St. 98. V Gorici, v soboto dne 25 oktobra 1913 Teča) XLIII Izhaja dvakrat na tedaa, in sicer ? torek in soboto ob 4. uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, \ ude dan poprej. Stane na leto K 10*— 1 /, leta - -V ¦• - '-*T?,*" 35» "—^ '*-4 „ ... „ 2*50 Posamične številke stanejo .8 vin. ffa naročila brps doptfslaife" naročnine se ne oziramo. Telefon š«. ««. -VTne za narod, svobod* in napredek!« Dr. K- LavriŽ. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadsir. na desno. Upravntištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino m oglase je plačati foco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Danes predavanje v »Trgovskem Domu". Predava prof. dr. Fran llešli: Zgodovinski pomen balkanskih vojen. Prifetek točno ob 8. uri zvečer. ¦} Umazana Kraška cunja, v katero pi- , sanjo primorski nemški privandrovei, je : prinesla v zadnji nedeljski številki čia~ j nek vWindisehe FreehheiK ki jasno kaže vso domišljavo nadutost borniranih naših prusovskih podrepnikov. S skrajno ogorčenostjo se liuduje znani goriški dopisnik nemškim listom nad interpelacijo, ki so si jo upali Slovenci vložili v goriškem deželnem zboru glede nečuvenega, najprimitiv-nejšim pojmom pravice in enakopravnosti, ki jo baje hoče deliti avstrijska vlada vsem svojim narodom, v obraz bijočega postopanja pri zadnjih imenovanjih na gimnazija!! v Gorici. Dopisnik trdi med drugim, da je bila goriška nemška realna gimnazija den Detitsehen als deutscber Bcsitzstand zuerkant« in da je bilo popolnima v redu. če so iz njenega učiteljskega osobja izbacnill vse Slovence in Lahe (razim onih. ki jih pač' kot učiteljev za obvezna predme!;«, slovenščino in lašeino ne. morejo pogrešati, dokler nimajo tudi za ta dva predmeta pristnih nemških hajlovcev ali za to prepariranih slovenskih oziroma laških odpadnikov.) Dobro! Recimo, da priznavamo, da imej zavod, ki je namenjen kaki narodnosti, t ud5 učitelje in vodjo iste narodnosti (dasiravno laka zahteva nasprotuje temeljnim zakonom državnim, ki povdar-jajo, da bodi vsakemu državljanu vsaka služba dostopna): toda komu je namenjena goriška nemška realna gimnazija? Ali mogoče tisti borni peščici nadebudnih sinov nemških privandrovcev aH pa avtohtonim Slovencem in Lahom? Da pa na Eavodib. ki so namenjeni nam, vzgajajo naše sinove naši ijudje, to vendar lahko " zahtevamo! Mar-M naj pošiljamo svoje sinove, ki smo jim z velikimi žrtvami pripomogli do bornega kruha srednješolskega učitelja, kani v Galicijo aH Bukovino — ali pa v zameno na severno Češko, Moravsko. Tirolsko itd. itd. ? Je-H naravno in naj li trpimo, da ita vse zadnje hoče vzgajati naše sinove in igrati pri nas kake vodilne uloge kakšen tirolski Terzit? Če imamo dovolj svojih ljudi j, s kakšno pravico si hočejo lastiti nam pristojna mesta različni krščeni in nekrščeni Zidjc in razni drugi nemški ljudje iz alpskih dežel, ki ne slove zbog inteligence. To velja i o novi realni i o stari humanistični gimnaziji. Vzemimo staro humanistično gimnazijo, kakor je obstojala do letos. Imela je (brez pripravnice m ne vštevSi hospitantke) 981 učencev; Slovencev 482, Lahov 438, Nemcev 56; kon-cendirajino Nemcem, da smejo tudi na naših zavodih imeti število učiteljev, ki je sorazmerno s Številom nemških učencev. Po tem takem bi pripadlo izmed 43 učitelj- skih močij Slovencem 21, Lahom 19, Nemcem 3; imeli pa so jih Nemci 13 (toraj preveč 10), Slovenci lo (premalo 5). Lahi 54 (premalo 5); pripomniti pa seveda moramo, da so bile nemške moči razun dveh vse detinitivne. slovenske in laške pa po večini le začasni suplentje. — Kje h bila toraj tukaj vsem narodom zakonito zajamčena pravica in enakopravnost?! Ustanovili sta se slovenska in laška (realna) gimnazija -.naravno je. da imata le učitelje, ki so kvalificirani za slovenski, oziroma za laški učni jezik (pripomnimo tu izrecno, da v principu ne hi izključevali inorodcev, če hi bili za ta dva učna jezika kvalificirani); na novo ustanovljena nemška realna gimnazija pa ima letos samo I -«¦ reci en razred, v njem 7 ali 8 Nemcev, nad 21 Slovencev in približno tolik« Lahov. Za 2S--32 tedenskih učnih ur pa zadostujeta dva učitelja; jasno je. katere narodnosti naj bodeta: Nemca gotovo ne. A sedaj pride glavno! Kam pa je izginilo starih 7 oziroma 13 humanističnih razredov? So li tudi ti nemška posest?! Stara humanistična gimnazija, ki jo je premodri deželni šolski svet priklopi! euorazredni nemški realni gimnaziji (bi li ne pristojala bolje ali slovenski ali laški štirirazrednici?) šteje sedaj v 13 razredih kakih 45 Nemcev, nad 200 Slovencev in skoraj 200 Lahov: od učiteljev pa je Nemcev IS - reci osemnajst , Slovenci so 3. Lahi 3! Kai ne da. Jako sorazmerno! Konccdirajmo kot modernisti Nemcem še to, naj bodo na zavodih z nemškim učnim jezikom, ki so pa namenjeni slovenskim oziroma laškim deželam, učitelji nemščine rojeni Nemci (s čimer pa še nikakor ne trdimo, da bi Slovenci oziroma Lahi ne bili zmožni, podučevati tudi nemščino z istim ali še večjim pridom kakor kak oduren Svab. govoreč grozen, večini dijakov skoraj nerazumljiv dialekt); je pa It za 44 tedenskih nemških ur (nviko jih je namreč v celi takozvani nemški gimnaziji v 14 razredih) potrebnih kar 5 ali o germanistov, ki morajo potem podučevati druge, jim precej tuje predmete in ki radi svojega nezadostnega znanja v njih povzročajo marsikdaj marsikak komičen pripetljaj, ki daje celo njihovemu, njim tako naklonjenemu nadzorniku povod, da kliče v svrho razbremenitve- svojih proteži- raneev le še več novih.....- seveda nemških učiteljev. So to gnile razmere, ki bi jim moral posvečati nač več pozornosti tisti, ki je za lo poklican. Da pa se to ne zgodi, je lahko umevno; kajti kako se za take stvari naj briga oseba, ki porabi večino časa za to, da se vozi na Dunaj in antišambrira v prid nemškemu šolstvu na Primorskem in ki je za njeno mesto pač ni kvalificiralo njeno pedagogično znanje, ampak le neoo-tizem in brezobzirno priseganje tla vse-nemški program. S slovensko oziroma laško gimnazijo i je dala vlada le skromen del tega, kar Slovencem in Lahom pristoja;'o kaki pridobitvi ne morejo govoriti ne eni ne drugi, pač pa Nemci. Nemški Volksrat je že do-bro vedel, da so razmere na starem zavodu nevzdržljive; zvijačno je - - sebi v korist privolil v ustanovitev novih zavodov. Zahrbtne mahinacije so trajale več nego leto dni] — in Slovencem vedno sovražna usoda je pač hotela, da tako važen čas ni našel pravega moža na pristojnem mestu in da se je vse izvršili* tako, kakor so si želeli nemški intrigantje in Volksrat. Sicer je tisti, ki je to zahrbtno gadjo zalego tako gojil na svojih orsih, za to že dobil svoje zasluženo plačilo; toda kar se je zgodilo, se je zgodilo in se bo dalo le z velikim trudom popraviti. Ali prej aH slej. to je odvisno od vas, slovenski in laški stariši! Mi privoščimo goriškim Nemcem, naj si vzgajajo svoje otroke v nemških gimnazijah in realkah, magari tudi v Gorici, in naj si imajo potem laki nemški zavodi« le po 50 učencev; Avstrija je bogata in si ta čin protežiranja slavnega Herrenvolk-a<' že lahko dovoli. Neodpustliiv greh pa zagrešijo slovenski in laški stariši. ki svoje otroke kljub temu, da imamo že svoje zavode, pošiljajo Še vedro v nemški zavod. Kaj res menite, da nudijo naši zavodi svojim gojencem niiini nego nemški?! Zakaj ste pa potem silili r-o njih! Naj se že vendar enkrat otresejo nekaterniki napačnega mnenja, <'a ;e le nemščina edino sredstvo za zveličan «e v Avstriji Avstrija ie in ostane slovanska država*, zakaj nočeio i"ga nekateri Slovani sami?! - ^dino pametno načelo je. da se vsak izobražuj na podlagi svojega materinega jezika; le tako se začne res že prvošolec izobraževati, med tisn ko v tujejezičnih zavodih učenec prva le m kratko rečeno skoraj zgubi, če tudi morda v razredu ne zaostane. Obširneje hočemo o tem razmotrivati v eni prihod-p;!1i Številk. .....Za danes ie še to: Pri razmerah, kakorSne obstojajo sedaj na »nemški gimnaziji ii napovedujemo hud. ne-izorosen boj; ne odnehamo, dokler je le še m Slovenec v njej. Upamo, da so istega rmienia tudi 1 ahi; pri svoji naddvetisoč-Mni kulturi pač ne rabijo več kot učiteljev Nemcev, katerim so posredno in neposredno nripomogli d" njih današnje kulture. Če ie sramota za slovenskega očeta, ako da svojega sina v nemški 7t-vod, ie tako ravnanje tem večja sramota t\ laškega očeta. Vzgajaimo si svojo deco sami, potem r • v kratkem izginejo različne opore in "'-'d«ctni graditelji nemškega mostu do 4 trije, diverzm* predsedniki in odborniki turnerjev, Sitdmarke in Schulvereina, ki nač žro naš kruh, ki pa zaničujejo vse, Kar ni .panšfemiansko. Zgodilo se bo^ to nrei ali slei; sknirno pa izginejo ti požrešni uiedavei v naše narodno telo koj, ko se bo vsak izmed nas trdno zaklel: »Prost mora biti prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod'« Glasilo novostrujarjev v Gorici in vrhovno njihovo glasilo v Ljubljani pišeta z nekim velikim veseljem, da je goriški deželni zbor odgoden; da je deželni voz obtičal, meni še oosebej glasilo iz Gorice, »Slovenec« bi rad poročal, da je bilo zasedanje dolgo, zato se trudi, raztegniti je čez 10 dni. Pravi: »Komaj štiri seje so imeli poslanci novega deželnega zbora v teku več ko 16 dnevnega zasedanja.