GEOGRAFSKI OBZORNIK TIPI POVRŠJA V SLOVENIJI 1 Karel Natek UDK 911.2:551.4(497.12) TIPI POVRŠJA V SLOVENIJI - 1. del Karel Natek, mag.. Geografski inštitut Anto- na Melika ZRC SAZV, Gosposka 13, 61000 Ljubljana, Slovenija Prvi del članka obravnava izhodišča za tipi- zacijo površja Slovenije ter razlike med Meli- kovo in novo tipizacijo. V novi tipizaciji ni sredogorskega tipa površja, podrobneje je razčlenjeno kraško površje, kot nov pa je uveden fluviokraški tip površja. UVOD Splošno poznano dejstvo je, da Slo- venija izstopa med evropskimi državami po reliefni in pokrajinski pestrosti, kar je predvsem posledica lege na stiku šti- rih velikih pokrajinskih enot: Alp, Dinar- skega gorstva, Panonske kotline in Sredo- zemlja. To geografsko značilnost je Ilešič (17) opisal takole: "Slovenija je po svojem pokrajinskem značaju mnogo raznoličnej- ša kakor marsikatera večja dežela. Celo v Evropi, ki je sama precej raznolična, ni zlepa dežele, kjer bi mogli na tako kratko razdal jo doživeti podobne razlike v geografskem licu pokrajine. Že kdor na hitro preleti ali prepotuje Slovenijo, se čudi hitremu menjavanju pokrajinske sli- ke. Od sončnih goric na obrobju Panon- ske ravnine je čez Slovenijo najkrajši in najmarkantnejši prehod skozi bujne, sveže gorske gozdove in nato čez vedno bolj puste kraške goličave na svetlo in toplo Jadransko primorje." K iz jemni pestrosti površja so dodat- no prispevali še: • zelo velika litološka pestrost kot posle- dica burnega geološkega dogajanja v tria- su (t.im. Slovenski bazen) in neogenu (pestra sedimentacija v Panonskem mor- ju), • klimatske spremembe ob koncu terciar- ja in v kvar tar ju (poledenitve in z njimi povezana sedimentacija, periglacialni pro- cesi, zakrasevanje v različnih litoloških, hidroloških in kl imatskih okoliščinah), UDC 911.2:551.4(497.12) THE TYPES OF TERRAIN IN SLOVENIA Part 1 Karel Natek, M. Sc., Geografski institut Anto- na Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 61000 Ljubljana, Slovenia The first part of the article deals with general principles of terrain classification and differences between Melik's and the new classification. The new one does not contain the middle mountain type of terrain (Mittelgebirge), the classification of karst terrain is more thorough and the fluvio- karstic type of terrain is introduced. • intenzivni neotektonski, še zlasti radial- ni premiki v kvar tar ju , • posredno prispeva k pestrosti še raba tal, ki se močno navezuje na določene elemente površja (nagnjenost pobočij, eks- pozicija, litološka podlaga, stiki razl ičnih kamnin ) in jih v pokrajinski podobi še poudarja. Doslej je bilo izdelanih že več re- gionalizacij Slovenije na osnovi f iz ično-geo- grafskih pokrajinskih značilnosti (21, 15, 16, 18, 4, 7), medtem ko je tipizacijo površja celotne Slovenije izdelal samo Mc- lik (20). TIPIZACIJA ALI REGIONALIZACIJA Ozemlje lahko razdelimo na posa- mezne dele glede na podobnost, kar ime- nujemo tipizacija (upoštevamo samo dolo- čen pojav, npr. območje poledenitve, ob- močje vr tač ali kompleksne pokrajinske sestavine v celoti, npr. relief, klimo), ali pa glede na individualnosti, kar imenuje- mo regionalizacija (5). Ta članek je nov poskus tipizacije površja Slovenije na osnovi reliefne