SEZONA1921/22 VTEVILKA13 IZDAIA UPRAVA NA' RODNEGA EIEDAIIKA v UIJBUAI\iriJRE)A Milam pugeu' CENA 2 D. . Spored za 13. teden. Drama Torek, 27. decembra 1921 — Peterčkove poslednje sanje. B Sreda, 28. decembra 1921 — Zaprto. Četrtek, 29. decembra 1921 — Peterčkove poslednje sanje. A Petek, 30. decembra 1921 — Roza Berndova. C Sobota, 31. decembra 1921 — Zaprto. Nedelja, 1. januarja 1922, ob treh popoldne. — Peterčkove poslednje sanje. Izven. Nedelja, 1. januarja 1922, ob osmih zvečer. — Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven. Poned., 2. januarja 1922 — Peterčkove Poslednje sanje. D Torek, 3. januarja 1922 — Zaprto. Opera Torek, 27. decembra 1921 — Zaprto. reda, 28. decembra 1921 — Vaška šola. Šeherezada. E četrtek, 29. decembra 1921 — Boheme. C etek, 30. decembra 1921 — Carmen. B °|i0ka’ decembra 1921, ob treh popoldne.-Labodje jezero. Izven. edelja, 1. januarja 1922 — Prodana nevesta. Izven. °ned., 2. januarja 1922 — Zaprto. °rek> 3. januarja 1922 — Labodje jezero. D - 1 - Začetek ob 8. Konec ob 11. Peterčkove poslednje sanje Božična povest v štirih slikah. Spisal Pavel Golia. Režiser: O. ŠEST. I. Jezušček obdaruje bolnega Peterčka. gna Vera Danilova. Peterček . . . Babica .... Berač 1 Čarodej Grča I Mamica . . . Mesec, princ lazurnih dalj . Jezušček, Marija, sv. Jožef. ga Juvanova. g. Peček. ga Wintrova. g. Lipah. II. Pri kralju Matjažu, Peterček................... Čarodej Grča . . . . Mesec, princ lazurnih dalj Mamica .................... Kralj Matjaž............... Kraljica Alenka . . Kraljična Alenčica Poveljnik telesne straže Prvi vojščak . Drugi vojščak Tretji vojščak Vratar . . . Glasnik . . Matjaževi vojščaki in vitezi, III. Sveta noč v gozdu Peterček................................... Čarodej Grča............................... Mesec...................................... Mamica..................................... Oče Hrast, župan gozdov gorjanskih . Čarodejka Bukva............................ Meglica-Krasotica.......................... Palček-Strahopetček........................ Jezušček .................................. Marija..................................... Sv. Jožef Gašper, Miha, ]■ Sv. trije kralj: Baltazar, Angeli, Palčki, Palčice, gozdno prebivalstvo j Sv. trije kralji j gna Vera Danilova, g. Peček, g. Lipah, ga wintrova. g. Danilo. ga Avgusta Danilova, gna Mira Danilova, g. Železnik, g. Kralj, g. Subelj. g. Strniša, g. Drenovec, g. Bitenc, paži. gna Vera Danilova, g. Peček, g. Lipah, ga Wintrova. g. Gregorin, gna ^Rakar j eva. ga Saričeva. gna Gorupova. g. Daneš. g. Šest. g. Gaberščik. : drevesa, živali itd. IV. Jezušček odpelje Peterčka k mamici. Peterček...........................................gna Vera Danilova. Mamica.............................................ga Wintrova. Berač..............................................g. Peček. Babica.............................................ga Juvanova. Bog Oče, Jezušček, Marija, sv. Jožef, sv. Trije kralji, sv. Miklavž, svetniki, angeli. Začetek ob 8. Konec po 11. ROZA BERNDOVA Igrokaz v petih dejanjih. Spisal G. Hauptmann. Poslovenil Jos. Wester. Bernd, oskrbnik v p. . . Roza, | f Martiča J nieg°va otroka | Krištof Flamm, graščak Gospa Flammova .... Artur Streckmann, strojnik Avgust Keil, knjigovez . . Hahn, Heinzel, Goliš, Stara Goliševka, Kleinert Velika dekla, \ Mala dekla, ^ Hišna ^ Orožnik .. . . delavci na polju pri Flammovih Režiser: O. ŠEST. g. Daneš. ga Danilova, gna Gorjupova. g. Peček, ga Borštnikova, g. Gaberščik. g. Železnik, g. Strniša, g. Šest. g. Medven. gna Rakarjeva. g. Lipah, gna Rovanova. gna Zimčeva. gna Sturmova, g. Smerkolj. - 3 - Začetek ob 8. Konec ob 10. Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Farsa v treh dejanjih. Spisal Ivan Cankar. Režiser: O. ŠEST. Krištof Kobar, imenovan Peter . . .. g. Kralj. Jacinta.......................... • ga Saričeva. _Župan ........................................-g. Gregorin. Županja ... ga Juvanova. Dacar...................................g. Plut. Dacarka ... ga Wintrova. Ekspeditorica...................................gna Rakarjeva. Učitelj Šviligoj......................g. Gaberščik. Notar . . g. Daneš. Štacunar g. Ločnik. Stacunarka gna Rovanova. Cerkovnik......................................g. Rogoz. Debeli človek g- Cesar. Popotnik.......................................g. Železnik. Zlodej.........................................g. Peček. I. gost g. Medven. II. gost.......................................g. Lipah. I. sluga.......................................g. Subelj. II. sluga.............................g. Smerkolj. Godi se v dolini šentflorjanski ob današnjih časih. — 4 - Začetek ob 8. VAŠKA SOLA Opera v enem dejanju po starojaponski drami „Terakoya“, spisal in vglasbil F. Weingartner. Prevel Zalar. Dirigent: BALATKA. Režiser: G. TRBUHOVIČ. Gemba, komornik prejšnjega cesarja (bas).............................g. Zathey. Matsuo, vazal prejšnjega cesarja v službi sedanjega cesarja (tenor).........g. Drvota. Schio, njegova soproga (sopran) . . gna Thalerjeva. Kotaro, njiju 12letni sin (sopran) . . gna Vera Danilova. Kvan Shusai, sin prejšnjega cesarja, 12 let star, podoben Kotaroju (sopran) ga Trbuhovičeva. Genzo, učitelj (bariton)............g. Trbuhovič. Tonami, njegova soproga (mezzo sopr.) gna Sterkova. Choma, kmečki deček (sopran) ... ga Ribičeva. Jecljavec, 15 leten bebast deček (tenor) g. Mohorič. Sansuke, stari sluga Matsuoja . . . g. Zorman. gna Pompejeva. gna Dežmanova. Učenci............................ gna Jeromova. gna Ponikvarjeva, gna Koreninova. Spremstvo Gembe in Matsuoja, vojaki, kmetje in kmetice, mladež. Godi se v šoli Genzojevi na vasi blizu prestolnice na Japonskem. Prejšnji cesar japonski je zapustil 12 letnega sina Kvan Shusaija, katerega je bil svojčas Matsuo, vazal prejšnjega cesarja, skrivaj privedel k učitelju Genzoju, kjer se princ sedaj vzgaja. — Komornik sedanjega cesarja Gžmba zasleduje Kvan Shusaija, ko* Jega naj na povelje cesarja usmrti. Učitelj Genzo ve o tem naklepu, z»to skrbno čuva princa. Schio, soproga Matsuoja, privede k uči« ‘clju Genz6ju svojega 12 letnega sina Kotar6ja v odgojo. Ta deček °tard je po licu in stasu podoben princu, zato sklene učitelj Genzd žrtvovati ga namesto princa. Komaj pa je bil Genzo storil J* sklep in razodel namen svoji ženi Tonami, se začuje prihod 'nčev, ki so obkolili njegovo hišo, da bi izsledili princa. Na povelje cesarjevo prideta Gemba in Matsuo z biriči v hišo učiteljevo in zahtevata usmrčenje Shusaija. Genzo izjavi, da jima takoj prinese prinčevo glavo, odide, izvede, kar je nameraval, in prinese Skrinjico, v kateri se nahaja glava usmrčenega Kotaroja. Matsuo proglasi, da je to brezdvomno glava Shusaija, v resnici pa spozna, da je glava njegovega sina Kotaroja, ki ga je prosto* voljno žrtvoval, da bi rešil princa. Ker je bila s tem smrt princa Kvan Shusaija uradno ugotovi ljena, odidejo vsi in Gemba hiti cesarju javit uspeh. Mati usmrčenega dečka, Schio, hoče svojega sina še enkrat videti in objeti, Genzd pa hoče i njo umoriti, da bi ne izdala pre* vare. Zbegana Schid pa ugrabi pult svojega sina in tako odvrne smrtni udarec. Meč zadene pult, ga razkolje in iz pulta padejo stvari, ki so bile pripravljene za pogreb Kotaroja. Učitelj Genz6 in baš prihajajoči princ Shusai spoznata, da je bil Kotaro veliko* dušno žrtvovan. Matsu&, ki se je vrnil, izjavi, da to ni nikaka žrtev, temveč vitežka dolžnost, ker s tem je rešeno življenje pra» vega cesarja: princa Kvan Shusaija. Matsuo veli, naj se princ odvede daleč proč v samoto, kjer naj čaka, dokler ne bo zopet poklican na prestol. Vsem navzočim pa ukaže, naj nihče ne izda, da je bil usmrčen Kotaro na mestu princa. — - 6 - Konec ob 11. ŠEHEREZADA Pravljičen balet po pripovedkah iz „Tisoč in ene noči“. Vglasbil Rimski-Korsakov. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: H. POLJAKOVA. Osebe v prologu in epilogu: §ah Habrias..........................................g. Drenovec. Šeherezada . •...................................gna Chladkova. Zobeida, Šeherezadina sestra.........................gna Japljeva. Osebe v dejanju: Sultan Harun al Rašid..................................g. Povše. Princesa Salfinasa, njegova favorita . . ga Poljakova. rakizče, druga žena..................................gna Nikitina. ^ i gna Svobodova. ^■ene sultanove................................... gna Spirkova. I gna Moharjeva. fcrnersuin, indijski princ..........................g. Maliatsky. . Vezirji, evnuhi, sužnji. Prolog. Grozni šah Habrias maščuje nezvestobo ene svojih žen s,tern> da ukaže vsako ženo, s katero se je bil združil prošlo noč, ob-* aviti. Ko pride na vrsto krasna Šeherezada, sklene rešiti življenje sebi In svojim tovarišicam z zvijačo. Dogovori se s sestro Zobeido, da bo Pripovedovala šahu bajke. !• sl i k a. Stari sultan Harun al Rašid, ki je na svojo lepo ženo Salfinaso l .osvmien, se odpravi na pot. Takoj po njegovem odhodu pride Salfi-asin ljubček, indijski princ Emersuin. Toda sreča dvojice ne traja dolgo, i an se vrne in princu se je še komaj mogoče skriti. Ker sultan ni-^PSar ne najde, gre miren leč. Poprej pa mu je dala Salfinasa napoj, naj mu povzroči dolgo spanje. |j.. P-slika. Princ se vrne iz skrivališča. Baš ko hoče objeti svojo .j, Ijeno Salfinaso, se sultan zbudi in hoče princa z mečem usmrtiti. ‘a se brani. da ^ P' 1 ° g. Na šahovo vprašanje, kdo je zmagal, odgovori Šeherezada, ni 1? Zv ^an'> šah mora na delo in Šeherezada umreti. Dvoboj da še d . onfan, neka zagonetka da je, dalje da bo pripovedovala *•. ^ah je silno radoveden in razburjen, bajko hoče poslušati še re ,n zato odgodi usmrčenje Šeherezade za en dan. Pretkana Šehe-21 i. a. Pripoveduje šahu vsak večer, ali nikdar ne konča in reši tako !e sebi in svojim tovarišicam. 7 — Začetek ob 8. Konec ob 10. La Boheme Opera v 4 dejanjih. Po H. Murgerju napisala G. Giacosa in L. Ulica, vglasbil G. Puccini. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Rudolf, poet (tenor)..........................g. Kovač. Marcel, slikar (bariton)......................g. Romanovvski. Schaunard, glasbenik (bariton)................g. Trbuhovič. Collin, filozof (bas)................. . . . . g. Zupan. Mimi (sopran) ...............................gna Zikova. Musette (sopran)..............................gna Thalerjeva. Alcindor (bas)..............................| y D •. n \ g. Zorman. Benoit (bas)................................