^Slogajači ^ J^jkesloga tlači J VOLUME VI. LETO ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n. 1919.. AT POST OFFI CE AT CHICAGO ILLINOIS. UNDER THE ACT OF MARCtHrt^87o. ikal . JERICH PETEK, 31: DECEMBRA 1820. ŠTEV. (NO.) 74. Published and distributed under permit (No. 3ao) authorized by the Act of October 6- . ,qi7. on file at the Post Office of Chicago. 111. - By the Order of the Presided A. S. Burleson. Postmaster GeneraL NOVO LETO. Zadnje dejanje D'Annunzijeve komedije. REKA SE BO UDALA. — D* ANNUNZIO UGNAN. — 400 MRTVIH D' ANNUNZIJEVI LEGIJ ON ARJI SO NAPADLI JUGOSLOVANSKE ČETE. — D' ANNUNZIO JE KONČNO PR ZNAL RAPPALSKO POGODBO. — PREMIRJE SKLENJENO. Vojvoda d' Aosta prosi reško pri-smodo, naj pripozna rapallsko pogodbo in se vda. Milan, 29. dec. — Vojvoda d' Aos- ; ta iz italijanske kraljeve rodbine je ' naške" ude raznesla kaka granata! V prišel v Opatijo, da bi skušal privesti do sporazuma IV Annunzija D' ANNUNZIO ZLETEL V ZRAK?! Pa ne mislite, da je njegove t < ju- in italijanske vladne čete. Tako pravi brzojavka, ki je dospela danes iz Opatije. Paris, 29. dec. — Gabriele D' An-Tiunzio se je odpovedal svojemu mestu v Rek j. Pričakuj ejo, da se bo z legij on ar j i vred vsak čas u-Tako vsai poroča brzojavka, prišla danes dopoldne iz Mi- Reka da1 a. ki je lana. aeroplanu je odnesel svoje grešne kosti neznano kam. Jud bo dal eno kapljo krvi za koga, seve! On jo samo pije kakor pijavka. A če je kdaj kako pametno povedal, jo je pred svojim "junaškim" begom, ko je dejal, da Italija ni vredna, da bi kdo za njo umrl. Najmanj tak "junak', kakor sem jaz, si je kajpada pri tern mislil. No, če Italija ni vredna krvi takega junaka, potem res ni enega ficka vredna: D' Annunzio je prepustil svojo oblast občinskemu odboru, ki je na svojo lastno roko že začel pogajati se za premirje. London, 29. dec. — Po brzojavnem poročilu je bilo v spopadih pri Reki štiristo mož ubitih in'tisoč ranjenih. Boji so bili baje hujši, kakor so nam od začetka pofročali. Central News'' poroča, da je general raviglia, poveljnik ■ italijanskih vladnih čet. ki oblegajo Reko, udri v mesto preteklo noč. D' Annunzio je baje ranjen na glavi. — Najrej so poročali, da je ubit, nato, da je samo ranjen in sicer na roki, zdaj pa pravijo, da je ranjen na glavi. — D' Annunzio je najbrž tako zdrav, kakor še ni bil nikoli. Jugoslavija je poslala Italiji protest, ker so D' Annunzijevi legijo-narji streljali na jugoslovanske čete. Poveljnik jugoslovanske posadke se je ponudil, da hoče pregnati legi jonarje iz otoka sv. Marka. Nje-, govo ponudbo so odklonili. Vsako novo poročilo, ki ga prejmemo, nas bolj potrdi v našem prepričanju, da igrata Italija in D* Annunzio prav nesramno komedijo. Kuj pomenja, ali 'bolje, kaj mora pomenjati novo leto za vsako človeško srce, za vsako človeško življenje? . Samo čas novih stremljenj, novih teženj, novih hrepenenj, pa tudi novega prizadevanja po napredku, novega koprnenia po novih ciljih, novih idealih samo čas novih poizkusov, novih načrtov, kako te ideale doseči, kako se tem ciljem bli~ /ati. kako jih dosegati. \ emo sicer, da veliko teh svojih stremljenj ne bom dosegli, da se bo naše srce zagnalo za njimi zastonj. kakor vodeni val na breg, samo zato, da se bo moralo zopet nazaj umakniti v svojo staro -trujo, toda zopet ne, da bi tam ostalo, temveč, da se bo samo prej ko preje z novo sHozaffri&lo nazaj ta njimi. * * * I)elo sladi življenje. Naloga živ-x PRAZNOVANJE BOŽIČNIH PRAZNIKOV. Lepi božični prazniki so zopet za nami. Po slovenskih naselbinah so jih povosodi kolikor mogoče sloves- bil\ je rekel žalostno veliki poganski mislec, ko celi dan ni storil nič 'dobrega. "Annum perdidi.!" "Leto sem izgubil", boš moral reči tudi ti, ako boš ob sklepu tega novega leta gledal nazaj teh 365 dni,ki pa bodo ostali prazni dobrih del, pa naj ti je dal Stvarnik tudi zdravja, bogastva, vseli predpogojev zemske sreče. Manjkalo ti bo podlage sre_ če — stremljenja po sreči, stremljenja pa velikih ciljih. * * ^ Zato, ko vošči list "Edinost" svojim čitateljem srečno novo leto, želi ga v tem vzvišenm smislu. Želi prav NEDOSTOJNO OBNAŠANJE JAPONCEV. San Francisco, Cal., 30. dec. — Prihajajo poročila, da se Japonci doma skrajno nedostojno obnašajo napram vsem A meri kancem. Velik.o Amerikancev je že bilo prisiljenih j zapustiti Japonsko vsled nastopa japonskih domačinov. .. . . .. 