izobli- kovanosti, ki povzema del rezultatov geomorfološkega proučevanja v zadnjih dvajsetih letih. Pri tem je potrebno opo- zoriti na razl iko med regijo, ki je "območ- je na zemeljskem površju z jasnim in notranje konsistentnim vzorcem f iz ično- ali družbenogeografskih značilnosti, ki mu dajejo smiselno enotnost in po kate- rih se razl ikuje od sosednjih območij" (8) 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Visokogorski svet Julijskih Alp - značilno prepletanje tektonskih, fluvio- -denudacijskih, ledeniških, periglacialnih in kraških oblik. Pogled izpod Kredarice prek doline Vrat proti Razorju (2601 m) nad zakraselimi Kriškimi podi. Slika 2: Gričevje - vinorodno predgorje Gorjancev. Pogled z Bočja (320 m) proti Gadovi Peči. V ozadju gozdnati Goli Cirnik (621 m). in tipom, ki je "temeljna značilnost, skup- na raznim predmetom ali osebam; tudi model" (28, 29). Tu predstavljeni tipi površja so prostorsko nesklenjeni deli površja, v katerih prevladujejo določene skupne, v zadostni meri izražene značil- nosti. Tipizacijo je potrebno razlikovati tudi od kvantitat ivno zasnovane klasifi- kacije na osnovi razl ik med vrednostmi izbrane numerične spremenljivke, npr. klasif ikaci ja Slovenije na osnovi spremen- ljivke "umerjeni reliefni koeficient" (24), pri čemer so vse ostale značilnosti zavest- no izpuščene. MELIKOVA TIPIZACIJA POVRŠJA SLOVENIJE Tipizacijo površja celotne Slovenije je izdelal samo Melik (20, 22), medtem ko obstaja več tipizacij za manjša območja, večinoma za kraška, npr. Gamsova tipiza- cija površja Dolenjske in Bele krajine (2), ali za celotno območje krasa (3, 9, 11, 12). Melikova tipizacija površja je izrazi- to morfografska, pri čemer poleg splošne izoblikovanosti upošteva tudi nadmorsko višino, pri opredeljevanju podtipov pa še kamninsko zgradbo. Razl ikuje naslednjih 13 tipov površja: • visoko gorovje, • sredogorje z visokogorskimi grebeni, • sredogorje, • hribovje, • nizko hribovje, • hribovje v f l išu v Primorju, • hribovje v starejših terciarnih kamni- nah, • hribovje v mlajših terciarnih kamni- nah (miocen, pliocen), • gričevje v flišu, • gričevje v kotlinah in podolja v dinar- skem svetu, • planote v apneniškem svetu nad 400 m, • planote v apneniškem svetu pod 400 m in • ravnine. Sredogorja in hribovja deli naprej glede na kamninsko zgradbo na podtipe v pretežno apneniškem svetu, v kristalas- tih skrilavcih ter v paleozojskih in mezo- zojskih skrilavcih in peščenjakih. SREDOGORJE - HRIBOVJE Že Melik je sam priznal, da je naj- bolj sporen sredogorski tip površja, za katerega je menil, da sega od zgornje gozdne meje navzdol nekako do višine od 900 do 1000 m, kjer se začenja hribovje. Tudi Gamsova (6) razlaga izraza ni pov- sem natančna: "Nižje gorstvo je sredogor- je. Ako je f luvialno razčlenjeno, ga ime- nujemo hribovje." Badjura (1) tolmači sredogorje še bolj po svoje kot "vzvišen i ne od približno 500 do 1500 m (Zasavje, 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK Gorjanci, Pohorje)", tako da je po njego- vem "hribovje. . . skupinsko ime za hribe (hrib je srednje visoka gora, od 80 do 500 m relativne višine) obsežnejšega, navadno pogozdenega trupa tako v niža- vah kakor tudi še v sredogorju." (1). Glede na splošno uveljavitev izraza