'_'q f - 'J ' ) PoHn! urad Stm Celovec — Verlagspostamt Klagonturt Letnik XXVH. Ceiovec, petek, 7. januar 1972 Štev. 1 (1S38) PREDSEDNIK ZSODR. FRANC! ZW!TTER: Z VEČJtM UPANJEM V NOVO LETO! Odprta vprašanja terjajo čimprejšnjo rešitev ob sodeiovanju in v sporazumu z našo narodnostno skupnostjo Spet stojimo v začetku novega teta in se sprašujemo, kaj nam bo prineslo: ati bodo uresničeni naši upi in naša pričakovanja, ati pa bo tudi novo leto leto razočaranja in nadaljnjega neupoštevanja ter za-postavtjanja naših upravičenih teženj? Koroški Stovenci razumtjivo stavtjamo ta vprašanja v pogledu na našo narodnostno problematiko, na katere rešitev čakamo sedaj več kot 15 tet. Ce naše vprašanje, kakor je pravilno in nujno, ne gledamo ločeno od ostalega dogajanja v svetu in doma, pa tokrat smemo z večjim upanjem in gotovimi pričakovanji gledati v novo leto. Ob pozitivnih premikih v svetovnem dogajanju ne smemo namreč prezreti sptošnih prizadevanj za uresničitev evropske varnostne konference, katere poglavitni namen je odprava vseh dejanskih pa tudi morebnit-nih napetosti s ciljem zavarovanja obstoječih meja in s tem miru v Evropi. Ta splošna želja po odstranitvi konfliktov, ki konkretno že kaže uspehe z botjšanjem odnosov med Sovjetsko zvezo in Poljsko na eni in Zvezno republiko Nemčijo na drugi strani ter v doseženih sporazumih med obema nemškima državama, je brez dvoma važen dejavnik tudi pri reševanju regionalnih in krajevnih nesoglasih. Tako je treba gledati tudi na doseženi sporazum med Italijo in našo državo glede južnofirolskega vprašanja, katera rešitev pomeni — kakor je poudaril tirolski deželni glavar Wallno(er v svojem novoletnem govo-'u — .odločilen prelom v medsebojnih odnosih in primer, kako se da z dobro voljo in zaupanjem zmanjšati trdote meje in najti k skupnim nalogam*. Deželni glavar Hans Sima: Dvojezični krajevni napisi SO PRAVICA MANJŠINE, ZAJAMČENA Z DRŽAVNO POGODBO IN USTREZA TEMELJNIM NAČELOM O ENAKOPRAVNOSTI Po sfer: Mgv%J/ j c Jcžc/nl ghtugr trrJ: Ja/ posebno novo/etno izjavo za /ja^/jam^i raJio in te/ef/zZjo. Govori/ je o oJwoszA wej Koroško in S/ovenijo ter Mag/asi/, Ja že Mwa zem/je-piwa /ega prostora, v katere??? te trečajejo /Ivtfrija, /fa/ija in /ago-s/avija, o/*vezaje te Jržave ^ meJte^ojnema toJe/ovanja. Potege; je Ježe/ni g/avar Sima v tvoji izjavi zavze/ tta/itče taji ^ vpratanja t/ovent^e naroJnottne t/tapnotti na Korošcem. „ZaveJam te, je Jeja/, Ja nam pripaJa potezna na/oga pri retevanja nranjtint^iA pro/^/enrov. V zaJnji razpravi v Ježe/nem z/*ora tem t&ata/ poJati obračan natega Je/a na tem poJroeja; potrata/ tem napraviti ZJZgnco in primerjati aktivo t pativo." Po mnenja Ježe/-nega g/avarja to ta prizaJevanja Ježe/ne po/iti^e že roJi/a Jo/oeene taJove. Omeni/ je razcvet ^a/tarnega živ/jenja meJ manjšino, graJ-njo pot/opja t/ovent^e gimnazije v Ce/ovca in poJe/itev pravice javnosti t/ovent^i ^metijt^i to/i. „ A/oram pa agotoviti," je potem poaJari/ Ježe/ni g/avar 5ima, „Ja je oJprto te /'tttveno vprašanje Jtrojez/čw:7t krajevni/? napito v, za ^ar je tre/^a najprej najti attrezne kriterije, &ajti števi/čno ago-tav/janje manjšine S/ovenci oJ^/anjajo. Prež naJa/jnjega menim, Ja te nam Po v priPoJnjiP metecip potreči/o najti attrezno rešitev tega vprašanja, Par naj Pi potem JanajtPa v/aJa azaPoni/a. Mentm, Ja je to pravica manjšine, Pi je zajamčena z Jržavno pogoJPo in attreza teme/jnim nače/om o enaPopravnotti, Par naj pripomore P zaščiti in ag/eJa manjšine." Svojo izjavo je Ježe/ni g/avar Ponča/ z že/jo, Ja Pi priPoJnje /eto prinet/o naJa/jnje atpePe pri po/itiPi tporazamevanja in Ja Pi /jaJje ta in onttran meje žive/i v prepričanja, Ja tamo taPa po/itiPa /aPPo prispeva P mirnema razvoja v našem tPapnem prostora /t/pe-/aJran. Ni nobenega vzroka, da ne bi v luči ocenjevali tudi zagotovila kanclerja dr. Kreiskega v govoru v Dobrli vasi in v izjavi dopisniku -Deia" ter izjavo deželnega gla-Sime v koroškem deieinem iboru giede odprtih vprašanj naše ""todnostne skupnosti, katerih re-!itev z ozirom na absoiutno večino stranke v deželi in državi, kar dovoijuje več nobenih izgovo- rov, si ie lahko obetamo. To upanje je toliko bolj upravičeno po izvoiit-v) avstrijskega dipiomata dr. Wald-heima za glavnega tajnika OZN, ker si naša nevtralna država po tem izkazanem svetovnem priznanju nikakor ne more privoščiti, da ima na iastnem ozemlju še nerešena vprašanja narodnostnih skupnosti, ki ob nadaljnjem tako zamudnem reševanju — kakor so pokaza- ii razni dogodki v minuiem ietu — lahko sprožijo neprijetne kontiikte. Naši pogledi na mednarodni položaj, katerega del je tudi naše vprašanje, pa bi biii hudo pomanjkljivi in nepopoini, če ne bi vzeii v obzir tudi sosedne odnose med našo državo in Jugosiavijo in posebej med Koroško in Slovenijo. V novoietnih posianicah sta tako koroški dežeini giavar Sima kot predsednik izvršnega sveta SR Sio-venije Kavčič ocenila te odnose kot pozitivne in vzpodbudne, oba pa sta se dotaknita tudi naše narodnostne skupnosti, ki da je in mora biti vedno prisoten dejavnik v teh odnosih in katere odprta vprašanja terjajo čimprejšnjo rešitev. Predsednik Kavčič je še posebej omenil dogovorjeni uradni obisk predsednika jugoslovanske vlade Bijediča naši državi, ki bo brez dvoma prispeva) k rešitvi še odprtih