Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalnikov moške 0-jevske sklanjatve v (knjižni) slovenščini Matej Šekli IZVLEČEK: V članku so obravnavani odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v (knjižni) slovenščini ter pojasnjene naglasnomestne, kolikostne in tonemske značilnosti le-teh, upoštevajoč zakonitosti jezikovno zgodovinskega razvoja slovenskega naglasnega sestava. Obravnava izhaja iz teorije treh praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov Ch. S. Stanga in se tako praviloma omejuje na netvorjeno oz. z neproduktivnimi praslovanskimi priponskimi obrazili tvorjeno besedje. Spoznanja teorije praslovanskih besedotvornih naglasnih tipov V. A. Dy-boja so prikazana le izjemoma. ABSTRACT: The article discusses the reflexes of Proto-Slavic morphological stress types in the o-declension of masculine nouns in (standard) Slovenian. It also explains the position of the stress, as well as the quantitative and the tonemic features with the consideration of the rules governing the historical-linguistic development of the Slovenian stress system. The discussion is based on Ch.S. Stang's theory on three Proto-Slavic stress types and is limited mainly to base-words and words formed with unproductive Proto-Slavic suffixes. The findings of the theory on Proto-Slavic word-formational stress types by VA. Dybo are mentioned only in exceptional cases. 0 Uvod Praslovanski oblikotvorni naglasni tip ali akcentska paradigma je po teoriji Ch. S. Stanga pojmovan kot vzorec razporeditve naglasnega mesta in različnih tonemov znotraj oblikospreminjevalnih vzorcev pregibnih besednih vrst, pri čemer ima načeloma lahko vsaka od le-teh tri naglasne tipe: (a) nepremični naglas na osnovi, (b) nepremični naglas na končnici in (c) premični naglas med osnovo in končnico (Stang 1957). Stangovo teorijo kasneje dopolni moskovska naglasoslovna šola V. A. Dyboja, ki poleg treh Stangovih naglasnih tipov za nekatere sklanjatvene vzorce odkrije še četrtega, naglasni tip d, ki naj bi bil različica tipa b, v večini slovanskih jezikov pa naj bi že zelo zgodaj prešel v tip c. Dybo nadalje za tvorjene Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalnikov moške o-jevske imenske besedne vrste, izpeljane s produktivnimi psi. priponskimi obrazili, vzpostavlja posebne praslovanske besedotvorne naglasne tipe, katerih značilnosti so odvisne od oblikotvornega naglasnega tipa besedotvorne podstave in narave nekončniškega samoglasnika (psi. polglasnik, psi. kratki, pbsl. akutirani oz. pbsl. cirkumflektirani psi. dolgi samoglasnik) priponskega obrazila. (Dybo 1981, Dybo-Zamjatina-Nikolaev 1990 in 1993.) Namen pričujočega prispevka je izhajajoč iz praslovanskega stanja pojasniti nastanek ter naglasnomestne, kolikostne in tonemske značilnosti slovenskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalnikov psi. moške o-jevske sklanjatve, kot so le-ti prikazani v sinhronih opisih slovenskega (knjižnega) jezika (Rigler v SSKJ 1970, LI-LIV in 1994, XXXIX-XL, Toporišič 1976, 213-223 in 2000, 278-288, Toporišič v SP 2001, 217-220), upoštevajoč zakonitosti jezikovno zgodovinskega razvoja slovenskega naglasnega sestava. Obravnava za zdaj izhaja iz treh Stangovih naglasnih tipov (Stang 1957, 68-82) ter ne upošteva hipotetičnega naglasnega tipa d moskovske naglasoslovne šole. Sledi le-tega znotraj moške o-jevske sklanjatve se sicer v slovenščini pojavljajo v nekaterih narečjih, razlaga stanja v knjižnem jeziku pa je tudi z neupoštevanjem le-tega dovolj natančna. Dybojevi besedotvorni naglasni tipi (Dybo 1981, 55-196) so upoštevani samo izjemoma, le v kolikor služijo ponazoritvi potencialnih možnosti razvoja slovenskega oblikotvornega naglasnega sestava. Za razumevanje izvajanj v članku je potrebno poznavanje psi. naglasnega sestava in odražanja le-tega v slovenščini, deloma tudi v drugih slovanskih jezikih.1 Od osrednjih treh razdelkov bo vsak namenjen enemu psi. oblikotvornemu naglasnemu tipu samostalnikov moškega spola psi. o-jevske sklanjatve. Prikazu posameznega psi. oblikotvornega naglasnega tipa, vzpostavljenega s prijemi (zgodovinsko) primerjalnega jezikoslovja na podlagi naglasnih stanj v sodobnih slovanskih jezikih, relevantnih za psi. naglasoslovje, bo sledilo pojasnjevanje odrazov le-tega v slovenščini. Ker so zaradi produktivnosti psi. o-jevske sklanjatve samostalniki drugih psi. moških sklanjatev (w-jevske, z-jevske in soglasniške) v slovenščini in slovanskih jezikih nasploh prešli v slednjo,2 so s slovenskega stališča ne glede na svojo izhodiščno sklanjatev obravnavani kot o-jevski. Zadnji razdelek bo sestav slovenskih oblikotvornih naglasnih vzorcev povzel s stališča slovenščine. Tu podajam shematični pregled osnovnih glasovnih pravil, na katere se bom v nadaljevanju skliceval. Psi. stari akut: (la) psi. *V> sin. V-, hr./sr. V-\ (lb) psi. *V > sin. -V, hr./sr. -V. Glasovna okolja, v katerih v slovenščini iz psi. starega akuta nastane novi cirkumfleks: (2a) psi. *Vb/b (rod. mn.), (2b) psi. *Vb/b-, (2c) psi. W < pbsl. *W, (2č) psi. *VViV> popsl. *VV. Psi. stari cirkumfleks: (3a) psi. *VVII*VV> sin. VT, hr./sr. V V//V V; (3b) psi. *Vb/-b//*Vb/h > sin. V, hr./sr. V. Psi. novi akut na kračini: (4a) psi. *V > sin. V-, hr./sr. V-\ (4b) psi. *V > sin. -V, hr./sr. -V\ (4c) psi. *V (rod. mn.) > sin. -V. Psi. novi akut na dolžini: (5) psi. *V > sin. V, hr./sr. V. Popsl. naglasni umiki: (6) psi. *V'V> sin. VT(odraz sredinskih samoglasnikov je praviloma ozek), hr./sr. V V; (7) psi. *V'V> sin. VV> VV (odraz sredinskih samoglasnikov je širok), hr./sr. V V; (8) psi. *b/h'V> sin. oVIàV, hr./sr. à V. Pri prehodu v o-jevski sklanjatveni vzorec praviloma ohranijo prvotni naglasni tip. Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalm/rov moške o-jevske ... 1 Psi. oblikotvorni naglasni tip a Za psi. oblikotvorni naglasni tip a je značilno nepremično naglasno mesto na osnovi in staroakutski tonem v vseh sklonskih oblikah. Zgled naglasnega vzorca za samostalnike moškega spola psi. o-jevske sklanjatve:3 rus. hr./sr. sin. psi. pâK räk räk *rakh paKa ràka ràka *raka pâKy räku räku *raku pâKa ràka raka *rakb pâxe räku räku *racë püKOM räkom rakom *räkomb/-bmb pÙKU räci râki *räci pâme räkä râkov *räkb püKCLM räcima râkom *räkom-b pâme räke râke *räky paKax daj. râkih *räcex-b pÙKClMU daj. râki *räky Samostalniki psi. moške o-jevske sklanjatve naglasnega tipa a imajo v vseh sklonih stalno naglasno mesto na osnovi, kar potrjuje naglasni vzorec v ruščini,4 v danem zgledu pa tudi v hrvaščini/srbščini in slovenščini. Tonem je v vseh sklonih staroakutski, ki v rod. mn. morda že pra- ali splošnoslovansko preide v novo-cirkumfleksnega. Stari akut z refleksi potrjujeta hrvaščina/srbščina in slovenščina, 3 Podajanje in pojasnjevanje slovanskega primerjalnega gradiva je omejeno na stanje v sodobnih knjižnih jezikih. Sklanjatveni vzorec vsebuje samo ednino in množino, slovenske dvojinske oblike so razložene pri obravnavi slovenskega gradiva. Skloni si sledijo v naslednjem zaporedju: imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilni, mestnik, orodnik, zvalnik je izvzet. Primerjava in iz nje izhajajoča psi. rekonstrukcija se osredinjata predvsem na naglasni vzorec, razlike v sklonskih oblikah v posameznih slovanskih jezikih so zanemarjene. Pri navajanju nadaljnega primerjalnega gradiva podajam večinoma samo obliki im. in rod. ed., saj le-ti zadostujeta za vzpostavitev psi. naglasnega vzorca moških o-jevskih samostalnikov, po potrebi pa še druge sklonske oblike. Za slovenske oblike v primerjalnem delu navajam jezikovno zgodovinsko pričakovane oz. razvojno starejše različice le-teh, v delu, kjer je v ospredju slovenščina, pa tudi vse ostale. Pri zapisovanju slovenskih e-jevskih oz. o-jevskih samoglasnikov v položaju pred j oz. v zaradi razvidnosti jezikovno zgodovinskega izvora le-teh sledim zapisu v SSKJ in ne novostim iz SP 2001 (SP 2001, § 628). 