000 din za izdelavo dveh brusilnih strojev za notranje in zunanje brušenje. Nadomestilo si delijo na tretjino. Štefanu Kamniku, Ivanu Trupu in Ivanu Gorenšku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 18.000 din za izboljšavo prebija-čev pri štancanju etiket, s čimer so zmanjšali stroške orodij. Nadomestilo si delijo na tretjino. Blažu Mlakarju in Vinku Nagliču je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 16.000 din za izboljšavo orodja na stroju za valjenje navojev, s čimer se je povečala zdržljivost. Nadomestilo si delita na polovico. Jožetu Gostenčniku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 8000 din za predelavo vpenjalne glave, s čimer je povečal možnosti vpenjanja različnejših obdelav ancev. Dominiku Uršniku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 8000 din za izdelavo priprave pri iztiskavanju osovine na členkih verig, s čimer je povečal produktivnost in olajšal delo. Dragu Kondiču je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 8000 din za izboljšavo mazanja vodil na brusilnem stroju, s čimer je povečal zanesljivost obratovanja. Stanku Rahitenu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 7000 din za izdelavo posnemalca brusilnih plošč na brusilnem stroju TOS, s čimer je povečal delovne zmožnosti strojev. Engelbertu Baverju je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 6000 din za odpravo ovalnosti na središčnih gnezdih, s čimer je od- pravil nevšečnosti v zvezi z oval-nostjo. Pri zadnjih osmih inovacijah ni bilo moč ugotoviti povečanja dohodka. TOZD Pnevmatični stroji Srečku Smolarju in Marjanu Lečniku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo za izboljšavo tehnologije izdelave puš pri kladivih VK-30, s čimer sta prihranila pri vložnem materialu in povečala produktivnost. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za 1,002.645 din. Nadomestilo znaša 26.036 din, avtorja pa si ga delita na polovico. TOZD Kovinarstvo Marku Kramerju je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 11.346 din za uporabo rabljenih trdoko-vinskih ploščic pri grobem stru- Priročniki za Ste novinec v železarni? Dokončali ste šolanje in se zaposlili kot pripravnik v enem izmed tozdov ali delovnih skupnosti. Dobili ste v roke priročnik za no-vosprejete delavce in prebrali v njem vse, kar mora vedeti dela vec-samoupra vij alec o svoji delovni organizaciji. Ampak to za naše delo ni dovolj. Dobro morate spoznati tudi organiziranost tozda oziroma delovne skupnosti, kjer ste se zaposlili. Pa ne le to. Predvsem je vaša naloga, da spoznate naprave in agregate, s katerimi boste delali in kako delo na njih in v njih poteka. Kaj vam je storiti, da ne boste prišli med »stare« delavce kot nepismen prvošolček? Nič lažjega! ženju. Povečanja dohodka pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti. TOZD ETS Francu Kečku in Cirilu Gorenšku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 6000 din za nadomestitev uvoženih relejev in stikal na »ročno avtomatskih enotah«. Povečanja dohodka pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti, nadomestilo pa sd avtorja delita na polovico. Delovna skupnost za gospodarjenje Metodu Kacu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 6000 din za izdelavo programskega produkta MPAG, s čimer je olajšal kreiranje »map«. Povečanja dohodka pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti. Franjo Krivec pripravnike Vzemite v roke prirbčnik za spoznavanje »vašega« tozda in v nekaj urah ste na tekočem z vsem, kar je za ta tozd pomembno. Veste, kateri oddelki so v njem, s katerimi in kakšnimi napravami razpolaga in kakšna je njegova proizvodnja. Izvedeli ste celo, na kaj je treba biti v tehnološkem postopku še posebej pozoren, da ne nastanejo v proizvodnji ali obdelavi napake, zaradi katerih bi namesto dragocenega izdelka za trg naredili izmeček. Tako oboroženi z znanjem iz priročnika se znajdete med novimi sodelavci kot enak med enakimi. — To je reklama za enaindvajseto stoletje, bo kdo pripomnil, le da bi morali besedo pri- S traktorjem na šiht ročnik zamenjati s televizijskim zaslonom. Morda bomo imeli čez 20 let v železarni res tako popolno banko podatkov, da bomo vsak hip lahko zvedeli za vse, kar se v kateremkoli delu tovarne dogaja, a danes še ni tako. Niti priročnikov za vse tozde in delovne skupnosti še nimamo, toda na pot sistematičnega zbiranja podatkov smo stopili že pred leti in to, kar imamo, je dobra podlaga za nadaljnji razvoj infor-macijsko-dokumentacijskega sistema v ravenski železarni. Kar smo napisali o priročnikih ni povsem iz trte zvito. O priročnikih za spoznavanje tozdov in o njihovem namenu je v lanski 10. številki Informativnega fužinarja pisal dipl. inž. Franc Černe, vodja indok centra. Do danes se je zbirka teh priročnikov, ki jih hranijo v strokovni knjižnici in v tozdih, že precej obogatila, čeprav je še daleč od tega, da bi bila popolna. Rečemo pa lahko, da so tozdi, ki so te priročnike izdali, v njih temeljito predstavljeni in da je pripravnikom, ki spoznavajo svoj tozd najprej z njihovo pomočjo, precej laže kot tistim, ki tako temeljite in strnjene dokumentacije o svojem novem delovnem mestu (v širšem smislu) nimajo na razpolago. Gotovo je, da podatki o tozdu, ki se intenzivno razvija, že v letu ali dveh lahko zastarijo, toda prepričani smo, da je strokovnjaku, ki uvaja pripravnike, laže dopolnjevati stare podatke kot vedno znova iskati in zbirati nove. In tudi priročnike je mogoče dopolnjevati, če je le volja in potreba. Kakšno je torej stanje na polju s priročniki? Pred vsemi daleč prednjačijo metalurški tozdi. Jeklarno je že pred dobrima dvema letoma popisal dipl. inž. met. Stanko Petovar, Jeklolivarno pa kmalu zatem inž. Srečko Nabernik. Lani so dobili priročnik še tozdi Kalilnica (dipl. inž. met. Vojko Kamer), Jeklo-vlek (dipl. inž. met. Ivan Kos) in Valjarna (Stanko Triglav s sodelavci), od ostalih pa Družbeni standard (inž. org. dela Jože Mez-ner) ter Delovna skupnost za gospodarjenje, ki jo je bolj na kratko predstavil dipl. inž. Jože Segel. Letos proizvodnja priročnikov v železarni ni bila posebno intenzivna, zato pa je pomočnik ravnatelja Alojz Janežič izdelal sistematičen in temeljit priročnik za spoznavanje tozda Energija. Kot je povedal Franc Černe, je v pripravi več priročnikov, vendar se nosilci naloge (navadno pripravljajo priročnik s pomočjo sodelavcev) ne zavedajo dovolj pomembnosti tega dela ali pa so z rednim delom res tako zaposleni, da sestavljanje priročnika puščajo ob strani. Je pa seveda v železarni še vrsta tozdov in delovnih skupnosti, kjer se še sploh niso odločili za izdajo priročnika. Zaskrbljujoče je morda to, da tako sistematično zbrane dokumentacije nima še noben mehanski tozd. Ali je proizvodnja v teh obratih res tako raznolika, da je s stroji in napravami vred ni mogoče popisati v eni sami publikaciji ali pa drži pripomba, ki jo je v naved-nicah izrazil vodja indok centra — da je strojni del tovarne glede informatike »nepismen«?! Drži namreč tudi to, da je v tozdu RPT dobro obdelan metalurški del. (dipl. inž. Sonja Hrnčič s sodelavci je zelo podrobno opisala metalurške raziskave, Marica Kolmančič pa je v posebnem priročniku predstavila »organizacijo avtomatske obdelave podatkov za raziskave in kontrolo kakovosti jekel«), inženirji — strojniki pa svojih del in metod še niso tako sistematično obdelali. Večina omenjenih priročnikov je izšla v zadnjih dveh treh letih, s tem pa ni rečeno, da v preteklosti železarna ni skrbela za vzgojo strokovnih kadrov. Predvsem si je za to prizadeval dr. Jože Rodič, ki je že pred 20 leti izdal specialni priročnik z naslovom Razvoj uporabe metod mate- matične statistike v Železarni Ravne. Pripravniki so bili prejšnja leta (in ponekod so še zdaj) odvisni le od pomoči mentorjev, ki pa nimajo vedno dovolj časa in smisla za tako individualno izobraževanje, zato je bilo znanje pripravnikov in mladih delavcev-strokovnjakov o njihovih delovnih okoljih zelo različno in marsikdaj pomanjkljivo. Nočem reči, da lahko priročnik reši vse. Je pa dober pripomoček tako za pripravnika kot za mentorja. Predvsem omogoča sistematično spoznavanje tozda, naprav in tehnologije, pripravniki, ki so končali katero od stopenj srednjega izobraževanja, pa lahko v priročniku dobijo strokovne podatke o delu, napravi in ožjem delovnem okolju, kjer so se zaposlili. O namenu in uporabnosti priročnikov za spoznavanje tozdov in delovnih skupnosti ne moremo dvomiti. Upamo lahko le, da bodo zanimanje zanje pokazale tudi tam, kjer ga doslej še niso, in da bodo našli strokovnjake, ki bodo znali sestaviti dovolj strokovne, sistematične, vendar razumljive priročnike za pripravnike. Saj sredstva za to delo v železarni so. Mojca Potočnik IZ OBČINE RAVNE Na ravenski občini uvajajo lepo novost: tiskovne konference za dopisnike slovenskih in lokalnih občil. Na decembrski sta predsednika skupščine občine in izvršnega sveta spregovorila novinarjem o aktualnih zadevah, odgovarjala pa sta tudi na vprašanja. TRGOVINE, PRESKRBA V nekaterih krajevnih skupnostih potrebujejo trgovine, ker jih nimajo (Dobja vas, Strojnska Reka), drugje bi radi večje, novejše (Mežica), čas za take novogradnje pa je slab. Ce bi hoteli kakšno trgovsko organizacijo pripraviti k investiranju, bi morali sami sovlagati, pa nimamo od kod vzeti. Za ureditev manjših trgovin bi mogoče pridobili zasebnike. Edina večja pridobitev se obeta pomladi na Prevaljah, ko naj bi odprla nove prostore Kovinotehna. S preskrbo se izvršni svet ubada kar sproti, tako da večjih težav ni, le občasne z mesom, kakovostjo kruha in nikakršno izbiro sira. O SAMOPRISPEVKU ZNOVA SPOMLADI V tistih 7 krajevnih skupnostih, kjer referendum o samoprispevku lani ni uspel, bodo poskusili pridobiti zaupanje ljudi v programe spomladi, in če bo to uspelo, ga bodo razpisali še enkrat. Bo pa do takrat treba razčistiti zdaj nejasno oziroma nelogično dejstvo, da bi morali npr. v Mežici (kjer so glasovali proti samoprispevku), takrat ko bi prišli na