| * Parpignol (tenor).............................g. Mohorič. Carinski stražnik (bas).......................g. Drenovec. Dijaki, šivilje, meščani, prodajalci, vojaki, natakarji, otroci. Godi se v Parizu približno leta 1830. Prva vprizoritev leta 1897. v Turinu. I. V manzardi. Pesnik Rudolf in slikar Marcel zmrzujeta v nezakurjeni sobi, premišljujoč, kako bi jo ogrela. Rudolf se odloči žrtvovati svoj rokopis neke drame, zakuri ž njim in oba se pri peči veselita toplote. Pridružita se jima filozof Collin in glasbenik Schaunard. Poslednji je bil k sreči zaslužil nekoliko Srebrnjakov s tem, da je na željo nekega Angleža toliko časa sviral, dokler ni poginil papagaj, ki je bil Angležu nadležen. Četvorica umetnikov pozabi vse nadloge siromaštva, popiva veselo, razuzdano, ali kruta usoda že prihaja v osebi hišnega gospodarja Be-noit-a, ki prinese pobotnico za 3 mesečno stanarino. Ali naši umetniki se ne dado z lepa preplašiti; z najsladkejšimi besedami vabijo Benoita, naj ž njimi pije, kar se jim tudi kmalu posreči. Benoit sicer poskuša dobiti denar, ali četvorica se ne uda in Marcel omeni, daje bil Benoit, dasi je oženjen, nedavno zvabil v past mlado krasotico. Četvorica hlini razljučenost, očita Benoit-u nečistost, ter ga končno pahne skozi vrata. Rudolfovi prijatelji odhajajo v kavarno, on pa obljubi priti za njimi, ker hoče končati neko pesniško delo. Mrači se že in delo pesniku ne gre izpod rok; kar potrka nekdo na vrata. Rudolf odpre, vstopi Mimi, njegova soseda, ki ji je ugasnila sveča. Šibka deklica namah omedli, Rudolf se trudi, pomagati ji, toda ona se predrami in hoče oditi; pri' žgana sveča ji na pragu spet ugasne, prižge jo vnovič in zdaj zapazi, da je izgubila ključ svoje sobe, ko je omedlela. Oba iščeta ključ v temi, — 8 — Rudolf ga najde in vtakne v žep. Dražestna deklica je pesnika očarala, ali tudi ona že gori zanj, v razgovoru si vzajemno razodeneta ljubezen ter skleneta ostati skupaj. Srečna se napotita za prijatelji v kavarno. II. Na trgu v quartier lati n. Veselo vrvenje pred kavarno »,Momus“. Tudi naša četvorica je tu, Rudolf v družbi z Mimi. Snidejo se v kavarni in popivajo. Marcel je slabe volje, ker ga je bila zapustila Musette, ki je sedaj ljubica bogatega starikavega gizdalina Alcin-dora. Kar se prikaže znana krasotica Musette, za njo Alcindor. Musette takoj zapazi svojega Marcela in sede nalašč k sosedni mizi, blizu njega, da ga zopet pridobi. Na poti pa ji je Alcindor, zato hlini bolečine na nogi, češ, čevelj jo tišči. Alcindora pošlje s čevljem k bližnjemu čevljarju, tako se ji je mogoče združiti z Marcelom, ki jo spet radostno sprejme. Začuje se vojaška godba. Ko pride mimo, se ji vesela množica pridruži, na čelu je naša četvorica z Mimi in Musette, prepustivši plačilo računa v kavarni Alcindoru. III. Pribarieri d’Enfer. Rudolf in Mimi ne živita več složno, ljubezen Musette in Marcela je tudi že precej zrahljana. Marcel, Rudolf >n Musette popivajo v veseli družbi v gostilni, Mimi pride in prosi Marcela za svet. Marcel pravi, naj se ločita, Mimi meni, da bi bilo res najbolje tako. Ker Rudolf baš prihaja iz krčme, svetuje Marcel, naj Mimi odide. Mimi gre, ali skrije se v bližini. Marcel opominja Rudolfa, naj ne bo ljubosumen, naj se spravi z Mimi in spet v ljubezni veselo ž njo živi. Rudolf pravi, da iskreno ljubi svojo Mimi, da je pa njegova ljubav ne niore oteti preteče smrti, sumljivi kašelj da jo ugonobi. Skrita Mimi je vse čula, stopi k Rudolfu in hoče poslavljajoč se oditi. On ji prigovarja, ali ona pravi, da hoče zopet biti sama in izdelovati umetne cvetice kakor poprej. Ganjena vzameta slovo in odideta. Musette in Marcel sta se zopet sprla in se jezna razideta. IV. V manzardi. Siromašna četvorica uganja svoje burke, kar Prihiti Musette in pove, da ji sledi na smrt bolna Mimi. Hitro ji pomagajo vsi, polože jo na postelj in kmalu ji toliko odleže, da more govoriti. IJa morejo preskrbeti zdravil, sklenejo, zastaviti in prodati kar kdo more; Mimi in Rudolf ostaneta sama. Ko se vrnejo prijatelji, je Mimi ze oslabela, mirno leži na postelji. Vsi mislijo, da spi, ali kmalu se uverijo, je mrtva. Začetek ob V28. Konec ob 11. CARMEN Opera v 4 dejanjih po Prosperu M6rimee-ju napisala H. Meilhac in L. Halevy, vglasbil G. Bizet. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Carmen (mezzosopran)........................ga Kavčnik- Thierryjeva. Don Jose, dragonski podčastnik (tenor) . g. Drvota. Escamillo, toreador (bariton)...............g. Levar. Micaela, kmečko dekle (sopran) ... ga Lovšetova. Frasquita, ciganka (sopran).................gna Thalerjeva. Mercedes, ciganka (sopran)..................gna Sterkova. Dancairo, tihotapec (tenor).................g. Mohorič Remendado, tihotapec (tenor) .... g. Trbuhovič Zuniga, dragonski častnik (bas) .... g. Zathey Morales, dragonski podčastnik (bariton) . g. Zorman Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapci. Plese priredil g. baletni mojster Pohan. Plešejo: gospodične Svobodova, Chladkova, Spirkova, g. Pohan in baletni zbor. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja. Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu. 1. Trg v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega žaro« čenča Don Joseja; ker ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo pride Jose. Ko se začuje zvonce tovarne za cigarete, pridejo de« lavke, med njimi Carmen, obče znana krasna koketa. Mladeniči, ki so jo že pričakovali, se ji laskajo, ne da bi kaj dosegli; njej je všeč edino le Jose. Vrnivša se Micaela prinese Josčju pismo od doma in mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. Josč se ganjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeli, naj mater presrčno pozdravi in poljubi. V to* varni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga narednika Josčja, da napravi red. Josč privede iz tovarne Carmen, ki je bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zve* zano odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vsa* kega moškega, se začne prilizovati Josčju in res kmalu doseže svoj 10 — namen. Jose se strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor izs pusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Josčja v zapor. II. Na vrtu krčme. Tihotapci in cigani plešejo in popi« vajo. Začuje se veselo petje prihajajočih »toreadorjev«; med njimi je slavni zmagovalec Eseamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi, ■n Eseamillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. Po od* hodu Escamillovem prigovarjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njimi, Karmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Jose pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom, loda začuje se vojaški signal, ki kliče Joseja domov. Carmen je užaljena, da jo hoče Jose tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, po» trka zunaj na vrata Zuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma sam odpre in vstopi. Zuniga zapove Joseju, naj gre takoj domov, Jose se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo ga, rogaje se mu, odvedo. Po rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem. III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti Počivati, poprej pa naj se preiščejo pota, je li kje skrit kak cari* 11 ar, Jose pa naj med tem straži odloženo blago. Josčjeva mati je poslala Micaelo iskat sina. Micaela pride vsa zbegana, in ko zazre Joseja na skali, ki hoče baš ustreliti pri* bajajočega Escamilla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josčjevo, česa tu išče, odgovori Eseamillo, da je prišel k svoji ljubici Carmen. Po kratkem prerekanju se začne boj z nožem; Jose bi bil Escamilla premagal, če bi ne bila prihitela Carmen na po* moč. Carmen hoče z Escamillom proč, Jose pa ji to zabrani. Micaeia r°ti Joseja naj se vrne domov k umirajoči materi. Globoko ganjen se odpravlja Jose z Micaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet videla. IV. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega scamilla in ga prihajajočega navdušeno 'pozdravlja. Carmen želi biti priča nove zmage svojega Escamilla in ne posluša svarjenja Syojih tovarišic. Ko hoče Carmen stopiti v areno, jo ustavi Jose, roteč jo, naj gre ž njim, ona pa mu pove, da ljubi Escamilla. Jose J° ponovno roti, toda zaman; ona sname prstan, ki ji ga je bil P°dar'l Josč in mu ga vrže pod noge. Besen ji zabode Jose nož r Slee da se zgrudi mrtva. — 11 Začetek ob 3. Konec ob 5. LABODJE JEZERO Balet v štirih dejanjih. Glasbo zložil P. I. Čajkovski. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: V. POHAN. Vladajoča kneginja....................ga Puhkova. Princ, njen sin ....................g. Pohan. Njegova zaročenka........gna Koreninova. j gna Nikitina. i gna Špirkova. V labode začarane princese . . . . < gna Chladkova. I gna Vavpotičeva. ' gna Moharjeva. Njihova mačeha, čarovnica.gna Svobodova. Dvorni maršal...............v. Simončič. iNjinova macena Dvorni maršal . Pisar . Zupan Učitelj g. Simončič, g. Krže. g. Dežman, g. Bekš. .................................g- oe Dvorjani, kmetje, sluge, vile itd. Plesi v tretjem dejanju: 1. Tirolski ples .... gne Moharjeva, Jezerškova, Habičeva. 2. Češki ples..............gni T. Haberletova, Valenčakova. 3. Indijski Ples .... gna Vavpotičeva. 4. Ruski ples..............gne Moharjeva, Jezerškova, Habičeva. 5. Francoski ples . <,. gni Japljeva, Zorčeva. 6. Slovaški ples .... gna Špirkova, g. Maliatsky. 7. Španski ples . . . gna Chladkova, g. Drenovec. 8. Italijanski ples . . . gni Jančarjeva, Volbenkova. 9. Poljski ples .... gni Špirkova, Zorčeva. I. dejanje: Velika slavnost na gradu stare kneginje. Obha* jajo njen rojstni dan in obenem zaroko njenega sina. Stara kneginja pride samo za trenotek med goste in se po napitnici vrne v svoje stanovanje. Po njenem odhodu se svečanost nada* ljuje. Naenkrat prilete v park labodi. Princ pošlje po puško, da bi enega ustrelil. Puška se ne sproži in princ zasleduje v parku labode, da bi enega ujel. Za labodi leti sova, mačeha labodov, ki je začarala pet princes v labode. 