1 resno, da bi slovenska ameriška srca ljenja je mera cene zivjlenja. pa tu-j js^aja sv no praznovali, kakor so nam že začela dohajati poročila od raznih krajev. Tu pri nas v Chicagi smo jih praznovali kakor še malo kedaj. Cerkev je bila tako bogato okrašena z cvetlicami in lučkami, da smo bili vsi presenečeni. Zjutraj ob petih je bila prva sveta maša mesto polnoč-nice, katera v naši škofiji ni dovoljena. Pred sveto mašo je prišlo veliko najmanjših šolskih deklic v belih oblačilih pred jaslice in so s spr^m-Ijevanjem dveh citer, ki sta jih igrali deklici Mohar in Leben krasno pele "Sveta noč". Na to je bila slovesna sveta maša, s tremi duhovniki, katero je imel Rev. Dr. Hugo j,Bren OFM. Takoj za to sveto mašo sta bili še dve sveti maši. Druge tri svete maše so se začele ob sedmih in zadnje tri ob devetih. Velika sveta maša se nikdar ni bila t * 4> * * * <*• * * * * * <*4- 4- * * 4-* * * * * + letja, da, morda celo stoletje, pred- no se bode mogel ta narod sam dvigr-' i- *:u„ j,- >;__• f.' c 5 'a tiho življenje preproste R.imljan- '" ke in vendar kako veliko je bilo nje HUDOBIJE PO VELIKIH NA- 3"H MESTIH NARAŠČAJO. Vedno več in več se potika po mestnih ulicah raznih tatov in morilcev, ki se skušajo živeti na- škodo poštenih in mirnih meščanov. Vedno več in več je tatvin in umorov in ropov. Celo pri belem dnevu že več 111 človek varen, da ga kdo ne napa- no življenje, ker je dalo svetu veli kega Avguština. — Marta Washington je bila preprosta žena. In vendar kakor vzvišeno je njeno življenje, ker je dala svetu Georgea Washingtona . . . ! * * * y Človek, hočeš li srečno novo leto 1921 ? Dobro! Posveti a velikim ciljem, velikim namenom, vzvišenim nalogam ! Napolni teh 365 dni z vedno novim in novim stremljenjem za vzvišneni-mi cilji življenja, ki te jih uči tvoja vera, ki ti jih kaže veliki vodnik tvoj. Oni, ki ga častiš.te dni v revnih jaslicah. "Diem perdidi!" "Dan sem izgu- * + + + * + * * + + + + * + * 4= + + 4 Vaši domači ne bodo imeli veselega novega leta. Kako tudi, ko je v stari domovini tako neznosna draginja ! Ves denar imajo verižniki v rokah, kmečki ljudje pa si niti nove obleke ne morejo omisliti. Edinole Vi jim lahko po-magate s tem, da jim pošljete primerno novoletno darilo. Za ta slučaj pa si zapomnite, da Vam nihče ne bo poslal denarja v stari kraj ceneje, kakor mi. Mi Vam računamo cene istega dne, po prejmemo Vaš denar. Sedanje cene za pošiljanje denarja v Jugoslavijo in zasedeno ozemlje so: 300 kron .......$ 2.60 50 400 ....... 3-4 0 100 500 ft ...... 4 2 S 200 600 ....... 5-IQ 300 700 tt ...... 5-95 400 800 »* ....... 6/5 500 900 tt ...... 7-50 600 IOOO tt ...... 8.25 700 5000 tt 800 10000 tt 900 1000 lir Vsa pisma naslavljajte na: .. EDINOST 1849 West 22nd Street Chicago, 111. sMčvi' | Si* - H p fg* ' W " 1 EDINOST = EDINOST. Neodvisen dvotednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki. NASLOV: Slovenian Franciscan Press. 1849 W. 22nd St. Telephone Canal 98. Chicago, 111. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. s Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by Slovenian Franciscan Fathers 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Entered as second-class matter Oct. n, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Socijalizem in vera. Brezbožen, brezversk, da protiversk je socijalizem tudi v svojih zavednih privržencih. Ne pravimo zastonj zavednih. Kajti mi prav tako dobro vemo, kakor socijalistične korifeje, veličine, da ni vse zavedno socijalistično, kar koraka za rdečo zastavo. Socijalistični poslanec Gril-lenberger je ob neki priliki dejal: Tisoči in tisoči korakajo v sprevodu rdečih, ki si niso na jasnem, gaj hočejo, še manj pa kaj morajo. In so-drug dr. Vollmar je na berlinskem kongresu 1892. govoril: Če bi le one hoteli sprejeti mej se, ki naš program vsestransko poznajo, koliko bi jih morali odkloniti. (Mejklic: Cele množice.) Govornik na to: Morda večino. — Da je mej temi nezavednimi, ki kakor nedolšni backi capljajo in meketajo za tistimi, ki nosijo zvonce, mnogo še kolikor toliko vernih, ne tajimo. Pa to niso, oziroma bolje še niso pravi socijalisti, ampak vajenci, na katere se pa tu ne oziramo. Mojstre hočemo slišati, ki so v svoji stroki doma. — Poslušajmo tedaj! Nemški socijalistični kolovodja Liebknecht se je prav po nemško, kratko in jasno izrazil: "Jaz sem ateist — brez-božnež". Anglež Blatchford, tudi eden višjih, je podal sledeče veroizpo-"vedanje. oziroma veroodpovedanje: 4'Jaz ne verjamem, da bi bilo