vprašanj med obema državama v korist na-daijnjega pozitivnega razvoja medsebojnih odnosov. Na osnovi takega trenutnega zunanje- in notranjepolitičnega poio-žaja koroški Siovenci v novem letu brez dvoma smemo računati z učinkovitimi ukrepi v razreševanju pro-biematike naše narodnostne skupnosti in v korist njene zaščite ter njenega poinopravnega razvoja. Nereaino pa bi biio, če bi ob začetku novega leta usmerili naše poglede zgoij na formalno jezikovno in narodnostno pravno plat našega vprašanja. Tretji koroški kulturni dnevi so opozorili na prav tako važno, če ne mogoče še bolj pereče vprašanje spremembe naše družbeno gospodarske strukture in kot njene posiedice tudi narodnostne strukture. Razčienitev izsiedkov družbeno gospodarske in prostorske analize južne Koroške na primeru štirih vas), ki jo je izvedet raziskovaini koiektiv naših študentov, narekuje potrebo temeljite preusmeritve aii vsaj drugačnega ak-tuainejšega akcentuiranja ciijev in metod našega kuiturnega, gospodarskega in spiošno-narodnostnega prizadevanja. To bo zato tudi glavni predmet razpravijanja in skiepa-nja prihodnjega občnega zbora ZSO v tem letu. Če povežemo dognano družbenogospodarsko in prostorsko siiko našega ozemija še z uradnimi načrti spremembe občinske strukture in šolskih iokacij, se nam vsiljujejo v novem letu naloge, ki jim bomo samo kos, če bomo pustii) ob strani vse svetovnonazorne in poiitične razlike in nevarne poiitikantske spore. Tu že danes dajati dokončne predioge je nemogoče, pač pa je naša neodsvoiljiva zahteva, do se brez sodetovanja in sporazuma z narodnostno skupnostjo in brez u-poštevanja njenih življenjskih interesov tako pomembni posegi v njeno živijenje in prostorsko nihanje ne smejo zgoditi, ker koroški Siovenci v interesu svojega lastnega razvoja ne moremo več mirno trpeti zapostavljanja in popotnega preziranja. Naj končno usmerimo naš pogled še na nekatere pomembne dogodke v novem letu: Te dni so pričeli z rušenjem ne-funkcionainih starih poslopij Zveze slovenskih zadrug v Ceiovcu in bo tekom leta siediia izgradnja novega zadružnega upravnega in denarnega zavoda, kar je bistveni pogoj za razvijanje učinkovite sodobne gospodarske aktivnosti v korist naše narodnostne skupnosti. V apriiu bo miniio 30 iet, ko so nad 300 naših družin pognali z rodne zemije v pregnanstvo in je kmaiu zatem sledii tudi začetek našega aktivnega odpora proti nacizmu. Teh dogodkov, ki so tako usodepolno posegli v naše narodno življenje, se bomo seveda spomnil), ne da bi obnavljal) misii sovraštva in maščevanja, marveč da se znova zavemo etičnih vrednot narodne zvestobe, svobodoljubno-sti in enakopravnosti, pa tudi potrebe mednarodne solidarnosti v boju za obrambo čiovekovih pravic. Ne nazadnje pa naj se ob spominu na te tragične a junaške čase zavemo iastne moči, ki je ne pred-stavijajo dvomljive števiike uradnih statistik, marveč edinoie izpričani dokumenti naše živijenjske volje. Svetovna javnost obsodila ameriški napad V zadnjih dneh starega leta si je Amerika spet enkrat privoščila .podvig", ki je izzval ostro obsodbo v najširši mednarodni javnosti. Pod pretvezo ciničnega zagotovila, da gre za .obrambno akcijo", so ameriška letala več dni neprenehoma odmetavala bombe nad ozemljem Severnega Vietnama. Svojo izrazito napadalno akcijo je Amerika predčasno končala šele na odločne proteste in zahteve ameriške in svetovne javnosti. Večdnevno bombardiranje sever-novietnamskega ozemlja je povzročilo veliko škodo zlasti med civilnim prebivalstvom. Med drugim je bila porušena tudi komaj dograjena bolnišnica v mestu Tanh Hoa, ki so jo ameriška letala že enkrat porušila leta 1968. Tokratni napad je povzročil tudi smrt več bolnikov, kajti bombniki so spustili svoj smrt-nonosni tovor ravno v trenutku, ko so bili bolniki pri obedu. Severni Vietnam je na novi piratski napad ameriškega letalstva odgovoril s splošno mobilizacijo prebivalstva v boju proti napadalcu. $irom po svetu in tudi v Ameriki pa so ponovno bombardiranje označiti kot zločin in .blazno norost* ter zahtevali, da se mora Amerika odpovedati svoji politi nasilja. Obraz šovinizma in fašizma je povsod enako ostuden , V zadnjem času se je v Italiji in se posebej na Tržaškem močno povečala dejavnost fašističnih sil, ki se nied drugim izraža v atentatih na sedeže naprednih organizacij, pred-ysem pa y najrazličnejših izgredih 'R izzivanjih proti Slovencem. Tik pred koncem starega leta pa so se rasistični zločinci podobno kot že tolikokrat pri nas na Koroškem izdiv-)ah tudi nad spomenikom žrtvam tastzma v Nabrežini pri Trstu. Skrunitev spomenika, ki spominja M padle partizanske borce, v taboriščih umrle internirance in požgane vasi, je močno razburila vso demokratično javnost. Sestal se je občinski odbor v Nabrežini (pa ne, da bi — kakor se je pred letom zgodilo npr. y Velikovcu — razpravljal o postavitvi spomenika kakšnemu fašističnemu vojnemu zločincu, marveč da je obsodil zločin fašističnih izzi-vačev!) Enotni protifašistični odbor je izdal posebno izjavo, v kateri je pozval organe javne varnosti, naj čimprej izsledijo storilce, hkrati pa izrazi prepričanje, da si bo demokratično prebivalstvo znalo izbrati sred- stva, ki bodo jamčila ohranitev in strogo spoštovanje pridobitev narodnoosvobodilne vojne. Nabrežinski občinski