KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO GOSPODARSKI POLOŽAJ RIBNIŠKIH PODLOZNIKOV V ZAČETKU XIX. STOLETJA MAJDA SMOLE Ribniški okoliš je v začetku XIX. stoletja tvoril del novomeškega okrožja in mejil na Blokah in Snežniku na postojnsko okrožje. Štel je 9000 prebivalcev, ki so bili po pre- težni večini mali kmetje in kajžarji. V žup- niji Ribniici, vikamatih Loški potok in So- dražica ter lokali ji Dolenja vas so v začetku XIX. istoletja že popolnoma prevladovali lastniki tretjinskiih kmetij ali domcev, četr- tinskih kmetij in kajž. V Nemški vasi, ki je štela 85 'hiš, je bilo ina primer 37 četrtgrun- tarjev (Viertelhueibler) in 11 kajžarjev, v Dolenji vasi sploh isami četrtgruntarji in kajžarji, v Sodražioi pa je od skupnih 65 podložnikov bilo i28 kajžarjev, 20 jiih je imelo četrtinske kmetije, 5 pa domce. Na hribovitem, hladnem in nerodovitnem ozem- lju so ise mogli ti mali kmetje preživljati z lastnima priidelki le sedem do osem mesecev v letu; gojili so predvsem krompir in str- niščne .sadeže, medtem ko je žito uspevalo le v neznatni meri. iKer ribniški podložniki z dohodki od kmetijstva niso mogli izhajati, kaj šele izpolnjevati isvoje obveznosti do zemljiiškega goispoda, so se morali ukvarjati s trgovanjem in obrtjo. Trgovali iso z južnim sadjem, ki so ga ku- povali v Trstu in ga prodajali na Dolenj- skem zlasti v Novem mestu ter na Hrvat- skem. Obratno pa so na hrvatskem naikupo- valii konje, prašiče, ovce in koze iin jih pre- prodajali v Trstu in na Goriškem. Kupče- vanje z južnim sadjem je močno nazadovalo zaradi poostrenih carinskih predpisov. Mnogi so se ukvarjali z žitno trgovino na droibno. Tovorili iSO žito iz Kairlovca in ga razprodali na tedenskem sejm^u v Sodražici, oskrbovali pa z njim deloma tudi sosedno postojnsko okrožje. V Bakar ali na Reko so hodili po sol in krošnjarili z njo po novo- meškem okrožju. Od ribniških krznarjev so jemali kožuhe in jih nosili na prodaj celo na Štajersko tja do Drave. Pomembnejiši vir doihodkov kot kupčija je bila obrt. Najvažnejši obrtni panogi sta bili lončarstvo in izdelovanje škatel oziro- ma sit in rešet. Osredotočili sta se v pre- delih, v katerih je bila zemljiška posest najbolj razdrobljena. Lončarji so prebivali v petih vaseh loka- lije Dolenja vas. Z lončarsko obrtjo se je ukvarjalo 250 družin, povečini četrtgrun- tarji in kajžarji. Ilovico so kopali na veliki bližnji gmajni ter žgali iz nje pečnice in navadno kmečko posodo, s katero so oskr- bovali novomeško, postojinslko in goriško okrožje, vso Hrvatsko in PrimoTsko s Tr- stom. Od kmetov so za lonce dobivali v za- meno žito. Letno so lončarji zaslužili 10.000 goldinarjev. Središče lesne obrti je bilo v hribovitem ozemlju vikariata Loški potok. Tu se je okoli 100 družin bavilo z izdelovanjem lese- nih škatel in obodov za sita in rešeta. Škatle, ki so služile kot embalaža za drogerijisko blago, so pošiljali v Trst, Benetke in Le- vanto; po letu 1806, ko je Napoleon progla- sil celinsko zaporo, da bi preprečil trgovske stike med evropsko zemljino in Anglijo, je izvoz v Benetke in na bližnji Vzhod popol- noma prenehal. Obode za sita in rešeta so izdelovali iiz smrekovega in jelovega lesa in jih prodajali tako imenovanim »dežela- nom«, to je prebivalcem žujHiije Ribnice in vikariata Sodražice, kjer je bilo okoli 300 družin zaposlenih s pletenjem sit in rešet. Dna za sita \niso izdelovali sami, temveč so hodili ponje v Stražišče in Kranj, pač pa so sami pripravljali iz leskovih šib vitie za rešeta. Vsa družina se je ukvarjala s tem delom. Izdelke so naložili na voz in z njimi krošnjanili po vsej Kranjski, Koroški, Šta- jerski do Gradca, po Hrvatski, Slavoniji, Goriški, Trstu in Reki; spotoma so tam, kjer :so dobili ustrezen les, delali nove obode in iz njih sita lin rešeta ter se vračali