hribovje za tovrsten tip površja pri nas in glede na nemški izvor izraza "sredogor- je" (Mittelgebirge - srednje visoko hribovje med Severnonemškim nižavjem in visoko- gorskimi A lpami ) menim, da pri tipizaciji površja Slovenije ni potrebno uporabljati izraza "sredogorje", temveč splošni izraz "hribovje" v pomenu, kot ga je opredelil Gams (6): svet z višinsko razl iko nad 200 m, ki sega do zgornje gozdne meje. TIPIZACIJA KRAŠKIH OBMOČIJ Druga pomanjklj ivost Melikove tipiza- cije površja je izključno morfografski kri- terij pri tipizaciji krasa, kar ob današnji stopnji poznavanja krasa ne ustreza več. V svetovnem krasoslovju obstaja vrsta tipizacij krasa po različnih kriteri- jih, npr. po kamninski podlagi (karbonat- ni, solni kras), pokritosti z rastjem (goli, pokriti kras), legi (nižinski, visokogorski kras), prevladujočih oblikah (vrtačasti, kopasti kras), starosti (fosilni, recentni kras), globini zakrasevanja (pravi, plitvi kras) itd. (26, 3). Pri predstavitvi kraških območij Slovenije je Gams (3) razdelil slovenski kras na naslednje regije: Tržaški kras, Notranjski kras, Kras visoke Dolenjske, Kras nizke Dolenjske in Bele kraj ine ter visokogorski in osameli kras. Med temi kraškimi pokraj inami obstajajo tako veli- ke razlike v izoblikovanosti površja in drugih geografskih značilnostih, da v precejšnji meri hkrati predstavljajo tudi značilne tipe kraškega površja. Habič (11) je kraško površje Sloveni- je razdelil glede na odvisnost kraških pojavov od kamninske podlage na kras v čistih apnencih, kras v dolomitih, kras v apnencih z menjavo ali vložki nekarbonat- nih kamnin in kras v kvar tarn ih konglo- meratih ter brečah. Po reliefni izobliko- vanosti je razdelil kras na prevladujoči kopasti kras, kraške ravnike in podolja, pretežno dolasti kras, prevladujoči f luvio- kras, menjava kraških in f luv ia lnih oblik v plitvem krasu, visokogorski kras s sle- dovi ledeniškega preoblikovanja ter območ- ja s sufozijskimi in kraškimi oblikami. Precej razširjena je tudi tipizacija krasa po hidrografskih značilnostih (9, 11, 12) na pravi globoki kras, delni kras s prevlado površinskega odtoka, menjavo delnega plitvega in globokega krasa ter kras z intergranularnim in kraškim pre- tokom. Na geomorfološki karti Slovenije (23) je kraško površje zelo shematično razdelje- no samo na kraško in f luviokraško površ- je- Poglobljena proučevanja so v zadnjih tridesetih letih veliko prispevala k po- drobnejši tipizaciji krasa na posameznih območjih, npr. v Julijskih Alpah (19) ali na Gorenjskem (10), oziroma Not ranjskem (13). Glede na razširjenost in splošne pokrajinske značilnosti se je uveljavila razdelitev kraških območij na alpski, dinarski in osameli oziroma osamljeni kras (3, 7, 9, 11, 12, 14). Območje alpske- ga krasa obsega v Sloveniji celotno viso- kogorje ter del sosednjega višjega hribov- ja, tako da ga nisem izločil kot posebni tip površja. Enako niso opredeljena kot posebni tip tudi območja osamljenega krasa, ki sem jih vključil med hribovja oziroma gričevja, razen večjih zakrasel ih planot v hribovju (npr. Menina, Pokljuka, Banjšice) ali nizkega f luviokrasa v Lož- niškem gričevju. FLUVIOKRAS V času nastanka Melikove tipizacije površja sploh še ni obstajal izraz "f luvio- kras", ki pomeni "neznačilen kras, kate- rega površje je izoblikoval f luv ia lni pro- ces (erozija, denudacija), čeprav je bila korozija znatna, vendar ne odločilna za relief" (26). Tudi Gams (2) pri tipizaciji krasa Dolenjske in Bele kraj ine še ne uporablja izraza "f luviokras", čeprav go- vori o " f luviat i lnem reliefu s površinsko glavno rečno mrežo, a z drobnim kraš- kim (vert ikalnim) pretokom". Strokovni termin " f luviokras" je novejšega datuma in ga je v l iteraturo vpeljal Roglič (25) ter z njim opredelil vsa netipična kraška območja na kon- tinentalni strani Dinaridov. S tem se je 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Osnovni tipi površja. bistveno razširilo pojmovanje krasa z območja "s površinskimi kraškimi, v naši kl imi depresijskimi oblikami. . . Po tem naziranju se kras razšir ja na ozemlje, ki ga je prej geomorfologija prištevala k erozijskemu reliefu. . ., ako v njem pre- vladuje kraška hidrograf i ja" (6). Roglič (25) je sprva omejil f luvio- kras na dolomit na območja, kasneje pa so vanj postopoma vključevali vse površje v karbonatnih kamninah, ki ni nastalo neposredno s korozijo. Kot f luviokraške so kmalu začeli imenovati tudi reliefne oblike, ki so nastale ob delovanju ali sodelovanju denudacije ter tekočih voda (27), npr. suhe doline, slepe doline, doli- naste uvale, kontaktna kraška polja ipd. TIPI POVRŠJA V SLOVENIJI Površje Slovenije lahko razdelimo v naslednje tipe: • ravnina (raven svet z reliefno amplitu- do do 30 m, večinoma v f luv ia ln ih in f luvio-g lac ia lnih naplavinah), • gričevje (slemenasto-dolinasto površje z reliefno amplitudo od 30 do 200 m, veči- noma v miocensko-pliocenskih kamni- nah), • hribovje (slemenasto-dolinasto površje z reliefno amplitudo nad 200 m do zgornje gozdne meje), • visokogorje (svet nad zgornjo gozdno mejo, večinoma visokogorski kras), • nizki kras (večinoma uravnano oziroma nizke vzpetine in vmesne globeli v rela- tivno nižj ih legah kot soseščina), • visoki kras (visoke planote in hribovja z reliefno amplitudo prek 200 m, sleme- nitvijo v dinarski smeri in vmesnimi kraškimi globelmi), • nizki f luviokras (kraški svet s prevlado f luvio-denudacijskih površinskih oblik v relativno nižj ih legah kot soseščina), • visoki f luviokras (večinoma hribovja v dolomitu s prevlado f luvio-denudacijskih oblik). (Nadaljevanje v naslednji številki. ) 1. Dadjura, R. 1953: Ljudska geografija. Terensko izrazoslovje. 337 str. Ljubljana. 2. Gams. I. 1959: Problematika regionali- zacije Dolenjske in Dele krajine. Geograf- 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Hribovje - večinoma gozdnato Posavsko hribovje nad Spodnjo Savinjsko dolino. V ospredju vas Tabor na obsež- nem vršaju Konjščice, zadaj Velika plani- na (1204 m). (Foto: K. Natek) Slika 5: Ravnina - kvartarne terase Save v Ljubljanski kotlini pod Šmarno goro. zarezane v fluvio-glacialne rečne napla- vine. Pogled z Grmade (676 m). (Foto: K. Natek) Slika 6: Nizki fluviokras - netipična kraš- ka globel v pretežno fluvio-denudacij- skem površju južno od vasi Ponikve pri Studencu v Krškem hribovju. (Foto: K. Natek) Slika 7: Nizki kras - izrazit kraški rav- nik Podgorskega krasa. Pogled od Socer- ba proti jugu; v ozadju visoki kras Čiča- rije. (Foto K. Natek) ski vestnik 31. str. 79-95. Ljubljana. 