Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred ali v Mariboru » pošiljanjem na dom za celo leto 32 Din, pol leta 18 Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina 8« pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina »e plačuje v naprej. Tel. interurban 113.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
15. številka.
Maribor, dne 14. aprila 1927.
Uredništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate
in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurban 113.
61. letnik.
K vstajenju!
Ali Imamo pričakovati boljših časov?
V sredi cvetoče spomladi smo. Ko obhajamo Kristusovo vstajenje, vstaja tudi narava. Velika noč je tu. Drug drugemu si voščimo vesele velikonočne praznike. Stari in mladi se veselijo piruhov, pisanke. Prijatelj obiskuje prijatelja; od velikonočne sobote do bele nedelje menjavajo prijateljske rodbine obiske. Narava je oživela, a ž njo tudi človeška srca. Vse prepeva ono večno lepo pesem: Alelu-ja, Alelujal
Ali bomo tudi mi katoliški Slovenci letos slavili Veliko noč lepše in veselejše kot druga leta? So se li žalostne gospodarske in socialne razmere pri nas obrnile kaj na bolje? Ali imamo pričakovati boljših časov?
Dandanes ni dobro biti prerok. Razmere so po krivdi strašne svetovne vojne nestalne, nezdrave. Posledice vojne in sicer same žalostne posledice, se poznajo v vsaki družini, povsod kamor prideš. Skoro vsa leta od leta 1919 naprej smo ob velikonočnih praznikih bili žalostni. Zaman si iskal pravega, iskrenega in radostnega razpoloženja! Zdelo se mi je, osobito poslednja leta, da sploh ni nobenega upanja več na zboljšanje naših razmer. Krivica in nasilje je vladalo; kmet, delavec, obrtnik, vsi mali in srednji stanovi so se pogrezali vedno bolj v dolgove, vlade so nalagale vedno nove davke, višja bremena. Na državnem krmilu so bile stranke, ki so zavrgle veliki Kristusov nauk ljubezni in pravičnosti. Namesto ljubezni so gojili sovraštvo. In izginila je poštenost. Na vseh koncih in krajih si slišal, kako so ljudje, ki so bili v vladi, ali blizu nje, si na nepošten, nedovoljen način prilaščali milijone in milijone. Državno gospodarstvo je strašno propadalo, a propadalo je tudi gospodarstvo trpina kmeta, delavca in obrtnika. Resnica, katere nihče tajiti ne more, je: Pogrešali smo na vladi stranke s programom krščanske ljubezni in poštenim gospodarskim programom! In vse je šlo rakovo pot!
Naš dr. Korošec, ki spretno vodi slovenski narod k vstajenju, je javno in na zaupnih posvetovanjih neprestano svaril beograjsko gospodo: Nehajte! Opustite krivičen in pogubonosen način državnega gospodarstva! Dvanajsta ura se bliža!
In pošteni možje so slušali njegov glas, klic modrega našega voditelja. Iz vlade so bili odstranjeni zli duhovi, razdiralci blagostanja. Naša Slovenska ljudska stranka je bila koncem januarja 1927 povabljena v vlado. Oni, ki so nas povabili na sodelovanje v vlado, da pomagamo ozdraviti žalostne razmere v naši državi, so vedeli, da smo krščanska stranka. Rekli smo jim: Taki smo! Niti za eno pičico ne spremenimo svojega programa. In sprejeli so nas v vlado.
Samo dobra dva meseca naši trije slovenski ministri sodelujejo pri državni upravi in v državnem gospodarstvu. In že se pozna blagodejen upliv programa Slov. ljudske stranke! Vidi se, da vstajamo, da je zasijalo solnce izza oblakov tudi za nas Slovence.
Nova vlada, v kateri sedijo tudi trije sinovi slovenskega naroda, hoče polagoma ozdraviti zavoženo državno gospodarstvo. To je prvi del njenega delovnega programa. Znižala se je dohodnina (za 30%), odpravila se je carina na gálico, poljedelske stroje in druge potrebščine, znižal delavski davek, za polovico se je zmanjšal desetek, odpustile razne kazni in takse, odpravila se je prijava vina, nove hiše so se oprostile davkov, odpravil se je davek na bencin za kmetske in obrtne stroje, znižala se je cena soli, z 20% boni se lahko plačajo davki, za ceste in regulacije rek v Sloveniji je vlada dovolila podpore itd. itd. Po tej poti pa bo šla naša vlada naprej. Seveda vsega naenkrat
Kako Jasjek Mosjenžni ni mogel najti sreče.
Poljski spisal K. Przerwa-Tetmajer; preložil Al. Benkovič.
»Po kaj si prišel?« ga vpraša stari Kružel.
»Po jabka!« pravi deček.
»Ali me imaš kaj rad?«
»Imam.«	' ^'a
»In to-le imaš tudi rad?« ga vpraša župan in s prstom pokaže Marino.
Deček pa odgovori:
»Nimam.«	" "
»Nimaš me rad?« vpraša Marina.
»Ne!«	• " ■
»Nič? Prav nič?«
»Ne!«
»Tudi toliko ne?« in mu pokaže konec prsta in se nasmeje ter govori 9 tako krasnim, rahlim glasom, da se je zdelo Jašku, kakor bi se bile fuksije na oknu nagnile k njej s svojimi cveti in poslušajo. »Tudi toliko ne?«
Deček pa pomisli in pravi: »Tudi ne.«
Marini pa so žarele oči kakor tihe zvezde po solnčnem zahodu.
Jasjek Muzika pa je še dalje služil pri županovih konjih.
Nekoč se je prigodilo, da je starec zbolel in ga je Jasjek zastopal. Polomilo se je nekaj pri mlinskem kolesu — z Marino sta popravljala. Jasjek čuti na vratu njeno toplo sapo, čuti jo nagnjeno preko sebe. Misli si: »Tega ne prenesem več, naj se zgodi, kar hoče. Obrnem se, jo objamem čez pa», da jo vsaj enkrat stisnem k sebi!«
ne more popraviti, kar so naši nasprotniki skozi dolgih 8 let pokvarili.
Drugi del programa naše vlade je: Popraviti krivice, ki so nam jih prizadjale dosedanje slabe vlade. Imeli smo velike župane in druge oblastnike, ki niso imeli srca za slovensko krščansko ljudstvo in njega napredek. Vlada je odstavila velikega župana Pirkmajerja in Baltiča, voditelje šolskih oblasti in nadzornike, ki so bili povečini sami pristaši samostojne demokratske stranke. In Szapustiti je moral Slovenijo tudi oni mož, ki je tako neusmiljeno pritiskal davčni vijak nad revno Slovenijo, t. j. finančni delegat dr. Šavnik v Ljubljani. Na ta važna mesta je nova vlada postavila dobre in poštene može, ki čutijo z narodom. Te dni bodo imenovani tudi novi okrajni zastopi, v katere pridejo naši vzorni gospodarji.
Naša vlada je rešila naše deželno premoženje, ki se je v zemljiški 'knjigi pripisalo naši Sloveniji. Deželne zakone bo Slovenija v oblastni skupščini spreminjala. Od države dobimo tekom letošnjega leta iz proračuna denar za naše ceste, bolnišnice in za kmetijstvo.
Če se oziramo na vse to, na te lepe uspehe kratkega delovanja naše stranke v vladi, moramo priti do zaključka, da se vendarle polagoma bližamo boljšim časom. Pomniti pa moramo, da je nova vlada prevzela veliko pogorišče in prazne kase. Težavno delo imajo naši ministri in poslanci Slovenske ljudske stranke. Upamo pa, da bo z božjo pomočjo in z resno voljo ter poštenim namenom naša stvar popolnoma zmagala. Notranji in zunanji mir, delo za blagostanje ljudstva, to je naš glavni cilj! Kdor hoče, da se ta naš pošteni program uresniči, naj se nam pridruži!
Sodelujmo vsi v pravi bratski ljubezni v tem, da dosežemo veliko vstajenje našega milega slovenskega naroda.
V vse slovenske hiše in vasi pa pošilja Slov. ljudska stranka, pošiljajo njeni poslanci, pošilja pa tudi »Slovenski Gospodar« vsem našim prijateljem
iskrene velikonočne pozdrave!
F. Ž.
SLS v vladi.
Narodni poslanec Vlad. Pušenjak.
Odkar je vstopila SLS v vlado, prinašajo časopisi samostojnih demokratov in socialnih demokratov lažnjiva, izmišljena poročla o delu vlade, osobito o novem proračunu, da bi nepoučeni bralec mogel misliti, da je SLS vstopila v vlado samo radi tega, da oškoduje slovenski narod, da uniči toliko eksistenc, da poveča gospodarsko krizo itd. Ali ima tako pisanje in protestni shodi namen, da odvrne pozrnost ljudstva od poloma Slavenske banke, kjer lahko ljudstvo izgubi krog 100 milijonov dinarjev, ozir. od gospodarstva v Mežiški dolini, naj povedo voditelji Žer-javove, oziroma socialnodemokraške stranke! Najbrž gg. pri »Jutru« in drugih listih ne žele, da bi se olajšala neznosna bremena davkoplačevalcev, ne žele, da bi se omogočilo delo oblastnih skupščin, najbrž ne žele, da bi se omilila gospodarska kriza, najbrž ne žele, da bi se uredile državne finance, najbrž se boje urejene države in zadovoljnega ljudstva v njej! Druge razlage za pisanje nasprotnih listov ni; pri vseh narodih in v vseh državah prizna časopisje kot javni glasnik in učitelj ljudstva gospodarske uspehe, ki gredo ravno tako v prid političnemu nasprotniku ko pristašu stranke, odobrava vse ono, kar koristi celemu narodu, kar ga gospodarsko jača, časopisje, četudi nasprotne stranke, s svojim pisanjem podpira delo za gospodarsko povzdigo celega naroda!
SLS je v času težke gospodarske krize, katero je
povzročila vladna politika od leta 1920 naprej, ko je finančni odbor že končal proračun izdatkov in dohodkov, vstopila v lado v trdni nameni, da stori kolikor mogoče za gospodarsko ozdravljenje države in vseh gospodarskih slojev, osobito, da zniža pretirana dvčna bremena. Potom raznih dalekosežnih določb v finančnem zakonu, se je posrečilo znatno znižanje bremen (davkov, taks, trošarine, monopolskih taks), dobiti povečanje kreditov za najnujnejše potrebe Slovenije in kmetijstva, doseči najnujnejše spremembe obstoječih zakonov, omogočiti delo oblastnih skupščin ter ustvariti predpogoje za gospodarsko sanacijo države.
Olajšave za davkoplačevalce.
Pretiran podpis davkov v letu 1926 je povzročil, da so davkoplačevalci zaostali s plačilom davkov, in sicer znatno. Radi tega se je določil odlog plačila zaostalih davkov za 4, 3, 2 in 1 leto, ako znaša zaostali davek znesek celotnega davka, odnosno V*, ^ ali K celotnega davka. V proračunu se je znesek zaostalih davkov zmanjšal za 100 milijonov Din. Za plačilo zaostalih davkov se bodo lahko uporabili 20% boni, izdani ob priliki markiranja kron, do visokosti 1000 kron za posamezno osebo.
Ker je dohodnina najtežje breme za Slovenijo, se ukine 30% doklada, s čemer se dohodnina skoro za eno tretjino zmanjša. Eksistenčni minimum za dohodnino se poviša od 5000 na 6000 Din; posledica bo da bo v Sloveniji okrog 5000 davkoplačevalcev z najnižjimi dohodki prostih dohodnine. Tudi za davek za telesne delavce in za zasebne uslužbence velja eksistenčni minimum 6000 Din.
Da se pospeši stavbena delavnost, se oproščajo nove hiše v mestih z nad 50.000 prebivalci za dobo 20 let, v mestih z nad 20.000 prebivalci za dobo 15 let, v ostalih za dobo 10 let hišno-najemninskega davka.
Davek za zasebne in samoupravne nameščence se zniža od prvotno predlaganih 8 odstotkov na 3.5 odstotkov, oproste se dohodnine in omeji plačilo občinskih doklad na najviše 200 odstotkov, ostalih samoupravnih doklad na najviše 25 odstotkov državnega davka. Iste omejitve veljajo za hišno-najemni davek, pridobnino društev, zavezanih javnemu polaganju računov, davek zakupcev zemljišč.
Obresti hranilnih vlog so brez izjeme rentnine proste.
Pri predpisu pridobnine za društva, zavezana javnemu polaganju računov, se smatrajo darila v dobrotvorne, prosvetne in kulturne namene kot odbitne postavke.
Znatne so olajšave glede plačila taks; ukinejo se letne takse za žage, za davčne knjiižce in davčne napovedi, za samoupravna posojila, znižajo se takse pri kupnih pogodbah in licitacijah od 2 odstot. na 1 odstotek, od 6 odstotkov na 4 odstotke, takse pri gledaliških predstavah izobraževalnih društev se znižajo na 10 odstotkov. Določa se amnestija za taksne krivce, kazensko postopanje ob-ustavi, predpisane kazni odpišejo, in sicer v slučaju pri-stojbinskega namestka, točilne takse, takse na vozila, takse na gostilniške račune in biljarde; namesto kazni v znesku trojne takse velja v bodoče le navadna taksa pri taksah na vozila, točilnih taksah, taksah na hotelske račune, prenosnih taksah (desetka), in pristojbinskem namestku.
Trošarina je davčina, ki zadene najširše sloje ljudstva in po nepotrebnem podražuje življenjske potrebščine. Ukinja se trošarina na nadomestke kave, riž, sveče, karbid, za žarnice, katere rabijo občine za razsvetljavo ulic, trošarina na žganje se zniža od 25 Din na 16, odnosno 17 Din.
Cena soli se zniža za ^ Din pri kg, amnestirajo se vse monopolske kazni, osobito kazni, zadevajoče sajenje tobaka. Vse te olajšave pa pomenijo za Slovenijo gotovo omiljenje bremen za več ko 100 milijonov dinarjev.
Pa ni imel poguma. Vsako drugo dekle bi objel brez pomisleka, te, ki jo ima rad, pa se ne upa. Tako sta dolgo stala drug poleg drugega; njemu so se tresle roke pri popravljanju kolesa, njej pa so se slabo prepleteni lasje razpustili okrog glave čez Jaškov vrat. In je pomislil: »Naj se zgodi, kar hoče! Obrnem se!« A sape mu je zmanjkalo v prsih in poguma v srcu.
Popravilo je bilo pri kraju. Jašku se je zdelo, da ga je Marina nekam čudno pogledala, predno je odšla.
»0, ko bi to ne bila ti!« je pomislil in si grizel ustnice. »Ko bi ne bila tako lepa, tako ponosna, tako bogata! 0, ko bi to ne bila ona!«
O, ko bi to ne bila ona! Naj bi že bila tako lepa, tako ponosna, a ne tako bogata . . . Kaj si neki misli? Da mu teh petdeset oral polja, teh pet oral gozda, ti konji, te krave, ovce, ta mlin bolj diši nego ona sama. In gleda ga tako, da mu ni prestati . . . Prav je imel stari Stasjin Šimek Tirala, da so ti godci čisto drugi ljudje, da so, čeprav so nekateri pametni, vendarle včasih tako bedasti, da se Bog usmili. Saj bi vendar vsak, ki bi hotel vzeti Marino, gotovo najprej mislil na njeno premoženje, potem šele na njeno lepoto, in nihče bi se temu ne čudil, še ona sama ne. A Jasjek je bil eden od tistih, ki niso bili premeteni.
»Tako dekle!« si je mislil. »Sam gospod Josip Tetma-jer iz ludžmirske graščine, tisti, ki pesmi sklada, bi jo lahko vzel, in gotovo bi mu nič ne ugovarjal stari gospod Voj-teh, ki si z desnico gladi lase, levico pa vtika za pas.«
»Ko bi bila revna! . . . Tako pa . . .«
Ko bi ga bil slišal kdo izmed fantov ali deklet, ko je tako preudarjal, bi mu gotovo rekel: »Nespameten si pa res kakor bacek!«
Kmalu nato se je prigodilo, da je Jernej Kružel, Marinin stric, možil hčer.
Jasjek je igral na svatbi, z njim pa še eden na gosli in eden na bas. Dekleta so bila kot srne, kot cvetovi, a kaj so vse proti Marini!
Jasjek igra, a ne vidi nič, samo njo.
Na svatbo je prišel Maejek (Matija), sin bivšega ro-gozniskega župana, Bartolomeja Tita. Pravkar se je bil vrnil od vojakov, od ulanov, rdečo kapo je imel na glavi in modro kamižolo. Lep fant je bil, čvrst in postaven, pa ne ošaben.
Ko je »zakresal« ob drobni rogožniški pesmi, se je človeku zdelo, da iskre kreše s petami, čeprav je bil obut v opanke (kjerpce).
Polko je zaplesal z Marino. Ej! Kako sta se vrtela! Bil je na Dunaju, v Prešburgu in v Olomucu; tam se je naučil plesati z avstrijskimi dekleti in češkimi holkami. Marini je rdečica zalila obraz; Maejek pa jo je objemal čez pas, pritiskal in jo nosil po zraku. Tudi Jašku je plamen šinil v lice.
