Koroška Domovina
(Kärntner Heimat)
stev. 19.
Klagenflirt, dne 9. maja 1930.
leto XI
Auflösung der „Jugoslovenska Matica" in Laibach.
Der „Jutro" berichtet: Die Polizei hat am 27. April in den Vereinsräumen der „Jugoslovenska. Matica" in Laibach im Hause der Adria-Donau-Bank eine Hausdurchsuchung durchgeführt. Am 28. April hat eine besondere Polizeikommission dem Präsidenten des bevollmächtigten Ausschusses, Dr. Johann Pretnar, ein Die-kret der Banalverwaltung übergeben, mit dem die „Jugoslovenska Matica" aufgelöst wird. Gleichzeitig hat die Polizeikommission das Vereinsvermögen aufgenommen und die Vereinsräume versiegelt. Das Auflösungsdekret sagt unter anderem: „Die Polizeiverwaltung in Lai-bach hat in ihren Vereinsräumen eine unerwartete Hausdurchsuchung durchgeführt, wobei sie ausländische Drucksachen gefunden und beschlagnahmt hat, deren Einfuhr behördlich verboten ist. Der Verein hat mit diesem Vou^o'icn sein statutarisches Arbeitsfeld überschritten. Deshalb ordne ich aufl Grund der Paragraphen 24 und 30 des Vereinsgesetzes vom 15. November 1807, StGftB. Nr. 134, die Auflösung ihres Vereines an. Gegen diese Entscheidung ist die Beschwerde an das Ministerium des Innern binnen sechzig Tagen nach der Zustellung gestattet. Die Beschwerde hat aber wegen der Wahrung öffentlicher Interessen keine Aufschiebungskraft." — Gleichzeitig mit der „Jugoslovenska Matica" wurde in Laibach auch die Organisation der jugoslawischen Emigranten, die Jugoslovenska Straža aus dem gleichen Grunde aufgelöst.
Wir verzeichnen diesen Bericht des „Jutro" nicht deshalb, uni an den Verfügungen der jugoslawischen Regierungsorgane Kritik zu üben, sondern um daraus für unser Land die entsprechenden Folgerungen abzuleiten. Mag die Auflösung der „Jugoslovenska Matica." und der
übrigen kulturellen Vereinigungen der Slowenen in Jugoslawien aus welchem Grunde immer erfogt sein, es ist und bleibt eine höchst bemerkenswerte Tatsache, daß es nunmehr slowenisch-natio-nale Vereine in Jugoslawien überhaupt nicht mehr gibt, sondern nur mehr in — Kärnten. Es ist sicherlich ganz ungewöhnlich, daß der von den Leuten der „Koroška slovenska stranka" so hoch gepriesene südslawische Nationalstaat alles tut, um (das Slowenentum zu unterdrücken, Während man im deutschen Staate Oesterreich!, bzw. im deutschen Lande Kärnten sogar so weit gegangen ist, diesem im eigenen Nationalstaat von der Vernichtung bedrohten slawischen Stamm eine Kulturautonomie anzubieten!
Eigentlich können uns unsere „unentwegten nationalen Slowenen" leid tun. Bei uns fühlen sie \vli angeblich, unter drückt und gekneel tet und „daheim" nimmt ihnen der Serbo Sprache und Stam-mesbewiußtsein weg, zugunsten eines Groß-Serbiens! Die kulturellen und die Sokolvereine sind allesamt aufgelöst, bzw. unter serbisches Diktat gestellt. In den Schulen wächst der Raum, den die serbische Sprach© einnimmt, so sehr, daß die slowenische Sprache in Kürze überhaupt verschwinden wird. Alle Posten der Verwaltung und der Armee, die von irgendwelcher Bedeutung sind, befinden sich in den Händen der Serben, die das Jbegreif-liche Bestreben haben, die Machtmittel des Staates in Sicherheit zu wissen. Was soll da noch auf« unsere Kärntner Slowenen anziehend wirken? Es ist nur schade, daß man jene Leute, die im „Koroški Slovenec" alles in Kärnten, was nicht ihre Unwahrheiten nachbetet angreifen, nicht ein wenig nach Slowenien in serbisclic Erziehung geben kann!
Zvezni kancler dr. Schober v Parizu in Londonu.
Naš zvezni kancler Ar. Schober je odpotoval dne 28. aprila v Pariz, kjer so ga pozdravili na kolodvoru zunanji minister Briand, zastopnik predsednika francoske republike, osobje avstrijskega konzulata in osebnosti avstrijske kolonije v Parizu. Zvezni kancler je obiskal francoskega zunanjega ministra in z njim ostal v polurnem razgovoru, kateremu je prisostvoval tudi naš poslanik v Parizu Grtinberger. Zvezni kancler jo obrazložil ministru gospodarski in politični položaj Oesterreicha od sklepa mirovnih pogodb dalje in je zunanje minister pokazal za izvajanja polno razumevanje. Priredili so tudi v čast kanclerja zajtfrk, Ö&teröga se je udeležil V^jS diplomatski zbdiv&lani francoske vlade; zastoppijki )aHrunenta in vodilni uradniki frandfJ^fc« ra feunanjega ministrstva.
V. b.
Glavni predmet pariških pogajanj je bilo sklenitev posolja za izvrševanje gospodarskega, programa. Izjavil je tam tudi, da je Oesterreich pravo križišče v evropskem prometu. Nova cestna zveza od severa proti jugu preko Alp in od Klagenfurtu do Graza nikakor ni vojnoslovna. 2e leta in leta zahteva domače prebivalstvo to zvezo, in se bo zgradila ta zveza s prispevki interesiranih dežel in zvezne vlade.
D(r. Schober je s svojim sprejemom v Franciji zelo zadovoljen ter upa,, da so tam posebno dobro razumeli miroljubnost avstrijske zunanje politike.
Iz Pariza je zvezni kancler potoval v London. Tudi tam je imel zaporedoma razgovore z raznimi državniki in osebnostmi f«i narečne ga sveta. Sprejel ga je tudi angleški kralj in stem priznal v imenu an-
Uredništvo in upravništvo I
Fröhlichgasse 43
Neodvisen list za domoliubne Korošce
Telefon št. 475
Izhaja vsak petek. — Stane četrtletno I S, posamezna številka 12 g. — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. - Naročnino je vposlati vedno v naprej. — Pritožbe glede nerednega dostavljanja lista so poštnine proste, če so odprte. —Jneerati se zaračunajo po določenih cenah
gležke države da je Oesterreich dovršil veliko delo po strašnih| in dolgih izkušnjah. Dr. Schober je ob tej priliki tudi izjavil, da se je zahvaliti krepkovoljnosti angleškega zakladnega ministra Snov-dena, da je Oesterreich na haški konferenci dosegla vse, kar je želel.
Po svojem prihodu v W/ienu je izjavil dr. Schober, da mu so ljubeznjiva pobavila iz Pariza in Londona dala priliko, da se vladama Anglije in Francije zahvali za obilno pomoč našim zahtevam v Haagu in ju pobliže seznani z razvojem političnih in gospodarskih razmer v Oesterreichu, da stem poglobi zaupanje v našo državo in da pridobi pomoč od strani teh držav, ki pomenijo važne činitelje za vso Evropo. Končal je izjavo: „Zdi se mi, da sem tekom razgovorov z zastopniki teh močnih držav uspel. Kot Oesterreicher se tega veselim, ker ima nas narod1 polno pravico do boljše bodočnosti in do gospodarskega in političnega napredka.
Tudi „Slovenska Straža" raz-poščena.
V ljubljanskem „Jutro" beremo, da je za / „Jugoslovensko Mlatico" bila tudi razV^ puščena „Slovenska Straža". RazpuščenMc je iz istih razlogov, kakor sta bila razpul^ ščena „Jugoslovenska Matica" in OrganiV, zacija za izseljence. Našli so namreč v pi-N sarni povodom oblastne preizkave komu-, nistični in taki tiskani predmeti, katerih uvoz iz inozemstva je zabranjen. — Cud- "I no je, da „Slovenec" molči ter nič ne piše proti razpustu. S tem pa priznava, da je policija našla tiskovine komunistične vsebine. Ce bi bili razpustili v Oesterreichu kako slovensko društvo zaradi tiskovin, ki so tiskane v inozemstvu, bi bil takoj n^ mestu, v Jugoslaviji pa molči. Zakaj?. No, živimo v svobodni državi.
In kaj dela proti temu dr. Ko* rec? Odpotoval je v Carigrad in Sofijo in im» baje nalogo da pripravlja združitev bolgarsko-pravoslavne in tursko-grško-pravoglavne cerkve s srbsko-pravoslavino cerkvjo ia da tako ustanovi veliko narodno jugoslovensko cerkev pod vodstvom srbskega pa-v trijarha. V času, ko sedi dr. Korošic f bel-grajski vladi se je Ustanovilo oziroma, se ustanavljajo v čisto rimsko-katoliš^u Slovenji (izvzemše majhne evangelijske manjšine) že 5 srbsko-pravoslavnih cerkv iti sicer v Ljubljani, Bledu, Slatini, Celjah in Mariboru.- — Z razpusitvjo „Jugösloven\ 4 ske Straže" so v Jugoslaviji izginila ,yša slovensko-narodna društva in obstojajo slovensko-narodlna društva samo. še v Kärntnu. Vsa kulturna in sojcolska drfu-štva Slovencev so razpuščena in v šolah se razprostira srbski jezik 'v talci meri, da
bo izginil slovenski jezik v kratkem sploh.
___--,
Raziii4ajWnai^ist. C« ste g« bri^tfajteg* ••■•du!
stran 2
Koroika »tMftai
štev 19
5. Mai 1919.
Dem Andenken der Befreiung Bleiburgs.
[In den ersten Tagen des Monates Mai 1919 erlebte dlas Kärntner Volk eine Heldenzeit. Im heiligen Zorn über den feindlichen Einfall war es aufgestanden und hatte die Stadt Völkermarkt im Sturm befreit. Im Laufe des 4. Mai begann der Gegner auch aus den Brückenköpfen an der Drau zu weichen und' ging bis in den Raum von Bleiburg zurück. Ein Vorstoß der zweiten Kompagnie des Klagenfurter Volkswehrbattaillons unter dem Kommando des Ol. Steinadler gegen Einersdorf durchbrach die jugoslawische Ajufmarsch-stellung und unterband die Straße Lippitzbach—Bleiburg.
In Bleiburg löste der Gefechtslärm von Einersdorf bei den jugoslawischen Truppen panischen Schrecken aus. Auf die Bevölkerung aber wirkte er elektrisierend. Noch vor den Augen des flüchtenden Feindes erschienen an den Fenstern und Dächern die deutschen Farben neben denen Kärntens und Oesterreichs. Um halb 7 Uhr früh des 5. Mai besetzte ein Zug der Kärntner die Stadt, begrüßt vom unbeschreiblichen Jubel der Bevölkerung. Noch beschoß der Feind von Heiligengrab her andauernd mit Maschinengewehren Einersdorf, noch waren der Bahnhof Bleiburg, FeiStritz und St. Michael von den Jugoslawen besetizt und gegen Ebersdorf schob sich sogar eine feindliche Nachhut heran. In dieser gefährlichen Lage sammelten die jungen Leute die weggeworfenen Gewehre der Geflohenen, Kinder trugen den Wehrmännern die Munition aufs Schloß und man machte sich zu harter Abwehr bereit. Doch wich der Gegner um halb 10 Uhr vormittags von Heiligengrab über Aich gegen Leifling und von Elmersdorf über den Strojnaljang gegen St. Daniel; auch Loibach wurde geräumt. Um 10 Uhr vormittags war aller Gefechtslärm um Bleiburg verstummt.
Unendlicher Jubel begrüßte die nunmehr einmarschierenden Abteilungen. Aber die Festesfreude war getrübt durch die Sorge der Frauen um die als Geiseln verschleppten Männer. Mit Völkermarkt, Eisenkappel und Ferlaeh hat wohl Bleiburg am ärgsten die jugoslawische Bedrük-kung gespürt. Die Treue dieser Stadt hat sich in den Jubeltagen nach der Befreiung ebenso bewährt wie in den Tagen des großen Leidens.
Vetaizdajniski proces proti Hrvatom v Belgrad«.
Splošno zanimanje inozemstva se ozira na velikanski proces zoper hrvatskega voditelja dr. Mačka in tovariše, ki traja že teden dni in bo trajal najmanj en mesec.
Predzgodovina tega procesa je zelo zanimiva in za ondotne razmere značilna. Nova država Jugoslavija je bila ustavljena po „mirovni pogodbi" v Sent Germai-riu v znamenju zjedinjenja treh enakopravnih narodov Srbov, Hrvatov in Slovencev in je dobila tudi ime SHS. Mislili so seveda Hrvati in Slovenci na federalistično (zavezno) državo, kjer so vsi narodi enakopravni in vživajo gotovo' avtonomijo. Ampak kmalo se je začelo srbsko stremljenje po centrali za-ciji (osredinjanje) uprave, katero so podpirali tudi gotovi radikalni slovenski elementi. Temu so se protivili Hrvati, ki so bili vajeni pod Oesterreich-Ungarn omejene avtonomije, zakonskim potom; zlasti se je uspešno bojeval Stefan Radič in njegova stranka, Posledica tega. so bili uso-dopolni streli fanatičnega (prenapetega) srbskega radikalca Punica v sobranju, pri čemer so padli odlični hrvatski voditelje, med njimi tudi Radič.
Res se je atentat vršil brez vednosti vlade, a izkoristila je položaj v svrho nadalj-nega osredinjanja (centralizacije), odpustila parlament in končno uvedla diktaturo kralja, ki se je pa po mnenju inozemskih listov spremenila v zadnjem času v diktaturo generalov.
Z začetka so Hrvati diktaturo deloma pozdravili, ker so upali, da jim bo pravična, a so se kmalo prepričali,, da so se varali in da se gre le za centralizacijo in nadvlado Srbov. In pred kratkim se je slišalo, da je bil novi voditelj najmočnejše hrvatske stranke dr. Maček in še 23 sodrugov aretiran radi veleizdaje. Tragičen proces hrvatskega naroda se je začel. Iz dosedanjega poteka procesa je posneti sledeče:
Med Hrvati se je ustanovila organizacija mladih nezadovoljnežev, katera ima, kakor obtoženci trdijo le politične namene kakor pa obtožnica trdi, ima teroristične cilje, je pripravila atentate na generale in državna poslopja in tudi že poskusila razne atentate. Dr. Maček pa jih je baje podpiral z denarjem. Obtožnica se opira na pri-znje obtožencev pred policijo in v preiskavi ter na osem prič. Dosedaj zaslišani obtožemci so vsako krivdo s,koraj docela zanikali in trdijo, da jim je policija oziroma policijski ravnatelj dr. Bedenekovič
j priznanje z mukami izsilil. Ta zagovor beležijo pa le inozemski listi, dočim slovenski listi (Slovenec itd.) tega očividno radi cenzure (presoje) zamolčijo. Najbolj zanimiva bo seveda obravnava z dr. Mačkom.
O daljnem poteku in izidu velikanskega procesa bomo svoj čas poročali, sedaj hočemo le pripomniti, da je hrvatski poslanec dr. Krnjevič vložil pri sekretariatu društva narodov (Völkerbundla) v Genfu sledeči značilni „apel" (sklic) hrvatskega narodnega zbora. „Apel" hoče opozoriti na dosedanji nevarni položaj na Hrvatskem vsled absolutičnega (samovla-darskega) nasilja. Spis razlaga, da so vse politične pravice razveljavljene, da je varnost lastnine in življenja na Hrvatskem v nevarnosti. Kot sredstvo imajo cenzuro (presojo listov itd.), interniranje (zapiranje) hrvatskih politikov in izjemno sod-njo v Belgradu, ki sodi o političnih zadevah. Ta sodnja je v dveh dneh prisodila 38 osebam 1(56 let ječe. Spis omenja razdelitev hrvatskih dežel, prepoved hrvatskega imena in hrvatske zastave in naposled aretacijo dr. Mačka in njegovega glavnega zagovornika.
Spis zahteva, da Völkerbund naj pošilja svoje zastopnike k sodni obravnavi proti dr. Mačku zaradi mednarodne kontrole in da se naj napravi konec nadvladi Srbije nad Hrvati.
Li je vzel sploh društvo narodov to spomenico v pretres, se dosedaj še ni doznalo.
Krvavi spopadi v Južni Ameriki.
V mestu San Martin v Buenos Aires je prišlo pri proslavi 1. maja do orgorčenih cestnih pobojev. Spopad so izzvali člani pekovske strokovne zveze, ki so poskušali onemogočiti promet. Nekega policista, ki je proti tej nameri nostopil, so oboroženi peki napadli ter ga ustrelili. Ko je nato priteklo večje število policijskih stražnikov, so jih demonstranti sprejeli s salvo strelov iz revolverjev, pri čemer je bil neki stražnik ubit, več pa težko ranjenih. Končno so morali prihiteli na pomoč Vojaki, ki so z orožjem šli na peki. Dve osebi sta bili ubiti, 15 pa težko ranjenih. 40 pekov je bilo aretiranih. — V državi Para-hyba je prišlo tudi do krvavih spopadov med vojaškimi četami in upornikov, kjer so čete, ki so bile v premoči, obstreljali upornike, katerim, pa se je kljub temu, da je bilo samo 70, posrečilo odbiti vse naskoke čet ter končno še zanetiti njihovo skladišče streljiva„ pri čemer je bilo ubitih 14 vojakovr. Skupno je padlo nad 50 vojakov. Uporniki so utrpili izgubo 34 mrtvih'.
Priporočilno pismo.
Joža Krivec je bil velik siromak. Narava mu je naklonila bolj šibko telo, a tudi njegova volja je bila slaba. Bil je one vrste omahljj^ v, ki vedno rabijo nekoga, da jih poriva naprej v življenskem vrvežu. Kaj čuda, če se je nekega dne znašel na cesti brez službe in kruha. Več mesecev je zaman taval po mestu in iskal službe. Povsod so ga odklanjali.
In končno, kako naj najde službo človek brez protekcije. Kdor nima vsaj enega vplivnega zaščitnika in pokrovitelja, ta se zaman ponuja, pa če so njegova spričevala še tako odlična. Glavno je —- priporočilno pismo.
(Priporočilno pismo! Tega pa Joža ni imel. Pretehtal je vso svojo žlahto, da bi staknil med njo kakega vplivnejšega možaka, ki v onih krogih, ki zaposlujejo tuje moči, kaj velja. A ni ga našel. Končno se je spomnil svojega sošolca z gimnazije, ki ga je povojna doba dvignila visoka nad njegove sposobnosti in zasluge. Na toga se je obrnil in tako res postal srečen posestnik priporočilnega pisma. Poleg tega pa je še dobil dober nasvet, naj se obrne na gospoda direktorja Ilipotekarno-krefclitnei banke.
Joža ni odlašal. Svojo najboljšo obleko je pošteno okrtačil in se podal na težavno
pot. Ravnatelja baš ni bilo v pisarni, ko je plašno potrkal na vrata, stiskajoč v levici priporočilno pismo. Mesto ravnatelja ga je sprejel sluga, Joža mu je zaupno razložil namen svojega prihoda in mu seveda najprej pokazal priporočilno pismo. Kajti nikdar ne veš, kdo je več, sluga ali direktor. Sluga ga je pomenljivo pogledal od nog do gave, vzel pismo in ga začel z vso važnostjo, kakor se pri takem poslu spodobi, razgrinjati in čitati. V tem pa nenadoma vstopi ravnatelj. Sluga se mu globoko prikloni, pri tem pa naglo skrije pismo v svoj globoki žep. Joža ni ilnel časa, da bi segel po njeni. Po ponižnem pozdravu se je sluga odstranil. Joža pa je stal pred vsemogočnim, od katerega je bila odvisna njegova nadaljna usoda. V mislih ga je mučila zavest, da je lahakomiselno izročil priporočilno pismo slugi, dočim sedaj ravnatelju ne bo imel ničesar pokazati. Saj mu vendar ne more zaupati, da je pismo najprej dal slugi in ga šele nato izročil ravnatelju.
Ravnatelj je med tem udobno sedel k svoji pisalni mizi ter začel pazljivo motriti očividno neprijetnega gosta. V malo osornem tonu ga je končno ogovoril:
„Torej kaj želite?"
„Namreč . . ." je začel jecljati Joža, nevede, kako bi se izmotal iz zadrege.
„Recite mi, ali ni tu za poginiti?" Pri
tem je udaril ravnatelj po mizi, da se je dvignil cel oblak prahu. „Vidi se, da tu nihče ne dela . . . Samo poglejte ta prah na mizi . . . Ta nered . . , Ne, to se mora enkrat za vselej nehati . . . Torej prosim, gospod. Stopite bliže! Kaj želite od mene?"
Joža se je okoraflžil: „Namreč, gospod ravnatelj . . ."
Ravnatelj mu pokaže na stol: „Sedite!"
Joža začne znova v skrajni razburjenosti: „Oprostite, gospod ravnatelj . . ."
Ravnatelju postaja stvar neprijetna. Nervozno pogleduje na uro. ,,7.e dobro, že dobro. Toda prosim vas, povejte, kaj želite od mene."
„Gospod ravnatelj, jaz sem namreč prišel .. . dvolim si vprašati . . . morda bi bilo mogoče, da bi. . ."
„No, le na dan z besedo!"
„. . . morda dobil kako mesto . . ."
Mesto? Hm!"
„Da, gospod ravnatelj, če Iii me sprejeli v službo."
„Ce vas prav razumem, hočete vedeti, če je pri nas kako mesto prosto in če bi bil priprvaljen, vam to mesto podeliti?"
„Da, prav tako, gospod ravnatelj."
„Potem pa govorite jasno in razločno. O, dolgo je že tega, kar inO je zadnjič nek-i do prosil za kako mesto," jo dostavil ravnatelj nekoliko ironično. „Ali imate kako
ätev 19
Kuro&laa Swmvtoa
stran 3
Kärntner Volksabstimmungs* Gedenkfeier 1930.
Der Landes-Pressereferent teilt mit:
Der Jagendausschuß tagte unter dem Vorsitze des Landesrates Dr. Augerer in Anwesenheit der beiden Landesschul-inspektoren, der Direktoren der Mittel-und Fachschulen, der BezirksschulInspektoren, Vertreter der Lehrergewerkschaften, eines Lehrers aus der Zone A, des Vertreters des Heimatbundes und des Buchhändlers Artur Kollitsch im kleinen Wap-pensaal.
(Mae h dem von Landesschulinspektor Di-, G. Gr ab er entwickelten Programm bleibt der 9. Oktober für die Jugend schulfrei und ist folgendes vorgesehen: ein Festzug der gesamten Schuljugend Rlagenfurts um 9 Uhr vormittags von der Stadt auf die Kreuzbergwiese, dort eine Feier mit Gedenkrede, Sprechchören und Vorträgen; ein Fackelzug der reiferen Jugend nach Einbruch der Dämmerung; Schmücken der Heldengräber; Abstimmungsfilm im Schulkino des Bundesgym-nasiums; Grenzbegehung durch die Jugend. Zu diesen Veranstaltungen werden auch Abordnungen der auswärtigen Schuljugend eingeladen werden, ebenso steht der Abstimmungsfilm den übrigen Schulen des Landes auf Bestellung zur Verfügung. Außerdem sollen im laufenden Schuljahr die Ausflüge in die Zone A geleitet werden und eine Woche vor dem Festtag ein Straßensingen der Schüler stattfänden. Zur Durchführung dieses Programms wurde ein eigener Unterausschuß unter dem Vorsitze des Landes-schulinspektors Prof. W,o 1 s e g g e r gebildet. Ein ähnliches Programm wird in Villach auf der Napoleonwiese unter der Leitung des Bezirksschulinspektors Andr. Schrott durchgeführt. St. Paul plant eine Gedenkfeier in Verbindung mit einer Theateraufführung am 27. September; Spittal und Wolfsberg schließen sich dem vorgeschlagenen Programm an. An den Landschulen soll die Feier im allgemeinen am 10. Oktober stattfinden. Dort, wo dieser Tag in die Hauptferien fällt, ist sie über Anordnung des Bezirksschulrates in den November zu verlegen.
Rusko delavstvo štrajka.
IV državnih tvornicah v Stalingradu v Rusiji so delavci začeli stavkati, ker premalo prejemajo hrane. Stavkujoče delavstvo zahteva ponovno dopustitev privatne prodaje živil.
priporočilno pismo? Dajte sem, kar imate!"
Jožeta je oblivala zona. Sedaj bo treba priznati nerodnost. Naglo se je vzravnal: „Gospod ravnatelj, dbvolite, da vam pojasnim . . ."
„Ne, ni treba. Ne potrebujem nikakih pojasnil. Le dajte mi svoje priporočilno pismo!"
„Namreč, gospod ravnatelj . . ."
„Namreč;, kaj namreč."
„Jaz namreč nimam . . ."
„Nimate?" se je začudil ravnatelj, dočim je Jožeta znovo oblil pot ter se je pričel tresti ko šiba na vodi. „Oesa nimate? Tak govorite vendar! Ali morda celo nimate priporočilnega pisma?"
„Gospod ravnatelj, moram vam namreč priznati . . ."
„Ne, ne, ne priznajte ničesar!"
Med tem ga je ravnatelj fiksiral od pet do glave, kakor da bi ga hotel prebosti. Joža je vsak hip pričakoval, da ga bo posadil na hladno. Toda mesto tega ga je strogi ravnatelj prijazno potapljal po rami, se mu prijazno nasmehnil in mu ponudil sedež na mehkem fotelju. Joža je od začudenja kar strmel.
„Gospod! Petnajst let sem že ravnatelj Mipotekarno-kreditne banke, a doslej ni
Izgredi v Španiji.
V Španiji se je politični položaj zopet poostril. Pri neki manifestacije za nekega pomiloščenega glavnega obtoženca, ki je pripravljal leta 1925 v Barceloni atentat na dvorni vlak, je policija rabila orožje ter je bilo pri tem ranjenih 36 oseb. Neki voditelj je na nekem zhodu ostro napadal kralja, češ, da je glavni krivec in soodgovoren za diktaturo.
Italija zgradi 29 vojnih ladij
Italijanski ministrski svet je po poročilih raznih listov sklenil, dla zgradi 1. 1930 29 novih vojnih ladij. Zgradilo* se bo 1 križarka, 2 zavarovani poizvedovalni križarki, 4 torpedovke za visoko morje in 22 podmornic. S tem Se prizadeva Italija z vsemi silami, da ne bo ostala za Francijo s svojimi pomorskimi oborožitvami.
Letalska nesreča.
Na letališču pri Düsseldorfu (Deutschland) se je vršil letalski dan, zvezan z različnimi predlvajanjjii v zraku. Kot glavna točka je bil napovedan prehod v zraku iz enega letala na drugega. Ko se je letalec, ki je hotel prestopiti v zraku na drugo letalo, dvignil z letalom in poskusil prestopiti nad njim leteče letalo s pomočjo vrvne lestve, ki jo je spustilo vrhnje letalo, je zagrabil v zraku nihajočo vrv vrvne lestve, a se mu ni več posrečilo iz ne-pojaznjenih vzrokov zagrabiti prvega klina lestve in je tako nihal v zraku zapleten v konec vrvi. Letalec v vrhnjem letalu je nato poskusil potegniti lestvo k sebi v letalo s pomočjo nadomestne vrvi, kar se mu pa ni posrečilo. Ker je bilo vsak hip pričakovati, da bo letalec na vrvi omagal ln treščil na zemljo» je policija razprostrla velike plahte, na katere naj bi ga vlovili pri padcu. Letalo je nato zavoziloi počasi nad plahtami in je na vrvi zakopčani letalec poskusil prerezati v tistem hipu vrv na lestvi, da bi padel na plahte. To se mu pa ni posrečilo. Ko je potem letalo letelo kakih 20 m visoko nad zemljo je letalo vleklo letalca nad 100 metrov daleč po tleh ki bil pri tem 'težko ranjen. Končno je letalo pristal in so bolničarji napol mrtvega prenesli v bolnico.
Dopisi.
Stein im Jauntale.
(Liedertafel. Die junge Sängerrunde Stein gibt schon am 25. Mai um 4 Uhr nachmittags im Gasthause des
minul še noben mesec, kaj pravim mesec, niti teden, da ne bi vsaj eden prišel s kakim priporočilnim pismom." Joža se je že hotel zopet opravičevati, toda ravnatelj ga ni pustil do besede. „Pustite, (la vam razložim. Vi veste, da imam stike z raznimi krogi in da mi je na teh stikih mnogo ležeče. Lahko si zato predstavljate, v kako zadrego me spravljajo taka priporočilna pisma. Ce odklonim tega, a vzamem varovanca onega, je zamera na vse strani. Zato sem doslej vse odklanjal, da se izognem zameri, dasi ne manjka dela in bi nujno potreboval novih moči!"
A, si je oddahnil Jože.
„Vi ste inteligenten mož; kakor vidim. Ugajate mi in zlasti še. radi tega, ker mi niste že oddaleč pomolili pod nos kakega priporočilnega pisma. Vi ste nastavljeni in lahko že jutri nastopite svoje mesto. Svoje ljudi plačam dobro, vi pa dobite še posebno doklado, ker ste edini, ki si je brez priporočilnega pisma upal do mene."
Prijazno mu je stisnil roko in se poslovil. Joža ni prav vedel, kako je prišel zopet na prosto, tako je bil zavzet. In če bi srečal slugo, ki inu je odnesel ono priporočilno pismo, na katerega je stavil vse upe in nade, bi ga bil sredi ceste objel . . .
Herrn A. Deutschmann in Stein ihre erste Liedertafel. Sowohl Kärntnerlieder als auch Kunstlieder bedeutender Komponisten werden da zum Vortrage kommen. Um den lieben Gästen auch in den Zwischenpausen etwas zu bieten, wird ein bekannter, nach der Wiener Schule ausgebildeter Humorist auftreten, der selbst Mitglied der Sängerrunde ist. Nach der Liedertafel ist Tanzunterhaltung. Alle Sangesfreunde, sowie die unterstützenden Mitglieder werden zu dieser Liedertafel herzlichst eingeladen. Speziell geht aber die Einladung an die benachbarten Gesangvereine und Sängerrunden mit der kameradschaftlichen Bitte, diesen Tag von einer ähnlichen Veranstaltung freizuhalten.
Völkermarkt.
Dne 7. marca se je prepiral trgovski pomočnik J. M. v Völkermarktu z čevljarskim pomočnikom A. M Naenkrat je potegnil trgovski pomočnik revolver in ustrelil dvakrat proti čevljarskemu pomočniku. Zadel ga je v levo ramo, drugi strel je zadel k sreči le telesni pas. Ker se ni dalo dokazati, da. je imel namen, drugega usmrtiti, je bil obtožen le radi težke telesne poškodbe. Obtoženec se je zagovarjal, da je bil v silobranu, kar pa ni bilo verjetno. Obsojen je bil na 6 tednov zapora1.
Schwabegg.
Brand. Am 30. April um ungefähr 5 Uhr früh brannte dem Besitzer Johann Diemschnig in Oberd'orff bei Schiwabegg das Wirtschaftsgebäude bis aufs Mauerwerk gänzlich nieder. Die sofort erschienenen Feuerwehren Schwabegg und Otrih konnten noch mit knapper Not das nebenstehende Wohnhaus, das fast zu brennen begann, retten. Die Schwester des Eigentümers war zur Zeit des Brandausbruches bereits mit der Viehwartung im gleichen Objekte beschäftigt- konnte aber keine Wahrnehmung machen, auf welche Art das Feuer auf der Tenne ausgebrochen war. Die Bevölkerung vermutet, daß jemand Fremder im Stadel vor dem eingetretenen Regen Schutz gesucht, hiebei aber mit Zündhölzchen oder Zigaretten unvorsichtig hantiert habe. Durch das rasche Umsichgreifen des Feuers sind sämtliche landwirtschaftlichen Maschinen und Geräte, sowie 1 Kalb, 7 Schweine und 2 Schafe mitverbrannt. Der bedeutende Schade übersteigt die Viersicherungssumme um ein Vielfaches.
Eisenkappel.
M. Srienz iz Feistritza pri Bleiburgu je še le 23 let star, pa že večkrat predkaz-novan zaradi tatvine. Po noči na 7. januarja se je vtihotapil v hlev v Eisenkapplu in tam spečemu Josefu Lamprecht ukradel 30 S. V isti noči je ukradel posestniku Johann Roßmanu 50 S, a mu jih je ta pri zasledovanju zopet odvzel. 2e drugi dan ga je žandarmerija prijela in ga predal okrajni sodniji v Eisenkapplu, a on je zbežal že 9. januarja in se je po deželi potepal okoli in beračil. Dne 20. januarja je bil v Bergu, kjer je posestniku Josefu Schumniku potegnil denarnico iz varžeta in dobil 280 S. Končno ga je prijela roka pravice, ko je ravno ukradel kolo. Deželno sodišče mu je za vse to prisodilo eno leto ležke ječe v pokoro.
St. Kanzian.
Am Mittwoch, den 23. Ajpril 1930, spendete der hochjwürdji'ge Hierr Fürstbischof Dr. Adam Hefter nach langen Jahren, das Ietztemal war es in den Jahren des Schrek-kens, in unserer Pfarrkirche die hl. Firmung. Zum feierlichen Empfang um% 9 Uhr hatten sich viele Gläubige eingefunden. Namens des Dekanates begrüßte den Oberhirten der Propst von Eberndorf, Herr Truppe, im Namen der Pfarrinsassen der Ortspfarrer H. Poljanec, für die Gemeinde Herr Josef Rabl jun, fiiir die Schule Herr Oberlehrer Hans Fleiß und
št ras 4
Koroška Btwuvk»
štev 19
fur die katholische Aktion Herr Pivpiv-nik. Einige Mädchen trugen dem hohen | Gaste zu Ehren Gedichte vor. Sonderbar hat es uns berührt,-daß Herr Poljanec den Oberhirten zuerst iii längerer slowenischer, dann erst, iii deutscher Sprache begrüßte und daß aueli nur ein Kind ein deutsches Begrüßungsgedicht sprach. Scheinbar weiß der Herr Pfarrer nicht,: daß der hochw. Herr Fürstbischof die j „slowenische" Weltsprache nicht be-! herrscht oder er wollte dem Oberhirten | die Pfarre als slowenische Pfarre zeigen, j Daß die letztere Annahme die richtige; ist,, bezeugt auch die Antwort des Herrn Pfarrers bei der Religionsprüfung in der Kirche. Auf die Frage des Herrn Fürstbischofes nach deutschen Kindern antwortete er, es sei nur eines. Ob etwa die Aufregung daran schuld war, daß er auf die anderen vergaß? In dem Falle könnten wir ihm verzeihen. Die feierliche Miesse las der hochw. Herr Fürstbischof unter großer Assistenz der Geistlichkeit des Eberndoirfer Dekanates. Während der hl. Messe hatten wir nach langer Zeit Gelegenheit, eine deutsche Predigt zu hören, diesmal sogar aus dem Munde unseres hochverehrten Herrn Fürstbischofes. Nach einer slowenischen Predigt des Hofka-planes Herrn Zechners spendete der hochw. Fürstbischof über hundert Firmlingen, die das gute Wetter und unsere schöne Gegend anlockte, »das Sakrameht der Firmung. Am frühen Nachmittag verließ uns der hochw. Fürstbischof. Sein lieber Besuch und seine schöne Predigt, wir haben ja so selten die Möglichkeit, eine deutsche Predigt zu hören,, werden uns noch lange im Gedächtnis bleiben. Wir hoffen, daß wir unseren lieben Oberhirten recht bald wieder bei uns begrüßen können.
St Kanzian.
'V četrtek, dne 24. aprila, dopoldne smo pokopali Rivčevega očeta gospoda Flori-jana Miklautza v Piskertschach, ki je umrl v visoki starosti. Zadnja leta je že bolj bolehal in slednji čas postelje sploh ni zapustil. Rivčev oče je bil prav zgleden mož in vselej zvest sin svoje lepe koroške domovine. Lepa množica se je udeležila pogreba in izkazala zadnjo čast rajnemu. Naj mu je domača zemlja lahka.
Razne Testi.
V Göttwleigu v Niederösterreichu je or ož n iš t vo * are tir al o sina nekega posestnika in gostilničarja, ki je zažgal očetovo posestvo. Sin je mislil, da bo oče kmalu umrl in je hotel še pred smrtjo očeta, da. bi dobil dediščino od zavarovalnice.
JNa» zvezni prezident Miklas je pri nekem jezeru v Oberösterreichu za letošnje poletje vzel v zakup vilo, kjer hoče v krogu svoje družine nekaj dopustnih tednov preživita. Ker hoče zvezni predsednik pre-živiti svoj dopost s svojimi 11. otroki, se je dogovorilo pri sklepu najemne pogodbe, da naj postavi posestnik v vili 17 postelj.
Na občinski seji v Budimpešti je neki občinski svetnik izjavil, da je med 209 postnimi pometači <» dipl. inzenerjev, dva akademika, 0 bivših oficirjev in 12 absolventov neke višje obrtne šole, ker drugo delo niso mogli dobiti.
Na cesti v bližini Blatnega jezera na Madžarskem so se dečki zabavali s tem, da so s kamenjem obmetavali avtomobile. Pri tem je padlo kamenje tudi v avto, v katerem sta bila italijanski poslanik v Budimpešti in italijanski polkovnik, pri čemer je bil ranjen polkovnik.
Ameriški komite za olajšanje lakote na Kitajskem poroča, da bo v dveh provincah!, kjer je meseca januarja umrlo odi lakote dva milijona ljudi, umrlo meseca julija se nadaljnih tri milijone ljudi, če ne pride nobena pomoč.
Ajigležki državni tajnik za finance je vspodnji zbornici ornimil, da so angleški
dobičkarji med svetovno vojno vtaknili 400 milijonov fantov šterlingov (1 funti = 84 S) v svoj žep. Da jim veselje malo' pokvari, je sklenil, da jim naloži na imetje nov neposredni davek.
Pred vojno, ko je bil Wien središče velike države, je tam bilo 1500 odvetnikov,! danes ima Wien pol milijona pribivalcev; manj in prebiva tam 2000 odvetnikov.
V	nekaterih krajih v Grčiji so se pojavile velike množine kobilic. Ministrstvo za kmetijstvo je dalo oblastem potrebna navodila kako iztrebiti kobilice in skušajo zdaj kmetje skupno z oblastmi na vse načine uničiti škodljivce.
V zvezi z naraščajočo, brezposelnostjo beležijo na Polskem mnogo samomore v. V j Varšavi se je vzelo 18. aprila življenje (i ljudi, med katerimi je bilo tudi 11 letno' dekletce, ki se je vrglo skozi okne. tretjega nadstropja. Istočasno se je obesilo 8 ljudje v Krakovu in dveh mestih. V nekem •drugem mestu se je ustrelil knjigovodja velike predilnice. Njegova zena se je po pogrebu obesila doma, v podstrešju.
'V Mehiki je neki mož rešil tekmeca pri svojem dekletu na ta način, da je privezal psa na verigo ter mu nekoliko dni v največji vročini ni dal vode, tako da je pes obolel na steklini. Potem je spustil psa v trenutku, ko je mimo hiše prišel njegov tekmovalec. Pes je seveda ga popal in ogrizel in je tudti podlegel grozni bolezni. Policija je moža aretirala in je zločineč v ječi priznal svoje grozovito dejanje. Pobegnil pa je iz zapora in z bodalom usmrtil tudi svojo ljubljenko, nakar je( utekel v gore, kjer ga išče orožnistvo.
V	Berlinu se je govorilo na nekem kongresu kirurgow (ranocelnikov) o nastanku raka na podlagi poskusov. Dr. Mertens iz Münchna je dobil iz kri bolnih na raku dve snovi, ki sta bili močno strupeni. Vbrizgal je te snovi mišim, katere so poginile s hudimi krči. Dr. Hellner iz Mtin-stra pa je pridobil iz rakovih oteklin neke soke, ki jih je prenesel na žival. Pri teh živalih pa je ugotovil, da se rak ne pojavlja nič bolj pogosto, kakor pri onih živalih, katerih je cepil. S tem je ugotovil, da se rakova bolezen ž rakovimi soki ne prenaša. S tem. bi bilo dokazano, da. ni nobenega povzročitelja l-aka.
Pri izajdnjih parlamenarnih volitvah :.v Angliji je kandidiralo za 616 poslanskih sedežev 1730 oseb, ki so protrosile skupno v volilne svrhe 1, 231.000 funtov šterlingov (1 funt sterling = 34,50 S). Ker je bilo pri teh volitvah oddanih okrog 22 milijonov glasov, je veljal vsak glas i šiling.
V	Ameriki so carinska oblastva zaplenila parnik, ki je prevašal alkoholne pijače v vrednosti 40 milijonov dolarjev Oblastva so doznala za ta velikopotezen poskus tihotapstva slučajno in so cariniki i izlili ves tovor parnikar v reko.
V	Rusiji je proslava prvega maja trajala diva dni. Ker so na mnogih delavskih, skupščinah sklenili, da se 2. maja dela v korist javnih ustanov vseh vrst je „Vse-! zvezni svet strokovnih zvez" izdal nared-1 bo, da je v vseh tovarnah in podjetjih 1. in' 2. maja delo prepovedano.
V	Nemečiji vodijo čim! dalje bolj odločen boj proti barvanju ustnic, ki je postalo zlasti med ženskami iz takozvanih boljših krogov prava razvada. Lansko leto so uvozili iz Francije v Deutschland okrog 12 metrskih stotov barvila za ustnice v vrednosti 7Vij milijona mark.
Silni glad je v nekaterih kitajskih pokrajinah povzročil, da se je zopet razvila trgovina z deklicami, ki je zadnje desetletje skoro popolnoma prenehala. V glavnem prodajajo svojih mladoletnih hčer oni Kitajci, ki se hočejo iznebiti nepotrebnih lačnih ust. Kakor poroča misionarska družba v Berlinu, so v nekaterih pokrajinah prodajali deklice kar na vozove. Poln voz deklic stane samo okoli 180 šilingov in jih gre na voz kakih petnajst. V celein je prizadeto po tej grozni lakoti 32 okrajev.
Po poročilih raznih listov se je spustil v Dobrudži na rumunskem ozemlju ogromen roj kobilic, ki so pokrili 200 ha polja in gozdov in uničili vse vinograde. Plast kobilic je ponekod debela do 15 cm. V ne-: varnosti so poljski posevki, sadovnjaki, j vobče vse, kar je zelenega.
V Ameriki je bilo v zadnjih štirih letih ! oropanih 70 bank. Roparji so se poslužili j najbolj neverjetnih načinov, da so dosegli svoj namen. Tako je neka tolpa izkopala 20 m dolg predor do zakladnice neke banke, predrla je nje 2 m debeli železobe-tonski zid in prišla končno do blagajne, ki je dala še najmanj dela. Druga zločin-l säa tolpa je vdirala v banko od zadaj, do-j čim1 je bilo spredaj polno čuvajev. Na ta I način so izgubile ameriške banke 3 mili-i jarde 735 milijonov šilingov.
Marktberichte
Klagenfurt	Völkermarkt
od do gr.	od do gr.
Pšenica (1 kg) . . .	31 32	28	äO
rž ................22 24	20	22
jeemen............25 27	24	25
•ves . •..........22 24	18	19
koruza............20 22	22	23
ajda :............26 28	26	27
preso.....— —	22	23
fižol ..............— 50	38	40
l«ea ..............— —	42	45
detelja............— —	210	23t
krompirje..........— 15	6	7
vole (prima) ....	— _ —	155	165
vole (sekunda) ...	— —	145	150
molzne krave in biki	120 155	120	140
klavne krave ...	80 110	80	100
teleta..............— —	190	200
prašički............400 420	400	450
pitani prašiči ...	240 270	240	260
ovce..............— —	80	10e
kure (1 kom.) ...	400 500	—	—
jajce (1 kom.) ...	13 14	11	12
maslo (1 kg) ...	500 600	45U	606
mleko (1 1)....	42 46	30	32
skuta (1 kg) ....	— —	—	—
seno (sladko) 100 kg	— 1200	1100	1200
seno (kislo) 100 „	— 800	900	1000
slama 100 „	— 800	700	800
drva bukova (30 cm)	700 —-	—	—
drva mehka (30 cm)	550 —	—	—
Stanje valute dne 8. maja.
100 mark (Rentenmark) = 16870 Schilling
! 100 dinarjev.....= 12455 „
1100 lir........= 37-10 „
! 100 dolarjev.....= 704'75
NOVI MODEL originalnega
Melotte
fCVEGA
posnemainika za mleko, pripraven za ročni in motorni pogon. NeprekoSeno glede na konstrukcijo In obstojnost I Brezglasen tek!
Originalno Melotte - jevo
Brabantsko ORALO
Najlzborncjia oralna priprava sedanjosti 1 Ugodna pla-tlla na obroke! Ceniki zastonj.
Zastopstvo: Valentin LaBnig, posestnik j leadorfu, P. FMerlaeh
Mfltotteverke. WieoJUpipeM
Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Franc« M«mmer, Klagenfurt.
Založba in tišk Leon sen., Klagenfurt.