3. Gams, I. 1974: Kras. Zgodovinski, naravoslovni in geografski oris. 359 str. Ljubljana. 4. Gams, I. 1983: Landschaftsökologische Gliederung Sloweniens. Klagenfurter geographische Schriften 4, str. 13-25. Klagenfurt. 5. Gams, I. 1984: Metodologija geograf- ske razčlenitve ozemlja. Geografski vest- nik 56, str. 75-82. Ljubljana. 6. Gams, I. 1986: Za kvantitativno raz- mejitev med pojmi gričevje, hribovje in gorovje. Geografski vestnik 58, str. 77-81. Ljubljana. 7. Gams, I. 1992: Geografske značilnosti Slovenije. izpopolnjena izdaja, 118 str. Ljubljana. 8. Goodall, B. 1987: The Penguin diction- ary of human geography. 509 str. Lon- don. 9. Habič, P. 1969: Ilidrografska rajoniza- cija krasa v Sloveniji. Krš Jugoslavije 6, str. 79-91. Zagreb. 10. Ilabič, P. 1981: Tipi krasa na Gorenj- skem. Gorenjska. 12. zborovanje sloven- skih geografov, Kranj - Bled 1981, str. 78-88. Ljubljana. 11. Habič, P. 1982a: Pregledna speleološ- ka karta Slovenije. Acta carsologica 10 30 GEOGRAFSKI OBZORNIK (1981), str. 5-22. Ljubljana. 12. Habič, P. 1982b: The hydrogeological differentiation of karst areas in Slove- nia. Geographica Iugoslauica 3, str. 52-59. Ljubljana. 13. Habič, P. 1987: Hidrogeografske zna- čilnosti Notranjske. Notranjska. Zbornik 14. zborovanja slouenskih geografov. Po stojna, 15. - 17. oktober 1987. str. 131-144. Postojna. 14. Habič. P. 1992: Kras and karst in Slovenia. Slovenia. Ceographic aspects of a new independent European nation, str. 31-39. Ljubljana. 15. IleSič, S. 1958: Problemi geografske rajonizacije ob primeru Slovenije. Geo- grafski vestnik 29-30, str. 83-140. Ljub- ljana. 16. Ilešič, S. 1972: Slovenske pokrajine (Geografska regionalizacija Slovenije). Geografski vestnik 44. str. 9-31. Ljublja- na. 17. Ilešič, S. 1974: Geografske karakteris- tike Slovenije in njenih pokrajin. Zbornik seminarja o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi za inozemske slaviste, str. 215-239. Ljubljana (citirano po Pogledi na geografijo, str. 375-405. Ljubljana). 18. Ilešič, S. 1979: Pogledi na geografijo. 612 str. Ljubljana. 19. Kunaver, J. 1983: Geomorfološki raz- voj Kaninskega pogorja s posebnim ozi- rom na glaciokraške pojave. Geografski zbornik 22 (1982), str. 197-346. Ljublja- na. 20. Melik. A. 1935: Slovenija. Geografski opis. 1. del. L zvezek. 393 str. Ljubljana. 21. Melik. A. 1946: Prirodno-gospodarska sestava Slovenije. Geografski vestnik 18, str. 3-22. Ljubljana. 22. Melik, A. 1963: Slovenija. Geografski opis. 1. del. druga predelana izdaja. 617 str. Ljubljana. 23. Natek, K. 1992: Geomorfološka karta Slovenije 1:500 000 (del geomorfološke karte Jugoslavije). Beograd. 24. Perko, D. 1992: Zveze med reliefom in gibanjem prebivalstva 1880-1981 v Sloveniji. Doktorska disertacija. 183 str. LJubljana. 25. Roglič, J. 1965: The delimitations and morphological types of the Dinaric karst. Naše jame 7, št. 1-2, str. 12-20. Ljubljana. 26. Slovenska kraška terminologija. 76 str. Ljubljana 1973. 27. Uputstvo za izradu detajlne geomor- fološke karte SFRJ u razmeru 1:100 000. 105 str. Beograd 1985. 28. Westermann Lexikon der Geographie, Band 3. 1104 str. Braunschweig 1970. 29. Whitton, J. 1984: The Penguin dic- tionary of physical geography. 591 str. London. 31