4 V ruščini psi. dvozložni samostalniki naglasnega tipa a deloma ohranijo prvotni naglasni vzorec, tj. stalno naglasno mesto na osnovi (tip pâK pâKa - pânu pâme oz. ôpâm ôpâma - ôpâmbH ôpâmbee), deloma pa v množini pomaknejo naglas na končnico (tip du 'm dbi 'Ma — dbiMbi ' dbiMÔe oz. Kpâii Kpân - Kpan ' xpaë'e) in tako sovpadejo s tipom hôc uôca - nocbi ' nome oz. zôpod zôpoda - aopodâ aopodôe. Obstajajo tudi dvojnične oblike. Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalnikov moške o-jevske ... 5 Do nadomestne podaljšave v končnem zlogu osnove im. ed. pride v poljščini ne glede na naravo psi. tonema samoglasnika v osnovi samo v položaju pred zvenečim soglasnikom (stari akut v naglasnem tipu a: polj. mrož mrožu ~ groch grochu, stari cirkumfleks v naglasnem tipu c: polj. grôd grodu ~ glos glosu). V gornji lužiški srbščini je podaljšava praviloma splošna (gluž. hrôd hroda ~ hlôs hlosa). V češčini in slovaščini je le-ta zgodovinsko jezikovno težje predvidljiva. Kar zadeva dolžino kot odraz psi. starega akuta na osnovi, jo psi. dvozložni samostalniki v češčini prav tako ohranijo zgodovinsko jezikovno nepredvidljivo (češ. dym dymu, mâk mâku), prvotno dolgi samoglasniki se namreč pogosto krajšajo (češ. hadhada, čas času oz. mrâz mrazu, hrâch hrachu). Podobno velja tudi za gornjo lužiško srbščino (gluž. mrôz mrôza ~ hroch hrocha oz. prah proha). 6 Med psi. večzložnicami so najpogostejše trizložnice, štirizložnice so zelo redke. Lastnosti, ki veljajo za psi. trizložnice, veljajo tudi za štirizložnice. Podobno velja za stanje v slovenščini. Značilnosti sin. dvozložnic veljajo tudi za sin. večzložnice. kar velja tudi za domnevni novi cirkufleks v rod. mn. Na psi. rastoči tonem na samoglasniku osnove v tem naglasnem tipu kaže iktus na drugem zlogu odraza premeta jezičnikov v položaju pred soglasnikom v vzhodnoslovanskih jezikih (rus. MopÔ3 MopÔ3a, hr./sr. mräz mraza, sin. mraz mraza < psi. "morzh "morza). Stari akut v tem naglasnem vzorcu s kolikostjo samoglasnika v osnovi posredno izpričujejo tudi zahodnoslovanski jeziki, in sicer češčina in gornja lužiška srbščina z dolžino, slovaščina in poljščina s kračino (češ. mraz mrazu, gluž. mrož mroža, slš. mraz mrazu, polj. mrož mrožu).5 Naglasni tip a se v bolgarščini odraža z naglasom na osnovi v členjenih oblikah enozložnih samostalnikov (big. pàK - pàKbm pana, Mpà3 - Mpà3i>m Mpà3a). Znotraj psi. moške o-jevske sklanjatve se v trizložnicah pojavlja še en naglasni vzorec z nepremičnim naglasom na osnovi, in sicer z novoakutskim tonemom na kratkem zadnjem samoglasniku osnove. Ponavadi gre za izpeljanke iz sestavljenih glagolov z o-jevsko prevojno stopnjo korenskega samoglasnika (psi. *priteii *pritečešb (c) —► psi. "pritokb "pritoka, psi. "poteii "potečešb (c) —> psi. "potokh "potoka). Tega naglasnega vzorca zaradi kračine naglašenega samoglasnika ne gre preprosto enačiti s psi. naglasnim tipom a, ker pa je odražanje le-tega v slovenščini enako odražanju naglasnega tipa a, je v nadaljevanju obravnavano v okviru odražanja le-tega. Pojasnjevanje zrcaljenja psi. naglasnega tipa a v slovenščini je tako rekoč ugotavljanje dejanskih od potencialno možnih odrazov psi. starega akuta v le-tej, zato se zdi smotrno psi. gradivo razvrstiti v podskupine glede na predvidljiva glasovna okolja, v katerih lahko iz psi. starega akuta v slovenščini tako v psi. dvo-kot trizložnicah pride do nastanka cirkumfleksa ali do umika naglasa z zadnjega zloga osnove psi. trizložnic.6 1.1 Psi. dvozložni samostalniki Psi. dvozložni samostalniki naglasnega tipa a imajo stari akut na edinem zlogu osnove. Ta se v praslovenščini ohrani, oz. natančneje, se skrajša, če se v ponaglasnem zlogu ne pojavlja glasovno okolje, ki bi lahko povzročilo nastanek cirkumfleksa. Zato bodo pri razlagi odrazov tega tipa v slovenščini izločeni primeri Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostaln/Ârov moške o-jevske ... s ponaglasnim soglasniškim sklopom (ne)zvočnik + zvočnik, ki pred izglasnim psi. polglasnikom v im. ed. lahko generira cirkumfleks. 1.1.1 Tip räk râka Psi. dvozložni samostalniki naglasnega tipa a z odsotnostjo ponaglasnega soglasniškega sklopa (ne)zvočnik + zvočnik se v slovenščini odražajo kot v im. ed. enozložni samostalniki z nepremičnim naglasom na edinem zlogu akutirane osnove ter z različno kolikostjo (in kakovostjo morebitnega sredinskega) samoglasnika v raznih sklonih: psi. *CfC/(a) // -[C = TR] > sin. CVC CVCV: psi. "räkb "raka (a) > sin. räk râka (hr./sr. räk raka, rus. pâKpâKa, big. pàK -paKtm pàKa). Naglasni vzorec: räk râka râku râka räku râkom râki räkov râkom râke rakih raki râka mn. rakoma v predložnih zvezah: k raku Enozložna oblika im. ed. je kratkocirkumflektirana, večina dvozložnih oblik in trizložna oblika pa so dolgoakutirane. Kolikostna (in kakovostna) premena (morebitnih sredinskih) samoglasnikov je razložljiva z glasovnima praviloma (lb) in (la). Prvotni dolgi cirkumfleks v rod., mest. in or. mn. je odraz popsl. novega cirkumfleksa po (2a) in (2c). Nepričakovana intonacija v mest. in predložnem daj. ed. je verjetno posledica nalike po mest. mn. Dvojnični dolgi akut v oblikah z dolgim cirkumfleksom je najverjetneje rezultat oblikotvorne naglasne izravnave po oblikah z akutom. Nekaj zgledov: brat brata, brin brina, čas časa, dim dima, hren hrena, gäd gada, gräh grâha, pokr. klešč klešča, klin klina, kraj kraja, kräp krapa, kruh kruha, kup kupa, läz laza, mräz mrâza, präg prâga, räk râka, sir sira, svat svata, trap trapa, pokr. üj üja, zet zeta. Nekateri samostalniki tega tipa izkazujejo tudi dvojnični nepremični naglas na dolgocirkumflektirani osnovi (bat bâta I bât bâta, mäk mâka I mâk mâka; dêd dêda I dëd déda, člen člena I člen člena, hleb hlêba I hleb hleba, jûg juga l jug juga, krâs krâsa I kräs krâsa, râj raja I raj raja) in tako sledijo naglasnemu vzorcu tipa klâs klasa. Dolgi cirkumfleks v osnovi je mogoče razložiti s podaljšavo kratkega cirkumfleksa v im. ed. in posplošitvijo le-tega v ostale sklonske oblike ali pa s posplošitvijo tonema iz oblik z novim cirkumfleksom. Končnica -ov/ se pri tovrstnih samostalnikih v im. mn. pojavlja redko in dvojnično (mrazovi/mrâzi, prâgi/pragovi). 1.1.2 Primer vêtar vêtra - vetrovi Psi. dvozložni samostalniki naglasnega tipa a s ponaglasnim soglasniškim sklopom (ne)zvočnik + zvočnik imajo v slovenščini samo en znan zanesljiv primer, samostalnik vetor vetra. Zastavlja se vprašanje, ali se tovrstni psi. samostalniki moške o-jevske sklanjatve v slovenščini praviloma zrcalijo kot v im. ed. dvozložni in neobstojni polglasnik vsebujoči samostalniki z nepremičnim naglasom na predzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove, kar je npr. običajno za tovrstne psi. samostalnike ženske /-jevske sklanjatve: psi. "CVCV(a) /I +[Cn = TR] > sin. CVToR CVTRV: psi. "basnb "basni (a) > sin. bâson bâsni (hr./sr. bäsna bäsnu, rus. ôâcnn Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalm/rov moške o-jevske ôâcnu, češ. basen bâsnë), prim, še mîsol misli, pêsom pêsmi. Ker je za samostalnike moškega spola o-jevske sklanjatve znan samo en zanesljiv primer - ostali sicer ne nedvoumni primeri izkazujejo akutirano osnovo (psi. *käslb *käsla I *käs-blb *käs-bta (a) > sin. kašolj kašlja) -, bi zgoraj navedeno glasovno pravilo težko posplošili na celotno kategorijo, vsekakor pa drži za samostalnik vêtor vêtra. V obliki im. ed. je cirkumfleks mogoče razložiti s prisotnostjo soglasniškega sklopa (ne)zvočnik + zvočnik v izglasju, v oblikah rod., mest. in or. mn. pa nastanek novega cirkumfleksa po pravilih (2a) in (2c). Iz teh oblik seje cirkumfleks najverjetneje posplošil tudi v druge sklone: psi. *uetr-b *uetra (a) > sin. vêtor *vétra > vêtor vêtra (hr./sr. vjëtar vjëtra I vëtar vëtra, rus. eémep eémpa). Cirkumfleks na osnovi je bil mogoče vzrok, daje v mn. kasneje po vzoru tipa breg brega - bregovi prišlo do pomika naglasa na podaljšavo osnove -ôv-, prim, podobni naglasni pomik v primeru gozd gozda -gozdovi. Naglasni vzorec je enak vzorcu tipa breg brega - bregovi. 