domov šele po več mesecih; včasih so ostali na poti tudi pol leta. Revnejši »deželani«, ki niso premogli voza, so nosili svoje obode, vitre, dna za sita in Škatle kar na hrbtu, izgotavljali sita in rešeta, kjer so naleteli na odjemalce, in se vračali domov po nov to- vor. Toda kupčija je precej nazadovala, ko so leta 1609 zasedli Kranjsko Francozi; v Avstriji so poslej Ribničanom kot tujim podložnikom precej oteževali trgovanje. Vedno večje težave so imeli tudi z dobav- Ijanjem smrekovega in jelovega lesa, ki ga jo začelo primanjkovati in so ga morali za drag denar kupovati v oddaljenih predelih na Snežniku, v Cabru in drugod. Kroš- njarji, ki so prodajali lonce, sita in rešeta, so jemali s seboj svoje komaj osem do de- setletne siinove, da so se ti pravočasno spo- znali s kraji in prometnimi razmerami. — Izdelovalci škatel in obodov v Loškem po- toku so zaslužili letno do 5000 gld., »deže- lani« s siti in rešeti pa do 20.000 gld. 170 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Okrog 9200 goldiinarjev letnega dohodka je nudil ribiniškemu prebivalstviu lov na polhe, ki «0 bili posebno številni v pretežno bukovih igozdoviih gospostev Logatec, Pla- nina, Bistra, Postojna, Snežnik, Turjak, Cušpenk, Ribnica, Kočevje, Žužemberk in Ruperče. Lov ,na polhe se je začel v me- secih avgusitu in septembnu, ko je dozorel žir in so se polhi šele prav razmnožili. Lo- vili so jih v temnih nočeh s posebnimi lese- nimi pasitmi, tako imenovanimi skrinjicami, ki so imele štirikotno obliko, okroglo odpr- tino in železno vzmet; vaba, običaj'no ko- šček v olivnem olju namočemega jabolka ali hruške, je bila v motranjoisti skrinjice. Vsak polhar je imel 30 do 40 taJdh skrinjic, ki jih je s posebnimi palicami pritrdil na bu- kova debla v območju četrt ure hoda okoli ognja, ki ga je zalkuril v gozdu. Kadar je bil lov ugoden, je moiral polhar večkrat obiti svoj revir, pobirati ujete polhe iz pa- sti in te znova nastavljati; tako je zjutraj prinesel domov do 100 in več polhov. Zelo izdaten je bil lov tudi spomladi. Polharji so (namreč dobro poznali prezimovališča polhov; spomladi so jih z dimom in ognjem prepodili iz razpok in votlin ter jih polovili v različne pasti, ki so jih nastavili pied votlinami. Spomladi ujeti polhi so imeli še prav posebno doibro krzno. Vendar polhov niso lovili le zaradi krzna, temveč tudi za- radi mesa in tolšče, ki so jo stopili in po- rabili mesto slanine za zabelo, meso pa so prekadili podobno kot klobase. — Krzno so prodali krzmarjem v Ribnici in Ložu; ti so adstrainili s kož še preostalo tolščo in jo porabili za razsvetljavo, očiščene kože pa sešili po 50 do 100 kosov skupaj v ta;ko ime- novane »table«, ki so jih prodajali Kočevar- jem, ti pa so jih odnašali na Dunaj. Ob dobrih letinah žira so polharji ujeli več milijonov polhov; en isam krznar v Ribnici 171i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO je tedaj zbral 170.000 polšjih kož; vendar je bil lov tako izdaten le vsako sedmo leto, v ostalih šestih letih je bilo polhov mnogo manj ali pa celo nič. Povprečno so nalovili letno do 450.000 polhov in jih prodali bodisi surove po 30 krajcarjev za sto kož ali pa sešite v »table« v vrednosti enega in pol goldinarja. Postranski zaslužek ribniškega podlož- nika od trgovine in obrti je postajal v času napoleonskih vojn, izlasti po letu 1806, vedno bolj pičel. Splošna gospodarska kriza, ki jo je povzročila v Evropi celinska zapora, je imela za posledico tudi propad domače obrti, ki se še dolgo po končamih vojnah ni opomogla. V predelih, ki so biK glede kme- tijstva popolnoma pasivni, sta postajali rev- ščina in stiska preibivalstva vedno hujši. Štirti lepa po obnovitvi avsitrijske oblasti na Kranjskem, leta 1817, je beda prebivalstva na Dolenjskem iin še posebej v ribniškem okolišu tako