GOSPODARSKI VESTNIK °^ooooooooooooqooooooooooooooooooooo®oooocxxxx3ooooooooqoooooooooooooooooooooooooocx)oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo S*. 4. V Gorici, dne 1. aprila 1927. Leto V. § O 30000000OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Izhaja enkrat na mesec. Stane letno 88 Uredništvo In uprava v Gorici, Via S. tO Ur. — Posamezna Številka 1 Uro. Glovannt Štev. G., I. nadstr. Ponatis je dovoljen le s popolno navedbo vira. Oo°00000ixxxxxx)0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000050000000000000000000000000000000cxxxxxx5000000000t> t ANTON ČOK. Dne 18. februarja 1927. je nagle smrti umrl v Trstu Anion Čok, kapetan pri Sv. Antonu Novem. Veličasten spre-Vod, ki ga je spremljat na njegovi zad-Uji poti iz Trsta na Katinaro vkljub divjemu razsajanju kraške burje, je pokazat, kako priljubljen je bil pokojnik Dri znancih in prija-ieljih. Mož komaj 48-ih let šel je prerano od nas in naše gospodarske ustanove obžalujejo po vsej pravici njegovo prezgodnjo smrt. Pokojni Anton Čok je pričel delati Ua zadružnem polju * ustanovitvijo ljudske posojilnice in hranilnice pri Sv. Ivanu Dri Trstu, kjer je kot mlad duhovnik služboval. Ustanovitev le posojilnice je bila ledaj, v predvojnih časih Naglovega skofovanja, mnogo komentirana, ker so koteli videli nekateri v njej začetek gospodarskega razdora na tržaškem ozemlju. Ali Anton Čok je bil mož, ki je pravočasno izprevidel, da bi vsak gospodarski razdor spravil preje ali sleje naše gospodarske organizacije na pot propasti. Zato je ostalo delovanje Ljudske posojilnice in hranilnice v odmerjenih mejah, dokler se ni po vojni združila s Tržaško posojilnico in hranilnico, ki je prevzela vse njeno delovanje, in to ravno po zaslugi Antona Čoka. 'Od-tedaj je bil Anton Čok podpredsednik lega zadnjega zavoda do svoje smrti. Leta 1924. je bil pokojnik izvoljen v načelništvo Zadružne zveze v Trstu in nato imenovan v njen ožji odbor, v katerem je deloval vzlic svoji bolezni do svojega smrtnega dne. Bil je vslrajen, inteligenten delavec in zvest sotrudnik svojih lovarisev. Z globokim sočutjem je zasledoval gospodarsko življenje in trpljenje našega kmečkega stanu, iz katerega je izšel. Vse naše gospodarstvo je izgubile ž njim moža, ki je zaslužil, da ga ohranimo v trajnem spominu. Janko Furlan: DVE V katastru sem naletel na dve enako veliki zemljiški posesti, v četrturni razdalji. Iz zemljiške knjige sem razbral, da se je lastnik prvega posestva oprostil bremen, ki so obteževala posest, dočim je bilo pri drugem gospodarju ravno obratno. Pa poglejmo žive slike] Prvi gospodar vodi svoje gospodarstvo čez 20 let. Prevzel je obremenjeno, zanemarjeno posestvo in borno premičnino:* par kosov poljskega orodja in dva suha repa. »Korajže je bilo treba«, mi je pripovedoval, »na mlada ramena sem naložil žalostno dedščino in skrb za starega očeta. Premišljal sem, se posvetoval, računal in se končno z vso vnemo lotil dela. Počasi sicer, a šlo je. Travnik, hlev, njiva, vse se je boljšalo. Ko sem videl prve sadove svojega truda, sem se še bolj zavzel. Vedno je bilo za zob in za potrebščine. Še ostajati je pričelo. — Moram pa dostaviti, da se imam za svoj napredek zahvaliti oso-bito kpjigam. Te so mi svetovale, me bodrile in vadile, in mi so še danes dobre svetovalke. Časi so se zelo predrugačili, razmere, poostrile. A kdo je že sKušal gospodarsko vihro, ne klone. Saj je še dosti nedovršenega dela, še dosti načrtov lahko uresničimo in si izboljšamo svoj položaj. Osobito se moramo zavzeti za organizacijo kmetskega gospodarstva. En primer: Cena žive teže naše klavne živine je 214 do 3 lire za kg, medtem ko je drugod večja (5—3.80 lire). Kaj bi ne mogli izposlovati razlike sebi v prid? Mislim, da je naša prva naloga skrbeti predvsem za mlečno živino, ki našim razmeram najbolj odgovarja in je najbolj dobičkonosna. Priznam. Hočete reči, da moramo uvesti pasmo, ki bo kolikor mogoče mlečna, to je, ki bo hrano najbolje izkoristila. To pa gre počasi, mi pa moramo SLIKI. gledati, da dobro vnovčimo to, kar imamo. — Mislil sem celo na zadružno mesnico. Kaj se Vam zdi? — Misel je Zdrava, a treba je najprej dobre osnove posebno v moralnem pogledu. Razmere nam bodo sproti kazale, kaj in koliko smemo podvzeti. In je nadaljeval: Gospodarski zavodi naj bi za svoj okoliš vodili seznam za užitek dobrih živali. Tako bi lahko ustrezali povpraševanju in bi bilo ustreženo ponudniku in praševalcu. Vse premalo cenimo pregovor »kar sam lahko storiš, ne dajaj drugim«. Naši interesi so si docela enaki: ugodnost sosedova, ugodnost moja, pa bodisi za prodajo ali kup. Semena, orodje, stroje, krmila itd., vse bi morale priskrbeti edino naše gospodarske organizacije. Z morebitnim celo namenoma pridobljenim prihrankom bi ravnali kot vsak dober gospodar: na- ložili bi ga čim bolj plodonosno, n. pr.: sedaj gredo iz enega okraja stotisoči velikim zavarovalnim družbam proti požaru. S svojo zavarovalnico bi se izognili dobršnemu delu izdatkov in neprijetnostim«. Tako in marsikaj druzega iz ust naprednega, samozavestnega kmeta. Čez dni sem se namenoma oglasil pri drugem kmetu, ki sem ga poznal iz zemljiške knjige. Utis, ki sem ga odnesel iz zemlje-knjižnega urada, je bil v skladu z resničnim položajem. Dva sina sta v polni mladosti odnesla blagostanje domače hiše v svet in se tamkaj brez. sledu izgubila. V domači hiši, z domače grude je rastla revščina, mržnja do vseh in vsega, zavist. Hiša se pod težo bremen ruši. Dolga in težka je pot do spoznanja-Priklenimo srce in razum naše mladine k rodni grudi, da bo udejstvila načrte prvega kmeta, ker nihče razen te ne bo uspešno krmaril, nikdo ne bo kljuboval viharjem. S59°0<^-OOOOCXXX3000CXXXXDOOC)OOCX3COOOOOCXX3CXXXXXXX:OOOOOCX3COOOOOOOOOCXXXXXX.OOOOOOOOC»OC)OOOOC«DOCOOOOOOOOC)OOOOOOOCXXXXX500000000C>00000 0rv'“ ff ^jO^X ___________ . _________________y_ _ _ _ X________________ , ^o°0cv> ^ j? * bc>jor>ooooct ZADRUŽNIŠTVO ■boooooooocr 88SŠŽ88 g ^ T J. r^j * t \ 88||88 OOOOOOOOOSOOOOOČOOCXXOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC OOOOc.oC3COOOOOOOOOOCXXXXKOOOOOOOCXX)OOOOOOOOOrocx>. XXX. Zadružna zveza v Trstu: ZADRUŽNA ZAKONODAJA. Glasoiu kr. odloka zakona z dne 10. februarja 1927. št. 196, št. 455, ki je bil objavljen v «Gazzetta Ufficiale» od 25. februarja št. 46, ne sme noben član pri v Zadrugi nad 30.000 lir zadružnih deležev. Višina deleža pri nanovo uslanov-liajočih se zadrugah ne sme prekoračiti svote lir 500 in ne sme biti nižja od zneska lir 100. REGISTRIRANJE ZAPISNIKOV OBČNIH ZBOROV NI POTREBNO. Vsled raznih dopisov, ki jih je Zadružna zveza dobila od svojih članic, je naslovila na kr. finančno inlendanco v Trstu sledeče pismo: »Prosimo, da nam kr. inlendanca blagovoli izdati kot pristojna oblast svoje mnenje v sledečem slučaju: Naše kmečke posojilnice sporočajo v zmislu tozadevnih zakonitih določb kr. kazenskemu in civilnemu sodišču v Pulju imena novoizvoljenih članov načelni-štva. Tej prijavi prilagajo ludi zapisnik občnega zbora, ki je izvolil nove odbornike. In sodišče v Pulju zahteva, da morajo biti ti zapisniki registrirani pri registracijskem uradu, dočim sodišče v Trstu tega ne zahteva. Očividno je, da je eno ali drugo sodišče v zmoti, ker ne bi bilo dopustno, da se v Pulju nekaj zahteva, kar v Trstu ni potrebno. Ker pa želimo, da se zakon točno izvaja, prosimo, da nam daste navodil, kako naj postopamo v lej zadevi«. Odgovor, ki ga je dobila Zadružna zveza od finančne intendance, se glasi: »Zapisniki, ki jih omenjale v svojem dopisu, niso podvrženi registriranju«. * * Ker so se v zadnjem času tudi na goriškem tribunalu pripetili slični slučaji, objavljamo odgovor finančne intendance v Trstu, iz katerega sledi, da ni treba zapisnikov občnih zborov registrirati. 