Svatje so bili poklicani k mizi. Bilo je že pozno ponoči. Jasjek je šel ven, da bi si oddahnil, ker ga je tudi igranje utrudilo, a ne toliko zato, le srce mu je hotelo počiti od zavisti, žalosti in jeze. Igral je ob steni, da je žima letela z loka, oni drugi pa jo je stiskal, se vrtel z njo, oni drugi jo je privijal na prsi! Da bi ga strela!
Jasjek je šel kake pol ure po polju, potem pa se je vrnil na svatbo. Pogleda, a niti Marine niti Macicka ni videti nikjer.
Mraz in vročina sta ga izpreletavala. Zbežal je iz veže, pobral kamen, stisnil pesti — v tem pa je srečal Marino. Spoznal jo je, ker je svetila luč skozi okno.
»Kje si bila?« jo vpraša in ji zastavi pot.
Marina vztrepeta, se ustavi, potem pa hoče iti naprej, ne da bi odgovorila.
Pridobitve za kmeta.
Kmetijski minister dobi kredit 26 miiljonov dinarjev za regulacijo rek in potokov; v Sloveniji pridejo v poštev Sava, Drava in Savinja. Za nabavo plemenskih bikov, žrebcev, za semenogojstvo, za zatiranje rastlinskih bolezni, za gospodinjske šole, za nabavo trijerov, pospeševanje kmet. vzornih posetev, za vodovode, regulacijo hudournikov, nabavo seruma, odškodnino vsled kuge poginule živine, in za agrarne operacije je dovoljen naknadni kredit v znesku 3.3 milijone dinarjev. Za ceste in mostove v Sloveniji je poleg kredita 4.296 milijonov dinarjev za podpore okrajnim zastopom še dovoljen naknadni kredit 2.9 milijonov dinarjev, dočim lani ni bilo nobenega tozadevnega kredita v proračunu.
Neprecenljive važnosti za vinogradnike je ukinjenje prijave vina; kazni se zmanjšajo na 50 do 250 Din. Kazensko postopanje glede neprijave vina, ako še ni končano, se obustavi, neplačane kazni se odpišejo. De-naturirani bencin se sme trošarine prosto uporabljati za pogon kmetijskih strojev.
Nove, oziroma spremenjene zakonske odredbe.
Podsodnosti okrajnih sodišč so v bodoče podvržena vsa kaznjiva dela po § 104 srbskega kaz. zakona, kar pomeni za ljudstvo ubrzanje postopanja in zmanjšanje stroškov. Cestarjem v Sloveniji se priznajo letni dodatki 2550 dinarjev in dodatek za vsakega člana obitelji v znesku 730 dinarjev. Kmetijskim zadrugam se daje spet davčna prostost, katero so za časa prejšnje vlade izgubile. Ministru socialne politike se da pooblastilo, da izvrši reorganizacijo delavskega zavarovanja, ministru za šume in rude pooblastilo, da spremeni pravilnik za bratovske skladnice. Volilni red za avtonomna mesta v Sloveniji in za trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani se izpremeni v toliko, da velja v bodoče čisti proporc. Minister socialne politike se ' pooblaščt, da da iz fonda za brezposelne posojila za zgradbo delavskih stanovanj. Da se omogoče agrarne operacije v Prekmurju, se tozadevni štajerski zakoni razširijo i na Prekmurje. Za posojilo mesta Ljubljane, določeno za zgradbo stanovanjskih hiš, se prizna pupilarna varnost. Minister financ se pooblašča, da prevede penzije kronskih upokojencev v dinarske in malenkostno kongruo duhovnikov (meseč. plača v znesku 200 do 250 kron) v dinarsko.
Da se omogoči delovanje oblastnih skupščin, se določa v finančnem zakonu, da se bivša deželna imovina prepiše v zemljiški knjigi na posamezne oblasti, da se imovina okrajnih zastopov, odnosno okrajnih cestnih odborov prenese na bodoče srezke skupščine, da se morejo posamezni državni posli prenesti v področje oblasti in da mora ob enem država oblastvu i odstopiti tozadevna sredstva, da se posli agrarnih operacij prenesejo na oblastni odbor, da smejo oblastne skupščine z uredbami menjati, izpopolnjevati ali ukinjati bivše deželne zakone.
Popolnoma pogrešna davčna, carinska, finančna in valutna politika prejšnjih vlad je popolnoma upropastila državne finance, je glavni povzročitelj težke finančne krize. SLS je vstopila v vlado ne samo radi tega, do doseže omiljenje davčnih bremen, da omogoči delo oblastnih samouprav, temveč tudi, da pospeši delo za ozdravljenje gospodarske krize in ureditev državnih financ. V to svrho so potrebni dalekosežni ukrepi, katere vsebuje finančni zakon. Ustvarja se državni odbor pod predsedstvom fin. ministra, obstoječ iz 14 poslancev in 8 strokovnjakov ne-poslancev v svrho varčevanja v državni upravi in državnem gospodarstvu, v svrho zmanjšanja državnih izdatkov, v svrho pospeševanja gospodarstva. Minister financ se pooblašča, da sme najeti notranje posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev v svrho zgradbe cest in železnic, da sme urediti vse državne dolgove, da sme izvršiti spremembo tehnične sestave proračuna. Finančnemu ministru se da pooblastilo, da sme izvršiti spremembo uradniškega zakona, zakon o penzijah itd; v finančnem zakonu se nahajajo odredbe glede zmanjšanja pretirano visokih izdatkov za penzije, nepotrebno uradništvo itd. Znatno se bodo zvišali čisti donosi železnic, rudnikov in drugih drž. gospodarskih podjetij s tem, da se izvede komercijalizacija to je, postavijo ista na čisto trgovsko podlago.
Lepa pisanka.
V predstoječih vrsticah sem na kratko orisal uspehe SLS, katere je dosegla v dveh mesecih za slovensko ljud-
stvo. Opravičeno lahko trdimo, da je SLS prinesla domu lepo velikonočno darilo za slovensko ljudstvo, da je zvesta svojemu programu v najtežavnejših razmerah za slovensko ljudstvo dosegla več ko samostojni demokrati in Pucljevci, ki so bili skoro pet let na vladi. To priznavajo i nasprotniki, nepristransko sodeča javnost, kakor n. pr. »Moj dom«, glasilo pokr. zveze društev hišnih posestnikov v Ljubljani, piše v št. 3 z dne 3. marca 1927, takole: Leta in leta smo bili navajeni na nova bremena, sedaj pa se je naenkrat na bolje obrnilo. Zakaj pa se ni doseglo poprej nobenih ugodnosti — o tem smo si vsi na jasnem. Sedaj se je pričelo z resnim delom, ki upamo, da se bode nadaljevalo.
Veliko noč, Vstajenje Gospodovo, bomo letos praznovali veselejšega srca, ker vidimo, da sta naša borba in naša vztrajnost rodili uspehe, nadamo se pa, da bomo vse naše cilje dosegli, ako bo sedanja vlada ostala dalje časa na krmilu in v istem pravcu ko doslej vso svojo skrb posvečevala ozdravljenju našega gospodarstva in ureditvi državnih financ. V tej nadi želimo vsem somišljenikom, kakor tudi vsem nepristranskim ocenjevalcem dela SLS: Veselo Alelujo!
Da bomo nasprotnike poznali.
»Drobtine«.
Pucelj ne ve, kaj bi počel, iz same zavisti, da on kot minister ni dosegel za Slovenijo ničesar posebnega, SLS pa žanje uspeh za uspehom. Vse te uspehe imenuje Pucljev list, da so le »drobtine«. — Da je SLS dosegla, da je vsa bivša deželna imovina, ki je bila zdaj v državni upravi, prešla v last in upravo oblastnih skupščin, je dosegla drobtino. Seveda so te drobtine prav lepe. Rogaška Slatina, Dobrna, vsa posestva in poslopja bivše dežele, to so lepe drobtine. Če bi Pucelj vse svoje življenje dosegel za Slovenijo le eno tisočinko teh drobtin, bi rekel, da je prinesel celi velikonočni žegen za vso Slovenijo.
»Klerikalno ogledalo«
je iznašel »Kmetijski list« in ga ponuja svojim bralcem. Naročil ga je že tudi gospod Pucelj, kjer se zdaj v »klerikalnem ogledalu« lahko ogleduje, kako bi moral tudi on kot kmetijski minister delati. To ogledalo pa ima tako skrivnostno moč, da jih je kar strah, ker se pred tem ogledalom vidi, da je Samostojna kmetijska stranka vsaki dan — manjša.
»Železnice, železnice«,
tako je klical poslanec radičevec v Sloveniji, g. Kelemina in govoril vse to, kar je nekoč Prepeluh, sedaj kmetijec, se norčeval iz Puclja ter priobčeval ravno tako neslane šale kot jih s svojo notico o avtonomiji. Ker je SLS že res dosegla precejšen del avtonomije, bo Prepeluh, zdaj ko ima čas, ker ni več komisar pri Trboveljski, začel izdajati — »Protiavtonomijo«.
42 milijonov za prince —
to je zdaj geslo nasprotnikov, češ, da jih je naša vlada vrgla bivši črnogorski vladarski hiši kar za prazen nič. V resnici pa gre le za odškodnino za vsa imetja, ki so prišla v državno last. Če pa kdo kaj kupi, naj tudi plača. Ali Pucelj drugače dela?
»Jo, kam bi del!«
Znana je Aškerčeva pesem »Mejnik««, kjer pesnik popisuje usodo soseda Vida, ki je po smrti nosil mejnik nazaj, ker ga je v življenju prestavil. Pri tem pa je vedno stokal »Jo, kam bi dal!« Tako tudi SDS danes ne ve, kaj bi! Izruvala je mejnike slovenstva, dokler je živela v vladi, zatrla vse, kar je bilo naše, slovensko, iz same jeze, ker še narod ni zaupal njenemu političnemu vodstvu in ni zapustil potov krščanske kulture. Zdaj je SDS — mrtva! Po svoji smrti pa straši še po Sloveniji, straši s svojimi listi, da se mnogi po dnevi bolj bojijo kot otroci po noči, kaj bo, straši posebno s svojim postopanjem, ko skuša zdaj prenesti mejnike nazaj, ki jih je izruvala svoj čas. Vso njen ovpitje izveni kot klic: Jo, kam bi del!« Dobi naj odgovor: »I, kjer je vzel! In počivaj v miru!«
Na novo pot za čast in ugled slovenskega ljudstva!
Kdo neki je ta novi prerok, ki do zdaj ni hodil po poti za čast in ugled slovenskega ljudstva, ki zato tudi
A Jasjek ni odnehal. Zgrabil jo je za roko, jo stisnil in svoje oči približal njenim.
»Kje si bila? Povej?«
Marina se je stresla, stisnila obrvi, da so se ji spojile pod čelom, potem pa je mirno pustila roko v njegovi dlani in rekla rahlo: »Pusti me, Jasjek, kaj pa ti je? Kaj me ustavljaš kakor razbojnik, saj vendar vem, da me imaš rad. No, pa ti povem, kje sem bila. Doma sem bila, da sem preobula čevlje; novi so, pa so me tiščali.«
»Ali nisi bila v koči?«
»V kaki koči?«
»V tisti na vrtu.«
»V stričevi?«
»Da.«	T	r r
»Ne!«
Stisnila je ustnice in zopet nabrala obrvi. Jasjek se je ustrašil, da bi je ne razjezil. Pustil jo je in ni rekel niti besede.
Sla sta v izbo, ona naprej, on za njo.
Že je sedel ob steni, že je igral, ko je v gostem vrvenju ugledal Marino. Bila je bleda in ni plesala.
»Zakaj ne plešeš?« jo vpraša, ko se je zopet ustavila pred njim.
»Noga me boli. Ožuljena sem.«
Macjek pa mu je kmalu potem tri šestake vrgel na gosli in je zaplesal z nevesto.
Jasjek igra, da strune škripljejo, Macjek poje, ona pa ne pleše, ampak bleda stoji ob steni. — Jasjek hoče z gos-
limi udariti ob tla, planiti in Mačka zgrabiti za grlo--,
pa saj bržkone nista bila skupaj zunaj, saj je toliko deklet in fantov na svatbi, toliko se jih je šlo hladit okrog hiše — in potem mu v ušesih in v srcu zvoni njen glas: »Saj vem.
da me imaš rad . . . Doma sem bila, da se preobujem . . . Jasjek!«
Niso minili štirje tedni, pa bi že morala biti svatba Matička z županovo Marino. Jasjek je že hotel vse pustiti in pobegniti kamorkoli, ko pa je Marina rekla: »Na svatbi mi zaigraš, Jasjek!« je ostal.
Macjek pa je prihajal h Kružlovim vsak dan, vedno vesel, vedno smejoč se, vedno dobre volje. Neki dan pri večerji, ko je Marina očetu nekaj trdo odgovorila, ji pravi Macjek: »Veš, Marina, zapomni si: ko bi se meni kedaj tako odrezala, bi te nasekal tja, kamor se spodobi, da bi tri dni ne mogla sedeti!«
Marini so se zaiskrile oči — baš so jedli kislo mleko — dvignila je roko z žlico in rekla: »Ej, če bi te jaz prej ne po glavi!«
Macjek pa je stisnil pest: »Udari!«
Za hip sta se spogledala, potem pa je Marina sklonila glavo in jedla dalje.
Stari Kružel pa je rekel: »Tako je prav, gospodek! Če te baba z grabljami, ti njo s cepcem, če baba nate z nožem, ti nanjo s koso! Tako je prav, gospodek!« Ta »gospodek« je bil njegov zdevek.
V Jašku pa je zamiralo srce.
Zvečer gre čez dvorišče, Marina pa sedi na kladi in plaka.
»Zakaj jokaš. Marina?« vpraša jo rahlo in v skrbeh, ker jo je prvikrat videl plakajočo.
»Ker me bo tepel.«
»Kdo?«
»Macjek.«
»Pa ga ne jemlji!«
ljudstva po tej poti ni vodil? To je »Domovina«! Kajti prepričala se je, da je do zdaj hodila drugačno pot. Ali pa se je res izpremenila? Ali pa se ni le oblekla kot volk v ovčjo obleko? Duhovnike je začela pozivati, da naj zdaj menda že za njo agitirajo, ker ni brezverska. V zahvalo, da smeši v vsaki številki duhovnike, da se norčuje iz katoliških organizacij, obredov, da celo iz naših svetnikov, v zahvalo, da primerja našega živega Boga s poganskimi maliiki, da ponižuje Marijo v vrsto grških boginj-malikov itd. itd., v zahvalo za vse to, naj zdaj še hvalimo ta list? Če se je poboljšala »Domovina«, ko pravi, da je na tem potu, prav. Toda slovensko ljudstvo jo bo znalo kljub tej maski zavrniti, kakor je nekoč zavrnilo »Štajerca«. Enega pa »Domovina« tudi zdaj še ni mogla prikriti in se izdaja se nadalje za to, kar je bila do zdaj — da je v službi ljudi, ki so zatajili krščanstvo, ki jim je svobodomiselstvo prva naloga. Če bi »Domovina« s tega pota šla, tedaj bi ji Žerjav sam vrat zavil. Ker pa s tega pota ne gre, bo to opravil nekdo drugi. Saj »Domovina« ne bo šla na pot za čast in ugled slovenskega ljudstva, kar že v tej številki kaže, kjer se norčuje iz kmetskega ljudstva prav neokusno. Enako si je v neštetih noticah privoščila duhovnike, smešila njihove pridige, spovedovanje itd. — Zato bo veljalo še nadalje za vse kot načelo: »Krščanska hiša ne bo snreiemala teza lista!«	1
Demokrati zoper kmeta.
Ker je sedanja vlada sklenila, da bo tisto državno uradništvo, ki nima posla, odpuščeno, da se tako zmanjšajo izdatki in davki, je začela SDS očitati SLS stranki, da ne mara skrbeti za meščane, ampak le za podeželsko ljudstvo. Naša stranka da —avico vsakemu, ki mu gre, toda naš kmet pa naj si le zapomni to SDS, kadar bo zopet nastopila kot tedina njegova rešiteljica.
Državna politika«
V NAŠI DRŽAVI.
Ali Radič ali Davidovič — eden od teh bo stopil v vlado. Tako dan za dnevom poročajo listi. Radič nima nobenih zahtev, pravi le, da bo za državo in za kralja dobro, če bo on zopet v vladi. Mnogi radikali, so pa zoper Radiča in bolj za sodelovanje z resnim politikom Davidovičem.
Radičevci hočejo v vlado za vsako ceno. Gotovo je, da se Radičevci ne počutijo dobro izven vlade. Posebno jih draži, ko proti svojim političnim nasprotnikom ne morejo nastavljati ovir, da ne bi preveč izpodrivali radičevske stranke. Zato je padla že med radičevci odločitev, da gredo v vlado za vsako ceno. Zadovoljni bi bili, če se razpusti občinski svet v Zagrebu, kjer Radič nima večine, pa mu nagajajo ostale stranke s tem, da zahtevajo izločitev Zagreba iz ostale oblasti. Pred 19. aprilom pa ni verjetno, da bi se vlada razširila še na Radičevce. SLS obdrži svoje stališče kot ga ima sedaj.