narasla, da je vzbudila pozor- nost dunajske vlade, ki se je začela zani- mati za vzrok težke gospodarske krize v tem delu Kranjske. Po posredovanju gu- bernija je dumajska vlada naročila novome- škemu okrožnemu glavarju, naj glede tega zasliši izemljiške gospode, ki so zavzeti za jav\no blaginjo in lahko izrečejo nepristran- sko sodbo. Med zemljiškimi gospodi, kate- rim je novomeški okrožni glavar prisojal omenjene lastnosti, je bil tudi ribniški gra- ščak Anton Rudež. V svojem odgovoru na vprašanja duinajske vlade je bil Rudež za čuda odkritosrčen, ko je ugotavljal vzroke skrajno ineugodnega gospodarskega polo- žaja svojih podložnikov, in nekoliko smešno originalen pri navajanju sredstev, ki naj bi pomagala prebroditi gospodarske teža\'e. Po Rudeževem mnenju so večletne slabe letine bile važen, vendar ne edini vzrok za revščino in stisko kmeta. Vsaj toliko kot slabe letine so zakrivila žalositni gospodar- ski položaj kmeta tudi fevdalna bremena, ki so daleč presegala dohodke kmetij. Ubogi kmet je potem, ko je poravnal obveznosti do zemljiškega gospoda, ostal cesto brez najpotrebnejšega živeža. Marsikateri stra- dajoči kmet je vzel od premožnejšega so- seda mernik ovsa z obljubo, da mu bo ob žetvi vrnil mernik pšenice, ali pa je svojo, še nepožeto pšenico prodal po pet goldinar- jev mernik v času, ko je stal mernik pše- nice deset goldinarjev, ali pa je zastavil bodočo žetev, oziroma donos od vinograda. Razumljivo je, da je kmet spričo takih raz- mer izgubil pogum in je le nerad opravljal delo, katerega sadove so izčrpale dajaitve. Njegova pridnost je pojenjala, polje je ob- deloval slabo, živino je zanemarjal in po- sledica je bila še večja stiska in revščina. Mod vsemi fevdalnimi bremeni je kmeta najbolj hromila tlaka, ki v pretežni večini Dolenjske še ni bila prevedena v denarno dajatev. Posledica tega je bila, da je osta- jalo več tisoč delovnih rok vsaj dve tretjini dneva brez dela, kajti tlačansko delo je kmet opravljal le nerad in z odporom ter je delal na tlaki le toliko, kolikor so ga prisilili; tlačan je vas dan opravil komaj toliko dela kot plačan hlapec v eni tretjini dneva. Še huje od fevdalnih služnosti so kmeta težili državni davki, ki so se prav v začetku drugega desetletja XIX. stoletja podvojili ali celo potrojili. To povečano obdavčenje je v zvezi s pogubnim načinom pobiranja skoraj j>ovsem uničilo kmeta, zlasti ker je bila itudi razdelitev davkov skrajno pomanjkljiva in brez pravega so- razmerja. Razen tega pa je bilo po sodbi Rudeža, ki se pri tem sklicuje na splošno javno mnenje, zvišanje davkov v marsika- terem pogledu neutemeljeno, kajti izdatke države bi bilo mogoče omejiti, če bi bila administracija smotrneje urejena. Rudež pravi dobesedno: »Pred 50 leti so bile v eni pisarni zaposlene tri aili štiri osebe, ki so zadoščale za uradovanje, sedaj pa je v isti pisarni deset ali dvanajst uslužbencev, ki porabijo tri ali štirikrat več papirja, ne opravijo pa nič več dela. Uradi so prena- polnjeni z uradniki za posle in pisarije, ki so povečini brez koristi in odveč. Več kot polovico teh uradnikov bi mogli pogrešati, če bi bili drugi bolj sposobni, delavni in pridni, ampak tega žal ni, ker pri nastavitvi ne odločata pridnost in sposobnost, temveč patronanca in protekcija. Kameralna posest ne prinaša erarju niti polovico tega, kar bi mogla ob pametni in enostavni administra- ciji. Kar počenjajo uradniki pri gradnjah in podobnih delih erarja, je že prav sipotik- Ijivo. Kar bi mogel privatnik izpeljati s Ribniški grad ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 1000 goldinarji, to sta,ne erar najmanj 3000 goldinarjev. Tako pridejo uradniki do de- narja, do blagostanja in izobilja, česar na pošten način ne bi mogli doseči. Velika, draga in zgrešena podjetja ne uspevajo in brez koristi požirajo ogromne vsote. Na ta in podoben negospodarski način poteka do- mala vse javno gospodarstvo. Na ta način gredo v izgubo milijoni, ki bi se bogato obrestovali, če bi jih poraLili za razbreme- nitev kmeta, izboljšanje kmetijstva, napre- dek industrije in povečanje splošne bla- ginje. Ko je Rudež tako ožigosal javno upravo z izgovorom, da smatra za svojo dolžnost, da sporoči vladi splošno javno mnenje, je obrazložil, kaj bi storil, da bi »mlačnega in lenega Dolenjca vzpodbudil k delu in večji aktivnosti.