'noooooooooooooc oooooooo xdooooocoooooooooooo300oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocxxx5oooocxxxx> ŽIVINOREJA \ K PREHODU NA ZELENO KRMLJENJE. Bliža se čas, ko bodo živinorejci l^oglj pričeli zopet z zelenim krmljenjem ,r) s tem tudi velike in neštete nevarnosti, jim je živina ravno v lem času izpo-stavljena, ako se prehajanje od suhega 99 zeleno krmljenje ne izvrši polagoma In Pravilno. Pravilen prehod od suhega na zele-9° krmo napravimo najlažje na ta način, 99 začnemo primešavati vsakdanjim od-^rkom sena in slame (rezanice) le 9i9k> zelene krme. Od dne do dne pri-^ešavamo med seno in slamo vedno .eč zelene krme, tako da lahko pokla-, 9nro približno črez 14 dni že sama ze-; e9a krmila. Pokladajmo vedno le sveža zelena krmila, ker le s krmljenjem takšnih krmil pospešujemo in zvišamo mlečnost krav. Vela zelena krmila, potem takšna, ki so se ugrela, ker smo jih pustili predolgo v kupih, lahko znižajo mlečnost krav. Pa ne le to. Vela ali ugreta zelena krmila lahko povzročijo pri živini tudi zelo nevarno napenjanje. Zalo ne puščajmo zelenih krmil, posebno ne delelje, nikdar stlačenih na vozovih ali v večjih kupih, lemveč jih takoj, ko smo jih spravili domov, raztrosimo v lanke plasti in na rahlo v primernem senčnem prostoru. Mešajmo mlado deteljo, ki zelo rada povzroča napenjanje, vedno med rezanico ali seno in ne krmimo je nikdar same za-se. Za košnjo zelenih krmil je najbolj primeren čas zjulraj, ko se osuši rosa, ali pa zvečer, predno se pojavi rosa. Rosna ali ludi vsled dežja mokra zelena krmila, lahko škodujejo živini. Pomni, umni živinorejec, da si ludi pri tem poslu s previdnostjo mnogo prihraniš, a z- malomamosljo dosli škoduješ. Josip Gerbic: ZATIRANJE PRAŠIČJE RDECICE. Ne bom mli opisoval znakov le prašičje nadloge, ki jo skoro vsak naš živi-aorejec že pozna. Tudi takrat že ve, da [o ima v hlevu, ko prase še nima rdečih znakov po životu, takrat, ko se prase šele stoži in ko se prične nekam zakopaval i v steljo. Tako je razširjena ta kužna bolezen pri nas. Obramba. Obramba proti tej prašičji nadlogi je silno težka; ko enkrat zaide v hlev, jo je težko pregnati samo z dobro besedo in poukom, treba je temeljitih ukrepov, treba je materijalnih žrtev. Do gotove meje pripomorejo v boju proti tej kužni poplavi higijenični hlevi. Ali kaj, ko se ta strah sčetinarjev ne boji nič prestopiti praga niti najmodernejše urejenega hleva. Snaga je vir zdravja povsod, tudi v hlevu. Toda hlev je hlev. Ko govorimo o snagi v hlevih je to samo nekaj relativnega. Nekaj drugega je, ako govorimo o razpoloženju živinčeta za kužne bolezni, lasno je, da so krepko razviti sčetinarji bolj odporni nasproti kužnim boleznim. Na sploh pa motamo paziti, da se nam naši prašiči, posebno v pomladanskih nočeh, ne prehladijo. Prehlajeni prašiči so bolj dostopni za bolezni in rdečica jih lažje napade. Hudo napako delajo naši prasičje-rejci v slučaju zasilnega zakolja obolega nraseta. Meso na rdečici bolnega prašiča je užilno, pa mesto da bi rdečica prase udušila, mu pripomore na oni cvet prasičjerejec sam. Toda spet je smola tu, ker se meso v toplejših mese- cih ne drži. Pa pridejo sosedje iz devetih hiš naokoli: ta odnese gnjat, oni kračo in prašiča ni več pod streho. Da bi sosedje tega ne bili naredili! Sveže prenešena pečenka obolega prašiča ima v krvi milijone glivic prašičje rdečice; črez par dni imajo sosedje sami tudi rdečico v lastnih hlevih. Prasičjerejec! Ne oddajaj mesa ob priliki zasilnega zakolja sosedu, ker mu s tem le škoduješ. Ti, ki okuženo meso daješ in oni, ki ga sprejema, sta oba kriva, da se ta prašičja nadloga pri nas silno širi, da povzroča leto za letom ogromno gospodarsko škodo. Silno pripomorejo k razširjanju rdečice v naših krajih tudi rezači, kateri gredo z nerazkuženim nožem v meso celih stotin prašičev. Toda o tem sem že dovolj jasno pisal v zadnji številki Gospodarskega vestnika. Edina uspešna obramba proti kužni poplavi v naših krajih je pomladansko cepljenje proli rdečici. In vsi naši živinorejci so že spoznali, da je cepljenje silno učinkovito. Zato se ga poslužujejo. Živinozdravnik Josip Gerbic; »VOLČIČ«. Kako bi zdravil kravo, ki ima »vočec« ali »sušeč«, to je, ki sc j* koža drži mesa na hrbtu in na rcbrih-Nekateri mi svetujejo, naj jo drgnem z morsko vodo, drugi dru* gače. Iz pisma V. F. iz D. Pripeti se pogosto, da postane koža pri goveji živini nekoliko manj gibčna in trda. Takoj so naši živinorejci po koncu in v strahu trdijo: žival ima volčič. Ako naberemo tako kožo v gubo> čutimo pod prsti, da je koža bolj groba in manj prožna, kakor po navadi. Ta po-( jav označa vsak govedorejec, za opj, prosluli volčič, ki pa v resnici ni nič drugega, nego to, da so spodnje plast' kože slabše prekrvljene. . Ta pojav Pa ima le redko svoj izvor v kožnih bo'' leznih. Ako govedo nič ne čistimo, ak*7: pustimo živino brez strehe na planina!1’ skozi celo poletje, se prav lahko dogodi, da postane koža manj gibčna in manj Prožna. Največkrat pa je »volčiča« kriva slabokrvnost pri govedu sploh. Ta bolezen 'se pojavlja navadno bolj pri suhih in betežnih kravah. Po navadi je znak kakih nepravilnosti v notranjih delih telesa. Ako odstranimo notranji vzrok, izgine tudi »volčič«. Dati natančna navodila, kako naj se te notranje obolelosti v vsakem slučaju zdravijo, je tu nemogoče. Tudi so nekatere teh bolezni sploh neozdravljive. Če opazi govedorejec, da je koža kakšne njegove živali manj gibčna, kakor običajno, naj ukrene to-le: Poskrbi naj za dobro negovanje Tože. Daje naj živali boljšo krmo in dnevno po eno pest karlovarške soli. Daje naj živali dnevno tudi po eno žličko klajnega apna. Kožo naj dnevno drgne s kako oljnato snovjo. Potom drgnjenja dosežemo namreč, da se do-tični del kože bolje prekrvi. In na ta način preženemo namišljenega volčiča, nko bi ne žival bolehala na kaki drugi notranji bolezni, kar pa more ugotoviti le živinozdravnik. HRASTE PRI KURAH. Marsikateri kuri se napravi na nogah nekaka trda, siva škorja ali skrlup, ki včasih tako zdebeli, da so videti vse noge nekako skvarjene. Ta skrlup po- vzroča neka pršica. Ona povzroči na nogah vnetje kože, vsled česar se izceja iz nje neka tekočina, katera se osušena spremeni v skorjo. Pršica pa se polot včasih tudi grebena in podbradka, pa tudi glave in vratu, nakar tudi ti deli po-apnenijo. Ako začneš zatirati pršico koj ko se je pojavila pri kurah, ne bo zatiranje delalo težav. Kakor hitro si pršice pomoril, izlečijo se napadeni deli kmalu. Da pa prideš pršicam do živega, je treba, da skrlup omehčaš. To dosežeš najlažje z glicerinom, mazavim milom ali z mlačno zmesjo lizola in vode. Ko so se hraste zadostno omehčale, jih moraš odluščiti. Če so hraste zastarele, moraš to delo ponavljati več dni zaporedoma Po končanem luščenju vzemi čopič in namaži vsa napadena mesta s karbolnim oljem, kreolinovim mazilom ali pa z lesnim katramom. Na vsak način pa glej, da tudi kurjo počivališča in kurnik razkužiš, sicer se polotijo pršice kur znova. Valilna doba peroinine. Domača kokoš vali 20 do 22 dni po 16 do 20 jajc; pura 27 do 28 dni po 15 do 20 jajc; gos 28 do 32 dni po 12 do 15 jajc; raca 28 do 32 dni po 15 do 18 jajc; golob 17 do 19 dni po 2 do 3 jajca (naileto 6 do 10 jajc). .j0oOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO30000000 XXXXX>003000000000000000ooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooor jjsoooooooooooooooooocooooooooocoooooco T7' \ pooocooooooooooooooooooooooooooooooocc gOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOp A T gooooOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOO^ ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 30000000OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO« v. D.: IZDELOVANJE MASLA V. MALEM. Tam, kjer ni še zadružnih mlekaren •n tam, kjer se nabava centrifugalnega bosnemalnika posameznemu živinorejcu ne izplača, se posnema mleko še vedno bo starem načinu. Pri tem načinu posnemanja je smetana izpostavljena kvarljivim snovem, kakor prahu, malim s prostim očesom nevidnim bakterijam 'n glivicam, plavajočim v ozračju. Prav iz tega vzroka, t. j. da obvarujemo smetano pred temi kvarljivoi, ne smemo s posnemanjem mleka preveč odnašati, marveč posneti mleko koj, ko se je smetana zbrala na površini. Ako pa bi ta smetana ne zadoščala za pinjenje, vsled česar bi morali počakati nekaj dni, da se je več nabere, potem naj se spravi v ozek — visok lonec iz pocinjene. pločevine. Ako se mleko za posnemanje pravilno hrani in se zbira smetana najdalj 2 do 3 dni, se da izdelati tudi po tem načinu posnemanja prav dobro maslo. Kdor hram smetano skozi več dni, vrhutega pa še v nesnažnih posodah in zatuhlih prostorih, se mu smetana preveč skisa in se začne kvariti. Iz take pokvarjene smetane dobljeno maslo ne bo nič kaj prida. Marsikatera gospodinja misli, da se da spinih smetana samo tedaj, če se pinja napolni do vrha. To je napačno. Ce je pinja prepolna, se maslo težje izdela, uporabi se po nepotrebnem mnogo časa, dobi se po tudi tnanj masla, da-siravno se je morda drugače pravilno postopalo. Smetana naj se nikar predolgo ne zbira, marveč naj se rajši v manjših ko~ lič nah podelava v maslo. Takšna smetana ostane sladka in zdrava. Če se napolni pinja le do ene tretjine ali polovice in ima smetana prime‘rno toplino, se spini v kratkem času. Ako se nabere mnogo smetane v malo dneh, morda toliko, da bi segala v pinji nad polovico, naj se ne pini vsa hkratu, ampak naj se polovica iste pini zase in druga polovica zase. Veliko bolje je, da je v pinji rajši manj nego preveč smetane. Na ta način pinjena smetana se hitrejše spini, dobi se pa tudi ne samo boljše, pač pa tudi več masla. Kdor je primoran hraniti smetano skozi več dni, naj jo dene v hladen prostor, kjer naj bo zrak čist. Da se enakomerno skisa, premeša naj se po dvakrat na dan. Shramba mora biti na vsak način hladna, sicer se smetana preveč skisa in tudi pokvari. Predolgo v mrzlem hranjena smetana se pa tudi pokvari oziroma zgreni. Ako pa nimaš toliko mleka, da bi zamogel izdelovati maslo dvakrat na teden, dolij smetani pred pinjenjem nekoliko posnetega mleka. . Da se smetana v kratkem spini, je neobhodno potrebno, da ima primerno toplino. Pozimi mora imeti 13 do 15° C, poleti pa 10 do 12° C. Sicer je prej navedena toplina samo približna. Pravo toplino si določimo najlaže sami, ako zasledujemo med pinjenjem s toplomerom v roki in si dobro zapomnimo, pri kateri toplini se je smetana najhitreje spinila. Kakšno bo maslo, trdo ali mehko, to zavisi od krme, ki se živini poklada. Po leti, ko se živina pase, ali pa se ji poklada zelena krma, bo maslo bolj mehko nego po zimi, ko se poklada večidel suha krma. Kdor torej ni tako srečen, da bi lahko oddajal mleko v podelavo kakšni zadružni mlekarni, naj se ravna po tu danih navodilih, kajti tudi njegova skrb mora biti, da izdeluje zdravo in okusno, ne pa ražavo ali celo smrdljivo in plesnivo maslo. S takim maslom zabeljena jed, naj s bo še tako dobro pripravljena, je zoprna. Pomni, da krava pri gobcu molze! ^^OOOOOOOOOOOr ^*noo00000000000jWyvxXX50OOO00000000O00000000000000000vX3C>00C>«~V>0000000000600000rjXXXHXXXJ00000000r)O00-K>>00000 8 ooooooocOKgSoooooooo gOOOOOOOOOOOOoooftOOOO XXXX j ooooooc* 55SČ xxxx>ooo 5 5 Jl-J .V JL % w • 3 X oooooooogC^C >o«xxiooo CXXHXX>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOOO XXXXXXX 0OCX3OOO0 OOOOOOOOOCXXXXXX3 OOOOOOOt 00000000000000000000000000000000l S OOOOOOOO «$$00000000 O X VJOOOOOOOOOC/vvjgTOOOOOOOOOOO« ČEBELARSTVO. Peter Kralj: ODGOVOR MLAjŠEGA ČEBELAR)A. V zadnji številki Gospodarskega vestnika je g. Janko Vodopivec smatral za potrebno odgovoriti na članek, katerega sem napisal v »Edinosti« od 27. januarja. Po mojem skromnem mnenju bi spadal ta odgovor v »Edinost« in ne v »Gosp. vestnik«, kateremu krati že itak pičlo odmerjeno rubriko za čebelarstvo. Ker je že g. Vodopivec pisal v tem listu, je moja dolžnost, da mu prav v istem, če tudi nerad, odgovorim. Nisem mislil v tistem članku žaliti samozavesti g. dopisnika, ki ]e kot star in izkušen čebelar vedno in vsaki številu ki seznanil druge pouka potrebne čebelarje s svojimi izkušnjami. Govoril sem na splošno, in kot dokaz naj navajam le, da )e bilo od leta 1924. do danes objavljenih v Gosp. vestniku 27 člankov g. Vodopivca, dočim od vseh drugih starih čebelarjev le 21. Te številke pričajo priznanje, ki ga zasluži za svoje delovanje v prid čebelarstva v naših krajih, a so tudi dokaz, kot sem to na splošno trdil, da stari čebelarji se malo ali nič ne potrudijo, da bi objaviti svoje izkušnje v naših gospodarskih listih, tednikih in dnevnikih. Kje so ostali naši znani stari čebelarji, katerih ni pri nas ravno tako nialo? Kedaj se kaj sliši o njih? Res je sicer, da za mnoge ni lahka stvar prijeti za pero in napisati nekaj vrstic o lastnih izkušnjah. Ravno te so velikega pomena, ne samo za nas mlajše, marveč tudi za vse ostale čebelarje, ker baš v čebelarstvu se nikdar ne zna dovolj in nam kljub raziskovanju najslavnejših učenjakov ostaja še marsikateri pojav v življenju čebele nerešljiva uganka. G. dopisnik omenja, da, ako bi tisti, ki vedno govori o starih čebelarjih, ki nočejo objavljati svojih izkušenj, čitali knjige m liste, bi videli, da to ni res. Tu imate prav, g. Vodopivec; a jaz nisem mislil na svetovno književnost in gotovo kidi ne na slovenske čebelarske knjige, katerih imamo posebno z novo Žnider-šičevo knjigo sorazmerno več kot drugi narodi; mislil sem pa na liste tu na našem ozemlju. Kdaj so naši dnevniki in tedniki prinašali kake članke o čebelarstvu? Le tu pa tam par izjem. In prav v teh listih, kateri edino-le pridejo pri nas V Poštev, bi bili potrebni čebelarski članki! Ali pa mislite, da bo naše pripro-sto kmečko ljudstvo č ital o kak »Ameri-can Bee Journal« ali pa kak znanstveni Hahrbnoh fiir Bienenkunde?« V prvi vrsti bi prišel tu v poštev ^Gospodarski vestnik«; toda če primerimo njegova zadnja 2 letnika //letnikom t924., vidimo veliko nazadovanje, ker leta 1924. je bilo v vsaki številki po 3 stra-n> čebelarskih vesti, dočim je letos palo na pol strani. Morda bo temu krivo pomanjkanje prostora v listu? A tudi drugi naši listi bi rade volje . Prinašali redno čebelarske članke, če bi jih le kdo spisal. In pisanje bi gotovo niti staremu niti mlademo čebelarju ne škodovalo, ker le tako bi se umno čebelarstvo pri nas širilo! Torej stari izkušeni čebelarji na dan! Dokažite, da moje trditve niso bile resnične in jaz bom prvi, ki bo to svojo zmoto pripoznal! Preden zaključim, se moram še g. dopisniku zahvalili za ljubeznivo očitanje da se ne zanimam ne za knjige ne za liste, temveč da čakam le z odprtimi usti na med! Ne smatram potrebno odgovoriti na to, g. dopisniku pa priporočam, naj ne sodi oseb, katerih ne pozna! Pripomba uredništva: Priobčamo lojalno tudi ta članek g. Kralja z izjavo, da ni imel ne g. Vodopivec ne mi niti najmanjšega namena koga žaliti. Na opazko, da je v letu 1924. priobčal Gospodarski vestnik običajno 3 strani čebelarskega gradiva, a sedaj le po eno stran, pripominjamo, da je razen pomanjkanja prostora dalo temu povod tudi očitanje