12 II. dejanje: Princ lovi labode, jim prestreže pot ter pride prej k jezeru kakor oni. Labodi so začarane princese, ki spremene samo v vodi svojo ptičjo postavo v človeško. Princ vidi, kako se labodi spremene v princesc, ter opazuje njihovo igro z gozdnimi vilami. Pri tem se zaljubi v eno od teh začaranih princes in jo prosi, naj gre ž njim na grad. Ona se skraja brani, Potem pa mu obljubi, da pride kasneje s prošnjo, naj jo reši čara. Rešiti pa jo more samo mladenič, ki še ni poljubil nobenega de« kleta. Da se spoznata, mu da polovico svojega pajčolana in odleti nato za svojimi sestrami. Stara mačeha posluša, ko princesa pri« poveduje princu, kako jo more rešiti. Da bi to preprečila, ukrade princu pajčolan. III. dejanje: Mačeha spremeni v svojem domu s pomočjo ukradenega pajčolana svojega slugo v kavalirja, črnega mačka v Paza, sama pa se preobrazi v princeso in gre mesto nje na slavnost h kneginji. Sprememba: Slavnost pri kneginji se nadaljuje. Fanfare naznanijo prihod novega gosta. Čarodejka vstopi, spremenjena v labodasprinceso. Princ pripoveduje kneginji o svojem doživljaju v gozdu in ji prizna ljubezen do princese ter prosi svojo Zaročenko, naj mu oprosti, ker ljubi drugo. Med plesom poljubi spremenjeno mačeho, ki se preobrazi v svojo pravo podobo ter Se porogljivo smeje. Vsi gostje se prestrašijo. V tem pride prava Princesa in pove, da ji je prinesel princ mesto rešitve smrt in da m°ra zato umreti. IV. dejanje: Labod pleše svoj zadnji ples in se poslavlja svojih sester in gozdnih vil. Princ pride ves žalosten k labodu ln Sa prosi odpuščanja, da ga reši smrti. Toda prepozno je. Labod Ulnira. Ko princ vidi, da je labod umrl, se vrže ves obupan v jezero. - 13 — Začetek ob 8. Konec ob 11. PRODANA NEVESTA Komična opera v treh dejanjih. Besedilo spisal K. Sabina, prevel A. Funtek. Vglasbil B. Smetana. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: F. BUČAR. Krušina, kmet........................g. Trbuhovič. Katinka, njegoVa žena................gna Kalouskova. Marinka, njiju hči...................gna Kalinova. Miha.................................g. Zorman. Neža, njegova žena...................ga Smolenskaja. Vašek, njiju sin.....................g. Mohorič. Janko, Mihov sin iz prvega zakona . . g. Drvota. Kecal, mešetar.......................g. Zathey. Vodja glumačev ......................g. Simončič. Esmeralda, plesalka.....................ga Trbuhovičeva. Indijanec............................g. Drenovec. Godi se v večji češki vasi v sedanjosti. — Balet priredil baletni mojster Pohan. Plešejo gne Svobodova, Vavpotičeva in Moharjeva ter g. Maliatsky. — Dekoracije naslikal g. Skružny. — Prva vprizoritev 1. 1866. v Pragi. I. .egnanje. Mešetar Kecal pregovori Marinkine starše, da oblju' bijo svojo hčer bedastemu Vašku. Marinka ne privoli v možitev, ker hoče ostati zvesta svojemu Janku. II. Vašek se snide v krčmi s prisojeno mu nevesto, ki je ne pozna ■ n ki mu izvije prisego, da Marinke ne poroči, ker ta ljubi že drugega-Janko proda Kecalu za tristo srebrnikov Marinko s pogojem, da p°' stane žena Mihovega sina. III. Vašek se zagleda v plesalko Esmeraldo, ki ga pregovori, nastopi zvečer pri glumaški predstavi. V medveda preoblečenega ST® vidijo starši in Kecal ter ga hočejo pridobiti za svoj načrt. Vašek P® jim uide, češ, da Marinke ne mara. Ko Marinki pripovedujejo, da jo )e Janko zapustil in prodal, jo prepriča šele pismena pogodba, ki ji 1° pokaže Kecal, o Jankovi nezvestobi. Zato obljubi vzeti Vaška. Nap°' sled se izkaže, da je tudi Janko Mihov sin in da je po pogodbi Marinka njegova. Oče z veseljem pozdravi svojega dolgo pogrešanega sina >n rad privoli v ženitev. - 14 - Ferdo Kozak: Hamlet. (Ob priliki gostovanja moskovskega umetniškega gledališča v Pragi 1. 1921.) I. Koncem lanske sezone se je razširila novica, da se Rusi na jesen vrnejo v Prago in da vprizore „Hamleta“. Od lepote, ki so jo razsipali v maju in juniju v „Vinohradskem divadlu“, omamljeno srce je zaslutilo nekaj silnega. Kačalov Je na svojem poslovilnem večeru recitiral Hamletov pogovor z Rosenkranzom in Giildensternom, kjer govori o večnosti zemlje in človeka in takrat se je slutnja podvojila, povečalo ni'epenenje; letošnjo jesen se je pa na početku sezone sen Uresničil. Moskovsko gledališče je gostovalo na „Vinohradskem aivadlu“ in vprizorilo v mesecu oktobru „Hamleta“. Razna ^ftenja, ki jih je povzročil ruski „Hamlet“, dokazujejo predvsem, da je pomenil nekaj nenavadnega in baš, ker so ta ®oenja znana, nekaj tako samoraslega, tako resnično umet-£iskega, da je večina vprizoritve šla kakor senca mimo vsa-ega» ki je skušal utrditi svoje osebno stališče z bodisi še o neznatnimi predsodki in je ni sprejel s čistim srcem in c>sto, lepote in resnice žejno dušo. Ruska režija je črtala nekaj scen iz Shakespearjeve tra-Se v tretjem razlaga Hamlet igralcem, kako treba igrati, y v rtem igra „mišnica“ pred dvorom, v petem kralj moli in kat-eS^em Hamletov razgovor z materjo. Tretji del izpolni s jj*S^r°fa • Ofelijina blaznost, njen pogreb, Hamletov razgovor oracijem in Hamletova smrt. Očividno je hotela režija s — 15 — to razdelitvijo doseči kar najenostavnejšo, najmonumentalnejšo celoto, ter preiti vse, kar je v mnogobrojnosti motivacij in osvetljenj tragedije same vsaj za oder nebistvenega. Brez-dvoma je tudi dosegla svoj 'namen, dasi opustitev nekaterih prizorov oziroma dialogov ni docela utemeljena. Tako na primer odpade kraljev dogovor z Laertom, kako pogubiti Hamleta; tudi pravi namen Hamletove vrnitve s potovanja je zabrisan. Jasnost dejanja sicer ne trpi in tudi karakterizacija oseb ne, vendar je baš v tretjem delu Hamletova oseba skoro