svetovalec in poslanec Albin Škerk pa je na zločin opozril notranjega ministra in ga vprašal, „do kolikšne mere se zares zavzemajo policijske oblasti pri iskanju odgovornih, ki so vedno isti in jih ni težko odkriti". Poslanec bkerk v svojem pismu notranjemu ministru posebej poudarja, da je pasivnost policijskih oblasti tembolj nedopustna, ker se ta dejanja ponavljajo v očitnem prepričanju odgovornih, da ne bodo kaznovani. „Zato je treba izslediti in kaznovati vse odgovorne, tudi posamezne funkcionarje. Prosim ministra, naj mi ne odgovarja na izmikajoč način, kot doslej, ampak tako, da bo jasna politična volja vlade, da korenito zatre fašistično izzivanje v Trstu in vsej Italiji." Obraz šovinizma in fašizma je torej povsod enako ostuden. Enako u-pravičeno tako na Tržaškem kot na Koroškem pa je tudi vprašanje, kaj varnostne oblasti sploh delajo? Vsi prisrčno vabljeni na tradicionalni ^2/. ki bo v soboto 8. januarja 1972 s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih Delavske zbornice v Celovcu Sodelovali bodo* Vstopnice po Š5 šilingov v predprodoji pri krajevnih pro- — . * svetnih društvih in v pisarni SPZ ter pri večerni blagajn) H Kvmtet bratov Avsenik iz Ljubijane H Instrumentalni trio „Kivado" z Jesenic H Folklorna skupina SPD „Zarja" iz Železne Kaple Siovenska prosvetna zveza GOSPODARSTVO AVSTRtJE NA PRAGU LETA 1972 Razvoj avstrijskega gospodarstva je bi) teta 1971 znatno ugodnejši od gospodarskega razvoja marsikatere druge dežeie. Doma se je gospodarstvo razvijato v znamenju močne investicijske dejavnosti industrije in družbenega sektorja gospodarstva, kar je gradbenemu gospodarstvu da)o novih spodbud, tstočasno je dosege! mednarodni turizem nov rekorden razmah, ki je pomaga), da se je po poti porabe in nakupov s strani inozemskih turistov poveča) tudi tako imenovani tihi izvoz. S tem pa je zunanja trgovina uspeia držati ne ie dosedanjega obsega, marveč ga je ce)o razširita, čeprav je po drugih dežetah pričeta gospodarska konjunktura precej vidno upadati in čeprav je prišto v mednarodnem monetarnem gospodarstvu do občutnih pretrestjajev. Ko se je začetkom ionskega maja zamajata mednarodna vrednost doiarja, od kate-rer so biie odvisne paritete skoraj vseh merodajnih valut, je bi) šiling ena od redkih valut, ki so na vrednosti pridobile. Njegova pariteta nasproti zlatu se je po 9. maju izboljšala za 5,05 odstotka. Kilogram zlata je s tem padel na vrednost 27.600 šilingov. Bolj kot to je vendar za avstrijsko gospodarstvo merodajna njegova pariteta nasproti ameriškemu dolarju. 4. maja je bilo treba dolar plačati s 26 šilingi, pozneje je bilo zanj potrebnih 22,78 do 23,82 šilinga. Ko so se proti koncu leta Združene države Amerike v tako imenovanem klubu desetih sporazumele za novo bazo vrednosti do-Icrja, je avstrijska Narodna banka lahko spet ustalila pariteto šilinga do dolarja. Sedaj stane dolar 23,30 šilinga. S tem je pariteta šilinga nasproti dolarju za 11,59 odstotka višja kot 4. maja, vrednost dolarja nasproti šilingu pa se je zmanjšala za 10,38 odstotka. S tem je avstrijska Narodna banka prilagodila tudi pariteto šilinga do drugih valut. Tako se npr. vrednost šilinga nasproti nemški marki giblje med 6,9 in 7,6 šilinga za marko, nasproti švicarskemu tranku pa med 5,8 in 6,4 šilinga za trank. Na nemškem kapitalnem trgu se je s tem šiling nekoliko pocenil, na švicarskem pa je v bistvu obdržal vrednost, kot jo je imel po 9. maju. Bistvenega pomena za trdnost šilinga je vendar to, da je tudi spričo zmešnjave v mednarodni vrednosti valut v zadnjih mesecih šiling obdržal svoj ugled. To najbolj potrjuje aktiva v plačilni bilanci Avstrije koncem 1971. Aktiva deviz v prid Avstrije bo znašala blizu tri mitijarde šilingov. Od te strani gledano ima torej Avstrija za leto 1972 ugodno izhodišče. Ugodno izhodišče pa ima tudi na področju notr. gospodarstva, zlasti na področju uravnavanja cen. To izhodišče šo spet enkrat ustvarili socialni partnerji, ko je v parlamentu obstojala nevarnost, da z 31.12.1971 poteče veljavnost vrste pomembnih gospodarskih zakonov, ker UVP ni bila pripravljena pristati na potrebne spremembe njihove vsebine. Pri tem je šlo za vprašanje nadaljnje veljavnosti zakona o urejanju cen, zakona o oskrbi z električno energijo, zakona o kmetijstvu ter zakonov o gospodarstvu z mlekom, žitom in živino, ki jih parlament že 20 let vedno spet z ustreznimi spremembami podaljšuje za leto dni. Tokrat o ustreznih spremembah, ki jih je zahtevala socialistična vlada, UVP-jevska opozicija v parlamentu ni hotela razpravljati. Ker pa gre pri tem za zakone z ustavnimi določili, ki zahtevajo pristanek dvotretjinske večine, je bilo s tem njihovo podaljšanje onemogočeno. Šele ko so po razkolu v parlamentu nastopiti socialni partnerji — zvezna gospodarska zbornica, konferenca prezidentov kmetijskih zbornic, svet delavskih zbornic in prezidij sindikalne zveze —, je pod predsedstvom kanclerja Kreiskega prišlo do kompromisnega skupnega predloga frakcij parlamenta, da se omenjeni zakoni z ustreznimi spremembami podaljšajo za leto dni, to je do 31. 12. 