Za eno desetino znižan proračun — pomeni, da je vlada znižala davčna bremena za eno celo desetino. To gotovo ni malenkost. Varčevalo se je povsod, kjer se je le moglo. Nasprotni listi in stranke napravljajo veliko hrupa,, ker je zmanjšano število uradnikov itd., a vlada je to storila le tam, kjer ni bilo dela za te uradnike, ko so jih prejšnje vlade preveč nastavljale, da so le imele več pristašev. Gotovo je eno najbolj prvih načel pravega gospodarstva, tudi državnega, da se varčuje, kjer se more in sme. —
Albanska zadeva se vleče še naprej. Zdaj se bodo začela sicer neposredna pogajanja med našo in italijansko vlado. Posredovale pa bodo tudi druge države. Do zdaj je bila Nemčija izključena od teh posredovalk, toda konečno pa so jo le povabili. Posebna komisija bo zato proučila razmere na licu mesta, kadarkoli bi se pojavil kak nov spor. —
Naša diplomacija — to so uradni zastopniki naše države v drugih državah, niso vsi tako, kakor bi morali biti. V sporu z Italijo je recimo naš poslanik v Parizu Spa-lajkovič take izjave dajal, da so vzbujale pozornost po vsej Evropi, kako da more tako zastopati svojo državo. Naš sedanji zunanji minister pa želi tudi v tem oziru napraviti red. Zato se vršijo osebne spremembe v naši diplomaciji.
»Kako, če pa hoče!«
»Pa bi ti ne.«
»Ne morem.«
»Ali si se zaljubila vanj?«
»Ne, a taka sem, kakor začarana.«
»Ti?«
»Jaz!«	.
Jasjek pomisli .
»Za kočo si bila z njim, takrat na svatbi?« »Sem.«
Jasjek je težko sedel poleg nje. »Saj sem vedel, zdelo se mi je . . .« Marina plaka.
»Marina, poslušaj«, pravi Jasjek čez nekaj časa, »zakaj si me takrat vzela v službo?« »Všeč si mi bil!« »Jaz?« »Ti!«
»Zakaj mi to praviš — pa zdaj? — O Devica prečista!« »Všeč si mi bil. . . zaradi glasu, ki je šel o tebi med ljudmi . . . Vse je govorilo o tebi.« »Kaj pa zdaj?« »Zdaj pa nič! Vse je proč!« »Proč?« »Za vedno.« »A zakaj, zakaj?« »Ker si mi zdaj toliko kot nič.« »Zakaj? Saj bi ti vendar ležal pri nogah, saj bi ti bil zvest kot pes. Gledal bi vate kakor v zvezdo . . •« »Prav to mi ni všeč na tebi; premehak si!« »In oni ti je bolj všeč, ki te bo tepel?« »Pa ga je kaj moža!«
(Konec prihodnjič.)
Naša stranka je odločno zoper tajno mednarodno politiko, ki ¡jo vodi diplomacija, a v danih razmerah je nujno, da ima tudi naša država prvovrstne moči v diplomaciji.
Boža Maksimovič — notranji minister, zoper katerega je bila vložena druga obtožnica, se bo zagovarjal 19. t. m. pred Narodno skupščino. Nasprotni listi so trdili, da ga bode opozicija s to obtožnico vrgla, obenem pa prevrgla celo vlado. Toda ta čas je minil. Sedanja vlada je odločena, da dela in izpelje, kar je določeno v proračunih. Ako pa je kaitera stranka, ki je v opoziciji, pripravljena sodelovati, nima sedanja vlada ničesar proti temu. A tudi v tem slučaju vlada ne bi odstopila, ampak se le izpopolnila.
Oblastne skupščine. Nekatere oblastne skupščine po državi so imele zdaj svoje ponovne seje, kjer so poslanci stavili razne predloge. V mariborski oblasti pa so poslanci SLS že za prvo ¡zasedanje pripravili vse predloge, ki jih je v celoti več sto. Na novo zasedanje pa je sklicana oblastna skupščina za dan 19. aprila. Zborovala bo v kazinski dvorani na Slomškovem trgu.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Italija kuje obroč okrog Jugoslavije. Te dni je bil zastopnik Madžarske grof Bethlen v Rimu. Tam sta on in Mussolini napravila prijateljsko pogodbo, katera naj omogoči Madžarski življenje. V javnost so dali eno pogodbo, ki ne pove ničesar, trdijo pa, da sta obe državi sklenili tudi tajen dogovor, po katerem se bosta podpirali tudi v skupnih bojnih pohodih. Italija naj bi pomagala, da se Madžarska zoper razširi na nekdanje stare madžarske pokrajine. Da pa bosta obe državi zvezani med seboj, je Italija določila, da je Reka prosta luka za Madžarsko, torej madžarsko pristanišče. Kod pa naj Madžarska pride do Reke? Samo preko Jugoslavije. Italija je mnenja, da se Jugoslavija temu ne bo upirala. Treba bo na vsak način za to posebnega dogovora. — Države okrog Madžarske pa niso prav zadovoljne zaradi te nove zveze. Kajti vsaka je nekoliko prizadeta, tako Češka, Rumunija in naša. Ker te tri države tvorijo Malo zvezo (Malo antanto), bo ta zveza zdaj prišla prav do veljave. Zato bo dne 15. maja zborovanje zastopnikov vseh treh držav, kjer bo predvsem sedanja pogodba prišla v pretres. Toda pri vsej zvitosti, ki jo Italija uporablja za svoje zlobne cilje, se ji vendar ne bode vse tako posrečilo, kakor bi rada. Ji je zdaj spodletelo, ko je že mislila, da je že na Balkanu, pa ji bo še v bodoče. Naši sosedi Bolgarija in Grčija sta namreč zavzeli odločno stališče proti temu, da bi se ju zapletlo v kako novo vojno, ker je narod od zadnje do skrajnosti izmozgan. Ker pa se je razmerje Rumunije in Italije ravno zaradi Madžarske precej ohladilo, je verjetno, da bo obroč, ki ga Italija kuje okrog Jugoslavije tudi tukaj, kjer bi naj že dobro držal, zopet počil. Mussolini pa le naj leta okrog Jugoslavije, kakor maček okrog vrele kaše, zaveda naj pa se, da se bode opekel.
Na Rumunskem je vedno večje vznemirjenje, ki ga je povzročilo umiranje kralja Ferdinanda, seglo po vsej državi tako, da je morala vlada odrediti preki sod in še razne druge stroge odredbe. Mnogo ljudstva je namreč že za bivšega prestolonaslednika Karla, ki se hoče vrniti nazaj v državo. Seveda gledajo na ta domači spor tudi sosedne države. Madžarska je takoj bolj pogumna postala in Rusija se pripravlja, da posreduje, če bi prišlo do domače vojne.
Rusija in Francija sta sklenili pogodbo. Med Rusijo in Francijo je že dalje časa bil razgovor za gospodarsko pogodbo, po kateri bo Rusija plačala vse bivše dolgove Fran-eiji^ (ta pa ji bo posodila denarja in dobila za nagrado še vse petrolejske vrelce na Kavkazu v uporabo. Anglija je precej debelo pogledala, ko je izvedela o tem, pa ji je čisto prav, zakaj pa tako sili Italijo naprej zoper nas in tudi zoper Francijo. Je pač dobila odgovor, kakor ga je morala pričakovati.
Vojska na Kitajskem prihaja v odločilen trenutek, kajti srečala sta se dva edina, ki sta še ostala v moči, to je kantonska vlada in gospodar severne Kitajske Čangtsolin. Kakor bo tu odločeno, v tisto smer se bo obrnila tudi usoda cele Kitajske. Naši misijonarji trpe v takih razmerah
zelo težko preizkušnjo. Preganjanje, obdolžitev vohunstva itd. je na dnevnem redu. Kakor poročajo, so že mnogi kat. misijonarji bili umorjeni. Posamezne države sicer pošiljajo proteste, pošiljajo ladje, ali kaj naj opravijo proti milijonskim masam naroda, ki jih je težko pomiriti, ako se jih enkrat razburi in požene v boj. —
Novi veliki uspehi naše stranke za Slovenijo.
V	posebnem članku današnjega »Slov. Gospodarja« razlaga gospod poslanec Pušenjak našim oitateljem velike in pomembne uspehe, katere je priborila našemu narodu SLS v Beogradu. Ti uspehi so tako velikanskega pomena za napredek in razvoj Slovenije, da jih občudujejo vsi naši resni nasprotniki, in to svoje občudovanje tudi odkrito priznavajo v Svojem glasilu »Narodni dnevnik«. Le naj-zagrizenejše časopisje samostojnih demokratov, »Jutro« in »Domovina«, in radičevski »Kmetski list«, skušajo šiloma vse te uspehe z lažjo in zavijanjem postaviti v tako luč, da prinašajo Sloveniji mesto koristi, škodo. Njihove laži so pa brezuspešne, vsakdo bo čutil blagoslov dela nove vlade. »Jutro«, »Domovina« in »Kmetski list« pa si z laganjem samo škodujejo, ker jim nihče več ne bo veroval.
Z radostjo moramo zopet ugotoviti, da se SLS ni zadovoljila s prvimi uspehi ter sedaj počiva, nasprotno, še z večjo vnemo je na delu.
Te dni je prišla iz Beogradda vest o novih uspehih, katere je naša stranka podarila Sloveniji za velikonočno pisanko:
To darilo je sledeče:
1. Graditev novih železnic v Sloveniji.
V	Sloveniji se je že zdavnaj v dobi pred vojno nameravalo zgraditi nekatere važne železniške proge. Vojna je to preprečila, po prevratu se je vedno znova zahtevalo v Beogradu, da se prične z graditvijo najvažnejših prog, toda vedno se je izvedba odgodila radi pomanjkanja sredstev. Najbolj se je zavzemala za gradbo železnic v Sloveniji Slov. ljudska stranka in prvi njen velik uspeh je bila graditev proge Ormož—Ljutomer—Murska Sobota.
Ker država ne more iz tekočih sredstev graditi železnic, je zato potrebno ,posojilo. Prejšnje vlade so skušale posojilo najeti v inozemstvu, toda uspeha ni bilo. Posojilo se daje samo onim, katerim se zaupa, prejšnje vlade pa niso uživale v inozemstvu zaupanja. Sedanji vladi pa se je posrečilo, najeti v Ameriki posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev. S tem posojilom se bodo gradile nove železnice, in sicer proga Beograd—Split, v Sloveniji pa tri nove železnice, in sicer: Rogatec—Krapiina, Št. Janž—Sevnica in proga med Kočevjem in Srb. Moravicami, s katero se bo skrajšala zveza Slovenije z morjem za več sto kilometrov. Proge se začnejo graditi še letos.
2. Ljubljanska borza.
je drugi uspeh, katerega je dosegla SLS. V Ljubljani je borza, na kateri se sklepajo vse večje kupčije za vsakovrstno blago. Ni pa imela dosedaj dovoljenja za kupčevanje z inozemskim denarjem ali devizami. Če hoče trgovec kupiti kako blago v tuji državi, ga mora plačati z denarjem dotične države in ta denar se kupi na borzi. Naši trgovci so bili navezani na nakup deviz na borzi v Zagrebu, ki je zaslužila letno od slovenskih trgovcev težke milijone. Ta denar bo sedaj ostal doma, ker je dobila tudi ljubljanska borza dovoljenje za trgovino z devizami.
3. Reparacije tudi za Slovenijo.
Vsa večja javna dela v Srbiji so se po vojni izvršila na račun vojne odškodnine, katero je po mirovni pogodbi Nemčija dolžna plačevati. Odškodnino je plačevala v blagu — v takozvanih reparacijah. Nemci so gradili v Srbiji med vojno porušene mostove, železnice, tovarne itd. Sedaj je v Srbiji že vse popravljeno, kar je porušila vojna, blago pa v državo še neprestano prihaja. SLS je dosegla, da se bodo iz tega materijala izvršila javna dela tudi v Sloveniji.
Poročila S. L. S.
Lepo zborovanje Slovenske ljudske stranke v Mariboru se je vršilo v pondeljek, 11. aprila. Dasiravno so bili povabljeni samo zaupniki, se je vendar zbralo nepričakovano veliko število somišljenikov iz mesta. Poročilo o novejšem političnem položaju je podal poslanec Žebot. To zborovanje je zopet pokazalo, da je SLS najmočnejša stranka v Mariboru in da vse kričanje rdečkarjev in demokratov nič ne izda.
Pri Sv. Petru niže Maribora priredi poslanec Žebot na velikonočni pondeljek po rani maši pri cerkvi shod SLS. Šentpeterčani, pridite!
Na belo nedeljo k Sv. Lenartu v Slov. gorice na okr. shod SLS. Začetek po pozni sv. maši. Govorijo: dr. Les-kovar, Supanič, dr. Veble, Žebot, Poljanec itd. Pridite iz vseh župnij!
Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je priredila na cvetno nedeljo Slovenska ljudska stranka zborovanje, na katerem je govoril poslanec Žebot. Predsednik krajevne organizacije Rošiker je povdaril, da naši poslanci ne prihajajo med nas samo ob volitvah, ampak ob vsaki priliki pridejo poročat o važnih zadevah. Z veseljem smo vzeli na znanje poslanoevo poročilo, da je naša vlada v dveh mesecih storila za naše ljudstvo mnogo več nego demokrati ali sa-mostojneži skozi leta. Na shod je prišel tudi oblastni poslanec in deželni odbornik Supanič, ki je poročal o važnosti naše samouprave. Z govori smo bili vsi zadovoljni in mirno lahko trdimo, da je cela župnija Sv. Jakob v taboru SLS. Tuikaj za druge stranke ne cvete pšenica.
Dr. Hohnjec poroča na belo nedeljo, 24. aprila zaupnikom SLS na zboru pri Sv. Križu pri Ljutomeru. Zborovanje bo na belo nedeljo po ranem cerkvenem opravilu v Slomškovi dvorani. Zaupniki iz ljutomerskega in gornje-radgonskega Okraja, pridite!
Okrajni shod zaupnikov SLS za ptujski okraj se vrši na belo nedeljo, dne 24. aprila v Ptuju v gostilni Brenčič (Ormoška cesta). Dnevni red: 1. Državni proračun 1927-28
in njegove izpremembe vsled vstopa SLS v vlado, 2. politično poročilo, 3. okrajne zadeve. Poroča g. poslanec Vesenjak.
V Ormožu se vrši na belo nedeljo, dne 24. aprila po rani službi božji v Katoliškem domu okrajni shod SLS na katerem poroča g. poslanec Bedjanič.
Naša društva
Zgor. Polskava. Slov. katol. izobr. društvo »Skala« priredi dne 18. aprila na velikonočni pondeljek v Društvenem domu pri Zohrerju, igro »Divji lovec« ob 3. uri popoldne. Vse kaže, in je tudi želja, da bodo naši igralci, ki so na dobrem glasu daleč naokrog, svojo nalogo častno rešili. Zatorej vsi na velikonočni pondeljek v obilnem številu na svidenje v Društvenem domu, da se skupno z našo mladino razveselimo letošnje Aleluje in velikonočnih pirhov.
Središče. Tukaj igrani »Pasinjon« je vzbudil med ljudstvom splošno zanimanje in je tako zaslovel po okolici, da slišiš le pogovore o središkem Pasijonu, če prideš med ljudi. V nedeljo, dne 10. t. m. so kljub skrajno slabemu vremenu množice ljudstva kar trumoma romale v Središče, k tej znameniti predstavi. Ker so bili sedeži že vsi razprodani v predprodaji, so novodošli gostje mogli dobiti le stojišča, dasi so želeli sedeže. A kmalu je zmanjkalo tudi stojišč, ker dvorana, dasi precej velika, je nastala nabito polna. Kakor že objavljeno, se vrši prihodnja predstava Pasijona na velikonočni pondeljek, 18. t. m. ob pol 4. uri popoldne. Ker pa so za tokratno prireditev vstopnice že večinoma razprodane, se na željo občinstva igra še ponovi na belo nedeljo, dne 24 t. m., ob pol 4. uri popoldne. Cenjeno občinstvo se prosi, da si vstopnice pravočasno nabavi v predprodaji (Rudolf Lukačič, Središče), ker ni gotovo, da jih dobi na dan prireditve. Vsi, ki še vam dosedaj ni bilo dano videti na središkem odru Pasijon, ne zamudite tega ob naslednjih prireditvah, da te zamude pozneje ne boste obžalovali. Med odmori se prodajajo hrenovke, pecivo in malinovec.
gt. Vid — Planina. Tukajšnji Orel priredi s pomočjo Dekliške zveze na velikonočni pondeljek v St. Vidu ob 3. uri popoldne lepo ljudsko igro v petih dejanjih »Revček Andrejoek«. Na lepo predstavo vsi prijatelji poštenega razvedrila izrekno vabljeni. Bog Živi.	. _	<,..	i. '.j^vJžJE
! Minister za javna dela Dušan Sernec je že dovolil, da se v ! Medvodah pri Ljubljani zgradi iz reparacij nov železen most, katerega je lansko leto porušila povodenj.