izločena iz teka celotnega razvoja in tako potisnjena v preveč podčrtano pasivnost. Moskovsko gledališče je vprizorilo Hamleta v popolnoma svoji opremi, ki jo je izvršil I. J. Gremislavskij. Z ozirom na scenične težkoče Shakespearjevega odra je v naših gledališčih težko najti lepše in dostojnejše rešitve, kot je bila ruska. Način inscenacije ne temelji na nobenih okornih principih, zato je izraz lahek in svoboden, ter se prosto po potrebi giblje med trdno scenično zgradbo in med označbo. Morda se nagiba povečini bolj k zadnji, v nekaterih prizorih pa izključno. Tako se večkrat domisliš scenično naznačenih prizorov iz „Bratov Karamazovih", kakor na primer, ko Hamlet poučuje igralce. Zastor; pred njim v sredi trije igralci, ki pripravljajo lasulje za predstavo. Na vsaki strani dva z dvemi naslikanimi drevesci. Ali prizor v zadnjem delu, ko se Hamlet pogovarja s Horacijem. Zastori krog in krog in klop v sredi: ustvarjeni videz samotne, polmračne dvorane. — Zastori so sploh najvažnejši materijal inscenacije Gremislavskega, ubito zeleni zastori in par stebrov iste barve. Ta lahki sistem inu tudi omogoča neprimerno hitro menjavo prizorov. Toda ne-glede na množino in kakovost sredstev: ono, kar je vlil Gremislavskij življenja vanje, ono, kar seva iz vseh detajlov, kar očrtava poedine celote in kako je v teh sredstvih našlo toplo življenje in karakterizacija tako živ, tako intenziven iz* raz — vse to priča o širokih mojstrovih obzorjih, o njegovem globokem umetniškem pojmovanju. Prostor je ves poslušen smelosti in globini njegovega izražanja; s pomočjo zastorov in stebrov ga oblikuje zdaj v visoke dvorane, zdaj v obilic0 sob, hodnikov, stopnišč in stranskih zakotij, zdaj zopet v odprte terase z ozadji, polnimi prosojnega ozračja — po potrebi poedinih prizorov. In v teh orisanih celotah obuja umetnik s pomočjo barve in luči topli utrip blestečih iluzij. V neizbriS' nem spominu mi je še danes scena Hamletovega monologa; Biti ali nebiti. Z zelenimi zastori naznačena visoka soba, na le^’ odprt razgled na hodnik s stopniščem, tekočim proti notranj' ščini odra. Središče izpolnjujeta dva stebra, med njima dolg8 srebrnosiva zavesa, za njo stopnišče. Koliko pritajenega v — 16 — ozračju, koliko vročega nemira! In v središču, kakor živa, utripajoča žila visoka, ozka zavesa, v blesteči, naravnost pekoči luči, vsa srebrna, nežna kakor dih, tajna kakor vročičen sen. Nepozaben je prizor kraljeve molitve. Mračna soba s hodnikom v ozadju, prazna in zapuščena. V ospredju z debelimi, ubito rdečimi preprogami pregrnjen klečalnik v brezupni, rdeči svetlobi. — Sploh vro svetlobni in barvni učinki skozi celo predstavo kakor gorak čar, ki opaja gledalca in ga pri-yija v vročično intenzivno doživljanje ustvarjenega sveta. In isti čar tli v novih kostumih. Silni so prizori na dvoru, kjer zari iz težkega zlata, ki ogrinja kralja in njegov dvor, bleščeče bogastvo zemlje, vrednota posvetnega. Toda to bogastvo ni vedro, ni razkošno; nekaj težkega slutiš v njem, kar tišči °b tla in duši, kar gospoduje. To zlato je trdota, je oblast. Sporedno z dejanjem se razvija njegov obraz. V četrtem, prizoru drugega dela, ko nastopijo igralci, tone zlati dvor v rdeče-žolti svetlobi mračno-skrivnosten, strašen. Čim ponos-nejše in mogočnejše se odmika v krvavo zlatem ovzdušju od svoje okolice, tem intenzivnejši je v duši vtis zveri, ki se žre nad svojo skrito rano, toda na zunaj ne klone. — Nekaj svojevrstnega sta halji Rosenkranza in Giildensterna. Kako točno, kako krepko sta v temnozeleni barvi z belimi lisami poudarjena kačja strupena značaja obeh dvorjanikov. Odveč bi bilo poudarjati organične vezi teh učinkov z dejanjem samim, ko nikjer niti en reflektor, niti ena tkanina 111 prepuščena sama sebi in se ne nahaja na svojem mestu Zaradi sebe, zaradi golega efekta. Vsak prostor, vsaka zavesa, vsaka razsvetljava je kakor val, kjer se je vnel odsev pred-stavljenega, kjer je bistvo poedinih celot našlo svoj svoji snovi odgovarjajoč izraz. Toda s tem nočem označiti nekakega principa ali bolje manire inscenacije, ki je Gremislav-skernu brez dvoma tuja. Njegovo delo ima tako čist umetniški Značaj, da je njega vire edino mogoče iskati v njegovem sa-molastnem občutju. Niti dekorativnost, niti karakterizacija, 111 ti simbolizacija mu ni princip, svobodno se jih poslužuje v fVl'ho enega samega cilja : da v tem ali onem načinu najde ^ar najtočnejši, najbližji izraz svojega občutja, prirodni izraz 'stva umetnine. Zato je inscenacija tako resnična, tako orga-n!cn° speta z dejanjem, ki se vrši v njenem okvirju. Ničesar J1' _Zaradi sebe, vse je podrejeno celoti. Vsaka posameznost ^plje iz prirodnosti spočetega zasnutka, zato je vsaka zase j onia, živa £j[a v p0(j0bi njegove večne resničnosti. Skratka: Prema zaživi s predstavljanim dejanjem in je ž njim neloč-'i'v3, ustvarjena celota (Dalje prih.) — 17 O mladinskih predstavah. Gledališko igranje vpliva na gledalca živo in neposredno, vpliva bolj od vsake s še tako zbranim duhom brane knjige, vpliva, ker v igrajočih osebah oživijo in živijo pisateljevi junaki z vsemi vrlinami in slabostmi vred. Dobra predstava te popolnoma osvoji; dejanje ni več samo točna snimka resnično se dogajajoče zgodbe, ampak je pravo