velike večine naših naročnikov, češ, da ni nikako pravo razmerje, da posvečamo čebelarstvu kar po tri cele strani lista, dočim obravnavamo ostale gospodarske panoge te na 10 ali 12 straneh. VESTI. Sainice, ki jih izdeluje Slov. čeb. zadruga iz pristnega voska, so končane. Kdor je dal vosek v predelavo, naj jih pride dvignit od 20. aprila t. 1. dalje. Z istim dnem se začnejo razpošiljati tudi onim, ki so satnice prednaročili. Vosek v predelavo se še vedno sprejema. Zamenja se lahko takoj v satnice, dokler so še na razpolago. Panje A. Ž. najnovejšega sestava z verando in le enim žrelom ima v zalogi Slov. čeb. zadruga. Matične mreže in vse druge čebelarske potrebščine ima v zalogi Slov. čeb. zadruga. XX)OC>OOOOOOOOOOOCX)OOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOtXXXXXXX: OOCXXX)OCOOOOOOOOOOOOCX)OOOCX)OOOOOOCXX)oOOOOOOrtOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO | SADJARSTVO | j j | >oooooooocx)oocx50oooooooooooo3oooSocx3 )SocO00030000000oooooooooooooooooooooooooooooooooocx>oooo JOOOOOCK,OOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO pravii.no sajenje sadnega DREVJA. Kdor hoče, da mu bo sadno drevje lepo uspevalo, mu mora že takoj od po~ četka posvetiti vso pažnjo. Že pri saditvi mora stremeti za tem, da mu da kar najboljšo podlago za ugoden razvoj. Na žalost pa moramo priznati, da niso naši sadjarji ravno v tej točki preveč natančni. Zato ne bo odveč, ako opozorimo na nekatere okolnosti, na katere naj sadjar gleda pri zasajanju. al Izberi za saditev pripraven prostor. Ne sadi mladih dreves med staro drevje, posebno ne na mesto, kjer je stalo prej drevo iste vrste. č) Ne ozka in globoka, ampak plitva in široka naj bo jama za sadno drevje. V zgornji plasti je zemlja rodovitna, v njej je dovolj zraka,' bakterij, je topla in padavine jo hitro premočijo. Radi tega morajo biti korenine blizu vrha, ako hočemo, da bo drevo povoljno rastlo in rodilo. (Glej sliko). d) Kvadratna jama je ugodnejša nego okrogla s enakim premerom, ker je za polovico več zemlje zrahljana nego v okrogli. (Tudi lo važno pravilo pojasnjuj je slika.) v e) Sadi v pravi višini! Vsakoletne izkušnje nas uče, da naši sadjarji sadijo največ drevja pregloboko, bodisi iz nevednosti ali pa iz malomarnosti. a) Pravilna jama, ki je široka in plitva, b) Nepravilna jama, ker je ozka in globoka, d) Okrogla in kvadratna jama z istim premerom. b) Pazi pri sajenju na prave razdalje. Mnogi so, ki še danes sadijo drevesa pregosto. Pri sajenju moraš pomisliti, da sadno drevo ne bo na odkazanem mu mestu le eno ali dve leti in da ne bo vedno majhno. Kakšen orjak lahko postane iz njega čez 20, 30 ali še več let, na to moraš že pri sajenju obrniti svojo pozornost. , c) Pripravi dobro zemljo za sajenje. Skoplji jamo že jeseni. Jama naj bo vsaj 1.20 široka in krog 60 cm globoka. Preden sadiš- postavi v sredo jame čvrst, raven kol, potem pa jamo zasuj do blizu vrha. Rušina in zgornja plast zemlje prideta spodaj, spodnja plast zemlje pa pride na vrh. f) Mlademu drevju daj vedno oporo. Ni treba razlagati, zakaj. A pazi, da ne bo kol prekratek; segati mora do krone. g) Tudi gnojiti moraš sadnemu drevju. Dr. P. V»: RAZSTAVA SADJA V MASSOLOM-I3ARDO. V septembru se bo vršila v Masso-lombardu druga državna razstava sadja-Prva tovrstna razstava se je vršila v Tri' dentu leta 1924. in je bila prva tovrstna prireditev v Italiji; bila je nekak pregled sadja, ki se v Italiji prideluje. Druga le' tosnja razstava pa pokaže, koliko je sadjereja v državi napredovala, kaj je •talija na polju sadjereje že dosegla in kaj se lahko še doseže. Razstava bo označila pot, po kateri bo morala sad-iereja korakati pri svojem bodočem razvoju. Pričakovati je, da bo na tej razstavi Zastopano sadjarstvo cele države. Tudi naša pokrajina, ki je' na tem polju že precej napredovala in ki ima prav od sadja velikih gospodarskih koristi, ne bo mogla izostati od razstave. Nasprotno, pokazati bo morala z močno udeležbo, da se zaveda važnosti, ki jo bo imela razstava za nadaljni razvoj sadjarstva. Naši sadjerejci, ki se udeležijo razstave, bodo imeli le koristi od tega. Za sedaj le opozarjamo prvič prizadete kroge na to važno gospodarsko prireditev in jih poživljamo, naj se že sedaj Pripravljajo za udeležbo. Razstavil bo lahko vsak sadjerejec posebej, kakor tudi skupno pod okriljem kmetijskega Urada. Vsi, ki se zanimate za to razstavo, obrnite se za nadaljna pojasnila na kmetijski urad (Cattedra Ambulante di Agri-coltura). CVETNI ŠKODLJIVEC. V naravi je nekaj škodljivcev, ki uničujejo razne-dele naših kulturnih rastlin, kled temi je tudi škodljivec, ki uničuje vužne organe cveta (prašnike in plodni- co), ki so potrebni za razvoj sadu; temu je ime jaboljčni cvetoder. Zgodaj spomladi, ko se začnejo cvetni popki napenjati, se pojavi do 1 2 cm velik rjavkast rilčkar, ki je prezimil v razpokah lubja, pod lišaji ali v kakšnem drugem skrivališču. Na drevesu se samica spari (oplodi) ter začne nato polagati posamezna jajčka na še zaprte cvetne popke. Navadno že po 8 dneh izleže iz jajčka komaj viden bel črviček, ki se zavrta v cvetni popek, kjer začne svoje pogubonosno delo. Ako se pa cvetni popki razcvetejo vsled toplega vremena, navadno podleže črviček, ker je zelo občutljiv za mraz. V slabem vremenu pa uniči spolne organe cveta pod okriljem venčevih listov, kjer se tudi zabubi. Uničeni cveti postanejo rjavkasti, kot da bi bili osmojeni. Meseca maja odstavi že dorastel rilčkar svojo tesno zibelko in se začne preživljati z listjem jablane do pozne jeseni. Pred zimo si rilčkar poišče varno zavetišče, kjer ostane do spomladi. Zatiramo ga s tem, da stresamo ob jutranjih urah posamezne veje, da padejo otrpnjeni na podstavljene rjuhe, na kar jih uničimo. Nastavljamo jim tudi pasti iz lesne volne ali cunj, ki pritrdimo 1 m nad zemljo okrog drevesa, nad to snovjo privežemo trd papir, da nastane nekakšna streha. Pasti pregledujemo vsak dan in nastanjene zlikovce spravimo na varno. Enak škodljivec se pojavlja tudi na hruškah. 5000°000000cxxxx300000000txx)03000c>000cxx)cx5000000000000c>0c>000000c0000c)000000000000000c>00c ooooooooo 8 8 _ » v_____ « g r-v-v-, g Ooooooooofi \ 7 I Tf A r^V [V | 1 m "V T ooooooo®oa V* oooooooooč VINOGRADNIŠTVO, tri 6ooooooooO T A w-X.s X K J A. ▼ # Cooooooooo /oo\o\ Q'xk>-k>(xxiQ ^O0o°000000cxxxxi0000o00ocxxxx)2o00000000«0000000000000cxx)00000000000000000000000000000000000<0cx>00000000000000000000000000000000000000 Just Ušaj; RUPESTR1S. To trto imenujemo pri nas navadno >>tT>ontikola«. To pa ni pravilno, ker s to Enačbo zaznamujemo že gotovo podrto rupestrisa, katera je bila vzgojena, Kakor »portalis« pri ripariji, z umetnim , Rajnim odbiranjem. Od večjega šte-vzgojenih podvrst, je poleg rupe- stris - montikole, vredno omeniti tudi rupestris - metalliko, ki ima liste kovi-nasto - zelene barve. Monlikola ima srednje velike liste, bolj široke, kakor dolge, gladke, svetlo-zelene in nepravilno zobate. Vršički so fino dlakasti in lepe bronaste barve. Poganjki so gladki, zeleni z rdečimi rižarni in kaj radi »zaperke« poganjajo. Rozge so rdečkasto-rujave in gosto členaste. Tria ima samo možke cvetove in zalo ne rodi semena. Montikola je proti trtni uši zelo trdoživa in uspeva še dobro v tleh, ki vsebujejo do 35% lahko raztopljivega apnenca. Njene korenike silijo v globočino in zato zahteva tudi globoka tla, ker če so spodnje zemeljske plasti preveč puste, ali nepredirne, trta ne more pravilno razviti svojih korenik in zato ne uspeva v takih plitvih tleh. Na monti-kolo cepljene trte zelo močno rastejo in poganjajo zelo močan les, zlasti če trto na kratko obrežemo. Take trte »gredo preveč v les« ali rodijo malo. Zato je montikola neuporabna za take kraje, kjer je v navadi kratka režnja. Les te vrste težko popolnoma dozori in tudi grozdje na njo cepljenih trt, nekaj kasnejši dozoreva, kakor na drugih podlagah. Iz, omenjenih lastnosti montikole sledi, da je ta trta uporabna za srednja, apnena in globoka tla in le v krajih z gorkim podnebjem. V zelo močna tla je ni saditi, ker v takih tleh prebujno raste in manje rodi. Glede njene sorodnosti z poedinimi našimi domačimi vrstami trt ni, žal, še preskušena; gotovo pa je, da je odstotek pri cepljenju sprimljenih trt, navadno manjši, kakor pri ripariji. Poravnatftc* naročnino za ^Gospodarski vestnik,,! oooooooodooooooooooooooooooooooooooo xxx)ooocoooooooooooooooooooooooooooocxxxdoooooooooooooooooooooooo'xxxxx>oooooooooooooooooooooooooo m S VI LOGO JST V O. OOOOOOOOOOOOOCX» OOOOOOOO CXXXXXX>0 OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOCXXXXXJ OOC)OC)OOOOCOOOOCXJ OOOOOOOOOOOOOOOOOOCX) cxxxxxxx> oooooooo Dr. Peter Vallig: O CEPLJENJU MURVE. »Imel sem 100 murvinih divja« kov. Cepil sem jih v avgustu 1925 v speče oko in hil prepričan, da se mi je eepljenje obneslo. Pri pregledo« vanju čez tri tedne sem pa na žalost ugotovil, da je bilo moje delo zastonj; vsa očesa so se v tem času posušila. Krivil sem svojo nerodnost. V avgustu 1926 sem okuliranje ponovil. Ali z enakim neuspehom, kakor prejšnje leto. Za to Vam pi= šem in Vas prosim, da mi v Gospo« darskem vestniku razložite, ali se res okuliranje murv ne obnese in kakšen način cepljenja murv porabljajo dre^ vesničarji«. Iz pisma J. U. iz P. Izjavili moram takoj, v začetku, da je cepljenje murve v oko jako negotovo delo. Le redko kedaj se posreči uspeh z okuliranjem. Radi tega odsvetujem na sploh uporabljanje tega načina cepljenja z,a murve. Kmetje in drevesničarji v Furlaniji, ki se pečajo z intenzivnim gojenjem murvinih nasadov porabljajo za cepljenje murv edino-le cepljenje za lubad, ker so se po večletnih poizkusih prepričali, da se murva da le na ta način najuspešnejše cepiti. Cepiči. Cepljenje za lubad ni nikako težko delo in se tudi prav rado prime. V bolj suhih letinah se sprime 70% do 80% cepljenih murv, kar pomeni gotovo lep odstotek. Cepljenje za lubad se izvrši na vratu divjaka in sicer, ko je ta že začel poganjati. S cepilnim nožem odrežemo murvino sadiko na vratu vrh korenin. Rez pa naj se napravi v zemlji na lubadu, ki je rumene barve. Cepičev si moramo priskrbeti pravočasno in sicer takoj po' zadnjih mrazovih, vedno pa prej, kakor začnejo očesa poganjati. Običajno izberemo bolj tanke cepiče, ki jih moremo lažje uporabiti pri cepljenju. Do uporabe moramo hraniti nabrane cepiče v hladnem, a ne vlažnem prostoru, najbolje v suhi kleti. Ni priporočljivo vezati cepičev v snopiče, ampak orosti naj bodo, kar se jim drugače lahko pokvarijo očesa v notranjosti. Cepljenje za lubad. Ko je divjak odrezan, kakor sem prej opisal, pripravimo cepič tako-le: Primeren cepič prirežemo na nasprotni strani očesa s podolgovatim, 3 do 4 cm dolgim rezom. Na oni strani, kjer smo pustili edino oko, pa odstranimo s cepilnim no- ženi nekoliko rjave vrhnje skorje, da pridemo do spodnje zelene plasti. Ko je cepič tako pripravljen, ga vtaknimo med Cepljenje murve za lubad. Ustnice, s palcem in kazalcem leve roke Pa stisnemo odrezan divjak tako, da se lubad dvigne od lesa, ne da bi pri tem Počil. Na to se vtakne cepič za lubad ta-K da je obrnjena prirezana stran cepiča proti lubad n divjaka, ostrgana pa lepo leže na njegov les. Na ta način pride oko obrnjeno na znotraj. Tak cepič se potem sam lepo drži, ni niti potrebno, da ga privežemo. Ko smo vse to izvršili, pokrije- mo cepič z zemljo, prostor pa zaznamujemo s primerno palčico, da ga pozneje ne bi pohoditi. Po preteku 15 do 10 dni že vidimo, ali se je naš trud izplačal. V nasprotnem slučaju pa lahko poskušamo še enkrat srečo, le da moramo pri drugem poskusu divjak še enkrat, nekoliko globlje prirezati. Priobčena slika nam to opravilo prav nazorno kaže. Ta način cepljenja lahko uporabimo tudi za dvo- ali triletne divjake, ki smo jih prejšnja leta zaman cepili na oko. Da bi pa ne zgubljali pri tem na času, lahko precepimo mladike, na drugi način: na piščal. Cepljenje na piščal. Proti koncu meseca aprila prikrajšamo mladike divjaka, da ostanejo vse enako dolge. Ko smo to napravili, narežemo lubad na koncu prikrajšanih mladik na več krajih, in ga zavihamo nazaj, da ostanejo konci goli. Nato vzamemo cepič, ki je po debelosti popolnoma enak divjakovi mladiki, ki jo nameravamo cepiti, in izrežemo iz njega majhen obroček skorje z enim zdravim očesom. Ta obroček nataknemo potem na olupljeno mladiko in ga pomikamo po njej naprej tako dolgo, da se je dobro oprime, na kar zravnamo zopet prej nazaj zavihan lubad, pokrijemo z njim cepič in ga prevežemo s slamo, da ostane prosto le oko med dvema odrezkoma lubada. V svrho, da spravimo lažje obroček na olupljeno mladiko, je priporočljivo, da postržemo majhno plast rujave skorje na cepiču na nasprotni strani očesa. Razume se, da moramo to napraviti, predno snamemo obroček z njega. >QOoooooo^'^ooooooooooooocoroooooo'^ooooooooooooocoooooo0ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo'"'OOOooo00oc>0000c)0000000000000cxxxxxxx)00000000 Ing. Anton Podgornik: PRAVILEN GNOJNIK IN PRAVILNA GNOJNICNA JAMA. 1. Daj gnojniku takšno lego, da je postopen od vseh' strani in da leži ne-Holiko višje nad prostorom, ki ga obda-ku Postavi ga v kolikor mogoče hladno. senčno in zavetno stran ter vsaj 10 metrov proč od hleva. 2. Ako dopušča prostor, napravi gnojnično jamo raje poleg gnojnika mesto pod gnojnikom. 3. Gnojnik napravi kolikor mogoče plitev, ker je gnoj lažje skladati vsak dan sproti v višino kakor pa ga fiakla- dali iz globočine v gnojni koš. Gnojnic-no jamo pa napravi raje bolj globoko nego plilvo. Gnojnik obdaj z močnim robom ali nizkim zidom. Zgornja ploskev zida naj visi ali pada poševno proti notranji strani gnojnika. 4. Dohod z vozom do gnojnika mora biti lahek. Ako je mogoče priti z vozom k gnojniku le z ene strani, daj gnojniku le 3 do 4 metre širokosti in raje več dolgosti. Ako pa je gnojnik od vseh strani ali vsaj od dveh z ozirom na gnojnikovo širokost nasprotnih si strani z vozom dostopen, potem lahko znaša njegova širokost tudi 6 do 8 metrov. 5. Velikost gnojnika je odvisna od števila glav živine, od množine in vrste nastilja, ter od časa, v katerem redno odvažamo gnoj z gnojnika na polje. Ako gnoj nakopičimo l1/^ do 2 m visoko in ga'spravljamo iz gnojnika vsake 3 do 4 mesece, potem je potrebno za 1 od-rastlo govedo ali 2 mladi govedi ali 4 teleta ali- 4 prašiče 3 do 4 m2 gnojnika, torej za vsak mesec, približno 1 m2. Kdor redi n. pr. 4 krave, 2 junici, 1 tele in 3 prašiče, kar enači 6 odrastlim govedom, mu zadostuje pri navedenih pogojih gnojnik, ki je 6 m dolg ter 3 do 4 m širok ali ki ima 18 do 24 m2 površine. Velikost gnojnične jame je zavisna od prej omenjenih okolnosti. Dalje pa je odvisna njena velikost tudi od množine vode v krmi, ki jo dobiva živina, od velikosti gnojnika samega in od dežja oziroma od tega, ali je gnojnik pokrit ali ne. Pri nas so tudi v navadi še vedno le dolga ležišča ali staje v hlevu in se živini več ali manj nastilja, vsled česar popije nastilj precej (približno polovico) scalnice. Zato popolnoma zadostuje. ako računamo na odrastlo govedo 1.8 m:! ali 18 hi seveda pod pogojem, da se izprazni gnojnična jama vsakega pol leta. Za 6 odrastlih goved je potemtakem potrebno napraviti gnojnično jamo, 1ooooooooooooooooooooocxxxxxx3oooooooooodooooooooooooocx)oooooooooooocxxxxx)oooooooocxxxx)oooooooocxx)ooooooooooooooooocxx>ooooooocxxx» I VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO] OOOOOOOOCOOOOOOC OOOOOOOOOOOCXX)C>OCXXXDOOOOOOOOOOOOCX>OOOOOOOOOOOOOOOCXX)OOOC>OOOOOOOOOOOOCX)OOOOOOOOOOOOOOCXXX>OOOOOCX)OOOOOOOOOOCXXiCXX>OOOOa Anton Nardin: MELONA. Pridelovanje tega sadu gotovo ui najtežji posel. Nekaj skrbi in pažnje, pa je vse v redu. Ta rastlina je bolj za južne kraje, a se da tudi pri nas izvrstno gojiti in sicer najbolje ob vznožju kakega hriba ali na hribu samem, v zavetnih južnih legah pa sploh izvrstno uspeva. Zahteva si globoko dobro obdelano zemljo, ki naj bo pr- vovrslna vrina ali humozna zemlja. Za najzgodnejši pridelek se sejejo melone v lončke po 1 do 2 zrni in sicer koncem februarja in marca; lončki se denejo v cvetličnjak ali gnojno gredo, kjer seme kmalu skali. Kadar naredijo rastlinice 2 do 4 liste, naj se presadijo na stalno mesto, kjer jih moramo čez noč nekaj časa pokrivati, da nam ne pomrznejo. Predno jih presadimo na prosto, jih moramo polagoma privaditi zunanjemu zraku; ker bi se sicer znalo zgoditi, da nam umrejo ali pa bodo hirale celo življenje. Za poznejši pridelek jih sejemo kar na stalno mesto. Pri tem pa jim moramo pripraviti dobro podlago: dati jim moramo dovolj dobrega komposta v jamo. jame naj bodo 60 do 80 cm široke in 30 do 40 cm globoke, v nje se napolni kompost, pomešan s Vs dobro preperelega hlevskega gnoja, boljši način je, če jih sadimo na V2 m visoke kupe, kjer bodo imele več solnca in boljši lego nego v jamah. V vsako jamo se dene po par zrn; kadar vse izležejo, pustimo navadno le 1 do 2 rastlini, druge pa izrujmo. Natančnega časa sajenja ali setve ni mogoče podati, ker imamo razne klimatične razmere in po teh se je v vsakem kraju ravnati. Na‘vsak način-ne jih saditi pre-?nodaj, ker bi nam jih lahko slana osmodila. Kadar rastlina dorasle do 4—5 listov se pincira na 2, potem se pusti rasti dokler nima 8 do 10 listov, katere priščipnemo na 6 do 8 dobro razvitih Jistov. Poganjki,. ki sedaj poženejo, imajo cvetje in nekateVi tudi plod; sedaj se začne s tretjim pinciranjem. Poganjki, ki imajo sad, se priščipnejo dva lista nad'plodom in tisti, ki ga nimajo, se priščipnejo na' 5 do 6 listov, pregoste pa odstranimo. Pusti naj se največ 6 do 8 melon na rastlino, razen v slučaju, da imamo jako bujno rasdoče sorte ali pa izvanredno dobro zemljo. Visečim ali plazečim melonam je treba palic, ki jih povežemo v obliki špalirnega ogrodja, da se rastline oprijemajo in po njih plezajo. Pri tej sorti se omejimo samo na dvojno pinciranje in potem odstranjujemo nerodne poganjke. Tej sorti se pustijo vsi plodovi. Kadar dorastejo približno na polovico svoje naravne debelosti, se kak list tu pa tam odstrani, da dobijo več solnca, neobtak-njenim se podloži kos opeke, da lažje dozorijo in da jih tudi obvarujemo prevelike vlage. Zimske ali pozno jesenske melone se sadijo pozneje; ne trgajmo pa jih dokler ni vegetacija končana, ako hočemo, da bodo dalje časa trajale. Prostor za hrambo ne sme biti prevlažen. Q°OOC>OOOOr^OOOOr oooorvvv-oooooorv OOOOOOOOOOOCXSOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOnrvior>oorOOOOOO0000CXXXXXX>000000000000 X-'YX500000000«o ym\l XI VPRAŠANJA IN ODGOVORr. ^°®oooooOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO >0000000OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO« oooooooo oooooooo oooooooa Št. 20. — K. I. B. — Vi pišete: Imam *elo lep česen. Daši ravno sem ga zelo Posušil in pobral dobro zrelega, vendar je začel januarja kaliti. Kako naj favnam s česnom ža prihodnjo letino? Enako velja tudi za čebulo (Bazovica Pri Trstu). Odgovor: Da česen začne spomladi Poganjati, je popolnoma naraven pojav, katerega je mogoče le do neke meje ^adržati. To storite najlažje s tem, da cpsen.in čebulo obesite v suhem in ko-kkor mogoče hladnem in svetlem prodoru. Najbolje v podstrešju. Tam vam Sotovo ne bo tako zgodaj kalila. Paziti Piorate tudi, da čebulo in česen sprav-•late v shrambe ob lepem in suhem vre-{Penu, in da ga, predno ga spravite, do-Pfo osušite. Št. 21. — C. I. - B. 27. - Vi pišete: ■ e več let sadim fižol. Predno pa skali zemlje, pojedo polži kalice. Ali je Kakšno sredstvo proti temu? Ali je mo- goče priporočljivo namočiti seme v kakšni raztd£>ini pred saditvijo? Odgovor: Proti polžem je najboljše potrošenje z živim apnom. Namakanje semena ne bi nič pomagalo. Št. 22. - B. B. R. - Vi prašate: Ali je mogoče cepiti na sedlo vsako sadno drevje? Odgovor: Da. Št. 23. - B. B. R. - Vi pišete: Imam črno vino, ki je nekoliko preveč čisto. Kupci zahtevajo bolj črno. Nekateri mi svetujejo neki prah, ki se dobi v mirodilnici, da popravim barvo vinu. Alt jim ne verujem prav. Povejte mi Vi svoje mnenje. Imam tri posode po 4 hi. Odgovor: Za barvanje črnega vina je najbolj priporočljiva tekoča enccija-nina, ki je priredna vinska barva, in ki je edino dovoljena. Rabite jo U kg — 1 kg na vsak hi. Prodaja jo tvrdka »Vmoagraria« v Gorici. Št. 24. - M. J. Š. - Vi pišete: Nekdo je v lanskem Gospodarskem vestniku poročal o vzgoji zgodnjih kumar. Priporočal ie v to svrho' lonce iz kravjega blata. Jaz sem rabil s prav dobrim uspehom pred vojno take lončke iz lepenke ki mi jih je dobavljala neka tvrdka iz Jslemčije, katere naslov pa sem izgubil. Ah je mogoče Vam znano kakšno slično podjetje, ter ali je uvoz takega blaga carine prosto oziroma koliko znaša carina. Odgovor: 2al, kljub popraševanju nismo mogli ničesar izvedeti, da bi Vam mogli ustreči. Št. 25. — F. ). P. — Vi prašate: Kako daleč od sosedove meje moram saditi trte v novem vinogradu, kako daleč beke in druga pritlikava drevesa, kako daleč visoko deblata drevesa, kako daleč pa gozdna drevesa v svrho pogozdovanja? Odgovor: Vse lahko zasadite tik ob robu svojega' zemljišča, le sosed bo imel vedno pravico do vsega onega, kar taste čez vašo mejo v njegovo zemljišče in v zraku nad njim. Torej Vam bo lahko posekal korenike in obral sad na onem delu drevesa, ali trte, ki bode rastlo med njegovim zemljiščem. Da se to ne bo zgodilo in da si nabodete dali eden drugemu povoda za tožbe, je bolje, da zasadite, bodisi trte, bodisi drevje, v taki fazdalji od meje, da ne bodo niti veje, niti korenike segale na sosedovo zemljišče. — U. Št. 26. — U. J. P. — Na Vaše obširno poročilo o ponesrečenem cepljenju murv v oko in na vprašanje, kako se murve najbolj uspešno cepijo, odgovarja v današnji številki g. dr. Peter Vallig, vodja sadjarskega in vinorejskega oddelka kmetijskega urada v Gorici v članku: »O cepljenju murv« na 70. strani današnje številke Št. 27. — V. K. Št. — Vi pišete: Moje kokoši so kar naenkrat začele postajati otožne, zaletavajo se pri hoji, kakor da bi bile vinjene, povešajo glavo in peroti. Kakšna bolezen naj bi bila to? Odgovor: Ako nimajo kokoši tudi driske, se je pojavila med Vašo kuretino perotninska kuga. Zdravljenje je običaj- no brezuspešno. Navadno poginejo vse kokoši na enem dvorišču. Da se prepreči širjenje bolezni, je priporočljivo, obolelo perjad poklati in jo globoko zakopati. Več o tem dobite v članku »Perotninska kolera in kuga« v lanskem Gospodarskem vestniku na strani 149 in 150. Št. 28. - V. F. D. - Vi pišete: Prosil bi Vas za nasvet, kako naj zdravim kravo, ki ima »vočec ali suseč« (volčič), to je, ki se ji drži koža mesa na hrbtu in na rebrih. Redno čitam Vaš list, a o tej bolezni nisem še nikjer bral. Krava se mi drži vedno suha, čeravno mnogo poje. Predlanskim mi je dajala 16 litrov mleka, lani 12, letos pa 10. Ako hočem kravo prijeti za kožo, se mi vedno umika. Menda jo boli. Svetujejo mi, naj kravo drgnem z morsko vodo, drugi priporočajo druga sredstva. Povejte mi Vi, kaj bo najbolj prav. Odgovor: Mi smo o tej bolezni že pisali leta 1925. Ker pa smo tudi od drugih strani bili ponovno prašani v enakih slučajih, prinašamo na strani 64. današnje številke članek živinozdravnika Gerbica »Volčič«, ki točno odgovarja na Vaše vprašanje. Št. 29. — O. K. Č. — Vi pišete: Imam vrsto koruze, ki je pred vojno dobro dozorela. Sedaj pa vsled prevelikega deževja ne more več dozoreti. In tako smo prisiljeni, da hedozorelo koruzo posušimo na domači peči. Svetujte, kakšne vrste koruza bi bila pri nas priklad-na? (Čezsoča). Odgovor: Svetujemo Vam dobro-znani c.mkvantin, ki zelo hitro dozori, ali ima le majhne klase. Dobra bi tudi bila avguštnica, ki ima večje klase in jo je dobiti v Vipavski dolini. Št. 30. — Š. A. L. — Vi pišete: Imam trte, ki prav dobro rastejo. Vsako pomlad obilo zarodijoi. Čez leto pa se ves ta zarod porazgubi. Kaj bo temu vzrok? (Ladra pri Kobaridu). Odgovor: Vzrok je lahko zelo različen. Zato nam morate poslati, ko bo za--rod odcvetel, nekoliko zaroda z listjem, ker drugače ne moremo ugotoviti kai povzroča, da se zarod porazgubi. P00OOOOOOOOOOOOC OOCXXXXX)OC)OOOOOOOOOOOCXXXXXK>OOOOOCXX)CXX5000000000C5000CX)OCXXX)OCXXXXXX)OOOOOOOOOCXXXXXXjOOOOOOOOCXXXXiC>OOCXX)OOOOOOOOOOOC ^0 0 0 © i S 0 0 © 0| 8©0©00S©G1 PKAKTlON'E DROBTIN IOE oooocxxxx>^»joooooooock>oooooooooooooooooooooooooooc>ooooooooooooooooooooooooooooooooooooocxxxxx}cxxxxxxx)ooooooooooocx>30ooooooooo. Kako konserviramo drevesne kole? — Suhe, izdelane in zaostrene kole postavimo nekaj dni v posodo z apneno vodo. Ko so se spodnji deli popolnoma Prepojili, jih vzamemo iz vode in jih posušimo na zraku. Popolnoma suhe namažimo z razredčeno žvepleno kislino in jih zopet posušimo na solncu. Žveplena kislina se spoji z apnom v gips in les vsled lega nekako okameni. Izkušnje so pokazale, da so taki koli trpežnejši nego opa-Ijeni ali namazani s karbolinejem. Zakaj ljubijo mravlje krvave uši? — Čuje se večkrat, da mravlje na sadnem drevju niso tako nedolžne, kakor ljudje splošno mislijo. Najnovejša opazovanja So pa pokazala, da ne podpirajo samo listnih uši na drevju ampak, da prenašajo in tako rekoč celo goje krvavo uš. Nedavno je poročal neki sadjar, da je videl, ko je pokončeval krvave uši, kako je pobrala mravlja krvavo uš, ki je slučajno padla na tla, in jo nesla po deblu navzgor med vejevje. Krvava uš spušča baje od sebe neki sok, ki je mravljam sladčica. Za to ta velika ljubezen mravelj do teh uši. Kako si pripraviš dobro mrzlo ce-Pilno smolo? — Naberi kolikor mogoče Čiste smrekove smole in jo raztopi v Primerno velikem prstenem loncu na žr-iavici. Lonec naj bo tako obilen, da ga napolnjuje raztopljena smola do polovice ali prav malo več. Med raztapljanjem prideni na vsak kilogram smole po 2 žlici lanenega olja in, če ga imaš pri rokah, za oreh voska. Ko je smola tekoča, pa ne vrela, nesi lonec ven in ga Postavi na tla in prav počasi prilij na vsak kilogram smole poldrugo osmin-ko najfinejšega špirita. Med prilivanjem pa moraš venomer mešati in zelo Paziti, da tekočina ne prekipi. Ko si do-očeno mero špirita prilil in zamešal, takoj nalij cepilno smolo v pločevinaste ‘Pušice in jih trdno zapri. Taka smola se da prav dobro mazati s klinčkom, ne da bi jo bilo treba razgrevati. Vzroki smolike. — Smohkave češnje, breskve in marelice vidimo prav pogosto. Redkeje se pojavi smolika na češpljah in slivah. Ta bolezen ima vzrok v zemlji, v prehrani, pa tudi zunanji vplivi jo lahko povzroče. — Glavni vzrok je premokra zemlja in nepravilno gnojenje; preobilica dušika (gnojnica, stra-niščnik) in pomanjkanje kalija in zlasti apna. Dokazano je dalje, da provzro-čajo smoliko rane po drevju. Kdor preveč in prepozno obrezuje tako drevje, posebno ako mu odžaga debele veje, kdor hodi z okovanimi čevlji po vejah, provzroča smoliko. — Ko se smolika pokaže, drevo še lahko rešimo in ozdravimo. Ako pa se razširi na vse strani, navadno ni rešitve. Najprej moramo, ustaviti preobilno gnojenje z gnojnico in močno pognojiti z živim apnom. Nato smclikava mesta operimo z močnim kisom in prerežimo kožo vzporedno kake trikrat, pričnimo pa 10 cm nad rano in končajmo 10 cm pod njo. Kako preženemo gosenice glogovega belina, /Talnice in prsieničarja? — Kjer po zimi premalo gledajo na odstranitev tako zvanih goseničjih gnezd, opazimo takoj, ko drevje ozeleni, da so ta gnezda tudi oživela. Njih prebivalci gredo skupno na razvijajoče se lističe in jih drugega za drugim požro. Ko je ena veja oglodana, se presele na drugo. To žretje traja tako dolgo, da gosenice dorastejo. Med tem pa seveda lahko uničijo več dreves. — To golazen prav lahko uspešno pokončujemo s škropljenjem z I °:t tekočino tobačnega izvlečka in mazavega mila. Gosenice prav dobro poškropimo, kadarkoli jih zalotimo in v najkrajšem času poginejo do zadnje. Listju pa I T tekočina nič ne škoduje, tudi če jo rabimo ob vročini. Kako dobro zaceliš rane na deblu in vejah? — To dosežeš najlažje, ako rane gladko izrežeš, nato pa obdaš na prst na debelo z mešanico iz. ilovice, kravjaka in vode, poviješ s cunjami in zave- žes trdno s kakim motvozom. Večje rane, ki so nastale vsled žaganja vej, obreži gladko, osobito na zunanjem robu, ter namaži jih s katramom ali s karbo-linejem tako, da- ostane rana ob robu 'kakega pol om široko nartiazana. Katram (karbolinej) varuje rano gnilobe in raka, ki se kaj rad pojavi na odprtih, ne-namazanih ranah. Smolikavost koščičastega sadnega drevja je nevarna bolezen, Ker močno slabi in večkrat celo uniči zlasti bres-Tve, marelice in češnje. Najnovejše izkušnje so pokazale, da je glavni vzrok le bolezni pomanjkanje vlage v zemlji. Iz tega spoznanja izvira način, kako naj smolikavost preprečimo m zdravimo. Breskovi in marelični špalirji ob južnih stenah imajo po navadi premalo vlage in Anhutega se na takih prostorih zemlja ( tudi hitreje izsuši nego na planem. Prav ■zato se na takem drevju pojavlja smolikavost tako pogosto. Redno m temeljito zalivanje je edino sredstvo, da bolezen preprečimo, ali, če se je pojavila, da jo odpravimo. Zrači gnojnične gredice! — Gnoj-nične gredice moraš o lepem vremenu pridno prezračevati in obsenčevati. Akp tega ne storiš, ti marsikatero seme vsled previsoke topline ne izkali, pa tudi mlade rastlinice lahko usahnejo. Pazi pa, da ne obsenčiš preveč, ker v senci se rastlinice pretegnejo. Kakor hitro vidiš, da rastlinice niso preveč vele, ni jih treba obsenčiti, takrat zadošča, da gredice dodobra prezračiš. Da se sadež utrdi, odstrani okna podnevu in pokrivaj gredice z okni samo čez noč. Kedaj naj se vrši prelakanje vina? — Prvo, drugo kakor tudi tretje pretakanje naj se vrši ob lepem in stanovitnem vremenu. Vreme zelo vpliva na čistost vina. Ko se pipa nastavlja, naj bo odprta, a pri tem naj se ne žabi odpreti tudi veha. ooooooooooooQOOooooooooooooooooooooot)ooooooooooocxxxx)ooocx5oooocx3 >00000000000000000000000000000000000000000000090 ^OOOOOOOOOOCXXXXXXX3 gOOOCOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOg 5 | | > rx IVI I ^ i 1 I IV I I J1 5 8'X>OOOOOOOOOOg (7) goooooooooooco ^ č> jooooooooopc fi EV čo >00000000008 OOOOOOOOOI 0000000000006 1RŽNE CENE OOOOOOOOOOOOOoOO oOOOOOOO JOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO UOOOO “iP § § ocx>co EV Z o >00000000000 0 0ooooSoooooooooooooooooo OOOOOOOO Modra galica. — Popraševanje je še vedno živahno, a vse kaže, da bodo potrebe, krite, četudi bo letos takozvana angleška galica po večini izostala. Naši ljudje naj si pravočasno priskrbijo zadostno množino galice za lastno potrebo. Prejšnja leta se je marsikdo opekel: ko je galico krvavo rabil, je ni imel in tudi zaloge so bile prazne. In mnogo, mnogo škode je naša vinoreja trpela prav radi te nemarnosti. Superfosfat. — Letos se je raba su-perfosfata zvišala. V pokrajini je vladalo prav do zadnjih dni živahno popraševanje po tem gnojilu, še vedno, popra-šujejo nekateri po njem. Znak, da se po-Ijedeld vendar začeli pojmovati važnost gnojenja z umetnimi gnojili in da se prepričanje o kcrislnosti gnojenja s »prahom« vedno bolj širi. < Čilski soliter. — V drugi polovici marca je nastalo tako popraševanje po tem gnojilu, da so bile naenkrat vse zaloge izčrpane kljub temu, da so bile z blagom prav dobro založene. Danes vlada že veliko pomanjkanje čilskega solitra. Kakor poročajo, dospejo najbrže še proti koncu aprila ali prve dni maja nekatere pošiljaive, ali gotovo prav ni. Predvideva se, da bo letos to gnojilo popolnoma zmanjkalo. — Velika zahteva po blagu in mala razpoložljivost blaga je povzročila porast cene. Žveplenokisli amonijak. — Popraševanje primerno, tudi dobavni pogoji so primeroma ugodni. Na sploh pa na tem polju ni sedaj pravega življenja. Apneni dušik. — Ker se raba tega gnojila bliža koncu, je tudi zahteva popustila. Kalijeve soli. — Velja skoro isto, kar za apneni dušik. Trg je skoro popolnoma mrtev. Vino. — Vinska kupčija nima prave živahnosti. Sklepa se le malo dobavnih pogodb in le za male količine. V naših' krajih je trg skoro mrtev. So vinorejci, ki niso prodali še nič svojega vinskega Pridelka in zrejo s prav težkim srcem v bodočnost. Vse kaže na to, da preživlja Paša vinoreja hudo' krizo, v kateri bo Podlegla. Med. — V zadnjih tednih je domač Pied pošel. Popraševanje je bilo prav živahno. Cene na debelo od 8 do 11 lir Za kg. Iz te okornosti sledi nauk, naj če- belarji ne šilijo blaga' na trg v juniju in septembru, ko je popraševanje malenkostno. V zimskem času je pcpraševa-nje večje in tudi cene boljše. Vosek. — Slovenska čebelarska zadruga v Gorici kupuje vsako količino voska in plačuje.do 18 lir za kg po kakovosti. ^OOOOOOOOOOOOOt 00000000'.xxxxxxx>c>000c0000000000c OOOOOOOOl>OOCXX>OOOOC>0OOOOOC>OOOOOOCOOOOOOOO->0000000O000000c0(x)00000300000000000 jtlUlli GOSPODARSKI DROBIŽ f 11 ■ II 0°000000 ->0000000OOOOOvjOO 30000000 JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 30000000 30000000 JOOOoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOo^oOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Davek na kozej — Tudi ubogo koza, brava ubožnih, je prišla pod davčni vijak. Ako ima kdo tri koze, mora plačati Za vsako kozo 10 L, ako ima 4 do 10 koz, Za vsako 15 L, ako ima pa nad 10 koz, mora plačati za vsako glavo 20 L. državnega davka. — Davka so prosti kozhči, bi sesajo, in koze-hlevarice, ter tudi koze, ki se pasejo na prostem, a na takem svetu, kjer ni gozda odnosno grmičevja, Zasejenega v obremo zemlje. Tečaj o prisilnem kalen ju trt. — V Pondeljek in torek dne 28. in 29. marca 1927 se je vršil pod okriljem kmetijskega Urada v Gorici tečaj o prisilnem kalenju bt, ki se ga je udeleževelo nad 50 vino-Oradnikov. Tečaj je bil dobro obiskan, bldeležniki so cel čas z veliko pazljivostjo sledili teoretičnim predavanjem in Praktičnim razkazovanjem g. dr. Valiga. dobili so jako koristne in temeljne nauke ° amerikanski trioreji. Želeti je, da bi se takšni tečaji večkrat vršili in da bi se raztegnili tudi na druge panoge kmetijskega udejstvovanja. Mogoče bi se dali taki tečaji prirediti tudi zunaj na deželi, ^ večjih kmetijskih središčih. Radi odda-‘ienosti in stroškov marsikdo ne pride k tačaju, ki bi drugače rad poslušal koristma predavanja. Uporaba umetnih gnojil v letu 1926. C- Raba umetnih onojil se v državi vedno bolj širi. Lansko leto so kmetovalci v Italiji porabili: 15,600.000 g superfosfata, t>69 g Tomaževe žlindre in 2,000.000 g uušikastih gnojil (čilskega solitra, žveplenega dušika, itd.). Pokrajinska vzgojevalnica perutnine Pokrajinske zajčarne. — Ministrstvo za narodno gospodarstvo je sklenilo, otvoriti prvo skupino teh ustanov, ki naj služijo za povzdigo domačega perotni-narstva. Za sedaj se, kot poskus, ustanovi 50 takih pokrajinskih središč. Glavni njihov namen je, priskrbovati oplojenih jajc dobrih kurjih pasem za va-lenje, ki se bodo oddajala po znižanih cenah. Zavarovanje proti toči. — Ta panoga zavarovanja, ki je že davno znana, ni dosedaj rodila pravih uspehov. Ker pa je potrebno, da se ravno z zavarovanjem proti toči, opomore kmetskemu stanu, se je začelo v merodajnih krogih razpravljati o tem, ali bi ne bilo umestno uvesti obvezno zavarovanje proti toči v onih krajih, kjer bi se večina poljedelcev izjavila za to in ki so posebno izpostavljeni nevihtam in teči. Likvidacija skupnih užitkov. — Dne 5. marca 1927 se je vršila v Trstu pred komisarjem za likvidacijo skupnih užitkov prva tozadevna razprava. Na dnevnem redu je bil spor upravičenih užit-karjev v kanalski dolini, v trbižkem okraju, ki so ga imeli radi uživanja skupnih zemljišč z gozdnim erarjem. Spor, pri katerem je prizadeta cela vrsta upravičencev, se bo mirno poravnal, ker je aozdna uprava popustila in je pripravljena priznati upravičencem pridobljene užitne pravice. Rok za polaganje trgovskih varščin je podaljšan. — Za polaganje prošenj za priznanje trgovskih doVoljenj in za plačevanje zadevne varščine v gotovini, ki je bil prvotno določen do 31. marca 1927, se je podaljšal do 31. maja 1927. Kruh in pecivo iz sojne moke. — G. Marignoli je skozi deset let delal poskuse s sojo. Vztrajnemu njegovemu delu se je posrečilo vzgojiti jako zdravo vrsto soje, katere moka je popolnoma primerna za peko kruha in drugega peciva. O tem uspehu je poročal prvemu ministru, kateremu je tudi predložil iz te moke pečen kruh, za kar je žel pohvalo in priznanje. Štetje kmetov po celem svetu. — K pobudi, da bi se leta 1930 izvršilo štetje kmetov po celem svetu, se je pridružilo že 63 držav, tako da obeta imeti to štetje popoln uspeh. Zgodnji krompir. — Prvi vagon zgodnjega krompirja je bil letos odposlan iz Sicilije dne 24. februarja. Lansko leto je odšel prvi vagon šele 22. marca, torej cel mesec pozneje. Odlikovano tisk. podjetje L. Lukežič, Gorica. - Odgovorni urednik: Ravnatelj Viljem Dominko. OKRAJNA POSOJILNICA V IDRIJI registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Ustanovljena leta 1894. Uraduje v lastnem poslopju vsak dan, izvzemši nedelje in praznike. hranilne vloge na knjižice po 4% čisto * vloge r»a tekoči račun ,, 4 72°/0 „ Večje in stalne vloge po dogovoru. DAVEK OD VLOG PLAČUJE ZAVOD SAM I Izvršuje denarna nakazila v lu-in inozemstvo. — Izdaja brezplačna cirkul. nakazila in čeke. — Inkaso faktur in cesije lerjaiev. Posojila na vknjižbo, menično poroštvo in zastave. Trgovcem in obrtnikom olvarja pasivne tekoče račune. — Poštni tek. račun šlev. 11/1591 — Položnice komitentom na razpolago. Najpopolnejše jamstvo za vloge. MIRODILNICfl (drogerija) ..DlfiNfl" Gorica - Via Rastello N. 27 Na drobno in debelo! Zaloga raznovrstnih kemičnih proizvodov - medicinalnih zelišč - suhih in oljnatih barv - firnežev - čopičev - ščeti - toaletnega in navadnega mila - čistil in pripomočkov za vinosirišča, tekočega in v prahu — bakrene in železne galice -žvepla - čilskega solitra - zamaškov - cevi in drugih izdelkov iz kavčuka itd. Blago prvovrstno, cene zmerne, postrežba točna in solidna, za kar jamči in se priporoča Anton Mervič, lastnik. Zavarovalnici „LE NORD" in „ROYAL EXCHANGE“ sta najgotovejši zavarovalnici proti požaru, streli, •—in vsem drugim nezgodam. *— Zastopstvo za GORIŠKO in bivšo KRANJSKO ima HROVATIN KS1ST v GORICI, Viale XXIV Macjcjio št. 11 - prej ul. Treh kraljev. Zavarovanje proti nezgodam delavcev na delu.