krščanstvo,, budizem, judaizem, mohamedanizem resnica! Jaz ne verujem, da je kateri izmej njih res potreben! Ne verujem, da bi kateri'izmej njih mogel dati pravo popolno merilo za življenje, pospeševati popolno življenje! Jaz tajim bivanje nebeškega očeta. Jaz zanikam vspešnost molitve! Zanikam previdnost božjo! Tajim resničnost starega in novega testamenta! Ne verujem v čudeže! Ne verujem v božanstvo Kristusovo, odrešenje, njegovo vstajenje od mrtvih! Tajim, da bi ljubezen ali pomoč ali posredovanje kakega Kristusa, Bude ali Mohameda ali Marije bilo človeku v kako korist! Tajim, da bi bila nebesa; preziram misel, da je pekel!" Kaj pravite k temu, rdeči gospodje? Morda mi boste rekli: Take 5n podobne izjave naših častitih starin, so v popolnem soglasju z našim programom. Socijalizem pušča svojim članom v verskem oziru popolno svobodo. Če je kdo babjek in petičen obenem, lahko prestopi v turško vero, kjer jih bo imel, če bo hotel, cel hlev, kakor ovac. Če ni prevelik prijatelj svinjske pečenke in kranjskih klobas, si lahko izbere judovsko. Če ne čuka prerad "munšajna", prestopi lahko v metodistovsko. Če ima pa rad na vse strani proste roke, pa v nobeno, kar je zdaj še najmodernejše. Nazadnje, če ima že res tako temeljito pokvarjen okus, tudi v katoliško. Kratko, to je njegova zasebna reč. Navedena sta se tedaj poslužila le svoje programme prostosti v tem oziru, druzega nič. In to je all right. Pred vsem častitamo socijalistom k tako imenitni in pisani družbi. Da pa ne bodo mislili, da so se otresli našega nerganja in rešili svoj program protiverskih teženj, ki mu jih podtikamo mi, naj nas še malo poslušajo. Mi ne trdimo^amo, da so posamezni socijalisti brez vere in proti veri, ampak trudimo, da je socijalizem po svojem prav pojmovanem duhu brez in protiverski. Naslonimo se zopet na stebre socijalizma in poslušajmo! Socijalistični papež Bebel je dejal 1. 1881. v nemškem državnem ^boru mej drugim : "Socijalni demokratizem je po svojem bistvu brezbožen". Isti se je ob neki drugi priliki izrazil: "Krščanstvo in socijalizem sta si kakor ogenj in voda*'. Socijalist SchaU je rekel na nekem shodu sodrugov v Stutgartu: "Po našem mnenju je Bog največje zlo sveta, zato smo z njim v vojnem stanju". Marx, tudi bivši socijalistični papež, je priznal: "Socijalna demokracija skuša z vsemi razpoložljivimi sredstvi človekovo vest oprosti verskega strašila". Že imenopana socijalistična veličina Liebknecht podobno: "Naša dolžnost kot socijalistov je izkoreniti pero v Boga z vsemi našimi silami. Ne za-, služi imena socijalist, kdor se popolnoma ne posveti razširjanju brez-boštva". Istotako Herve: "Neobhodno potrebno je, da zlomimo vse verske ideje, katoliške, protestantovske, judovske, če hočemo izpeljati cel svoj program". Newyorsko socijalistično glasilo ' 'Volkszeitung" je pisalo: "Socijalizem in vera v Boga, kakor jo uči krščanstvo in njegovi privrženci, sta nezdružljiva pojma. Socijalizem nima nikakega pomena, ako ni brezbožen". Jož. Leatham je dejal ob neki priliki: "V tem trenutku se ne morem spominjati, da bi vedel samo za en slučaj, da bi bil kdo ob enem resen, inteligenten socijalist in veren kristjan". Zato so španski sodrugi na svojem kongresu v Madridu 21. sept. sklenili, brezpogojno vsakega vreči iz svoje srede, ki bi podpiral kako vero. V očigled tem vendar preočitnim dokazom socijalističnega brez in proti verstva, se je nekaterim, ki so ohranil še nekaj naravne možatosti, že prenesramo zdelo,- še nadalje ljudi "farbati", da socijalizem ni brez in protiveren, zato so protestirali proti tej hinavščini. "Kolikokrat vidimo", piše John Spargo, "da se v našem lastnem tisku povdarja, češ, da so etični nauki in socijalizem istovetni. To ni res! Mi sami tega ne verjamemo v nobenem slučaju! Mi to ponavljamo, ker se dopade su-ženskim naravam sveta. Na tej podlagi je seveda lažje delati, kot pa če pravimo, kar vsi čutimo, da je res, namreč, da je socijalizem kot'etična razlaga življenja daleč oddaljen od krščanstva . . . Pokristjanjen socijalist bi ne bil več mož". Zato so inteligentnejši socijalistični vodje, ki vedo, kaj hočejo in kaj morajo, na zaupnih strankinih sestankih že ponovno predlagali, naj bi se točka: Vera je zasebna stvar, črtala iz strankinega programa, da se ta zavaruje pred upravičenim očitkom hinav-ščme. Propradli so! Sodrugi-priganjači so jih prekrtcati. Potje pa vi agitirat, so vpili, boste videli, kako se brez tega orožji za