1972. Bistvenega pomena je pri tem določilo zakona o urejanju cen, po katerem vlada posamezna podjetja lahko prisili, da svoje zahteve po zvišanju cen podredijo odločitvam paritetne komisije socialnih partnerjev pri zvezni vladi. Nič manj pa ni pomembno določilo o zakoniti obvezi zvezne gospodarske zbornice, da bo pristala na ustrezne sankcije socialnih partnerjev nasproti branžam in podjetjem, ki obvladajo trg, če se ne bodo podvrgla kontroli cen s strani paritetne komisije. S tem aktom socialnih partnerjev je bila odvrnjena nevarnost, da bi s 1. januarjem 1972 prišlo do nepreglednega kaosa na trgu z bencinom, električno energijo, z mlekom in kruhom, pa tudi z vsem drugim blagom široke potrošnje, ki je podvrženo določilom zakona o urejanju cen. Tako so bila tudi notranjegospodarsko ustvarjena ugodna izhodišča za razvoj avstrijskega gospodarstva v letu 1972. Leta 1971 je izboljšalo svoje pozicije v mednarodni trgovini in gospodarskem sodelovanju. tnvesticijska dejavnost tudi 1972 ne bo vidneje popustila. Baza za obračune v mednarodni trgovini in v gospodarskem sodelovanju se je v prid Avstrije stabilizirala, socialni partnerji pa so v izredno kritični notranjepolitični situaciji spet enkrat dokazali svoj veliki čut odgovornosti za plodno gospodarsko rast v mejah znosnega naraščanja cen osnovnih potrebščin. S tem pa je Avstrija v največji meri oteta nevarnosti, da bi jo 1972 zajela podobna gospodarska recesija kot v letih 1966 in 1967. (bi) Jugostovansko gospodarstvo na poti stabiiizacije Jugostavija je 1971 preživtjata gospodarsko žeto kritično teto. Po podatkih iz jugostovanske Narodne banke je bito minuto teto v Jugostaviji potno gospodarskih protistovij. Medtem ko so se osebni dohodki povišati za 22 odstotkov, se je proizvodnja povečata te za 14,2 odstotka. V prvem pottetju se je ob stagnirajočem izvozu jugostovanski uvoz povečat za 34 odstotkov, vsted česar je jugostovanski primanjktjaj v zunanji trgovini naraset na 468 mitijonov dotarjev ati na 7956 miiijonov dinarjev. Na tem razvoju dejstvo, da je Jugostavija že začetkom teta 1971 pariteto dotarja do dinarja spremenita od 1 proti 12,50 na 1 proti 15, nič ni spremenito. S to devatvacijo povezani poizkus gospodarske stabiiizacije ni uspet. Razbttnit se je v podražitvah tekom teta. Ko je proti koncu leta 1971 prišlo do ureditve paritete valut do dolarja, ki je na svoji vrednosti močno izgubil, je Jugoslavija ponovno znižala mednarodno vrednost dinarja. Pariteta dolar : dinar je zdrknila na 1 proti 17. Z drugimi besedami: začetkom leta 1971 je bilo mogoče dolar kupiti z 12.50 dinarja, sedaj je zanj potrebnih 17 dinarjev. Podobno se je spremenila pariteta dinarja do drugih valut. Nasproti nemški marki se je n. pr. vrednost dinarja zmanjšala za 21.3 odstotka. Za nemško marko je treba sedaj plačati 5,22 dinarja, šihng pa je med prazniki v Ljubljani noti-ral z 0,71 drnarja. Pred letom dni je bilo treba za dinar plačati okroglo 2 šilinga, sedaj ga je mogoče kupiti s 1,40 šilinga V drugem polletju 197) se je gospodarski položaj Jugoslavije pričel nekoliko zboljšati. Na eni strani je k temu pripomogla ugodna letina v kmetijstvu, zaradi katere je po agrarnem u-vozu v prvem polletju prišto v drugem polletju spet do agrarnega izvoza. Na drugi strani pa je gospodarski razvoj poživil mednarodni turizem. V prvih desetih mesecih so v Jugoslaviji našteli 52,3 milijona turističnih nočitev. Od tega je polovica odpadla na inozemske turiste, s čemer se je število njihovih nočitev povečalo za 15 odstotkov. Ker so v drugem polletju pričeli omejevati investicije, s tem pa tudi potrebo dragega uvoza, pričakujejo, da bo v drugem polletju plačilna bilanca doseg-ta 100 milijonov dolarjev aktive v prid Jugoslavije. V takih okoliščinah so se se- daj, ko se je položaj na mednarodnem denarnem trgu pomiril, v Jugoslaviji odločili za nadaljnje, doka) rigorozne ukrepe na poti prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva. Poleg devalvacije dinarja so to zlasti zaostritev zmrznjenja cen, do katerega je prišlo novembra, zmanjšanje investicijske dejavnosti za 4 odstotke in zvišanje obrestne mere za hranitne vloge, vključno deviznih vlog. Devalvacija dinarja bo ob u-streznih spremljajočih ukrepih poživila stagnirajoči jugoslovanski izvoz, ker bodo jugoslovanski izdelki na mednarodnem trgu cenejši, tstočasno pa bo restriktivno vplivala na njen u-voz, ker bodo inozemski izdelki znatno dražji od domačih. Na zmanjšanje uvoza pa bo gotovo vplival tudi nedavni vladni odlok o omejitvi uvoza 39 artiklov, med katerimi so zlasti radio-sprejemniki, magnetofoni, ure, obutev, umetno krzno, vrste inozemskih žganih pijač, vrsta izdelkov papirne industrije, kemični svinčniki, opeka in streš- niki ter keramične ploščice. Toda to še ni vse na poti stabilizacije jugoslovanskega gospodarstva. Ostrino teh prizadevanj lahko razberemo tudi iz vrste objav v jugoslovanskem časopisju. Tako piše n. pr. Gospodarski vestnik pod naslovom .In kako sedaj, po devalvaciji?" med drugim: Kot kaže, gre za dve vrsti nalog — za kratkoročne in za dolgoročne. Kratkoročne so tiste, ki naj zagotovijo kolikortolikšen uspeh devalvacije, za kar je prvi pogoj — omejitev potrošnje, kar spet pomeni, obdržati v letu 1972 gibanje cen v okviru porasta, to je za 5 odstotkov, medtem ko se osebni dohodki ne bi smeli povečati realno za več kot 3 odstotke, nominalno pa za 8 odstotkov. Sem dalje sodijo še razne oblike spodbujanja izvoza ter omejevanja uvoza, stimuliranja odkupa tujih valut ter splošnega varčevanja, zakar ima zvezna administracija že pripravljeno strategijo in predvidene konkretne ukrepe. 