1.2 Psi. trizložni samostalniki Psi. trizložni samostalniki naglasnega tipa a so lahko naglašeni na zadnjem ali na predzadnjem zlogu osnove. Razlika v psi. naglasnem mestu je v slovenščini lahko izhodišče za umik naglasa z zadnjega zloga oz. za nastanek cirkumfleksa na predzadnjem zlogu osnove. 1.2.1 Psi. trizložni samostalniki z naglasom na zadnjem zlogu osnove Upoštevaje psi. besedotvorne naglasne tipe, spadajo v to skupino psi. samostalniki, izpeljani z nezloženimi priponskimi obrazili, ki vsebujejo pbsl. akut, in katerih besedotvorne podstave so samostalniki oblikotvornih naglasnih tipov b in c. Gre za Dybojev besedotvorni naglasni tip F, prim. psi. priponsko obrazilo (psi. *kàrib *kond (b) > sin. konj konja —» *kon-ïib *kon-ïia (ab = F,) > sin. konjič konjiča, psi. *mçfb *mQŽa (c) > sin. mož moža —» *mQŽ-'itb *mQŽ-i'ta (ac = F2) > sin. možic možica). V slovenščini del tovrstnih samostalnikov ohrani psi. naglasno mesto v celotnem sklanjatvenem vzorcu, del pa jih v im. ed. doživi umik naglasa, obstajajo tudi primeri z dvojnicama (prevod prevoda I prevod prevoda). 1.2.1.1 Tip svët sveta oz. obëd obeda Psi. trizložni samostalniki naglasnega tipa a z naglasom na zadnjem zlogu osnove, ki ne poznajo ponaglasnega soglasniškega sklopa (ne)zvočnik + zvočnik in ki ohranijo prvotno naglasno mesto, se v slovenščini nadaljujejo kot v im. ed. eno- oz. dvozložni samostalniki z nepremičnim naglasom na edinem oz. zadnjem zlogu akutirane osnove ter z različno kolikostjo (in kakovostjo morebitnega sredinskega) samoglasnika v raznih sklonih: psi. *CVmCVCV (a) II -[Cn = TR], +[Vm = **>/**>] l-[Vm = *b/**>]> sln- CCVCCCVCVICVCVCCVCVCV: psi. *s-byeh> *shueta (a) > sin. svët svéta (hr./sr. svjëtsvjëta I svët svëta, rus. coeém coeéma), psi. *obedh *obeda (a) > sin. obëd obéda (hr./sr. ôbjed ôbjeda I ôbed ôbeda, rus. oôéd oôéda). Njihov naglasni vzorec je torej enak vzorcu tipa räk raka. Zgledi: izglagolski samostalniki kot pobëg pobéga I pobeg pobega, razcep razcepa, razcvet razcveta, nadëv nadéva, obëd obéda, naglas naglasa, pogled pogleda, pogrëz pogreza, prehlad Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalm&ov moške o-jevske ... prehlada, dokaz dokaza, okras okrasa, ukrep ukrepa, razmah razmaha, namaz namaza, odmev odmeva, napad napâda, napëv napéva I napêv napêva, preplah preplaha, izplën izpléna, porast porasta, obraz obraza, poraz poraza, obred obreda, razrez razreza, usad usada, used useda, doseg dosega, izsek izseka, odsev odseva, sdstäv sestava, raztëg raztéga, potrës potresa, naval navâla I naval navala, poveš povésa, obët obéta, svët svéta, privez priveza, prevrat prevrata in odhod odhoda, urok uroka, pritok pritoka, povod povoda', samostalniki z naglašenim priponskim obrazilom -ič kot konjič, možic; drugače tvorjeni samostalniki kot podplat podplata, pozdrav pozdrava, nasmeh nasmeha I nasmeh nasmeha, uspeh uspeha. 1.2.1.2 Tip oreh oreha Psi. trizložni samostalniki naglasnega tipa a z naglasom na zadnjem zlogu osnove, ki ne poznajo ponaglasnega soglasniškega sklopa (ne)zvočnik + zvočnik in ki doživijo naglasni umik na psi. prednaglasno dolžino po pravilu (6) ali na psi. prednaglasno kračino oz. sin. skrajšano dolžino po pravilu (7), v slovenščini reflektirajo kot v im. ed. dvozložni samostalniki s premičnim naglasom na akutirani osnovi (in z ozko kakovostjo morebitnega sredinskega samoglasnika v zadnjem zlogu osnove): psi. *CVjCVCV (a) // -[C = TR], -[K = *b/*b] > sin. CVCVC CVCVCV\ psi. *orêx-b *orêxa (a) > sin. ôreh oréha (hr./sr. orah ôraha, rus. opéx opéxa). Naglasni vzorec je z izjemo oblike z naglasnim umikom, ki je vedno akutirana, enak vzorcu tipa räk râka: ôreh oréha oréhu ôreh orëhu oréhom oréhi orehov orehom orehe orehih orehi oréha mn. orehoma v predložnih zvezah: k orehu Nekaj zgledov: človek človeka, jezik jezika, kožuh kožuha, medved medveda, ôreh oréha, pelin pelina, prašič prašiča, sosed soseda, tetič tetiča, trebuh trebuha; zakon zakona, razor razorja, narod naroda, otok otoka, potok potoka, zavod zavoda. 1.2.2 Psi. trizložni samostalniki z naglasom na predzadnjem zlogu osnove 1.2.2.1 Tip javor javora Psi. trizložni samostalniki naglasnega tipa a z naglasom na predzadnjem zlogu osnove ter z odsotnostjo psi. ponaglasne, v slovanskih jezikih nekrajšajoče se dolžine (kot odraz pbsl. cirkumflektirane dolžine) in ponaglasnega psi. polglasnika se v slovenščini nadaljujejo kot v im. ed. dvozložni samostalniki z nepremičnim naglasom na predzadnjem zlogu akutirane osnove ter z enako kolikostjo (in enako, tj. ozko kakovostjo morebitnega sredinskega) samoglasnika v raznih sklonih: psi. *CVCVn CK (a) //-\Vm = pbsl. *V], -[Vm = psi. *b/*t] > sin. CVCVCCVCVCV: psi. *auor~b *duora (a) > sin. javorjavora (hr./sr. jävörjävora, rus.n'eopn'eopa). Naglasni vzorec je z izjemo im., mest. in predložnega daj. ed. enak vzorcu tipa räk râka: jâvor javora javoru javor javoru javorom javori javorov javorom javore javorih javori javora mn. javoroma Dvoj nične cirkumflektirane oblike v rod., mest. in or. mn. zgodovinsko Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalm/rov moške o-jevske ... razvojno niso pričakovane, razložljive so z naliko po vzorcu tipa räk raka. Nekaj zgledov: brâmor, javor, kuščar, prstan, sever. 1.2.2.2 Tip mesec meseca Psi. trizložni samostalniki naglasnega tipa a z naglasom na predzadnjem zlogu osnove, ki izkazujejo psi. ponaglasno, v slovanskih jezikih nekrajšajočo se dolžino (kot odraz pbsl. cirkumflektirane dolžine) se v slovenščini odražajo kot v im. ed. dvozložni samostalniki z nepremičnim naglasom na predzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove: psi. *CVCVCV (a) // +[Vm = pbsl. *V] > sin. CVCVC CVCVCV: psi. *mesçcb *mêsçca (a) > sin. mêsec mêseca (hr./sr. mjè'sëc mjësëca I mësëc mësëca, rus. Mécxij Mécnua, češ. mësic mësice, polj. miesiqc miesiqcd). Naglasni vzorec je enak vzorcu tipa klâs klâsa. Nekaj zgledov: gâbez,jastreb, mêsec, vitez. Od psi. tvorjenih samostalnikov sodijo sem tisti, ki so izpeljani z nezloženimi priponskimi obrazili, ki vsebujejo pbsl. cirkumfleks, in katerih besedotvorne podstave so samostalniki oblikotvornega naglasnega tipa a. Po Dybojevi teoriji gre za besedotvorni naglasni tip aa = A, prim. psi. priponsko obrazilo *-arb (psi. * ce sta *cêstQ (a) > sin. césta césto (hr./sr. cësta cëstu) —► *cest-afb *cest-afa (A) > sin. cestar cestarja (hr./sr. cestar cestära, češ. cestar cestar e). 1.2.2.3 Tipa vital vitla in stârdc starca Psi. trizložni samostalniki naglasnega tipa a z naglasom na predzadnjem zlogu osnove, ki poznajo ponaglasni psi. polglasnik, bi v sklonskih oblikah, ko je psi. polglasnik v krepkem položaju, v slovenščini po pričakovanem glasovnem razvoju morali izkazovati odraz za psi. stari akut po pravilu (la), v oblikah, ko je psi. polglasnik v šibkem položaju, pa odraz za popsl. novi cirkumfleks po (2b): psi. *CVCVmCV(?l) U +[Vm = psi. *b/H] > sin. *CVCoC in *CP CKCK(a) // +[Vm = psi. *V*$] > sin. *cvc0cv. Dejansko stanje v gradivu podanih glasovnih pravil ne potrjuje, saj je povsod prišlo do posplošitve enega ali drugega naglasa znotraj sklanjatvenega vzorca, pri čemer obstaja razlika v analoški izravnavi med s psi. produktivnimi priponskimi obrazili izpeljanimi in drugimi samostalniki. Zanesljivih primerov psi. netvorjenih oz. z neproduktivnimi priponskimi obrazili tvorjenih samostalnikov te vrste ni veliko. Sem bi sodil psi. *uit-blh, drugotno *dçtblk iz *dçtelh in dvojnično *kasi>ib poleg *käslb. Našteti samostalniki v slovenščini izkazujejo posplošitev akuta v vseh oblikah in se torej odražajo kot v im. ed. dvozložni in neobstojni polglasnik vsebujoči samostalniki z nepremičnim naglasom na predzadnjem zlogu akutirane osnove ter z enako kolikostjo (in enako, tj. ozko kakovostjo morebitnega sredinskega) samoglasnika v raznih sklonih: psi. *CVCVmCV(ei) II +[Vm = psi. *b/**>] >sln. CVCoC cvc0cv: psi. *uïthlh *mthla (a) = sin. vitol vitla (hr./sr. vitao vitla). Torej detol detla, kašolj kašlja, vitol vitla. Pri tvorjenkah gre predvsem za samostalnike, izpeljane z nezloženimi priponskimi obrazili, ki vsebujejo psi. polglasnik, iz besedotvorne podstave z oblikotvornim naglasnim tipom a. Tvorjeni samostalnik pripada besedotvornemu naglasnemu tipu aa = A po Dyboju, prim. psi. priponski obrazili *-bCb in *--bk-b. Tovrstne izpeljanke v slovenščini kažejo na posplošitev cirkumfleksa v vseh oblikah Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalm&ov moške o-jevske ... in posledično reflektirajo kot v im. ed. dvozložni in neobstojni polglasnik vsebujoči samostalniki z nepremičnim naglasom na predzadnjem zlogu cirkumflektirane osnove: psi. * CVCVmCV (a) // +[ Vm = psi. *b/*b]>sln. CVCoC cvc0cv: psi. *stän> *stära *staro (a) —» *stärbcb *stärbca (A) > sin. starec starca (hr./sr. stärac starca, rus. cmâpeij cmapija). 