stranko dela! Na kmetih'smo tepeni in ven vrženi, če ne pridemo s križem v roki. > je ostalo pri stari hinavščini do danes. Rdeči gospodje! Ali ni to malce drugačna "viža", kakor jo gode vaša lajna? Kaj pravite na to: Sem li trdil preveč, ko sem dejal, da je socijalizem v svojem bistvu brezbožen in brezyersk, brezbožen, brez in nrotiversk ^feudi v svojih zavednih privržencih. Ex ore vestro vos iudicavimus et condemnavimus, iz vaših, oz. vaših voditeljev ust, smo vas sodili in obsodili. Zdaj nam pa dovolite le še eno vprašanje! Ali vi veste, da ljudstvo s tem, ko trdite, da socijalizem ni proti veri, grdo "farbate', ali ne veste? Če ne veste, pomilujemo ljudstvo, ker hodi v šolo k še nevednim "lerpobom" rdečega socijalizma. Če pa veste, potem najgrši pfuj vaši hinavščini! —O. IZ SLOVENSKIH NASEim Chicago, 111. — Dragi Slovenci! Vse svoje rojake^v Chicagi zahvaljujem za naročila in želim vsem skupaj srečno in veselo novo leto 1921 ! Nadalje prosim vse Slovence: podpirajte svoje lastne rojake, kakor to delajo drugi narodi! Poglejte Poljake, Čehe, Nemce, kako gredo eden drugemu na roke, Slovenci smo pa ravno tako eden proti drugemu, kakor pes in* mačka. Eden bi najrajši vtopil drugega v žlici vode. Po tej poti, dragi Slovenci, ne bomo prišli nikamor. Dajmo se toraj združiti! Kolikor prej to storimo, toliko boljše bo. Prokmurci, o-pustite vendar svojo nesložnost! Ali ni to grdo, da se ljudje iz istega kraja pobijajo mej seboj pri enem človeku ter njemu škodo delajo, sami sebi pa še najbolj. Zdaj ne spoznate tega, da škodite sami sebi, pa prišla bo ura, ko boste to spoznali. Pobratimo se in držimo skupaj, pa bo prav ne samo za enega, temveč za vse! Za novo leto \ am poklanjam dve pesmici v našem prekmurskem narečju. Prva se glasi: Kristjani, ne zatnerte, či kaj mudimo Vas! Le čujte i no verte Vi naše pesmi glas! "le, turove, kraste, grinte in lišaje, potne noge, kurje očesa, bradovJce. debelo kožo na nogah in ozebline, vse tej bolezni se v 3 dneh popolnoma Jravijo- Pišite t ako i po cenik in krasni žepni KOLEDAR pošljem popolnoma zastonj. za leto 1920 JAKOB WAHCIC 6702 Bonna Ave N. E Cleveland. O ...................... ■t/v* Novice iz Jugoslavije. zahteva, da se na glavni pošti upo-stavi z železno roko red, da bo moglo občinstvo zopet zaupati tako važni korporaciji, kakoršna je pošta. YELIKE TATVINE NA LJUBLJANSKI GLAVNI POŠTI. Prve dni decembra so v Ljubljani aretirali 7 poštnih uradnikov, ker se je dognalo, da so kradli denarna pisma, ki so prišla iz Amerike. Policija je izročila vseh sedem defrav-dantov v zapore deželnega sodišča. Preiskava se bo proti družbi elegantnih defravdantov zelo vlekla, ker bo šlo za to, da se ugotovi škoda, kar bo zelo težavno, ker se bo poizvedovalo tudi v Ameriki. Baje gre za milijonski poneverbo. K referentu na ljubljanski policiji g. re-viznemu nadzorniku Habetu prihajajo zdaj stranke iz Ljubljane in tudi z dežele, katerim so njihovi sorodniki pisaH, da so jim poslali dolarje, toda dobili jih niso. So to navadno zelo revni ljudje, katerim se bere beda in revščina na obrazu. Z ukradenim denarjem, namenjenim revežem, so se pa veselili mladi, lah-komišljeni lahkoživci. Če tudi je imel zdaj zaprti defravdant aspirant Alojzij Arzelini vsled svojih tatvin dolarjev veliko denarja, je le ostal dolžan svoji gospodinji na Vinici, kjer je služil na pošti 3 mesece, na hrani .in stanovanju 325 kron. Na pošti je vse razburjeno, ker se preiskave še vedno nadaljujejo. "To se je zelo poznalo včeraj, v soboto, ker se je ljubljanska dostavljal-na služba zamudila za celo uro. V petek je g. revizni nadzornik Habe odredil aretacijo nekega oficiala računskega oddelka, ker se neki spis ni ujemal, toda ugotovilo se še ni, •če je šlo za pomoto ali — za uradno poneverbo. Vsled škandala na pošti so zelo vznevoljeni posebno visoki uradniški krogi, posebno pa sodnijski, kateri ne morejo umevati, zakaj so nadzorovalni organi ekspedita na ljubljanski glavni pošti trpeli, da so prihajali mladi ljudje pijani v urad in ker so se tako ponižali, da so celo, izvzemši dveh gospodov nadzo-rovalnih uradnikov, katerih so se de-fravdanti bali, pili z njim v uradu na njihov račun. Poizvedbe, policijske in disciplinarne, se na ljubljanski glavni pošti nadaljujejo. Javnost najodločneje KAKO BOMO ZAČELI NOVO LETO. Kdor novo leto dobro začnef ga bo tudi dobro končal. Zdravje je prvi predpogoj vsega vspeha, zato ne morete novega leta začeti bolje, kakor če greste k vašemu družistu in kupite "Trinerjevo grenko vino". Kako je to vino vspešno je ravnokar zadostno popisal Mr. Michael Fere-zan v svojem pismu, ki nam ga je poslal iz Zelienople, Pa., dne 13. dec. 1920: "Naša hiša je bila večna bolnišnica dokler nisem pred dvema letoma naročil Triner's Bitter Wine in Triner's Bitter Tonic. Ti dve zdravili sta naenkrat vse spremenili. Moja žena, ki je tehtala 1. 