Gospodarske stvari. Vzreja goveje živine. Goveja živiaa iraa v našib krajih vcliko ulogo ali če aaj govorimo po domače, goveja živiaa je za kmeta blago, skoraj ediao, aa katero se sme zaaeati, da mu kaj vrže. Kar še irna sicer človek pri hiši, to je aekaj vredao, za-nj more biti veliko, toda če mu je treba deaarja, aič ali le malo mu ga vrže. Drugače pri goveji živiai. Le-ta mu daje z vaako stopiajo, akorej z vsacim daevom kje kako koriat. Ne bode torej aič brez potrebe, če izpregovorimo aa tem mestu kje kako beaedo o vzreji goveje živiae. Ne rečemo aicer, da skrb;; aaši kmetje malo zaajo, veadar pa ae vidi še tu ia tam, da bi se moglo v tej reči se izgcditi kje kaj vei\ kakor se vidi, vaaj po nekaterih krajib bi ae dalo še veliko atoriti za goved, za aje vzboljšaaje. Začaimo torej koj pri kraji, pri obrejeaji krave! Za to ni vselej pravi čas, ampak veliko pride aa to, da ae obreji krava o času, ki ugaja ajej ia teletu. Kjer stoji več krav pri jaalib, tam je dobro, če se obrae pri ajib tako, da ae apra vijo k biku polagoma. to je od arede meaeca februvarija tje do arede meseca avguata Pri meatih, tedaj v krajib, kjer se labko prodaja mleko, tam velja ia je najbolje, če brejč krave od meaeca maja tje do meaeca aovembra. Ne velja pa to več za kraje, kjer bodi gospodarjem za vzrejo. Zakaj aer Nekaj zato, ker je poletje za take krave prekratko, aekaj pa potlej zato, ker vaušž v tem čaau krave prehitro. S kraja že gre. aekaj tednov dajo še precej mleka, toda a čaaom ai več trava ugodaa ia mleko izostaja. Kar je pa potlej še huje, teleta ao mlada ia aiso še za to, da jih izpuati človek aa pašo, kedar dobš aa ajej obilo piče. Ako jib mora pa obdržati doma, tedaj hodi predrago krma, katere jim je treba. Ia še drugo je. Taka te)eta ne vzraato v pravi čaa, da jih apravi človek k biku ia tako ae mu obreje ali preraao ali prepozao. Prav, to je: tako, da pride red v blev, ae izgodi ae skorej aikoli več, ali vsaj ao lehko. Veliko pa pride potlej tudi na to, kako da se stre?e živiai. Kdor ae zapira o'n, lehko se prepriča na vsacena aejmu, da ae ne godi pri aas vse v redu, kar ae tiče krme. To je vredao obžaljevaaja, kajti bolje. ko ae atreže živiai, več ae pričaka od aje dobička, ae v^, da je v tem treba pameti, razurna. Kdor tirja preveč in v čaau, ki ai za tako ceao, tak ai je kriv le aarri, ako trpi kako izgubo Živiaa, kateri se atreže tako poprek, ae alabo ali ae dobro,^ torej aredaje — taka še plača aicer krmo. Clovek ae trpi vidae izgube, toda več tudi ne dobi od aje. Gotova pa mu je izguba, ako še tako živino pari z enako, to je z živiao, ki cika bolj aa alabo, kakor pa aa dobro atraa. Ako se hoče v aaših daeh kmet držati še aa vrbu, tedaj če aece lezti v dolge, mora začeti pri teletu. Naj si oskrbi dobro tele, iz ajega pa ai aaj nriskrbi dobro kravo. Ako ima tako, potlej je že veliko bližje svojema cilju ia more ai s casom še precej opomoči. Toda kako pride človek do dobrega teleta? Odgovor: To je mogoče le po dobri kravi. Ni mogoče ali vaaj po aavadi ae pride človek do dobre krave, če že ae začae pri teletu. Pri tem bilo bi pa krivo, ko bi človek hotel to doseči s samo ia izredao dobro krmo. Koruza, ajdaa, ječmea. rž, bob ia grab. — to so reči, ki dejo kravi dobro, da je debela, toda za tele, ki ga aoai, aiao kaj prida. Najbolje je v tem oziru, če se daje breji kravi dobro seao, vmes malo alame, prge, zdrobljeaega ovsa ia rženega kruba. Ržeai krua daje ae kravi za to, da obdrži krepko, zdravo truplo. (Koaec prih.) Sejmovi. Dae 16. februvarija v Bučab ia aa Vraaaki gori, v Podplatu pri Kostrivaici. Dae 18. februvarija v Vozeaici. Dae 20. febr. v Braslovčab, aa Goreaji Polskavi ia v Pišecah. Dae 21. februvarija v Ljutomeru.