vrsto, graditi tudi z denarjem tistih KS, ki so glasovale »za«. V vsakem primeru pa bo treba krajevne programe prilagoditi finančnim možnostim. POMAGATI OGROŽENIM OBČANOM Ni skrivnost, da bomo letos prisiljeni dvigniti stanarine in cene za centralno ogrevanje. To sicer za nikogar ne bo veselo, za ljudi, ki pa imajo zelo nizke prejemke, bi lahko bilo usodno. Zato je zanje predvidena ustrezna pomoč. UPRAVA OBČINE RAVNE IMA NAJMANJ ZAPOSLENIH NA 1000 PREBIVALCEV V SRS Ima jih 3,16, poprečje SRS je 5,2, se pa nekod število vzpne tudi nad 7. Res pa je, da so po nekaterih krajevnih skupnostih povečali število delavcev v strokovnih službah bolj, kot je bilo dogovorjeno. To res nikogar ne boli, dokler imajo znotraj KS dovolj denarja za ta namen. Ne morejo pa za to terjati denarja od občine, ki ima zelo skromen proračun, pa še tega gre okoli 95 “/» za osnovno dejavnost. M. K. Trmasta rast OBISK RUSKE SINDIKALNE DELEGACIJE JAPONSKE IZKUŠNJE V decembru je Železarno Ravne, pred tem pa že Jesenice in Store, obiskala tričlanska delegacija sindikata železarne »15. oktober« z Volgograda. Medtem ko je ostali dve železarni obiskala le bolj mimogrede, smo ji bili ravenski železarji gostitelji kar tri dni. tabori, v katerih lahko otroci preživijo vse počitnice, tisti iz številnejših družin seveda zastonj. Porodniški dopust lahko traja pri njih največ poldrugo leto. Za prve štiri mesece dobi mati 100% bolniško, do 12 mesecev prispevek za otroka, za zadnjih 6 mesecev pa denarne pod- že pri 50, ženske pa pri 45 letih starosti, po želji pa lahko v delovnem razmerju ostanejo še pet ali deset let, vendar podaljšana delovna doba ne vpliva na višino pokojnine. Večinoma jih v tem času premestijo na lažja dela. Veliko skrb v »15. oktobru« namenjajo ohranjanju in obnavljanju telesne zmogljivosti mlajših delavcev. Imajo dobro opremljene in vodene centre za rekreacijo in relaksacijo delavcev. Obiskujejo jih lahko tudi njihovi svojci, le da morajo usluge plačati. Mnogi preživljajo prosti čas na tako imenovanih dačah (manjše najeto zemljišče s hišico), radi pa obiskujejo tudi letovišča ob Volgi, medtem ko na večje razdalje bolj malo potujejo. V železarni »15. oktober« tudi na kulturno življenje delavcev ne pozabljajo, predvsem je razvita njihova bralna kultura. Železarna ima lastno strokovno in ljudsko knjižnico, delavci pa si izposojajo knjige tudi v državni kjnižnici. Obiski delegacij in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij iz različnih dežel so za marsikoga gola formalnost in vljudnostna poteza. Če pa taka srečanja pripomorejo k medsebojnemu spoznavanju ljudi, jim širijo razglede ali celo rodijo prijateljstva, gotovo niso brez vrednostni. Prepričani smo, da je decembrski obisk ruskih železarjev na Ravnah zapustil v obojih, gostih in gostiteljih, tudi globljo sled, in upamo, da so gostje iz Sovjetske zveze videli in spoznali pri nas tudi kaj takega, kar nam lahko iz srca zavidajo. Mojca Potočnik toni j a manjša motivacijo, sili v nižjo kvaliteto — kako dalje? Rešitev so našli v krožkih kvalitete na delovnem mestu in zunaj njih. Člani krožkov so usmerjeni predvsem na lastno delo, pomembno je osvojiti metode — kako problem videti! Sestanki so med delovnim časom (70%), lahko pa tudi v prostem času. So enkrat tedensko po 20 minut do enkrat mesečno po eno uro. Glavni cilj krožkov # povečati učinkovitost # izboljšati kvaliteto # zmanjšati stroške poslovanja Primer delovanja krožka kvalitete 1. sestanek: skupina (7) izvoli na sestanku predsedujočega, ta vpraša za probleme, jih zabeleži. Vsi skupaj določijo vrstni red problemov glede na pomembnost in do naslednjega sestanka (naslednji teden) razmislijo o izbranem problemu. 2. sestanek: povedo vse metode reševanja problema in izberejo najboljšo. 3. sestanek: razpravljajo o tem, kaj je največja ovira, da določene metode ne bi izbrali. Sedaj je treba odstraniti vse ovire in problem reševati. Za reševanje problema povabijo strokovnjaka. Važno je, da imajo strokovnjaki voljo pomagati. Ko skupaj izdelajo predlog rešitve problema, ga pošljejo določeni službi, ki pove, kako in kdo naj realizira problem. Če so problemi enostavni, začnejo delavci sami reševati predlog, drugače to storijo strokovnjaki. Vodstvo lahko imenuje projektno grupo za reševanje problema. Nadaljnja značilnost v delovanju krožkov je organizirano predstavljanje dosežkov krožkov znotraj podjetja in širom po državi. Skrbijo, da o tej dejavnosti poročajo vsi delavci. So tudi primeri, da čistilke organizirajo krožek in potem ena teh čistilk poroča na konferencah, kar pri njej dvigne občutek pomembnosti, koristnosti itd. V enem letu je bilo 134 konferenc znotraj podjetij (vsak tretji dan), kjer se je predstavljala ak- Člani sindikalne delegacije iz Volgograda so se živo zanimali za našo knjižnično dejavnost Kot da bi zares gorelo To ni bil prvi obisk ruskih sindikalistov v slovenskih železarnah, pa tudi predstavniki našega sindikata so pred leti že bili v Volgogradu. Gre za bolj ali manj redne stike med sindikalnimi organizacijami, katerih namen je ^menjava izkušenj in medseboj-no obveščanje o delu, pa tudi spoznavanje dela in življenja delavcev v tovarnah, kjer te organizacije delujejo. Izvršni odbor sindikata Zele-zarne Ravne je gostom pripravil Pester program bivanja pri nas. Ogledali so si proizvodnjo in naprave v železarni, obiskali nekatere ravenske kulturne ustanove m športne objekte, zimski bazen so celo praktično preizkusili, Prav tako tudi dobrote šentanel-skega oziroma jamniškega kmečkega turizma. Ko smo jih povprašali, s kakšnimi vtisi se vračajo v domovino, so pohvalili gostoljubnost, odkritosrčnost in družabnost gostite-V' y Primerjavi z ostalima dvema železarnama se jim zdi ravenska sodobnejša. Čudili so se nizki starostni strukturi naših delavcev, ki da je pri njih v Volgogradu precej višja. Primerjali smo skrb za življenjski standard delavcev pri n.Ph in pri nas in ugotovili, da •hm marsikaj lahko zavidamo. Predvsem delavci »15. oktobra« P® čutijo pomanjkanja stanovanj. Mlade družine lahko že takoj, ko Se zaposlijo, dobijo ugoden stanovanjski kredit, ki jim ga ob rojstvih otrok postopoma odpisujejo. Ker je nataliteta v njihovi republiki prenizka — večina dru-*in ima le po enega ali dva otroka — na vse načine spodbujajo Povečevanje števila rojstev. Otroško varstvo je zagotovljeno za vse otroke od nekaj mesecev sta-osti dalje (tovarna s 15.000 de-avci ima kar 20 jasli in vrtcev), ganizirani so otroški počitniški pore nima, jo pa čaka njeno delovno mesto v tovarni. Od našega se precej razlikuje tudi njihov pokojninski zakon, ki določa, da se lahko moški, ki opravljajo težja dela, upokojijo prve roke«, ki jo predstavljamo v tem zapisu. Krožki kvalitete Masovna proizvodnja je prinesla mnogo ponavljajočih se delovnih mest. Kako premagati monotonijo in izobraziti ljudi? Mono- V decembru nas je v železarni obiskal japonski sociolog Akihiro Ishikavva, ki deluje v Jugoslaviji kot pospeševalec krožkov kvalitete v okviru mednarodnega sodelovanja. Predaval je o krožkih kvalitete v razmerah na Japonskem, torej gre za informacijo »iz tivnost teh krožkov. Gre pogosto za tipična dela in sledi razširitev po vsej Japonski. Nekaj statističnih podatkov o obsegu delovanja teh krožkov # Znotraj enega krožka obravnavajo dva do tri probleme letno. # Danes imajo 164.000 krožkov kvalitete znotraj združenja znanstvenikov in tehnikov, ki je glavni pospeševalec. # Poprečna velikost krožkov je 8,5 oseb, kar pomeni, da je vključenih v registrirane krožke v združenju znanstvenikov in tehnikov 1,5 milijona japonskih delavcev; sicer jih je še petkrat več. To pa je 20 “/o zaposlenih na Japonskem (teh 20 ®/o so delavci večjih podjetij, ki imajo tako imenovano celoživljenjsko zaposlitev praviloma v enem podjetju. Ostalih 800/o zaposlenih nima te »sreče«). # V Jugoslaviji imamo 50 takih krožkov, od tega v Sloveniji 37 (Iskra itd.) V Sloveniji so ti krožki v industriji, na Japonskem pa tudi v drugih podjetjih (npr. v trgovini, celo v nočnih klubih). Naslednja razlika je tudi v tem, da imamo te krožke pri nas le v neposredni proizvodnji, na Japonskem pa tudi v vodstvu, med strokovnjaki. Ne gre le za kvaliteto proizvodnje, ampak tudi uslug, upravljanja, vodstva itd. Vloga vodstva Po japonskih izkušnjah lahko krožki kvalitete rešijo le 15 °/o problemov, ostalo mora reševati vodstvo. Pomembna je vloga vodstva pri načrtovanju izboljšav, predvsem pa pri uresničevanju teh predlogov — drugače ni nič. Zato je treba sinhronizirati delo vseh služb in vodij. Gre za izgraditev sistema totalne kontrole — vsi zaposleni. S tem sistemom se ne spreminja hierarhična struktura (princip nadrejenosti), totalno pa se spreminjajo odnosi — saj vsi delajo na istem cilju — kvaliteti. To zmanjšuje razlike in pospešuje sodelovanje med organizacijskimi enotami. Izgradili so sistem vzajemnega sovplivanja: uvajanje krožkov kvalitete od Ožina zgoraj navzdol, pozneje se začne izvajati pritisk za uresničevanje na vodstvo. Vodstvo vidi v krožkih kvalitete tudi ekonomski učinek (na j večji japonski jeklarski družbi NIP-PON prinese to 10 milijard jenov oziroma 25 %> neto profita je iz množične inventivne dejavnosti): drugi primer: v neki banki so imeli v dvigalu dodatni gumb za pospešeno delovanje in vsaka uporaba le-tega bi stala 20 jenov, kar je zneslo letno 100 milijonov jenov. Na predlog delavcev je vodstvo ukrepalo. Veliko je takih enostavnih inovacij, ki so možne, kadar so ljudje v to usmerjeni. Motiviranost Tudi če je predlog pozitivno ocenjen, delavci ne dobijo denarja, čeprav gre za izjemno dragocen predlog, ki je lahko uresničljiv, dobi celotni krožek majhno vsoto, ki jo različno uporabijo: # za pospešitev dejavnosti 0 ali zbirajo za novoletne zabave, turizem itd. # ali nazdravijo svojemu uspehu. Uspešna aktivnost v krožkih se upošteva, sicer na neformalen način, pri napredovanju. Tudi vodstveni delavci, ki imajo v skupini uspešne podrejene, lažje napredujejo. Naslednji motivator za to aktivnost je navezanost japonskega delavca na podjetje. 20 l0/o delavcev je celoživljenjsko zaposlenih v enem podjetju, ki drugače gleda nanj (od uspešnosti podjetja je odvisna tudi socialna varnost), sebe in sodelavce šteje kot člana kakšnega društva. Zaradi trajnosti se razvijajo prijateljski odnosi, kar preneha ob odhodu iz podjetja. Drug na drugega pazijo, kako in kaj delajo, v primeru nedela izvajajo medsebojni pritisk in sledi izolacija takega posameznika. Sicer pa obstaja mišljenje, da je vsak za kakšno delo, če pa ne gre, ta posameznik sam odide. Navezanost na podjetje lažje razumemo skozi kolektivizem, ki ima na Japonskem dva elementa: Za motivacijo je nadalje pomembna podpora pri večini delavcev v slehernem predlogu. Pristojnosti krožka Najprej še enkrat povejmo, da delavci v krožkih niso elitni delavci in je možno krožke narediti med vsemi vrstami delavcev. Izobrazba ni prvi pogoj za uspešnost krožka, mora pa biti usposabljanje. Pri japonskih krožkih pristojnosti članov niso večje kot pred njimi, zato se lahko zgodi, da začne produktivnost padati. Zaradi tega se Japonci zanimajo za avtonomne delovne skupine, kjer je prišlo do spremembe v pristojnostih in ne le v funkcijah in v odgovornosti. Sicer pa so pristojnosti odvisne od vsebine predloga: če je na nivoju skupine, ima ta vso pravico, da ga sama neposredno uresniči, drugače odloča vodstvo. Združljivost samoupravne delovne skupine in krožka za kvaliteto OGENJ JE TUDI SOVRAŽNIK ČLOVEKA 1. Postavite se v smeri vetra! 1. prenesen je iz srednjega veka 2. dopolnjen je z organizacijskimi posegi, predvsem pa je pomembna kadrovska politika vodstva podjetij, ki so z izobraževanjem navezala delavca na podjetje. Dva pomisleka: # krožki so usmerjeni na lastno delovno mesto, torej so uspešni le, kadar so usmerjeni lokalno, ne pa tudi širše, kot so zasnovane samoupravne delovne skupine # inovacije nastajajo le v sproščeni atmosferi, če pa postane skupina obvezna, formalna, lahko to aktivnost zavre. Samo Šavc r -o,'.'1 2. Trdne snovi pogasite tudi z ročnim gasilnim aparatom na prah, toda s kratkimi in ostrimi prašnimi curki. 3. Vnetljive tekočine in gorljive pline pogasite s polnim neprekinjenim prašnim curkom. 4. Previdnost! Plamen se lahko ponovi. Pripravite pravočasno rezervni aparat. 5. Pri razširjenem požaru gasite z več aparati m z najmanj dveh strani hkrati. 6. Ce se vam je vnela obleka, ne tekajte sem in tja; povaljajte se po tleh, da na ta način zadušite plamen. Če pomagate drugim, vzemite odejo ali del obleke in dušite plamen! ZDRAVJE S KAJENJEM SI KRAJŠAMO ŽIVLJENJE pljučni rak je v vrhu PO POGOSTNOSTI OBOLENJA ZA NOVOTVORBAMI PRI MOŠKIH Tobak že več stoletij širom po svetu uporabljajo na različne načine kot sredstvo za povečanje veselja do življenja ali kot pripomoček za premagovanje nekaterih življenjskih problemov. Zdravstvene posledice so hude, Postanejo pa očitne šele po večletnem kajenju. Kajenje cigaret je vzrok za čezmerno umrljivost kadilcev v primerjavi z nekadil-C1- Ta čezmerna umrljivost je posledica povečanega obolevanja kadilcev za številnimi boleznimi, vendar 80 %> te izredne umrljivosti^ odpade na pljučni rak, kronični bronhitis ter obolenja srca ln ožilja. Kajenje je bistven vzrok pljuč-nega raka, ki je pri moškem v vrhu po pogostnosti. Nekadilci obolevajo za to boleznijo v zanemarljivo majhnem številu. Raka Pljuč povzroči ponavljajoče se izpostavljanje celic dihalnih poti oenzipirenu in katranom, ki jih vsebuje dim. Te snovi raka povzročajo in pospešujejo. Nevarnost pljučnega raka se veča v neposrednem sorazmerju s številom pokajenih cigaret. Ta nevarnost je večja tudi pri tistih kadilcih, ki dim inhalirajo, pri tistih, ki so začeli kaditi že zgodaj, večja je tudi z večjim številom potegov iz vsake cigarete, z zadrževanjem cigarete v ustih med kajenjem in s ponovnim prižigom napol pokajene cigarete. Ta vpliv pokajenih količin je enak tako pri moških kot pri ženskah. Kadilcem pip in cigar se nevarnostni vpliv močno zmanjša, zmanjša pa se tudi tistim, ki prenehajo s kajenjem. Kajenje cigaret še posebno ogroža ljudi, ki so izpostavljeni že drugim nevarnostim okolja (azbestni prah, nikljeve in arze-nove spojine, radioaktivne snovi, strupeni plini, proizvodi destilacije premoga ...) Nevarnost je večja tudi pri kadilcih, ki žive v mestu. Z gotovostjo lahko rečemo, da človek-kadilec svojih petdeset let ne učaka zdrav in da si s kajenjem cigaret nasilno skrajšuje življenje. Irena Piltaver, zdravnica ALI ŽE VESTE — daje kozje mleko bolj hranljivo od kravjega laže prebavljivo in vsebuje mnogo obrambnih snovi? Ne povzroča alergij in krepi obrambne mehanizme organizma. Da je to resnica, pričajo stoletniki v deželah, kjer popijejo največ kozjega mleka. — da je želodec občutljiv ne le na mastno in pokvarjeno hrano, temveč tudi na skrbi, strese in strah. Ljudje, ki dosti tega »prebavijo« na delovnem mestu ali v družini, imajo prej ali slej želodčne težave. Najpogostejše in razmeroma še nenevarne posledice so pritisk v želodcu, občutek pre-nasitenosti pa tja do popolne iz- Po dobrih treh letih, kolikor so krajevne skupnosti ravenske občine prostorsko in samoupravno preoblikovane, se že kažejo nekatere značilnosti njihovega dela. Ena vidna med njimi je: mnogo dela krajevnih skupnosti je Sizifovega ali zastonjkarskega, ne v denarju, ampak v učinkih. Vzemimo delegacije. Vedno, ko so na dnevnih redih samoupravnih organov ali družbenopolitičnih organizacij neke krajevne skupnosti obravnave dela delegacij, je slišati troje: delegacije se ne sestajajo, če se že, imajo premalo svojih pripomb in tretje, ki je navadno resigniran sklep vsemu: sicer pa je vse delo bob ob steno; saj ni nobenega učinka; nima smisla, že vnaprej se vse zmenijo itd. Zato delegati ne hodijo na skupščine, in v zadnjem času niso redke nesklepčne. Nekaj je gotovo vzrok čas, nekaj slab interes, nekaj pa po izjavah tistih, ki imajo in čas in interes, ubita volja, ker ni učinkov. Bore malo učinkov dajo na drugi strani sklepi, ki jih samoupravni organi ali družbenopolitične organizacije neke krajevne skupnosti sprejmejo in pošljejo na ustrezen naslov. Največkrat nanje sploh ni odgovorov, ne pozitivnih in ne negativnih, ne obrazložitev — sploh ne glasu. Akcija se pretrga in obstane. Pride druga seja in pri pregledu izvedenih sklepov je naj-Češča ugotovitev: odgovora še ni. Poglejmo dejstva. Lani je npr. Krajevna skupnost Strojnska Reka poslala na najrazličnejše organizacije in skupnosti, na katere se mora pri svojem delu obračati, 36 dopisov. Od tega jih je 16 zahtevalo odgovore, nujne za nadaljnjo akcijo krajevne skupnosti, dobilo pa le tri. To so bili predvsem gube apetita. Kaj pa, če se težave stopnjujejo? — da sedenje bolj škoduje nogam kot stanje? Sčasoma se žile razširijo (krčne žile). Osebam, ki mnogo sedijo, se priporoča, da izkoristijo vsako priliko za sprehod, med sedenjem pa večkrat razgibajo prste. Na takšen način izboljšamo pretok krvi za 40«/o. — da lahko namesto tablet za spanje vzamete druga, manj škodljiva, a tudi učinkovita sredstva: 1 Osmino litra mleka pomešate s čajno žličko medu in v tem raztopite še dve kalcijevi tableti ali 2 Pol ure pred spanjem popijte pol kozarca mineralne vode, ki ste ji dodali žlico sadnega kisa in čajno žličko medu. Referat za zdr. vzgojo dopisi SKIS, Komunalnemu podjetju Prevalje, ker se je gradilo telefonsko omrežje, PTT Slovenj Gradec itd. Vzemimo primer. Na lokalni cesti v Strojni so bile življenjsko nevarne razmere. Opozorila krajevne skupnosti izvajalcem so bila zastonj, in KS je angažirala inšpektorja za ceste. Naredil je seznam nujnih del in takoj po tistem so jih nekaj res opravili. Večina pa je ostala. Medtem je cesto prevzelo drugo podjetje, prošnje in sklepi pa spet romajo na izvajalca in na inšpektorja itd. — na nič. Ne vemo, kje se je zataknilo, saj ni bilo na pet dopisov v enem letu na vse možne organe, ki bi imeli s tem kakršnokoli zvezo, niti enega odgovora. Dela pa ostajajo in nastajajo nova. Problem se vsaj nam v krajevni skupnosti Strojnska Reka zdi velik, zato smo za posredovanje že prosili izvršni svet ravenske občinske skupščine in OK SZDL Ravne. Odgovorila je slednja, da naj jo za vsak neodgovorjen dopis sproti obveščamo, in bo posredovala. To je zaenkrat vse, kar njim in nam preostane, čeprav je taka pot zelo dolga. Krajevna skupnost mora biti sproti usmerjena v delo, saj so na drugi strani forumov ljudje, ki čakajo na rezultate dela tistih v krajevni skupnosti. Toda kako pokazati delo, trud in prizadevanje organov krajevne skupnosti za stvari v dobro vsem, če se vsaka pot pretrga takoj po poslanem sklepu? Da ljudje krajevni skupnosti ne zaupajo več, vsaj v tistih krajevnih skupnostih, kjer se kmalu obeta ponovitev referenduma o samoprispevku, ni dobro. Helena Merkač SIZIFOVO DELO KRAJEVNIH SKUPNOSTI NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI Mrkoba 7029 Kozič D., B. Vasiljevič, V. Be-kavac, Priručnik za termodina-miku i prostirenje toplote 1983. 7030 Gorjup Z., Topografija s temelji kartografije 1983. 7031 Industrijska ventilacija 1975. 7032 Čakširan S., Uloga organizato-ra rada i poslovanja u udruže-nom radu 1983. 7033 Čakširan S., Vrednovanje poslo-va organizatora rada i poslovanja 1983. 7034 Warring R. H., Handbook of Valves, Piping and Pipelines 1982. 7035 Kenneth J. A. Brookes, World Directory and Handbook of Hardmetals 1982. 7036 Backlund J., Thesholds Funda-mentals and Engineering Applications I. 1981. 7037 Degen B., H. Kralj, Strojepis 2. del. 1975. 7038 Tesla N., Moji pronalasci 1981. 7039 Pirogova L. I., B. Orožen, J. Sever, Rusko-slovenski učni slovar 1977. 8/9 Segel J., Kratek opis Delovne skupnosti za gospodarjenje 1983. 8/10 Triglav S., Priročnik za spoznavanje valjarne 1983. 7040 Arandjelovič D. S., Kompjuter-ska organizacija u savremenoj privredi 1983. 7041 Miles D. L., Privredna tehnička primena analize vrednosti 1982. 7042 Hornbruch F. W., Povečanje produktivnosti 1981. 7043 Mackensen, Deutsches Worter-buch 1982. 7044 Strnad J., Posebna teorija relativnosti 1979. 7045 Ivkovič B., Obrada metala rezanjem 1979. 7046 Matič S., Principi upravljanja komutacionim sistemima 1983. 7047 Grujič T. L., Diskretni sistemi 1980._ 7048 Martič L., Boj za življenje družine 1983. 7049 Vuličevič D., Dijagrami nomo-grami tabele. Priručnik za računske vežbe iz tehnoloških operacija 1982. 7050 Sedmak S. B. Petrovski, B. Mi-lojevič, Praktikum za projekto-vanje elemenata mašina i aparata I. 1983. 7051 Savremeni aspekti projektova-nja i izrade sudova i cevovoda pod pritiskom 1982. 7052 Dordjevič B., Valent V., Zbirka zadataka iz termodinamike i termotehnike sa teorijskim osnovama 1982. 7053 Matijaševič S., Uputstvo za rad pri ispitivanju livačkih peska, vezivnih sredstava kaluparskih i jezgrenih mešavina 1975. 7054 Grozdanič K. D., Sistemi za obradu podataka. Priručnik 1983. 7055 Popovič G., Sistemi za obradu podataka 1980. 7056 Hemijska kristalografija 1979. 7057 Arsenijevič M., Elektrotehnika 1976. 7058 Sedmak S., Petrovski B., Milo-jevič B., Zbirka zadataka iz elemenata mašina i aparata 1980. 7059 Zbirka zadataka iz fizičke he-mije 1983. 7060 Brankovič M., Tehnologija livačkih kalupa 1982. 7061 Mitrovič M., Merni instrumenti i elementi regulacije 1978. 7062 Cajhen R., Regulacije 1984. 7063 Mitrinovič S. D., Jednačine matematičke fizike 1978. 7064 Miličič P., Zbirka zadataka iz više matematike II. 1981. 7065 Turajlič R„ Sistemi automat-skog upravljanja zbirka rešenih zadataka I. 1984. 7066 Joksimovič S. T., Procesi sagre-vanja 1981. 7067 Radovanovič D., Hemijsko-in-ženjerska termodinamika. Priručnik. 1981. 7068 Dordjevič D. B., Hemijsko-in-ženjerska termodinamika I. 1978. 7069 Tasič A., Zbirka zadataka iz tehnoloških operacija — toplotne operacije 1980. 7070 Tasič A., Zbirka zadataka iz tehnoloških operacija — mehanične operacije 1980. 7071 Popovič G., Zbirka zadataka iz tehnoloških operacija — difu-zione operacije I. 1983. 7072 Popovič G., Zbirka zadataka iz hemijsko-inženjerskog računanja I. 1978. 7073 Krotin E., Zbirka zadataka iz mašina elektrouredaja i automa-tike za metalurge II. 1978. 7074 Sadibašič A., Praktikum za vežbe iz kontrole i regulacije procesa 1977. 7075 Sedmak S., Praktikum za pro-jektovanje elemenata mašina i aparata II. 1983. 7076 Radosavljevič S., Neorganska hemija I. 1974. 7077 Kuzman K., Metodika vnaprejšnje določitve vplivnih veličin na proces periodičnega valjanja 1984. 7078 Loštrk A. Lagoja, Nevarne snovi in zaščita na delovnem mestu. 7079 Cvetkovič D., Teorija grafova 1981. 7080 Bertolino M., Numerička analiza 1981. 7081 Simič D., Osnovi kibernetike 1981. 7082 Dimitrijevič D., Savič L., Računarsko programiranje 1980. 3587/630 Letno poročilo 1983. 7. decembra je SNG Drama uprizorilo v Titovem domu na Ravnah »žalostno komedijo« Toneta Partljiča Moj ata, socialistični kulak. Gledalce, ki so v popoldanski in večerni abonmajski predstavi povsem napolnili dvorano, so pritegnila imena nastopajočih, kot npr. Polde Bibič, Mojca Ribič, Ivo Ban, Jerica Mrzel, pa tudi avtorja, ki je to- 7083 Bajič D., Električna i elektronska kola, uredaji i merni instrumenti. Elektronika i merenje 1983. 7084 Brunhuber E., Moderne Druck-gussfertigung 1971. 3587/631 Kuzman K., Svetovanje na področju razvoja orodij in postopkov za plastično predelavo 1983. 7085 Turk I., Izbrana poglavja iz upravljanja računovodstva 1983. 3587/632 Programski paket Craft za prostorsko razporejanje delovnih enot. 7086 VDI — Berichte 256. Werk-stoffbeeinflussung durch die Weiterverarbeitung 1976. 7087 Continuous Casting 1982. 7088 Šulek V., Rapnik D., Potek reakcije NH4+ — ionov z ozonom v pitni vodi 1984. 7089 Arhar F., Mednarodna integracija kapitala in dela 1984. 7090 Integracija v gospodarstvu 1984. 7091 Trstenjak A., Ekološka psihologija. Problemi in perspektive 1984. 7093 Friedrichs G., A. Schaff, Mikroelektronika in družba v dobro ali zlo? 1983. 7094 Kalinšek I., Nujna medicinska pomoč 1984. 7095 Recknagel —- Šprenger, Greja-nje i klimatizacija 1984. krat na sebi lasten način obdelal dogajanje na slovenskem podeželju v času zloglasne resolucije Informbiroja. Ko so odhajali domov, pa so imeli mnogi občutek, da igralci, ki so sicer lahkotno odigrali celotno predstavo, občinstva in dela niso jemali povsem resno. Isti večer je v kulturnem domu v Črni nastopil Pihalni orkester Slovenj Gradec. Koncert je bil edina prireditev Koroške glasbene jeseni v tem kraju. 13. decembra so za naročnike filmskega abonmaja na Ravnah prikazali francosko komedijo čas prve ljubezni. 16. decembra so gledalci od blizu in daleč dvakrat natrpali dvorano kulturnega doma v Kotljah, da bi se razvedrili ob vrtenju Hotuljskega vrtiljaka. Njihova pričakovanja so se v celoti izpolnila. 20. decembra je bila v kino dvorani na Ravnah zadnja abonmajska filmska predstava v letu 1984. Tokrat je bila na sporedu italijanska vojna drama Koža. 21. decembra je Slovensko ljudsko gledališče iz Celja na Ravnah uprizorilo dramo Petra Shafferja Amadeus. Z igralci Janezom Ber-mežem (Salieri), Zvonetom Agre-žem (Mozart), Anico Kumrovo (Mozartova žena) in drugimi so se gledalci in poslušalci v Titovem domu poglabljali v usodo Mozartovega življenja in uživali ob odlomkih iz njegovih del, ki pa v njegovem času zaradi nerazumevanja pa tudi po zaslugi vodilnih (glasbenih) politikov in negenialnih, a veljavnih glasbenikov, kot je bil Salieri, niso doživeli priznanja. Ta in naslednji dan so vabili v kulturne domove po Mežiški dolini tudi otroke. Lutkarji KUD Kobanci iz Kamnice so uprizorili dogodivščine Koze Lize. Od 21. do 28. decembra je bila v likovnem salonu na ravenskem gradu odprta razstava del Društva koroških likovnikov. 27. decembra je moški pevski zbor Vres priredil v Družbenem domu na Prevaljah tradicionalni novoletni koncert. V goste je povabil mešani pevski zbor Rož, pianista Marka Letonja in igralca Janeza Rohačka. Kakor vsako leto so bile tudi letos zadnje dni decembra po vseh krajih doline raznovrstne kulturne prireditve z dedkom Mrazom. M. P. Pano na steni jedilnice v Armaturah na Muti KULTURA IZ KULTURNE KRONIKE KULTURNO-ZABAVNA USPEŠNICA ALI RAZMIŠLJANJE OB VRTILJAKU KAJ? Glasbeno in gledališko abavna prireditev Hotuljski vrtiljak. KDAJ? V nedeljo, 16. decembra 1984, ob 16. uri in 18.30. »KJE? V kulturnem domu Prežihov Voranc v Kotljah. KDO? Domači gledališčniki, Pevci zabavne glasbe izpod domačih in tujih gor, zabavni in narodno zabavni ansambel ter znani in neznani gostje (iz paketa). KAKO? V živo in v neposrednem prenosu po televiziji (iz kota dvorane). KAKA J? Zato, ker je to zelo vsec množici občinstva iz Kotelj 71 iz drugih (manj pomembnih) krajev Mežiške doline, organiza-br> scenarist, režiser in voditelj oddaje Janko Torej pa je vse to fnal predvideti in pričakovanja •zpolniti. In zakaj tak uvod? Zato, da i pričarali vzdušje na vrtiljaku, ki sicer v pisani besedi še daleč e more biti tako vznemirljivo ot dogajanje na odru. Besede v ,enoli^ne. odete v črnino tiska, tirani pa so za vzdušje nape-sti in pričakovanja poskrbeli e gledalci sami s svojo množič-j j o, kakršne sicer v kulturnih omovih nismo vajeni (režiser J rn je z domislico o neposrednem v prenosu še podkrepil občutek Pomembnosti), predvsem pa do-s Janje na odru, ki je bilo pestro _ zanimivo. Nobena točka ni ,„,e. a biti predolga, nobena pre-č„n na> Čeprav tudi pod dolo-nr,,. divo ni smela pasti nobena; Posebmh giobin ni bilo super vosti tudi ne; organizator je pritegnil k sodelovanju ansamble in posameznike, ki »vlečejo« mlado in staro. Ob Kori in Samorastnikih niso smeli manjkati trije Petrovi in Marjan Smode, ki je bil s svojo zlato ploščo sploh zadnja poslastica in višek pričakovanja na vrtiljaku, posebna draž za obiskovalce je bil tudi neznani gost; kot se je izkazalo, je bil to simpatični pevec Jožef Rakotorahalahi z Madagaskarja. Prireditelj je ustregel tudi domačinom, saj so v zabavnih in (rahlo) satiričnih prizorih iz delovnega okolja in družinskega življenja nastopili domači igralci in pevci. In da ne bi kdo rekel, da mladi nič ne dajo na tradicijo, sta solista zapela venček starih svatovskih zbadljivk; Marjana, pevka zabavne glasbe in študentka solo petja, pa je zapela samospev in s tem posegla tudi na področje resne glasbe. Hotuljoi so s to prireditvijo dokazali, da razumejo in obvladajo komercialno plat kulture in znajo privabiti v kulturni dom veliko gledalcev, ki tudi odhajali niso razočarani, razen tistih, ki niso dobili vstopnice ali pa so bili v dvorani tako na tesnem, da dogajanja že zato niso mogli spremljati z dobro voljo. Zdaj čaka hotuljske kulturne delavce nova, še težja naloga: obdržati občinstvo, vsaj domačine, v kulturnem domu tudi tedaj, kadar bo na sporedu zahtevnejša prireditev drugačne vrste. Obojim je namreč potrebna nadaljnja kulturna rast. Mojca Potočnik SVI SU ŽELJELI ISTO (V spomin žrtvam nesreče na Korziki) Neko bi od njih tek proslavio, svoj drugi ili treči rodcndan, a neko za godinu postao pionir, neko otac, majka, djed ... A opet bi neko od njih za mjesec, godinu, deset... časno služio vojsku, neko fakultet upisao, a neko pred matičara otišao i rekao: DA! A svi su oni mogli mnogo još toga da budu. I ko zna, koliko putovanja da putuju? I svuda, svuda da stignu ... Svako od njih je imao svoje životne želje, a svi željeli isto: Domovini svojoj, da se vrate, da sa njom dijele i radost i tugu, da još rade, za dobro danas, za bolje sutra. TJ zemlji svojoj da žive! I ostave pokoljenja. Sto osamdeset je bilo nedoživljenih života. Sto osamdeset nedorečenih želja ... Svih sto osamdeset ih uze, celična ptica! Polomi i sebi i njima krila. Tamo negdje. Daleko, od rodnog kraja ... Da nikad više, zajedno ne poletite, da svoje želje, nikad ne ostvarite ... Dorde Radovič TOZD RPT RAZSTAVA DRUŠTVA KOROŠKIH LIKOVNIKOV Ze nekajkrat smo imeli priliko poudariti, da se likovna skupina Ravne uvršča med najboljše in najbolj aktivne skupine pri nas. To ugotovitev potrjuje tudi letošnja razstava slikarskih del, ki so jo člani skupine pripravili v ravenski galeriji od 21. do 28. 12. 1984. Miran Auberšek se predstavlja s kompozicijo Graufove domačije. Oljna slika samotne kmetije pod Peco ni samo dokumentarni posnetek spomenika ljudskega stavbarstva, temveč barvno razgibana podoba okolja, v katerem stoji. Med deli Štefana Bobka izstopata posebno dve: Telohi in Krajina. Pri njih je avtor uporabil novo tehniko, ko je kredo pomešal z vodo in s tem dosegel kar nenavadno mehkost in razpolo-ženjskost slikarskega izraza. Franc Boštjan je na malih platnih upodobil v olju štiri letne čase. Zanimiva tema obenem razodeva kompozicijsko gradnjo pa tudi širino slikarjeve barvne skale, ki jo uporablja pri delu. Stanislav Bricman se v svojih temačnih pastelih razvija v izrazito razpoloženjskega slikarja, medtem ko se v oljih predvsem sooča z bolj »otipljivo« krajinsko in arhitekturno stvarnostjo. Risbe s kredo in olja Srečka Friihaufa se uvrščajo med zgledne dokumentarne posnetke naše stavbarske dediščine, še posebej slika gradiča Robindvor, ki ga je avtor upodobil tik pred rušenjem. Podobno bi lahko opredelili tudi Alberta Hojnika, ki nas v svojih privlačnih risbah s kredo prav tako seznani z dragoceno zapuščino ljudske stavbarske umetnosti na Koroškem. Romantično obarvan prizvok začutimo v risbi Purkova domačija Matevža Šumaha, ki je zanimiva tudi kot vzoren dokument stare koroške samotne kmetije. Franc Johman slika v olju in pastelu. Njegov realizem je po svoji nazornosti in koloritu le za korak odmaknjen od naivnega slikarstva, vendar ne fantazijskega, temveč naslonjenega na živo stvarnost. Motivni svet oljnega slikarstva Ivana Večka je stilizirana arhitektura, na pogled sorodna kubistični razkrojenosti predmetnega sveta. Izrazit figuralik v skupini je Janko Sušnik. Z njegovimi upodobitvami človeškega telesa smo se srečali že na prejšnjih razstavah. Zdaj je nekdanja čistost oblik dn preprosta barvitost dobila dopolnilo v močnejšem koloritu, ki želi delovati ekspresivno, in v bolj zapleteni gradnji kompozicije. Primer Sušnikovega nekdanjega izredno privlačnega Andrej Grošelj, Skica za spomenik Janezu Trdini, žgana glina, 27 cm figuralnega stila predstavlja slika Evina eksportna jabolka. Ob zaključku maramo podkrepiti pomen predstavitve del članov likovne skupine v ravenski galeriji tudi z vidika dokumentacije naše kulturne dediščine, ki je v razstavo pritegnjena v to- NACRT IZLETOV v LETU 1985 16. maja 1985 — mimo Celja in Brežic v Kostanjevico, Metliko, Črnomelj, Dolenjske Toplice na Bazo 20. Povratek mimo Brežic in Celja na Ravne. 15. junija — skozi Škofjo Loko v Cerkno in bolnico Franjo, naprej skozi Tolmin, Kobarid, Bovec na Vršič. Povratek skozi Kranjsko goro na Ljubelj, Pliberk in na Ravne. 18. julija — v Volčji potok, nato na Brezje, Bled in Bohinj (slap Savica), povratek skozi Kamnik, na Motnik in Vransko ter na Ravne. 15. avgusta — v Žalec, Šempeter, Jama Pekel, Šmartno ob Paki, skozi Mozirje, Luče, Solčavo v Logarsko dolino. Povratek po isti poti na Ravne. 19. septembra — v Pliberk, na Visoko Ostrovico, skozi Šentvid na Gospo Sveto, skozi Celovec ob južni strani Vrbskega jezera na Otok. Nadalje ob Osojskem jezeru na Osoje. Na povratku skozi Rož v Rožek, Borovlje (pokopališče), Sele na Ravne. Oktobra — v Ruše in na Pohorje — pobiranje kostanja. OBČINSKO PRVENSTVO UPOKOJENCEV V KEGLJANJU, STRELJANJU IN ŠAHU Občinska zveza društev upokojencev Ravne na Koroškem je 27. 11. 1984 priredila v DTK na Gobarji na Ravnah so nekaj let organizirano delovali v okviru Društva inženirjev in tehnikov. Pred tremi leti so se osamosvojili in se je dokončno oblikovala Gobarska družina »Samorastniki« Ravne na Koroškem, ki deluje po osnovnih pravilih, ki veljajo v Zvezi gobarskih družin Slovenije. Število članov niha med 60 in 80. K članom pač štejemo tiste, ki redno plačujejo članarino. V drugi polovici decembra je bila tretja letna skupščina gobarske družine v Domu železarjev na Ravnah. Na njej smo preučili dosedanje delovanje. Predvsem smo ocenili, da smo prišli do določenega razpotja: doseženi so spodbudni rezultati, potrebni pa so novi pristopi in prijemi, da bi bilo njeno delo kar najbolj koristno in čimbolj zanimivo tako za njene sedanje člane kot za vse gobarje in ljubitelje narave, ki bi v dejavnosti družine videli svoj interes in bi se ji priključili. Dosedanja aktivnost je bila bolj omejena na čas gobarske sezone, to je med marcem in novembrom, želimo pa, da bi dru-štveno-klubska dejavnost poteka- likšnd meri kot še nikoli doslej. Z vključevanjem teh in podobnih nalog v svoj oblikovalni program se bodo naši likovniki lahko z velikimi črkami vpisali v knjigo kulturnih dosežkov. dr. Cene Avguštin Ravnah tekmovanje za prehodni pokal v kegljanju, streljanju in šahu. Udeležili so se ga tekmovalci iz vseh štirih krajev občine. KEGLJANJE Tekmovali so v borbenih partijah. Zmagala je šestčlanska ekipa DU Ravne s 515, pred DU Prevalje I. s 418, DU Črna s 390 in DU Mežica s 350 podrtimi keglji. Izven konkurence sta podrli II. ekipa DU Ravne 386 ter II. ekipa Prevalj 367 kegljev. STRELJANJE Za vsako ekipo je nastopilo po pet strelcev, ki so tekmovali na strelišču z zračno puško. Zmagala je ekipa DU Ravne s 711 krogi, za kar je prejela v trajno last prehodni pokal. Druga je bila ekipa DU iz Črne s 312 krogi. Največ krogov je zadel Jože Homan, in sicer 165. ŠAH Tudi v šahu so se pomerile tri štiričlanske ekipe, kjer so zanesljivo zmagali šahisti iz Mežice z 8 točkami ter prejeli v trajno last prehodni pokal. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa DU Ravne s 3 točkami, tretji pa so bili šahisti iz DU Črna z 1 točko. Ervin Wlodyga la vse leto in da bi v njej sodelovalo čimveč članov. Doslej so bile osrednje aktivnosti vsakotedenska determinacija, ki je bila običajno ob ponedeljkih ob 19. uri v prostorih magistrata v krajevni skupnosti Trg, katere so se različno udeleževali člani in nečlani družine. V oktobru so bile organizirane razstave v Domu železarjev. Obisk je bil okrog dva tisoč ljudi, kar je vsekakor spodbudno. Posebno pomembno je, da smo spodbudili velik interes šolske mladine; sodelovanje s šolami pa bi moralo biti v bodoče še večje. Vsako leto septembra ali oktobra je tudi gobarski piknik pri Korošu v Zgornji Jamnici, ki je bil doslej vedno dobro obiskan. Kot že omenjeno, smo se na letni skupščini zavzeli za nekatere novosti, ki bi jih ob že omenjenih dejavnostih radi izvedli. Tako nameravamo našo dejavnost bolj popularizirati. Že omenjenim standardnim akcijam, kot so razstava, piknik, letna skupščina in gobarski izlet, ki smo ga lani imeli v novembru na otok Krk, pa želimo dodati novo vsebino, ki bo za večino čimbolj koristna in privlačna. Idej je veli- ko, dokazali pa smo že, da se da z dobro voljo tudi brez posebnih sredstev, kar je problem vseh društev, marsikaj narediti. Med konkretnimi akcijami bi pristopili k evidentiranju gob v naši regiji na kartotečni način, nadalje bi pripravili in publicirali splošna navodila za gobarje, izvedli splošni izobraževalni program tudi z možnostjo uporabe filmskega medija; v zasnovi torej še nerealizirane so ideje o različnih oblikah sekcijskega ali podobnega interesnega delovanja, kot so sekcija za zaščito okolja, shranjevanje, zlasti pa uporaba gob, pri čemer nekoliko za šalo govorimo o »gurmanski sekciji«. Velja omeniti tudi idejo, da bi gobarska družina nudila pomoč organizacijam in društvom pri organiziranju piknikov, obrambnih dni in drugih shodov, seveda, če bi bil za to interes. Koliko od teh idej bomo tudi uresničili, je odvisno od dejanskega dela. Kot povsod pa tudi tu naletimo na ljudi, ki imajo veliko idej in veliko govorijo, naredijo pa ne toliko, in ljudi, ki malo govorijo pa so vedno in povsod pripravljeni konkretno in zavzeto delovati. Zadnja letna skupščina je izvolila naslednje organe za vodenje v prihodnjem obdobju: v upravni odbor so bili izvoljeni: Milovan Božikov, Rajko Stropnik, Jože Jurak, Marija Planinšec, Janko Dežman, Gorazd Gornik, Štefan Erjavec, Stanko Ja-mer, Maruša Ugovšek in Emilija USPEH FUŽINARJEVIH KEGLJAČEV V ČAČKU Kegljaški klub športnega društva Borac iz Čačka je ob 15-letnici obstoja 15. december 1984 priredil srečanje kegljaških klubov. Sodelovali so: Crvena zvezda in Partizan iz Beograda, Borac iz Čačka in Fužinar z Raven. Za vsak klub je tekmovala mešana dvojica. Fužinarjeva predstavnika Medika Prinčič in Rajko Podojstr-šek sta s 1287 podrtimi keglji osvojila 1. mesto. Prejela sta lep pokal, klub pa priznanje za sodelovanje. Čestitamo! KEGLJANJE Kvalifikacije za uvrstitev v enotni republiški ligi so se za obe Fuži-narjevi ekipi končale slabše od pričakovanj. Kegljavci Fužinarja so sodili poleg Rudarja iz Trbovelj v ožji krog favoritov za prvo mesto, a so si žal vse upe za napredovanje v višji rang tekmovanja zapravili že na startu kvalifikacij. Na novem kegljišču na Ravnali so kegljavci Fužinarja osvojili šele peto ali zadnje mesto, ta »spodrsljaj pa je bil kljub kasnejšim veliko boljšim nastopom v Mariboru, Hrastniku in v Žalcu usoden za slabšo končno uvrstitev Ravenčanov. Novi slovenski ligaš je tako postala ekipa Hmezada iz Žalca, Ravenčani pa si bodo morali z dobrimi nastopi v II. republiški ligi, ki se je že pričela, zagotoviti mesto na vrhu, kar bi jim omogočilo nastopanje v prihodnji sezoni v I. republiški ligi. Kegljavke Fužinarja so bile prav tako neuspešne v kvalifikacijah, saj so med štirimi ekipami osvojile zad- Gradišek. Za predsednika gobarske družine je bil izvoljen Milovan Božikov, za njegovega namestnika pa Rajko Stropnik. Za blagajničarko je bila izvoljena Emilija Gradišek, za tajnico pa Marija Planinšec. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Koloman Vrečič za predsednika ter Oto Urnaut in Betka Šavc za člana. V častno razsodišče so bili izvoljeni: Mitja Šipek za predsednika, Ivan Lajtinger za njegovega namestnika ter Franc Ivart-nik, Janez Gradišnik in Oto Hafner za člane. Ne glede na to, da imamo izvoljeno vodstvo, pa si ne predstavljamo, da bi družina forum-sko delovala. Morala bi biti zlasti pobudnik in ožji organizator dejavnosti, k svojemu delu pa pritegniti čimveč članov kot tudi nečlanov. Vključitev v gobarsko družino je možna kadarkoli. Zaželene so tudi nove pobude, ki se jih morda še nismo spomnili. V prihodnjih številkah Fužinarja bomo poskušali še kaj povedati o tej dejavnosti, objaviti pa tudi nekaj prispevkov, s katerimi bi razširili znanje ljubiteljev gob in narave, jih motivirali za boljši odnos do narave, prispevali delež k prehrambni kulturi in odpravljanju nevarnosti zastrupitve, ki je pri nepoznavalcih prisotna, ter morda še kaj. Vsem članom in drugim želimo v letu 1985 dobro bero in dobro sodelovanje. -deja šport nje mesto. Nove članice republiške lige so postale kegljavke Aera iz Celja. Končni vrstni red kvalifikacij: moški — 1. Hmezad Žalec, 2. Branik Maribor, 3. Proletarec Zagorje, 4. Fužinar Ravne, 5. Rudar Trbovlje. Zenske — 1. Aero Celje, 2. Rudar Trbovlje, 3. Branik Maribor in 4. Fužinar Ravne. Kegljaški klub Fužinar je skupaj s tozdom Družbeni standard pripravil v počastitev dneva republike otvoritveni turnir na kegljišču v Domu te-Icsoe kulture. Tako so nov objekt, ki ze dobro služi tako delavcem železarne kot aktivnim kegljačem koroške regije, tudi uradno predali svojemu namenu. Na turnirju je nastopilo osem moških in sedem ženskih ekip, zmagali pa so z odličnim poprečjem 890 kegljev kegljavci Fužinarja pred Rudarjem iz Trbovelj in Čardo iz Murske Sobote. V ekipi Čarde je nastopal tudi nekdanji svetovni prvak in reprezentant Miro Steržaj, ki je z 950 podrtimi keglji postavil tudi nov rekord kegljišča. Med kegljavci Fužinarja se je izkazal Silvo Belaj z 926 keglji. Med ženskimi ekioami so bile najboljše kegljavke STC Ljubljana pred Branikom in Rudarjem, kegljavke Fužinarja pa so bile četrte. V Mariboru je bil 15. decembra tradicionalni turnir ob dnevu JLA, katerega so se udeležile tudi kegljavke Fužinarja. Ravcnčanke so bile med osmimi ekipami sedme, za veliko presenečenje pa je poskrbela Fužinarjeva igralka Marta Merkač, ki je s 431 keglji osvojila prvo mesto med posameznicami. Premagala je številne državne reprezentantke, med njimi tudi DEJAVNOST DRUŠTVA UPOKOJENCEV GOBARSKA DRU2INA BO RAZŠIRILA DEJAVNOST Rekreacija in svetovno prvakinjo v dvojicah Krištofovo iz Zagreba. ROKOMET Na turnirju v pačastitev 30. obletnice rokometa v Slovenj Gradcu je nastopila tudi moška ekipa Fužinarja m se uvrstila na pričakovano zadnje niesto. Zmagala je prvoligaška ekipa artizana iz Bjelovara, pred Dinos/ Jovanom iz Ljubljane, Partizanom iz olovenj Gradca in Fužinarjem. ^-eP. uspeh so dosegle mlade rokometašice Fužinarja, ki so na polfinalnem mladinskem turnirju v Velenju zmagale in se uvrstile na finalni turnir, kije bil v Mariboru. V finalu so Ravencanke vsa srečanja izgubile, vendar je peto mesto v Sloveniji ven-l?v . d°t>ra uvrstitev. Naslov repu-kih prvakinj so si priigrale rokometašice Mlinotesta iz Ajdovščine. Mladinci Fužinarja so izpadli iz boja Za uvrstitev med najboljše, potem ko so bili drugi na polfinalnem turnirju y Velenju, kjer je zmagala ekipa Šoštanja. INVALIDSKI ŠPORT Invalidsko športno društvo Samorastnik je v decembru pripravilo poročno tekmovanje invalidov v keg-janju in šahu. Med šestimi ekipami Pri moških v kegljanju zmagali ovenjgradčani pred Samorastnikom L a.Yvnc !•> pri ženskah Da je bila naj-°ljsa prva ekipa Samorastnika. Tek-movanja v šahu se je udeležilo 7 ekip, najboljši pa so bili šahisti Žalca pred ovcnj Gradcem in Samorastnikom Ravne. NAMIZNI TENIS , ^3 drugem republiškem selekcij-em namiznoteniškem turnirju za L Mariboru je v odsotnosti m j -p .» slovenskih igralcev Kovača, . avica, Franka in Zalaznika zmagal 'gralec Fužinarja Darko Jamšek, ki se ako vse bolj uveljavlja v kakovostim republiškem vrhu. Na Ravnah je bilo 22. in 23. de-NTlf l984 v °dlmni organizaciji N TK Fužinar mladinsko republiško Prvenstvo za posameznike in dvojice v namiznem tenisu. Izjemno lep us-P?n so med 110 nastopajočimi iz 21 •ubov Slovenije dosegli mladi igral-Cl m igralke Fužinarja. Tanja Pandev in Darko Jamšek sta si v igrah posameznikov priigrala naslova republiških prvakov, Jamšek pa je prvo mesto osvojil tudi v paru z Bezjakom. K velikemu uspehu Fužinarja na tem republiškem prvenstvu so prispevali svoj delež še dvojica Pandev in Zalokar (Jesenice), ki sta osvojili drugo mesto, ter Jamšek in Pandevo-va, ki sta bila pri mešanih dvojicah tretja do četrta, ter Samo Bezjak, ki je med posamezniki tudi delil 3.—4. mesto. ODBOJKA Odbojkarji Fužinarja so v zadnjih treh kolih jesenskega dela prvenstva premagali vse nasprotnike gladko s 3 : 0, v gosteh Pakrac iz Daruvara in Famos iz Hrasnice, doma pa Metalac iz Siska. Tako so Ravenčani prvo polovico prvenstva v II. zvezni ligi zaključili z devetimi zmagami in enim porazom na Bledu in bodo prezimili na prvem mestu. Zadnje jesensko kolo bodo odigrali 9. februarja, ko se bodo doma srečali z Radničkim iz Slavonskega Broda, nakar se bo nadaljeval tudi spomladanski del. Odbojkarji Fužinarja, ki so nastopali v sestavu: Filipančič, Ban, Tušek, Rane. Urnaut, Jež, Mlakar, Vidmajer, Košak, Čebulj, Popič in Čeplak so tore; v jeseni zbrali 18 točk, drugi je Bled, tretji Študent in četrti Novi Zagreb, vsi imajo po 16 točk, Mežičani pa so deveti s 6 točkami. Ravenske odbojkarice, ki nastopajo v II. zvezni ligi, so prvenstvo končale na drugem oz. tretjem mestu s 16 točkami, kolikor jih imajo tudi odbojkarice Ferijalac/Hemije iz Modrice. Igralke Fužinarja so v decembru v zadnjih dveh kolih dosegle še dve zmagi proti igralkam iz Modriče doma in na gostovanju v Dubrovniku. Na vrhu prvenstvene razpredelnice so po jesenskem delu prvenstva odbojkarice Zeljezničarja iz Osijeka, ki so v lanski sezoni izpadle iz I. zvezne lige, tokrat pa se bodo v elitno konkurenco zagotovo vrnile. Ivo Mlakar KARATE 8. 12. 1984 je bilo v Titovem Velenju republiško ekipno prvenstvo v karateju, ki se ga je udeležilo 8 moštev. KK Ravne so zastopali Bogomir Plešnik, Janez Zalig, Ivan Mravljak, Ivan Belaj in Roman Breznik. Zaradi Zimsko veselje pristranskega sojenja so naši osvojili 4. mesto, čeprav so dvakrat zmagali in le enkrat izgubili. Prvi je bil KK Emona. 16. 12. 1984 je bilo v Mozirju 3. in 4. kolo karate lige koroško-šaleške regije. Ravenčani so premagali domačine s 7 : 3, proti Titovemu Velenju pa izgubili s 4 : 6. Po štirih kolih je vodil KK Titovo Velenje, naši pa so delili 2. mesto. R. Breznik PRIJATELJSKO SREČANJE Z JELŠINGRADOM V BANJA LUKI V tozdu Industrijski noži že vrsto let delamo precejšen del proizvodnje za Jelšingrad — Banja Luka, zato ni nič čudnega, da smo se srečali tudi na športnem področju. Sredstva za to srečanje smo si pridobili z delom ob sobotah. hali banjaluškega Borca. V ekipi za 8 X 100 lučajev smo zastopali naš tozd: P. Rane, I. Mlačnik, A. Gruber, P. Metulj, J. Havle, A. Petrič, M. Kolar dn I. Borovnik. Bili smo presenečeni, saj smo premagali nasprotnike kar za 37 kegljev. Naši najboljši trije so Spomin na srečanje v Banja Luki 26. 10. 1984 smo se z avtobusom podali na 380 km dolgo pot in zvečer prispeli v Banjo Luko. Tam nas je pričakala delegacija tovarne Jelšingrad. Ne da se napisati, kako znajo ti ljudje sprejeti svoje goste, koliko je toplih stiskov, poljubov in dobrih želja. Po večerji so nam priredili ples v motelu, kjer smo tudi prespali. Naslednji dan smo se najprej pomerili v kegljanju v športni bili: A. Gruber 444, I. Borovnik 442, I. Mlačnik 417. Medtem smo se pomerili tudi v šahu na štirih deskah na 5 minut, vsak partner z vsakim dvakrat. Naš tozd so zastopali: A. Petrič, I. Ovčar, J. Havle in J. Vrhnjak. Tu pa nam je uspelo iztržiti samo dva remija, torej eno točko od 16 možnih. Po kosilu smo limeli še srečanji ženske ekipe v metu pikada in moške v malem nogometu. Zensko ekipo so zastopale: C. Brezovnik, I. Polovšek, Z. Kričej, M. Šumnik in M. Tomc. Moški pa so nastopili v sestavi: F. Kričej, M. Kolar, Oskar, Kocil, Janet, P. Janko, J. Vrhnjak in L. Srebotnik. Zenska ekipa je z lahkoto premagala nasprotnice, posebej se je izkazala naša C. Brezovnik s 44 kroga. V moški ekipi za mali nogomet pa smo imeli nekaj težav, saj sta nam manjkala v 1. polčasu dva ključna igralca, zato je bila tekma živčna in raztrgana, saj so Jelšdngrajčani vodili z dvema zadetkoma, drugi del igre pa smo zaigrali v polni postavi in rezultat se je menjal v našo korist. Zmagali smo z rezultatom 10 : 6. Največ je k naši zmagi pripomogel vratar M. Kolar. Skupno smo premagali nasprotnika kar v treh disaipiinah. Želimo si še več takšnih srečanj, zato smo sklenili, da bomo delali še večkrat ob prostih sobotah in si na ta način zagotovili sredstva. Vsi menimo, da je zelo pomembno krepiti prijateljske vezi med našimi narodi in narodnostmi. Adolf Petrič, rekreator tozda Industrijski noži KAKO IZBOLJŠATI KADROVSKO STRUKTURO V Železarni Ravne dajemo velik poudarek izobraževanju delavcev pa tudi vzgoji in izobraževanju mladine (število štipendistov že nekaj let dosega 9% zaposlenih), zato se izobrazbena struktura zaposlenih v železarni že nekaj let počasi, vendar vztrajno izboljšuje. Tako se je število delavcev z nepopolno osnovno šolo od leta 1978 do 1983 znižalo za 5% (od 30,6 na 25,7), tistih z dveletno poklicno šolo pa za 1 % (od 10,9 na 9,9), pri vseh drugih izobrazbenih stopnjah pa je naraslo (osnovna šola od 10,1 na 12,2, triletna poklicna od 29,7 na 30,6, srednja šola od 8,4 na 10,8, višja od 2,1 na 2,9, visoka od 1,8 na 2,3, 3. stopnja od 0,08 na 0,14 in doktorat od 0,02 na 0,03). Odstotek delavcev z delovodsko šolo se je sicer rahlo znižal (od 6 °/o na 5,4 %>), vendar je to le relativno, saj se število delovodij ne povečuje sorazmerno s povečanjem števila zaposlenih. Kljub prikazani rasti pa je neskladje med zahtevano in dejansko izobrazbo zaposlenih še vedno precejšnje. Izobrazbena struktura bi se verjetno hitreje izboljševala, ko bi problematiko kadrovanja in izobraževanja obravnavali kompleksno in bolj načrtno. Tega se v kadrovski službi zavedajo, zato so se lotili dveh projektov, s pomočjo katerih bodo kadrovska vprašanja in problematiko izobraževanja lahko začeli reševati načrtneje in na znanstveno-strokov-ni podlagi. Prvi ima naslov Razvoj kadrovanja v Železarni Ravne, drugi pa Razvoj izobraževalne funkcije. Izdelali so še analizo izobrazbene strukture vodilnih, vodstvenih in strokovnih delavcev, kar je sestavni del prvega projekta, pripravljajo pa še analizo za vse druge delavce, in sicer po poklicih in po tozdih ter delovnih skupnostih. Dosedanji rezultati so pokazali, da je izobrazba mnogih delavcev v železarni nižja, kot jo zahteva delovno mesto in kot bi bilo glede na zahtevnost dela potrebno, največje neskladje pa je v metalurških tozdih (50%). Seveda vsi delavci izpolnjujejo formalne pogoje; izobrazbeni primanjklaj je v tem smislu, da v primeru, kjer sta za delovno mesto določena alternativna pogoja (npr.: visoka izobrazba in manj delovnih izkušenj ali višja izobrazba in z več delovnimi izkušnjami pridobljena delovna zmožnost), mnogi izpolnjujejo drugi pogoj. Z analizo izobrazbene strukture so ugotovili, da kar 50% vodilnih in vodstvenih delavcev ne dosega višjega izobrazbenega pogoja, pri strokovnih delavcih pa je ta odstotek še nekoliko višji (55 %). Problematično je stanje v pripravah dela, kjer 61 °/o strokovnih delavcev nima zahtevane izobrazbe, pa tudi stanje v razvojnih službah — največ jih je v tozdu RPT — ni zadovoljivo, saj 29 % strokovnih delavcev ne dosega višjega izobrazbenega pogoja. Nekateri imajo pripombe na kriterije analize izobrazbene strukture, češ, da bi morala šteti delavce, ki izpolnjujejo nižji izobrazbeni pogoj in z delom pridobljeno delovno zmožnost, med tiste, ki imajo zahtevano izobrazbo. Vendar to pri nas ni formalno rešeno niti za strokovne niti za proizvodne delavce, saj npr. tistim, ki imajo nepopolno osnovno šolo, priznamo le to izobrazbo, ne pa tudi tiste, ki so si jo pridobili s tečaji za opravljanje določenih del (npr. žerjavovodski). To plat bi torej morali tudi formalno urediti, nakar bo neskladnost v izobrazbeni strukturi precej manjša in bolj ustrezna dejanskemu stanju, kot kaže analiza. Čeprav rezultati analize še niso dokojični in so po mnenju nekaterih prestrogi, pa je jasno, da izobrazbena struktura zaposlenih v železarni ni dobra; ker pa je delo močno odvisno od znanja, je treba storiti vse, da bi se izboljšala. Dolgoročno lahko to dosežemo s selektivnejšim zaposlovanjem — sprejemati le delavce z zahtevano izobrazbo in pri alternativnih izobrazbenih pogojih dajati bistveno prednost višji izobrazbi ter zaostriti ugotavljanje z delom pridobljenih delovnih zmožnosti — že zdaj in v bližnji prihodnosti pa je treba poskrbeti za stalno strokovno izpopolnjevanje zaposlenih. Načelno je kadrovska služba obe zahtevi poskušala upoštevati tudi doslej, zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov pa ju je morala marsikdaj prezreti; v razmerah, ko se število delovnih mest bistveno ne povečuje, število iskalcev zaposlitve pa raste, bo selektivno politiko zaposlovanja gotovo laže voditi. Zaradi težkih razmer na tržišču, predvsem vedno večjih zahtev po kakovosti izdelkov, bomo morali od vseh, predvsem pa od odgovornih in strokovnih delavcev zahtevati, da bodo redno izpopolnjevali svoje znanje. Doslej je bilo strokovno izpopolnjevanje premalo načrtno organizirano in preveč prepuščeno pobudam in interesom posameznikov. Problematiko je skupaj s strokovnimi delavci kadrovske službe obravnaval strokovni kolegij za kadrovska vprašanja, ki ga vodi član poslovodnega odbora Ivan Žagar. Sprejel je vrsto usmeritev za prihodnjo politiko kadrovanja in izobraževanja v Železarni Ravne. Sklenil je, da je treba izobrazbeno strukturo delavcev na reelekciji in drugih vodstvenih delavcev izboljšati, zato mora kadrovska služba izdelati program funkcionalnega izobraževanja s poudarkom na vodenju proizvodnih procesov, organizaciji in metodah dela ter na oblikovanju medsebojnih odnosov. — Delavci, ki imajo manj kot 20 let delovne dobe in nimajo zahtevane izobrazbe, jo morajo izpopolniti z izobraževanjem ob delu ali iz dela. — Treba je evidentirati kadre za vodilna in vodstvena dela in za ta delovna mesta zagotoviti kadre z zahtevano izobrazbo. — V železarni bomo začeli uresničevati politiko pomlajevanja teh kadrov. — Poskrbeti moramo za dosledno ocenjevanje delavcev na reelekciji. Posebej za strokovne delavce je SKK zahteval, da je treba razčleniti, kateri delavci opravljajo administrativna, kateri strokovna in kateri razvojna dela, kadrovska služba pa mora s pomočjo ravnateljev tozdov izdelati programe za pospešeno usposabljanje strokovnih delavcev in vsem omogočiti strokovno prakso. Dopolnilno izobraževanje je treba omogočiti tudi vsem delavcem na drugih delovnih mestih, predvsem seveda tistim, katerih izobrazba je nižja od zahtevane. Kadrovska služba mora v prihodnje ob sprejemanju novih delavcev namenjati večjo pozornost tudi njihovemu osebnostnemu in strokovnemu profilu. Namen kadrovske službe in zahteve strokovnega kolegija za ka- Tehniko mladim JANKO SVETINA Kratka je bila tvoja življenjska pot. V srcih naj bližjih pa ostane bolečina. Janko se je rodil v kmečki družini 28. 10. 1960. leta. Osnovno šolo je obiskoval v svojem rojstnem kraju. Ze v rani mladosti se je zanimal za strojništvo in se po končani osnovni šoli odločil za poklic avtomehanika. S prizadevnim delom in veliko zagnanostjo je po treh letih uspešno končal šolanje. Kot vsakega mladega in zdravega fanta je tudi njega doletela čast, da je bil poklican na služenje vojaškega roka. Tudi v JLA se je pokazal kot strokovnjak svojega poklica in bil zaradi tega primerno nagrajen. Po vrnitvi iz vojske se je zaposlil v DO Avtoprevoz Dravograd, kjer je služboval do leta 1981. Velika želja po izpopolnjevanju v stroki ga je venomer gnala naprej. Šel je po stopinjah svojega očeta ter se zaposlil leta 1981 v Železarni Ravne v tozdu Transport. S svojim prizadevnim delom je hitro napredoval in vse do svojega usodnega dne opravljal dela in naloge avtomehanika za zahtevna dela. Bil je priljubljen in spoštovan med sodelavci, zato so mu zaupali delegatsko mesto v najvišjem organu samoupravljanja, to je v delavskem svetu tozda. Tudi graditev naše samoupravne socialistične skupnosti mu ni bila tuja. Toda kruta usoda je prerano pretrgala nit mladega življenja, katerega želja je bila pravičnejši in boljši jutri za delavca — samoupravljalca. Dragi Janko, danes, ko se zadnjič poslavljamo od tebe, se ti zahvaljujemo za vse, kar si prispeval k našemu napredku in ti obljubljamo, da bo tvoj lik vestnega delavca in prijatelja za vedno ostal v našem spominu. V imenu tozda in DPO izrekam svojcem in sorodnikom iskreno sožalje. drovska vprašanja so jasne: z načrtnim in doslednim delom izboljšati izobrazbeno strukturo zaposlenih v Železarni Ravne. Kjer pa sta na delu načrtnost dn doslednost, so tudi uspehi prej ali slej vtidni. V interesu nas vseh je, da bi se kmalu pokazali. Po analizi izobrazbene strukture in po zapisniku seje SKK pripravila Mojca Potočnik Kadrovska gibanja v novembru Obrisi Novembra je bilo v železarni zapo-s enih 6029 delavcev. Število se je v primerjavi s prejšnjim mesecem neonko znižalo zaradi odhodov delavcev v JLA. delovno razmerje SO SKLENILI JEKLARNA — Boromisa Pero, krojni delovodja, Meh Roman, delo-J.°°ja, Pepshi Ali, Vidič Slobodan, °kic Vidoslav, NK delavci — vsi iz J^ge DO; Lipovnik Dani, ključav-— iz TOZD SGV, Gostenčnik JaK°b, skladiščni delavec — iz TOZD komerciala. .JEKLOLIVARNA •- Izak Jaroslav, gimnazijski maturant, Smolar Darko, y.on.°mski tehnik, Zuncc Branko, v r^^arko, strojna tehnika, Goren-y Konrad, modelni mizar, Debeljak °m°, kalupar — iz JLA. VALJARNA — Tamše Stanislav, ključavničar — iz JLA; Ošlovnik Da-j!?a> Prodajalka, Josipovič Svetozar, Ključavničar — iz druge DO. kovačnica — Tripiat Borut, Sminazijski maturant, Sekanic Milo-Jjiu, NK delavec — prva zaposlitev; ogclnik Andrej, elektro tehnik, Cig-Adolf, NK delavec — iz druge JEKLOVLEK - Topič Željko, metijski tehnik — prva zaposlitev; i iklavc Janko, NK delavec — iz uge DO. STROJI IN DELI - Jošt Miran, navtični tehnik, Navotnik Peter, strugar — iz JLA. ORODJARNA — Strmšek Frančiška, NK delavka — iz TOZD Stroji in deli. TRO — Gostenčnik Jolanda, Pli-men Samo, NK delavca —■ prva zaposlitev. ARMATURE — Krcmzer Danilo, strojni tehnik, Helbl Boris, NK delavec — iz JLA. ENERGIJA — Škafar Jože, ključavničar — iz druge DO; Selišnik Srečko, skladiščnik — iz TOZD Vzmctarna. ETS — Pogorevčnik Ivica, prodajalka — prva zaposlitev. SGV — Dornik Samo, strojni tehnik — prva zaposlitev; Hajdini Limon, gimnazijski maturant, Laznik Marijan, ključavničar — iz druge DO; Kormanšek Rajko, rezkalec — iz JLA; Cinac Šerif, transportni delavec — iz TOZD Pnevmatični stroji. PII — Zavratnik Dragica, inž. gradbeništva — iz druge DO; Šulcr Darko, inž. — iz TOZD Jeklolivarna. KOMERCIALA — Lazič Radojko, NK delavec, Pavličič Maksimiljan, ključavničar — iz druge DO; Mlakar Milan, NK delavec — iz TOZD Industrijski noži, Balažič Jože, strojni teh-n k — iz TRO. KONTROLA KAKOVOSTI — Hartman Peter, ključavničar — iz TOZD Pnevmatični stroji. DRUŽBENI STANDARD — Čor-luka Mirjana, administrator — iz druge DO; Gostenčnik Janez, kmetovalec — prva zaposlitev. KSZ — Kristan Vera, Štavdeker Ivanka, Ledinek Marija, NK delavke — iz druge DO. DO TSD — Grnjak Robert, avtomehanik, Rcpas Jožica, rezkalka, Pori Danilo, inštalater vodovoda, Pogorevc Niko, str. kovač, Kališnik Miran, ključavničar, Geld Zlatko, str. delovodja, Gros Srečko, Kozlar Marijan, NK delavca — vsi iz druge DO; Čeplak Davorin, str. tehnik — iz JLA; Vute Andrej, Krivograd Edvard, rezkalca — iz TOZD Stroji in deli. DELOVNO RAZMERJE JE PRENEHALO JEKLARNA — Cehner Miran, Uranker Mirko, zidarja livnih plošč — v JLA; Cvetkovič Dragutin, pri-pravljalec za litje — samovoljno. JEKLOLIVARNA — Pečnik Anton, brusilec na rafami, Makan Zorko, str. oblikovalec, Obrul Albert, delavec na torni žagi, Vrenčur Janez, skladiščnik, Novak Danilo, brusilec SBS —- v JLA; Kavtičnik Franc, skladiščnik — invalidsko upokojen; Bur-jak Franc, ročni oblikovalec — umrl; Balaban