Da so na podlagi teh pridobitev naši nasprotniki iz-premenili svoje mnenje o naši stranki, smo že poročali. K navedenim zadnjim uspehom piše »Narodni dnevnik« sledeče: Naj kdo sodi SLS kakorkoli, toda priznati je treba, da zna njena delegacija delati in da je dosegla tako velike uspehe, kakor dosedaj niti ena druga stranka. Tako se je izkazalo, kako pravilno je bila naše stališče, da mora biti Slovenija zastopana v vladi po svoji najmočnejši stranki. Nas ti uspehi SLS vesele, ker so to slovenski uspehi in tudi nismo tako malenkostni, da bi se obotavljali priznati izredno uspešnost parlamentarne delegacije SLS in njenega šefa, dr. Korošca.
K vsem tem pridobitvam Sloveniji in delegaciji SLS čestitamo!
Resnica in »Domovina«.
Čitateljem »Slov. Gospodarja« je znana izjava, v kateri se je po določilih tiskovnega zakona preklicalo izraze, kot da »Domovina« ni gnojnica, in zato ni ostudna itd. — Nikjer in nikdar pa ni »Slov. Gospodar« preklical, da ni protiverska. Nasprotno! Ponudil se je celo dokaz resnice. Ako bi »Domovinarji« mogli, bi itak stišali v to izjavo ravno to besedo. Toda komu očitati, da govori ali piše zoper vero, ni žaljivka, ni psovka, ampak je očitek, ki ga je treba dokazati. Toda »Domovina« nam še v tej številki, ko se dela tako pobožno, sama z nova nudi dokaze svojega »katoliškega« pisanja. Norčuje se iz pridig in iz sv. pisma, norčuje se iz spovedovanja in duhovnikov, zoper katere ima celo vrsto napadov! Vse to dela zavoljo svoje skrbi za vero, to se razume! »Domovina« se je v resnici skregala z resnico in njeno poročanje v tej zadevi je — lažnjivo!
Kaj je novega?
Veselo srečne velikonočne praznike
želita cenjenim naročnikom in čitateljem „Slov. Gospodarja" uredništvo in upravniMvo.
Voditeljem agitacije za »iSlov. Gospodarja«: Zadele so sledeče številke: 1000 Din — št. 1369, 500 Din št. 227, 5 po 100 Din — št. 296, 671, 811, 972, 1096, 20 po 50 Din — št. 19, 113, 761, 1109, 2116, 2129, 15, 1122, 409, 964, 677, 319, 299, 679, 1989, 1435, 1666, 1800, 989, 1133, 699, 1483. Denar smo nakazali te dni. Vsem želimo vesele velikonočne praznike!
»Naš dom« bi bil rad izšel tokrat že pred 15., da bi ga 'bili dobili naročniki že na veliko soboto. Kljub dobri volji to ni bilo mogoče, tako da go bodo marsikje dobili šele po veliki noči. Naši fantje in dekleta nam bodo to že oprostili, ker smo zazdaj še pač reveži, ki moramo biti ponižni in Skromni. Tem lepša in bogatejša bo ta številka. — Uprava »N. d.«
Še enkrat o inseratu »Dobra služba«. Ponovno smo prejeli pritožbe, da glede tega inserata ni vse v redu, da Oto Arzenšek, Šmarje pri Jelšah, ki pa nam je zatajil svoje ime in se podpisal kot Fr. Arzenšek, hoče nepoučene s tem inseratom pripraviti do tega, da mu pošiljajo | znamke ali sicer dajejo večje vsote za njegove odgovore. Zato opozarjamo p. n. bralce, naj začasno ustavijo vsako poslovanje in dopisovanje z omenjenim Otonom Arzenšek v zadevi označenga inserata, ker hočemo stvar popolnoma razčistiti. Upamo, da se nam bo to v kratkem posrečilo, na kar bomo o zadevi poročali v »Slov. Gospodarju«. — Omenjenega g. Otona Arzenšeka pa javno pozivamo, naj takoj odgovori, zakaj je spremenil ime, ko je naročal in-serat, ali je hotel s tem prikriti kako goljufijo? Ako nam do prihodnjega tedna ne javi, potem bomo storili, kar se v takih slučajih mora storiti. Mi nikakor ne bomo trpeli, da bi kdo »Slov. Gospodarja« izrabljal za izkoriščanje ljudi, ki iščejo službe. — Uprava »Slov. Gospodarja«.
Prazniki v mariborskem gledališču. Na veliko nedeljo popoldne ob 15. uri se uprizori zelo uspela Kristusova drama Pasijon, zvečer, ob 20. uri pa bo premijera privlačne operete »Logarjeva Krista«. Na velikonočni pondeljek popoldne se Pasijon ponovi, istotako se dan ponovi »Logarjeva Krista«.
Pasijon v mariborskem gledališču. Opozarjamo vse občinstvo, zlasti pa še okoličane, da se uprizori na veliko nedeljo popoldne in veliki pondeljek popoldne, obakrat ob 15. uri drama v desetih slikah Pasijon. Predstava traja le dve uri, kar je zlasti ugodno za železniško zvezo.
Denarja jim manjka. Samostojni demokratje so že nekaj časa potisnjeni v opozicijo. Od časa, ko so morali iz vlade, pa do danes so se malodane do dna izpraznile njihove blagajne. Kako slaba da prede Pribičevič—Žerjavovi gospodi v denarnem oziru, nam najbolje dokazuje dejstvo, da bo Pribičevičevo glasilo »Riječ« prenehalo izhajati. V Sloveniji je (bil dr. Žerjav tako radodaren z »Domovino« dn »Jutrom«. »Domovine« je kar deževalo po deželi in so demokratski agitatorji celo izjavljali, da je list zastonj. Povsod iz dežele prihajajo v novejšem času poročila, da so začeli samostojni demokrati na prav resen način iztirjevati naročnino za »Domovino« in »Jutro«. Naj le bosta Žerjav in Pribičevič še eno dobro leto izven vlade, pa ne bo ne »Jutra« in ne »Domovine«, pri prihodnjih skupščinskih volitvah pa tudi ne več dr. Žerjava in ne Pribičeviča.
Veronauk zopet na kmetijski šoli. Na enoletni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je bivši kmetijski minister Pucelj odpravil veronauk. Tedaj je med našim vernim fcmetskim ljudstvom tako postopanje ministra vzbudilo veliko nevoljo. Celo kandidat SKS je javno na shodu obsodil to postopanje svojega voditelja. Sedanji kmetijski minister pa je zopet odredil, da se na tej šoli poučuje verouk. Dosedanji katehet g. M. Petelinšek hodi zopet poučevat na omenjeno šolo. Z zadovoljstvom sprejemajo na znanje to obvestilo posebno oni starši, ki so hoteli celo svoje sinove odpOklicati domov, ker so bili vznevoljeni zaradi postopanja bivšega ministra Puclja. Njegovo toliko hvalisano delo se popravlja in kmetsko ljudstvo je ea-
dovoljno, da se. Še eno željo pa grajamo istočasno, ko poročamo o tej vinarski in sadjarski šoli, da bi namreč zopet bila dvoletna kot je bila nekdaj. Preje je dežela imela to šolo v svoji oskrbi in pod svojim vodstvom. Zdaj ostanejo šole kot take pod nadaljnim vodstvom državnih oblasti, oblastna Skupščina ima pravico sodelovanja v rešitvi tozadevnih vprašanj. Gotovo je, da bo tudi to zadevo mariborska oblastna skupščina sprožila, da se uredi po želji strokovnjakov in staršev, ki pošiljajo svojo mladino v to šolo.
Minister dr. Andrej Gosar za viničarje in poljske delavce. Jugoslovanska strokovna zveza je pismeno zaprosila ministra za socialno politiko g. dr. Andreja Gosarja, da naj borza dela v Mariboru izdaja izkaznice za polovične vožnje po železnici tudi onim viničarjem in poljskim delavcem, ki odhajajo poleti na mlatev na Hrvatsko in v Med-jimurje. Obenem je naprosila gospoda ministra za socialno politiko, da posreduje pri prometnem ministru, da le-ta izda dovoljenje za znižani prevoz deputatov (to je plače v naravi), ki jih prejemajo ti delavci za svoje delo. Minister g. dr. Gosar je že obvestil Jugoslovansko strokovno zvezo v Ljubljani, da je že naročil mariborski borzi dela, da se morajo izdati zgoraj omenjene izkaznice poljskim delavcem in viničarjem in do bo ukrenil vse potrebno pri prometnem ministru, da se dovoli znižana prevoznina živil, ki .jih prejmejo zgoraj označeni kot plačilo.
Kako so na Pesnici agitirali za vstop v Orjuno. 0 za-kulisju bombnega napada na Pesnici smo izvedeli še sledeče: Na zborovanju Orjune je neki govornik iz Maribora (baje jurist) naglašal, da člani Orjune lahko nosijo orožje brez orožnega lista. Če član Orjune koga težko poškoduje, se mu ni bati kazni, ker so pri Orjuni mnogi mariborski sodniki in advokati. Še celo tedaj, če orjunaš koga usmrti, dobi majhno kazen. Tako se je skušalo pridobiti za Orjuno ikmetske člane. In govornik je naglašal, da naj osobito železničarji pristopijo k Orjuni, kajti potem bodo dobili boljše službe, ker pri direkciji v Ljubljani odločajo or-junaši. Imenoval je tudi nekega gospoda višjega uradnika na glavnem kolodvoru, ki baje hoče same orjunaše k železnici. Vprašamo ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani ali je res, da orjunaši odločajo pri železnici?
Preiskava o bombnem atentatu v gostilni Klemenčič na Pesnici pri Mariboru se nadaljuje in jo vodi mariborska policija. Izvršenih je bilo že več aretacij članov Orjune na Pesnici in v Mariboru. Podrobnosti še niso znane, vendar je sigurno, da bodo sedaj pojasnjeni razni bombni atentati v Mariboru in okolici.
Konec bencinske zadeve pri Sv. Lenartu. Na razna vprašanja glede »bencina« pri Sv. Lenartu v Slov. goricah odgovarjam, da je znana autodružba zgubila tožbo tudi pri državnem svetu. Ker je torej najvišje sodišče zavrnilo zahtevo za obnovno razpravo, mora sedaj ta družba plačati nad 380.000 dinarjev kazni in takse. »Nekdo« je želel, da se akti o tej nečedni stvari ne bi več našli, ali dotični gospod in njegovi pomagači naj vedo, da nam je cela umazana zadeva dobra znana. Nekje se še bo govorilo tudi, kako se je davčni urad intabuliral na premoženje avto-družbe samo za 255.000 Din. Zakaj ne poseže davčni urad po premoženju bogatega poslovodje avtodružbe? Danes je jasno, da so visoki gospodje samostojni demokrati hoteli za stotisoče dinarjev oškodovati državo, a nato celo zadevo na znani način »zatušati«. In ti ljudje pravijo, da so državotvorni! — Fr. Ž.
Važno za občinske predstojnike. Ako je rabila občina cement za popravo ceste, mosta ali kaj druzega, kar služi občni dobroti, je uložila prošnjo, opremljeno z občinsko štampiljko in se je dovolil prosti prevoz cementa po železnici. Od sedaj naprej pa mora to prošnjo glede prostega prevoza cementa poleg občine potrditi še tudi pristojni okrajni glavar.
Umrla je 9. t. m. na Vrtičah pri Svečini v visoki starosti 86 let mati našega oblastnega poslanca g. Ivana Šer-binek. Rajna je bila vzorna mati in gospodinja. Svoje otroke je vzgojila v strogo krščanskem in slovenskem duhu. Šerbinekova hiša je že od nekdaj slovela kot narodna. Blago mamico smo dne 11. aprila ob veliki udeležbi položili k zadnjemu počitku! Svetila ji nebeška luč! Šerbi-nekovim naše sožalje!
Umrl je dne 8. t. m. v Prevaljah srečki tajnik v pokoju, g. Franc Robar v starosti 66 let. Pogreb se je vršil j v nedeljo, 10. t. m. ob obilni udeležbi ljudstva. N. v m. p.! ;
Uboj. V župniji Ptujska gora se je zopet doigral te dni fantovski pretep, ki je končal s smrtjo mladega življenja. Po vinogradih opravljajo sedaj kop in na večer pred raz-idom se pač pije mnogo več nego je potrebno. Razdraženi po preobilnem alkoholu so se vračali s kopi proti domu J. Danjko iz Stez ter Anton Gojkovič in J. Rodošek iz Ptujske gore. Med potjo so se med seboj sprli, prišlo je do pretepa in nad Danjka sta se spravila omenjena dva 3 Ptujske gore. Pod udarci se je Danjko zgrudil na tla in na tleh ležečega sta ga obdelala z motikami tako, da sta mu razbila lobanjo in kmalu nato po prepeljavi v ptujsko bolnico je izdahnil.
Strašna smrt 15 letne deklice. V neki hiši v Dolnji Lendavi se je odigral pred kratkim grozen prizor, ki je zahteval življenje petnajstletne služkinje Ilonke Legeny. Kaj da je nesrečo povzročilo, ne ve nikdo, ker priče ni bilo nobene. Nesrečnica je v kuhinji likala z likalnikom na špirit. Kako je prišel špirit v dotiko z obleko na njenem telesu in na kak način se je ta na njen užgala, je ostalo nepojasnjeno. Drugi so so za stvar izvedeli še le v trenutku, ko so se sobna vrata iz kuhinje bliskoma odprla in je s krikom drvela proti njim postava v plamenu. Osupnili so, a le za trenutek. Potem pa so kričali dekletu, naj se vleže na tla. S preprogami in rjuhami, ki so jih metali na njo, so plamen zadušili. Zdravnik je bil kmalu pri roki. Ker je bila bolečina radi groznih opeklin neznosna, je dal ponesrečenki pomirjevalne injekcije. Zdravniška pomoč jo je v toliko spravila k zavesti, da so jo lahko prenesli na dom. Mlada, slabotna narava ni vzdržala velike grozote in dekle je zatisnilo oči k smrtnemu spanju. Nesreča je pretresla vso okolico in mlado žrtev je spremljalo do groba in v grob veliko sočutje. Dekle ni mislilo na smrt in je celo v največjih mukah odslavljalo radovedneže, ki so vpraševali, kako se je zgodila nesreča, z besedami: »po-
vem, ko ozdravim.« Drugače je bilo odločeno in odnesla je s seboj v grob skrivnost nesreče.
Dva požara v Prekmurju. V obmejni madžarski vasi Sv. B. je 25. marca nastal požar pri Matiji Lutar. Pogorelo je gospodarsko poslopje. V nevarnosti je bila tudi sosedova hiša in le požrtvovalnemu delu gasilcev se je zahvaliti, da se je plamen ni prijel. — Istega dne ponoči je gorelo v vasi L. pri Štefanu Fujsu. Žrtev požara je postala hiša z gospodarskimi poslopji. Največja nesreča pri stvari je bila, da je izbruhnil požar ponoči in so ga opazili šele takrat, ko je bilo že celo poslopje v plamenu. Reševanje ni bilo mogoče in tako je škoda zelo velika. V hlevu so se zadušile tri krave, v svinjakih vse svinje in zgorele so tudi kure. — Oba požara sta nastala iz neznanih vzrokov.
Nesrečna igra z nabojem. Nekega dne v preteklem tednu se je igral Franc Hajba iz Dobrovnika v Prekmurju z ostrim nabojem. Pri tem zadel ob kapico, ki se je užgala in naboj raznesla. Učinek je bil tako močen, da je nesrečniku razmesaril na obeh rokah pazelc in kazalec. Prvo pomoč mu je nudil domači zdravnik dr. Kolin, drugi dan pa so ga odvedli v bolnico v Mursko Soboto.
Celo svoje imetje ja zapustil mački. Neki bogatin v Langbeachu v Zedinjenih državah Severne Amerike je zapustil večji del svojega imetja svoji desetletni mački. Oseba, ki bo oskrbovala to mačko, ima pravico razpolagati s tem denarjem. To je brez dvoma najbogatejša mačka na svetu.
Od tekača do največjega trgovca. Lastnik znane londonske trgovine Selfridge, Mr. Gordon Selfridge, je kupil za 10 milijonov funtov (nad eno milijardo lir) drugo največjo trgovino te vrste v Londonu Whiteley. Ta trgovina se razteza v Oxfordstreetu na daljavo dveh kilometrov. Z nakupom te trgovine je postal Selfridge najbogatejši trgovec in eden izmed najbogatejših mož na Angleškem. Zraven omenjenih dveh trgovin ima po drugih angleških mestih še 21 veletrgovin. Gordon Selfridge je rodom Ameri-kanec, pričel je kot tekač s tedensko plačo poldrugega dolarja v Njujorku.