2 Psi. oblikotvorni naglasni tip b Za psi. oblikotvorni naglasni tip b je značilno nepremično naglasno mesto na končnici, in sicer na prvem zlogu končnice, če je le-ta dvozložna. Tonem na zadnjih zlogih ni nedvoumno določljiv, zato se v teh primerih označuje le naglasno mesto. V predzadnjih zlogih je tonem odvisen od ie. izhodišča naglašenega samoglasnika, tako se načeloma lahko srečujemo s staroakutskim, starocirkum-fleksnim ali tonemom tipa novega akuta. Zgled naglasnega vzorca za samostalnike moškega spola psi. o-jevske sklanjatve: rus. hr./sr. sin. psi. KÔHb könj könj *kon'b > *kôûb kohh' kônja kônja *kond kohjo' kônju kônju *konü kohr', CHon kônja, snöp kônja, snöp *koti'b > *kànb KOHé kônju kônju *koni Konë'M kônjem kônjem *konémb/'bmb KÔHU kônji kônji *koni Konéu konjä kônj *kon'b > *konb kohr 'M kônj ima kônjem *koném-b Konéu konje kônje *konç/ê kohr 'x daj. konjih *konîxh > *kônix-b kohr'MU daj. konji *koni = *koiii Samostalniki psi. moške o-jevske sklanjatve naglasnega tipa b imajo v vseh sklonih stalno naglasno mesto na prvem zlogu končnice, kar razen za im. mn. potrjuje ruščina.7 Do naglasnega umika in posledičnega nastanka novoakutskega tonema pride s psi. polglasnika v im. in tož. ed. ter rod. mn., s cirkumflektiranega samoglasnika po Stangovem zakonu pa v mest. mn. (ie. *-oi-/*-ioi- > psi. *-é-/*-/-). Naglasni umik v or. mn. je verjetno posledica analogije po mest. mn. Novi akut v im./tož. ed. ter naglas na končnici v drugih oblikah potrjujeta hrvaščina/srbščina in slovenščina. 7 V ruščini večina samostalnikov psi. naglasnega tipa b ohrani prvotni naglasni vzorec, tj. stalno naglasno mesto na končnici, ko je le-ta glasovno izražena (tip kjuo'h KJiwnâ -kjuohü Kjuonë'e). Pri manjšem delu samostalnikov psi. naglasnega tipa b je najverjetneje pod vplivom samostalnikov moškega spola psi. naglasnega tipa c v im. mn. prišlo do naglasnega umika (tip KÔHb kohh'-kôhu ko neu). Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalnikov moške o-jevske ... Na novi akut mest. in or. mn. kažejo sin. oblike kot konjih konji, otrocih otroki. Na psi. rastoči tonem v im. ed. v tem naglasnem tipu kaže iktus na drugem zlogu odraza premeta jezičnikov v položaju pred soglasnikom v vzhodni slovanščini (rus. Kopom Kopojin', hr./sr. kralj kralja, sin. kralj kralja < psi. *korlb *korld). Naglasni tip b z dolgim odrazom psi. dolgega samoglasnika v osnovi, in sicer psi. novoakutiranega dolgega samoglasnika v im./tož. ed. in psi. prednaglasnega dolgega samoglasnika v ostalih sklonih, indirektno izkazujejo tudi zahodni slovanski jeziki (češ. krâlkrâle, kout koutu; slš. kral1 krâla, küt küta; polj. krôl krôla, kat katd). Naglasni tip b se v bolgarščini odraža z naglasom na osnovi v členjenih oblikah enozložnih samostalnikov (big. kôh - KÔunm kôhh, Kpàn - Kpannm KpcuiH, Ki>m - Ki>nrbm Ki>ma). Pojasnjevanje odražanja psi. naglasnega tipa b v slovenščini je dejansko ugotavljanje odrazov za psi. novi akut v im./tož. ed. in izjemoma v rod. mn. ter odrazov za sin. umično naglašene samoglasnike v ostalih sklonih. Psi. gradivo je zato mogoče razdeliti v podrazrede glede na kolikost samoglasnika v prednaglasnem zlogu. 2.1 Psi. samostalniki z dolgim samoglasnikom v prednaglasnem zlogu 2.1.1 Tip ključ ključa oz. kovač kovača Psi. dvo- oz. trizložni samostalniki naglasnega tipa b s psi. dolgim samoglasnikom v prednaglasnem zlogu se v slovenščini odražajo kot v im. ed. eno-oz. dvozložni samostalniki z nepremičnim naglasom na edinem ali zadnjem zlogu akutirane osnove ter z enako kolikostjo (in enako, tj. ozko kakovostjo morebitnega sredinskega) samoglasnika v raznih sklonih: psi. *(CV)CVmCV(b) // +[Vm = psi. *V] > sin. (CV)CVC (CV)CVCV: psi. *klučb *klučd (b) > sin. ključ ključa '(hr./sr. ključ ključa, rus. kjuo'h Kjuouâ, big. kjuo'h - Kjuo'uhm Kjuo'na, češ. klič kliče, slš. kluč kluča), psi. *kouačb *kouačd (b) > sin. kovač kovača (hr./sr. kovač kovača). Naglasni vzorec: ključ ključa ključu ključ ključu ključem ključi ključev ključem ključe ključih ključi ključa mn. ključema Akut v oblikah im. ed. je odraz za novi akut na dolžini po glasovnem pravilu (5), akut v ostalih sklonskih oblikah pa refleks za umično naglašeni psi. dolgi samoglasnik po pravilu (6), s čimer se pojasni ozka kvaliteta sin. sredinskih samoglasnikov. Dvojnični cirkumfleks v rod., mest. in or. mn. je nastal z naliko po tipu räk raka. Nekaj zgledov: greh greha, grič griča, hrast hrasta, ključ ključa, kot kota, kralj kralja, plašč plašča. Psi. trizložni samostalniki so večinoma tvorjeni. Sem spadajo tisti, ki so izpeljani z nezloženimi priponskimi obrazili, ki vsebujejo pbsl. cirkumfleks, in katerih besedotvorne podstave pripadajo psi. oblikotvornemu naglasnemu tipu c, torej spadajo v Dybojev besedotvorni naglasni tip bc = B, prim, psi. priponsko obrazilo (psi. *mçso *mçsa (c) > sin. mesô mesa (hr./sr. meso mêsa, rus. mh'co mh'ca, češ. maso masa) —> *mçs-âfb *mçs-afd (B) > sin. mesar mesarja (hr./sr. mesar mesar d). Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostaln/kov moške o-jevske ... 2.2 Psi. samostalniki s kratkim samoglasnikom v prednaglasnem zlogu 2.2.1 Tip snöp snopa oz. život života Psi. dvo- oz. trizložni samostalniki naglasnega tipa b s psi. kratkim samoglasnikom v prednaglasnem zlogu in brez osnove na soglasniški sklop (ne)zvočnik + zvočnik v slovenščini reflektirajo kot v im. ed. eno- oz. dvozložni samostalniki z nepremičnim naglasom na edinem oz. zadnjem zlogu akutirane osnove ter z različno kolikostjo (in enako, tj. široko kakovostjo sredinskega) samoglasnika v raznih sklonih: psi. *(CV)CVJC^V (b) // +[Vm = psi. *e/*o], -[C = TR] > sin. (CVJCèVoC (CV)Cé/ôCV: psi. *snôpt *snopä (b) > sin. snöp snopa (hr./sr. snop snopa, rus. cnôn euonâ, big. cnôn - cnanhm cnôna), psi. *žiuot-b *žiuotd (b) > sin. život života (hr./sr. život života, rus. jteueôm oteueomâ, big. jfcueôm). V slovenščini tovrstni samostalniki poznajo dva naglasna vzorca, in sicer jezikovno razvojno gledano starejšega in mlajšega. Po starejšem vzorcu se naglašata samostalnika könj kônja in otrök otroka. Mlajši, a zato pogostnejši naglasni vzorec predstavlja tip snöp snopa oz. život života. Naglasni vzorec tipa könj kônja oz. otrök otrôka: könj kônja kônju kônja kônju kônjem kônji kônj kônjem kônje konjih konji kônja mn. konjema v predložnih zvezah: h kônju Kratki cirkumfleks v im. ed. je razložljiv po pravilu (4b), akut z ožino sredinskega samoglasnika v rod. mn. pa po (4c). Obliki mest. in or. mn. z akutom na ozkem samoglasniku odražata psi. novi akut po (4a). Cirkumfleks v mest. mn. ter mest. in predložnem daj. ed. sta analogna po tipu räk râka. Naglasni vzorec tipa snöp snopa oz. život života: snöp snôpa snopu snöp snôpu snopom snopi snopov snopom snope snopih snopi snôpa mn. snopoma v predložnih zvezah: k snôpu Ta tip ima v rod. mn. posplošeno končnico -ov in širok samoglasnik v osnovi ter v mest. mn. pozna samo cirkumflektirano osnovo. Zgledi: čep čepa, meč meča; bob bôba, grob groba, klöp klopa, kol kola, koš koša, molj molja, nož noža, slön slona, snöp snôpa, söm soma, stol stola, strop stropa, vol vola. Nekateri samostalniki imajo v mn. osnovo podaljšano z -ôv-. Cirkumflektirana končnica -ôvi bi bila v sin. v im. mn. lahko pričakova pri psi. samostalnikih w-jevske sklanjatve naglasnega tipa b (psi. *uol-b *uolu - *uoloue > sin. vol vola - vôlilvolôvi). Od tu se je najverjetneje razširila na nekatere prvotno new-jevske in celo prevzete samostalnike (grob groba - grobovi/grobi, top topa - topovi). Podobno kot pri tipu räk râka je tudi pri nekaterih samostalnikih te skupine dvojnično najti nepremični naglas na dolgocirkumflektirani osnovi (glog glôga / glôg gloga, gözd gozda I gôzd gozda, grozdgrôzda I grôzdgrôzda; dvôr dvôra I dvor dvora). Do sporadičnega prehoda v mešani naglasni tip je morda prišlo pod vplivom oblik tipa volôvi (gôzd gôzda -gozdovi). Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalnz&ov moške o-jevske 2.2.2 Tip ôdar odra Psi. dvozložni samostalniki naglasnega tipa b s psi. kratkim samoglasnikom v prednaglasnem zlogu in z osnovo na soglasniški sklop (ne)zvočnik + zvočnik se v slovenščini lahko zrcalijo kot v im. ed. dvozložni in neobstojni polglasnik vsebujoči samostalniki z nepremičnim naglasom na predzadnjem zlogu akutirane osnove ter z enako kolikostjo (in enako, tj. ozko kakovostjo sredinskega) samoglasnika v raznih sklonih: psi. *CVmCW (a) // +[Vm = psi. *e/*o], +[C = TR] > sin. Ce/oToR Ce/ ÔTRV: psi. *ôdn> *odrd (b) > sin. oddr odra (hr./sr. ôdar ôdra, rus. ddp odpä). Ozki odraz psi. kratkega sredinskega samoglasnika v im. ed. je verjetno posledica daljšanja psi. novega akuta na kračini pred soglasniškim sklopom (ne)zvočnik + zvočnik v izglasju, sredinski samoglasnik v odvisnih sklonih je ozek po analogiji z im. ed., saj bi po pravilu (6) pričakovali širokega. Naglasni vzorec je identičen vzorcu tipa kralj kralja. Nekaj zgledov: bobor bobra, gležonj gležnja, koporkopra, kosom kosma, odor odra ~ ogonj ognja. 2.2.3 Tip sokol sokola Nekateri psi. trizložni samostalniki naglasnega tipa b s psi. kratkim samoglasnikom v prednaglasnem zlogu in brez osnove na soglasniški sklop (ne)zvočnik + zvočnik v slovenščini v im. ed. doživijo naglasni umik in posledično reflektirajo kot v im. ed. dvozložni samostalniki s premičnim naglasom na akutirani osnovi (in s široko kakovostjo sredinskega samoglasnika v zadnjem zlogu osnove): psi. *CVCVmCn'V(b) Il +[Vm = psi. *e/*o], -[C = TR] > sin. CVCe/oC CVCé/ÔCV: psi. dvojnično *sokol-b *sokold (b) > sin. sokol sokôla (hr./sr. sôkô sokola, big. coKÔJi - cokôjiu). Nekaj zgledov: sôkol sokôla, tôpol topôla, tôpor topôra. 2.3 Psi. samostalniki s polglasnikom v prednaglasnem zlogu 2.3.1 Psi. dvozložni samostalniki s polglasnikom v prednaglasnem zlogu 2.3.1.1 Tipa päs psä in dež dzzjä Psi. dvozložni samostalniki naglasnega tipa b s polglasnikom v prednaglasnem zlogu in brez osnove na soglasniški sklop pripornik + (ne)zvočnik se v slovenščini razvojno pričakovano pojavljajo kot v im. ed. enozložni in neobstojni polglasnik vsebujoči samostalniki: psi. *CVfjCi'V (b) // +[Vm = psi. *&/*&], -[Cn = ST\ > sin. CSC C0CV: psi. *pbs-b *pbsd (b) > sin. pos psä (hr./sr. päs psä, rus. në'c nca, big. nèc - nèchm need). Neobstojni poglasnik je v sklonskih oblikah z ničto končnico razvojno pričakovan in v oblikah z glasovno izraženo končnico izpade. Zgledi: pos psä, sol slä, son snä. Del tovrstnih samostalnikov pa polglasnik najverjetneje zaradi težke izgovorljivosti soglasniškega sklopa, ki bi nastal ob njegovem izpadu, posploši tudi v oblike z glasovno končnico in poleg končniškega pozna še dvojnični nepremični naglas na edinem zlogu kratkoakutirane osnove: psi. *C^CT(b) // +[Vm = psi. *b/*-b]9 -[C = 57] > sin. CöC CoCV l CoC CàCV: psi. *di>žd'b *d-bžd'd (b) > sin. döz dožja I dož dežja (hr. dead dažda, rus. dootcdb doDtcdR*). Zgledi: bot botä I bot beta, pokr. boz bozä I bdz baza, dož ddžja I doz dožja, Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalnikov moške o-jevske kos kosa I kos kosa, pokr. sös sosä I sös sesa, šcop scopä I ščop ščopa. Naglasni vzorec: pös psä psü psä psü psom psi psov/psov psom psë psih psi psä mn. psoma Samostalnik son snä ima v im. mn. tudi dvojnično obliko snovi. 2.3.1.2 Tip bazčg bazgä Psi. dvozložni samostalniki naglasnega tipa b s polglasnikom v prednaglasnem zlogu in z osnovo na soglasniški sklop pripornik + (ne)zvočnik so v slovenščini zastopani kot v im. ed. dvozložni ter v prvem zlogu osnove obstojni, v drugem zlogu osnove pa neobstojni polglasnik vsebuj či samostalniki s končniškim naglasom oz. dvojnično z nepremičnim naglasom na predzadnjem zlogu kratkoakutirane osnove: psi. *CVifiC,VF(b) // +[Vm = psi. *b/*b], +[C;j = ST]> sin. CoSöT CoSTV I CoSoT CoSTV: psi *b-bzgh *b-bzgd (b) > bozög bozgä I bezog bozga. Zgleda: bozog bozgä I bozog bozga, mozog mozgä I mozog mozga. Naglasni vzorec je enak vzorcu tipapös psä. 2.3.2 Psi. trizložni samostalniki s polglasnikom v prednaglasnem zlogu 2.3.2.1 Tip steber stebra Psi. trizložni samostalniki naglasnega tipa b s polglasnikom v prednaglasnem in predprednaglasnem zlogu se v slovenščini nadaljujejo kot v im. ed. dvozložni ter v prvem zlogu osnove obstojni, v drugem zlogu osnove pa neobstojni polglasnik vsebujoči samostalniki s končniškim naglasom oz. dvojnično z nepremičnim naglasom na predzadnjem zlogu kratkoakutirane osnove: psi. *CVm2CVmlCV (b) // +[Vm = psi. *b/*b] > sin. CoCöC CoC0CVI c0c0cCoC0CV: psi. *stbbhn> *stbbhrd (b) > sin. stobör Stobra I stobor Stobra (hr./sr. stàbar stàbra). Zgledi: čobor čobra I čobor čobra, kobol koblä I kobol kobla, pokol poklä I pokol pokla, stobor Stobra I stobor Stobra, somonj somnjä I somonj sômnja; hrbot hrbta I hrbot hrbta. Izpeljanke s psi. priponskima obraziloma *-t>cb in *-hkh iz psi. dvozložnih samostalnikov naglasnega tipa b s psi. polglasnikom v prednaglasnem zlogu v slovenščini izkazujejo besedotvorni naglasni tip B, ki je sicer značilen za izpeljanke iz besedotvorne podstave z oblikotvornim naglasnim tipom c, torej tip bc = B po Dyboju (botöc botcä I botoc botca, sosok soška f sosok soška, ščopoc scopcä I ščopoc ščopcd). Naglasni vzorec je enak vzorcu tipa pos psä. 2.3.2.2 Tip oral orla Psi. trizložni samostalniki naglasnega tipa b s polglasnikom v prednaglasnem in z odsotnostjo polglasnika, tj. z dolgim oz. kratkim samoglasnikom, v predprednaglasnem zlogu v slovenščini reflektirajo kot v im. ed. dvozložni in neobstojni polglasnik vsebujoči samostalniki z nepremičnim naglasom na predzadnjem zlogu akutirane osnove ter z enako kolikostjo (in enako, tj. ozko oz. široko kakovostjo morebitnega sredinskega) samoglasnika v raznih sklonih: psi. *CVCVmCV(b) II -v\Vm = psi. *b/*b], -[Vn = psi. *b/*b] > sin. CVCoC CVC0CV: Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalnikov moške o-jevske psi. *orbl-b *orbld (b) > sin. ôrol ôrla (hr./sr. orao ôrla, rus. opë'n opnâ, big. open -opjiu). Naglasni vzorec je enak vzorcu tipa kralj kralja. Nekaj zgledov: ôrol ôrla, ôsol ôsla, ôvon ovna, ovos ovsa. 3 Psi. oblikotvorni naglasni tip c Za psi. oblikotvorni naglasni tip c je značilno polarizirano premično naglasno mesto, kar pomeni, da se iktus lahko nahaja ali na prvem ali na zadjem zlogu t. i. glasoslovne besede, tj. ali na prvem zlogu osnove oz. na predslonki ali na zadnjem zlogu končnice oz. na zaslonki. Tonem na prvem zlogu je vedno starocirkumfleksni, na zadnjem pa podobno kot pri tipu b ni nedvoumno določljiv. Zgled naglasnega vzorca za samostalnike moškega spola psi. o-jevske sklanjatve: rus. hr./sr. sin. psi. 3y6 zûb zôb 3y6a zûba zobâ *zQba 3y6y zûbu zôbu *zQbu 3y6 zûb zôb *ZQbh 3y6e zûbu zôbu *zQbe 3y6oM zûbom zôbom *zQbombl-bmb 3y6bi zûbi zobjê *zQbi 3y606 zûbà zob *ZQb'-b > *ZQb-b 3y6aM zûbima zobem *'zobom>rb > *zQbom-b 3y6bi zûbe zobe *z§by 3y6ax daj. zobeh *zQbëx''b > *zQbexh 3y6aMu daj. zobmi *zo_by Samostalniki psi. moške o-jevske sklanjatve naglasnega tipa c imajo naglas na prvem zlogu osnove v ed. ter im. in tož. mn., na kočnici pa v vseh ostalih sklonih, kar neposredno potrjuje navedeni ruski naglasni vzorec.8 Do umika naglasa s končnega polglasnika in posledičnega nastanka psi. novega akuta pride v rod., daj. in mest. mn. Psi. novi akut v rod. in mest. mn. izpričuje slovenščina. Cirkumfleks v daj. mn. je v obeh južnoslovanskih jezikih drugoten. Psi. stari cirkumfleks na osnovi v ed. ter im. in tož. mn. neposredno potrjuje hrvaščina/srbščina ter posredno slovenščina, o čemer podrobneje v nadaljevanju. Na psi. padajoči tonem na prvem zlogu osnove v tem naglasnem tipu kaže iktus na prvem zlogu odraza premeta jezičnikov v položaju pred soglasnikom v vzhodnoslovanskih jezikih (rus. eopod 8 V ruščini psi. naglasni tip c razpade na dva podtipa. Del samostalnikov ohrani prvotni naglasni vzorec, tj. naglas na osnovi v ed. in im. mn. ter naglas na končnici v ostalih sklonih mn. (tip 3y6 3y6a - 3yôu 3y6ôe). Del samostalnikov najverjetneje pod vplivom samostalnikov srednjega spola psi. naglasnega tipa c posploši v mn. naglas na končnici (tip hoc HÔca - Hocbi ' Hocôe), tako vsi samostalniki s končnico -a v im. mn. (tip aôpod aôpoda - eopodâ eopodôë). Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalnikov moške o-jevske ... aôpoda, hr./sr. grâd grada, sin. grad gradu > psi. *gôrd-b *gôrda). Naglasni tip c s kratkim odrazom psi. starocirkumflektiranega dolgega samoglasnika v osnovi posredno izkazujejo tudi zahodnoslovanski jeziki (češ. zub zubu, hrad hradu; slš. zub zuba, hrad hradu; polj. zab zeba, grôd grodu; gluž. hrôd hroda).9 Prisotnost psi. starega cirkumfleksa v osnovi z naglasnim pomikom na zaslonski člen v členjenih oblikah enozložnih samostalnikov indirektno potrjuje bolgarščina (big. 3i>6 - 3-b6-bm 3t6à, epàô - epadim spada). V slovenščini je reflektiranje psi. naglasnega tipa c povezano s pomikom psi. starega cirkumfleksa po glasovnem pravilu (3a). Tako poznajo psi. dvozložni samostalniki tega naglasnega tipa v slovenščini praviloma mešani naglas, psi. trizložni samostalniki pa nepremični naglas na cirkumflektirani osnovi. 3.1 Psi. dvozložni samostalniki Psi. dvozložni samostalniki naglasnega tipa c se v slovenščini praviloma odražajo kot v im. ed. enozložni samostalniki z mešanim naglasom: psi. *CVCVI *CKCF (c) > sin. CVC CVCV: psi. *raçzb *mQŽa (c) > sin. mož moža (hr./sr. mû ž muza, rus. juyjfc Myotca - juyztcbR ' myztcéu, big. wknc - Mhjtcbm AWJ/câ, češ. muž muze, polj. maž mezd), psi. *dârb *dâru (c) > sin. dâr darû (hr./sr. dar dara, rus. ààp ôâpa - öapbi ' dapôe, češ. dar daru). Drugotno del le-teh posploši naglas na osnovi in tako nastane tip v im. ed. enozložnih samostalnikov z nepremičnim naglasom na edinem zlogu cirkumflektirane osnove: psi. * CVCV I *CVCV (c) > sin. CV C CVCV: psi. *kôls-b *kôlsa (c) > sin. klâs klâsa (hr./sr. klâs klâsa, rus. kôjioc Konoca, big. KJiâc - Kjiacim KJiacà, češ. klas klasu, polj. klos klosd), pri čemer samostalniki s ponaglasnim soglasniškim sklopom pripornik + (ne)zvočnik v sin. lahko vsebujejo tudi neobstojni polglasnik: psi. *CVCV/*CVCV/f +[C = ST] (c) ^ sin. CVSoT CVSTV: psi. *uösk-b *uöska (c) > sin. vosok voska (hr./sr. vösak voska, rus. 6ôck eôcKa, big. eôcbK), prim, še môzog môzga ~ drôzg drozga. Skupina samostalnikov z mešanim naglasnim tipom se znotraj dodatno členi glede na končnico v rod. ed. in sklanjatveni vzorec v mn. V rod. ed. se pri samostalnikih psi. moške o-jevske sklanjatve pojavlja končnica -a, kije v slovenščini prvotno naglašena po pravilu (3 a) (psi. *sueti> * sueia > sin. svet sveta) in šele drugotno nenaglašena (psi. *bêrg-b *bêrga > sin. brêg brega), na kar bi kazali samostalniki z dvojničnim naglasnim mestom (sin. les lesâ I les lesa in zvon zvona I zvon zvona). Končnica -u v rod. ed., ki je vedno naglašena po (3a), je bila po analogiji prevzeta od sicer maloštevilnih samostalnikov psi. w-jevske sklanjatve, za katere pa je značilno, da so bili v psi. dvozložni in so večinoma pripadali naglasnemu tipu c (psi. *dâr-b *dâru, *medb *mèdu, *mîr-b *mîru, *sâdb *sâdu, *sywb *synu > sln. dâr darû, mêd medu, mir mirû, sâd sadû, sin sinu), s čimer je bil omogočen oblikovni stik z o-jevskimi samostalniki istega naglasnega tipa. V im. mn. pozna ta sin. naglasni tip vedno naglašeni končnici, izvirajoči iz drugih psi. sklanjatev: končnico -je < psi. *-bie, prevzeto iz moške i-jevske sklanjatve (psi. *lûdbie > sin. ljudje), in končnico -ôvi, ki jo lahko interpretiramo kot pod vplivom končnice psi. o-jevske sklanjatve za im. mn. *-/ preoblikovano končnico psi. w-jevske sklanjatve 9 Za razlago stanja v polj. in gluž. prim, opombo 5. Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostaln/kov moške o-jevske za im. mn. *-oue (psi. *dâroue > sin. darovi) ali kot iz psi. w-jevske v o-jevsko sklanjatev posplošeno končnico za rod. mn. *-ouh, na katero seje naplastila končnica psi. o-jevske sklanjatve za im. mn. *-/. Morfem -ov- nato iz im. mn. prodre v ostale množinske sklone, se spoji s končnicami le-teh in ga zato lahko interpretiramo kot podaljšavo osnove. Tudi pri prehajanju teh končnic v o-jevsko sklanjatev je igrala pomembno vlogo narava psi. naglasa. Psi. oblikotvorni naglasni vzorec c psi. dvozložnih samostalnikov moškega spola o-jevske sklanjatve glede na pravkar povedano v slovenščini razpade na dva osnovna naglasna vzorca tipov mož moža - možje in dar daru - darovi. Ostali naglasni tipi so kombinacije le-teh. 3.1.1 Tip mât molâ- možje oz. lâs lasu- lasje Naglasni vzorec: mož moža možu moža možu možem možje mož možem može možeh možmi moža mn. možema v predložnih zvezah: v zobe, za läse Naglas v im. ed. je razložljiv po pravilu (3b), v rod. ed., im. in tož. mn. ter dv. pa po (3a), pri čemer je umik naglasa z glasovno izražene končnice na osnovo v zvezi s predlogi razložljiv z že omenjeno polarizacijo psi. starega cirkumfleksa (psi. *zQby > sin. zobê ~ psi. *i/b zqby > sin. v zôbe, psi. *uôlsy > sin. lasê ~ psi. *zâ uolsy > sin. za lase). Oblike rod., mest. in or. mn. kažejo na prvotni naglas na zadnjem zlogu končnice. V daj. mn. ter. daj. in or. dv. bi prav tako pričakovali akut, cirkumfleks je torej drugoten, verjetno po naliki z im. in tož. mn. ter dv. Nepredložna oblika daj. ed. je v slovenščini prvotno naglašena na končnici (psi. *bogu > star. in pokr. sin. bogû, prim, še bregû, darû, svetu), naglas na osnovi je verjetno poplošen po oblikah, pojavljajočih se v goli samostalniški predložni zvezi (psi. *kb bogu > sin. k bogu). Enako velja tudi za or. ed., ki se vedno uporablja s predlogom (psi. *sï> bogomb > sin. z bogom; razlika v naglasnem mestu med oblikami iz golih oz. zloženih samostalniških predložnih zvez je v knjižnem jeziku zabeležena pri Trubarju, prim, star. sin. pred bûgom < psi. *perdi> bogomb ~ star. sin. pred tuim bogum < psi. *perdh tuoiimb bögomb). Končnica mest. ed. je prevzeta iz psi. w-jevske sklanjatve, katere naglasni tip c ima v tem sklonu naglas na končnici, kar se v slovenščini po pravilu (6) zrcali v akutirani intonaciji, kije izjemoma ohranjena na odrazu za psi. dolgi samoglasnik (sin. na brégu, hr./sr. na brijégu I na brëgu, rus. na ôepeey < popsl. *na bergu) in dvojnično na refleksu za psi. kratki samoglasnik (sin. na nosu, hr./sr. na nôsu, rus. na nocy < popsl. *na nosu), cirkumfleks v mest. ed. (sin. na nôsu, pri bôgu) je torej najverjetneje drugoten. Po podtipu mož moža - možje gredo mož, zôb in dvojnično vôz, po podtipu lâs lasû - lasjê pa lâs in dvojnično tât. Samomnožinski samostalnik ljudje ima v rod. obliko ljudi, le v im. mn. ima starinsko končnico -je samostalnik volk (volčje). Poleg tega pozna manjša skupina samostalnikov v mest. mn. dvojnično končnico -eh (izvorno samostalniki naglasnega tipa c: bregéh, crtéh, doléh, gostéh, logéh, robéh, rogéh, žlebeh; izvorno samostalniki naglasnega tipa b: grobéh, hrbtéh, koléh, koncéh, voléh). Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostaln/kov moške o-jevske 3.1.2 Tip dâr darû - darôvi Naglasni vzorec: dâr darû dâru dâr dâru dârom darovi darov darovom darove darovih darovi darova mn. darovoma Naglas edninskih oblik se tudi pri tem naglasnem vzorcu pojasnjuje podobno kot pri tipu mož moža. V ed. je vedno možen tudi dvojnični naglas na osnovi, ki pa je lahko bolj ali manj pogosten. Naglasno stanje v im. mn. je razložljivo po pravilu (3a), v rod. mn. po (4c). Ostale oblike s cirkumflektirano podaljšavo osnove -ôv- so le-to verjetno posplošile iz im. mn. Zgledi za podtip z bolj pogostnim mešanim naglasom v ed. (dâr darû — darôvi I dâr dâra): dâr, glas, gôd, grâd, lêd, mâh, môst, nos, pas, plâz, plôd, rôd, sâd, sied, smrâd, stân, strâh, tât, trâk, vrât, samoedninski samostalniki glâd, lân, mêd, mîr,pôt,prâh, srâm. Zgledi za podtip z bolj pogostnim naglasom na osnovi v ed. (zîd zîda I zîd zidû - zidôvi): jêz, lât, mrâk, plot, sât, sîn, slâp, zîd, samoedninska samostalnika hlâd, slâd. 3.1.3 Tipa svêt sveta- svetovi in breg brega - bregovi Tip svêt svetâ - svetovi ima v ed. mešani naglas kot tip mož moža ter je lahko obvezen ali dvojničen, slednji pa bolj ali manj pogosten. V mn. je naglas na podaljšavi osnove -ôv- po vzorcu tipa darôvi. Zgledi za podtip z obveznim mešanim naglasom v ed. (svêt svetâ - svetôvi): bôg, dôlg, dûh, snêg, svêt, vôz. Zgleda za podpodtip z bolj pogostnim dvojničnim mešanim naglasom v ed. (les lesâ - lesovi I les lésa): les, samoedninski samostalnik gnôj. Zgledi za podpodtip z manj pogostnim dvojničnim mešanim naglasom v ed. (zvôn zvôna I zvon zvona - zvonovi): drug, rôg, vrh, zvôn, žleb, samoedninski samostalnik lôj. Tip brêg brêga - bregovi pozna v ed. nepremični naglas na osnovi kot tip klâs klâsa, v mn. naglas na podaljšavi osnove -ôv- po vzorcu tipa darôvi. Zgledi: bran, brêg, brôd, cvêt, dorn, drug, krês, lôg, mêh, red, rob, sôk, tôk, vâl, vôlk, dvojnično cêp, hlâp, käp, sôd. 3.1.4 Tip klâs klâsa - klâsi Naglasni vzorec: klâs klâsa klâsu klâs klâsu klasom klâsi klâsov klâsom klâse klâsih klâsi klâsa mn. klasoma Nekaj zgledov: bêg, bês, brûs, cêp, čir, pokr. črt 'krčevina, poseka', čoln, črep, dôb, dôl, drôzg, grîz, hlâp, hlôd, kâl, kâp, klâs, kljûn, kôs 'del', kôs 'ptica', krâk, krik, krôg, kûm, lik, list, lôk, lûb, nôht, pîr, plês, prôt, rêk, rêz, rôk, sôd, srd, srp, stûd, têk, tlâk, tvôr, ûk, vâr, vêk, vid, vir, vrâg, vrân, zêh, zêv, znâk, žar, žir, dvojnično blesk, tresk, običajno samoedninski samostalniki drôb, gnûs,jêk, krâs, kvâr, kvâs, lûb, mâr, môlk, mûlj, ôl, srâb, strûp, stûd, têg, trst, ûk, vâr, vrês, znôj, žled, žolč, žreb, dvojnično bôk, hôd; môzog môzga, vôsdk vôska. 3.2 Psi. trizložni samostalniki Psi. trizložni samostalniki naglasnega tipa c v slovenščini reflektirajo kot v Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostaln/kov moške o-jevske ... im. ed. eno- oz. dvozložni samostalniki z nepremičnim naglasom na edinem oz. drugem zlogu cirkumflektirane osnove: psi. *CF CVCVI*CV CVCV(c)//+\V = *b/*b] / -[Vm = > sin. CCVC CCVCVI CVCVC CVCVCV: psi. *kï>nçdzb *fcbnçdza (c) > sin. knez kneza (hr./sr. knez kneza, rus. khh f3b khr '3h - KHH3bn ' khh3Ču, češ. knëz kneze, polj. ksiadz ksiqdza), psi. *uečerb *uečera (c) > sin. večer večera (hr./sr. večer večera, rus. eénepa - eenepâ eenepôe). Naglasni vzorec tipa knêz knêza je enak naglasnemu vzorcu tipa klas klasa, nekaj zgledov: knêz, klêj, smb. Naglasni vzorec tipa večer večera: večer večera večeru večer večeru večerom večeri večerov večerom večere večerih večeri večera mn. večeroma v predložnih zvezah: na večer Cirkumfleks na prvem zlogu osnove v ed., im. in tož. mn. ter dv. je v nepredložnih oblikah (psi. * uečer-b > sin. večer) in v oblikah, ki niso neposredno sledile predlogu (psi. *nä t-b uečer-b > sin. na tâ večer), kot tudi v oblikah s predlogom, ki v slovenščini umaknejo naglas za zlog v desno (psi. *nâ uečer-b > sin. na večer), razložljiv po pravilu (3a). Predložne oblike, v katerih samostalnik ne sledi neposredno predlogu, so naglas posplošile na drugem zlogu osnove. V ostalih sklonih mn. in dv. bi po pravilu (6) oz. (7) pričakovali akutski tonem. Tudi v teh oblikah je prišlo do posplošitve cirkumfleksa na drugem zlogu osnove. Nekaj zgledov: golob, gospod, korak, obad, oblak, pepel, večer. 4 Oblikotvorni naglasni tipi v (knjižni) slovenščini Sledi povzemalni pregled v prispevku obravnavanih oblikotvornih naglasnih tipov netvorjenih oz. z neproduktivnimi priponskimi obrazili tvorjenih samostalnikov moškega spola o-jevske sklanjatve v slovenskem (knjižnem) jeziku, kot so podani v opisni slovnici le-tega (Toporišič 2000, 286-288). Nakazano je tudi vključevanje v slovenščino prevzetega besedja, tj. izposojenk in tujk,10 v te podedovane naglasne tipe. 4.1 Nepremični naglas na osnovi 4.1.1 Akutirane osnove 4,1.1.1 Samostalniki z enako kolikostjo (in enako, tj. ozko oz. široko kakovostjo morebitnega sredinskega) samoglasnika v raznih sklonih Samostalniki z nepremičnim naglasom na akutirani osnovi ter z enako kolikostjo (in enako, tj. ozko oz. široko kakovostjo morebitnega sredinskega) 10 Izposojenke razumem kot besede, prevzete iz (nekdaj) stičnih jezikov v narečja in preko teh v knjižni jezik, tujke pa kot besede, nanašajoče se na stvarnost moderne družbe in posledično prevzete v knjižni jezik, preko tega pa tudi v narečja (Snoj 1997, XII). Merilo ločevanja je torej starost prevzema in ne stopnja (pisne ali oblikoslovne) prilagojenosti sestavu knjižnega jezika (Toporišič 1992, 299-300, 334; SP 2001, 199 in 207). Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalnikov moške o-jevske . samoglasnika v raznih sklonih so v im. ed. lahko enozložni (ključ ključa; dvojnično dSž dežja, ki sicer ustreza merilu nepremenljivosti samoglasniške kolikosti, bi glede na cirkumfleksno-akutsko premenljivost v raznih sklonih sodil v skupino 4.1.1.2) ali dvozložni. Dvozložni samostalniki so lahko naglašeni na prvem ali drugem zlogu osnove. Dvozložnice z naglasom na prvem zlogu osnove pri pregibanju ohranjajo število zlogov le-te (javor javora) oziroma imajo po izpadu neobstojnega polglasnika v neimenovalniških sklonih enozložno osnovo (vital vitla, odor odra, ôrol ôrla, dvojnično bezog bezga in stobor stebra). Dvozložnice z naglasom na drugem zlogu osnove pri sklanjanju vedno ohranijo število zlogov le-te (kovačkovača). Vzrok za različno kakovost sredinskega samoglasnika v osnovi so različna psi. izhodišča tega naglasnega tipa. V ta naglasni tip se vključujejo predvsem izposojenke (križ križa, žagrad žagrada, žakolj žaklja, žolnir žolnirja). 4.1.1.2 Samostalniki z različno kolikostjo (in različno ali enako, tj. široko kakovostjo morebitnega sredinskega) samoglasnika v raznih sklonih Samostalniki z nepremičnim naglasom na akutirani osnovi in z različno kolikostjo (in različno ali enako, tj. široko kakovostjo morebitnega sredinskega) samoglasnika v raznih sklonih so v im. ed. lahko enozložni z naglasom na edinem zlogu osnove (räk ràka, svët sveta, snop snopa) ali dvozložni z naglasom na zadnjem zlogu osnove (obëd obéda, život života). Prisotnost oz. odsotnost kakovostne premene sredinskih samoglasnikov v raznih sklonih je razložljiva z različnimi psi. izhodišči tega naglasnega tipa. Tudi v ta tip se vključujejo predvsem izposojenke (škrat škrata, trop tropa), med tujkami so pogostni samostalniki na -ënt (študent študenta). 4.1.2 Cirkumflektirane osnove Samostalniki z nepremičnim naglasom na cirkumflektirani osnovi so v im. ed. lahko enozložni (klâs klâsa, knêz kneza, dvojnično mâk mâka in grôzd grôzda) ali dvozložni. Dvozložni samostalniki imajo naglasno mesto lahko na prvem ali drugem zlogu osnove. Dvozložnice z naglasom na prvem zlogu osnove pri sklanjanju ohranjajo število zlogov le-te (mêsec meseca) oziroma imajo po izpadu neobstojnega polglasnika v stranskih sklonih enozložno osnovo (stâroc starca, vosok voska). Dvozložnice z naglasom na drugem zlogu osnove pri pregibanju vedno ohranijo število zlogov le-te (večer večera). V ta naglasni tip se vključujejo izposojenke (šmk, žmdar, žafran), zlasti pa tujke (bas, balzam, beton). 4.2 Premični naglas na osnovi 4.2.1 Akutirane osnove Premični naglasni tip na akutirani osnovi pozna manjša skupina sicer pogostnih v im. ed. večinoma dvozložnih samostalnikov (ôreh oréha, sôkol sokôla). Ozka oz. široka kakovost morebitnega sredinskega samoglasnika v zadnjem zlogu osnove je posledica različnih psi. izhodišč tega naglasnega tipa. V ta naglasni tip se integrirajo le redke izposojenke (kostanj kostanja). Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalnikov moške o-jevske ... 4.2.2 Cirkumflektirane osnove Premični naglasni tip na cirkumflektirani osnovi ni podedovan, značilen je le za redke tujke (dvojnično dûal duâla). 4.3 Končniški naglas Končniški naglasni tip je zelo redek, poznajo ga samo samostalniki s polglasnikom v osnovi, ki so v im. ed. lahko eno- ali dvozložni. Enozložni samostalniki v odvisnih sklonih polglasnik lahko izgubijo (pöspsa) ali pa ga ohranijo (doždožja). Dvozložni samostalniki v odvisnih sklonih izgubijo neobstojni polglasnik v zadnjem zlogu osnove (bozög bozgä, stobör Stobra). V ta naglasni vzorec se vključujejo le redke izposojenke (skodonj skodnjä). 4.4 Mešani naglas Mešani naglasni tip pozna manjša skupina sicer pogostnih v im. ed. enozložnih samostalnikov s cirkumflektirano osnovo. Znotraj se le-ti razlikujejo glede na stopnjo mobilnosti. Samostalnikov z mešanim naglasom tako v ed. kot v mn. je zelo malo (mož moža - možje, lâs lasû - lasje). Pogostnejši so samostalniki z mešanim naglasom v ed. in naglasom na podaljšavi osnove -ôv- v mn. (dar daru - darovi, svet sveta - svetovi), pri katerih je mobilnost v ed. lahko obvezna (svet sveta) ali bolj oz. manj pogostno dvojnična (dâr darû I dâr dâra, les lesâ I les lesa oz. zîd zida I zîd zidû, zvôn zvôna I zvon zvona), ter samostalniki z naglasom na osnovi v ed. in na podaljšavi osnove -ov- v mn. (breg brega - bregovi, izjemoma dvojnično še präg prâga - pragovi, grob groba - grobovi in sön snä - snôvi). V ta naglasni vzorec se vključujejo le redke izposojenke (trâm tramu - tramovi). To je bil prikaz odrazov psi. oblikotvornih naglasnih tipov samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v (knjižni) slovenščini. V nadaljnih naglasoslovnih obravnavah samostalnikov moškega spola bo potrebno pojavnost oblikotvornih naglasnih vzorcev preučiti še za starejše stopnje slovenskega knjižnega jezika ter v predvsem za naglasoslovje relevantnih slovenskih narečjih. V slednjih problematika zadeva stopnjo ohranjanja oz. izginjanja posameznih naglasnih tipov ter morebitne ostanke psi. oblikotvornega naglasnega tipa d. Posebni obravnavi bi nadalje zahtevala preučitev načina vključevanja prevzetega besedja, tako izposojenk kot tujk, v podedovane naglasne tipe in posledično morebitnega povečevanja števila le-teh ter osvetlitev odražanja sestava psi. besedotvornih naglasnih tipov v slovenščini. Viri in literatura Arumaa, Peeter, 1964, Betonung in den einzelnen Slavinen, Urslavische Grammatik I: Einletung, Lautlehre, Heidelberg, 177-189. Barič, Eugenija, et al., 19972, Hrvatska gramatika, Zagreb. France Bezlaj, 1976, 1982, 1995, Etimološki slovar slovenskega jezika I—III, Ljubljana. Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalnikov moške o-jevske Dybo, V. A., 1981, Slavjanskaja akcentologija, Moskva. Dybo, V. A., Zamjatina, G. L, Nikolaev, S. L., 1990, Osnovy slavjanskoj akcentologii, Moskva. Dybo, V. A., Zamjatina, G. I., Nikolaev, S. L., 1993, Osnovy slavjanskoj akcentologii, Slovar \ Moskva. Jurančič, Janko, 1986, Srbskohrvatsko-slovenski slovar, Ljubljana. Kratky slovnik slovenského jazyka, Bratislava, 1997. Nov täIkoven rečnik na bälgarskija ezik, 1998. Ožegov, S. L, Švedova, 1995, Tolkovyj slovar ' russkogo jazyka, Moskva. Ramovš, Fran, 1936, Kratka zgodovina slovenskega jezika L, Ljubljana. Ramovš, Fran, 1952, Morfologija slovenskega jezika, Ljubljana. Slovnik spisovné cestiny pro školu a verejnost, Praga, 1994. Slownik Hornjoserbsko-nemski I Wörterbuch Ob er s orbisch-deutsch. Budysin/ Bautzen, 1990. Slownik wspôlczesnego jezyka polskiego, Varšava, 1996. Snoj, Marko, 1997, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana. SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana. SSKJ, 1970 = Slovar slovenskega knjižnega jezika I, Ljubljana. SSKJ, 1994 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana. Stang, Christian S., 1957, Slavonic Accentuation, Oslo. Šivic-Dular, Alenka, 1992, Slovenski jezik v soočanju s slovanskimi jeziki (Na osrednjem sklanjatvenem vzorcu za moški spol v slovanskih jezikih), Zbornik Slavističnega društva Slovenije 2, Ljubljana, 59-85. Valjavec, Matija, 1897, Glavne točke o naglasu kniževne slovenštine, Rad JAZU CXXXII, Zagreb, 116-213. Toporišič, Jože, 19761, Slovenska slovnica, Maribor. Toporišič, Jože, 1992, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana. Toporišič, Jože, 20004, Slovenska slovnica, Maribor. Reflexes of Proto-Slavic Morphological Stress Types in the ö-Declension of Masculine Nouns in (Standard) Slovenian Summary The article discusses the reflexes of Proto-Slavic morphological stress types in the o-declension of masculine nouns in ( standard) Slovenian. It also explains the position of the stress, as well as the quantitative and the tonemic features with the consideration of the rules governing the historical-linguistic development of the Slovenian stress system. The discussion is based on Ch.S. Stang's theory on three Proto-Slavic stress types and is limited mainly to base-words and words formed with unproductive Proto-Slavic suffixes. The findings of the theory on Proto-Slavic word-formational stress types by V.A. Dybo are mentioned only in exceptional cases. The nouns belonging to the Proto-Slavic morphological stress type a (*rakb *räka, *stuëtb *si>uëta, *obëdi> *obëda, *orexi> *orëxa, *äuort *äuora, *mësçcb Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostaln/kov moške o-jevske ... *mésçca, *uïtibh> *uïtbla, *stän>cb *stan>ca) are reflected in Slovenian as: (1) nouns with fixed stress on the acute root and with variant vowel quantity ( and quality of a possible mid-vowel) in different inflected cases (räk râka, svët svéta, obëd obéda); (2) nouns with mobile stress on the acute root (and with close quality of a possible mid-vowel in the root's final syllable) (ôreh oréha); (3) nouns with fixed stress on the acute root and with equal vowel quantity (and with equal, i.e. close quality of a possible mid-vowel) in different inflected cases (jâvor jâvora, vital vitla); (4) nouns with fixed stress on the circumflex root (mesec meseca, stârsc stârca). The nouns belonging to the Proto-Slavic morphological stress type b ( *klučb *klucà, *kouâcb *kouacà, *snöp'b *snopà, *odn> *odrà, *žiuotb *ziuotà, *sokôrb *sokolà, *pbST> *pbsà, *di>žd'b *dbzd'à, *bi>zgi> %bzgà, *stbbi>rb *stbb'brà, *ori>h> *on>là) are reflected in Slovenian as: (1) nouns with fixed stress on the acute root and with permanent vowel quantity (and permanent, i.e. close or open quality of a possible mid-vowel) in different inflected cases (ključ ključa, odsr odra, oral örla, kovač kovača); (2) nouns with fixed stress on the acute root and with variant vowel quantity (and equal, i.e. open quality of the mid-vowel) in different inflected cases ( snöp snopa, život života); (3) nouns with the stress on the final vowel (pas psä, dSž dszjä, bszäg bszgä, stsbär stsbrä) or doublets with the stress on the root's short acute vowel (dsž dežja, bàzsg bàzga, stàbar stàbra); (4) nouns with mobile stress on the acute root (and with open quality of the mid-vowel in the root's final syllable) (sokol sokola). The nouns belonging to the Proto-Slavic morphological stress type c (*mQŽb *mQŽa, *uôls'b *uôlsa, *dân> *dâru, *suetb *sueta, *bêrgb *bêrga, *kôlsT> *kôlsa, *uöskb *uöska, *k£nçdzb *k£nçdza, *uëcerb *uëcera) show their continuity in Slovenian as: (1) nouns with variant degrees of stress mobility ( mož moža - možje, lâs lasû - lasjê, dâr darû - darôvi, svêt sveta - svetovi, breg brega - bregovi); (2) nouns with fixed stress on the circumflex root (klâs klâsa - klâsi, knêz knêza -knêzi, vôssk vôska, večer večera - večeri).