« To več ko 16 dnevno zasedanje pomeni še par ur nad 16 dni, kajti dnč 17. je bil deželni zbor odgoden. Smešno raztezanje Časa! Že iz tega se vidi, kaka volja jih obdaja pri presoji početnega zasedanja našega deželnega zbora. Kaj pa nai stori novi deželni zbor v tako kratkem času? Kal hI bili storili in dosegli novostruiarji, 9ko bi bili prišli v deželni zbor v številu H? To, kar so storili, ko so prišli v treh. »Slovenec« pravi, da štiri seje so bile res malo za deželo, ki je komaj čakala, da novi deželni, zbor reši razne zelo pereče, zadeve. Raznih zelo perečih zadev je res obilo, ali kaj more nova zbornica s temi zelo perečimi zadevami, ko pa ni denarja. Deželne blagajne so prazne; ni zalogov, iz katerih bi se nakazale potrebne svote za te tako pereče zadeve, katere so sedaj tako pri srcu »Slovencu«, onemu »Slovencu«, ki je hvalil zvezo laških liberalcev s poslanci S. L. S. v prejšnjem deželnem zboru in bil mnenja, da ne more biti drugače,kot tako, da so skupno gospodarili v deželni hiši. Zapuščina prejšnjega deželnega zbora je tako žalostna, da se je mora vsak resen mož, ki hoče dobro deželi, ustrašiti. Zakaj pa niso prinesli novostruiarj:-s seboj za tolike nujne zadeve potrebnega denarja? Ob volilni kampanji so z nami vred trdili, da je bilo prejšnje deželno gospodarstvo katastrofalno, da je dežela pod Pajerjevo vlado prišla na rob finančnega propada, da je deželno gospodarstvo zavoženo, da treb a novih umnih gospodarjev itd. Torej? Kaj misli, da bo 16 dnevno zasedanje deželnega zbora, po takem •Homu deželnih financ, na katerem je ( skriva S, L. S., kar pričaral denar v de-| želne blagajne, da se bo moglo rešiti j razne nujne pereče zadeve? Saj »Slove-! nec« menda ve. da brez d en ar j a s e n e d a n i e s t.o r i t i. Naj ve pa tudi, da večin?, «e1rnte<»a deželnega zbora no-, če hoditi no krMh potih gospodarstva, } po katerih ie bo'r:!a večina prejšnjega deželnega zbora soriškega in tudi ne po še ' bo« krivih, do katerih je hodila večina ' bas" razpuščene^ kranjskega deželnega j zbora. I Nag,- ,Sa'THic'"i--ii poslanci mso me krivi, če so deželne blagajne prazne, in kriv tudi ni novi deželni glavar, prost dr Faidutti, ki je poskrbel odgodenje dežel nega zbora, ker ta sedaj ne more dovoliti nikake podpore. Zopet moramo pribiti, da je bil deželni zbor na kratek Čas v oktobru sklican v glavnem radi tega, da se konstituira in novi možje prevzamejo upravne posle in agende, ne pa da bo imel dolgo zasedanje in storil kdo ve kaj velikega. Glasili S. L. S. uganjate demagogijo in zdihujete: »Pa ko bi bili slovenski liberalci vsaj te štiri kratke seje porabili, da bi bili spravili na dan težnje slovenskih volil-cev.« Najprvo povemo obema listoma, ki ljubita resnico, da v zbornici ni slovenskih liberalcev; potem jima povemo, da imajo oni, katere zmerjajo z »liberalci«, na srcu težnje svojih voHlcev in bodo tudi skušali uresničiti jih, pomagati bednemu kmetovalcu, toda zato mora biti najprvo denar v deželni blagajni. V dedščlni po Pajerju in S. L. S. pa ga ni. Kričati naši poslanci nočejo in nočejo "ganjati demagogijo. Kaj pa pomaga: zagnati krik takoj v prvih sejah, ta krik kmalu izzveni, dela pa ni. Kdor hoče delati, ta ne kriči. Res je, da smo šli v volilni boj z geslom: Delat? hočemo! Delati hočemo, ali ne kričati. Da pa ne morejo začeti delati tako, kakor bi radi, na tem pa so ravno krive razmere, katere so zaoustili v deželni hiši italijanski liberalci in S. L. S. Taka je resnica in te se treba držati nri presoji po-četneea zasedanja naŠesra deželnega zbora. Ali resnice se ne držijo pri omenien!l dveh glasilih S. L. S. Sai trdijo celo, da <=o »liberalci« oitešnoffsčiH z« seda? vlšii davek na nivo ?n »okon*!? so noda!jŠau«e roka za vračanje brezobrestnih posojil. O tej »kruti resnici« prihodnjič. Pro domo. Pred 50 leti je objemala tema narodne nezavednosti našo malo domovino. S svobodonosnim pokretom one dobe pa so vstali rodoljubi tudi v slovenskem narodu in vršili veliko budilno delo. Vstal je rod.in s ponosom se začel zavedati svoje slovenske narodnosti. Zdrav duh skupnosti je zavel sirom Slovenije. Slovenci smo se pojavili kot enoten narod, bivajoč na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Primorskem: tu smo in tu hočemo ž i v et i v s v o j i m a I i d o m o v i n i. V taborski dobi se je utrjevala skupnost Slovenije in na podlagi takratnih uspehov smo gradili dalje in če hočemo, da se deio ne ustavi, moramo držati skupaj narodne delavce in iskati vedno novih. Kdor ima dobro voljo in srce, kdor ima zmožnost,-delovati koristno v prospeh našega naroda, naj deluje, kjer pač je. v tem ali onem kraju, v tej ali oni deželi naše domovine. Mi stojimo na tem stališču: Siovenec ie v Sloveniji povsodi doma« ne le tam, Mer se je rodil, ne le v deželi, v kateri mu ie tekla zibelka. To je edino pravilno stališče. Kdor je drugačnega naziranja, je Škodljivec naši skupnosti, ie škodljivec narodnemu delu. Če bi naše pokrajine res prekipevale narodnih delavcev, ^e bi naša inteligenca dajala na to stran r *s toliko mož, da bi jih vsaka dežela naša zase imela dovolj, no, bi se morda opravičeno zavrnilo kakega usiljivca. od katerega ni pričakovati kdo ve kakega haska za narod; ali smejali bi se tujer, ako bi se odvrnilo človeka, ki razpolaga z velikimi zmožnostmi, samo radi tega, ker se ni rodil v oni deželi. Cel razsoden svet bi se nam smejal, ako bi tako delali. Narodnih delavcev nam manjka na vseh koncili in krajih, v vseh naših deželah. To je bridka resnica, katero slovenski listi opetovano beležijo. Zbog tega, ker nam manjka narodnih delavcev, se nam krčijo meje, zbog tega gospodujeta nad nami in prodirata v nas Nemec in Italijan. Dela povsodi dovolj: kulturnega, gospodarskega, socialnega, narodnoob-rambneganaceKčrti. Nemci ni-sejo Koroškim Slovencem osmrtn/co, Italijani se z vsemi svojimi močmi nrav sedaj proti nam borijo, v takih časih m naj bi se mi delili in razvrščali v dežele, v katero baš je kdG pristoien! Ne vemo. kako to, da ravno med delom goriške inteligence cvete tako bujno iokalizem, separatizem. Ravno pri nas je tako veliko pomanjkanje narodnih delavcev, ljudstvo pa dovzetno za širno izobrazbo; in ravno ta }e razvit Iokalizem v neverjetni meri. V ljudstvu tega ni; s hva- ležnostjo se spominja svojega prvega bu-ditelja dr. Lavriča iz Kranjske dežele, kako je bil globoko segel v naše ljudstvo dr. Turna, ki se tudi ni rodil v solnčni Goriški; ljudstvo ne sprašuje dosti, kaj in odkod, marveč je hvaležno vsakemu, kdor mu kaj dobrega prinese. Umevno pa je, da smo podili ob letošnjih volitvah v deželni zbor dr. Breclja čez Mubelj, ali ne radi tega, ker je par korakov onostran Hublja zagledal luč sveta, marveč zato, ker ljudstvu ni prinašal nič dobrega. Dr. Breclja nismo podili ven kot Kranjca, marveč kot eksponenta Kranjskega klerikalizma. To je temeljna razlika. Kdor dela in kaj žrtvuje, naj dela med nami in naj se je rodil tam konec Štajerske ali Koroške ali pa sredi Gorice. Slovenec je na Slovenskem povsodi doma in nikjer se ne sme odpehavati od narodnega dela rojaka Iz druge pokrajine... Ni nam prijetno, da smo morali to zopet povedati, toda zdelo se nam je potrebno, ker je Še vedno preveč lokalizrna in separatizma v izvestnih vrstah in ker se je začelo, vendar enkrat, dobro delo med ljudstvom, katero delo pa bi -utegnilo lo-kalistično in separatistično gibanje ovirati in mu škodovati. Slovenci smo in za slovenski rod delajmo! To je pravo stališče. Na tem se utrdimo! Pogozdovanje Krasa. Dobili smo XXIX. poročilo o delovanju komisije za pogozdovanje Krasa v naši deželi za leto 1912. I. Pogozdovanje. Tudi v letu 1912. se je pogozdovalo največ spomladi; dela jeseni so se omejila na neke poprave in podložke. Dela v Sežanskem političnem okraju so se morala nekako skrčiti radi pomanjkanja delavcev v tem okraju; v drugih političnih okrajih pa se je posrečilo primerno več storiti. V glavnem pa so se mogle izvršiti le dodatne poprave, da se izpolnijo vrzeii, vzročene od nenadne suše po letu 1911., in tudi to le deloma, dočim se je moral znaten del takih dodatnih poprav prenesti na leto 1913. Vendar je izvršenega nekaj novega pogozdovanja na površini 20'39 ha (proti 130*35 ha lanskega leta) in sicer samo z nasadi; nasadilo se je 174.800 komadov (proti 1,160.100 lanskega leta.) Kulturni nasadi se razdelijo po okrajih: a) režijske kulture: Goriški: občina 1, parcela 1, hektarjev 1.20, stebelca 10.000. Tržiš k i: občina 1. parceli 2, hektarjev 2.80, stebelca 25.500. Sežanski: občin 8, parcel 10, hektarjev 16.39, stebelca 139.000. Skupno: občin 10, parcel 13, hektarjev 20.39, stebelca 174.500. b) Subvencionirane »ovc kulture se v tem letu niso izvrševale. Za popravo kultur se je porabilo stebelc 2,870.614 (proti 1,514.700 prejšnjega leta) in 6 kg semena. Na posamezne politične okraje razdeljeno: a) režijske kulture: Goriški: občin 19, parcel 222, stebelca 1,366.614. Gradiš č a n s k i: občine 4, parcel 113; stebelca 90.000. Tržiški: občin 8. parcel 35, stebelca 354.000, 6 kg semena. Sežanski: občin 18, parcel 184, stebelca 1,048.000. Skupaj: občin 49, parcel 554, stebelca 2,858.614, semenu 6 kg. b) Subvencijonirane kulture, oziroma kulture na troške posestnikov so se izvršile samo v 2 davčnih občinah, in sicer na 2 parcelah, ki so last državne gozdne u-prave, z 12.000 nasadi. Skupno se je porabilo za novo pogozdovanje in poprave 3,045.114 stebelc (nasproti 2,674.800 lanskega leta) in 6 kg semena. Glede vrste lesa se delijo nasadi ta-ko-Ie: črni borovci.......1,998.900 korziški borovci..... 727.601) parolini-borovci ..... 44,500 \veyrnouths-borovci .... 147 Pinus inops....... 67 smreke"........ 260.000 mecesni ........' 12.400 akacije......... 1.500 Skupaj ........3,045.114 Stebelca so*. 1. iz lastnih šol za pogozdovanje: črni borovci 1,439.900, korziški 727.600, parolini-borovcl 44.500, Pinus inops 67, smreke 196.000, mecesni 2.400; skupaj 2,410.467 komadov; 2. iz državnih šol za pogozdovanje brezplačno: Črni borovci 554.000, \vey-mouths-borovci 147, smreke 57.000, akacije 1.500: skupaj 621.647 komadov; 3. iz šole za pogozdovanje v Bazovici tržaške pogozdovalnc komisije: i 0.000 mecesnov. 4. od državne gozdarske uprave za kulture na lastnih zemljiščih: črni borovci 5000, smreke 7000; skupaj 12.000 komadov. Uporabljenega semena je bilo 3 kilograme. (Pride še.) Kadite samo cigaretni papir kjer /c h mirnih Vsem Ciril-MetoJovim podružnicam! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda opozarja s tem svoje podružnice, da so prispevki iz družbinili nabiralnikov vedno manjši. Družba je dobila iz nabiralnikov: leta 1909 .......K 21.887*31 „ 1910 ......„ 20.125'50 „1911 ......„ 13.799*62 „ 1912 ........12.512*44 leta 1913 ( v času od 1. januarja do konca septembra t. j. v 9 mesecih) K 6.370*50. Družba je opetovano že to dejstvo naznanila po časopisih, prejela pa je tudi od raznih rodoljubov in prijateljev družbe razne nasvete, kako se bi lahko povzdignili prispevki iz nabiralnikov. — Da se vc.hio manj nabere, je kriva gotovo sedanja draginja, razni narodni davki itd. Vzrok nadania prispevkov je pa tudi ta, ker so nekateri nabiralniki skriti v ottiari-namesto da bi bili vedno.na vidljivem mestu. — Nekatere podružnice, oziroma njeni odborniki imajo drnžbiue nabiralnike v oskrbi, ter pošiljajo nabrani denar direktno vodstveni blagajni. Tam. kjer se tako postopa, je velik vspeh. Družba ima sedaj že precej podružnic, ki oskrbujejo tako nabiranje. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda vabi vsled tega cenjene podružnice, da prevzamejo, kjer je to mogoče, oskrbo družbinili nabiralnikov. Nabirdnik se naj odpre vedno ob navzočnosti gostilničarja, ali trgovca, denar pa naj pošilja blagajnik podružnice družbi. Izpraznjuje se naj nabiralnik vsaki drugi mesec, tudi če je le malo nabranega denarja. Na položnici se naj vedno napiše na drugi strani posamezni znesek nabiralnika. Ako je premalo prostora, naj se družbi dopošlje poseben dopis. Na ta način upa podpisano vodstvo, da se bode zopet več nabralo za prepo-trebno družbo. Cenjene podružnice se uljiidno nanrosijc, da delujejo v tem smislu. Bodočnost Čehov je na morju. Tako vzklika v zadnji številki »Pfe-hleda« g. Štčpanek in poživlja Čehe, da delajo z vsemi silami na to, da prodro do Adrije. G. Štepanek izvaja nekako takole: Mi Čehi smo skromni, brez velikih ekspanzivnih misli, brez široke politične koncepcije. Tako zelo srno se zagrebli v strankarski boj, da mislimo kvečjemu na narodno obrambno delo, dočim prepuščamo vse delo za češki imperializem svojim nasprotnikom — Nemcem. Prilagodujemo se le taktičnim nameram nasprotnika, ni. kakor pa ne znamo prekoračiti zakleti krog obrambne taktike.Vendar se pa v zadnjem času le že čuje glas, ki zahteva širše pojmovanje politike. Seveda moremo graditi danes vse svoje delo le na lastno silo in danes moramo tudi računati z lastnimi potrebami. Zato pa hočemo, da odločujemo tudi mi v avstrijski zunanji politiki, ker vsaka smer avstrijske politike npliva tudi na razvoj naše industrije in trgovine. Tako imamo sedaj vsled proti-ruske in protisrbske avstrijske politike ogromno gmotno škodo in na Balkanu nas vedno bolj izpodriva Nemčija. Trdnega, stalnega programa za zunanjo politiko pa mi Čehi danes še nimamo. Ta program se danes šele stvarja. Temeljna misel programa pa mora biti »bodočnost Č c-h o v I e ž i n a A d r i j i«. — Zato na morje, ki je poznano samo iz dramatike in v prenesenem pomenu, da smo Čehi otok v nemškem morju. Dobiti moramo jedrnata gesla, kot je Viljemovo: »Bodočnost Nemci'e je r»a morju«. G. Štepanek opozarja Čehe na Jadransko morje in jih poživlja, da gredo iz političnih in gospodarskih ozirov s Slovenci v Trstu in da podpirajo vedno Jugoslovane. Naše gospodarske težnje le v Adriji- morajo dobiti svoj izraz, vedeti moramo, kaj hočemo kot Čehi in Slovani. Trst mora postati Čehom izhodišče na morje. V bodoče je Čehom naj-rriklfidneiša pot na Balkan ona. ki vodi čez Trst na Jadransko morje. Naravno, da more biti podlaga naših gospodarskih težeul mir v onem nemirnem kotu Rvrope. Zato je vse pozdravljalo obisk PasVn na Dunaju, ker tudi že nemško časopisja uvideva, kako spodrivaio treovci iz Nemčije svoje avstrijske tovariše in kujejo kapital iz zavožene avstrijske politike. Zdrauniki priporoCajo kot; izvrstno zdravilo proti kašlju^ Kaiserove prsne karamele s znakom „3 Jelke" lllillOIII uporabljajo proti j Kašgli zagrljcnosti, zasliZenosti, oslovskem« kašljn, katarja, boleznim v vratu in obvaruje proti prehlada. JL4H*|#& ncltarsko vid. zdravniških spridi lww feval in od privatnikov jamčijo m golov vspeh. Ti bonboni vzbujajo tek in sn jako oknsni. Paketi po 20 hi 4« vin., dozo «0 vin. — Dobivajo se -. G. Hristof ! ,-tti. o. kr. dvorni zalagate.!.!, L. Glinbirn, lekarnar ("i. P. Pontoni, Kariero Kftrner, A. fo Gironroli, K MftKzoli. rnirodilnica. A. Zavadil, lekarna pri Mariji pomoš. v Vipavi, Tj, Jnrscbe, lekarnar v Ajolltt. Maks Kozower, lekarnar i v AjdovSMni. ff. Corbatto. lekarnar v TržiSn. Robert Kastnor, lekarnar v Tolmina in v vseh drngih lekarnah. r oll-ov Seicllitz-prašek fe ca n* Jnloden trnefe neprekonljlvo uredBtvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra •tftniml Piatil. kroclfnami in jrrenfflcami. Cena orij?. škatlje K 2- Ponarejanje se sodnljsko iMleduJe. Mollo-vo Franc, žganje in tal ta ribanje tivota — Bnleilne olajlnjoio in o~repCa!o«e sta-roanano sredstvo proti trganju In prebujenja make mte. Ortjr.ateklenioa K 2 — Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna L MOLI, c. in kr. dvomi talotilk, Dunaj, Tnchlanbon 9. Zaloga v Gori ni t lekarni: A. Gironcoli, G. Cristofoletti. Zdravnik Dr. Jnst Bacar ordinira v ulici Tre Re štev. 9. pnioga ¦.žocb" si ho, z obb zo. PKniora ima, V porotnem zasedanju t. m. se je vršila samo jedna razprava, in sicer sta sedela na obtožni klopi Anton Mar-e h i o l iz Tržiča in I v a n B e r t o z iz Červinjaua, obtožena poskušene tatvine: da sta h i jla udreti v prostore c. kr. davkarije v Cqrv(njanu jn, sev polastiti ,. tarn^ shranjenega "denar" ja 'Th;dertatirHi^-ertiie*:'' sti. -- Razprava se vrši v italijanskem jeziku. Porotniki so Italijani, razven jedrnega. Predseduje dvorni svetnik Cazafura; prisednika svetnik Sterle in sodnik Leon-cellis. Marchiolov zastopnik le Tft: Tuiftrr, Bertozov dr. Diblas. Državno pravdništvo zastopa nam. Zorzi; zapisnikar Fr. Cigoj. Obtožnica pripoveduje, kako so imeli napravljen načrt za ulom v prostore c. kr. davkarije v Červinjanu; bili so v štirih, ali dva sta ušla roki pravice; pred sodnijo pa sta prišla Markijol in Bertoz. Poslužiti so se hoteli kanala »della Bobba« imenovanega, ki je dolg 280 m ter se izteka v Av-šo; kakih 9 m proč od izteka gre ta kanal pod delom poslopja, v katerem je nastanjena davkarija. V blagajni je bilo tačas: hranilnih knjižic Monta za K 133,049.04, v obligacijah K 292.486, v gotovini K 13,771.75, v menicah K 159.24, v dragocenostih K 18. -- Zvečer 10. aprila t. 1. sta videla Alfonz Lotti in Iv. Pozzetto, kako se štiri ljudje klatijo okoli železja pri kanalu ter ga skušajo dvigniti, aH brez u-sneha. Videli so, da so opaženi, nakar so zbežali. Dne 15. aprila so bili zopet tam. Topot pa je lednega prijel redar Felcher. trije so zbežali. Pri niern so našli »tihi sveder« in drugo ulomilno orodje; na vrtu Hermbe Pernsitiove so našli tudi tako o-rodje v vreči shranjeno. Aretirali so še drugega; oba obtoženca Marchioia in Bertoza. druga dva sta še na svobodi. Marcbio! ie rojen leta 1880, Bertoz pa 1874. Prvi še ni bil nikoli Kaznovan, drugi pa onetovano radi tatvine. Marchiol ie iziavil. da je povsem nedolžen, da le fi^ti dan obilo pil. da ie dobil siučaino tri prijatelje, ki so nilj okoli po Ronkili. Škodovaki. Villi Vicentini itd. Predsednik mu pokaže razno orodje, Mnr-kiiol nravi, da je dobi' to orodje v vlaku, kjer ie je pusti! neki njegov tovariš: pravi, da Bertoza ni bilo v njegovi družbi. Bertoz nravi tudi, da oni večer ni bil v tisti družbi. Predsednik mu pokaže nogavico, n kateri nravi, da ie res niegova. da jo je bil vrgel oroč. in i p le slučaino nrišla no vodi na oni krai. »Tihega svedra« ne zna rabiti. Izvedenci so povedali, da bi bili oni štirje iz kanala lahko udrli v ooslonje in tudi z orodiem, ki so ga imeli, lahko nrevrtnli blagajno. Par ur br bilo to trajata. Zaslišanih '*e bilo več nrič. ki so izpovedale več ali mani obtežilno za obtožence. Porotniki so za Markijola zavrnili krivdo z 8 glasovi. 4 za: Markiiol fe torej f»nroščen. Bertozovo krivdo glede poskušene tatvine pa so potrdili z 9 da, 3 ne; krivdo glede njegovega klatenja okoli z vsem? glasovi. Bertoz ie obsoien na 5 Tet f^žke ieče s nostf, potem ga oddajo v prisilno delavnico. Iz Valone poročajo, da je dobila Va-lonska vlada obvestilo o umikanju srbskih čet, ki so že pred 4 dnevi ustavile na-daljno prodiranje. Grško-turškl spor je poravnan. Najkasneje v sredo bo podpisana mirovna pogodba, nakar bo Turčija predlagala, da se v Londonu na novo sestane finančna komisija, ki naj uredi še nerešena finančna vidama.._____ ,_^ Iž Sofije poroča o, da . je branitelj Odrina, general Sukri paša odšel iz ujetništva in se podal v Carigrad. lun Balkan. Večni napadi Arnavfov so prisilile Srbijo, da. je zasedla važne strategične točke v Albaniji, da s tem enkrat za vselej prepreči vsak napad Albancev na svoje ozemlje. Komaj pa je Srbija to storila, ko je že nastopila Avstrija in dala Srbiji u 1-t i m a t u m, da mora tekom osmih dni izprazniti Albanijo. Tako smo stali zopet tik pred vojno. Od treh vojn izmučena Srbija seveda ni mogla tvegati nove in zato je odpoklicala svoje vojake iz Albanije. S tem je bila odstranjena vojna nevarnost. Ta korak Srbije se je povsod zelo pozdravljal posebno na Francoskem, kjer so ob tej priliki tudi precej vehe-tnetno napadali Avstrijo. Med tem pa deluje Srbija marljivo na gospodarskem in kulturnem polju. Srbsko posojilo je zasigurano in francoska vlada je že dovolila kotiranje srbskega posojila na pariški borzi. V Belgrad je prišla angleška vojaška deputacija z generalom Wilsonom na čelu, da preštudira teren, kjer so se vršile zadnje bitke. stra, ki je dejal, da niso mogle biti ovadbe Orlinhuta povod za uradno preiskavo, ker ni bil Oriinhut kompetenten za take ovadbe in ker se o Griinhutu dosti ne ve, ne morejo njegove izjave kompromitirati visokih uradnikov. O. minister bi si že lahko privoščil kak boljši izgovor, ker če je bil Grilnhut kompetenten ali nekompeten-ten resnica je, da bi mogla vlada vsled njegovih ovadb zelo zmanjšati zlo in da bi »Canadian Pacific« 10.000 ljudi manj pregnala iz njih domovine. Vojni minister je nato povedal, da so ljudje najbolj selili iz Galicije, potem pa iz Koroškega, Kranjskega, Štajerskega in Primorskega, torej iz slovenskih dežel. Afera »Canadian Pacific« v proračunskem odseku. Pododsek proračunskega odseka poslanske zbornice na Dunaju ki je bil sestavljen samo v svrho študiranja ameriške paroplovne službe, je razpravljal o škandalih družbe »Canadian Pacific«. Trgovski minister dr. S c h u .s t e r je naštel vzroke, zakaj je vlada ugodila ponudbi družbe »Canadian Pacific« za ustanovitev linije Trst-Kanada. Ozirala se je predvsem na interese dosedaj zanemarjenega tržaškega pristanišča. Družba je dobila poseben regulativ, ki je bil sestavljen sporazumno med notranjim in brambnim ministerstvom. Vlada ni ničesar zamudila, kar bi bilo v korist izseljencev in je le obžalovanja vredno, če so se kljub strogim odredbam vršile razne nerednosti, ki tvo- j rijo sedaj predmet policijske in sodne preiskave. Notranji minister H e i n o 1 d je izjavil, da je uvedla vlada takoj strogo preiskavo in ??oče ničesar prikrivati. Seveda pa se o stvareh, ki so še v teku, še ?ie more razpravljati. Minister je naglašal, da je zlasti letos izostalo silno veliko nabornikov. Samo v Galiciji in Bukovini znaša njih število nad 80.000. Vendar pa visoko število nabornih beguncev po njegovem mnenju ni šteti .samo na račun agitacije agentov, amnak predvsem na račun letošnjega izredno slabega gospodarskega položaja. Vsekakor pa je število tako veliko, da je moralo priti do energične preiskave. Senzacijonelna razkritja. Proračunski pododsek se je v sredo zopet sestal k