Šmarnice za leto 1927. Maj se bliža in Slovenci bomo zopet obhajali šmarnično pobožnost. Letos nam je napisal »Šmarnice« g. dr. Fr. Kruljc, dekan v Laškem. Te »Šmar-j niče« nas vodijo v šolo čednosti, k majniški kraljici. Ker l je knjiga pomembna in uporabna ne le za majnik, ampak | 3plošno za nabožno čitanje, je prav, če se kar najbolj razširi med ljudstvom. Naklada je majhna, naročite čimprejel Knjiga stane vezana 20 Din. Naroča se pri Tiskarni sv. Ci-i rila v Mariboru. Koroška cesta 5.
Popust v kopališču Krapinske Toplice, žel. postaja Zabok, : stalni avtopromet. Na željo mnogih gostov se je kopališka uprava odločila, da za časa predsezone od 15. aprila do 16. junija ter v posezoni od 1. septembra do 1. novembra uvede 20 dnevno zdravljenje za pavšalno vsoto 1280 Din. Zato vsoto dobi vsak gost sobo z električno razsvetljavo, postrežbo z vsemi prislojbami, trikrat dnevno hrano, dnevno 1 kopelj v kadi ali bazenu in dva krat pregled zdravnika v tem času. Zdravi se z gotovim uspehom giht, reuma, ischias, ženske bolezni itd. Inozemci imajo 50% popusta na SHS železnicah, vizum dobijo za 10 Din na konzulatu. Začetek sezone 15. maja. Prihod se naj naznani, vse drugo pa je razvidno iz prospekta, katerega pošlje uprava vsakemu interesentu.
Ni več dobrih biciklov po vojni, si misli samo oni, ki ne pozna izdelkov največje in najstarejše tvornice Evrope »Peugeot < (letna produkcija 250.000 komadov). Nabavite si bicikel pri glavni zalogi Erik Breuil, Celje št. 70 ali pri njegovem zastoostvu in Vi bodete zadovoljni in mu hvaležni! Cene od 1600 do 2100 Din. Zahtevajte cenik, ki se Vam dopošlje brezplačno.
Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela meseca marca te-le podpore: 50 Din g. Fr. Zacherl, učitelj v pokoju v Ljutomeru; 100 Din g. prof. bogoslovja dr. Fr. Kovačič; 20 Din ga. Liza Pin-tarič v Vojniku; 100 Din g. notar Ivan Ašič; 50 Din g. odvetnik dr. A. Mulej; 100 Din Spodnještajerska Posojilnica; 500 Din Zgodovinsko društvo mesto venca na krsto pok. ravn. Pirca; 250 Din županstvo Loka. Iz raznih poravnav so poslali kot poravnino gg. odvetniki dr. Veble, dr. Rapotec, dr. Rapoc 150, 200 ozir. 100 Din. Svatje na gostijah Zunič—Javšovec -pri Sv. Juriju ob Sčavnici, Žnidarič—Bratkovič pri Kapeli, Kmetec—Belca v Pongercih, Bovha—Zakošek v Penkovem selu so nabrali 70, 186, 50 oziroma 100 Din. Prijatelji pokojnega mil. g. arhidijakona Hrastelja v Ribnici so zbrali mesto venca 500 Din. Vsem darovalcem izreka odbor najtoplejšo zahvalo.
Za razvedrilo.
Težko delo. Živel je krut graščak, ki je tlačil kmete. Nekoč je poklical pred sebe nekega kmeta in mu dal težko nalogo: Volka, kozo in zeljnate glave prepeljati preko reke z enim čolnom, pa tako, da ne bo volk koze in ne koza zelja pojedla. Ako bi prepeljal volka, poje koza zelje, Ako prepelje zelje, poje volk kozo. Ako prepelje kozo, potem pa ne ve, kaj naj v drugič prepelje. Če prepelje v drugič volka in gre po zelje, bi volk raztrgal kozo, če pa prepelje zelje in gre po volka, bi koza pojedla zelje. Kako je to naredil?
Rešitev ugank: Les na les, pa usuje vmes — to je mlatičev cepec. — Kaj je med goro in dolino — beseda »in«! —
Nove uganke: Katera žival ima kosti zunaj in meso znotraj? (Rešitev v prihodnji številki.) — Kdo si preje nogo zlomi, ali tisti, ki pade z mize ali tisti, ki pade z zvonika? (Rešitev v prihodnji številki.)
Uganka, ki je mi ne znamo rešiti: Čebela je priletela na koprivo. Ali je kopriva pičila čebelo ali čebela koprivo? —
Boben za pisanko: Sinček: »Ata, kupite mi boben!« Oče: »Kaj ne, da bi me oglušil s svojim bobnanjem!« Sinček: »O ne, ata, pa bom samo takrat bobnal, ko boste vsi spali!« —
Zakaj lezejo piščeta iz jajca. Bratec in sestrica sta videla, kako so mala piščeta prilezla iz jajec. Bratec je videl, da sestrica tega ne razume, pa ji je rekel: »Ti tega ne razumeš! Jaz pa vem, zakaj lezejo piščeta iz jajc!« »No, zakaj?« »Zato, ker se bojijo, da bi jih sicer skuhali!«
Gospodarstvo.
UVOZ PONAREJENEGA VINA IZ ITALIJE V JUGOSLAVIJO.
V zadnjem času se je uvozilo veliko ponarejenega vina iz Italije v Jugoslavijo. To vino se prodaja v raznih krajih naše države po nezaslišano nizkih cenah pod ime-
j nom dalmatinska vina. Srednje cena teh vin je franka Split liter 2.50 Din do 3 Din. Vinski trgovci so nakupili tega vina velike množine, ne da bi se prepričali o njegovem izvoru. Padec cenam dalmatinskih vin se je pripisoval slabi trgovski konjunkturi in izvanredno dobri dalmatinski trgatvi. Ta trditev pa je bila le izmišljena v ta namen, da se je razložila nizka cena tega vina. Vino so prodajali na drobno po 4 do 6 Din liter. To pa je postalo sumljivo pristojnim oblastem, vsled česar se je naročilo
vinskemu nadzorniku S. Schneiderju, da vino preišče.__
Ugotovilo se je, da je vse ceneno dalmatinsko vino falzifi-kat in da je razširjeno po celem Vajdasagu, Bečkereku, Kikindi, Somboru, Dardi, Senti in Subotici. V Subotici se je zaplenilo v dveh večjih vinskih trgovinah taka ponarejena vina. V Bečkereku so bile tri vinske kleti zaradi točenja tega vina zatvorjene.
Preiskava je dognala, da je bilo to vino ponarejeno v Italiji. Iz hektolitra vina in odgovarjajoče količine vinske esence se je sfabriciralo deset hektov vina, katero se je na raznih dalmatinskih trgih prodajalo trgovcem po 2 Din in se ceneje. Ti dalmatinski trgovci so potem to vino uvažali v notranjščino naše države. Beograjski kemični zavod je dognal, da je bilo vino dobro ponarejeno in da se je tega vino spravilo v notranjščini naše države v promet okoli 20.000 hI. Vinski nadzornik S. Schmeider je o rezultatu preiskave vposlal izčrpno poročilo ministrstvu za kmetijstvo. Kmetijsko ministrstvo je odredilo skrajno stroge predpise glede uvoza tega vina, vsled česar je upati da se v bodoče to prepreči.
Tudi pri nas se troši mnogo dalmatinskega vina in že ; večkrat smo čuli glasove iz gospodarskih krogov, ki so j zahtevali enako preiskavo tudi pri nas. Vsekakor bi bila revizija, o kateri zgoraj poročamo, koristna in potrebna povsod, da se obvarujejo interesi naših vinogradnikov. Cene pristnim dalmatinskim vinom so danes v Dalmaciji 4.50 do 7 Din za liter, kupljeno pri producentu. Koliko znaša transport, trošarina, doklada in režija, si lahko preračuna vsakdo sam. Ali ne da to razmišljati, kako je mogoče potem točiti v naših mestih razna vina na drobno po ceni, ki ni v skladu iz nabavno ceno in stroški?
Spomladni tečaji pri državnih trtnih in sadnih nasadih v Pekrah in v Kapeli. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je odredilo z odredbo z dne 15. marca 1927, št. 2132 prirejanje spomladnih tečajev po zakonu o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva z dne 30. decembra 1921, ol-nosno po pravilniku k temu zakonu z dne 24. novembra . 1923 ter je dalo v ta namen na razpolago potrebna sredstva. Spomladni poučni tečaji se bodo vršili od dne 20. do 23. aprila 1927 v državnih trtnih in sadnih nasadih: 1. v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru in 2. v Kapeli, pošta Slatina Radenci. Delovni program za tečaje je tale: a) pouk o vzgoji ameriških podlag kakor -tudi o domačih trtnih vrstah in sadnem drevju; b) izbor in priprava zemljišča za vinograd in sadovnjak; c) priprava materijala za cep-ljenje trt in sadnega drevja; d) o načinu cepljenje in prak-tičnh izvrševanje načinov, po katerih se vrši cepljenje trte in sadnega drevja; e) sajenje trt in sadnega drevja na stalno mesto in negovanje prva leta; f) obrezovanje in vzgoja trt in obrezovanje krone pri sadnem drevju; g) o pero-nospori, oidiju in grozdnem zavijaču in njih zatiranju; h) o zatiranju samorodnih trt (šmarnice itd.) in precepljanju sadnih dreves. Vsak udeleženec tečaja dobi prosto prenočišče in dnevno 10 Din kot prispevek za prehrano. Razen tega dobe ob koncu tečaja odlični tečajniki nagrade v cepilnem orodju. Tečaji so namenjeni v prvi vrsti kme-tiškim in viničarskim mladeničem, potem pa tudi drugim interesentom, ki se hočejo udeležiti tečajev ob svojih stroških. Kdor se želi udeležiti katerega izmed navedenih tečajev, se mora čimprej, najpozneje pa do 18. aprila ustno ali pismeno prijaviti pri upravniku nasada, kjer se želi udeleževati tečaja. Prijave za udeležbo sprejemajo tudi srezki kmetijski referenti.
Plačevanje davkov s priznanicami o 20% odbitku ob j zamenjavi kronskih novčanic. Kakor smo že enkrat poročali, vsebuje finančni zakon za leto 1927-28 za naše davkoplačevalce izdatno ugodnost, ker jim dovoljuje plačilo davkov s priznanicami o 20% odbitku ob zamenjavi kronskih novčanic. Predmetni člen finančnega zakona se glasi sledeče: »Za davčne zaostanke bodo od 1. aprila 1927 dalje sprejemale državne blagajne namesto gotovega denarja priznanice, ki so se izdale za odbitek 20% od kronskih novčanih ob priliki žigosanja, ako se glase na manjše vsote nego 1000 K. Te priznanice se za plačilo davkov sprejemajo samo od onih oseb in njihovih dedičev, katerim so bile izdane od strani pristojnih organov, ki so novčanice žigosali in odbitke sprejemali.« — Ugodnost v sedanji obliki je jaiko važna. V Sloveniji je po približni oceni vseh priznanic v 20% odbitku 146 milijonov kron, od tega jih je takih, ki se glase na vsote izpod 1000 K za približno 30 milijonov kron. Ugodnost v sedanji obliki pomenja brez dvoma prvi korak k likvidaciji vprašanja o izplačilu 20% bonov, kateremu slede v okviru proračunske možnosti na-daljni koraki do popolne rešitve tega vprašanja. Delna rešitev vprašanja izplačila 20 odstotnih priznanic je eden izmed važnih uspehov naših poslancev.
Živinorejska zadruga za Slov. gorice pri Sv. Lenartu v Slov. goricah priredi poučna predavanja o odberi in vzreji govede in svinj za pleme in sicer v nedeljo, 1. maja pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah po rani maši; pri Sv. Andražu v Slov. goricah, ob 11. uri in pri Sv. Antonu v Slov. gor., ob 15. uri. 8. maja pri Sv. Trojici v Slov. goricah, po rani sv. maši, pri Sv. Benediktu v Slov. gor. po pozni maši. 15. maja pri Sv. Ani v Slov. goricah, po rani maši in pri Mariji Snežni po večernicah. 22. maja pri Sv. Barbari po rani maši, pri Sv. Rupertu po večernicah. 29. maja pri Sv. Juriju po rani sv. maši, pri Sv. Jakobu po večernicah. 26. maja na vnebohod pri Sv. Marjeti ob Pesnici po rani sv. maši in v Jarenini po večernicah. Živinorejci naj bi obiskali ta predavnaja polnoštevilno: umna živinoreja je vir kmetovega blagostanja. Kraj predavanja bode pravočasno naznanjen.
Guštanj. Tukaj se je vršil na predpostno nedeljo občni zbor kmetijske podružnice za Guštanj in Tolsti vrh. Prišlo je povoljno število kmetov in drugih, ki se zanimajo za kmetijstvo. Okrajno
glavarstvo je bilo zastopano po gospodu živinozdravniku in okr. ekonomu, ki sta s stvarnim predavanjem o svoji stroki zanimala poslušalce. Po končanem Občnem zboru se je ustanovila še posebna mlekarska zadruga, ki začne s 1. majnikom delovati. — Mežiška afera sega tudi v naše kraje. Po aretaciji Moderndorfer-ja, ki je bil izvoljen za oblastnega poslanca, ga bo nadomestil v oblastni skupščini tukajšnji tovarniški uradnik Lovro Kuhar kot drugi kandidat na rdeči listi. A tudi sodrugi so poparjeni in pravijo, komu naj zaupajo, ko so njih voditelji taki. — Naš župan je čast župana odložil baje radi občinskega tajnika. Obč. odbor je sprejel za tajnika izobraženega in sposobnega begunca, a ne tistega, ki ga je župan predlagal. V tem je župan videl nezaupnico in je županstvo odložil.
0 zatiranju podleska. V zadnji številki našega častitljivega »Gospodarja« sem čital razveseljivo vest, da so se v Beogradu naši ministri spomnili na čiščenje raznega škodljivega plevela ter so stavili v to svrho tudi večjo vsoto v proračun, ki bi jo naj oblasti primerno razdelile med zatiralce raznega škodljivega plevela. Tu moram omeniti najbolj škodljivega, ki grozi v doglednem času ugonobiti najboljše senokoše ter narediti tudi raznim posestnikom pri živini prav občutno škodo, in ta plevel je podlesek, tudi imenovan čmerika, divja turšča. Ta rastlina je bila prvotno po Grkih najdena v Rusiji v današnji Min-greliji ob južnem vznožju Kavkaza, kjer je vse polno strupenih rastlin in gomoljev te vrste. Kako in kedaj se je sem zaplodila, ni znano. Ta plevel je zelo strupen, ostrega in žgočega okusa ter skrajno škodljiv živini. Živinče se pri uživanju te rastline skrbno ogiblje, pa se zgodi, da jo vendar zavžije med drugo krmo, najlažje če se dela rez, ker je tam prebiranje težavno. Živinče, ki je od te rastline večjo množino zavžilo, konča po par mukepolnih urah. Sploh pa škoduje tudi zelo na molžnji, mleka je mnogo manj ter slabega okusa, živinče pa se uničuje ter trpi na želodčnih krčih, a vzroka pa temu nikdo ne razume. Ta strupena rastlina pa raste najbujnejše na travnikih ob potokih in se zelo hitro razplodi, in to na dva načina: prvič skozi obilico semena in skozi gomolje kot čebulek ali lukec in ga je na nekaterih .senožetih danes že toliko, da zadušujo vso drugo koristno travino in če se ne bodo hitro in radikalno pokončalo to rastlino, do v doglednem času konec lepih travnikov in bo poginjala živina mukepolne smrti. Ta rastlina se pa pokončuje lahko dvakrat na leto, in sicer: sedaj, ko tako bujno poganja lepo, gladko, turšci podobno perje, na ta način, da se izruje. Najpripravnejše orodje za izruvanje je 25 do 30 cm dolgi in 4 cm široki, 3 mm debeli obroček, kakor ga devljemo na sode, zgoraj nazaj upognjen, da ga lahko z roko držimo, zdolaj zostren in izdolbljen kot je votlo dleto. S tem dletom se od dveh nasprotnih strani, tik ob rastlini 15 do 20 cm globoko zareže ter rastlina izpuli in znosi na kup in ne preblizu potokov, da bi ga voda odnesla ter drugam zaplemenila. Na drug način se pa tudi uničuje lahko v jeseni, ko po travnikih tako lepo bledo vijoličasto cveti. Ako se v jeseni ti-le cveti izpulijo, v spomladi ne rodi semena in tako se, če se na oba načina uničuje, v par letih tega plevela reši posestnik, živina pa hudih želodčnih krčev. Pred par leti sem opozarjal v večih krajih na ta strupeni plevel in sem lani z veseljem opazil, da so ga na nekaterih mestih že popolnoma odpravili. Toraj, napovejte vojno temu škodljivcu, ne čakajte na povelje oblasti in na to, da bodo seno-žeti in živina uničena!