« »Ker poznam posebnosti zemlje, značaj, težnje in slabosti kmeta,« pravi Rudež, >bi poskusil z naslednjimi ukrepi: Posebno pozornost bi posvetil poljedel- stvu in živinoreji. Ukazal bi iztrebiti vinsko trto tam, kjer so tla ugodna za poljedelstvo,. in tako pridobljeno zemljo posejal z žitom in deteljo ali pa posadil krompir, kajti na Dolenjskem vinogradništvo ne prinaša ta- kih koristi, da bi se moglo meriti s polje- delstvom. Skušal bi izboljšati sadjerejo, ki je na Dolenjskem na zelo nizki razvojni stopnji. Pri hišah, hlevih in ograjah je mno- go prostora, kjer bi mogla rasti in dobro uspevati sadna drevesa kot silive, jablane, hruške itd. Dokler bi ne bilo pri vsaki hiši sadovnjaka, maj bi bila kmečkim sinovom prepovedana poroka in prevzem gospodar- stva. Vsak kmečki fant bi moral letno zasa- diti šest do sedem sadnih dreves in doka- zati, da je to nalogo res izvršil. Vsaka ob- čina naj bi ob sodelovamju cerkvene in svetne gosposke razdelila svoje prebivalce v deset razredov glede na marljivost in za- nikrnoist pri negovanju živine, obdelovanju polja, oskrbovanju travnikov in sadovnja- kov. Najbolj zanikrni gospodarji bi naj bili uvrščeni v deseti razred, ki bi morali vedno obsegati vsaj 20 posestnikov. Le-te i naj bi javno ožigosaili, jim vzeli pravico ■ soodločanja v občinskih zadevah, njihove: sinove pa brez izjeme potrdili k vojakom, j Ce bi v naslednjem letu pri pomovni razde- i litvi prebivalstva najslabši gospodarji ne dosegli boljšega razreda, naj bi jim prodali; posestvo na dražbi in jih z družino vred I izgnali iz občine. Pri tej klasifikaciji prebi- i valstva naj bi sodelovala duhovščina, ki bi j tako opravila koristnejši posel, kakor pa i da navaja podložnika k prenapetemu po- božnjaštvu in nadzemski popolnosti, kar je vse škodljiva izguba časa. Za sipodbudo in i pouk Dolenjca naj bi x>oklicali nekaj rod- i bin z Gorenjskega, kjer poljedelstvo, sadje- j reja, tkalstvo in druge obrti prav pkosebno cveto, in jih naselili na kameralni posesti. Vzgled takih pridnih in delavnih ljudi bi gotovo ne ostal brez učinka pri dolenjskem- kmetu.« i Kot vidimo, je Ruidež iskreno želel izbolj- : sati položaj ipodložnika na Dolenjskem. Ne- \ kateri njegovi predlogi so bili trezni in premisleka vredni, toda zamisel o klasifi- kaciji prebivalstva glede na razvojno stop-! njo njihovega gospodarstva je bila nesmi- selna in bi prinesla kmetu več škode kot koristi, zlasti ker je način, po katerem naj ; bi se klasifikacija izvedla, dopuščal neza- i slišane in nepopravljive krivice. Teh pred- logov oblast tudi ni upoštevaila, vsaj v rib- niškem arhivu ni odgovora na Rudeževo i poročilo, ki je ohranjeno v osnutku s pri- \ pombo, da je bilo 4 avgusta 1817 odposlano ; novomeški kresiji. j ■VrlRI: I Rudež Anton; Staitistsche Bemerkungen aus Krain, 1810 junij 25. — Rudež Anton: Beantwortung der mit loblichen ! kreisanitlichen Verordnung tod 13. Juli L J. vorgelegten ' Fragen, die andauerende Armuth eines TheUe der Unther- ' tanen in Neustadtler iKreise und die Wegraumung ihrer Urša- j chen betrcfend, laii? avgust 4. ifOba referata sta v arhivu ; gospostva Ribnice, taisr. Korespondenca-dopiisi uradov; brez ' signature, ker arhiv še ni dokončno urejen). — Urbarji rih- ; niškega gospostva za leta 1798-^1610, 1818—1829. i 175