življenje. Igralec ti je tvoj bližnji, s katerim čutiš, se veseliš in žalostiš. Dobra predstava je tista, ki priklene nase vso gledalčevo pozornost. Pokojni igralec Leon Dragutinovič mi je večkrat pravil, da so mu nekoč na Cetinju, ko je igral vlogo Brankoviča, pretile hude „batine“, ker je njegovo naturalistično igranje preprostim Črnogorcem zbudilo dojem pravega Brankoviča. „Ubij izdajicu!" so šli nadenj, da jim je komaj ušel. V gledališču je najlepše, najprijetnejše ob mladinskih predstavah. Igralstvo ima najpozornejše, najhvaležnejše in dostikrat tudi najštevilnejše „občinstvo“, ki je prišlo gledat in gledat, poslušat in se zahavat, ne pa razkazovat svojih oblek in plitvosti. Mladi gledalci se zatopijo v dejanje igre, vživijo se v nastopajoče osebe, ves drugi svet odmrje, sami so tako rekoč soigralci, da je vse gledališče eno samo veselo in živahno igrišče. Kakor zunaj na igrišču, se v gledališču razlega zdrav, razklenjen, presrčen smeh. Zato morajo biti mladinske predstave zares dobro izpi" ljene in popolnoma gladke. Mladinske igre morajo biti take, da netijo domišljijo in zabavajo. Nekateri so včasih pisali igre z gotovo tendenco. Pisali so take papirnate igre, ker niso poznali ne gledališča ne mladine. Njih vsiljivi moralizujoči poskusi so se vsi, skoraj zmerom vsi ponesrečili, ker so bili zlagani in prisiljeno vzgojni- Pustite mladini mladost! Vnemajte ji domišljijo, zabavajte! Otrok naj se smeje, ne pa straši in boji! Zabava, zabava in spet zabava! Življenje samo mu bo še prekmalu prineslo resnost in vezi morale. - 18 Otrok ne zmore težke, okorne, priskutne moralizujoče |n zlagane vsebine. Duša se mu neprestano smeje, išče, se igra ln zanima. Le poglejte ga v oči, ko mu pripovedujete pravljico. Vse torej, kar zbuja in neti domišljijo, ustvarja temelje duševnega življenja. V mislih je duša, človek ni nikoli brez misli. Ozadje vsem duševnim predstavam je resnično življenje. Najlepše vodijo otroka v resnično življenje — pravljice. V pravljicah je vse, kar potrebuje živahni otrokov duh: domi§ijija> zanimivost, zabavnost in neprisiljen — nauk. Zbirka dobrih pravljic je najbolja vzgojna knjiga. Dramatiki so radi in skoraj zmerom z uspehom dramatizirali pravljice. V takih dramatizacijah oživijo otroku vsi pravljični čudeži, domišljija se lovi in prehiteva, slutnja koprni in čaka, pamet 8klepa in pazi. Če je hram Talije svetišče umetnosti, šola in zabavališče sPloh, so primerne gledališke predstave za mladino pravo nazorno učno sredstvo. V Ameriki prirejajo šole kinomatografske predstave po-Kl'ajinskih slik iz daljnih dežel. Brez dvoma je to zelo dober |Jazoren nauk zemljepisja itd. Ameriškim otrokom dajejo tudi J*obre gledališke predstave. Ali ni to najboljši nazorni nauk ePega vedenja, javnega in zasebnega nastopanja ? Seveda mora biti igranje na odru plastično in zaokroženo, llT|eti mora vsa svojstva resničnosti, dozdevnosti, voditi ga m°rata tako rekoč vpodabljajoča umetnost in čista, zdrava Poezija. Burke, sirove in zasmehljive, niso za mladino. Burke, 8egave, poredne in duhovite v domislicah, so zelo priporočati. , Cmeravih in prečuvstvenih iger otrok ne razume, ampak 1 r° ugane, da se mu lažejo. Včasih sem slišal, da je dobro in potrebno, če otroku kratkem razložimo pomen in vsebino predstave, ki jo gre ".ec>at; slišal sem tudi, da je bolje, če prepustimo otroka Sovi lastni domišljiji in pazljivosti, že '^a7‘ pritegnil zadnjemu nazoru. Zakaj če otrok o igri P^več ve, ga ne zanima več tako; tudi preskeptičen je ej^in — prekritičen. isl • '£ra prida, ji bo otrok že sam našel jedro. V anju mu je zabava, jiiu ‘^*a^*nske predstave naj bodo zmerom samo podnevi, k0'i ponoči. otro'iU na l'cu smehljaj in v očeh žar radosti, ko ea gledališče, ie bila predstava dobra. _ _ r Ivan Zorec. — 19 — Iz dnevnika knjigovodskega pomočnika. 11. maja 1863.— Naš šestdeseletni knjigovodja Glotkin je vsled kašljanja pil mleko s konjakom in pri tej priložnosti je dobil delirij. Zdravniki trdijo z njim lastnim prepričanjem, da bo jutri umrl. Slednjič bom vendar knjigovodja! To mesto mi je že zdavnaj obljubljeno! Tajnik Kleščev je nekega prosilca, ki ga je imenoval birokrata, pretepal in se bo moral zato — kar je več kot gotovo — pred sodiščem zagovarjati. Jaz sem začel vsled katarja v želodcu piti neki zeliščni caj- 3. avgusta 1865. Knjigovodja Glotkin je zopet obolel na prsih. Začel je kašljati in pije mleko s konjakom. Ako uini'je’ dobim jaz njegovo mesto. Sicer imam le malo upanja, ker delirium ni zmeraj smrtonosen. Kleščev je nekemu Armencu šiloma iztrgal menico in raztrgal. Mogoče pride stvar pred sodišče. Neka stara ženska, gospa Gurjevna, mi je včeraj rekla> da nimam katarja v želodcu, temveč slepe hemeroide. PraV mogoče! 30. jan. 1967. — Časopisi poročajo, da divja na Arabskem kolera. Morda pride na Rusko, potem bo mnogo mest praznih* Morda umrje potem stari Glotkin, in jaz dobim mesto kn]>' govodje. To ti je žilav človek! Tako dolgo živeti je po moje111 mnenju naravnost neodpustno! Kaj naj bi le uporabil zoper svoj želodčni katar? če bi enkrat poskusil s citverjevim semenom? 