Ljutomer. Vinarska zadruga v Ljutomeru, r. z. z o. z. vabi vse svoje člane k rednemu občnemu zboru, ki se vrši v nedeljo, 1. maja, ob pol 8. uri dopoldne v okrajni posojilnici po sledečem dnevnem redu: 1. Čitanje in odo-breaije zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo na-čelstva. 3. Poročilo nadzorstva o računskem zaključku za leto 1926 in predložitev istega v odobrenje občnemu zboru. 4. Slučajnosti. — Načelnik.	517
Mariborski trg dne 9. aprila 1927. Slabo deževno vreme je povzročilo, da je bil trg slabše preskrbljen in obiskan, pač pa je prišlo 43 slaninarjev s 132 zaklanimi svinjami na trg, ki so se prodajali po 15 do 25 Din kg na drobno in po 15 do 17 Din kg na debelo, pri domačih mesarjih je bila govedina po 8 do 15 Din kg. Perutnine je bilo komaj kakih 400 komadov. Cene so bile piščancem 20 do 25, kokošem 45 do 65, racam in gosem 50 do 70, puranom 75 do 150 Din, zajcem 10 do 30, kozličkom 85 do 100 Din komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, sadike. Krompirja je bilo samo 5 vozov in se je prodajal po 6 do 7 Din mernik, oziroma 1.50 do 2 Din kg, solata 10 do 12, kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2 Din kg, karfiol 5 do 15, ohrovt 0.50 do 3 Din komad, čebula 6 do 8, česen 8 do 10 Din venec, fižol 2.50 do 3 Din liter. Sadje: jabolka 4 do 10, suhe češplje 7.50 do 12 Din kg, da-telji 24 do 36 Din kg, limone 0.75 do 1, pomaranče 1 do 3 Din komad. Med 30 do 35 Din kg, mleko 3 do 3.50, smetana 14 do 16, oljčno olje 28 do 36, bučno olje 15 do 22 Din liter, maslo surovo 45 do 60, kuhano 50, čajno 60 do 65 Din kg. Jajca 0.75 d 1.25 Din komad. — Cvetlice 1 d 06, klinčki 3 do 5 Din komad, šopki za cvetno nedeljo po 2 do 7 Din komad. Rože in cvetilce v loncih 25 do 100 Din komad. Sadike raznih vrst kakor marelice, breskve, hruške, jabolka, črešnje in rože 15 do 30 Din komad. Lesena in lončena roba 1 do 100 Din komad, brezove metle 2 do 6 Din kom., lesene grablje 6 do 8, držala za sekire in motike 5 do 8 Din kom. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 6. t. m. je bilo 12 -vozov sena in 7 vozov slame, v soboto, 9. t. m. radi deževnega vremena pa samo 1 voz sena in 1 voz slame na trgu. Cene so bile senu 75 do 90, slami pa 40 do 50 Din za 100 kg.
Mariborsko scjmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 8. aprila se je pripeljalo 202 svinji. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 90 do 100 Din, 7—9 tednov stari 150 do 200, 3-4 mesece stari 260 do 350, 5—7 mesecev stari 420 do 450, 8—10 let stari 530 do 550, 1 leto stari 1100 do 1500. 1 kg žive teže 9.50 do 11, i kg mrtve teže 15 do 16 Din. Prodalo se je 147 kom.
KOLJE!	KOLJE!
Kdor hoče dobro kapljo piti,
ob njej se srčno veseliti,	1 ■
podpre naj trto s trdnim koljem kot mnogi drugi bo na boljem.
Sedaj je čas, le k Franju Gnilšku v mesto
nameri svojo pot in cesto,
dobiš ga vsaki dnevni čas
in zraven, kmet, še razne vrste rezan les,
ki potrebuješ ga pri vsakem delu vmes.
Pisma iz domačih krajev.
Dolgoše. V Dolgošah si je 30 mož in fantov ustanovilo prostovoljno gasilno društvo. Za načelnika je izvoljen kmet Silvester Tkalčič, za poveljnika pa Jurij Macher. Gasilna društva, denarni zavodi in zavarovalne družbe in prijatelji gasilstva se prosijo, da pomagajo društvu na noge. Prostovoljni prispevki naj se pošiljajo načelniku Silvestru Tkalčič, v Dogošah 4. Za vsak najmanjši dar se društvo že vnaprej zahvaljuje.
Cirkovce. Gotovo je, da bo dne 15. maja žrebanje bogate loterije prostovoljnega gasilnega društva Mihovce- Dragonja vas. Tisti dan bo postalo 30 oseb srečnih. Dragi čitatelj, ali pa že imaš srečko? Ako je še nimaš, tedaj hitro vzami dopisnico in piši po njo na omenjeno društvo v Cirkovce, da bo tudi za tebe 15. maja srečen dan.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Veseli nas, da je prijatelj trpečega slov. ljudstva zopet sprožil bencinsko vprašanje v našem trgu. Istina je„ da se avtomobilska družba izredno okorišča z našimi prometnimi težavami. Nimamo ne železnice, ne druge prometne zveze; popotnik je navezan zgolj na družbin avto. Drugi lastniki avtomobilov računajo navadno 1 Din za 1 km, naša družba ni zadovoljna s to tarifo; od Sv. Lenarta v Maribor je 21 km, plačati pa moramo 25 Din. Iz Maribora v Ptuj je 25 km, plačaš pa samo 20 Din. Ta avto uporablja bencin, zato vozi tudi točno in naglo, naš avto se kuri v ogljem, vozi zato počasi in z velikim ropotom, časih skoraj obtiči sredi pota. Ali se ne pravi to izkoriščati bedni položaj? Lani je poštne vožnje prevzel za tretjino prejšnje voznine g. Senekovič; on bi tudi tarifo za potnike znižal za dobro polovico; pa je neki veliki »dobrotnik« tako dolgo roval in tožaril, da je poštna uprava poverila vožnje zopet družbi. Takrat je bil pač veliki župan še dr. Pirknajer; morda bi kazalo tudi ta proces obnoviti. Družba ima torej od voženj velikanski dobiček in vendar se brani, le eno paro plačati za okrajno cesto. Tudi tukaj je treba spregoviriti resno besedo. Okraj plačuje 400 odstotkov okrajnih doklad k neposrednim davkom, 100 odstot. od višine najmarine, ali v številkah 478.914 Din; ali naj to ogromno breme nosi samo posestnik? Dokler si bo družba na okrajnem zastopu sama rezala kruh, bo seveda ubogi kmet vedno moral skrbeti za moko. Zato je skrajni čas, da se sedanje dr. Pirk-majerjevo gerentstvo razpusti in postavi novo zastopstvo po resničnih razmerah v okraju. Ljudstvo je govorilo dovolj jasno pri oblastnih volitvah. Za privržence izkoriščevalcev torej ni več mesta v okrajni hiši. Gospoda velikega župana iskreno prosimo za pomoč.
Mala nedelja. V nedeljo, 8. maja se v Društvenem domu uprizori Finžgarjeva narodna igra »Divji lovec«, nakar se že cenjeno občinstvo sedaj opozarja, ker se igra ne bo ponavljala. Tukajšnji Društveni dom še je obremenjen z večjim posojilom ter se je tudi nujno potreben izpopolnitve. V prid Društvenega doma se priredi letos v jeseni velika javna tombola, katera se bo vršila na angelsko nedeljo. Vsa društva se naprošajo, da se ozirajo na to prireditev.
Polenšak pri Ptuju. Zadnji čas je hodil po naši župniji neki golobradati gospod, baje iz župnije Sv. Tomaža ter našim miroljubnim Polenašnom vsiljeval od nas zavednih Polenšanov že zdavnaj zavrženi list »Domovino«. Čudimo se mi temu gospodu, da sedaj po preteku dolgih let, ko je že vsak količkaj trezno misleč, razsoden človek imel priložnost spoznati, kak list je »Domovina«, ali se poteguje kaj za našega kmeta. Ne, tega ona ne more storiti, ker bi s tem sama sebi pljuvala v skledo! Kdo drugi pa je stiskal in čimdalje bolj obdavčeval našega izmozganega kmeta ko SDS, ko je skozi 7 let skoraj ves čas sedela na vladi. Sedaj je pa naše ljudstvo prišlo do zadostne razsodnosti, ko je še pred par leti kolikor toliko čitalo ,»Domovino«, katere je prišlo cele kupe v Polenšak, seveda največ zastonj. Danes pa jo najdeš le še pri hiši, od katere ne hodijo nikdar ali pa malo kedaj v cerkev, ter jim je vedno na srcu in jeziku zabavljanje proti cerkvi proti duhovščini in zoper vse, kar je v zvezi z verskimi resnicami. Vsak drug človek pa odloži ta list in ga naglo odstrani iz hiše; na razpolago so živi dokazi, da so tudi nekdanji največji domovinarji ta list vrnili, obenem pa postali naročniki »Slov. Gospodarja«. Kako pa torej oni gospod agitator hoče pridobiti kaj naročnikov »Domovini«, ko pa ljudstvo iz svojega lastnega prepričanja ne mara in noče tega lista, čeravno je kaj rad gosp. agitator zatrjeval, da imajo v tomaževski fari 72 naročnikov na »Domovino«. Ali je morda to število za tako obsežno župnijo kaj presenetljivega? Hočemu tu navesti rezultat armade našega jubilanta »Slov. Gospodarja« na Polenšaku. Naj se zna, da samo pod skupnim ovitkom pri katoliškem izobraževalnem društvu dobi vsako nedeljo 70 naročnikov »Slov. Gospodarja«, ali morda to ni častno in sijajno za našo župnijo. Zvesto tej mogočni armadi ob strani pa primaha še lepo število rezerve, zasebno po pošti na naročnike tako, da je v našem lepem in naprednem Polenšaku nad sto naročnikov. Ta velika armada se pa vsako leto viša in pomnožuje, saj smo pa samo pri našem katoliškem izobraževalnem društvu poskočili za 15 novih naročnikov. Koliko pa »Domvina«? Pičlo je njeno število, a še to se krči. Časi, ko so se ljudje dali slepiti, voditi za nos samo od lepih besed in obljub, so minil,, a dejstev, sicer dobrih, za nas koristnih dejstev pa domovinci nimajo ter jih tudi nikdar ne bodo imeli pokazati, ker nimajo za kmeta ne volje in ne srca. Zato se pa naj domovinci ne čudijo, ako kar propadajo, najsibo pri volitvah ali pa pri številu naročnikov. Mi Polenšani se dobro zavedamo, da edino naše pravo mehsto je v taboru, nad katerim mogočno plapola zastava SLS. Dobro vedoč, da je naše glasilo le »Slovenski Gospodar«, kateremu obljubljamo zvestobo ter mu želimo veselo Alelujo vsi njegovi zavedni čitatelji in naročniki iz Polenšaka in kličemo »Bog ga živi«!
Polenšak pri Ptuju. Materi zemlji smo izročili žrtev svetovne vojne — Matija Srca iz Polenec. Kal smrtonosne bolezni si
a^a oznanita j
je rajni nakopal bot bivši jetnik v daljni Rusiji. Ljubi Bog mu je sicer dopustil, da je prestal vse grozote vojne in večletnega jetništva ter.se spet srečno vrnil v krog svoje družine, a nikdar popolnoma zdrav. Čeravno mož v najlepši moški dobi, je vedno tožil, da ne bo dolgo živel, kar se je tudi pred kratkim uresničilo. Bil je od začetka lanskega leta vedno priklenjen na bolniško postelj ter večkrat spreviden s sv. zakramenti. Rajni Matevž je kaj rad pripovedoval svoje vojaške doživljaje in je bil vsestransko mirnega značaja. Reden obiskovalec njegove hiše je priljubljen Haš list, katerega naročnik je bil že od nekdaj in tudi upamo, da ostane vedno zanaprej pri hiši. Počivaj dragi Matevž v miru božjem in naj ti bo domača žemljica lahka!
Polenšak. Dne 9. maja bomo imeli tu na Polenšaku sveto birmo. Tembolj se veselimo tega dne, ker je že minulo svojih 25 let, odkar je bila zadnjič pri nas sveta birma. Potrebno pa je, da se ta za ta dan kar najbolj pripravimo, da bo čim slovesnejši sprejem našega ljubljenega lavantinskega nadpastirja. Skažimo se vredne, da nas po tako dolgem času zopet enkrat obišče naš pre-vzvišeni; torej se požurimo s pripravami, ker čas hiti!
Središče ob Dravi. V našem trgu lahko zaznamujemo lep napredek v gospodarskem in kulturnem oziru. Dobili smo elektriko in kmalu za tem nekaj, za kar nas lahko zavidajo večji kraji: dobili smo namreč kino. Predstave so ob nedeljah in praznikih, popoldne po večernicah in zvečer ob pol 8. uri. Vsi predvajani filmi bodo po vsebini in slikah lepi in dostojni in ne bodo v nobenem oziru nasprotovali našim načelom. Ne dvomimo o tem, da je dobil trg Središče in okolica s kinom novo kulturno ustanovo, ki bode nudila našemu ljudstvu mnogo resnega pouka, lepega razvedrila in dostojne zabave.
Zreče. Tri mrliče v enem dnevu je bil v svojo hišo čislani gospodar Sadek Albin. Zaspal mu je sedemdesetletni oče Ignacij. Ta je pri romarski cerkvi na Brinjevi gori 45 let opravljal častno službo cerkvenega ključarja, in že ta okoliščina priča, da je v javnem življenju bil poštenjak in zanesljivec. Istega dne je umrl otrok. Predno pa so pogrebniki začeli očeta in hčerko pripravljati za spremstvo do hladnega groba, je še le 34 let stari tova-rišici Matildi španska prerezala niti življenja. Svetila jim večna , luč! —
Turnišče. Metljavost je zapustila kakor v okolici tako v ob-! čini sami žalostne sledove. Hlevi so se izpraznili. Napolniti bi ji bilo treba, a ljudstvo se boji, da bo bolezen trpela še naprej in bi tako zopet imelo zgubo, zato se le težko odločajo za nakup. Nekateri se rajši odločijo za nakup konj in tako je ravno metljavost pripomogla k temu, da bo v Turnišču precej več konj kakor dosedaj.
Vransko. Dne 31. marca t. 1. je spet bela žena dvignila svojo koščeno roko in utrgala nit življenja Mariji Felicijan roj. Za-votnik, posestnici v Selu v 67. letu starosti. Rajna je bila globoko-verna, rada čitala naše liste, ter vzgojila svoje otroke v krščanskem duhu. Pogreb se je vršil v nedeljo, 3. aprila ob veliki udeležbi ljudstva. Blag ji spomin!
Petrovče. Prav lepo velikonočno pisanko v obliki zlate dam-ske ure je prejel tovarniški delavec Grum Ivan, stanujoč v Li-bojah, koji je kupoval terpentinovo milo v trgovini g. Polanc Jož. v Petrovčah. Imenovani Grum je našel v komadu mila kost, koja se nahaja v vsakem tisočem komadu in tako mu je bila sreča mila, da je dobil krasno zlato uro.
Solčava. Pred nekaj dnevi smo pokopali najstarejšega Sol-čavana Janeza Stiftarja. Star je bil 87 let. Pokojni je bil brat znanega profesorja Stiftarja, ki je že v mladih letih šel na Rusko, kjer je tudi služboval in umrl. Od njega je Žocpoh dobil ime Solčava. — Zadnje deževje je dalo solčavski okolici še težjo sneženo odejo. Tudi v vasi je pobelilo — toda poldneva sneg ni dočakal. Zdaj pridno plavijo, toda bati se je, da bo voda kmalu premajhna za plav, ker gore vsled mrzlega vetra trdovratno držijo sneg. Krasno je v Logarski dolini ali Robanovem kotu. Kajti s kristalnim snegom pokrite gore so vedno veličastnejše ko gole skale. Sneg je kmalu od Plesnika še meter visok, v • Okrešlju ga bo dva metra Spodaj je sneg že pred tremi tedni ■ skopnel. Zato so se nanovo pokazala vsa razdejanja prej tako slikovitih, lepih ravnin z belo cesto in z bistro, čisto Savinjo! Komaj čakamo, da se začne graditi cesta. Rabimo veliko krompirja, moke in žita, a vse to nam pride mnogo dražje po hrbtih, kot pa na vozeh. Toda upanje imamo, da se bo cesta zdaj, ko j s proračun sprejet, kmalu začela graditi. Želimo, da bi se obenem Savinja malo regulirala in da bi mostovi bili iz betona in traverz, ne pa leseni, da jih druga povodenj zopet ne odnese. — Na velikonočni pondeljek se bomo zbrali vsi kmetje, ker borno imeli gospodarsko zborovanje, ravno glede davkov, pa tudi radi ustanovitve mlekarne. — Orel, ki ga menda zdaj radi njegove loterije vsi poznate, priredi na velikonočni pondeljek koncert s pevskimi in tamburaškimi točkami.
Ponikva oh južni železnici. Od 24. aprila do 1. maja 1927 bomo imeli sv. misijon. Vodili ga bodo tč. misijonarji od sv. Jožefa nad Celjem. Prvi misijon je bil tukaj leta 1851. Vodil ga je z izrednim uspehom naš slavni rojak škof Slomšek s sodelovanjem več svetnih duhovnikov. Tudi pri zadnjem misijonu, ki se je obhajal leta 1894, so pokazali tukajšnji verniki veliko gorečnost. Upamo, da bo Bog tudi letos blagoslovil tukajšnji misijon, na katerega se že nekaj tednov sem pripravljamo v cerkvi in doma.