1918 120 funtov, tehta danes 170 funtov; ravnotako sem tudi jaz pri najboljšem zdravju in humorju. Tek imam vedno prav izvrsten. Zato se Vam iskreno zahvaljujem za Vaša zdravila". — M^lo besed sicer, pa so resnične in veliko povedo. Seveda, dobiti morate pristno Triner's Bitter Wine, ker če dobite samo ponarejeno, ogoljufate sami sebe. — Joseph Triner Company, 1333-45 So. Ashland Ave., Chicago, 111. DrS.H°o.L STERN DeHtists 1355 E. 55th St. vogal St. Clair Ave. NAD LEKARNO. Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah popoldne jn ob nedelj ah. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 62x7 ST. CLAJR AVENUE CLEVELAND, O. ae priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MO 'KF OBLEKE po naročilu točno in ceno. BENJ. BASKERVILLE, D. D.S. Zobozdravnik Se priporoča vsem Jugoslovanom« Njegov urad je na; Phone: Canal 5426. 2209 W. 22nd St. Blizu Leavitt ulice. 2=^ G. STUART & SON, I I Ima v zalogi vedno mehki in trdi premog in vsako vrstne drva za kurivo. Premog prodaja na tone in v vrečah. V slučaju da~se selite, Vam najceneje prepelje pohištvo. On Vam je na razpolago za vse slučaje. Kadar ga potrebujete pridite na: Pokličete ga lahko po telefo- 1657 W. 22nd STREET, Roosevelt 7524. CHICAGO, ILL. nu: * * "Čarovnici". —1 K posestnici An-tdhiji Pavčnik v Lešnikovem vrhii pri Ptuju sta prišli dve nepoznani ženski, kateri sta se izdajali kot čarovnici. Rekli sta, da bosta s črno umetnostjo pomagali bolnemu možu in zahtevali reči v vrednosti 2122 kron, ki da jih bosta pri "copranju" potrebovali in da jih bosta vrnili drugi dan, kar sta pa pozabili storiti. Na isti način sta coprnici ogoljufali Marijo Šeraga v Ivanjkovcih za 670 kron. Prva "coprnica" je stara 40 let, srednjeveška, širokega temnega obraza in črnih las, oblečena kmetsko; druga je 50 let velika, močna, podolgastega temnega obraza. prej na žagi. Morilec lastne matere. Raj ko Hrastnik, 18 letni sin železničarja, je po noči ubil v Postojni svojo mater, jo zakopal v seno in nato neznano kam pobegnil. Domneva se, da je krenil v Jugoslavijo. Griža je v zadnjem času pobrala veliko ljudi po Sloveniji. Razen nje so se pojavile v večjem obsegu škrla-tica, davica in trebušni tifus. VINKO ARB AN AS CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ. Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šop ke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 1320 West 18th St., Chicago, 111. Phone: Canal 4340. Velik požar v Dolini pri Tržiču je pred kratkim uničil veliko žago barona Borna. Ogenj je izbruhnil po noči. Uničeni so vsi dragoceni stroji in precej lesa. Škodo cenijo na več milijonov. Zavarovan je bila žaga za nizko vsoto. Več delavk bo najbrž izgubilo delo, katero so imele FRANK SEDLAK'S SONS Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA. Kadar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet. 2448 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 250. SLOVENSKI TRGOVCI, ŠAJTE SVOJA PODJETJA V LISTU "EDINOST". ************** Telefon: Canal 6319. math kremesec mesar Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico. L Vlaki dan sveže meso, kakor- tudi — prave kranjske klobase — doma delane vedno na razpolago. 1912 W. 22ndSt., Chicago, III. Pozor! Pozor —Ako želite dobrih in trpežnih o-blek, površnih sukenj, klobukov, s-rajc, spodnjih oblačil itd., potem pridite k nam, kjer boste najboljše postreženi v vsakem oziru. Naše geslo je: "Enake, poštene in zmerne cene vsem. '/»/nwv JELINEK & MAYER, lastnika Corner Blue Island Ave., and 18th Street. PO ZNIŽANI CENI! Pridite in izberite si izmed 2500 hlač ki jih imam v moji zalogi. Kupite si lahko pra znične hlače ali pa za delo. Istotako imam bogato zalogo moških oblek, volnenih srajc za praznike in delavnik. Pri meni dobite tudi naj boljše volnene zimske jopiče (sweaters). Vse dajem po znižani ceni! Za vse se Vam priporočam JOSEPH FRANEK 1748-1751 W. 18th St. Chicago, 111. Pozor! — Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce* raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik! A. M. KAPSA (General Hardwe store) 2000 - 2004 Blu Island Ave Cor. 20th St. CHICAGO, ILL. POKLIČITE NAS! Kadar potrebujete Avtomobile za poroket krstinje, kakor tudi pogrebne sprevode. V enakih slučajih se uljudno priporočam vsem Slovencem. ANDREW GLAVACH 1828 West 22nd Street Chicago, 111. "Kadar pokličete na telefon, rabite vedno štev. Canal 5889." "EDINOST" — KRIŽARJI. Zgodovinski roman ▼ (tirih del0L Spisal: H. Sienlriewich. Poslov.: PodravskL Prvi zdrvi proti velikemu mojstru, ki je jezdil spredaj, Dobek iz Oleš-nice, ker ga je spoznal-po plašču, po ščitu in po velikem relikvijam, katerega je nosil na prsih, na oklepu. Toda poljski vitez si ni drznil vdariti s kopjem po relikvijam, da-si je velikega mojstra znatno nad-kriljeval s svojo močjo, in veliki mojster mu odbije meč na stran ter mu rani nekoliko konja, na kar odjezdita vsak k svojim. "Nemci! Sam veliki mojster!" zakliče Dovbek. Poljski prapori se na to premaknejo s svojega mesta ter odjezdijo v največji naglici na sovražnika.— česar. so se vračali v boj ter jezdili nalik vetru na svojih urnih in lahkih ho-njih. Nekateri komturji, njim na čelu Werner von Tetlingen, priskočijo k velikemu mojstru. 4 * Reši se, gospod!" mu zakliče z obledelimi ustnicami komtur Elb-long. "Reši sebe in naš red, dokler nas popolnoma ne obkoljijo". Toda vitežki Ulrik ga tožno pogleda in, dvivnivši roko k nebu, za-* kliče: "Ne daj Bog, da bi jaz zapustil to polje, na katerem je padlo toliko junakov. Ne daj Bog!" In ko je zaklical svojim ljudem, naj gredo za njim, je odjezdil v središče bitke. Med tem pridrve Lit-vinci in nastane taka zmešnjava, da človeško oko ni moglo razločitf ni- bilo lože razgnati nego premagati, in ona dva se srečata kakor dve ne-^ poiščem in se s teboj pobijem na vihti na polju z mrliči pokritem. To-! smrt". da Zaviš je tako močno nadkrilje-f "Vem", odvrne Lichtenstein in val vsakega, da so bili nesrečni sta- | prezirno namrdne ustnice, dasi je riši, katerih otroci so se morali spu-! obenem grozno pobledel, "toda se- Prvi navali nanj s svojimi Mikolaj Kielbasa, in borba se prične znovič. Nu, bodisi da vitežtvo iz helmin-skega kraja, med katerimi je bilo stiti žnjim v boj. Pod vdarcem njegovega meča je počil v Marburgu skovani ščit, razletela se je njegova jeklena čelada kakor glinast lončič, in hrabri Arnold je padel z razklano glavo na tla. * *. Henrik, čluhovski komtur, ta največji sovražnik poljskega plemena, ki je prisegel, da da nositi dotlej dva meča pred seboj, dokler oba ne omadežuje s poljsko krvjo, je sedaj urno bežal z bojnega polja, kakor beži lisica iz kroga lovcev, kar mu zastopi pot Zbišek iz Bogdanca. Ko je videl komtur pred seboj povzdig-njen meč, je zaklical: "Erbarme dich meiner!" ter od strahu sklenil roke. Mladi vitez je sicer čul njegov prošnjo, ni pa mogel več pridržati roke; pač pa je nekoliko umak- Veliki mojster, vdarjen z ostrino litevske sulice v usta in ranjen dvakrat v lice, je še odbijal nekaj časa z oslabljeno desnico krepke vdarce, nil meč ter oplazil komturja po njegovih debelih ustnicah. Potem ga je izročil svojemu orožjenoscu, ki mu je vrgel vrv na vrat in ga vlekel kakor vola tjekaj, kamor so votlih vse križarske sužnje. Stari Matija je iskal na bojišču neprestano Kuna Lichtensteina, in Po- dokaj vitezov poljske krvi, ni vdari- i končno pa. zadet z vilami v vrat, lo dovolj pogumno, bodisi, da niče- j pade kakor posekan hrast na tla. sar več ni moglo vstaviti poljskega In v zverinske kože oblečeni bo-navala — ni dosegel ta nemški na- jevniki ga pokrijejo kakor mravlje, pad onega vspeha, kakor ga je bil pričakoval veliki mojster. Zdelo se! Werner von Tetlingen se spusti z mu je, da bo to poslednji udarec, J nekoliko četami v beg, a vse druge ki ga zada poljski moči, med tem' >bkolji železen obroč kraljeve voj- pa se je kmalu prepričal, da napa- ske. Bitka se spremeni v klanje in ijakom v vsem naklonjena usoda inu dajo Poljaki, da gredo naprej ter bi- v tako nečuven poraz Križarjev, da j ga je dala končno v roke v goščavi, jejo, sekajo in obkoljujejo njegov j mu je v zgodovini človeštva bilo le v kateri se je skrila peščica vitezov, oddelek, in da njegovi vitezi se le malo podobnih. Nikdar se tudi v j bežcčih iz poraza. Solnčni žarki, Ri času krščanstva od borbe Rimlja- j so se odbijali od njegova oklepa, soj vt.,ino nov z Goti ter Karola Martela z ' ga izdali njegovim sovražnikom. Vsi Vrabci nista boril