2. jan. 1870. — Na Glotkinovem dvorišču je vso noc tulil neki pes. Moja kuharica Pelageja pravi, da je to zanes ljivo znamenje, in jaz sem ž njo govoril o tem do dveh P° noči, da si hočem kupiti plašč s krznom in nočno suknj0’ kakor hitro bom knjigovodja. Mogoče se potem tudi oženim-Seveda ne kakega mladega dekleta — to se ne strinja z ni oj starostjo — temveč kako vdovo. Včeraj so Kleščeva izključili iz kluba, ker je neko spodobno anekdoto na glas pripovedoval in se je norce ue nad patrijotizmom gospoda Ponjuhova, ki je član trgovs zbornice. Kot se sliši, ga hoče Ponjuhov tirati pred sodiš Zavoljo svojega katarja v želodcu hočem iti k doktorju kinu. Ima baje zelo velike uspehe. — 20 — 4. jun. 1878. — V časopisih se bere, da razsaja kuga v yetljanki in da leže trupla kar tako okrog. Glotkin pije zato zganje s poprom. No, tako staremu možu tudi poper ne bo Pomagal. — Ako pride kuga sem, postanem gotovo knjigovodja. 4. jun. 1883 Glotkin umira. Bil sem pri njem in sem ga s solzami prosil za odpuščenje, ker sem nepotrpežljivo čakal na njegovo smrt. S solzami mi je velikodušno odpustil in mi nasvetoval, naj pijem zoper svoj želodčni katar želodčno kavo. Kleščev bi bil skoraj zopet prišel pred sodišče; izposojen klavir je zastavil pri nekem Židu. Vkljub vsemu ima že Stanislavov red in čin kolegijskega asesorja. Čudovito je, kaj se 8°di na svetu. „ Osem gramov ingverea, šest gramov galgantovih koreninic, štiri grame salpetrove kisline, dvajset gramov materne dušice; 0 dobro zmešati, pridejati liter žganja in piti vsako jutro na esce en kozarček zoper želodčni katar. 7. jun. istega leta. — Včeraj so pokopali Glotkina. Ah, Snttt tega starega moža mi ne prinaša blagoslova. Ponoči se 1,11 prikazuje v sanjah v dolgem, belem oblačilu, in mi miga s Prstom. In gorje mi, gorje nesrečnežu! Knjigovodja nisem Postal jaz, temveč Čalikov. Jaz nisem dobil tega mesta, tem-^,ec ta mladi človek, ki ga protežira njegova teta, generalica. Se moje nade so uničene. 10. jan. 1886. — Knjigovodji Čalikovu je na tihoma ušla ^a- Zelo je žalosten, siromak! Morda se od žalosti umori. pKo to stori, potem sem jaz knjigovodja. O tem se že govori. °temtakem mi še ni treba obupati; lahko še doživim, in °rda ni več dolgo, pa pridem do svojega plašča s krznom, d' kar se tiče ženitve, nimam nič zoper njo. Zakaj bi se 8e -116 če se mi ponudi ugodna prilika? Samo poprej , Je treba s kom posvetovati, ker je to vseeno zelo pomem-en korak. ta' ®e®čev je svoje gumijaste čevlje nalašč zamenjal z onimi ^nega svetovalca Lirmana. To je škandal! žpi Yratar Pajsi mi je nasvetoval, naj vzamem zoper svoj 8kus ka*ar živo srebrni sublimat. Zdaj delam s tem po- A. Čehov. 21 — Iz moderne italijanske lirike Poslovenil Alojz Gradnik. Vincenzo Cardarelli: Slovesa. In zdaj, v teh jutrih, tako trudnih, ko več ne vprašujem in upam, — misel se loči od očesa, bolest riše loke razmišljanja v meso, ki se udaja s sladkostjo, ko prst ob dotiku semena — in ves vrt je za mene, za moje zlo ves razkošen, na prijatelje mislim, ki jih nikoli več ne bom videl, na stvari ljube, ki so bile, na ljubice zavržene, na svoje solnčne dneve . . . Sergio Corazzini. Obup ubogega sentimentalnega poeta. I. Zakaj mi praviš: poet? Jaz nisem poet. Jaz sem le malo dete, ki plaka. Glej: imam samo solze, da jih dajam tišini. Zakaj mi praviš: poet? II. Moje tuge so uboge tuge, kot druge. Moje radosti so bile pri proste, priproste tako, da če bi jih moral izpovedati tebi, bi zardel. Danes mislim umreti. — 22 — III. Hočem umreti le zalo, ker sem truden; le zato, ker pred velikimi angeli na steklih katedral trepetam od ljubezni in tesnobe; le zato, ker sem zdaj udan, ko zrcalo, ko ubogo, melanholično zrcalo. Vidiš, da nisem poet: sem žalostno dete, ki hoče umreti. IV. O, ne čudi se moji tugi! In ne vprašuj me; reči bi ti mogel samo prazne besede, moj Bog, tako prazne, da bi se zjokal, ko da mi je umreti. Moje solze bi se zdele, da drobe žalostni rožnivenec pred svojo dušo, sedemkrat trpečo. Ali jaz bi ne bil pesnik, bil bi le nežno in zamišljeno dete, ki bi molilo tako, kot poje in kot spava. Dvogovor marijonet. Zakaj, moja mala kraljica, pustite, da mrem od mraza? Kralj spi: skoro bi mogel vam pesem še zapeti, ne bi je čul. O, dajte, pustite na balkon me! — Moj dragi ti prijatelj, balkon je iz papirja, ne more nas držati! Kaj hočeš, da brez slave bi dušo izpustila? — Kraljičica pa lase prezlate razpustila! — Poet! Kaj še ne vidiš, da so ti moji lasi le iz prediva? — O, oprostite! — Tako? — 23 - — Tako? . . . Ne rečete mi besede, umrl bom še . . . — Kako? Samo iz tega vzroka ? — Ironični ste . . . Zbogom! — Vi mislite? — Ah, nič vec ni v spominu vam zadnji naš sestanek tam v gozdu iz kartona? — Ne spomnim se, moj dragi, moj zlati . . . Kaj, res greš že? Za vedno? Kako rada bi plakala! A kaj naj storim, če moje malo srce je le leseno ? »V 24 — Ponatisk dovoljen le z označbo vira. ^ edallški list izhaja vsako soboto in prinaša poročila o reper-ar!u Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti nas in drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih delih p n!*h avtorjih. Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Golia, ^ran Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, Alojzij raigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Zupančič in dr. TISKA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI.