MäJ.M T'j?' .
Poštnina plačana v gotovini.	£	-J.	i/I{t	'•
Glasilo »Jugoslovanske gasilske sve^e Ljubljana«
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
Izhaja vsak drugi mesec. / Posamezne številke 2'50 Din, za inozemstvo 3 Din.
V „JGZa združena gasilna društva dobijo po en izvod „Gasilca“ b rezplačno.
V Ljubljani, dne 20. julija 1932. O Šievilka 4.
Zahvala na pozdravni brzojavki.
Na pozdravne brzojavke s skupščine je prejel tov. starosta sledeči zahvali:
Jugoslovanska gasilska zveza
v roke g. staroste Turka Josipa
v Ljubljani, Vidovdanska cesta 3.
Po nalogu Kancelarije Njeg. Veličanstva Kralja mi je prijetna dolžnost izjaviti Vam zahvalo za udanostno brzojavko, ki ste jo poslali Njeg. Veličanstvu Kralju o priliki zvezne glav. skupščine, ki se je vršila dne 10. t. m. v Ljubljani.
Nadomestuje upravnika policije policijski svetnik:
Podpis.
MINISTAR fizičkog vaspitanja naroda.
Gospodine!
Beograd, 11. jula 1932 g.
Po nalogu gospodina Ministra izvolite primiti zahvalu na pozdrave, koje ste mu uputili prigodom skupštine JGZ.
Izvolite izničiti svima gasilcima Dravske banovine pozdrave gospodina Ministra.
Lični sekretar: Podpis.
Predsedstvene vesti.
Iz starešinske seje.
Za sprejem pod okrilje JGZ so zaprosila nastopna novoustanovljena društva, ki so bila sprejeta ter dodeljena pcsameznim župam takole:
1. G2 Črnomeljski: Stranska vas-Krupa, pošta Semič;
2. G2 Dolnjelendavski: Pince, pošta D. Lendava;
3. G2 Kamniški: Študa, pošta Domžale;
4. GŽ Martjanski: Pečarovci, pcšta Mačkovci;
5. G2 Posavski: Soben ja vas in Čerina pri Čatežu, pošta Brežice;
6. G2 Strukovski: Dolenji Slaveči, pošta Gor. Lendava;
7. G2 Soštanjski: Velenje-rudnik v Škalah, pošta Velenje.
Sprejem enega društva se je odložil na eno prihodnjih
sej.
Letna poročila za glavno skupščino je starešinstvo odobrilo v polnem obsegu. •
Iz odborove seje.
Zastopanih je bilo 34 G2, starešinstvo in zastopnik kralj, banske uprave.
Po overovitvi zapisnika zadnje odborove seje so se obravnavali samostojni predlogi in sicer:
1. Ustanovitev lastne zaloge tiskovin za društvene in župne posle se je odložila do izida novega državnega gasilskega zakona.
2. Oprostitev šoferskih taks je mogcče doseči s posebnimi prošnjami na ikraljevo bansko upravo.
3. Odpravo in znižanje raznih taks je mogcče doseči samo z novimi zakoni, odnosno odredbami.
4. Gasilske koračnice za rogove bo preskrbelo zvezno vodstvo.
5. Za dajatve Autor-Centrali je doseči ugodnejšo pogodbo.
6. Ustanovitev zveznih odlikovanj za 20-, 25-, 30- in 40-letno gasilsko delovanje se je odklonila.
7. Zavarovanje brizgaln je odveč, ker se poškodbe krijejo iz 1%-nega gasilskega sklada.
8. Stalnih znižanih voženj po železnicah ni za društva več. Ob posebnih prilikah k skupščinam in proslavam jih dovoli ministrstvo sacbračaja.
9. Za ustanovitev gasilske zavarovalnice naj predloži predlagateljica statut s konkretnimi predlogi o financiranju.
10. Predlog o odpravi članarine nad 60-letnikov se odkloni.
Za razdelitev enkratnih podpor onemoglim gasilcem, vdovam in sirotam je vloženih 308 prošenj, za 79 več nego lani. Na zamudnike se bo moglo ozirati le z morebitnim preostankom. Med prošnjiki je 222 gasilcev, 86 vdov in 114 sirot. Razpoložljivih sredstev je Din 140.000. Razdelitev se bo izvršila pri gasilcih z upoštevanjem službenih let.
Po temeljitem pretresu proračuna z izdatki Din 228.800 in kritjem Din 146.000 je sklenil odbor predlagati skupščini za primanjkljaj Din 82.000 letno članarino po 1 Din od vsakega rednega člana, od katere pripada delež po 2 Din zvezi, po 1.75 Din župam in po —.25 Din v sklad JVS.
Za tem je prečital tov. podstarosta Musek od posebnega odseka izdelano izpremembo pravil, o katerih se je glasovalo sproti. Besedilo vseh izprememb se natisne in vloži k pravilom.
S prihodnjim letom počenši se bodo vsi članki v »Gasilcu« opremili s tekočimi števili ter priložilo koncem leta letniku kazalo.
Na željo večine se skliče letos že 11. decembra prva odborova seja.
Končno je poročal novoizvoljeni načelnik odseka »Samopomoč« o zborovanju tega samostojnega odseka, ki si je izvolil osemčlanski odbor za upravo te ustanove, bodreč
in proseč vse župne načelnike, naj posvečajo vso pažnjo »Samopomoči«, da se povrnejo vsi redni društveni člani, ki so bili že prej včlanjeni in da bodo v doglednem času vsi gasilci tudi v »Samopomoči« prihitevali najbližnjim na pomoč.
Iz skupščinske seje.
Na letni skupščini je bilo zastopanih 39 žup z 86 odposlanci poleg starešinstva in zastopnika banovine, gospoda referenta Vertovška.
Delegacija je odposlala vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru in pozdravno brzojavko ministru za telesno vzgojo dr. Kraljeviču.
Po pozdravnih nagovorih staroste in banovinskega zastopnika je bil imenovan overovateljem zapisnika lanske skupščine tov. Kržišnik iz Prske, ki je vsebino brez dodatkov overovil.
Iz tajniškega .poročila, katero kaže jasno sliko celoletnega dela, je razvidno sledeče: Tekoče zadeve, sklepi odbora in lanske skupščine so se izvedli, v kolikor so bili izvedljivi.
V	razsodišče je bil vpoklican tov. Ivan Ogrin z Lavrice namesto umrlega tov. Jeločnika. V ministrstvo za telesno vzgojo je bil nominiran porcčevalec za gasilstvo, katero mesto še ni zasedeno. V nadzorstvo je bil izvoljen namesto Franceta Cajnko davčni uradnik tov. Gogala Vlado.
Rednih podpor so prejela društva v minulem poslovnem letu z župami vred Din 504.730, izrednih pa iz 1%-nega gasilskega sklada Din 433.355, iz 2%-nega pa Din 244.400. Za leto 1932. je predlagana kvota Din 800 vsakemu društvu, po Din 70 od društva k upravnim stroškom župam in 40.000 dinarjev upravi zveze.
Zveza šteje danes 750 društev z nad 22.000 rednimi člani, ki so dodeljeni 44 župam. Število društev je naraslo za 25, OZ je za 5 več.
Upravni del vaditeljskega tečaja je nudil društvom potrebne napotke pri vseh tajniških in blagajniških poslih. Zlasti se dandanes zahteva mnogo izurjenosti od društvenih tajnikov.
K zaključku izvajanj je bila izražena želja, naj bi društva gojila med članstvom pravo strpnost, slogo in bratstvo kot korenike one nesebične ljubezni do bližnjega, kateri posvečamo vso našo plemenito dobrodelnost.
Med razpravo se je izglasovala odklonitev predloga, da bi	se dopustilo	sprejemanje d e c e	med	gasilski naraščaj in
to	zaradi tega,	ker je protivno društvenim	pravilom. Otroci
pod 14. letom se vežbajo v Sokolu.
Poročilo je bilo formalno sprejeto.
Za tem je prečital blagajnik svoje poročilo, iz katerega je razviden računski zaključek:
A)	Zvezne	blagajne z dohodki	. .	.	Din 280.315-28
in izdatki	. .	.	Din 227.279-82
s preostankom................................Din	53,035-46
Denarnega prometa v čekovnem računu Din 712.433-46
B) »Podpornega sklada« za onemogle
izkazuje dohodkov.......................Din	510.612-60
izdatkov.......................Din	115.450-—
torej prebitka..........................Din	395.162-60
C) Jugoslovenski Vatrogasni Savez ima Din	7.204-40 premoženja.
V	razpravi so se stavila nekatera gospodarska vprašanja glede nagrad in pisarniškega prostora, nakar se je sklenilo, da se vroči odslej odposlancem v boljšo orijentacijo pred skupščino razmnožene letne računske zaključke.
Po poročilu računskih pregledovalcev, ki so ugotovili pravilnost računskih zaključkov, je bila podeljena blagajniku odveza.
»Literarni odsek« je poročal po svojem predsedniku tov. Klemenčiču, da je naklada »Gasilca« 19U0 iztisov, od katerih je 750 brezplačnih za društva. »Gasilski Koledar« je izšel v 2000 izvodih, od kojih je bilo razposlanih 1700, ostalih 300 ni bilo vezanih, ker ni bilo odjemalcev.
Predlog za obvezno naročilo »Gasilca« in »Koledarja« društvenega odbora je bil odklonjen ter ostane pri dosedanji nakladi, po kateri prejema vsak 23. član »Gasilca« in na 13 članov po 1 »Koledar«, kar je za 22-tisočno armado neznatno število.
Gasilska knjižica »Vežbovnik« je pošla. V 2. izdaji bodo vnešeni dodatki in izpremembe, katere so se pokazale v praksi kot potrebne. Med drugim je skupščina osvojila predlog, da bodi vojaško povelje s slovenskim jezikom.
Tehnični odsek je letos priredil dva vaditeljska tečaja v Ljubljani in Mariboru, pripravil za tisk navodila k rokovanju motornih brizgaln, poročal o velikem porastu števila motork v posameznih župah ter priporočil prav pridno prirejanje župnih vaj.
Odsek »Samopomoči« je izvolil osemčlanski odbor, kateremu načeluje tov. Fajdiga Franc iz Kamnika. Njegov namestnik je tov. Vončina Ciril iz Mežice in tajnik Pristovšek Franc iz Ljubljane. Ostali odborniki so: tov. Dolinšek Avg. iz Hrastnika, Gologranc Konrad iz Celja, Kopač Leopold iz Slovenjgradca, Klemenčič Josip iz Pobrežja in Štrucelj Anton iz Rečice ob Savinji. Namestniki so tov. Kosec Pavel iz Mengša in Peterca Andrej z Viča-Glince. Pregledovalci računov so tov. Guček Franc iz Trbovelj in Arhar Josip iz Vižmarij.
Predlog zveznega odbora o letni članarini po 4 Din za vsakega rednega člana in razdelitveni ključ za nakazilo podpor si je skupščina osvojila. Prav tako so obveljali sklepi o samostojnih predlogih.
Pri izpremembah pravil je glasovala skupščina za vsak člen sproti. Vse izpremembe bodo natisnjene v glasilu ter posebej odtisnjene na liste kot vložki k pravilom.
Dopolnilne volitve se morejo izvršiti šele po oblastveni odobritvi izprememb.
Končno se je nasvetovalo izpcslovati odpravo vseh taks za gasilna društva po novem finančnem zakonu ter izdaja poslovnikov po starešinstvu s pristankom odbora z obvezno močjo. Skupščina je zborovala vzdržema 4 ure.
Zlet ,Jugosl. gasilske zveze' v Slovenjgradec.
V nedeljo, dne 14. avgusta t. 1. se bo vršil zlet JGZ v Slovenjgradec ob priliki proslave 60-letnice obstoja slovenj-
raškega gasilnega društva z blagoslovitvijo nove motorne rizgalne in razvitjem prapora pod pokroviteljstvom sreskega poslanca g. dr. Vošnjaka Bogomila, ministra v p. — Spored bo tale:
V soboto 13. avgusta: ob 19. uri sprejem zveznih dostojanstvenikov; ob 21. uri bakljada, podoknica kumicam, nato prijateljski sestanek v dvorani »Sokolskega doma«.
V n e d e 1 jo 14. a v g.: cb 6. uri budnica, ob 7% in 10V2 sprejem gostov, ob 11. uri sv. maša, blagoslovitev nove motorke in zastave, pozdravni govori in mimohod. Po mimohodu slavnostna seja v dvorani okr. hranilnice in odliko-
vanje zaslužnih gasilcev po zveznem starosti tov. Turku. Ob 13. uri banket mestne občine v hotelu Goli, ob 14.30 javna vaja slovenjgraškega gas. društva na glavnem trgu, nato pričetek velike ljudske veselice.
Prošnja za polovično vožnjo tja in nazaj za vse udeležence je bila pravočasno vložena.
V nedeljo posebni vlak iz Slovenjgradca do Celja ob 21. uri z zvezo proti Ljubljani in Zagrebu.
V ponedeljek (Vnebohod M. D.) izleti na Urško goro (1696 m), v »Rimski vrelec« in »Hudo luknjo«.
Gasilci ter vsi prijatelji gasilstva dne 14. avgusta v Slovenjgradec!	L.	K.
I. V.:
Gasilstvo na deželi.
Resnično! Lahko je na vsa usta govoriti, kako bi se ustanovilo popolno gasilstvo, težje, mnogo težje pa se da to ustvariti, kajti danes igra v teh težkih časih pri tem glavno vlogo denar, ki ga je tako težko dobiti. — Čim manjša je občina, tem težje se da to izvesti. Naj mi bo dovoljeno, da podam tu nekaj smernic in migljajev, kako bi se dalo z malimi stroški doseči kar najbolj urejeno gasilno društvo in gasilstvo sploh.
Predvsem potrebujemo dobro organizirano društvo s šolanim moštvom, potrebujemo pa tudi podporo vsakega sovaščana. Vsaka hiša, vsak posestnik naj bo z najpotrebnejšim preskrbljen, zlasti tam, kjer so posestva daleč vsaksebi.
Kaj pa naj bo prav za prav v gasilne namene pri vsakem posestvu?
Na vsakem dvorišču naj se nahaja ena ali več lestev, visokih v višini hiše, ki morajo biti pri nogah obrezane in z železom okovane. Klini prečnic naj bodo vsaj na treh mestih pritrjeni z železnimi vijaki. S tem dobi lestev večjo odporno sile. Pri rokah naj bo nadalje več železnih mačkov, iki jih zlasti pri gašenju skedenjskih požarov nujno rabimo; nadalje nam je potrebna pljuska, to je posoda, ki jo rabimo za metanje vode in ki nam zlasti dobro služi pri požarih poslopij, ki so krita s slamo.
Vse to orodje naj bo spravljeno pod kako streho, kjer je v slučaju potrebe takoj pri roki. Železni mački, lestve in pljuska pa naj bodo obešeni, ne pa položeni na tla. Brez ozira na to, da napravi slab vtis, če vidimo, da leži orodje, morda celo s koprivami preraščeno po tleh, škoduje orcdju tudi vlaga, ki se na tleh nahaja.
V veži naj bo pripravljenih več veder, ki jih lahko v trenutku dosežemo. Pri izbiri veder bi priporočal kovinasfa vedra, na kojih dnu je pritrjen polkrožni nastavek. Ta nam služi pri rabi za ročaj, sicer ga pa uporabljamo za pritrditev na steno. V ta vedra napolnimo peska. S tem so vedra vedno pripravljena in večkratno kontroliranje odpade, medtem ko bi morali vodo, ako bi jo v vedra nalili, vsled izhlapevanja, stalno dolivati. Priporočljivo pa je, če bi ta vedra visela v bližini vodnjaka ali vodovoda, da so v slučaju potrebe tudi pri rekah.	. ? g-
V bližini vsake hiše naj bi se nahajala vodna kotanja ali ribnik, ki bi v slučaju potrebe dajal vode, sicer pa nam zelo dobro služi tudi pri gojitvi vodne perutnine im čiščenju vozov.
Končno pa naj bi imela vsaka hiša nekaj lopat, ogrebal in greblic, ki nam pri gašenju zelo koristijo. V hlevih naj stalno gori zasilna svetiljka, ki nam pri ročnih požarih izvan-redno služi.
Seveda ni treba posebej poudarjali, da je treba vedno in cb vsakem času z lučjo in ognjem previdno ravnati. V hlevih
in skednjih ne smemo kaditi. Teh pravil se morajo kar najstrožje držati vsi podeželski prebivalci.
Pri vseh teh gasilnih in varnostnih pripravah pa mora imeti vsaka občina, pa naj si je še tako majhna, rečno brizgalno. Če jo še nima, se priporoča nabava brizgalne z ročnim pritiskom, ki je montirana na vozu in v katero se lahko vpreže konjska priprega. Pri tem pa je potrebno, da znaša dolžina cilindra vsaj 95 mm.
Seveda mora biti brizgalna z vsem potrebnim opremljena (imeti mora najmanj dvakratno dolžino cevi, ki bi se rabila od izvira vode pa do najbolj oddaljenega poslopja. Na ta način ima brizgalna takoj po požaru zopet dovoljno dolžino nadomestnih cevi). Brizgalna je na ta način vedno pripravljena.
Kdo in kako naj brizgalno vzdržuje, ne bomo tu razpravljali, omenim naj le, da je za to najbolj pripraven vaški kovač. Njemu naj se poveri vzdrževanje brizgalne.
Seveda mora biti brizgalna tudi nekje shranjena. Brizgal-nična kolnica (spravišče) pa naj ne bo morda skrita, ampak postavljena naj bo sredi vasi. Ključ od nje naj bo shranjen v stekleni omarici, obešeni v sosednjem prslopju. Na omarici bodi narisana puščica, koje smer kaže proti kolnici. V njej pa mora biti pripravljena zasilna razsvetljava, ki jo v slučaju potrebe lahko takoj prižgemo. Sploh naj vlada v kolnici največji red in snaga. Kar ne spada tja, ne sme biti notri. Urejeno mora biti tudi vprašanje priprege. Izvoz brizgalne iz kolnice mora biti vedno prost. Morda se to nad vrata tudi napiše.
Čim manj vodnakov se v kraju nahaja, tem bolj se pojavlja potreba občinskega ribnika, ki je sicer zbirališče vaške vodne perjadi. Če pa skozi vas teče potoček, naj se obrežje na več krajih uredi za primemo pristajanje brizgalne in potrebno zajezitev vode.
Vse, kar sem omenil za vsakega posameznega posestnika, velja tudi za občino, ki mora skrbeti za zadostno število veder, lestev, železnih mačkov in vodnih pljusk. Vse to naj bo v posebnem prostoru lepo in v redu obešeno.
Najbolj pa se proti ognju zavarujemo, če smo stalno ob vsakem času previdni in da vedno stremimo za tem, da preprečimo izbruh požara. Izvzemši slučajev, ko je ogenj podtaknjen, beležimo po deželi največ požarov vsled strele ali pa samovnetja.
Vsak posestnik se seveda mora proti streli sam zavarovati. Za to ne zadostuje samo nabava strelovoda; skrbeti se mora, da se ta tudi pravočasno čisti in da se vsa naprava drži stalno v redu. Slab strelovod je nevarnejši od nobenega..,
Nevarnost samovnetja se tudi po strokovnjakih težko ugotovi. K vnetju stremi velika množina poljskih pridelkov, kot seno, detelja, slama, stročni in oljnati sadeži. Pa tudi hmelj, moka, apno in umetni gnoj se je že sam vnel.
(Nadaljevanje sledi v prih. številki.)
Sestavil načelnik I. Voller.
Službeni predpisi gasilnega in reševalnega društva v Mariboru.
Rezerve.
Ko se pojavi požar, o katerem se ne ve, ali je majhen ali velik, se odpelje samo prvo orodje; ostalo moštvo pa ostane v rezervi in pripravljenosti pri orodju za velike požare tako dolgo, dokler ne prejme nadaljnih povelj. Le pri izvanredno požarno nevarnih objektih kakor: mlinih, železniških postajah, skladiščih in tovarnah odrine tudi takoj orodje za velike požare, ki pa sme na požarišču šele nastopiti, ko prejme povelje poveljnika. Same stojen odhod rezerve k požarom na deželo brez izrecnega povelja je prepovedan, ker se mesta ne sme zapustiti, da ne bi ostala doma dovolj močna rezerva. Šoferji smejo odhajati k požaru kot plezalci izjemoma le tedaj, ako je za vsak avtomobil v spravišču šofer v rezervi.
Obnašanje gasilcev med službo naj bo vojaško. Nedopustno je pozdravljanje znancev na cesti ali na oknih med
vožnjo na orodju. Na pozdrav odzdravi samo poveljnik orodja.
Povelja predstojnikov se morajo brezpogojno izvršiti tudi v splošni službi. Kdor si ni svest, je li dolžan izvršiti povelje ali ne, mu je dovoljena pritožba po službeni poti, a šele po izvršitvi povelja. Neizvršitev povelja se smatra kot upornost ter se disciplinsko kaznuje.
Prepiri, nastali med tovariši v splošni službi, se istotako uredijo z raportom ali po razsodišču.
To dol čilo pa nima veljave za prestopke v požarni pripravljenosti in reševalni službi, kakor tudi ne za vaje. Take prestopke rešuje poveljstvo samostojno.
Predpis, da mora vsak gasilec vršiti službo in to požarno ali reševalno v treznem stanju, je treba strogo izvajati. Strogo se prepoveduje zadržavanje pijanih gasilcev v službenih pro-
štorih. Ti ne smejo opravljati ncbene službe in tudi ne nositi kroja. V takem primeru je dolžncst vsakega poveljnika, zapovedati pijancu, da službeno mesto zapusti ter takoj sleče kroj. Temu povelju se je treba brezpogojno pokoriti.
Prepovedano je službene odredbe predstojnikov kritiko-vati, kar bi kratilo ugled in disciplino, dovoljena je pa pritožba po raportu proti morebitnim nepravičnim odredbam predstojnikov.
IV.
Vaje.
Vaje so obvezne za vse člane prostovoljnega gasilnega društva in njega reševalnega oddelka, ravno tako je obvezen obisk gasilske šole, reševalnega tečaja ali drugih predavanj, ki so v zvezi s službo (šoferski in turbinski tečaji).
Vsak novo sprejeti aspirant mora dovršiti 3- do 6-mesečno aspirantsko vežbanje. To prične s tremi do šestimi predavanji in tolmačenji službenih predpisov ob dnevnih vežbah ali ob večerih. Temu sledi nauk o orodju. Ta obsega natančno znanje vsega orodja, v kolikor to ni opremljeno mašinelno kakor: parna brizgalna, avtomobili, motorne brizgalne in tudi možnost njega uporabe. Pri tem je posebno važno, da se seznanijo aspiranti z opremo, pomožnim orodjem in rezervnimi deli, ki se nahajajo na gasilnem orodju. Poznati morajo ustnike, tesnitve obveze za cevi, spojke itd. Ko so dovoljno spoznali orodje, sledijo z njim prve vaje, ko so že prej vežbali redovne vaje, da se omogoči tako redno skupno nastopanje. Da si zadcbi aspirant posebno sigurnost v plezanju, se polaga posebna važnost na vaje s kljukastimi lestvami. Poleg plezalnih vaj pa se ne smejo zanemarjati vaje z dimskimi maskami, gašenje s peno, znan jim mora biti ustroj reševalnih naprav.
Aspirantom je dovoljen odhod k požaru le tedaj, ako ni navzočih dovoljno število plezalcev; nadalje pri velikih požarih v mestu, ko se rabi vsakega moža; nadalje ako je aspirant najmanj trikrat vadil z orodjem, ki odhaja k ognju in je to dovolil poveljnik orodja. Aspiranti, ki izostanejo pri treh zaporednih vajah, se brezpogojno črtajo. Polnovredni člani
z glasovalno pravico postanejo aspiranti šele, ko so položili z uspehom izpit za plezalca. Šele tedaj prevzame gasilno društvo in njega reševalni oddelek odgovornost v slučaju poškodbe ali nesreče. Aspirantski tečaji pričnejo spomladi ali v jeseni, ako so se prijavili vsaj štirje aspiranti. Pozneje prijavljeni člani morajo čakati do prihodmjga tečaja, kar pa ne preprečuje, da se jih že prej pouči o teorii in orodju ter se jih lahko uporabi za lažjo aspirantsko službo, to je za straže orodja pri vajah in požarih, za polaganje cevi in njih nadzorstvo, sploh za vso nadzorovalno službo, nikakor se jih pa ne sme uporabiti pri požarih za plezalno službo.
Ne oziraje se na službeno dobo kakor prakso in izkušnje v gasilni službi, je dolžnost vsakega gasilca obiskati tedenske vaje, kakor tudi glavne. Oprostitev udeležbe teh vaj dovoli poveljstvo le v izjemno nujnih slučajih. Kot takšni se smatrajo:
1.	če član opravlja le eno društveno funkcijo, kakor: blagajnik, tajnik itd.; 2. visoka starost; 3. bolezen. V zadnjih dveh slučajih mora to potrditi šef-zdravnik društva.
Šarže.
Ista obveznost za vaje velja tudi za šarže. Vsak požarni mojster je odgovoren za dobro izvežbanost svojega voda ter se mu morajo dodeljeni tako pri vajah, kakor v gasilni službi pokoravati. Požarni mojster, ki stalno zanemarja svoj vod in ne skrbi za njegovo izvežbanost, se razreši službe.
Ekscercirni mojster skrbi za dobro izvajanje redovnih vaj. ^Po naročilu požarnega mojstra lahko ekscercini mojster ali četar vadi na dvorišču spravišča s posameznim orodjem. Vaje vodi vsaj požarni mojster, celotne in glavne vaje pa načelnik ali njegov namestnik.
Načelnik določi sporazumno s šarži, upoštevajoč želje članstva, dneve za redne vaje. Načelo je: za čas tečaja za vežbanje aspirantov tedensko dve, v mesecih od aprila do oktobra tedensko eno vajo službujočega voda, nadalje v letnih mesecih mesečno eno vajo in končno vsakoletno v jeseni ali, Če je mogoče, tudi pomladi glavno vajo.
(Konec sledi.)
F. G., Trbovlje:
Gasilske lestve.
V	gasilskem vežbovniku najdemo kratek opis posameznih lestev oz. nastopna povelja, potrebno pa je, da si lestve, tako važen del gasilskega orodja, podrobneje ogledamo. Vedeti moramo, iz kakšnega lesa in drugega materiala naj bodo grajene in kako se lestve kar najenostavneje preiskusijo, posebno, ker si večina podeželskih društev nabavi lestve pri domačih obrtnikih, kar je ceneje in gotovo ne zaostajajo za tovarniškim izdelkom.
Vse lestve naj bodo iz dobro suhega lesa, pogoj: brez grč! Uporablja se ponavadi jesen, smreka, pa tudi jelka. Pri •lažjih strešnih ali kljukastih lestvah so lestveniki iz gosto ra-šenega smrekovega lesa, klini pa iz jesenovega.
Kovinasti deli naj bodo iz kovnega železa ali jekla, nikdar pa ne uporabljajte litvine. širokost lestev naj bi bila vedno tako določena, da se na njej z lahkoto obme in omogoča delo gasilcu posebno pri reševanju.
Lestve naj se barvajo s prozorno barvo, najbolje je s toplim fimežem, kateremu dodenimo le malo rumene barve. Fimež mora biti prvovrsten, sicer se prijema. Dobro je tudi, ko se je prvotna plast firneža že ulezla in posušila, lestve še z lakom (prozornim) prevleči. Tako izdelanih lestev se ne prime prah in se ga tudi lažje odstrani.
Navadne lestve preizkusimo na ta način, da jih položimo vodoravno, jih na koncih podložimo in v sredini z 80 kg obremenimo. Lestev se med tem uda in nastane krivulja na spodnji strani. Bolj ko je les elastičen, večja je krivulja. Po odstranitvi bremena mora biti lestev zopet normalna. Tako preizkušnjo je treba napraviti od obeh strani in med preizkušnja utež (breme) nalahko zibati.
Kljukaste lestve preizkusimo kot navadne, samo da jih še potem obesimo navpično za kljuke in na spodnjem koncu obremenimo s 150 kg. Pri tem ne sme ne les in tudi ne želez je
popustiti. Strešne lestve preizkusi kot kljukaste! Nosilne raz-tezalne pa preizkusi kakcr mehanične!
Mehanično lestev postavi prosto z največjim kotom 78° in jih obteži, če so enodelne, z 260 kg (težo 4 mož povprečno po 65 kg) od vrhnega klina. (To se napravi z vrvjo in od spodaj obesi uteži.) Pri tem se lestev ne sme privzdigniti od tal, kar se bo pa sločila, se mora po odstranitvi bremena zopet normalno zravnati. Pri večdelnih se poskušnja izvede tako, da se spodnji del obremeni z 260 kg, vsak nadaljni del pri koncu pa s polovično težo (130 kg) pri postavljenem kotu 78°.
Vsaka mehanična lestev s kolesi ali brez njih mora imeti na_ poprečniku takozvano »terensko regulacijo«. Ta lestev naj bo s ploščatim navojem, nikdar pa ne samo na vzmeti ali kakorkoli drugače, ker ta lestev rada popusti in se, posebno če je na vrhu obremenjena, nagne, pa tudi prevrže. Tako nastanejo neizogibno nesreče.
Mehanične lestve naj se, in to posebno pri vajah, tako uporabljajo, da imajo primerno ozadje v primeru, da bi se lestev nalomila aTT kakorkoli padala. Te vrste lestev ne sme biti čez 78° nagnjena, sicer se kot prostostoječa ne sme uporabljati. Naslonjena pa. če ie dvodelna, jo smejo na spodnjem delit uporabljati Je trije možje, na prvem delu pa po dva moža. Če ie lestev večdelna, se sme kot pri dvodelni, namestiti spodaj 3 može in na vsakem delu (to je na koncu) po enorm moža. Le v skraini sili sme več mož na lestev. Tu pa je treba previdnosti. (Reševanje ljudi.)
»Mehanične lestve naj se le toliko razpotegnejo, kolikor se jih pač rabi, posebno še tedaj, če je vetrovno vreme. Posebno se mora paziti, kakšen je svet (teren), kjer se lestev Postavi. Lahko se pripeti, da se ugrezne en del in lestev se nagne in če se nagne nad 10% ozir. da je teren takšen, se lestve ne sme uporabljati. Enostranska obremenitev tudi ni dopustna
m je najbolje, da sloje plezalci pri delu eden na levi, drugi	Pri	vsakem	gasilskem	delu	je	treba	previdnosti,	posebno
na desni strani lestve in se tako ena,kotežje pridobi oz. izenači,	pa pri plezalcih. Izkušnje, katere smo že drago plačali, nas
Podaljšanje lestev z obremenitvijo, to se pravi, da bi na	uče in opominjajo na previdnost. Zato upoštevajte to že pri
mehanični lestvi gasilec stal, ni v nobenem primeru dopustno prihodnji vaji in marsikatera nesreča se bo preprečila, in če je treba lestev tudi samo 50 cm podaljšati.
Fr. U-e, Trbovlje.
Kakšen ne sme biti funkcljonar ali član društva!
1. Član, ki delovanje društva in odbora samo kritizira, ni -deber član. V mnogih primerih mogoče ravno tak član vaje in zborovanja najslabše poseča.
2. Ne prihaja točno k napovedanim vajam; če ga pa njegov predpostavljeni radi tega opominja, se enostavno odreže, da je »prostovoljni gasilec«.
3. Če je slabo vreme, si desetkrat premisli, ali bi šel, ali öi bilo bolje ostati doma.
4. Če je pri občnem zboru predlagan za tega ali onega funkcijonarja, tega .kratkemalo ne sprejme; kajti delati je mnogo težje, kakor pa kritizirati.
5. Vedno zabavlja čez odbor; če je pa slučajno izvoljen, ne prihaja k sejam in se poslužuje vseh mogočih izgovorov.
6. Na občnem zboru se ne javi k besedi, akoravno načelnik prosi navzoče, naj izrazijo svoja mnenja in nasvete. Ko pa član odhaja od zborovanja domov, razlaga poedincem, kako bi on vse drugače napravil. Tudi mu ne ugaja, če je bil’ odbor izvoljen z vzklikom, ne pomisli pa, da je sam kriv, ko ni stavil predloga za volitev z listki, temveč je tudi glasoval za predlog z vzklikom.
7. Pri društvu dela samo toliko, kakor je to neobhodno potrebno; če drugi več delajo in imajo med seboj enega, ki jim daje navodila, pa pravi, da zato noče delati, ,ker je to »diktatura«.
'0
Pretvarjanje snovi po izgorevanju.
Pod besedo izgorevanje, rabljeno v vsakdanjem izražanju, razumemo razdejanje telesa ali snovi po toploti, vidno po žarenju ali snovanju plamena. To si tako tolmačijo različne zavarovalne družbe proti požaru: odškodnino plačajo le tedaj, če je bilo razdejanje izvršeno v obliki ognja. Kajti imamo še izgorevanja brez žarenja in plamena, n. pr. razkrajanje filma pod vodo, ki se vrši brez plamena.
Kaj prav za prav razumemo pod besedo izgorevanje?
Odgovor na to vprašanje se ne nanaša samo na bitnost gašenja, ampak tueft na poznavanje tehnike dihalnih celic, skladišč mineralnih olj in različne obrambe proti eksploziijam. Potek vsega tega imora biti poznan vsakemu gasilcu, tem bolj, ker vse to spada k vsakdanjem življenju.
Znanost označuje vsako zvezo s kisikom z besedo izgorevanje. Zrak, kii nas obdaja sestoji približno iz 1/8 »kisika. Vsaka zveza s kisikom povzroči toploto. V naravi se izraža ta petek v različnih oblikah in okoliščinah, od katerih prideta za gasilca v poštev samo dve: slabotno brezplamensko izgorevanje naše notranjosti, ki se v naših pljučih neprestano vrši in ki telesu neprestano dovaja potrebno toploto, in silna združitev kisika izražena v obliki žarenja ali plamena — ognja.
V	lažje razumevanje si moramo predočiti našo kri sestavljeno iz neštevilnih malih krvnih telesc, ki telesu v neprestanem obkrožanju živcev in mišic, dovajajo novo moč, sprejemajo porabljene telesne snovi v obliki majcenih oglje-nih telesc, kii potem kot temna ikri tečejo nazaj v pljuča. Ta ogljena telesca, ki povzročajo tako zvano nečisto kri, pridejo tu v dotiko s kisikom, ki smo ga vdihali skozi pljuča, in izgorijo v tako zvani ogljik. Ogljik izdihamo in tako očiščena krvna telesca tečejo nato v obliki svetle krvi zopet v .telo. Če dovajamo telesu premalo zraka, pride v naša pljuča premalo kisika. To pa povzroča, da se ogljena telesca ne spremene vsa
v ogljik; ostanejo v telesu, ki v toku časa docela onečistijo kri. Posledice tega se izražajo v stalni medlosti, v pogostem onesveščanju in končno v smrti. S pomanjkljivim dovajanjem kisika, se pomanjkljivo razvija tudi toplota, potrebna za izgorevanje in tako nastane postopno ohlajenje telesa. In če kisik krvna telesca čisti, lahko drugi plini to zadržavajo, še več; združijo se s krvnimi telesci in jih nato razkrojijo. Tak nevaren sovražnik krvi je ogljikov oksid, ki nastane v vseh slučajih, kjer se ognju v zaprtem prostoru, to se pravi tudi v pečeh, dovaja premalo kisika. Tudi v svetilnem plinu se nahaja ogljikov oksid. Razumeli boste tedaj slučaje, ki jih večkrat citate v dnevnem časopisju: Zastrupljenje s plinom.
Dihalna obramba pomeni tedaj dovoljno dovajanje telesu kisika, temeljito odvajanje ogljika in skrbna obramba proti škodljivim plinom.
Tudi v kmetijstvu igra .kisik veliko in važno vlogo, zlasti pri vrenju poljskih pridelkov, klitju (klitje zrna ni nič drugega kot dihanje), zlaganju sena in pripravljanju gnojil. Postopek v vseh teh slučajih zahteva neko količino toplote, potrebno za nadaljno porabo snovi. Notranje segretje se tolmači s tem, da rastline prav tako vdihavajo kisik, kot človek ali žival, .ki jim je za rast potreben in živijo še nekaj časa potem, ko smo jih porezali ali potrgali. Vsled tega še nadalje razvijajo toploto. Če so tesno zložena druga vrh druge, se toplota ne more odvajati, marveč se v notranjosti kopiči. S tem nastane nevarnost, da postane toplota previsoka, ki povzroči razkrajanje nakopičenih pridelkov; večkrat se pa celo vnamejo.
Da to preprečimo, je naša dolžnost poskrbeti, da imajo rastline v času, ko jih spravljamo, čim mogoče manj življenjske sile, to se pravi: biti morajo temeljito suhe. Doba, ki jo navadno v to svrho porabljamo, večkrat ne zadošča. Vsled tega moramo pridelke tako zložiti, da se jim dovaja kar
Gasilske zastave, trakove In ves pripadajoči pribor Izdeluje la dobavlja ZAVOD Z A UMETNO VEZENJE
I- NEŠKUDLA, LJUBLJANA
Pražakova S (vogal Miklošičeve ceste)
Pri preprosti in najbogatejši izdelavi najboljša kakovost in brezhibna izvedba. — Najnižje cene, najugodnejši pogoji. — Popravila in prenovitve zastav in trakov se izvršijo strokovnjaško, trpežno in po najnižjih cenah. — Izvolite zahtevati ponudbe in vzorce. —
na-jimanj kisika. S tem .preprečimo razvijanje večje toplote; pridelki morajo biti tesno zloženi: okoli opirnikov ne sme biti tako zvanih zračnih kanalov. Pravilno se tudi izrazimo, če rečemo, da ne smemo spravljati pridelkov namenjenih za klitje tedaj, ko so vlažni. To povzroča, da se vodne kapljice na pridelkih sčasoma razkrojijo v vodik in kisik, s čimer se pospeši izgorenje pridelkov. Če spravljamo še zelene repne liste, nevarnost prekomernega segrevanja ni tako velika, ker se v njih nahaja toliko vlage, da je v zadostni -meri poskrbljeno za postopno ohlajenje. Vrenje hlevskega gnoja pa se izraža v najjačji obliki. Tu obstoji tedaj največja nevarnost resničnega izgorevanja, ki se zgodi včasih celo s plamenom. Vsled tega se pojavlja nujna potreba, da se gnoj večkrat premeče. Tudi vrenje sena lahko tako daleč napreduje, da bilke po-oglene; vzplamenenje istih je potem le še vprašanje časa. Za gasilca je v -takih slučajih važno samo to, da ugotovi, če je izgorenje sledilo na način, ki ga zavarovalnice priznavajo, ali pa samo v -obliki izogljenja. Razvijanje dima v takih slučajih ni istovetno z ognjem.
Iz navedenega razmotrivanlja 10 vnetju, -lahko gasilec brezdvom.no sklepa, da je vnetje kakih 8 dni po spravljanju pridelkov izključeno. Statistično je -dokazano, da se pred potekom enega meseca po spravljanju pridelkov vnetje- še vedno ni moglo brezdvom-no dokazati.
Kako tedaj nastane vzplamenenje, ki si ga predstavljamo pod besedo »vnetje«?
Da bomo to razumeli, se moramo -predvsem povrniti na vprašanje, ki mora biti vsakemu gasilcu do podrobnosti jasno: Kdaj telo lahko gori? Tu namenoma ne rabimo besedo »izgoreti«, ker smo si pridržali to označenje izključno za zvezo s kisikom, med tem ko gorenje predpostavlja tvorbo plamena. To pa je le mogoče, če imamo gorljivo tvarino, -potreben -kisik in top-loto. Vzemimo za primer vžigalico, ki obstoji iz lesa, -kisik pa se nahaja v obdajajočem -jo zraku, -med tem ko proizvajamo potrebno toploto z drgnjenjem. Žveplena ali fosforna kapica je tu le vsled naše komodnosti. Vsaj vsi vemo, da so naši predniki proizvajali ogenj z drgnjenjem dveh kosov lesa. Seveda je ta način pridobivanja ognja zahteval
mnogo več truda. P-o izgorenju, to se pravi po združenju telesa s -kisikom nastane tedaj gorenje s plamenom takoj, ko je nastala za to potrebna toplota. Pri različnih tvarinah ali snoveh je -potrebna tudi različna višina toplote.
Prav tako, kakor proizvajamo toploto po drgnenju, lahko to toploto odvajamo drugi gorljivi tvarini, n. pr. če približamo vžigalico razbeljenemu železu.
Trda telesa ne gorijo s plamenom, ampak žarijo. Plamen se pojavi šele tedaj, če je telo tako daleč segreto, da izpuhteva gorljive pline, ki združeni s kisikom, vzplamenijo-. Gorljivi plin sam nikoli ne gori. To vidimo vsak dan na plinskih sve-tiljkah, kjer opazimo, da je plamen nekaj centimetrov od mesta, kjer plin uhaja. Plin se mor-a tedaj združiti z zrakom — kisikom. Tudi tekočine ne gorijo, marveč pri segretju razvijajo pline (pare), ki se pomešajo s kisikom, nahajajočem se v zraku. In šele pri določeni stopnji temperature zagorijo.
Pri vnetjih ne -igra- ni-kake v-loge zunanja toplota. Vzplamenenje sledi po lastni, proizvajalni in nakopičeni toploti. Tolmačimo jo -pa takole:
Lahko gorljiva tvarina je -premog. Če kos premoga položim na zrak, je površina, ki se jo dotika -kisik tako mala, da zamoremo komaj- govoriti o kakem segretju, oziroma toploti. Izgorevanje se bo tedaj vršilo zelo -počasi v obliki razpadanja premoga. Če ta kos razbijemo na več -manjših kosov, povečamo površino, s tem se zviša tudi množina kisika, ki jo obdaja: v istem času se bo tedaj proizvedlo več toplote — izgorenje se pospeši. Iz -tega sledi, da dosežemo v istem času toliko več toplote, kolikor bolj -povečamo površino telesa, ki ga -naj obdaja kisik. Ali pa: če zdrgnemo kos premoga v prah se bo v istem času razvilo toliko toplote, da b-o-do pričeli posamezni -prašni delci žareti; pri d-ovoljni količini zraka celo goreti.
Gorljivo telo se tedaj tem bolj nSgiba k vnetju, čim v drobnejših kosih je zloženo. Tako, n. pr. pride pogosto do vnetja pri velikih količinah zloženega briketa ali -pa pri manj vrednem rjavem premogu, ker se v notranjosti zbirajoča se toplota bolje in v večji meri nakopiči. Malenkostna vlaga -pa iz znanih razlogov vnetje pospeši.	(Dalje prih.)
Dopisi.
Beltinska gasilska župa. Dne 19. junija 1932 je predaval v Črensovcih tov. župni načelnik Smej Š t e f a n , o važnejših predmetih, ki so se predavali na tečaju JGZ v Mariboru dne
4. in 5. junija. Predavanja so se udeležila vsa društva po svojih delegatih, razun treh društev, ki so predavatelju z zanimanjem sledili. Želeti bi bilo, da bi se prihodnjega sličnega predavanja udeležila vsa društva brez izjeme ter da bi društveni zastopniki o njem na svojih sestankih člane seznanili. Nima pomena nobeno še tako poučno predavanje, a-ko zastopniki društev to ohranijo sami za se, ter članov o tem ne seznanijo.
Št. Florijan v Doliču. Gasilski praznik sv. Florijana je proslavila »Slovenjgraška gasilska župa« na Florjanovo nedeljo z zletom v Št. Florijan. Po maši se je vršila blagoslovitev novega dom-a ter nagovora župnega- -načelnika tov. Kopača Leopolda in -društvenega tajnika Gorupa Franja. Nato pa se je pričela društvena veselica, ki je društvu veliko pripomogla -k novi motorni brizgalni, katero si namerava nabaviti še v teku letošnjega leta. Slavnosti so se udeležili tudi odposlanci mariborskega in vitanjskega gasilnega društva z -načelnikoma Vollerjem in Tišlerjem.
Gasilske vaje posavske gasilske župe v Kapelah 5. junija 1932. Mirna in tiha Sotlska dolina je v nedeljo popoldne dne
5. junija t. 1. nenadoma oživela. V raznih krajih spodnjega dela posavske gasilske župe je zatrobil gasilski rog, tovariši iz raznih društev pa so hiteli, da. čimprej pripravijo svoje brizgalne, cevi in druge potrebščine za veliki gasilski praz-nk. V kratkem času je bilo vse pripravljeno in že je odbrzela četa za četo pogumnih čuvarjev naših domov v središču spodnje Sotls-ke doline — v idilične Kapele. Od vseh strani so se zgrinjali tovariši iz Mihalovca in Mostca ob naši mogočni Savi, bližnji sosedje iz Vel. Obreža in Rakovca, oni iz vinorodnega Bizeljskega in iz Globokega, da, še celo izpod temnega Silavca so prihiteli tovariši Pišečani, da se skupno vež-
bamo in pripravljamo za slučaj nesrče. Domačini — tovariši iz Kapel so bili seveda polnoštevilno zastopani. Tudi tovariš župni podnačelnik Mihael Kovačič iz Dobove je prišel, da vidi in kot priznan strokovnjak na tem polju -oceni naše skupno delo — skupno vajo 8 gasilskih društev spodnjega dela posavske gasilske župe.
Na prostranem trgu sredi vasi so se zbrala vsa društva, v ravni črti je stalo 7 brizgaln z vsem spremnim moštvom, pripravljenih, da vsak hip stopijo v akcijo in pokažejo svoje sposobnosti.. Pripravljena pa stoji že tudi komisija, sestavljena iz zastopnikov vseh udeleženih društev s tov. župnim podnačelnikom -na čelu. — Vse je spretno pripravil in vodil b. domači načelnik in župni odbornik tov. Ivan Šuler. — Še par navodil, še eno povelje — oglasi se gasilski rog in v trenutku je prej polni trg izpraznjen. Z vsega občudovanja vredno naglico so se razkropile brizgalne po vsej vasi, razdeljene na tri sküpine in ta-koj pričele delovati z vso silo. Samo šest minut 20 sekund smo čakali in že je mogočen curek vode bruhnil na poslopje, kjer je bilo improvizirano pogorišče (skupina brizgaln Mihalovec - Kapele z 230 m cevi — črpališče: vodnjak). — Ni še izgotovila komisija, dasi je hitro beležila podatke, prvo začudenje gledalcev se še ni poleglo, ko je drugi mogočni curek vode brizgnil na kraj požara, samo 10 sekund za prvim, t. j. v 6 min-. 30 sekundah (oddala skupina brizgaln Mostec - Vel. Obrež, ki sta upo-rabili 235 m cevi in istotako črpali iz vodnjaka). Tretja skupina, ki je imela celih 325 m cevi, sestavljena iz treh brizgaln in nameščena nizko pod pogoriščem, seveda ni mogla slediti tako hitro, kot prvi -dve. Vendar je tudi ona oddala vodo v -razmeroma zelo kratkem času 10 min. 30 sek., kar kaže, da se je moštvo vseh treh društev (Pišece, Globoko in Rakovec) potrudilo, da ne zaostane v trdem tekmovalnem boju za prvenstvo.
Celotna slika je na številne gledalce presenetljivo učinkovala. Tolike izurjenosti in spretnosti celotnega moštva vseh društev ni nihče pričakoval.
Po končani vaji je komisija še enkrat pregledala stanje brizgaln i. t. d. na licu -mesta ter odredila razhod in sestavo
zaključka z objavo rezultatov. — Medtem pa je vodja župnih vaj, tov. Šuler Ivan sestavil iz vsega moštva 2 močni četi, ki sta nato defilirali pred zastopnikom župnega starešinstva in celotno komisijo. Pogled na 140 mož broječo četo, ki je strumno korakala kot en mož z domačo gasilsko godbo na čelu, je bilo zopet nad vse učinkovit. Četa se je ustavila pred Gasilskim domom, kjer je v vznešenih besedah pozdravil tov. župnega delegata, vsa sosedna društva in goste tov. Ivan Šuler. Nato pa je tov. župni podnačelnik M. Kovačič razglasil rezultate župnih vaj, navzočim v poljubni obliki raztolmačil pcmen istih za vsa udeležena društva in se imenom starešinstva posavske gasilske župe vsem navzočim iskreno zahvalil za udeležbo in požrtvovalnost. Udeležence, gasilce in goste, je še enkrat v izbranih besedah pozdravil domači župan, tov. Franc Urek, želeč vsem zbranim iskreno dobrodošlico. — Na povelje »Voljno« so se množice razšle po prostranem veseličnem prostoru, kjer so nato v tovariški družbi sosednih društev in gostov iz raznih krajev zadovoljno proslavljale veliki gasilski praznik.
Še mnogo takih prireditev — je edina želja —
opazovalca.
Gasilska župa Kozjanska. Ko je na zadnjem tehničnem tečaju v Ljubljani klical tov. Musek delegate posameznih žup po abecednem redu, sem se počutil malce zapostavljenega, ker med drugimi, pod »K« spadajočimi župami, ni bila poklicana naša — Kozjanska. Pa mi je tovariš na levi zadevo pojasnil, češ vaša župa doslej ni bila zastopana niti na Zveznih skupščinah, niti pri drugih sličnih prireditvah in tako so se gospodje pri JGZ tega navadili ter vas niti ne pričakujejo...
Pa nismo še tako daleč. Mi živimo, o še prav živahno! Samo premalo se poznamo. Naš »zaplankani« okraj je res malo poznan, za kar je pač iskati vzrokov v skrajno slabih prometnih zvezah, ki se šele v zadnjih letih deloma izboljšujejo. Drugič pa smo precej skromni ter se redko kdo oglasi v »Gasilcu«. — Baš radi tega bi te želel, dragi čitatelj, v duhu povesti malo globlje v naš »Urwald«, kakor mnogi naš okraj v šali nazivajo.
Zupa šteje danes 12 članic s ca 240 gasilci, torej okroglo 20 na posamezno društvo. V povojnih letih je narasla kar za šest društev. Tudi tehnično se ne damo zlepa pod koš, saj so že štiri društva oborožena z najmodernejšim orodjem. Seveda nam dela precej težav neprikladno, hribovito in glede nezadostnega cestnega omrežja precej zaostalo ozemlje ter velika raztresenost posameznih naselij; saj sta društvi Št. Peter - Planina oddaljeni nič manj kakor 31 km.
V	maju je preživela naša župa kar dva velika dneva, ki vsekakor zaslužita, da tudi vi »onstran plank« veste o njih.
Na binkoštno nedeljo nas je vznemiril žalni parte v časopisju —preminul je g. mag. pharm. Lovro Jurše, župan, lekarnar, rez. kapetan, načelnik gas. župe Kozjanske in gas. društva Podčetrtek itd., itd. Pravkar citirano nam dokazuje, kakšna pomembna osebnost je bil blagi nam pokojnik. Kako številni so bili njegovi prijatelji, se je pač dosti jasno videlo pri pogrebu na bink. ponedeljek, kajti tako veličastnega pogreba pod-četrtska kronika ne beleži in ga zlepa ne bo. Povorka 150 uniformirancev, okroglo 500 drugih ljudi, na čelu godba in dve gasilski zastavi, častno zastopstvo tov. društva Desinič iz sosednje banovine in društva Šmarje iz žalske župe se je razvila po idiličnem Podčetrtku. Pred hišo žalosti se je poslovil od pokojnika v ginljivih besedah »naš očka« tov. Lovrec, nadučitelj v pok. in sedanji naš tajnik. Na pokopališču pa sta domači gospod župnik ter župni načelnik tov. Podlinšek očrtala njegove nevenljive življenjske zasluge, pevci so zapeli, godba zaigrala in ob turobnih glasovih trobentačev so se sklonile zastave v poslednji pozdrav. Blagemu pokojniku bodi lahka zemlja slovenska!
Takoj drugo nedeljo — 22. maja — se je vršila v Imenem župna skupščina, združena z vajo in veselico domačega društva. Žal našemu načelniku ni bilo dano dočakati je.
Po končanih običajnih formalnostih se je zbralo okroglo 180 naših navdušenih gasilcev ob bližnjem potoku. Začela je tekma za prvenstvo, katero je po navodilih došlih tovarišev Vengusta in Koširja vodil župni podnačelnik tov. Podlinšek. Komaj se je oglasil rog, že je završalo kakor v panju, zabrneli so motorji in preden so se gledalci dodobra zavedli, so močni vodni curki oblivali objekte namišljenega požara. Izid tekme je bil: Pilštanj - Lesično (kot prvo), Virštanj - Krače, Imeno (z
ročno brizgalno) in Kozje, ki pa je imelo nek defekt pri motorju. Veliko pozornost je vzbujalo mlado društvo Buče, ki je s svojo berglovko prav uspešno tekmovalo z ostalimi društvi.
Po končani vaji so društva z godbo na čelu odkorakala do gostilne, kjer je domače društvo pripravilo privlačen srečo-lov in slično. Takoj ob prihodu na mesto sta zastopnika JGZ (tov. Vengust je govoril o splošnih organizatornih zadevah, dcčim je tov. Košir razpravljal o tehn. strani vaje, o napakah pri vaji in motnjah pri strojih) vzpodbujala članstvo k vztrajnemu delu v dobrobit naših bližnjih.
Zatem se je vršil župni občni zbor, ki je bil nad vse pričakovanje dobro obiskan. Župno načelstvo je sledeče: načelnik Podlinšek Josip, Kozje; podnačelnik Počivavšek J., Imeno; tajnik Lovrec, Podčetrtek; blagajnik Potočnik A., Podsreda; pri-sednik ipa tov. Dobravc iz Polja. Ostali odborniki so vzeti iz ostalih društev. — Župno premoženje znaša nekaj nad 1100 dinarjev.
Volja, katero je pokazal novi odbor, nam daje garancijo, da bo naša župa tudi v bodoče napredovala. Tako upam, se bomo kmalu zopet kaj oglasili in se polagoma spoznali.
Na pomoč!	j	p
Gasilske vaje posavske gasil, župe na Mostecu 26. junija 1932. V soparno junijsko popoldne so v nedeljo 26. junija zatrobili gasilski rogovi raznih društev spodnjega dela posavske gasilske župe. Komaj tri tedne po lepo uspeli župni vaji v Kapelah so trombe ponovno pozivale tovariše gasilce k novemu delu, k novi preizkušnji izvežbanosti in spretnesti.
V hipu je bilo pripravljeno vse potrebno,-brizgalne, orodje i. dr. in že so posamezna društva tekmovala, da čimprej ido-spo na cilj — v prijazno in tiho vasico Mostec pri Dobovi, nasproti idiličnih Čateških toplic. Prihajali so tovariši od blizu in daleč: tovariši-bratje iz Haimice onstran Sotle so si bratsko podali^ roke s tovariši iz Obrežja in Krške vasi onstran Save, požrtvovalni Globočani so stopili ramo ob ramo z agilnimi tovariši iz Brežic in skupno s sosedi iz Bukoška, Kapel in Zakota manifestirali vzajemnost in složnost. Seveda so bila polnoštevilno zastopana tudi vsa bližnja, tako rekoč domača društva Rigonce, Loče, Mihalovec in Vel. Obrež ter krajevno društvo Mostec, a posebno častno so se izkazali tovariši iz Čerine in Sebenje vasi onstran Save, ki so si sicer društva šele pred kratkim ustanovili, a vendar za drugimi nočejo zaostajati. Vsega se je torej zbralo k skupnemu vzajemnemu delu 15 društev z enotnim ciljem: uriti svoje spretnosti in dokazati pripravljenost za obrambo pred najhujšim elementom, ki more v trenutku uničiti našo srečo in naš mirni dom.
Poleg naštetih društev pa je skupno tovariško delo posedlo tudi celokupno župno starešinstvo pod vodstvom tov. F. Vaniča, župnega načelnika iz Krškega. Slednje se je pač hotelo prepričati, kaj se more doseči s složnim delom in požrtvovalnostjo na eni, in koliko so bila ob raznih prilikah podana teoretična navodila tov. župe za njene edinice plodo-nosna na^ drugi strani. P.red ličnim gasilskim domom domačega društva Mostec so se razvrstile brizgalne, 2 motorni in 11 rečnih, v dolgo kolono, pripravljene, da vsak hip pričnejo z delovanjem. Vse je do vseh potanjkosti in podrobnosti prav spretno pripravil skupno z domačimi tov. gasilci načelnik tov. Anton Cetin, kateremu moramo za spretno organizacijo v danih razmerah neobičajno velike gasilske vaje pač izreči popolno priznanje.
Ob 15. uri 6 min. 25 sek. se je oglasila gasilska tromba, naznanjajoča, da je v 20 minut oddaljeni vasi Sela pri posestniku Strgarju nastal požar. V trenutku so bile brizgalne na svojih mestih, pri bližnjem potoku močna motorka iz Brežic in že je bilo razvitih 1250 m cevi proti kraju požara. Krepke roke so zastavile svoje sile in potnikom, ki so se vozili ravno ta čas z osebnim vlakom proti Zagrebu, se je nudil res zanimiv prizor: to in onstran železniške proge se je trudilo 213 mož gasilcev, da čimprej dočrpajo vodo po ceveh, ki so bile mestoma speljane celo pod železniško progo samo.
V teku 25 minut 25 sekund cd razhoda je mogočen curek oblil navidezno gorišče in trudu vseh je bilo zadoščeno.
Kratko povelje — brizgalne so se ustavile in vsa društva so se formirala v impozantno povorko, ki je z godbo na čelu korakala skozi vas, defilirajoč mimo komisije, zbrane pod vodstvom župnega starešinstva pred gasilskim domom. Na livadi kraj vasi so se gasilske čete razvrstile v kare.
Domači tov. načelnik je pozdravil vse prisotne, se zahvalil vsem navzočim društvom za častno udeležbo, posebno pa še tov. župnemu načelniku F. Vaniču in župnemu starešinstvu ter tov. županu Toporišiču iz Sel in tov. J. Knapiču iz Kapel.
Tov. župni načelnik je nato v daljšem govoru raztolmačil navzočim potrebo takih vaj za posamezne edinice, kot za večje skupine v raznih terenskih i. dr. prilikah. Dasi njegova ocena celotnega izvajanja ni bila najbolj pohvalna, je vendar bilo vse navzoče članstvo prepričano, da je storilo vse, kar je moglo. Tolmač tega mnenja je bil iz vrst članstva tovariš Andrej Pavlič iz Dobove, pa tudi tov. župan Toporišič iz Sel, ki je v vznesenem govoru pozdravil zbrano članstvo in se mu zahvalil za prostovoljno požrtvovalno delo na človekoljubnem polju.
Po razhodu se je vršila na idiličnem sadnem vrtu prosta zabava, pri kateri se je medsebojno spoznavanje in tovarištvo poglobilo še bolj v skupni ideji — bližnjemu — na pomoč!
Jurovci pri Ptuju. Prostovoljno gasilno društvo, ki se je lani ustanovilo, je priredilo dne 29. junija tombolo v korist društva. Ker je bil obisk izredno dober, smo prepričani, da je bil tudi gmotni uspeh zadovoljiv. Društvo je tudi že prejelo svoj ognjeni krst. Pri sporazumnem in složnem delu bo društvo tudi lepo napredovalo.
Studenci pri Mariboru. Tukaj se je vršil dne 10. julija 1.1. v dvorani gostilne Špuraj gasilski tečaj, ki ga je sklical tov. Kaloh. Predaval je dr. Korenčan, ki je velik prijatelj gasilstva. Tečaj je bil teoretičen in praktičen. Opozorilo se je članstvo na nevarnosti v požarni službi, na nevarnost električne napeljave in praktično se je vežbala prva pomoč v sili. Tečaj je končal ob splošni zadovoljnosti članstva, ki je izrazilo željo, da se vršijo taki tečaji večkrat.
Slovenjgradec. Redna skupščina »Slovenjgraške gasilske župe« se je vršila tu v nedeljo, dne 29. maja, v dvorani okraj, hranilnice. Zastopana so bila vsa včlanjena društva po 43 odposlancih. Načelnik tov. Kopač Leopold je v obširnem in temeljitem poročilu orisal upravno in tehnično delovanje župe in društev, ki jih je nadzoroval v mesecih aprilu in maju, nakar je podal smernice, kako 'bi se njih delovanje še izboljšalo. Omenil je nadalje, da se vrši v dneh 13. in 14. avgusta t. 1. v Slovenjgradcu pokrajinski zlet »Jugoslovanske gasilske zveze«, združen s proslavo 60-letnice domačega gasilskega društva. Ob tej priliki se bosta blagoslovila nova motorna brizgalnica in gasilski prapor ter bodo odlikovani zaslužni gasilci po zveznemu starosti z zaslužnimi križci. Zato je dolžnost vseh društev, da se že sedaj pripravljajo na ta izlet, ki naj bo veličastna manifestacija gasilske organizacije. Soglasno je bil z vzklikom za naslednjo triletno dobo izvoljen sledeči odbor: Kopač Leopold, načelnik; Hmelina Drago, namestnik; Kranjc Alojzij, tajnik; Ferk Miroslav, blagajnik; dr. Bratkovič Alojzij, prisednik; za odbornike: Planinšec Peter, Koll-rnann Ivan in Kluger Ivan; za namestnike: Eiletz Franc, Goljat Rudolf in Naveršnik Franc; kot pregledovalca računov pa Krpač Ivan in Kavs Ivan. — Končno so se določili dnevi prireditev posameznim društvom in se sprejele resolucije glede polovične železniške vožnje k gasilskim prireditvam, o odpravi veseličnega davka, ustanovitvi fonda pri JGZ, iz katerega naj bi se dajala društvom brezobrestna posojila ter o preprečitvi neumestne konkurence o priliki gasilskih prireditev.
Prostovoljno gasilno društvo Ljubljana VII, Sp. šiška,
je imelo dne 13. t. m. svoj 44. redni občni zbor v gostilni g. Kačiča. Občni zbor je otvoril načelnik g. Rojina Ivan ter pozdravil navzoče.
V	novi odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: Načelnik Ivan Rojina, poveljnik in tajnik Kroupa Pavel, povelj, namestnik Kosec Franc, blagajnik Črne Josip in odborniki: Matija Menard, Mihael Koželj in Filipič Ivan. Kot častna člana za zasluge in dolgoletno vestno ter požrtvovalno delovanje pri društvu sta bila izvoljena gg. Josip čeme in Jernej Jelovšek. Novoizvoljeni odbor sd je stavil nalogo, da društvo reorganizira in spopolni z ustanovitvijo tehničnega odseka in reševalnega oddelka ter uvede za svoje člane pouk »Prva pomoč« in razna poučna predavanja. Lep razvoj društva najbolj dokazuje dejstvo, da si je nabavilo društvo voz za moštvo ter
motorno brizgalno. Čast in hvala vsem dobrotnikom in ustanovam, ki so pripomogle s podporo do uspeha in napredka za javni dobrobit neobhodno potrebnega društva, ki ima čut »Ljubi svojega bližnjega in mu pomagaj v nesreči!« Načelnik je zaključil občni zbor, zahvaljujoč se in vzpodbujajoč člane na složno in vestno delovanje v prid društvu.
Fr. U-e, Trbovlje. Cenjeno uredništvo! V zadnjem »Gasilcu« je izšel pod rubriko »Dopisi« članek, v katerem se opozarjajo društva, naj že vendar napravijo red glede enotnega kroja. 2e neštetokrat se je to razpravljalo bodisi v »Gasilcu«, kakor tudi na raznih zborovanjih, a žal brez uspeha.
Da se ta rana v naši gasilski organizaciji, ki navsezadnje ni bogve kako velika, ozdravi, ni zadostno, da se samo na napake opominja, temveč je potrebno poseči k radikalnim sredstvom, ki bodo ta nedostatek za vedno odpravile. Potrebno je v prvi vrsti napraviti red pri jedru, t. j. pri posameznih društvih. Društveni načelniki so osebno odgovorni, da mora imeti vsak član, če že ne modre, pa vsaj črne hlače, Najlepša prilika za odpravo tega nedostatka pa je na raznih prireditvah in proslavah, kjer pridejo gasilci iz raznih krajev. Po mojem mnenju bi bilo najbolj primerno, da pooblasti JGZ vse župne funkcijonarje, naj pri takih proslavah aktivno posežejo vmes na ta način, da vprašajo dotičnega, ki nima predpisanega kroja (hlač) za ime in njegovo društvo ter se ga zabeleži, nakar naj se pismeno posvari njegov načelnik. Nadalje se mora tak gasilec brez izjeme izločiti iz nastopa pri slavnostih, posebno v povorkah in mimohodih. Prepričan sem, da so taki nevedneži oziroma malomameži vedno eni in isti ter se bodo takoj poboljšali, če bi se začelo prakticirati na gornji način.
Primerno bi bilo, da bi se v tem pogledu načela polemika ter izjavili svoje mnenje in nasvete še drugi tovariši in uspeh gotovo ne bo izostal.
Še nekaj moram omeniti, kar je v kvar naši disciplini. Imel sem sam priliko videti, ko je bila maša na prostem ter je mnogo tovarišev, posebno onih, ki so stali v zadnjih vrstah, kadilo cigarete, kot bi bili na promenadi in ne pri maši. To se da kaj hitro odpraviti na ta* način, da se pri takih slučajih izvolita 2 reditelja, katera imata nalogo na to paziti ter vsako kajenje že v'kali zadušiti.
Če končno omenim še en nedostatek pri mašah na prostem, je ta, da člani odhajajo iz vrst na svojo potrebo. To se seveda ne more preprečiti, opozarja pa naj se one člane, kateri že ne morejo počakati do konca maše in morajo iz vrst, naj se povrnejo šele po končanem opravilu. Ni lepo gledati, ko cel čas eni odhajajo, drugi pa zopet prihajajo.
Da v enem ali drugem oziru glede raznih nedostatkov ni tako kot bi moralo biti, leži pač po mojem mnenju največja krivda na tem, da večina naših članov »Gasilca« ne prejema. To je eden glavnih vzrokov in dokler se člani ne bodo zavedali, da je dober gasilec šele takrat, kadar je naročen in vestno prebira svoj strokovni list, bodo ostali naši nasveti, kakor glas vpijočega v puščavi. Marsikateremu članu se ne zdi škoda denarja za liter vina, ki ga popije v kratkem času in zato je žalostno, ko ne pomisli, da bi si z denarjem, iki stane liter vina, lahko nabavil »Gasilca« za celo leto.
Književni pregled
C. Golar: Dve nevesti. — Vesela igra v treh dejanjih. —
V	Ljubljani 1932. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. — Str. 94. Cena broš. 18 Din. — (Za odre rokopis.) — Najno-vejše odrsko delo Cvetka Golarja, ki je doseglo najpovoljnejši uspeh v Narodnem gledališču v Ljubljani, je sedaj izšlo v tisku. S tem je dana možnost, da se udomačita »Dve nevesti« po vseh naših odrih, kjer bosta gledalce prijetno zabavali.
Pozor gasilna društva! Prostovoljno gasilno društvo Stcb, pošta Domžale, proda takoj štirikotno ročno brizgalno tvrdke R. A. Smekal za 16.000 Din. Brizgalna je zelo dobro ohranjena. Povprašati pri prostovoljnem gasilnem društvu Stob, pošta Domžale.
ÄJCASSIO
LJUBLJANA ŽIDOVSKA ULICA
Ustanovljeno leta 1880.
Izdelovanje čepic, zaloga krojnih potrebščin. Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih JGZ.), kakor: čepice, gumbe, piščalke, na-ramke, znake za bluze in čepice, rdeče blago, vrvce za piščalke, trobke in rogove, lipove liste itd. Naramke vseh vrst lastnega izdelka, fino izdelane In trpežne. — Podjetje je na novo moderno urejeno In povečano. — Cenik brezplačnol
Gasilci!
Dobro, modro sukno dobite že od D i n 50'— naprej. Prav poceni kupite močno blago za letne obleke, kape, znake in drugo. Kroje Vam izdela po meri tovarna oblek
Stermecki, Celje, št. 17
Gasilska društva imajo ugodnosti: plačevanje na mesečne obroke
Zahtevajte ponudbe z vzorci in cenikom!
 wirm iihiiiimiivii'	mm*
SPECIALNI KOMPLETNI AVTOMOBILI IN ŠASIJE SVET0VN0-ZNANIH ZNAMK AVSTRO FIAT in INTERNATIONAL ZA VSE GASILSKE S VRHE, motorne brizgalne,' gasilske lestve, rešilni in škropilni avtomobili itd.
<1113 pÜ
Generalno zastopstvo
O. ŽUŽEK
LJUBLJANA
Tavčarjeva ulica 11
Telefon Interurb. 2461
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA
Telefon štev. 2312 / Račun pošt. hranilnice 10.761
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; Ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
prenosne
—— dvokolesne A od Din 23.000
_Z_ avtomobilske N od Din 90.000
■	škropilni avio-
C	mobili s pripravo
  za snaženje in
 ____ pometanje cest.
Hrček & Neugebauer
Brno, Češkoslovaška republika
MESTNA
HRANILNICA
LJUBLJANSKA
LJUBLJANA, PREŠERNOVA 3
je naj večja regulativ, hranilnica v Jugoslaviji.
Ima vlog nad 480,000.000 Din. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo.
Vse naložbe obrestuje kar najbolj ugodno. Posojila dovoljuje na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike ima posebno kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon štev. 2016 in 2616.
Poštni čekovni račun štev. 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do Val.
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri življenjskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov
upoštevajte edino-le
VZAJEMNO ZAVAROVALNICO
LJUBLJANA
MASARYKOVA CESTA
ki Vam nudi najugodnejše pogoje.
GASILNA DRUŠTVA, POZOR!
Preden si nabavite potrebne cevi,
Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo
NORMALNIH GASILSKIH CEVI
izdelke slovitih čeških tovarn, katere ustrezajo vsem zahtevam!
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 31 MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 20 CELJE, KRALJA PETRA CESTA 33
»SAVA«
obča zavarovalna d. d. v Zagrebu,
ustanovljena od jugoslovanskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica in Jugoslavenska udružena banka d. d. v Zagrebu, Jadransko-Podunavska banka d. d. in Zemaljska banka d. d. v Beogradu ter Zemaljska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu, je prevzela v kraljevini Jugoslaviji elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi nad 40 milijonov dinarjev brez garancij bank-ust.-noviteljic. — Izplačila za škode od leta 1921. nad 160 milijonov dinarjev.
GENERALNI ZASTOP ZA DRAVSKO BANOVINO
V	LJUBLJANI, MARIJIN TRG / SV. PETRA CESTA 2
posluje v vseh zavarovalnih strokah.
Račun poštne hranilnice št. 13.200	Telefon	24-34
Vse potrebščine za gasilna društva Vam nudi tvrdka
FILIP BIZ1AK
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 8
1	BAKLE
	| parafinske, brez dima, 1 >/2 m dolge, 5 cm de-
	| baklade, nočne požare
	‘"'"„PYROTA“
	CELJE
	
Posluje po vsej Jugoslaviji. Ustanovljena leta 1913.
»JUGOSLAVIJA«
SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA
Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani.
Sklepu:
1. požarna zavarovanja,
2. življenska zavarovanja,
3. nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4. zavarovanja proti škodam v&led tatinskega vloma.
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla.
Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) in „Franko-Hongrolse“ ves njih kup-čijski obstoj v naši državi. - Najnižje tarife. Takojšnja izplačila škod.
Po naredbi ministrstva za vojsko in mornarico nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za čustnike.
Telefon 2751. PISARNA i DUNAJSKA CESTA ŠT. 15. Telefon 2571.
ECCLESIA
JO SIP HAFNER, DRUŽBA Z 0. Z.
LJUBLJANA, PRISOJNA ULILA S
Izdeluje društvene zastave, posebno gasilske, v vsaki izdelavi od najpreprostejše do najbogatejše. — Zastave se izdelujejo po lastnih ali predloženih načrtih.
V naših delavnicah so zaposlene samo prvovrstne delovne moči, zato lahko prevzamemo vsako jamstvo za naše izdelke. —
Edino tovrstno podjetje v državi z lastnimi po modernih principih opremljenimi delavnicami. — Zahtevajte naš specialni cenik za gasilske zastave! Na željo pošljemo specialen načrt ali pa zastave,
ki so v delu, na ogled! — Organizacija našega podjetja nam dovoljuje brezkonkurenčne cene!
V'-«- ■'■:Tri
Konrad Rosenbauer, Linz ob D.
K. Rosenbauer in drug, Celle
tovarne motornih brizgalnic in gasilskega orodja
NASLOV ZA BRZOJAVKE: FR. KOŠIR CELJE ★ TELEFON 99
Dvocllindrska motorna brizgalnica, model 1929, 18/20 HP., pritisk do 16 atm. Hladilnik novega sistema, ogrevanje črpalke s toplo čisto vodo.
Več kot 2000 Rosenbaue? jevih brizgalnic po vsem svetu.
Vsakovrstne lestve, gasilsko opremo, čelade, pasove in vse v to svrho spadajoče predmete. Brezplačne ponudbe, predvajanje brizgalnic, informacije itd. na željo:
FRANC KOŠIR, CELJE
glavno zastopstvo in zaloga za Dravsko banovino.
Prenosna štiricillndrska motorna brizgalnica, model 1929/30. 24 HP.
Najnovejša konstrukcija se izdeluje na dvokolne, štiri-kolne in avto-priklopne vozove.
Na podlagi 201etne preizkušnje v motornih brizgalnah
priporočamo svoje avtomobilne, štirikolne, dvokolne in prenosne motorne brizgalnice.
Škropilni avtomobil s pripravo za snaženje in pometanje cest.
Gasilski zavodi d. d
Č e c h y pri Prostelovu na Moravskem
Ustanovljeno leta 1820.
Zastopništvo Maribor
Cankarjeva ul. 36	______________
Specialna tovarna brizgalnic, sesaljk, le-
stev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkter-jev, avtomobilnih in motornih brizgalnic priporoča svoje prvovrstno, najmodernejše gasilsko orodje. Vse vrste telovadnega orodja. Ugodni plačilni pogoji. Za vse stroje se jamči! Cene solidne.
Lahka, dvokolna motorna brizgalnica z 16/18 HP motorjem, dobava vode 8001 v min., pritisk do 16 atm.
STROJNE TOVARNE IN LIVARNE, D. D.
TELEFON 2642 2830 2829
V LJUBLJANI
KOVINSKI
OBRAT
z velikim gasilnirr^juč^^
z največjo zanesljivostjo pri najtežjih okoliščinah.
motorne brizgalne
z brezhibnim delovanjem pri dolgotrajnem obratovanju
z delazmožnostjo od 600 do 1400 litrov na min.
Naše motorke, ki so delale v neštetih primerih vzporedno z inozemskimi, so vedno najbolje delovale — prav posebno
>
so se odlikofale
Inložil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana". Odgovorni urednik Jože Turk. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Franci Štrukelj).