Kozje. Sejmarji, kupci in prodajalci, pozor! V torek po beli nedelji, to je dne 26. t. m. se vrši v Kozjem živinski in kramarski sejem. Opozarjamo že danes na ta sejem, da je isti zelo na široko razglašen in je pričakovati tudi mnogo kupcev. Na zadnji sejem je došlo kljub slabemu vremenu zelo veliko kupcev. Marsikdo bi lahko dobro prodal. Le žal, je bilo živine premalo; vzrok je bilo slabo vreme. Vabimo torej kmetovalce, da priženejo obilo živine na kozjansko sejmišče; vstopnina je malenkostna. Vsakdo pa ima tudi obenem priložnost, da si živino stehta, ker je mostna tehtnica na razpolago. — Občina trg Kozje.
Sodarske pomočnike sprejme
pri prosti hrani, stanovanju in
Eerilu Franc Repič, sodar v jubljani, Kolizejska cesta 18.
523
Pekovski učenec, zdrav, močen se takoj sprejme. Pekarna Koren, Maribor, Koroška cesta.
500
Kuharica, priprosta in poštena, čista, se sprejme za večjo gospodarstvo. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače na Ornig Jožef, Ptuj.	524
Posestvo pri Mariboru proda Zagorski, Maribor, Tatten-bachova ulica 19.	511
Gostilno in trgovsko hišo v Ma-ribour proda Zagorski, Maribor, Tattenbachova ulica št. 19.
513
Narotarr^si „Nafdom" od aprilske številke dalje. Ker
'	■ -s?	p^asr
sem naročnik „Slov. Gospodarja", imam pravico, da ga dobim
za 12'— I in do konca leta.
**
Ime in priimek:	...............................................................
opravilo: ................................................................................................................
vas:
poŠta.
fie novcev treba ni imeti, le vino mu poznej prodaš, da vrelo bo v njegovi kleti, alavilo Tebe, ki ga daš I
Franjo Gnilšek, Maribor, Razlagova ul. 519.
Vabilo
k
19. rednemu občnemu zboru
Hranilnice in posojilnice v Petrovčah reg. zadruge z n. z., ki se vrši v nedeljo, dne 24. aprila 1927, ob 9. uri dopold. v zadružni pisarni.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obenem «boru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Odobrenje rač. (zaključka za leto 1926.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostno število članov, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki je glasom pravil sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. — Načelstvo.	519
Zahvala.
Ker je nemila smrt pobrala po kratki in mučni bolezni iz vrst naše rodbine dne 5. aprila 1927 nam nepozabnega ljubega sina,, brata, sorodnika, gosp.
Josipa Dobrovc-a
župnika v Črni,
se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo vsi njegovi ožji sorodniki za velikansko udeležbo in za veličastni sprevod pri pogrebu.
Vsemu slavnemu občinstvu, domačim faranom in drugim. Vsem devetnajstim častitim gospodom duhovnikom, zlasti preč. gospodu Mateju Riepl, dekanu v Prevaljah, ki je sprevod vodil in za njegov lepi cerkveni in nagrobni govor.
Nadalje g. okrajnemu glavarju Rihardu Koropec v Prevaljih, g. Blažu Reichman, sodniku v Prevaljah. Vsem društvom, požarni brambi v Črni in Mežici, rudniški godbi, pevcem, prosvetnemu društvu in dekliški zvezi v Črni ter učiteljstvu in šolski mladini. Č. g. Antonu Bata j, kaplanu v Črni za vse predpriprave za dan pogreba; orožnikom in finančni straži.
Ti pa, nepozabni pokojni sin, brat sorodnik, počivaj v Gospodu.
I Nazarje, dne 10. aprila 1927.
? Dobrove Matevž, oče. Matevž, Matija in Marija.
brata in sestri ter ostali sorodniki. 522
Varate se, gospod Suworini
Ne gladovanje, ampak Dr. Rascher-a Putschtablete
bo najboljše sredstvo, da se kadenja za vedno odvadite 1 — Omot Din 30"— in 42'— y apotekah in drogerijah. Prospekt zastonj 1	412
„Aurora" k. d., Kamenica 189 (Srijem).
Pozort Lepo posestvo z vinogradom v bregu, obstoječe iz 3 oralov zemlje, zidana hiša, 2 sobi in kuhinja, vse v prav dobrem stanju, nad 125 sadnih dreves, 10 minut od velike ceste 1 uro od Maribora se radi družinskih razmer po ceni 23.000 dinarjev proda. Vpraša se pri Franc Horvat, klepar, Aleksandrova cesta 49, Maribor. 498
Hiša s približno 2 orala zemlje se proda na dražbi 19. aprila pri okrajnem sodišču v Slov. Bistrici ob 10. uri predpoldne. Najmanjši ponudek 4694 Din 66 para. Natančnejša pojasnila daje Alojz Luršak, Pragersko.
503
Dobra gostilna, nova polnad-stropna zgradba, krasen sadovnjak, njiva in šuma, se pod ugodnimi pogoji proda. Vpraša se pri Filipu Zadravec, kovač, Sv. Miklavž pri Ormožu. 507
Dve hiši z velikim vrtom, sredi Maribora, proda za 250.000 Din Zagorski, Maribor, Tatten-bachova ulica 19.	510
Zamenjam mali avto za moderno motorno kolo in prodam po zmerni ceni 6 HP mlatilnico s PH parno lokomobilo, ali pa 6 HP mlatilni cos 14 KS motorjem na sirovo olje — Klimase. Mlatilno garnituro zamenjam za manjšo garnituro. Naslov v upravi.	521
.Kovaško Reifenbiegmašino pro dam za četrtino cene. Bukova drva Ia 50 vagonov, prodam po ceni. Hrastove podnice 2 cola debele 2 do 4 m dolge, 5 kub. m zelo suhe Ia in Ila, prodam zelo po ceni. Gepelj in mlatilnico s slamotresnikom in sitom, dobro ohranjeno, prodam za tretjino cene. Orkester avtomat, velik, dobro ohranjen, prodam na pol zastonj. Prešo, veliko dobro ohranjeno, blizu Ljutomera kupim. Vprašati je pri Janku Cvetko, gostilničarju pri Stročjivasi, pošta Ljutomer. 506 ■
1—2
Prodam čebele, roje, prvce iz veje meseca maaj. Cena 125 D. Puklavec Ivan, Mlinska ul. 9, Mariboru.	509
Nikdar prepozno, nikdar prezgodaj
ne pridete, ako inu.te zanesljivo uro iz švi carske tovarne firme Suttner. Suttnerjeve ure gredo natančno do sekunde. Popravljanja slabih ur sla nejo sčasoma mnogo več kot ura sama. Brezplačno prejmete veliki ilustrovani di-vot-cenik, ako javite —- , . -	—--	svoj točni naslov raz-
pošiljalnici ur H. Suttner v Ljubljani št. 992. Cenik te stare, so-: lidne firme nudi skoro neizčrpno izbiro ur, zlatnine, kakor { tudi daril in praktičnih predmetov za uporabo.
ki je v minulem letu dal šestnajstkratni pridelek, se dobiva pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg 3 in v njenem skladišču v Mariboru, Meljska cesta 12.	520
Vi grešite
■* i-.
•' • «• r
proti samemu sebi, če zanemarjate Vaše telo, Vaš obraz, Vašo roke, Vaše lase. Prava sredstva za negovanje lepote za Vas in Vašo obitelj so:
Fellerjeva kavkaika pomada za obraz in zaščito kože ,E!sa". Ona Vam ohrani mla-
Fellerjeva mila zdravja In lepote z marko „E1 s a" najple-- menitejše kakovosti. Vsebujejo medicinsko preizkušene, dobro delujoče sestavine, ki se opijejo v kožo in jo oplemenjujejo. — Poizkusite enkrat: Elsa lilijino mlečno milo Elsa rumenjakovo milo Elsa glicerinsko milo Elsa boraksovo milo Elsa katransko milo Elsa milo za britje in nikdar ne boste hoteli uporabljati druzega mila. Za poizkus 5 kosov EIsa-mila že z zavoj-nino in poštnino vred 62 — Din. Ta cena se razumejo le ča se pošlje dennr vnaprej, ker se proU povzetju poštnina zviša , .	za 10"— Din. — Naročila nasloviti razločno iakole:	^
3 Eugen V. Feller, lekarna v Stubici Donji, Elsa trg št. 341,
. 1549 » Hrvatska, i« Kosm. VI. v ......1 - _ ,
dost in lepoto, gladi gube na . koži in jo dela gibko ^aržunasto mehko. Strmeli boste, kako hitro Vam ginejo pege, mozolci,
Bojedci, razpokana in rdeča -mesta"
Fellerjeva mo£na „Elsa" pomada
za rast las zabranjuje izpadanje las, prerano osivelost, odstranjuje prhlaj, dela krhke lase mehke in gibke ter pospešuje rast las.
Za poizku* i lončka ene ali po 1 lonček od obeh pomad z zavojnino m
Tred Din.
poštnino
Proda se mlatilnica z gepljem,
Ikovaškli meh še čisto nov z dvojnim cilindrom, po najnižji Koren. Sv.
ceni pri Martinu Miklavž, Hoče.
518
Tombola »Dom vbogih«, Maribor. Velikonočni pondeljek popoldne. Dobitki: oprema za spalno sobo, šivalni stroj, moško kolo, 1.500 kg premoga, se-ženj drv in 500 drugih dobitkov Srečke 2.50 Din.	504
Tri nove vozove proda Vinko Bezjak, kovač, Tezno 80. Maribor.	525
Kolesarji, pozorj Najboljše Mi-chelin plašče in zračnice ter vse druge potrebščine za kolesa kupite vedno najugodneje v trgovini Franc Senar, Mala Nedelja in Ljutomer.	508
Inserir aj te!
Naročilni list.
P. n.
Uprava „Naš dom"
¥
¡t
<,
1 : ¡I
'Tim invinn.
Maribor
Aleksandrova cesta 6-1.
È I
I
I
Î
Í n
Í
• «k
Za pomlad in poletje 5,6
ravnokar došlo ter v veliki izbiri ležeče:
Pristen holandski japonski lak
Megerle lak
Rivalin
Marx email lak r vseh barvah Marx lak za tla
Prima pasta za tla po priznanem lastnem Izdelku Dvojno kuhani holandski pristni firnež Navadno kuhani firnež Prima laneno olje Prima terpentin franc. Šved., grški
Lim iz usnja, lim iz kosti Garantirano pristen svinčeni minium
Zmljete, za pleskanje pripravne
prvovrstne oljnate barve Zemeljske barve v vseh vrstah
in množinah Umetniške in barve za študije od tvrdke Schoenfeld in Günther & Wagner Platno za slikarje Šablone Barve za šolo
Prima mavec za zobotehnik*
Velika izbira v: Pleskarskih čopičih Zidarskih čopičih Krtačah za oblek* Krtačah za glavo Krtačah za roke Krtačah za parket Strojih za parket Omelih z in brez držaj« r vseh
velikostih in cenah Cunjah za tla Prakerjih
Odrgalih za pred vrata Kokosovih matah Preprogah iz kokosa
Velika izbira toaletnih predmetov po najnižji dnevni eeni t trgovini za barve in krtače
H. BILLERBEKA naslednik
Franc Weiler,
Maribor, Gosposka a lica tO.
Družinska pratika 1927.
Kdor si iste dosedaj še ni nabavil, jo lahko dobi t obeh prodajalnah Cirilove tiskarne v Mariboru, kjer se nahaja še majhna zaloga.	615
Kilne pasove
tudi za najhujše kile, trebunše obveze proti različnim boleznim, umetne noge in roke, različne aparate proti telesnim poškodbam, suspenzorije, podlage za ploske noge itd.
izdeluje od navadne do najfinejše vrste, strogo solidno in trpežno, po najnižjih cenah.
IVAN FRIC, bandažist in rokavičar, CELJE Slomškov trg 4.	260	Za farno eerkvo.

ÜIIII
»
ANKE R"
kolesa
Lahki tek. Lepo izdelana. Ugodni plačilni pogoji.
A N K E R

|	šivalni stroji
g	tiho tekoči.	:
gj Krasna izdelava. Pouk o vezenju brezplačno vsak i»s!
lOletno jamstvo.
1 Franc Lepoša, Maribor, Glavni trg 1.
Redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Pilštanju, r. z. z n. z., «e vrši v pondeljek, dne 18. aprila 1927 po rani maši v uradnih
prostorih.
Spored:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje rač. zaključka za leto 1926.
3.	Čitanje revizijskega poročila.
4.	Slučajnosti.
513	NAČELSTVO.
Dražba lova.
Lovska pravica krajevne občine Jablance se odda potom javne dražbe do 31. marca 1930 v zakup. Dražba se vrši v pondeljek, dne 9. maja 1927, ob 10. uri pri sreskem poglavarstvu v Mariboru, levi breg v sobi št. 8 pritličje.
Sreski poglavar v Mariboru, levi breg, dne 6. aprila 1927.
D r. I p a v i c s. r. .
505
Vaše živine ne bo sesala več »Mora«!
Ako greš po vaseh, vidiš velikokrat na hlevih posebno pa na vratih od svinjakov znamenje
Ako vprašaš kakšnega vaščana, kaj to pomeni, dobiš vselej odgovor: »To je proti Mori«, mora tlači in muči živino in to znamenje »Moro preganja«. Da vlada med ljudstvom vera v neke posebne vrste nevidljivih nadnaravnih škodljivcev, ki so posebno hudi na domačo živino in predvsem na svinje, je žal splošno znano in to trdno prepričanje ljudi se ne bo še tako lahko izkoreninilo. Izkoreniniti more to vero samo dobro sredstvo za hranjenje in zdravljenje, ki bo ljudi s takojšnjo učinkovitostjo prepričalo, da »Mora« ni nič drugega kakor navadna naravna bolezen, ki ima svoj vzrok v tem, da živina dano ji hrano, slabo prebavlja, ker je hrana sama od sebe precej slaba.
Proti bolezni, ki ji lahko rečemo tudi »Mora«, ker v resnici živino mori oz. muči, je najboljše sredstvo:
»TEŽAK0V0 HRANILNO IN ZDRAVILNO OLJE ZA ŽIVINO«.
Ako daš tega olja vsakemu prašiču, ki ga sesa »Mora«, pri vsakem obroku po eno navadno žlico ali pa največ dve žlici, dobro pomešanega s hrano, bodi siguren, da bo »Mora« v par dneh, ako ne že takoj prvi dan pobrala šila in kopita in šla k onim, ki za svojo živino nočejo preskrbeti
»TEŽAKOVEGA HRANILNEGA IN ZDRAVILNEGA OLJA ZA ŽIVINO«!
ki ga vselej lahko dobijo izključno samo pri tvrdki:
M. TEŽAK, ZAGREB, GUNDULIČEVA 13.
v ročkah od 5 kg in po ceni od 125 Din za 1 ročko, ki se pošlje po poštnem povzetju. Navodila o uporabi so priložena vsaki pošiljki.	502
St. Ilj v Slov. gor. Železniško postajališče v Cirknici je dovoljeno. Dolgo časa je trajalo, preden je prišlo do tega. Veliko se je trudil g. poslanec Žebot in cirkniški župan g. Vicman. Sedaj je treba načrt samo še izvesti. Izvršilni odbor že deluje; bati pa se je, da ne bo našel razumevanja ravno med onim tukajšnjim prebivalstvom, ki mu je ta velika ugodnost v prvi vrsti namenjena. Mnoge plašijo žrtve za gmotno podporo, izvršilni odbor pa brez denarja ničesar ne more. Tudi izgovor: dozdaj je veljalo, da smo hodili na postajo St. Ilj in Pesnico ali morda celo peš v Maribor po tržnih in drugih opravkih, ne drži. Če je dozdaj bilo tako, še zaradi tega ni res, da bi v bodoče ne smelo biti bolje in ugodneje. Danes morda res še ni tako silnih gospodarskih potreb, ne vemo pa, kake potrebe prinese bližnja bodočnost, in takrat utegne zelo koristiti ravno novo cirkniško postajališče. Zato pustimo pomisleke, dokler je čas, da nam pozneje ne bo žal za izgubljeno
ugodnost, če jo bomo izgubili po lastni krivdi!--Na novi cesti
se je delo zopet oživelo, vendar pa še ni v polnem teku, ker baje še ni denarja, ki je bil dovoljen, nakazanega. — Težko je obolela gospa Dragica Swaty, prepeljali so jo v mariborsko bolnico. Duhovne vaje za može in fante se vrše v naši cerkvi v dneh od 10. do 14. aprila. Premišljevanja so na cvetno nedeljo ob 6. uri, pol 10. in ob 15. uri, med tednom pa ob pol 6. in pol 9. uri. Duhovne vaje vodi preč. gospod p. Pristov D. J. v Ljubljani. Bog daj blagoslov, uspeh in obilen sad!