med seboj dve ta- ; so se zgrudili na kolena in se udali ko močni vojski. Toda sedaj je jed- preganjalcem ; ko pa stari Matija iz-ua od njih večinoma že ležala na ve. da je križarski veliki komtur med tleh kakor žito. pokošeno s koso. jetniki, da ga pripeljati pred se, in Končno se podajo prapori, ki jih je snevši si čelado, ga vpraša: la prevzeta poljska^ srca. V polo--/"1 sam veliki mojster pripeljal v "Kuno Lichtenstein, ali me po-mljenim orožjem in brez sape v pr- boj. Helminci vtaknejo v zemljo znaš?" sih so vdarjali poljski vitezi na naj- svoje zastave in drugi nemški vitezi Kuno naježi obrvi ter uprši svoj gostejše tolpe Nemcev, ki so vsta- j poskačejo s konj, v znamenje, da se iK,^ied v Matijčevo lice, reče čez vi j ali svoje konje ter se ozirali na-j podajo. Ves polk svetega Jurija, [ aekaj c.asa. zaj kakor bi hoteli videti, če se v katerem so služul tujezemski gost-mar že niso zaprle železne klešče, s I ic. se uda zmagovalcem skupno s katerimi so jih poljski vitezi čimda- t svojim poveljnikom. ; lje bolj obkoljevah, sicer počasi, to-j orjaškim Amoldom von Ra-i da neprestano, kakor bi hoteli zbe- <^n. katerega so obkoljih kmečki žati iz tega zlokobnega kroga. Pešci> so ležah ceh kuP* Pujskih mr- branijo, ne pa napadajo. Zaman jih je spodbadal z grme--čiin glasom, in zaman jih z golim mečem podil v boj. Oni so se zares branili, branili se hrabro, toda v tem boju ni bilo več one vneme, ki vodi vojake k zmagi, katere so bi- daj sem tvoj jetnik in ti bi se zelo osramotil, ko bi dvignil na-me svoj meč". Matijčevo lice se zlokobno za-mrači ter postane podobno volku. "Kuno Lichtenstein", reče "jaz nočem dvigniti svojega meča na človeka brez orožja, toda pravim ti, da te dam obesiti kakor psa, ako mi odkloniš dvoboj". "Nu, pa naj se zgodi, ker ne more biti drugače", zakliče veliki komtur. "Na smrt ali ne na sužnost!" ponovi še enkrat Matija. "Na smrt!" In čez trenutek se spoprimeta pred poljskimi in nemškimi vitezi. Kuno je bil mlajši in gibčnejši, vse-kako pa je Matija nadkriljeval svojega nasprotnika z močjo svojih rok in nog tako, da ga je hipoma podrl na tla in mu pokleknil na prsi. Komturjeve oči zlezejo od strahu iz jamic. "Usmili se me!" zajeclja, in pena se mu prikaže na ustnicah. "Ne!" odvrne neizprosni Matija. Nato nastavi svojo "mizerikordi-jo" na nasprotnikov vrat ter ga dvakrat zabode. Kuno grozno zahro pe in kri mu curkoma privre iz ust. Telo se 11111 jame zvijati v smrtni borbi, na kar se nategne, in velika >omirjevalka vitezov ga pomiri za Bitka se spremeni v pravo klanje. Kdor se ni hotel udati, ie poginil. V onem času je bilo na svetu že gujoče roke Poljakov. Niti jed ni ostal, ali se rešil. Sedaj so jih metali poljski in litevski vitezi kralju Jagiellu pod noge, kateri je dvigal pobožno roke proti nebu, ter ponavljal z ginjenim glasom: "Bog je tako hotel !" Predenj so pripeljali tudi odličnejše sužnje. Abdank Skarbek iz Gor je pripeljal ščetin-skega kneza Kazimira, češki vitez Trocnovski obešniškega kneza Konrada, Predpelko-Kropidlovski težko ranjenega Jurija Kersdorfa, ki je pod zastavo svetega Jurija zapovedoval vsem vitežkim gostom. Dvaindvajset narodov je stalo v tej vojno križarskega reda proti Poljakom, in sedaj so kraljevi pisarji zapisovali sužnje, kateri so pokleknili pred kralja ter so ga prosili milosti, da se proti odkupnini smejo vrniti domu. Križarski armadi je bil s tem zadan konec. Poljaki so si osvojili ves križarski tabor in v njem neizmerno množico voz, naloženih z verigami za Poljake, ter z vinom, pripravljenim za veliko gostijo po zmagi. * Ali pod kraljevimi nogami ni ležal le red križarski, marveč tudi vsa nemška moč. ki je doslej nalik valu zalivala nesrečne slovanske pokrajine, na ta dan rešitve pa se je razbila ob pojske prsli. Tebi, velika sveta minulost in tebi, žrtvovan kri. pa bodi čast in slava na veke! Matija in Zbišek sta se vrnila v Bogdanec. Stari vitez je še dolgo živel, Zbišek pa je v popolni moški moči doživel oni srečen čas, ko ie 1- mnogo bitek in bojev, toda nihče še skozi jedna vrata v Marburgu še ni spominjal tako groznega po- hajal križarski veliki mojster s solz-raza. Pod nogami velikega kralja j ni m i očmi. skozi drUga pa prihajal v ni padel le križarski red, marveč so mesto, na čelu svojih polkov, polj- sem te na dvoru v Plo- " Videl cku". "Nikakor!" odvrne Matija, "videl si me že poprej. Videle si me v Krakovti, kjer sem te prosil za življenje svojega sinovca. ki je bil ra- Med tem se jame O - o , • - . . ... - ' * v* J --- V. t H IIUCI J v. 1*. 1\ semkaj od gozda bcev- on '>a n,ocan 1,1 '^premagljiv. (ii nepremišljenega napada na-te oU- j krvavem bojišču popadali tudi vsi Nemci, ki so s svo-I t i i najboljšim vitežtvom pomagali tej tevtonski prednji straži, ki se e zadirala čimdalje globlje v slovansko telo. Od sedemdeset "belih plaščec", ki so vodili to germansko povodenj, jih ' je ostalo komaj petnajst. Na tiso-j lien izrazih če trupel je ležalo v večnem snu na! dvorjanov: ski vojvoda, da v imenu kralja in kraljevine zasede to mesto in vso pokrajino tjekaj do sinjih valov baltiškega morja. (Konec.) razlegati nov krič. Ondi je peljal Zindram in spustil kmete v boj.— Kmalu so zažpenkljale po železnih oklepih ostre kose in okovani cepci, in mrliči jamejo v čimdalje bečjem številu padati na tla. Kri je lila v potokih na poteptano zemljo in bitka se vname znovič z jednim velikim plamenom. Nemci so spoznali, da samo v meču tiči njihova rešitev, zato so se jeli obupno braniti. * In tako so se borili nekaj časa v negotovosti, na katero stran se nakloni zmaga, dokler se ne dvigne nakrat s tal silen prah na desni strani bitke. "Litvinci se vračajo", zakličejo radostni glasovi poljski. In uganili so. Litvinci, katere je je stal nad njimi, kakor stoji mejnik,- sojen< da mora hiti obglavljen. Ta-postavljen na višini. Kdorkoli se je krr,t sem napravii obljubo Bogu in približal njegovemu meču, je pogi- prisegel na svojo vitežko čast. da te nil, kakor bi bilo treščilo vanj. i __^ Končno prijezdi k njemu sam Za- J^o^JJj^^ Različni prapori, ki so še opolu-dne plapolali nad neizmerno križar- sko vojsko, so padli v krvave, zma- zadosti vernikov za dve cerkvi. Napoleon I. se je nekoč vznejevo-proti nekemu svojih Mi moramo na vsak način ustanoviti svojo narodno cerkev na kljub papežu !—Veličanstvo, mu odvrne dvorjan, Francija nima viš Črni, Šulimčik, toda ko je vi-del viteza brez konja, ga ni hotel proti vitežkemu običaju napasti od zadej, zato je skočil takisto s konja ter mu zaklical od daleč: "Obrni, Nemec, glavo in udaj se, ali pa se spoprimeš z menoj". Arnold se obrne, spozna ^aviša po črnem oklepu in ščitu, ter si reče v duhu : "Smrt prihaia, in moja ura je odbila, ker temu nihče ne uide živ. Toda ko bi ga premagal, bi si pridobil neumrljivo slavo in morda bi si rešil življenje". Po teh besedah skoči proti njemu MM........................................................................................... •M* 1 ft "KOLEDARJI. JJ CENJENIM ROJAKOM širom Amerike naznanjam, da imam v zalogi 8 tisoč velikih stenskih "KOLEDARJEV" za leto I921, kateri bodo zelo primerni in pravi okrasen za vsako hišo in družino, kakor tudi za poslati jih v staro domovino. Ko sem se nahajal doma v domovini, sem videl v mnogih krajih moje koledarje od lanske pošiljatve. Doma nimajo koledarjev in ako jim pošljete veliki Ameriški stenski koledar, jim s teh naredite veliko veselje. — — Letošnji koledarji so eno izmed najboljših kar sem jih še kdaj imel. Pri tem da so 20 x 28 inčev (palcev) veliki, so iz finega papirja, in imajo še posebej dnevna vremenska poročila, in z besedami označene dneve državnih praznikov in drugih zgodovinsko-važnih dnevov Združenih Držav. Na koledarju je tudi shka starca in starke s pesmico v slovenskem in angleškem jeziku, ki je prmerna vsebna in olepšava koledarjem. — Za 25 centov komad pošljem s poštnino vred, bodi si v Ameriki ali v staro domovino. Pošljite takoj po uzorce in naročite si koledarje v pravem času za v staro domovino. Denar pošljite vselej na: ANTON GRDINA 1053 E. 6 2nd St. Clevlaned, O. g&a Pameten je ta, kdor hrani! — Kako dolgo bomo zdravi in zaposleni, tega nihče ne _ ve, to ve samo bodočnost. Premislite, kako dobro bo enkrat za Vas in kako boste hvaležni samemu sebi, ako si kaj prihranite za slabe čase. — — Kadar pa vlagate v hranilnice svoj denarj tedaj pazite, kam boste vložili svoj težko zasluženi denar! — Vlagajte svoj denar v varne in zanesljive banke, kjer Vam ne bodo dajali samo obresti, ampak |ydi garancije za Vaš shranjeni denar! Ta priliko pa Vam nudi: METROPOLITAN STATE BANK Ki je pod državnim nadzorstvom in zelo zanesljiva Njen kapital je: $200,000.00 Njen prebitek je: $.45,000.00 Posluje na: 2201 WEST 22nd STSEET, CHICAGO, ILL. Bančne uradne ure so: Pondeljek, Sreda, Četrtek in Petek: od 9. A. M. - do-- 4 P. M. Torek in Sobota: od 9. A.M. - do - 8.30 P.M. 1M