2e skorajda odveč je pripomba, da bo samo res skrajno odločno in rigorozno izvajanje teh ukrepov v vsej državi brez slehernega popuščanja rodilo takšen uspeh. Še veliko bolj radikalne spremembe pa so potrebne na daljši rok — nadaljuje .Gospodarski vestnik". Problem stalnega regeneriranja inflacije in gospodarske nestabilnosti v Jugoslaviji ni samo posledica enostavnega dejstva, da trošimo več kot ustvarjamo. V tem naslednjem obdobju, ki bo malo daljše, pa bo najbrž potrebno obračunati z iluzijo, da se sploh da zgolj z restriktivnimi ukrepi na sektorju uvoza in s stimulativnimi ukrepi na sektorju izvoza ter z administrativnim zadrževanjem cen in osebnih dohodkov trajno stabilizirati jugoslovansko gospodarstvo, uravnati plačilno bilanco ali celo doseči konvertibilnost dinarja. Vsi ti našteti ukrepi z devalvacijo vred so sedaj seveda nujni, da se prepreči katastrofa. Toda osnovna struktura nesorazmerja v proizvodnji, nesorazmerja v njeni razvitosti, produktivnosti itd., zlasti pa še nesorazmerja med obsegom in razvitostjo zmogljivosti za proizvodnjo surovin in reprodukcijskih materialov na eni in predelovalnimi zmogljivostmi, so ostala, in vse sedanje izredno resne težave, v katerih se je znašel del gospodarstva po devalvaciji, in ki bo z zahtevami po reševanju svojega položaja grozil in pritiskal v smer, ki je diametralno nasprotna želenim učinkom devalvacije — so v bistvu posledica teh globokih nesorazmerij. PosmoKaDswnt ^ —Koncu minulega leta so v Jugoslaviji dosegli med republikami in a^onomn,m, pokrajinami sporazum o glavnih vprašanjih deviznega in zunanjetrgovinskega režima, predvsem o pariteti dinarja, o določanju tečaja, o pravicah razpolaganja z devizami in . ukrepih za vzpodbujanje izvoza. Gre za začasni devizni ,n zunanjetrgovinski režim, ki bo v vezavi do polne liberalizacije izmenjave in konvertibilnosti dinarja. P. dogovoru se bo v bodoče vodila politika realnega tečaja dinarja v odnosu na konvertibilne valute. Stvarno paritet, dinarja bo določil zvezni izvršni svet, stopnje odstopa od tega tečaja pa mora odobntt mednarodni monetarni sklad. — S 1. januarjem je v Avstriji začel veljati sporazum o 42-urnem delov-nena tednu. To ponovno skrajšanje delovne-ga časa za eno uro (prej je znašal delovni teden 43 ur) velja za okrog 2,3 milijona delojemalcev najrazličnejših poklicnih skupin Industrija v tej zvezi že napoveduje, da bo skrajšanje delovnega časa povzročilo razne podražitve, medtem ko predstavniki delojemalcev izjavljajo, da podražitve ne bodo potrebne. WASH!NGTON — Ameriški predsednik Nixon je izjavil, da njegov za mesec februar predvideni obisk v LR Kitajski ne pomeni avtomatičnega diplomatskega priznanja LR Kitajske po Ameriki. Namen njegovega obiska v Pekingu je v tem, da bi prispeval k normalizaciji odnosov, ker pa Amerika ne more prelomiti svojih obveznosti, ki jih ima do Tajvana, tudi ne more uradno priznati LR Kitajske. Glede vprašanja, ali bo kandidiral pri letošnjih predsedniških volitvah, je Nixon dokončno odločitev napovedal do 14. januarja. PARtZ — Francoski časopis „Express" je objavil vest, da je kitajski predsednik Mao Ce Tung menda povabil francoskega predsednika Pompidoua, naj bi .nekaj mesecev" po obisku ameriškega predsednika Nixona obiskal Peking. NEW YORK — Novi glavni tajnik Združenih narodov dr. Kurt Waldheim je v ponedeljek prvič prispel na sedež svetovne organizacije v uradnem vozilu. Pri vhodu v palačo OZN sta ga sprejela šef protokola in šef kabineta. Dr. Waldheim je ob tej priložnosti izjavil, da vidi svojo prvenstveno nalogo v tem, da Združenim narodom spet vrne ugled v mednarodni javnosti. MADtSON — Newyorški župan in bodoči kandidat na predsedniških volitvah John Lindsay je sklep ameriške vlade o obnovitvi bombardiranja Severnega Vietnama (ki je bilo medtem na pritisk ameriške in svetovne javnosti spet ukinjeno) obsodil kot .popolno norost". Če bi bil izvoljen za predsednika, bi takoj umaknil čete iz Vietnama, je zagotovil. LJUBLJANA — Republiški zavod za statistiko je objavil oceno obsega industrijske proizvodnje Slovenije za december in za vse leto 1971. Po tem poročilu je bila industrijska proizvodnja v mesecu decembru lani za 5 odstotkov večja kakor v novembru. Upoštevajoč decembrsko oceno je bilo za vse leto 1971 izračunano povečanje industrijske proizvodnje za 9,2 odstotka na-pram letu 1970. Leta 1971 je v Sloveniji najbolj narasla proizvodnja v industriji nafte in njeni predelavi, namreč za 22 odstotkov. Sledi elektroindustrija z 21 %, industrija gradbenega materiala z 19 "/o, kemična industrija s 17 "/o, živilska s 15 % in lesna industrija s 14 "/o. KEY BtSCAYNE — Pred koncem leta sta se sestala ameriški predsednik Richard Nixon in zahodnonemški kancler WiHy Brandt, ki sta razpravljala o vrsti aktualnih vprašanj. Oba predsednika sta se strinjala, da je treba očuvati sposobnost Atlantskega pakta tudi v primeru, če bi prišlo do sporazuma o zmanjšanju vojaških si! v Evropi. Predsednik Nixon je zagotovil, da med svojim za mesec maj predvidenim obiskom v Sovjetski zvezi ne bo sklepal bilateralnih sporazumov, ki bi šli na škodo interesov NATO. Prav tako je