seji, da nadaljuje razpravo 0 škandalni aferi družbe »Canadian Pacific«. Predvsem je prečital poslanec E1 - 1 e n b o g e n pismo nekega Ortinhuta, ki je že pred nedavnim časom razkril mero-dajnim faktorjem škandale, ki se gode pri »Canadian Pacific«, ne da bi se njegova razkritja upoštevala. Zatrjuje se, da so hoteli merodajni faktorji celo vplivati na Griinhuta, da bi svoja razkritja zatajil in prikril in mu obljubo vali za to tudi nagrado. Te trditve je v sredo notranji minister Heinold odločno dementirai. Prečita! je \ posl. Kllenbogen pismo, v katerem Oriinhut konstatira, da je prišel v imenu sek-cijskega šefa v trgovinskem ministerstvu k njemu neki poročevalec, ki mu je obljubil visoko nagrado, če ustavi svojo postopanje proti družbi »Canadian Pacific«. Posredovalec je imel s seboj priporočilno pismo iz trgovskega ministerstva. Pismo je vzbudilo med poslanci veliko ogorčenje in silno senzacijo. Pododsek je sklenil, da naj se Griinhuta zasliši kot pričo in sicer policijsko, uradno dognane izpovedbe pa naj se pred-ložc potem pododseku kot matertjal. Proračunski pododsek nadaljuje svoja raziskavanja o izseljeniških škandalih. Pri petkovi seji sta bila tudi navzoča de-želnobrambri minister Georgi in general Czapp. Glavni predmet razprav je bil Griin hut in sicer vprašanje, ali so oblasti zadostno upoštevale njegova razkritja o »Canadian Pacific« ali so ga celo odvračale. Odgovori ministrov na vprašanja poslancev niso mogla teh zadovoljiti, ker so se ministri izogibali jasnim cdgtvvorom. Včeraj je proračunski pododsek nadaljeval svoje delo. Poslanec Friedmann je zahteva! pojasnil glede" »Austro Američane«, družba, ki dobiva od države nad 2.000.000 letne podpore in ki je tudi nekoliko zapletena v afero. Vojni minister je povedal, da je poslal Grtlnhut več ovadb na vojno ministrstvo, katere je ministrstvo vse odstopilo kompetentnim uradom. Značilen je odgovor trgovinskega mini- Politični pregled. Avstro-Ogrska. Poslanska zbornica se je sešla v torek 21. t. m. Zbornica je pričela specialno debato o finančnih predlogah. Vloženih je bilo več interpelacij, med drugimi interpelacija glede postopanja družbe »Canadian Pacific R a i 1 \v a v«, ki zahteva, da se predloži zbornici ves preiskovalni materijal in poživlja vlado, da ukrene vse potrebno, da se preprečijo podobni dogodki. Ko je v specijalni debati o davkih n a a v t o m o b i 1 e govorilo več govornikov, se je ob 2 popoldne oglasil k besedi rusinski poslanec Folis, ki je govoril svoj obstrukcijski govor do 6 zvečer. Iz- ' javil je med drugim, da njegova stranka vsled postopanja vlade v važnih rusin-skih narodnih vprašanjih nima nobenega zaupanja v vlado in hoče nastopiti radi tega proti finančnemu načrtu z najostrejši-mi sredstvi. Vodja finančnega ministerstva, baron Engel, je predložil proračn.i za dobo od 1. januarja do 30. junija 1914. kakor tudi centralni računski zaključek za 1. 1912. Izjavil je. da bo proračunski osnutek za leto 1914--15 predložen zbornici v par mesecih, ki bo imela potem priliko, da razpravlja in kritizira o upravnem in stroškovnem programu vlade. Govornik je razjasnil na podlagi številk razliko med dohodki in izdatki v obeh polovicah leta. Glede pokritja mora z obžalovanjem kon-statirati. d a s e z n o r m a 1 n i m i k r i t j i nikakor nebo moglo izhajati in da bo treba torej zopet poseči po kreditnih operacijah in to v precej večji meri, nego lansko leto. Vlada je predložila na torkovi seji poslanske zbornice osnutek izseljeniškega zakona. Komunike, ki je bil izdan, konstatira. da je vsled vednega naraščanja izseljeniškega gibanja ureditev izseljeniškega vprašanja neobhodno potrebna in to tembolj, ker se nahaja Avstrija, kar se tiče izseljevanja, sedaj na prvem mestu v Evropi. Zlasti narašča kontinentalno izseljevanje poljedelskih delavcev, posebno v Nemčijo (ca 480.000 na leto) in je že prekosilo prekmorsko izseljevanje, ki znaša okoli 120.000 na leto. Pripomniti pa je, da je pravno varstvo izseljencev proti izkoriščanju jako slabo. Vrh tega so določila za omejitev izseljeniške propagande silno pomanjkljiva, kaki predpisi proti izkoriščanju izseljencev pa sploh ne obstojč. Vsem tem nedostatkom mora odpo-moči novi izseljeniški zakon. Na eni strani je treba z vplivanjem na sklenitev delovne pogodbe s ponudniki in s preprečenjem izkoriščevanja na potovanju skrbeti za varstvo izseljencev, ki ostanejo tako v neprestani zvezi z domovino in je še vedno upanje, da se povrnejo, na drugi strani pa preprečiti izseljevanje vojaških ob-vezancev. Semkaj spada predvsem varstvo brambne sile in varstvo mladoletnih pred nevarnoormi brez smotrenega izseljevanja; zakon omeji dalje celokupno iz-seljeniško propagando, ki se mora vršiti pod strogo policijsko kontrolo. V zvezi s temi odredbami pa je treba tudi skrbeti za delovno posredovanje v domovini, kajti le na ta način je mogoče ohraniti brezposelne za domaČe namene. Novi izseljeniški zakon prepoveduje izseljevanje avstrijskih podanikov brez potrebnih potnih'listov in oseb, ki so stare manj kakor 16 let. Sicer pa je izseljevanje omejeno že po predpisih novega bramb-nega zakona. K predlogi o davku na totalizaterje je govorilo več govornikov, nakar je bila debata zaključena in izvoljen za generalnega contra-govornika rusinski poslanec Schiling-Singalevič, ki je govoril &/» ure in končal svoj govor šele ob 5 popoldne. Rusini, nezadovoljni, da prejemajo od vlade le prazne obljube so začeli ob-struirati. Pa tudi med drugimi strankami je veliko enakega razpoloženja. Tako, da se sedaj že čujejo prorokbe o razpustu državnega zbora. Vlada si želi razpust parlamenta, ker bi tako lahko brez kontrole gospodarila naprej. Zato pa skušajo drugi poslanci preprečiti obstrukcijo in tako doseči, da bo parlament tudi delal. — Zbornica je sprejela v drugem in tretjem branju zakon o davku na totalizaterje (s tem davkom bodo zadeta le podjetja, ki vodijo konjske dirke) nespremenjen, kljub mnogim sprerninjevalnim predlogom. Nato se bo obravnaval zakon o davku na šampanjec. Na včerajšnji seji parlamenta je prišlo do burnih nastopov, ker je podpredsednik zbornice poslanec Jukl predlagal pri cesarju, da naj se nasilnim potom urede narodnostne, zadeve. Njegov predlog je čisto protistvaren, ker v Avstriji imamo poslansko zbornico, ki ima pravico delati zakone in ne vlada vlada sama. Zato je čisto opravičeno naglašal posl. Prunar (Čeh) v svoji interpelaciji, da to ne gre. da nasvetuje podpredsednik poslanske zbornice protiustavna dejanja. Za naše ustavno življenje je slučaj nad vse zna- Razglas. Deželno pomožno društvo in društvo Gospa Rdečega križa v Ge*ici naznanjati, da se otvorijo v tukajšnji vojaški bolnišnici in v ženski bolnišnici tečaji za pomožne bolniške strežnice, da se nudi s tem možnost priučiti se strežbi bolnikov. Pouk, ki se bo vršil v vseh treh v deželi občeval-nih jezikih in ki bo trajal 10 tednov, se začne prihodnji mesec november. Pouk je brezplačen; deležnice le tega bodo pa morale biti včlanjene v društvu Rdečega križa ali pa se bodo morale včlaniti za prihodnj leto. Letna članarina znaša 4 krone, katere treba plačati za leto 1914 pred začetkom pouka. -* ' Za sprejem v tečaje se zahteva: a) Spričevalo z dobrini vspehom dokončane ljudske šole; b) Starost ne manjšo od 24. in ne večjo od 40. let; c) Popolno telesno sposobnot in d) Neomadeževano nravno vedenje. Vsaka kandidatinja, ki dovrši zadnji izpit z dobrim Vspehom, dobi spričevalo za prostovoljno pomožno strežnico Rdečega križa in se bode morala obvezati, da bode v slučaju potrebe na razpolago Rdečemu križu bodi si za okraj mesta Gorice ali v monarhiji sploh, bodi si kot udinja kakega prostovoljnega sanitetnega oddelka na vojnem pčzorišču. Morebitna nadaljna pojasnila se dobi v društveni pisarni (ulica Tre Rč štev. l) ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. Prošnj- za sprejem v te tečaje naj se naslovijo na eno od teh dveh društev Rdečega križa ter naj se izroče pisarni najkasneje 31. oktobra t. 1. Deželno pomožno društvo Rdečega križa. •* Društvo Gospa Rdečega križa. Proračun za prvo polletje leta 1914, izkazuje skupaj potrebščine , 1.564,458.879 K in kritja 1.564,528,620 K. j Prebitek 69.741 K je samo navidezen, ker ; je dosegla vlada proračunsko ravnovesje | samo s pomočjo kreditne operacije. Tre- j ba je 141 milijonov posojila, >m. se pokrijejo nekatere važne postavke. Računi iz- j kazujejo, da so dohodki iz davkov od začetka leta 1913 do konca septembra zelc nepovoljiii. Direktni davek se je sicer zvišal 2a skoraj 16 milijonov vsled ostrega pritiska davčnega vijaka, indirektni da- | vek pa je padel za 4,700.000 K in dohodki iz carine za 8,500.000 K, tako da se ta minus komaj izravna s plusom iz višanja »direktnega davka Letošnji proračun računa že z dohodki iz razredne loterije, ki so preračunjeni na 3,580.000 K. j Med prispevki omenjamo: za Slovensko Matico 500 K, za Glasbeno Matico 2250 K, za Pevskoin glasbeno društvo v Gorici 1500 K. Izredne potrebščine za italijansko pravno fakulteto znašajo 65.000 K. V proračunu za prvo polovico leta 1914. je med drugimi postavkami za regulacijo Soče (trg. ministerstvo) 11.430 K. Za agrarne operacije (poljed. ministerstvo) je svota za Prirnorje 6000 K, za Kranjsko 37.500. Inozemstvo. Angleška vlada proti gradnji vojnih ladji. — Angleški minister za vojno mornarico lord Churchill je izjavil v imenu vlade, da angleška vlada predlaga, da naj velesile, posebno Angleška in Nemčija, ustavijo za leti 1914. in 1915. gradbo vojnih ladji, povdarjaje, da je ustavljeni e o b/o p -o že vanjazajednoleto potTebnovimenukulturein napredka. . Angleške sufražetke vprizarjajo demonstracije za žensko volilno pravico tudi že v cerkvah. Take demonstracije so uprizorile 21. t. m. V cerkvi sv. Pavla je bil pravi pretep. S silo so izgnali sufražetke iz cerkve. Železnice v Albaniji. — Upravitelj urada za gradnjo dalmatinskih železnic inž. Giacomelli biva sedaj v Albaniji, kjer zajedno z enim drugim inženirjem iz mi-nis.terstva proučuje teren za sezidanje železnic. Ker pa je inženir Giacomelli načelnik železniškega inženirskega urada v Zadru, ki že desetletja »proučava« in »urejuje« progo Zader-Knin, ki je pa še vedno le »sen bodočnosti«, zato se sedaj upravičeno norčujejo dalmatinski listi o tem izletu v Albanijo in pravijo, da se bo sedaj gradila dalmatinska železnica v — Albaniji. Največji dreadnouglit na svetu. — Te dni so spustili v morje trideseti drednaut Anglije, ki je obenem največja bojna la-dija sveta. Imenuje se »Ouine Elisabeth« (kraljica Elizabeta). Angleška država bo morala odšteti za to Iadijo 47 milijonov kron. Navajamo to ceno, da vidijo naši bralci, kako je gospodarstvo drugod in pri nqs. Ravno sedaj je sklenil v Avstriji mi-nisterski svet, da zgradi Avstrija štiri dretnote, ki bodo veljali vsak po 60 milijonov kron. Angleška vojna ladija bo dokaj večja od naših in vendar veljajo naši dretnoti 13 milijonov več. Pa se naj kdo čudi, če gre v Avstriji narodno gospodarstvo nazaj, če razsipavajo gospodje pri ministerstvu tako denarje. Seveda baroni in bogatini se rede, narod pa strada, da krmi razne velepodjetnike. Darovi. Za Ciril-Meto Jovo družbo so nabrali odborniki in odbornice podružnice v Gorici pri odborovi seji v proslavo poroke bivše odbornice g. Arrigier K 15. — Denar hrani ženska podružnica. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je poslal g. Albert Arčon iz Volčjedra-ge pri Gorici K 7, katere je nabral pri Nardinovem krstu v Bukovici. G. Ant. Erzetič, veleposestnik v Kr-minu, je prodal v Ljubljano nekaj »Briškega vina«, prav dobre kakovosti. Od izkupička je odločil 6 K družbi sv. Cirla in Metoda. Hvala za dar, hvala za posnemo-valni vzgled! Vinogradniki in vinski kupci! Naj se ne potrdi nobene vinske kupčije, da ne bi imela nekaj dobička od tega družba sv. Cirila in Metoda! (Sporočilo družbe.) Dijaška kuhinja izkazuje zadnje 14 dni sledeče dohodke: Darovali so: G. dr. Dereaui 20 K, nekateri gospodje v Tolminu pozneje plačan prispevek za cvetlični dan 4 K. Gospa Fonova v Solkanu vrečo krompirja. Gg. Pinter in Lenard ključavnico (1 K 20 v). Na članarini so plačali gg. prof. dr. Ozvald, prof. Mastnak, prof. Zupančič, prof. Vazzaz, Fr. Strnad, šolski ravnatelj, J, Božič, višji poštni oficijal, J. Turk, učitelj, Anton Kutin, voditelj pripravnice v Tolminu, a 3 K, skupaj 24 K. . Na račun mesečnine je prišlo 33 K 80 v. Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo v gostilni g. Sauniga v ' Vrtojbi preteklo nedeljo svoto 2 K 20 v, na predlog g. Poniža iz Gorice. Domače vesti. Imenovanje. — Z odlokom minister-stva za notranje zadeve je bil gimn. prof. d r. K. O z v a 1 d imenovan konserva-torjemc. k r. arhivnega sveta n a D u n a j u za politične okraje Gori-I c a, S e ž a r; a in T o 1 m i n. Tak konservator ima ta-le zanimiv in kulturno pomenljiv delokrog: »Konservator ima kar najnatančneje proučiti javne in zasebne arhive in knjižnice svojega okrožja, zlasti z ozirom na rokopise in stare tiskovine, posebno njih stanje in obseg ter o tem poročati c. kr. arhivnemu svetu. Konservator je dalje poklican in dolžan delovati na to, da se v danem slučaju od-I pravijo nedostatki glede shrambe in upra-i vljanja arhivalij ter da se pismeni spomeniki čuvajo pred vničenjem, poškodovanjem, nevarnostjo raznesenja, prodajo v ne-I poklicane roke ali pa v inozemstvo.« j Konservatorjem za politična okraja I Gradišče in Tržič in za Gorico je imeno-j van E. Majonica, vodja državnega muzeja v Ogleju. Imenovanja. — Namestnik je imenoval rač. oficijala Cesarja vit. W o 1 f a ad personam za rač. revidenta, in za adjunk-te ad personam pri pomožnih uradih na-mestništvenega pisarniškega oficijala Antona Č e š č u t v Gorici ter policijska oficijala Adolfa H e r m a n n v Trstu in Valentina Vanzo v Puli. Akad. ferialno društvo »Adrija« v Gorici priredi prvi prijateljski sestanek-v. četrtek 30. t. m. ob osmih zvečer v gostilni »Pri petelinčku«. Vabljeni so vsi somišljeniki društva, predvsem pa g. starejšine in t. akademiki. Pričakujemo obilne udeležbe. Spominsko ploščo odkrije društvo vojaških veteranov v nedeljo 26. t. m. v Rihembergu, in sicer v spomin general-majorja in viteza reda Marije Terezije Alojzija Franca barona Widmajerja, ki se je odlikoval pred 100 leti v bojih s Francozi. Slavnost bo ob 10. uri dopoldne. Vidmarjev je bil sin advokata grofa Lanthierija. Vzgojil ga je za vojaka. Odlikoval se je v bojih s Turki in Francozi. Slavnosti se udeleži vojaška godba iz Gorice. — Ploščo je napravil Cuiot v Gorici. Za Narodni muzej so darovali: 1, G. Segala Štefan iz Kanala 1 staro stoiico. 1 puško. 1 kolovrat in pripravo za trenje in likanje konoplja (greben. 2 beta in 3 klešče), 2. g. Tavčar Fr., dijak v Gorici razne mineralije. 3. g. dr. K. Ozvald, profesor v Gorici. 13 raznih novcev. 4. g. .los. Braun iz Gorice 1 novec, 5. g. Jos. Hvalic iz Gorice 11 raznih novcev. 6. g. Jos. Mrmolja, trgovec v Mirim, 43 rajnih novcev, 7. g. Ang. Hrovat, dijak v Oorici, 1 star prstan in 5 novcev, 8. g. Ivan Ho-wansky v Gorici 1 denar. 9. g. Jos. Bre-gant iz Trsta 35 raznih novcev. — Odbor. Redni občni zbor »Slovenske čitalnice« v Gorici se bo vrši! 9. novembra 1913 ob 10 uri predpoldne v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: a) Nagovor predsednikov; b) poročilo tajniko-vo in blagajnikovo; c) poročilo rač. preglednikov; č) volitve novega odbora; d) slučajnosti. -~ Odbor. Podružnica S. P. D. v Gorici priredi v nedeljo dne 26. oktob. 1913. izlet na Tr-stelj (643 m). Odhod iz Gorice z državnega kolodvora ob 87 dopoldne, ali pa i južnega kolodvora ob 8*11 do Volčje-drage. Od tod čez Renče na vrh Trstelja in Čez Lipo v Komen. Povratek na Rihem-berg aH pa na Štanjel. Nekoliko prigrizkov za pot ne bo škodilo. Redni občni zbor Pevskega In glasbenega društva v Oorici se bo vršil dne 30. X. 1.1. ob 8 zvečer v društvenih pro- j štorih ul. sv. Ivana 7. I. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnikov občnih zborov prete-čenega leta. 2. Poročila odbora in revizorjev. Sklepanje o računu 1912/1913 in proračunu 1913/1914. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Prav obilne udeležbe pričakuje odbor. Več mest postajnih mo.Mrov (pod-uradnlkov) v področju ravnateljstva c. kr. državnih železnic v Trstu, ki so pridržana c e r t i f i k a t i s t o m, je razpisanih. Prošnje do 20. novembra t. I. na ravnateljstvo v Trstu. Razpis je objavljen v uradnem listu 21. t. m. Zahteva se znanje vsaj jednega deželnega jezika. Slovenski cer-tifikatisti, na noge! Obsedno stanje krog »hotela treh kron«. — Kaj bo, kaj' to pomeni? Dva oddelka c. kr. redarjev, opravljenih kakor bi šli nad albanske roparje, sta marširala okoli 7l/2 sinoči po Korsu proti Gosposki ulici. Kn oddelek se je ustavil v ozki ulici blizu gostilne Maksa PetrovčiČa; kakor bi jih prilepil ob zid, so stali prav skupaj, mož ob možu redarji; drug oddelek se je ustavi! v ulici Vetturini istotako ob zidu, v temi na obeh krajih; redarjev je bilo okoli 30. Tudi piščalko so imeli, da pokličejo na pomoč. Vrhu tega sta bila v Go~ i sposki ulici še dva redarja, po trotoarju od Morita do konca hotela »treh kron« pa je upognjene glave koraka! sam višji komisar Casapiccola in revirni inšpektor Pu-trih, slednji v uniformi, Casapiccola v uer kem starem »kapotu«. Kaj je, kaj bo? Ali bo vojska? Ljudje so se ustavljali, gledali, spraševali, kaj se tfodi, kakšna nevarnost je okoli hotela »treh kron«, da je tako obseden in obdan od varnostne oblasti? Kaj je bilo? Nemci so zborovali »pri treh kronah«, tisti razupiti »Deutscher Gesangverein« je imel tam zborovanje. Zato tak aparat -~- dasi ni hotel ljubim Nemcem in nemškutarjem nikdo nič. Nern-Škutarčkov je bilo trikrat manj kot redarjev: nikdo se niti brigal ni za nje in če bi ne bil Casapiccola prišel v Gosposko ulico z armado redarjev, bi noben človek ne bil vedel, kaj je »pri treh kronah«. Tako pa je modra policija opozarjala, da se lahko kaj skuha okoli treh kron. Ali je kaj žal I dr. Casapiccoli, da so bili Slovenci tako i lepo mirni iti ni bilo niti najmanjšega povoda, da bi se koga pograbilo? Po 9. uri I šele so odšli redarji. Casapicola. Putrih, zborovanja je bilo konec, netnčurji rešeni, j Heil! — Heil pa tudi hotelu »treh kron!« ! Ako si misli gostilničar škodovati, naj ie I nadaljuje; potem lahko kmalu zapiše nad \ vrata »hotel pri treh vinarjih« ne pri kronali. Drugega za danes ne rečemo. »Goriška Slovenska Mladina« opozarja na jntrajšnjo otvoritveno plesno va-I jo, ki se prične ob 5. uri popoldne v dvo-| rani Trgovskega Doma. Pri vaji bo sviral I vojaški orkester. Vabila k plesnim vajam so se že razposlala, kdor bi pomotoma ne I bil prejel vabila, naj se obrne do katerega I odbornika, oziroma naj se zgiasi jutri pri blagajni v Trgovskem Domu. Na svidenje! Odbor. Nova poslopja za slovensko in italijansko gimnazijo v Gorici. V naučnetr. in finančnem ministerstvu se bavijo z načrtom zgradbe poslopji za slovensko in italijansko gimnazijo v Gorici. Novi poslopji boste poleg poslopja nemške gimnazije; tako bodo potem skupno na lepem prostoru vse tri gimnazije. 47. pešpolk. — Zopet gre po listih vest, da bo pešpolk št. 47. iz Gorice premeščen v Inomost ter da pride v Gorico kranjski 17. polk. To bi se zgodilo prihod-j njo spomlad. I Kurzi za prostovoljne pomožne bolni-J ške strežnice se v kratkem pričrio. Učna doba bo trajala 10 tednov in sicer teore-I tični pouk 4 tedne in praktični šest tednov. J Teoretskega pouka bo na teden le šest ur, dočim se bo praktični poučeval v dveh skupinah m sicer tako, da bo prva skupina J zaposlena v bolnici od enih popoldne pa do sedmih zvečer in od sedmih zjutraj pa do l popoldne, nakar bo prva skupina 24 ur j prosta. Na njeno mesto pa stopi potem druga skupina. Učili se bodo vsi predmeti, ki jih rabi bolniška strežnica. Kurz za slovenske slušateljice se bo vršil v prostorih »Rudečega križa« in sicer bo predaval g. primarij dr. Brecelj. — Natančnejše glej v današnjem inseratu. f Pristop na Velike Roje, kjer se na-' baja aviatična postaja, je ostro prepove- dan. Kdor bi se ne pokoril tozadevni od. redbi politične oblasti, se ga kaznuje t globo K 2 do 200 ali z zaporom od 6 ur ui> 14 dni. Torej pozor! »Gtsrmlnal« y Central Bio. -- Tako velikega in mojsterskega dela kot jc »Germinal« še nismo videli v Gorici. Dvorana prvovrstnega kinematografa »Central Bio« je bila minole dni natlačena gledalcev, ki so z začudenjem sledili prizorom Zola-jevega romana »Germinal«. To veliko delo se bo prednašalo na splošno željo danes in jutri predpoludne od 10. ure naenkrat. — Jutri popoludne in v pon-deljek se bo prednašala »Mala rezidenca« in pa »Vojaška parada vojne mornarice kakor tudi pogreb admirala Lanjus in pogreb drugih ponesrečencev pri eksploziji topa, na strelišču vojne mornarice pri Pulju. Pri predstavah ob 5., 6. in 7. uri bode sviral vojaški orkester. Proti koleri. — Magistrat v Gorici naznanja, da se morajo takoj naznaniti magistratnemu zdravstvenemu uradsi osebe, ki bi prišle iz občin Orosveg in Ošatelep iz Ogrske, ki sta še okuženi po koleri. Neki Vinko Kmet s Kranjskega je hodil okoli po Goriški okolici ter inkasiral za neko tvrdko denar. Nabral je 547 K. Ko je tvrdka to izvedela, ga je naznanila sodniji, ker mož ni imel nikakega pooblastila za inkasiranje. 5 mesecev težke ječe je ujel Krnet in parkrat se bo postil. Radi pregreška po § 129. k. z. je bil obsojen Andrej Mlakar iz Zatolmina na dva meseca težke ječe. Dva Francoza, ki iščeta delo. — Gabrijel Sibilau in Jos. Zukarel iz Niče s'a rrišla pred sodnijo v Oorici, obtožena, da se potepata okoli brez dela. Bila sta v Milanu, Genovi, v Vidmu prišla sta v Trst. kakor trdita, iskat dela ali našla ga nista. V Gorici so ju aretirali, ker sta bila brez sredstev. Sodnik na okrajni sodniji jima jc verjel in ju oprostil obtožbe. Toda nasprotnega mnenja je bil zastopnik dr/, pravdništva, ki je prijavil ničnostno pritožbo, vsled česar sta morala Francoza nazaj v preiskovalni zapor. Brez sredstev. Brez sredstev sta hodila okoli po Gorici neki Ferdinassu Pfeifer in Franc Frana. Policija ju je pri jela in potom odgona ju pošljejo v občine, kamor sta pristojna. Iz zapora v deželno umobolnico. — Nekega Josipa Peternela so bili aretirali finančni stražniki radi »kontrabanta . Moža so spoznali sedaj za umobolnega in ga postali v deželno umobolnico. lzvošček brez luči. — Izvošček Anton Marinčič v Gorici Štedi z lučjo vri svojem vozu. Zvečer tako lepo gorijo luči po mestu, svetlo je. čemu bi prižigal lučko pri vozu. v današnjih slabih časih, v časih električnih železnic in avtomobilov? Ali prisvetilo je nanj oko postave in Ma-rinčiča potegnilo pred sodbo: ker je vo/ njegov v temi, naj bo Še on v temnici 3 dni. »Mera in vaga v nebesa pomaga«, če je poštena; če pa ni poštena, pa porine prodajalca ali prodajalko že na tem svetu v kazen. Ana Kuzinin je doma iz Tržiča. Prišla je bila na to misei. da bi jej vaga pomagala do večjega zaslužka. Kaj nebesa! Prilagala je na svojo vago ka menčke do 2 dkg in tako oškodovala svoje odjemalce. Ali nič ni tako skrito, da bi iie bilo *^daj očito, in dasi je skrbno skri I vala kamenčke, jo je vendar eden izmed j oškodovancev ovadil. Rekla je pred sod nijo. da je storila to samo enkrat, to je 2> maja in sicer samo za to, da regulira svojo vago. 5 dni bo sedela v zaporu in mi sltla. kako je »regulirala« vago tam koncem lepega meseca maja in da se ne sme nikoli več lotiti takega ^reguliranja«; svoje vage; če ne bo kazen huda. Da so kamenjali 2 vojaka, so bili obtoženi 4 fantje iz okolice. Trije so oproščeni, eden je obsojen na 5 K globe. Vojaka se pišeta Krašmak in Bogak. Za pet dni preskrbljena. — Neki Alojzij Snieer in Ivan Gril sta beračila po mc-j stu. Prijela ju je policija in zadela ju )? I kazen: 5 dni zapora za vsakega. Pet dni I jima ne bo treba beračiti; potem, če ne I dobita nobenega dela, kaj jima kaže zopet I drugo kot beračenje; in potem zapor, zo-I pet beračenje itd. I Iz preiskovalnega zapora je puščena I služkinja Anta Koklič iz Gorice, ki je ob- dolžena tatvine več stotin kron In dragocenosti na škodo svojega gospodarja trgovca Cappella. Razprava proti njej se bo vršila dne* 10. novembra t. I. V pretepu, — Neki Vincenc Pecorari iz Slovrenca pri Muši se nahaja v tukajšnji bolnišnici z zlomljenimi rebri. Pravi, da so ga tovariši-delavci pretepli. Mož je že precej v letih. Kar sta.iskala..,^J)va mlada ,vroče; Peršolja iz LoCnika. Zakaj je klicana, ni bilo razvidno iz vabila; mislila je, da je kaj radi otrok. Nemalo je bila žena razočarana, ko je izvedela, da je tožena radi žaljenja časti in da jo toži znani prijatelj Ločniških Slovencev italijanski učitelj Cesebkt. Stvar je ta: znano je, kako vabijo Italijani v Loeniku slovenske otroke v italijansko šolo; obljubljajo jim obleke . . ___,—»-- -,w,.-„v , , . * --¦_, in kdo ve kaj še vse. Peršolja je bila izja- krvneža Josrp^ČičigoTm*rt^ pTffitrjal za otroka .se zmerjala in pretepla, kar se je dalo. Potem sta ovadila drug drugega. Dobila sta vsak po 48 ur zapora. Skupaj tepena, skupaj ovadena, skupaj obsojena. Najbolj se prileze možu po""61fedu Car-šica kave, žena pa ima najraje popoldne skodelico kave. Seveda dobra mora biti t Dobro kavo pa je mogoče napraviti samo z dobrim kavnim pridatkorn, in ta je edino Kolinska kavna primes. Zaradi izvrstne kakovosti se je Kolinska kavna primes hipoma povsod priljubila. Priporoča jo pa tudi to, da je pristen domač kavni prida-tak, edini te vrste. Kupujte torej samo'izvrstno domačo Kolinsko kavno primes! Odprt! lekarni. — Jutri popoludne boste odprti v Gorici lekarni Liberi-Tromba. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 26. t. m. do 2. novembra. Listnica uredništva: V Podmelee: Naznanilo, da je namestniStvo v Trstu že vzelo v vednost pravila Prostovoljnega gasilnega društva«, je resnično, ker je to že razglasil uradni list »Osservatore/rri-estirto«. O. M.: Dopis, kateri omenjate, priobčimo v prihodnji številki. Draginjo občutimo vsi. — Drago kupujemo pa radi tega, ker nam niso znani različni viri in živila, ki so prav ceni in jako redilna. T v r d k, a Molir&C o mp„ družba z omej. zav. v Alt o n a (E I b e) na Nemškem je pričela izdelovati kocke za prirejanje juhe Ochsena«. Kocke se prodaja po 3 vin. komad. Razpošiljajo se po pošti franko in sicer: I zavoj '/., kg K I, 1 škatla s 48 kockami po 3 vin. Plača se po nrejelu in odobritvi po poštni nakaznici: Ako »c ugaja se sprejme nazai. Vsaki poštljatvi je priložen recept za pri-r.ejanje jedil. Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. Istotam se sprejemalo abonenti po dogovoru po zelo nizkih cenah. Domača politika. Zopet hujskanje. — V včerajšnjem Novem Času* se zopet nekdo v posvečeni halji zaganja v Trgovsko-obrtno zadrugo-, iti svari pred nakupom hotela Siid-bahn« od strani deželnega odbora in toži o bremenili, ki bi s tem nakupom nastala za davkoplačevalce. Ob enem poživlja na odgovor one, ki so zakrivili nesrečo pri Trgovsko-obrtni zadrugi. Za danes ne o-menimo drugega, kakor kar se je že večkrat povdarjalo: da bi s konkurzom Tr-govsko-obrtne zadruge nastala gospodarska katastrofa za celo deželo, ki jo skuša odvrniti likvidacijski odbor, kateri se z največjo požrtvovalnostjo bori za mirno rešitev te nesreče. Povedano naj bo. da celo Italijan« »videvajo vse strašne nasledke koukurza, katerega bi občutila vsa dežela brez razlik e. Sam gospod namestnik princ Hoheniohc in pok. glavar dr. Pajer. kateremu so se vendar klerikalci klanjali do črne zemlje, sta izjavila, da bi konkurz Trgov sko-obrtne zadruge pomenil za nedogledne čase propast gospodarstva v deželi. Sedaj pa pride nekdo, kateri začenja na prav ostuden način novo gonjo in širi novo sovraštvo. Koliko posvetovanj, koliko prošenj je. bilo potreba, da se je snloii prišlo do tega, da se v obče more misliti na prodajo omenjenega hotela, katerega pa dežela itak potrebuje. Pomisliti je treba, da bi bila to ob enem najugodnejša rešitev glede deželnega dvorca in da deželni odbor ne bi mogel na kak drug način za tako ugodno ceno rešiti tega deželnega vprašanja. Razsodni ljudje bodo znali po vrednosti oceniti najnovejše hujskanje in »delovanje« »Novega časa« ter njegove stranke za rešitev težke gospodarske krize v naši deželi. — Lov na slovenske otroke v I.očulku. italijanski učitelj Ceschla. — Pred okrajno sodnijo v Oorici je bila klicana Marija obleke in 30 K denarja, ako pošlje svojega otroka v italijansko šolo. Učitelj Ce-scljia je šel tožit Slovenko. On je izpovedal pred * sodnijo, da je bil v hiši pri Peršoljevi, jej obljubil obleke za otroke, ali denarja jej ni obljubil, tako pravi on. Mož je tudi prisegel na to. Peršoljeva je ladi tega obsojena na S dni zapora. Podana je proti razsodbi ničnostna pritožba. — O stvari spregovorimo obširneje po vsklicni razpravi. Samo nemška poročila o svojem delovanju izdaja komisija za pogozdovanje Krasa za našo deželo. Zakaj ni poročilo tudi slovensko? Pričakujemo, da se to zgodi prav gotovo pri prihodnjem poročilu v letu 1914! Slovenski člani komisije, potegnite se za*.to! Še vedno brez napisa je postaja državne železnice v Oorici. To omenja sedaj zopet Neue Fr. Presse«. Stvar se lahko hitro reši in prav. Postavi naj se na postajo slovenski in laški napis, pa je to vprašanje pravilno rešeno. Prosveta. Koncert Jaroslava Kocjana. Hvaležni smo lahko Pevskemu in glasbenemu društvu v Oorici. da nam je priredilo tako lep koncert, kakor je ravno bil koncert Jaroslava Kociana. Zopet enkrat smo lahko slišali izrednega umetnika in občudovali njegovo dovršenost. Že v prvi točki, v koncertu Cajkovskija je pokazal Kocian, kaj vse premore njegova umetnost. Vzorna tehnika, čistota tonov in njegova občutena igra, vse je vabilo poslušalce k aplavzu. Posebno se odlikuje igra Kociana po bogatih barvah, kot jih premore le ma-iokateri. Naj je pel kanconeto, naj so se podili glasovi v vivacissimu, vselej je imela vijolina svojo barvo, vso razkošno in tako melodiozno. Bachova sonata je stara reč, vsebuje sicer tudi nekaj biserov fine nežnosti, polne sentimentalnosti, a življenje je daleč od nje in zato ni mogla ogreti poslušalcev, pa naj je bil tudi Kocian izvrstni njen interpret. Kako drugače je bilo. ko je mamil Kocian občinstvo z živim Dvorakovim slovanskim plesom. Polna življenja je ta skladba in bogata melodij. Kako dovršeno so peli Kocianu tu akordi, s kako silo so doneli njegovi barvni dvo-zvoki. Po našem mnenju je igral Kocian slovanski ples boljše od lastne nežne »Uspa vanke«. In zopet je bilo živo na odru. ko se je glasila po dvorani živahna Smetanova »Skočim*. Temperamentno jo je igral Kocian in z občutkom, da je imela *Sko~ črni* popolen uspeh. Zadnja točka Wie-muvskijev Faust je bil zopet kot ustvarjen za Kociana. Vse vrline Kociana so prišle tu do popolne veljave.- Na klavirju je snrcmljal Kociana g. Eisner. Bil mu je izvrsten spremljevalec, točen in zelo diskreten. Manj dober pa kot solist. Mendcls-soimova introdukcija in fuga s koralom je mrzla reč. polna umetnikovanja, ki ni mo-pfa ogreti občinstva. O. Eisner razpolaga sicer z izboruo tehniko, a manjka mu toplote. Bolj srečen je bil g. Eisner v drugih točkah, najbolj pa v Smetanovi polki. Tu je vladala njegova lepa tehnika in pa tudi temperamenta je bilo več v igri. Predvsem nas pa veseli, da so bile te točke moderne slovanske glasbe. — O. Kocian je bil burno pozdravljen in aplavz Je bil tako silen, da je moral dodati dve- točki. Češka koli. lija v Oorici mu je poleg tega naklonila venec. Tudi g. Eisner je lahko zadovoljen s svojim vspehom. —~ Občinstva je bilo iovolj in kar je glavno, vse je bilo zadovoljno s podanim. Pevsko in glasbeno društvo naj nam pa kmalu priredi enak užitek. Občni zbor »Socialne Matice« se bo vršil jutri v nedeljo, dne 26. oktobra ob 10, uri dopoldne pri »Zlatem .Teienu« v Oorici. Dnevni red: 1. Čitanje pravil. 2. Volitve. 3. Nove publikacije, 4. Slučajnosti. Opozarjamo ponovno na občni zbor tega važnega društva in pričakujemo številne udeležbe. Gospodarske vesti. Mesnice v Gorici ostanejo od 1. novembra 1.1, do 31. marca prihodnjega 1. zaprte vse nedelje; ob delavnikih se zapro ob 6. uri zvečer. Na dan Vseh Svetih bo« bo mesnice odprte do 7. ure zvečer; naslednji dan je nedeljski počitek. Češplje iz Bosne in Hercegovine. — Tukajšnja trgovsko-obrtna zbornica naznanja interesovanim tvTttffam, da je pridelek češp v Bosni in Hercegovini letos srednji, ali kakovost je izredno dobra. Za izvoz je pripravljenih češp 2400 vagonov, olupljenih do 500 vagonov. Nove avtomobifne zveze po Furlanij). — Družba ki ima avtomobilno vožnjo Go-rica-Postojna, boče napraviti po Furlaniji " tri zveze med Oorico in Belvedere-Gra-dežem. 1) bi šla iz Gorice čez Gradišče, Romans, Tapoljan, Terzo, Oglej, Belve-dere; 2. iz Gorice v Gradišče, v Rudo, Villo Vicentirio, Monastero, Oglej, Belve-dere: 3) Gorica, Gradišče, Št. Peter, Tur-jakl Fiumicello, Oglej, Belvedere. : dopTsl \ h komenskeaa okraia. i Iz Temnice. (Predavanje.) — V nedeljo 19. t. ni. nas je posetil g. dr. B. Vošnjak, vseučiliščni docent ter predaval o Jugoslovanih in Slovencih. Udeležba je bila naravnost zadovoljiva (okrog 100 poslušalcev) le mladine iz bliž- '. njih vasi bi bilo lahko več. i "G. doktor je popolnoma po domaČe seznanil poslušalce z Jugoslovani in orisal natančno sorodnost vseh treh plemen: Slovencev, Hrvatov in Srbov. Poslušalci so pazljivo sledili njegovim izvajanjem ter se o govoru pohvalno izražali, kar priča, da so ga umeli. Žele slišati v kratkem času zopet kaj lepega. Hvala g. doktorju za predavanje. Iz ajdovskega okraia. Iz Ajdovščine. — Povodom slavnosti zmage pri Lipskem je daroval tukajšnji vojaški poveljnik podpolkovnik gospod Albert pl. L a n g e r 20 K za nabavo učil tukajšnjim šolskim otrokom, za kar mu izreka šolsko vodstvo najtoplejšo zahvalo. — V Ajdovščini, dne 20. okt. 1913. Voditelj I. Kavs. Brje so imele letos dober in precej obilen vinski pridelek. Prodali smo precej mošta, s katerim so bili kupci izredno zadovoljni in tudi sedaj živahno vprašujejo že po vinu. Cena bo menda nad 32 kron za hI. — Pripetil pa se je slučaj, da je neki posestnik pripeljal mošt, ki je bil že po-vret in kupec nadražen po malovred-netn zdražljivcu, ga je odklonil, češ, da ni naraven. Posestnik pa v svcsti si svojega ' poštenja je dal sam pridelek preiskati na ! c. kr. kemično poskuševališče, katero je znašlo, da je vino prav dobro in naravno. Kunec je seveda pomirjen potem do vinarja izplačal. Tak nesramen zdražbar je ( pa vreden, da bi se ga prijelo za neumen jezik, kateri blati kraj, kjer se še ni z vi-; nom ali moštom sleparilo. Tak človeček t je podoben strupeni rosi in zasluži v resnici ostro kazen! Iz tolminskega okraja. IzPodbrda. — Uradnik železnice Podbrdptn po 'menu Metzner noče dati listkov strankam, ako zahtevajo v slovenskem jeziku; na primer Bohinjska Bistrica ponovi on »Wocheiner-Feistritz«, seveda kmet ponovi te besede ter dobi listek. Bolj izobražene stranke se pa motajo ž njim prepirati, da dobe listek po slovensko zahtevano. — O njem gre glas, da je zagrizen hemčur! Tako je državna železnica zopet za enega takih gospodov bogatejša na Primorskem, da dela nemško propagande«. Slišali pa smo Podbrdom in v Bohinju, da si hočejo ljudje pa na drug »•ačin poiskati pravice, ako ne neha tako drzno nemškutarenje na postaji na slovenskih tleh. ljivi podpredsednik »Sokola« g. dr; Ata-šič, ki je vzbudil s svojim lepo zasnovanim predavanjem novo zanimanje in novo navdušenje za sokoistvo. Sokol v Komnu priredi v nedeljo dne 26. oktobra 19J3. ob 3, uri popoldne II. telovadni nastop.naraščaja na dvorišču gospoda Valent. Kukanja v Komnu Št. 39. Spored: 1. Telovadne igre. 2. Redovne vaje mož. naraščaja. 3. Proste vaje deklic z loki. 4. Proste vaje dečkov s palicami. 5. Orodna telovadba: a) na drogu, b) na kozi. 6. Skupne proste vaje dečkov in deklic. 7. Skupine. Vstopnina: sedeži 50 vin., stojišča 3d vin., otroci do 14. leta 10 vin. Prebitek se vporabi za kritje rednih'stroškov naraščaja. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Odbor. Tekma HI. okrožja Gš. S. Ž. v Prva-čini, združena z veliko prireditvijo vseh narodnih društev iz Prvačine in okolice, jutri 26. oktobra t. 1. popoldne bo gotovo zanimala vse Sokole z Goriškega in dolžnost je, da se Sokoistvo po možnosti udeleži te prireditve v čim večjem številu in pokaže, da zna ceniti delo svojih bratov. Veliko lažje se deluje za razširjenje so-kolske misli med Slovenci, ako se ima od vseh strani veliko moralno pomoč. Sokol-ska društva III. okrožja vabijo vse brate, znance in prijatelje, da se udeleže" njih slavja v Prvačini. Kogar pa tudi ne bi zvabil tja lep jesenski dan? Ni tudi lepše prilike za izletnike iz Gorice, ki itak vsako nedeljo zapuste mestne zidove, da na deželi srkajo zdrav zrak. -— Tekma dopoldne, veselica popoldne, pričetek ob.3V* Sokolski vestnik. Predavanja o VI. vsesokolskem zletu v Pragi, ki jih je priredil »Goriški Sokol« so dobro uspela. Številne skioptične slike so bile zelo posrečene in so imele pri občinstvu popolen uspeli. Predaval je mar- Razne vesti. Novi izseljeniški škandali. ,.-• Policija je zaprla dunajsko izseljeniš-ko pisarno »Universal«, ki je bila v zvezi z raznimi izseljeniškimi agenti v inozemstvu in edina zastopnica v Avstriji nepriznane nizozemske izseljeniške družbe »Uraniiim«. Pisarna »Universal« se je pečala predvsem z izseljeniŠko propagando na Ogrskem. Izseljence je spravljala, preoblečene v ženske ali pa v elegantne potnike v avtomobilih čez mejo in potem v Ameriko. Ravnatelj pisarne, Miiller, je bil aretiran. Afera vzbuja tem večjo pozornost, ker je lastnik pisarne državni poslanec Onciul, ki je izposloval pisarni tudi potrebne koncesije. Slov. akad. društvo »Adrija« v Pragi je priredila dne 24. X. ob 8. uri zvečer v restavraciji »u divadla« na Vinogradih sprejemni večer svojim prvoletnikotn; v soboto dne 26. X. ob 8. uri zvečer priredi istotak svoj prvi redni občni zbor. »Sava«, društvo svob. slov. akademikov na Dunaju, priredi svoj I. redni občni zbor XXII. tečaja dne 27. t. m." ob pol 8 uri zvečer v restavrantu »Melkerhof« VIII. Laudongasse 33 v zvezi s prvOlet-niškim večerom. Prijatelji društva, dobrodošli! Canadian Pacific Rall\vay Co. — odlikovana z zlato kolajno. — Na dunajski »Adria«-razstavi je dobila zloglasna Canadian Pacific Raikvav Co. zlato kolajno, m^nda za zasluge, ki si jih je pridobila ta družba s tem, da je iz obmorskih krajev izselila tisoče in tisoče prebivalcev. Kaj takega se more dogoditi pač samo pri nas! Štabni podčastniki. — Vojno ministrstvo namerava vpeljati novo stopnjo podčastnikov in sicer štabne podčastnike. To bo najvišja šarža, ki jo more doseči vojak in sicer postanejo štabni podčastniki le naredniki ki služijo že nad 6 let in sicer le oni, ki služijo v liniji, pisarniški pod-uradniki ne morejo priti do te stopnje. Vsled nezadostnih dernrn'!i sredstev bo imenovanih za sedaj koncem tega leta le štiri do pet podčastnikov. Nadomestova-li bodo obolele in odsotne častnike in bodo nekaka vez med moštvom in častniki. Dobivali bodo tudi večje piače. Štirioglati denar. — Nizozemska vlada vpelje s prvim januarjem štirioglati srebrni in nikelnasti denar. Kateri vzroki so bili merodajni za vpeljavo tega gotove ne praktičnega denarja ni znano. Sicer je pa denar vedno praktičen, samo da, se ga ima. . Osem levov, ne samo pet, je bilo ušlo v.Lioskem z vom. ki je trčil ob cestno'železnico. Šest levov'so ustrelil, dva so . spravili nazaj v menažerijo. Barnum ima Ško|ie 100.000 mark. Bel papir, ne spada k bali, tako je odločil nad vse modri carinski urad v Šleziji na Pruskem. Mlad mož iz Prusije se je poročil z mlado Avstrijko in tako je prišla njena bala tudi v Nemčijo. Bala je pa po carinskih .določilih colnine prosta, toda gorje, če bi šlo čez mejo nekaj, kar ne spada k bali. Določiti je sicer težko, kaj m bala, ker končno vendar ne bo vzela nevesta reči s seboj, ki jih ne more rabiti. Ali ljudje božji, kaj vi veste, kaj je to carinski urad. Izvršiti je treba celo . vrsto formalnosti, predno sme bala Čez mejo. Po dolgem času je smela tudi naša bala čez črno-žoite mejnike a obenem z balo je šel tudi natančen popis vse bale na višji carinski urad. Ta urad je pa imel prebrisanega uradnika, ki je takoj spoznal, da vsebuje bala tudi stvari, ki pravzaprav ne spadajo zraven. Bil je to zavoj voščenega in zavoj belega papirja. Krajevni carinski urad je dobil torej povelje, določiti colnino in dvigniti jo za ta dva predmeta. Tako sta presenečila lepega dne dva uradnika mlada poročenca in zahtevala, da se jima predložita oba zavoja. Pa kje je že bil tacaš papir? Tako sta morala določiti colnino samo na podlagi izpovedb poročen-cev. Sedaj se je pa pričelo prerekanje o višini colnine. Končno pa so bili le vsi edini in poročenca sta plačala 12 vinarjev colnine in 48 vinarjev stroškov. Čisto go-govp pa ni prišla država na svoje stroške zato bi mogla kriti svoj deficit, če bi izdala humoristično zbirko z naslovom: »Prebrisanosti sv. Birokracija«. V aeroplanu iz Pariza v Carigrad, Jeruzalem in Kairo. — Iz Pariza poročajo, da ima preleteti aviatik Daucourt skupno z enim pasažirjem od Vilic CoIlbIay v aeroplanu pot v Kairo, ki je čez Carigrad . in Jeruzalem dolga 5400 km. Čez Švico ima priti na Dunaj. PIul bo čez Ture v višini 4000 m. Ako bi bil prisiljen, ustaviti se kje, odpotuje drug aviatik, da izvrši določeno zračno potovanje. Daucourt ima 34 let. Dolgoletni lopov prijet. — Vse mine je stara, pa Še vedno veljavna pesem na' tem svetu. Tega si pa vseeno ni moge! misliti Mario Thaust, ki Je celih 35 let de* lal najraznovrstnejše lopovščine od vlomov v hotelih oa do najnižjih^ tatvin. Pa tudi on je moral občutiti resničnost pregovora in v jubilejnem letu njegovega topovskega življenja mu je prišla , policija na sled in ga prijela. Kako je to mogoče, se marsikdo vparaša, da more danes, ko imamo telegraf, telefon, ko imamo predvsem »izvrstno« policijo, da bi kdo uganjal nekaznovan tol;ko let razna hudodelstva. Sicer je res, da pride policija navadno takrat kadar je prepozno, ali to še ni edin vzrok. Mario Thaust je bil prebrisan človek.. Po dnevi je bil skrbni rodbinski oče..ki je imel pet otrok v starosti 4—17 let. Po dnevi je bil ugleden meščan, vitez častne legije, po noči je pa vlomil v hiše in kradel ko sraka. Tako je bilo mogoče, da je zapravil na mesec tri do štiri tisoč kron. Bil je ugleden meščan. Zato ni njega nihče sumil in policija je vedno zaman iskala vlomilce. Toda vse mine. Ko je pred kratkim bil Mario Thaust zopet »na delu* je bil pa že osumljen. Policija ga je zasledovala in ga tudi kmalu dobila, ravno ko je odhajal »na delo«. Oblečen je bil v črno triko obleko, čevlje je imel iz gumija, seboj pa vse polno vlomilnega orodja. Ko so ga prijeli stražniki se je hotel usmrtiti ti pa so mu preprečili in tako bo moral sedaj v ječi delati pokoro. Žalostno je le za njegovo rodbino, ki ni niti slutila o njegovem ravnanju in ki je pahnjena čez noč iz največje udobnosti v najhujše pomanjkanje. »Lepota« nemškega jezika. — »Der, der deti, der deri Pfalil, der auf der Brii-cke, die in die Stadt fiihrt, steht, umge\vor-fen iiat, anzeige, bekommt als Bclolmung 10 Kronen«. albanska vlada jamči za 300.000 frankov (1) zahteva pa za to jamstvo, da ima pravico kontrole in pravico odkupa v 36 letih. Tako pravijo poročila, v resnici pa pomeni to, da bo Avstrija plačala polovi-vico stroškov za valonski tramvaj (!). ¦— Tako skrbi Avstrija za prebivalce Valone, ki leži poleg vsega še v laški interesni sferi, ali z drugimi besedami, avstrijski davkoplačevalci plačujejo tramvaj, v katerem se bodo vozili laški vojaki in lašk? uradniki. Tudi na tem si naj čestita grof Berchtold. Sedaj pa poglejmo malo po Dalmacij'', k>er so tudi pomorska mesta, ki tudi nimajo tramvaja. Poglejmo na Split. —- Tu je orosila občina vlado samo za koncesijo, d; ne sezidati progo od pristanišča do me-rta Trogira., A vs t r i jsko vlado se je prosilo ^e z a k o n c e s i j o, niti za en vinar podpore. In kaj se je zgodilo? —- Vlada je odbila prošnjo v celem obsegu. In vendar je Split v Avstriji. Valona v tuji državi, Split irna krasno pristanišče, Valona nobenega. Split s Trogirom irna 40.000 prebivalcev, Valona 5000. Split je za Trstom in Reko prva luka v Avstriji, Valona je zanemarjeno selo brez obljudene okolice, Split ima veliko tujskega prometa, Valona nobenega. Do Splita, kot avstrijskega mesta ima avstrijska vla,da dolžnosti, do Valone, ki je vrhu vsega še v italijanski interesni sferi', nobenih, pa prav nobenih. In kljub vsemu dobi Valona milijon, Split pa niti koncesije ne. Na Dunaju pa pravijo taki politiki — pametna politika. -~ Oni, ki pa ne morejo odobravati takih dejanj — so seveda veleizdajalci. — O tužna Avstrija? Odgovorni urednik in itdajatcl) IvanKavtii v Gorici. Titkt: »Oorlika Thkaraa« A. OabrKek (odgov. ). F »biti t). Zalaga: Družba z* izdajanje listov >SoLa< In »Primorec*. jS^ Sidro-Thvmol-mazilo ^|VI WWi* lnbke poakodbe (rane), nezaceljerm rane in^H W opekline. Doz« K -60. V y Sidro-Liniment. asN Nadomestil«') za aldro-Paln-Expeller. Bolečin« 0lajtu]oe» mazilo sa prcblajoiaja, reutnatiaoni i trgnnjo po udih, »td. Sidro-ftlbuminat-žBlezna-tiRktara 2» malokrvno»i in bledico. Steklenici K 1.40. A ____»koro v vsaki apoteki ali pa dlrektoo Dr. BicMer-jevi apoteki „pri zlatem levu", Praga t, ElizabethstraMe 5. krh za Albanijo.. I Dunajski in tržaški listi javljajo, da je stopila arnavtska vlada v Valoni v dogovor z avstrijsko-laškim društvom za gradnjo električnega tramvaja, ki naj prevaža ljudi iz pristanišča v mesto Valono. Delo mora biti dovršeno v sedmih mesecih in KemiGna tvornloa Tralsklrohen pri Dunaja LIEBLEIN & C.o Cementna malta, beton, apnona malta napravi neprodorno m votlo samo STEARI1 (ohl. zavarovano). NajidealnejSo sredstvo za osuSonje vsoh vrst in za zadržanje talne vlažnosti. riepremočljiue fasade z apneno malto. Malta zmešana s Stearitom ima FO—100% večjo trdnost kakor druga^iiBOBhJtTfajiig-1»"jglBJrtio). Edina prodaja in /.iistops{.vo : F. P. Vitli© & Komp. ~ Ljubljana NAJMIU/A7TREHA /EDANJG/II HRMITDVI TOVARNEzAtRazi WEI//ENBACHwTRIE/TIN6H 1 /podnje av^trw^ko wsw/. I I ZA/t0P/TV0.lN2Al.t)CAM I |e.GREGaRlt'eORICAo2RAUutA^I Telef. fit. 183. Tele!, št. 183. Kleparski mojster, strešni pokrivalec, zapriseženi izvedenec, zalagatelj c. kr, drž. železnice. Kleparska delavnica opremljena z najmodernejšimi stroji. Cene brez konkurence. Vpeljava vode, plina acetilen in strelovodov. Izdelovahuca modernih črk za napise različnih velikosti in vrst. PINTER & LENARD Gorica, Rašteli 7-9 skladišča v Raštelju št.9,10,12,32 Velika zaloga raznovrstnih peti JSSL.?.""1?®^? ksftkor t»idi železnih štedilnikov od 12—40 K iu železnih obzidanih štedilnikov od 40—200 K Nagrobne svetilke in fine železno mi ognju pozlačene križe od K 3 -30 v veliki izberi. MIHALJ TURK priporoča svojo brivnicona°r-.6. Zobozifravniški in zolotehniški atelje Dr. 1. Eržen SORICH Jos. Uerdi fekaliSCe Sfeo. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, slate mrstove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordlnlra o svojem ateljeju od 9. are dop. do 5. are pop. ^^-^ft^jrSiL^« IZIDOR NANDT autorizouana stavbena turdka * djerici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, prora**me in kolavdacije po najnižjih cenah. k mi. Razpis službe. Županstvo Rihenberk razpisuje službo občinskega tajnika. Nastop l. decembra. 1913. — Prosilci naj vložijo svoje prošnje opremljene z dokazili predizobrazbe in sposobnosti do 15. novembra t. 1. na županstvo Rihenberk. — Plača po dogovoru. Prednost imajo tisti, ki so resnično kos svoji nalogi v tej obširni občini. Županstvo o EUhenberkn dne 22. okiobra 1913. MB-i Ivan Colja, župan. Ivan Zuotlar Čiginj, p. Volče tovarna cementnih plošč za pokrivanje streh. Izdelek jako trpežen in lahek. Cene tako nizke, da je izključena vsaka konkurenca. 295-6 Kupujte samo dvokolesa „GertCe" in »HlfSfia", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke, šivalni stroji HrffijBlI VfCtOfla so najprak-ličnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno &vanje in slikanje (vezenje). Stroj teeV bre7Sumno in je" jako-trpeSen. Paske, samotres**, slamoreznice in vse v to strnVo snadain^e rrchuete se dobi po to« * """ *" rarniški cvr prMrrdki Kerševani & Čuk RHRira. m Mmm trav *¦. I CARICA. 1 Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici centrala UnnHana, podružnice: Cgifa Ceiouec, Saraleoo. Split, Trst. Vloge na knjižice po 4'ki« v tekočem računu po dogovoru. Delniška glavnica K 8,Q0tMW) Rezervni zakladi K 1,000.000. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valdt. Borzna naročila. Proraese za vsa žrebanja. VnovČenjekuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Sbfes. Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma. Oblikovana pekarija in sladčičarna Karol Draščik v Gorici, na Komu v (lasni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najti nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerja na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav.občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah ""90JI Anton Potatzky v Sorici naslednik Jas. Terpln. Na sredi RaiteJJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje iupovalifCe nirnberikega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. za krojače in čevljarje. Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Prvo Vacuum goriško čistilno podjetje p Gorica, Via Ascoli št 20. M Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, BH šol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: JQ osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, B» zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama- ¦L zanje in poliranje parketov ter čiščenje šip. — V shrambo se pPf sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. |B| 109-20 Poslnži se s proračuni in prospekti. H Lekarna Cristofoletti v Gorici. ŽELODČNE KAPLJICE z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je neprekosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebaTljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrapd pokvarjeni želodec, storč, da zgine t kratkem časa omo-in žitoma lenost (mrtrost). Te kapljice tudi storš, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. •m SBstofoMtijeva pijača iz kine I najboljši pripomoček pri i "" —»*""-*» zdravljenju s trskinim oljem. $ Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. 5 •¦•¦i^««-»t^i^i«t^ Češko-Bndejouicky papirouy prumusl - immmmmmmm t. Budejouice. KUPUJTE LE CIRIL-METODOV PAPIR ZA SLOVENCE V KORIST DRUŽBI SV. CIRILA — IN METODA V LJUBLJANI. ——¦-¦ i«= ITIirodilnica, papirnica in fouarna šolskih zuezkou Kožnor & C" ¦¦QoTKa*tih sadngp ^p* Ngjcenejši nakupovalni vir. ¦NT* Ha drobno in debelo. Ljubi moj >:am greste ? k BATJEL-0 v Gorico Stolna ulica 2-4 ' po^novo dvokolo, Micka po Šivalni stroj, Jože po gramofon in TinCe po kmet. stroj. Tam Je velika zaloga in] mehaniSna delavnica. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Slovenci! Podpirajte in poslužujte se Prve slovenske brlvniee v Gorici, Gosposka ulica štev. 1 (nasproti Konta). Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča FRAN NOVAK, brivec in IasniCar. Kdo hoče zastonj uro? Ker hočemo naše izvrstne žepne ure vpeljati povsod, razdelimo 5000 ur zastonj. Pošljite svoj natančen naslov na dopisnici na tovarno ur JHKOB KBMG, Dunaj III. 2 poštni urad 45, predal št 356. Glavna zaloga Palma padpetnikov A. Drufovfca Gorica, Rašteij 3. Zaloga usnja. PAIM* i A. vd. Berini Gorica, Šolska ultoa št. 2 uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najliljiili tvrdk iz Istre, Dalmaciji, »alf stle, Bari Hi Hlc? i prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Eroa -~'96, r04, 112 120, 1-28, 1-36. m, 1-60, 1*80, 2*-, 2*49 sa luči no 72 vin. ------Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupen do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski lds in navaden, Zaloga ---------------mlla in sveg,--------------- Cene zmerne. F. P. II idic B> Komp., Ljubljana tovarna zarezanih strešnikoo ponudi v vsuki poljubni množini doojno zareiani strešnik-zakrivač :- s poševno obrezo m priveznim nastavkom. •: Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtami! :- Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritja streh sedanjosti. •: Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. spretni zastopniki se sprejmejo.