Koroške šolske razmere. V eni zadujih številk smo že nakratko navedli nekaj dat iz poročila, ki ga je izdal deželni šolski svet v Oelovcu o stanju šolstva na Koroškem. Poročilo pravi, da ima Koroška 372 Ijudskih in 10 meščanskih šol. Po dve meščanski šoli sta v Oelovcu, Špitaliču, Velikovcu in Volšpergu, po ena pa v Št. Vidu in Trgu. Od 372 ljudskib šol jib je 285 z nemškim, 3 s slovenskim učnim jezikom, 84 pa je utrakvističnib. Meščanske šole so seveda vse nemške. Privatnih šol s pravieo javnosti je 12, brez pravice javnosti 3. Lansko leto je bilo na Koroškem 61.057 otrok, ki bi morali obiskovati šolo, in sicer 30.636 dečkov in 30.421 deklie. Od teh je obiskovalo meščanske šole 532 dečkov ia 732 deklic, ljudske šole 28.101 deček in 27.319 deklic. — Privatne šole je obiskovalo 1679 otrok. Doma se je učilo 60 otrok. Zaradi šolskib zaraud je bilo 2044 denarnih glob, v 923 slučajih pa se je kaznovalo z zaporom. Vendar se kazni niso izvršile v 610 slučajib. Na javnib Ijudskih šolah je delovalo 670 moških in 259 ženskih učnih oseb, na privatnih šolab 12 moškib in 55 ženskib. Moško učiteljišče je obiskovalo 246 gojencev, žensko 109 gojenk. Žensko učiteljišče uršulink v Celovcu je imelo 110 gojenk. Nadalje pravi poročilo, da se razširjeuje šol ne vjema z rastočim številom za šole godnib otrok. Šolske oblasti se potezajo za razširjanje šolskih poslopij ia za novo zidanje, a ljudstvo se upira velikim vsotam, ki jib mora plačevati. V mnogih slučajib se ne more plačevati niti amortizacije brezobrestnib posojil. Poročilo pravi končno, da primanjkuje učnih oseb na utrakvističnih šolah. Celo rojeni Slovenci zataje svojo narodnost in si pridobivajo usposobljenje samo za nemški jezik, da ne bi bili nastavljeni na utrakvističnih šolah. Tako govori suho uradno poročilo. Zdi se nam potrebno, da si z B_omovi_o" vred kritiško ogledamo ta uradni glas o koroškem Ijudskem šolstvu. Poudarjamo ob tej priliki, da se slovensko časopisje vse premalo briga za koroške šolske razmere. Zalostno, nad vse žalostno je poskrbljeno za koroške Slovence. Ti imajo samo t r i slovenske ljudske šole od katerih e n o vzdržuje Oiril-Metodova družba. To je žalostno dejstvo, ki govori glasneje, kakor še tako natančno opisovanje koroškib razmer. Nemci se trudijo na vse načine, da preprečijo vsako ustanovitev slovenskib ljudskib šol. V Št. Jakobu v Eožu, ki je popolnoma slovenska vas, so morali Slovenci sami ustanoviti svojo šolo. — Na Koroškem pa je še več krajev, ki so se brezuspešno borili za slovensko šolo. Tega je kriva predvsem vlada, pa krivo je tudi slovensko koroško Ijudstvo, ki ni poučeno o namenu ljudske šole, ki naj bi po načelih zdrave pedagogike služila izobrazbi in ne učenju tujega jezika. Na Koroškem je 84 utrakvističnib šol. Te šole so pravi unikum na svetu.. V prvem razredu je v rabi znani Prešernov abecednik, ki nasprotuje povsera načelom zdrave pedagogike in je najslabša slovenska učna knjiga za ljudske šole. Cloveku, ki dobi to knjigo v roke, prihaja slabo, tako leži to skrpucalo pod vsako kritiko. Na utrakvističnib šolah prakticirajo tako, da do sredi leta premeljejo slovensko abecedo — nato pa takoj začno s poukom nemščine. V drugera in nadaljnih razredib pa so o d m e r j e n e za slovenščino tri ure na teden, ki sopomaknjene navadno na konec pouka, tako da trpi pouk že zaraditega. Že vnaprejje jasno, da je tu vsak uspeb nemogoč. Toda to še ni dovolj. Zgodilo se je, da so otroci slovenskib staršev izostajali od slovenskega pouka z učiteljevim dovoljenjem, ker so jih doma starši po šoli rabili. Poučevali so samo tiste otroke, ki so se javili za tri slovenske ure. Ljudstvo plačuje denar, ki ga zahteva razširjanje in zidanje šol. Pa pride nSchulverein" in pravi: nMi damo toliko in toliko tisoč kron za novo šolo, samo to nam obljubite, da glasujete za nemški pouk." — Kronee pridejo in z njimi nemška šola, zakaj nslovensko se vaši otroci itak naučijo doma, nemško pa potrebujejo po svetu". Iu tako so nastale popolnoma nemške šole v slovenskem delu Koroške. Kdaj začne naša Oiril-Metodova družba pametnejšo politiko? Koroški Slovenci potrebujejo slovenskib deželnib šol. Pri Oiril-Metodovih šolah plačujejo dvakratni davek. Število popolnoma nemškib šol v slovenskem delu Koroške je veliko. Bazen nekaj besed v prvem razredu — če učitelj razume slovensko — in razen krščanskega nauka otroci ne slišijo v šoli materine besede. Tudi krščanski nauk hočejo ponemčiti. Da ga poučujejo še slovensko, se je zabvaliti odločnemu nastopu narodnih katehetov. So pa tudi taki duhovniki, ki v višjib razredib poučujejo krščanski nauk samo nemško ali pa slovenske otroke sploh zanemarjajo in jib ne izprasujejo. Malo je takih, a so. Tem kratkovidnežem, ki delajo to edino iz tega namena, da se ne bi preveč zamerili treba posvetiti posebna poglavja v zgodovini slovenskega šolstva na Koroškem. Zanimivo je vprašanje, kako stališče zavzema škofijstvo v tem oziru. Dogaja se, da krajni in okrajni šolski sveti pošiljajo peticije na deželni šolski svet, naj se poučuje krščanski nauk uemški. Deželni šolski svet pošlje akt škofijstvu rzur AuCerung". To odloči, da nima deželni šolski svet pri krščanskera nauku ničesar ukazovati, ker ima samo cerkev pravico določiti, kako se naj poučuje krščanski nauk. Zaaimivo je uradno poročilo deželnega šolskega sveta, ki pravi, da zatajijo celo rojeni Slovenci svojo narodnost in si pridobijo usposobljenje samo za neraški učni jezik, da ne bi bili nastavljeni na utrakvističnih šolah. Kaj nam pravi to uradno poročilo ? Utrakvistične šole so raztresene po deželi. V trgih in večjih vaseh jih ni. Zato je ugodnejše službovati tam, kjer je več družbe in ne v hribih, kjer je ni. Slovenščina na učiteljišču v Celovcu tudi za Slovence ni obligaten predmet. Zato se ji odtegnejo učiteljiščniki, ker niso primorani, da bi je obiskovali. Na nemškem učiteljišču slovenščine sploh ne poučujejo. Eazen tega pa dela učenje slovenščine koroškim dijakom težkoče, ker se je v Ijudski šoli ne naučijo dovolj. Glavno pa je, ker vlada na Koroškem na slovenske učitelje tak pritisk odzgoraj, kakor nikjer ua svetu. Vrhutega je v Gelovcu nemški ,,Praparandenheim", kjer stanuje veliko učiteljiščnikov (tudi Slovencev), in kjer že skrbe za — pošteno nemško vzgojo. Koroški Slovenci so čutili to moro, ki se ji pravi ljudska šola iia Koroškem. Ustanovili so društvo ,,Učiteljski dom", ki podpira slovenske dijake. Nekaj učiteljev smo si pridobili s tem — nevarnost zanje je tudi v službi velika, kjer razmere tako vplivajo nanje, da postanejo veliki narodni neznačajneži. ,,Učiteljski dom" v Oelovcu pa je — žal — preveč strankarsko podjetje. Dokaz temu je dejstvo, da ni hotel sprejeraati niti nUčiteljskega Tovariša" niti nedolžnega »Zvončka" ki mu je bil b r e z p 1 a 6 n o na razpolago. Pot do slovenske šole na Koroškem vodi po različnih krajih: Izprememba politiških razmer v deželi in državi, naraščaj slovenskega učiteljstva, pouk ljudstva. To pot je treba nastopiti. Hodimo urno naprej v korist zdrave pedagogike in v korist Slovencev na Koroškem! Ako ne storimo tega, je Korotan za Slovence — izgubljen!