potrdil, da ne bo spremenil ameriškega angažiranja v Evropi in da ne bo prišlo do zmanjšanja ameriških vojaških sil v Evropi. Glede bilateralnih odnosov med Ameriko in Zahodno Nemčijo sta bila Nixon in Brandt mnenja, da „je trdno partnerstvo med obema državama prebrodilo težke preizkušnje in dokazalo velik pomen za skupno prihodnost obeh držav. NEW DELHt — Predsednica indijske vlade Indira Gandhi je izrazila upanje, da bodo novi ljudje v vodstvu Pakistana razumeli, da je v njihovem lastnem interesu živeti v prijateljstvu z Indijo in da bi se morali obe državi usmeriti v gospodarski razvoj. OD 27. DO M. U. 1971 V CELOVCU: 3. Koroški kulturni dnevi Kot prvi je predaval prof. Bogo Grafenauer o ^Mitologiji koroške zgodovine pri Slovencih in Nemcih". Uvodoma je nakana), kako so zgodovinarji v zadnjih stopetdesetih ietih pristopali k zgodovinskim virom in kako in kot kaj so pojmovati svoj predmet — zgodovino, nakar je razpravljat o kodeksu nacionalne legende pri Slovencih. Navedel je značilne poteze tega kodeksa in sem prištel poudarjanje velikosti nekdanjega karantanskega ozemlja in pozneje Poudarjanje razširjenosti slovenskega ozemlja (v panslovanskem smislu) nasploh. V tej Zvezi je citiral Linharta, Vodnika in Slomška. Kot drugo značilno potezo kodeksa je označil trditev, da naj bi bil kmetski sloj tudi v drugi polovici 19. stoletja in v 20. stoletju za bodočnost Slovencev na Koroškem skorajda edini Pomembni činitelj. Do takih trditev in nazi-ranj pa je po govornikovih besedah prišlo v %asu, ko je slovenski živelj na Koroškem močno nazadoval. Grafenauer je dejal, da se je tudi okoli izida plebiscita razvil poseben mit. Nekorektnosti naj bi bile odločile izid plebiscita (Trunkovi Spomini). Grafenauer je ugotovil, da so nekorektnosti brez dvoma bile, vendar pa niso odločile izid plebiscita. Prof. Grafenauer je potem razčlenil poglavitne Wut-tejeve poteze, izrazito mitološke podobe koroške zgodovine, kot so to: naravna meja Koroške, Karantanija ni bila nikoli samostojna slovanska kneževina, ustoličevalni obred koroških vojvod je kljub slovenskemu jeziku v celoti po vsebini nemškega izvora, že v 8. stoletju ni bilo več strnjenega slovenskega ozemlja, koroško slovensko narečje se razlikuje od drugih slovenskih narečij in je sploh nekaj posebnega, germanizacija je rezultat prirodnega razvoja in dobrega sožitja Nemcev in Win-discharjev na Koroškem, pojavi slovenskega gibanja so bili vnešeni v deželo od zunaj. Važnejše je seveda pri vsem tem dejstvo, je rekel Grafenauer, da je slovensko zgodovinopisje v preteklih petdesetih letih iskalo druga pota in izvedlo demitologizacijo, česar more pri nemškem koroškem zgodovinopisju zaznati samo v početkih (Gotbert Moro). Na dejstvo, da koroški avtorji ne upoštevajo zgodovinskih izsledkov, ki prihajajo iz slovenskih vrst, je pokazal dr. Andrej Moritsch v eni izmed zadnjih recenzij slovenskih zgodovinskih del v nOsthefte". Koroškim avtorjem so ta dela iz prevodov znana, kljub temu pa večinoma vztrajajo pri Wuttejevem kodeksu. Za Grafenauerjem je govoril prof. Nace Šumi „ o regionalnem in nacionalnem v likovni umetnosti". Rekel je, da je nastanek nacionalne umetnosti vezan na določeno in veliko državno tvorbo, sicer pa prevladuje regionalna umetnost, ki prevzema poteze sosednjih regionalnih in tudi nacionalnih umetnostnih oblik. V živem predavanju je to na podlagi številnih diapozitivov lepo prikazal. Docentka Breda Pogorelec je govorila o .različnih plasteh slovenskega jezika na Koroškem". Kot je sama omenila, bi bilo treba strokovno literaturo o različnih jezikovnih plasteh, o katerih je sprva podala sliko, izpopolniti z raziskovanjem jezika sedanjega periodičnega slovenskega tiska na Koroškem. V torek 28. decembra 1971 so absolutno vladala aktualna vprašanja. Dr. Andrej Moritsch je referiral o „socialnogeografskem razvoju katastrske občine Št. Pavel na Zilji v preteklih 150 letih". Dobro je prikazal druž-beno-gospodarski razvoj kraja. Ugodna geografska lega s pomembno cesto je pospeševala prevozništvo in s tem konjerejo. Kljub temu je prišlo zaradi prenaseljenosti in zaradi pomanjkanja delovnih mest do odseljevanja. Železnica je naposled uničila prevozništvo, moški so se zaposlovali nato v bližnjih rudnikih in se le ob nedeljah vračali domov. Po prvi svetovni vojni je zavladala huda brezposelnost, ljudje so se izseljevali v Ameriko in zapadne države Evrope. Danes je v katastrski občini 14 kmetov, sest izmed njih ima še kmečkega naslednika. Prebivalstvo se zaposluje pri železnici, v rudniku v Bleibergu in v Beljaku. Moč- sicer: Dob, Globasnico, Čahorče in Ločilo. Z delnimi rezultati tega raziskovalnega dela so člani kolektiva seznanili občinstvo. Uvod je podal Teodor Domej. Omenil je, da pri raz-iskavanju niso upoštevali izrazito gorskega tipa vasi in tipa vasi izrazito tujskoprometne-ga značaja. Pravtako niso posebej upoštevali narodnostnega momenta, vendar so se ozirali na znanje in uporabo slovenskega jezika. Razvoj tržnega gospodarstva je povsod povzročil nazadovanje agrarnega sektorja. Na razslojevanje so vplivali faktorji: delovno mesto, bližina mesta, možnost šolanja. Za vse štiri vasi so napravili na podlagi zbranega materiala analizo strukture vaškega prostora v teku zadnjih 10 let. Za skupino, ki je anketirala v Dobu, je ugotovil Štefan Pinter močno odselitev in migracijo nekvalificirane delovne sile in visok prirodni prirastek, ki bo privedel do tega, da se bo odseljevanje ob pomanjka- 7 . Od 27. do 29. decembra 1971 so — kakor smo kratko poročal) že v zadnjt števiiki — potekat) v Detavsk) zbornic) v Cetovcu 3. Koroški kuiturn! dnevi. Biti so v dveh pogiedih pomembni: dei predavan) )e bii povsem aktuaien in konkreten (Grafenauer, deioma Pogoreiec, Moritsch, raziskovaini koiektiv, Kiemen-čič-Apovnik), k uspešnemu poteku kuiturnih dni pa so prispevati ob strokovni pomoči ijubijanske univerze največ koroški Siovenci sami. Pri otvoritvi je čian pri-pravijainega odbora dr. Apovnik poudarii, da so obravnavanje današnjih pro-biemov koroških Siovencev zahtevati miadt. Da je biia taka zahteva popoinoma na mestu, se je izkazaio ziasti drugi dan ko so zainteresirani obiskovaici napoi-niii predavainico do zadnjega kotička. Dr. Apovnik je v imenu pripravijainega odbora pozdravi) na 3. Koroških kuiturnih dnevih tudi generainega konzuia SFR Jugosiavije Bojana Lubeja, zastopnika dekana tiiozofske takuitete ijubijanske univerze prof. Frana Zwittra, zastopnika dežeine viade ter zastopnika ceiovškega magistrata. V poteku kuiturnih dni je rektor ijubijanske univerze dipi. ing. dr. Mirjan Gruden spregovorit o pomenu teh znanstvenih prireditev na Koroškem in poudarii pripravijenost ijubijanske univerze, da podpira znanstvena prizadevanja koroških Siovencev. \_________________________________________________________________________________7 na je dnevna migracija, prebivalstvo se deloma še odseljuje zaradi ekonomskih razlogov. Narodnostna slika se je po prvi svetovni vojni močno spremenila. Po podatkih ljudskih štetij je bila občina leta 1910 še izrazito slovenska, danes je slovenščina že zelo močno izpodrinjena. Istega dne se je občinstvu predstavil raziskovalni kolektiv (Avgust Brumnik, Teodor Domej, Janko Malle, Jože Messner, Mirko Messner, Vida Obid, Štefan Pinter, Valentin Sima, Kristijan Schellander, Marjan Šturm, Lojze Wieser, Vinko Wieser) s „socioekonomsko in prostorsko analizo južne Koroške na podlagi štirih vasi". Prvi nastop tega raziskovalnega kolektiva, ki je našel vso potrebno strokovno podporo pri ljubljanski univerzi (Inštitut za geografijo) in pravtako potrebno finančno podporo pri ^delovnem ljudstvu", kot se je v uvodu izrazil Teodor Domej, so vsi radovedno pričakovali. Raziskovalni kolektiv je v poletnem času anketiral štiri južnokoroške vasi in nju delovnih mest v neposredni okolici še stopnjevalo; močno je prisotna slovenščina v vaškem prostoru. Podobno sliko kaže Globasnica, vendar prevladuje v tej vasi delavstvo; obenem je raziskovalna skupina zabeležila precejšnje število priseljencev (neavtohtonega prebivalstva), kot se je dalo povzeti iz poročila Marjana Šturma. Precej drugačna je slika Ča-horč. Tukaj prebiva veliko število kvalificiranih delavcev, močna je priselitev iz sosednjega Bilčovsa in iz bližnjega Celovca. Zemlja polkmeta prehaja v posest neavtohtonega prebivalstva, ki pripada višjemu sloju in drugemu narodu, je povedal v poročilu Vinko Wieser. Poleg tega se je znatno število oseb izselilo zaradi ekonomskih vzrokov. Slovenščina je v vaškem prostoru še prisotna, vendar se to znotraj starostne strukture prebivalstva močno razlikuje. Vas Ločilo je primer urbanizirane vasi z dobro razvitim tujskim prometom, je poročal Valentin Sima. Kvalificirani delavci vasi najdejo zaposlitev v Beljaku. Zemlja pre- Zgodovinska, socioioška, jezikovna in umetniška vprašanja koroških Siovencev haja kot v Čahorčah v posest neavtohtonega prebivalstva višjega sloja in druge narodnosti. Poleg tega je posegla oblast v posestveno strukturo z nasilno razlastitvijo avtohtonega prebivalstva (razlastitev zemlje za projektirano letališče za nekaj mogočnežev). Globalna analiza socialne strukture vaškega prebivalstva je pokazala, da je od 14 zajetih skupin le šest takih, ki se jim obeta perspektiva primerne življenjske ravni. Prof. Vladimir Klemenčič in dr. Pavle Apovnik sta pripravila temeljito študijo o ,združevanju občin na dvojezičnem ozemlju Koroške". Klemenčič je prispeval regionalno-politične aspekte, Apovnik pa pravne aspekte. Avtorja sta razpravljala o učinku reforme na raznarodovalni potek in osvetlila neupoštevanje koroških Slovencev pri načrtovani reformi. Ugotavljala sta, da mobilna družba zahteva novo ureditev, ker nastajajo nova socio-ekonomska področja. Nato sta prešla na družbeno, politično in gospodarsko funkcijo, ki jo ima vsaka občina in predlagala, da se izdela nov študijski osnutek, pri katerem bi morali Slovenci aktivno sodelovati in ki bi naj bil potem predan prebivalstvu v diskusijo. Poudarila sta zahtevo, da v novih občinah ostane slovenščina zagotovljena in da se ne združujejo občine z nemškim prebivalstvom z občinami s slovensko-nemškim prebivalstvom in obratno. O načrtovani šolski reformi sta bila mnenja, da je o tej treba izdelati posebno razpravo in pri reformi aktivno sodelovati. Zadnji dan je govoril dr. Jože Koruza o „poizkusu nove opredelitve pojmov bukovni-kov in bukovništva". Kot najbolj primerno definicijo „bukovnika" je označil tozadevno definicijo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Prof. Janez Hofler je