Mladen, avtogeni rezalec — sporazumno; Šuler Darko, inž. pripravnik — premeščen v PII. VALJARNA — Mcrzdovnik Stanislav, valjavec, Matkovič Ivo, ključavničar — v JLA; Pavlovič Zivojin, transportni delavec — samovoljno. KOVAČNICA — Grilc Marijan, Kun Zdenko, Ocepek Milan, čistilci polizdelkov — v JLA. ORODJARNA — Robin Ervin, rezkalec, Mori Danilo, ključavničar — v JLA; Čebul Franc, strugar — sporazumno. STROJI IN DELI — Zaže Mirko, brusilec, Lipovnik Srečko, strugar — v JLA; Strmšek Frančiška, čistilka — premeščena v Orodjarno, Vute Andrej, Krivograd Edvard, rezkalca — premeščena v DO TSD; Katalinič Blaž, skladiščni delavec — invalidsko upokojen. INDUSTRIJSKI NOŽI — Goren-šek Zvonko, brusilec, Merkač Vlado, rezkalec — v JLA; Mlakar Milan, rezkalec — premeščen v Komercialo. PNEVMATIČNI STROJI — Rav-lan Mirko, ključavničar, Zdovc Jože, strugar, Plovošek Marjan, rezkalec, Mager Franc, strugar — v JLA; Mohorko Darjan, vrtalec — sporazumno; Hartman Peter, monter — premeščen v KK, Cinac Šerif, transportni delavec — premeščen v SGV. VZMETARNA — Vuletič Živko, brusilec koncev listov — dana odpoved; Perič Boško, odlagalec pri napu-stni peči —- izključen; Selišnik Srečko, skladiščnik — premeščen v Ener-gijo. TRO — Potočnik Matevž, vodja strugarne — invalidsko upokojen; Balažič Jože, samostojni tehnolog — premeščen v Komercialo. ARMATURE — Šafner Boris, Ko-gelnik Robert, Ovčar Danijel, vsi strugarji — v JLA. TRANSPORT — Kolman Miroslav, pomožni delavec — samovoljno. ENERGIJA — Fijavž Vili, strojnik kisikarne — v JLA. ETS — Iršič Dušan, obratni elektrikar — v JLA. SGV — Krevh Boris, rezkalec, Kaučič Jože, strugar — v JLA; Zih Damijan, skoblar — izključen; Lipovnik Dani, ključavničar — premeščen v Jeklarno. PII — Jelen Bojan, dipl. inž. za elektro projekte — v JLA. RPT — Mlačnik Branislav, ref. za šifriranje, Pokeršnik Milan, dipl. inž., pripravnik — v JLA; Strgar Ferdinand, laborant za meritve — invalidsko upokojen. KOMERCIALA — Poročnik Janez, pomožni delavec — v JLA; Gostenčnik Jakob, skladiščni delavec — premeščen v Jeklarno. DRUŽBENI STANDARD — Srčič Terezija, sobarica — starostno upokojena; Stanisavič Milena, kuharska pomočnica — sporazumno. DO TSD — Triglav Milan, rezkalec, Rožej Anton, ključavničar, Oder Darko, monter — v JLA. Kadrovska služba POPRAVEK V Informativnem fužinarju št. 12 1. 1984 se nam je v tabeli Jubilanti v letu 1984 na str. 3 zgodila neljuba napaka: Kovinarstvo iz Ljubnega ima namreč 9 jubilantov. Prizadete prosimo, da nam to opravičijo. Urednik Dvojica OGENJ JE TUDI SOVRAŽNIK ČLOVEKA Vedite, da požar lahko nastane zaradi: neprevidnega in nestrokovnega ravnanja pri upravljanju s plinskimi in električnimi napravami ter pripomočki pri kuhi in ogrevanju; nepravilne hrambe kurilnega olja in plinskih jeklenk. Mešanica hlapov ene ali druge mešanice z zrakom lahko povzroči ob eksploziji strašno razdejanje. Zato moramo te posode hraniti v požarno varnih prostorih, kjer ni drugega toplotnega vira, in v zračnih prostorih; nepravilno postavlienih in pokvarjenih kurilnih naprav, poškodovanih dimnikov in dimovodov; slabo vzdrževanih in zakrpanih električnih elementov, električnih kablov, varovalk, kar vedno povzroči kratek stik; kajenja na požarno nevarnih mestih, kjer so gorljive snovi vseh nevarnostnih stopenj in zaradi odmetavanja še žarečih cigaretnih ogorkov po tleh in v posode, kjer je odvržen odpadni material, kajenja v postelji itd.; varjenja na ogroženih in nezavarovanih mestih; požiganja suhe trave brez izdanih dovoljenj in brez nadzorstva, ne upoštevaje vremenskih razmer, zaradi katerih pogostokrat zajame požar velike gozdne površine; ■ tega, ker smo opustili nadzor nad napravami, ki lahko povzročijo požar, pa smo vse skupaj prepustili naključju in odšli po svojih opravkih, ne da bi izključili elemente, ki lahko povzročijo požar. SAMOZAŠČITA Decembra smo prek javnih občil zvedeli, da je na frankfurtskem letališču nepridiprav ukradel večjo pošiljko deviz. Na letališče se je pripeljal s kombijem, opravil dejanje v desetih sekundah in z avtom spet pobegnil. Vprašamo se lahko, kdo je kriv za nesamozaščitno ravnanje pri prenosu denarja. Pogosto se dogaja, da nepridipravi oropajo kakšno denarno poslovalnico tudi v naši domovini, kar naj bo v premislek. Vsaj pri nas v železarni smo nekako zaščitili razdeljevalce ob času izplačila OD. Tudi takrat, ko morda nosijo samo nekaj tisočakov. Dolžnost zaščite opravljajo predstavniki narodne zaščite. Čeprav se tem varuhom ob prihodu in odhodu z razdelilnega mesta OD posamezniki posmehujejo, je razprava o smotrnosti take oblike čuvanja odveč, ali povedano drugače: samozaščitna osveščenost mora biti nenehna. ILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA FILATELIJA FILATELUA FILATELIJA FILATELUA FILA JUGOSLOVANSKE OLIMPIJSKE MEDALJE LOS ANGELES ’84 Na 23. poletnih olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 1984 je bil jugoslovanski šport izredno uspešen. Ob tej priložnosti je izdala skupnost jugoslovanskih PTT serijo 8 priložnostnih znamk, na katerih so simbolično prikazani športni motivi panog in disciplin, v katerih so jugoslovanski športniki dobili kakšno olimpijsko odličje. Vse znamke imajo vrednost 26 dinarjev, prikazani pa so rokoborba, boks, kajak, rokomet, nogomet, košarka, vaterpolo in veslanje. Jugoslovanski šport je z 18 olimpijskimi odličji, ki jih je dobil na 23. poletnih olimpijskih igrah, dosegel doslej največji uspeh, športniki, ki so dobili medalje, pa so dostojno predstavili neuvrščeno socialistično samoupravno Jugoslavijo. Jugoslovani so se borili v 17 športnih panogah in disciplinah ter naredili izreden vtis in po srebrni medalji v veleslalomu na 14. zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu pridobili visok ugled jugoslovanskemu športu v svetu. Znamke je likovno obdelal Dušan Lučič, natisnil pa jih je Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki večbarvnega ofseta v polah po 8. V osrednjem delu pole je prikazan obris olimpijske medalje. Znamke so prišle v prodajo 14. novembra 1984. UMETNOST — TUJI MOJSTRI V JUGOSLOVANSKIH MUZEJIH IN GALERIJAH Ob 140-letnici ustanovitve in dela Narodnega muzeja v Beogradu (1844 do 1984) je izdala skupnost jugoslovanskih PTT tradicionalno serijo priložnostnih poštnih znamk v petih vrednostih v okviru teme »umetnost« iz ciklusa »Dela tujih umetnikov v jugoslovanskih muzejih in galerijah«, in sicer: 6,00 din Ferdinand Waldmuller »Portret gospe Tatiček« 26.00 din Pierre-Auguste Renoir, »Kopalka« 26.00 din Henri Matisse, »Ob oknu« 38.00 din Paul Gauguin, »Dekle s Tahitija« 40.00 din Edgar Degas, »Balerina« Grafična obdelava znamk je delo Dimitrija Cudova. Motive je izbral Vladimir Popovič. Znamke so natisnili v tiskarni Forum v Novem Sadu v tehniki večbarvnega ofseta v polah po 25. V prodajo so prišle 15. novembra 1984. f. u. ZAHVALA Kot bežna senca so minila leta dela v tozdu SGV, oddelek strojne obdelave. Poslovil sem se od vas z občutkom sreče, da je zahtevno delo pri vzdrževanju v tako velikem kolektivu, kot je Železarna Ravne, zame končano. Želim vsem v tozdu SGV veliko uspeha pri delu, medsebojnega rauzmevanja, tovarištva in nesebične poštenosti. Za vse dobro, kar sem doživel, hvala vodstvu, vsem družbenopolitičnim organizacijam, delegatom v SIS, onim, ki so pomagali oblikovati kulturno življenje v tozdu, ter vsem, ki so pripravili tako lepo darilo za slovo. Posebno se zahvaljujem vsem sodelavcem strojne obdelave in spremnih služb za lepe besedo na poslovilnem večeru, Marti Vren-čur pa za sonetni venec. Jože Štrekelj ZAHVALA Delovni skupini PD tozda SGV, posebej pa tov. Alojzu Hrastniku se najlepše zahvaljujem za darilo ob 50-letnici. Franc Prepadnik ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem delavcem tozda TRO za darilo in sindikatu za izkazano pozornost. Angela Bulolen ZAHVALA Dragi sodelavci špedicije, zaradi bolezni se je naše sodelovanje žal prehitro izteklo. Iz srca se vam zahvalim za prijetne trenutke v letih skupnega dela. Posebej hvala za pozornost in dragoceno darilo ob mojem odhodu v pokoj. Želim vam še mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja, v zasebnem življenju pa veliko sreče in zdravja. Ivan Pogorevčnik ZAHVALA Ob nenadni izgubi žene in mame Pavle Slemen jak se zahvaljujemo delavcem Valjarne in SGV ter sorodnikom in znancem za darovano cvetje, ravenskemu pihalnemu orkestru za žalostinke in vsem, ki so sočustvovali z nami-Mož in hčerki ZAHVALA Iz srca se zahvalimo vsem, ki ste z nami delili žalost in nam bili v oporo v bridkih urah, ko je iznenada in veliko prezgodaj ugasnilo življenje naše drage mame in babice Marije Hudrap z Gledališke ulice 10. Prisrčna hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo s cvetjem pospremili na njeni zadnji poti; hvala Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev za žalostinke in g. župniku za iskrene in tople poslovilne besede. Njeno plemenito srce bomo ohranili v trajnem spominu. Hudrapovi ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka Jožefa Goleta se zahvaljujemo dežurnemu zdravniku dr-Dolencu za požrtvovalnost, gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred, sosedom in delovnim organizacijam za vence in denarno pomoč ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Žalujoča žena, hčerki in sin z družinami Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 6000 izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Ivica Klančnik, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Vladimir Novinšek. Uredništvo: glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Mer-kač in Mojca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek. Telefon 861, 131, int. 304. Tiska CGP Večer, Maribor. Glasilo je po 7. točki 1. odst. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72 in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka. Fotografije za to številko so prispevali: H. Merkač, M. Mo' taln, M. Potočnik, Z. Strgar, ka~ drovska služba in oddelek za in' formiranje. -ek Lepota na kupu