spregovoril „k umetnostno zgodovinski interpretaciji beijaš-kega slikarskega kroga v 15. stoletju", dr. Mirko Jutršek pa je predaval o .sodobnih likovnih umetnikih na Koroškem". Predvideno delo v strokovnih krožkih je odpadlo. Posebno vnetih diskusij tokrat ni bilo. Temeljito delo raziskovalnega kolektiva so vsi upravičeno hvalili. V času 3. Koroških kulturnih dni je bila odprta razstava periodičnega tiska koroških Slovencev. Primerke za razstavo so prispevale: Študijska knjižnica Ravne, Narodno univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Knjižnica muzeja NOV v Ljubljani, Študijska knjižnica SPZ v Celovcu, knjižnica celovškega muzeja in celovška visokošolska knjižnica poleg teh pa še Mohorjeva in posamezniki. V torek 28. dec. 1971 je bil v Modri dvorani Doma glasbe literarni večer, ki je bil posrečen in zelo dobro obiskan. Kot mačka se je privita k njemu. Prav tedaj sta pri-ptesaia mimo Meiite, ki ji to ni ušto. V očeh ji je zagoreio ijubosumje. .Zenska v vojni pomeni težavo," je pomistit Btisk in skušat držati Lavro v dostojni oddatjenosti. Videt je, da ga tudi nekateri drugi pogtedujejo postrani, tzrabita sta gnečo, da mu je oddata poročito in da ji je naročit, kdaj se bo ogtasit pri njej doma. Takrat ko so napadati tdrijo, mu je dostavita nekaj žeto važnih obvestit in prenesta natoge organizaciji odpora v mestu. Njeno deto je bito vsestransko uspešno in Perne je bit veset, da je niso ustretiti, kot so biti nameravati. Blisk je zagtedat moškega, ki si je s komoici utirat pot naravnost proti njima. Spoznat je Fazana. Ta je pripetjat v divizijsko orožarno dva mitratjeza v popravito, pa je šet pogtedat še na divizijski miting. Bito je med odmorom, ko se je Btisk spet pridružit Ani in Metiti. Fazan se je nedateč ustavit in butjii vanje kot v prikazni. Ana in njena dvojnica?! Ati ga ne varajo oči? Obrisat si je potno četo in obiiznit grenke ustnice. Srajce si to pot še ni ožet, ker je bito še prezgodaj in si ni upat zrogo-vititi. Tudi .veseto, veseto" ni tutii ne totket z nogo ob tta kakor na podih po skednjih. .Gestapovka živa?! V družbi tega prektetega Btiska, ki jo je iskat)" Zaničtjivo je ukrivit ustnice noter do ogtate brade in se prijet za jermen. .Uh, saj sem si mistit, da so vsi skupaj tumpje! To diši po izdajstvu. Fej, najbotje bo, da jo čimprej pobrišem iz Cerkna, da ne doživim še kakšne hajke." Tudi Ana ga je uzda. Srečata sta se z očmi. Prezirtjivo jo je merit, da ji je kar sapo zaprto. Vesetje, da se vrača v četo, jo je na mah minito. Ze ta jo tako pisano gteda, kako jo bo šete Ortov! Btisku ta očesni dvoboj ni ušet. Ostro se je zazrt v Fazana. Gtedat ga je, dokter Fazan ni umaknit pogteda, se zasukat in izginit v množici. ,Ze na začetku se javtjajo znanitci težav," je pomistit. Čeprav množica še ni bita ugnana, mu je bito dovotj zabave. ,Če ste za to, gremo. Tega trušča mi je zadosti," je dejat. Obe sta se z njim strinjati. Odšti so. Pri vratih so zagtedati Fazana, ki se je skta-njat k temnotasemu moškemu in mu nekaj šepetat. Ujeti so sovražni tesk oči. Zunaj se je jelo nočiti. Z obronkov hribov po Cerktjan-skem so se dvigati drobni dimi in odsev ognjev brigad. Biti so visoko na pobočju, iz kotta so utripale tuči, sti-šati so krike, petje in gtasove harmonik. 4 Na večer pred prvim majem se je major Wot( po utrudtjivem dnevu v uradu napotit v stekteno hato hoteta Toptice. V kotu je sedet kapetan von Gratt, osamtjen kot po navadi, zatoptjen v branje frontnih revij. .Kot nalašč, da navežem z njim stik, ker je to potuhnjeno podtasico težko dobiti," si je dejat Wott. Nevsiijivo ga je vprašat, če tahko prisede. Vzvišeno obtičje visoko pristrižene glave s pšeničnimi tasmi je prete- tet zadovotjen nasmešek. Pokimal je in v htadnih očeh mu je zagoreto rahto začudenje. ,Me veseti, gospod major, samo izvotite." Wotf je sedet, poklicat, naročit čaj z timonado in prižgat cigaro. .Čtovek ne ve, kam bi se dat na večer, preveč možnosti je in premato, pa se je težko odtočiti," je pričet pogovor z redkobesednim gostom in ga tako prišiti), da je od-tožit revijo. .Kako prijetno tiho in mirno je, odkar smo jih pregnati z našega območja," je nadatjevat Wot( ter pričet pripovedovati precej pretirane vesti o napadu divizije na tržaško progo in o potožaju v Trstu. Von Gratt ga je paztjivo postušal, čeprav je dobro vedet, da mu pripoveduje natanko samo tisto, kar naj bi on napisat v poročito in ga odpostat naprej. Ktjub načetu, da noče imeti nobenega stika z osebo, ki jo proučuje, sta mu Wottova osebnost in njegovo pripovedovanje vzbudita pozornost. Zamikata so ga njegova smeta in suverena sta-tišča. Zaptetta sta se v pogovor, v katerem sta hotela drug drugega premamiti, da bi drug v drugem odkrita kakšen skrit namen, ki bi se dat porabiti. Pogovor je bit podoben otipavanju dveh z otjem namazanih rokoborcev, ki se jima izmuzne vsak prijem. Medtem se je zmračito. Sredi temačne gtadine jezera so vznikniti odsevi utripajočih ognjev, ki so biti čedatje večji. Bilo je, ko da je vzptamteto jezersko dno in se je ogenj razbuhtat po vodovju. Von Gratt je dvignit pogted. Na pobočju so se prižgati v potkrogu novi ognji. .Pogtejte, gozd gori! Zažgati so ga!" je viknit von Gratt. ,Ne bodite naivni. Kdo pa je tako nor, da bi si zažgai streho nad gtavo?t" /ufr; na