Črna pri Prevaljah. (Smrt blagega župnika.) Dne 6. aprila je umrl je gospod Josip Dobrove, župnik v Črni pri Prevaljah. Pokopan je bil v petek, 9. aprila, ob 3. uri popoldne. Pokojni se je rodil 30. julija 1873 v Zlaborju pri Rečici v Zg. Savinjski dolini, študiral gimnazijo v Celju, bogoslovje pa v Celovcu. V mašnika je bil posvečen 30. julija 1873. Pastiroval je na več krajih, med drugim kot kaplan pri župni cerkvi sv. Ilja v Celovcu, nato kot kanonik v Velikovcu in nazadnje je bil župnik v Črni. Bil je izredno delaven in vztrajen kot dušni pastir in kot narodni delavec. Mnogo je deloval v društvih in je bil na glasu kot dober posojilni-čar. Daljšo dobo, kot kanonik v Velikovcu, kjer je imel hude borbe s tamošnjo svobodomiselno nemškutarijo, je bil steber slovenskega gibanja v vsem velikovškem okraju. Vsled njegovega neupogljivega značaja so ga spoštovali tudi narodni in politični nasprotniki. V Celovcu je bil nekaj časa tudi tajnik »Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškemc. Ljudstvo je imelo neomajno zaupanje v njega, zato je zapustil povsod, kjer je -oral ledino, globoke brazde za seboj. Zadnja leta je fizično nekoliko oslabel, da ni mogel več v isti meri razviti silne energije, ki mu je bila prej lastna, a v njegovi zlati, idealni duši so žareli nepretrgoma še vedno isti ideali, ista volja za udejstvovanje, z žrtvovanjem. Svetila mu večna luč!
Vcržej. Dekliška zveza priredi na belo nedeljo v prostorih Marijanišča spodbudno in poučno igro »Domovina« in veseloigro »V posredovalnici«. Začetek takoj po večernicah. Vabimo k obilni udeležbi.
Pctrovci v Prekmurju. V nedeljo, dne 3. t. m. se je izvršila instalacija g. župnika Antona Ciriča v župnijski cerkvi »Nedela«. Državno oblast je zastopal okrajni glavar g. Lipovšek iz Murske Sobote, kateri je pred slovesnim sprevodom v cerkev s slavnostnim govorom pozdravil novega gospoda župnika in naslikal slovansko zgodovino Prekmurja. G. župnik se je iskreno zahvalil in izrazil udanost našemu vladarju kralju Aleksandru I. in prevzvi-šenemu gospodu škofu dr. Karlinu. Slavnosti so se udeležili tukajšnji državni nameščenci, pevski zbor, ki je zapel v pozdrav priljubljenemu g. župniku dve narodni pesmi, dalje požarna bram-ba in nepregledna množica prebivalstva iz bližnje in daljne okolice, kar je najlepši dokaz, kako si je znal gospod župnik v kratkem času pridobiti zaupanje in ljubezen v vseh slojih prebivalstva. Uverjeni smo, da bo delovanje gospoda župnika za narod in faro plodonosno. Bog ga živi mnoga leta!
Celje. Obesil se je neki Karel Skoči, delavec v Westenovi tovarni v Gaberju. Našli so ga v torek, ob 5. uri popoldne mrtvega v gozdu ob mestnem pokopališču. Kakor pripovedujejo njegovi .znanci, se je bavil že dalje časa s samomorilnimi mislimi. Vzrok obupnemu dejanju je alkohol in baje neka neozdravljiva bolezen.
Mozirje. (Razstava živine v Mozirju.) Misel, da bi potom razstav živine poglobili zanimanje za eno najvažnejših panog gospodarstva v gornjegrajskem srezu, dobiva med našimi gospodarji in živinorejci vedno več pristašev. Saj so ravno razstave in s temi zvezana predavanja v naprednejših državah povzdignile živinorejo na zamerno višino. Na takih razstavah vidi vsak gospodar, kaj se s pametnim in racijonelnim odgojem da doseči. Imajo pač razstave tudi ta namen, da vzbudijo pri žinorejcih, ki se še krčevito držijo starih šeg in navad svojih očetov, zanimanje za današnje načine naprednega gospodarstva. Kajti, ko vidi lepo živino svojega soseda in jo -primerja s svojo zakržljavo, se mu nehote budi misel: zakaj bi tudi jaz ne imel take živine kot moj sosed. Drugi namen, ki ga imajo živinorejske razstave v našem «kraju, bi bil ta, da z njimi privabimo kupce za našo plemensko živino. Naš okraj je bogat na planinskih pašnikih, je v prvi vrsti poklican, da odprodaja svojo odvišno plemensko živino onim krajem mariborske oblasti, ki gojijo marijadvorsko pasmo in ki nimajo planinskih pašnikov za vzrejo mlade plemenske živine. Razstava, ki so jo dne 4. aprila priredile občine Mozirje trg, Mozirje okolica, Šmartno ob Paki, Rečica in Kokarje nam je nudila razveseljiv pogled v bodočnost. Moglo se je ugotoviti silno zanimanje za razstavo samo, kakor tudi, da se je na razstavo prignalo res lepo živino. Razveseljivo je tembolj, ker so vsa sredstva, ki so potrebna za prireditev, stavile na razpolago imenovane občine in denarni krajevni zavodi, ter za prireditev niso dobili niti od države, niti oblasti, niti kmetijske družbe, niti okraja nikakega prispevka. Zato tudi premije niso bile tako visoke kot bi jih po kvaliteti zaslužili posamezni komadi. Požrtvovalnost imenovanih občin in denarnih zavodov in to posebno občin Mozirje trg in Mozirje okolica je vsekakor vse hvale vredna. Razstavljeno je bilo 78 krav, 32 telic, 17 bikov in 10 ovc. V pogledu ocenjevanja je bila komisija, sestavljena od g. inž. Koprivška iz kmet. šole v St. Jurju, gg. Struclja, Steblovnika, Hicelbergerja ter sreskega živinozdravnika Stefančiča iz Gornjega grada, glede na čistost pasme zelo stroga, pa je vendar vsled nečistosti izključila od premiranja v celem 3 komade. V splošnem je komisija ugotovila lep napredek od lanske razstave in to posebno na mladih živalih, katerim se je poznalo, da so v mladosti pravilno vzgoje-vane. Zalibog se je morala komisija tudi v letošnjem letu omejiti samo na ocenjevanje zunanjih vidnih znakov ter ni mogla šteti v dobro tudi notranjih dobrih lastnosti. To bi bilo le tedaj mogoče, ko bodo naši živinorejci vpeljali mlečne probe in rodovnike. Tedaj bodo pa tudi take razstave imele še mnogo večji pomen kot ga imajo že danes. Razstave se je s strani mariborskega oblastnega odbora udeležil kmet. ref. g. Zupanič, ki je v svojem govoru bodril živinorejce k smotrenemu delu ter jim obljubil pomoč. Gerent mariborskega okrajnega zastopa g. Lipovšek je v svojem govoru izrazil svoje zadovoljstvo pri pogledu na razstavljeno lepo živino ter obečal, da bo v bodoče okrajni zastop nabavljal vso plemensko živino v našem okraju. Lepo razstavo je zaključil s kratkim predavanjem g. inž. Koprivšek, pozivajoč navzoče, da se vsi oklenejo živ. zadruge, ki se je ustanovila za omenjene občine. Z željo, da bi uspehi pri prihodnji razstavi bili še večji se je razdelilo letošnje nagrade v skupnem znesku 4780 Din.
Solčava. Veselo iznenadenje je napravil rečički usnjar gosp. Rauko, ko je solčavski orlovski družini poslal v dar lepo kožo boks-usnja v loterijske namene ter kupil še zraven 8 srečk z željo, da bi se loterija za tako potrebno društvo posrečila in da
bi ga Bog blagoslovil. Solčavski Orli mu prav iz srca hvalo pojemo, pa tudi želimo veselo Alelujo, njemu in vsem, ki so nam srečke prodali, kakor tudi onim, ki še bodo to storili. 450 srečk je že prodanih, 1200 so pa jih vrnili. Vendar bi radi za veliko noč vsakemu privoščili pirhe v obliki naših srečk. Kajti marsikatera nosi kot dobitek belega jagnjiča. — Orel v Solčavi.
Sv. Florjan pri Rogatcu. V predvojnem in medvojnem času so bili vsi naši ljubi Florjančani, ki niso marali za Slov. ljudsko stranko, pristaši zloglasnega in smrdljivega ptujskega Štajerca. V povojnem času, ko je temu za vselej odklenkalo, so se ti vrli bratci pridružili samostojnežem, deloma pa tudi rdečkarjem a'i takozvanim socialpatrijotom, ter so žalibog še mnoge prejšnje naše pristaše znoreli ter zasukali v vrtinec samostojnosti in socialnega bratstva. V najnovejšem času pa, ko je cela Samostojna prebredla počasne valove Sotle ter se podala na Hrvatsko v sladko naročje Radiča, so pa naši social-samostojneži preboječi pred velikimi valovi Sotle ostali kar v Rogatcu ter se dali prekrstiti v štram demokrate. In v zahvalo zato njihovo uskoštvo in pri-skoštvo je rogaški vrhovni voditelj demokratov postavil našega Perkoviča na prvo mesto njih kandidatne liste ter mu pomagal do izvolitve. Pomagali so mu k temu tisti 721etni volilci naše župnije, ki prav debelo pljuvajo v lastno skledo, ter se jim zdi prav nobel veljati za demokrate. Ker se torej ti Florjančani tako zvito držijo učiteljske in uradniške demokratske suknje, bomo tudi pri nas morali ustanoviti razne urade, n. pr. urad za zaščito koruznih zakonov in še mnogo drugega, tako bodo vsi ti florjanski demokrati lahko zasedli uradniška mesta. Sicer pa bomo v najkrajšem času napravili prošnjo na najvišje mesto, da se bo povzdignila naša fara v mesto ali trg, če pa že to ne, pa vsaj v »šentflorjanski demokratski trk«. Eden izmed tistih, ki jih še ne trka.
Šmarje pri Jelšah. Govorilo se je, da se vežba moški zbor v Katoliškem domu. Vsi ljubitelji lepega petja smo se tega iskreno veselili. Saj je bilo ravno Šmarje poleg Sladkegore že od nekdaj na vrlo dobrem glasu, da goji s posebno vnemo nebeški dar lepega petja in poštene godbe, in različni romarji naših cerkev so prav pohvalno o tem govorili. Na letošnji materin praznik se je naš novi moški zbor na lep način skazal pri slovesni sv. maši v župnijski cerkvi in je tudi pri popoldanski proslavi pomagal poveličevati naše dobre krščanske mamice. Bog mu daj veliko vztrajnosti v vajah, da kmalu nastopi dobro izvežban in z uglajenimi glasovi pri cerkvenih slovesnostih in naših ljudskih prireditvah ter tako oživi staro ljubezen do lepega vzgojnega, poštenega petja pri nas!
Laško. 5. aprila zvečer ob pol 7. uri smo že mislili zapreti farno cerkev, pa so ljudje še malo pogledali po cerkvi, če ni morda še kdo v kakem kotu v cerkvi skrit. In res, bilo je prav umestno takrat, da se je pogledalo. Na mehu orgel sta čepela dva približno 16 do 17 let stara poba. Ko se ju je vprašalo, kaj delata, sta odgovorila, da gledata meh. Bila sta skrita za piščalmi v orglah prav na mehu. Občinski tajnik ju je popolnoma upravičeno izročil orožniški postaji, ki bo nadaljnje ukrenila, da se bosta odvadila takšnega gledanja. V nadžupnijski cerkvi v Laškem delavci g. Miloša Hohnjeca iz Celja snažijo glavni oltar, ki je posebne umetniške vrednosti.
Klobuk g. župnika.
V Rimu je živel grof Marino, ki je prišel vsled kvartanja v velike denarne stiske, tako da je moral svoj grad prodati. Grad je bil zunaj na deželi, v vasi Salino. Kupoval ga je v imenu usmiljenih sester neki star penzijoniran župnik Anton. O Antonu so pravili, da ima čuden dar, da namreč lahko vnaprej pove, katere številke bodo v loteriji zadele. Seveda je bilo to le prazna vera; ljudje pa so ga le vedno nadlegovali, naj jim pove srečne številke. Nekoč bi ga bili kmalu pobili, ker je trdil, da vendar ne zna prerokovati; ljudje so mislili, da jim le povedati noče. Ni mu ostalo drugega, kakor da je na slepo srečo povedal tri številke. In glej čudo! Res so zadele glavni dobitek. Od tedaj mu ljudje niso dali miru. Skrival se jim je in komaj čakal, da bi mogel kupiti za nune tisti grad, ker bi se bil tudi on presilil tja in se skril sitnim Rimljanom. Z grofom sta že določila dan, kdaj bo prišel Anton na grad in prinesel denar. Ko je šel na kolodvor, si je grede še kupil nov klobuk; klobučar Pino pa ga je toliko prosil, naj mu pove številke za loterijo, da mu jih je res moral povedati — seveda, kar na slepo srečo. Grofov grad je bil samoten in zapuščen. Razen starega oskrbnika Jakoba ni nihče živel v njem. Tisti dan, ko je prinašal Anton grofu denar, je grof poslal starega Jakoba zdoma, da je ostal sam z Antonom. Gospod Anton si je ogledal grad, grof je hodil z njim, s peklenskimi mislimi v duši. Ko sta prišla do vodnjaka in je Anton pogledal vanj, je pobral grof železo in ga ubil ter mu vzel denar. Mrtvega je vrgel v vodnjak, nametal kamenja nanj in bil prepričan, da nihče nikdar ne bo izvedel za umor; saj nihče v Rimu ni vedel, kam je bil Anton odšel. — Grof se je vrnil v Rim, poplačal dolgove in živel od na-ropanega denarja. Medtem je stari Jakob umrl, župnik iz Salina mu je bil pri smrti in slučajno zamenjal pri njem svoj stari klobuk z lepim novim. Sele pozneje je to opazil in se čudil, odkod bi bil imel stari Jakob tak lep nov duhovniški klobuk. Hranil ga je in čakal, da se oglasi lastnik. — Grof je bil rešen denarnih skrbi, pri kartanju je imel vedno večjo srečo. Toda vest mu ni bila mirna. Njegova gospodinja Valpurga mu je javljala, da ga išče ne-
Bili
Ikakršnikol
casi
brez\
Palma
življenje
r
m.
znan duhovnik; grof se je tresel in zaklepal. Nekega dne pa je dobil iz Salina, kjer je bil njegov grad, pismo, ki ga je tako silno prestrašilo, da je skoraj omedlel.
Ali hočete vedeti zgodbo do kraja? Ta povest izhaja v »Našem domu«. Nakratko smo vam povedali njeno vsebino, kolikor je je že bilo v »Našem domu« v januarski, februarski in marčevi številki; teh številk namreč ne morete več dobiti, ker je prišlo toliko novih naročnikov, da je zmanjkalo »Našega doma«. Lahko ga pa naročite od aprilske številke dalje; vsebino povesti smo vam tako že tukaj povedali in jo boste lahko razumeli v nadaljevanjih v »Našem domu«. Od aprilske številke do konca leta velja »Naš dom« 12 Din. Ta cena velja le za naročnike »Slov. Gospodarja». Izrežite si v današnjem »Gospodarju« natiskano naročilnico za »Naš dom«, izpolnite jo in pošljite!
»Našega doma« ni! Namreč prvih številk ne! Ali ni to najboljše spričevalo za list, če ima toliko naročnikov, da ga zmanjkat Aprilske številke bomo tiskali več, da se lahko še novi oglasijo. Za štajerske fante in dekleta je najprej — »Naš dom«.
30000000000000000 0
H Mala oznanila.
0 0 0 0 0 0
OOOOG
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošiljajo tudi v znamkih. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za odgovor.
Učenec se sprejme pri Maksu Šalamun, kovaški mojst., Osek, Sv. Trojica v Slov. gor. 476
Vozniki za le» v hribih se išče-
i'o. M. Obran, Maribor, Tatten-rnehova ulica.	482 2—1
Oskrbnika, samskega ali poročenega za poljedelstvo in gozdarstvo, zazeljeno tudi v hmeljarstvu in kletarstvu izvežbi-nega, sprejme Anton Cvenkl, Sv. Peter v Sav. dolini. Prednost ima tisti, katerega žena bi bila zmožna gostilno voditi. 451 _3-1
Hlapec, ki je vajen mizarskega in tesarskega dela se sprejme? tudi poročen, brez otrok; če bi žena opravljala vrtna ali poljska dela, ima prednost. Posme-ne ponudbe s prilogo spričeval na Antona Cvenkel, Št. Peter v Sav, dolini.	439
Ženska ali moški, ki je vajen vrtnega dela, kakor tudi toplih gred, se sprejme. V čebelarstvu izvežbani imajo prednost. Pismene ponudbe s prilogami spričeval na Antona Cvenkl, St. Peter v Sav. dolini.	440
Stalno upokojeni duhovnik išče v letni najem stanovanje z nekaj zemljiščem v zavetni legi v prometnejšem kraju lavantin-ske škofije, najrajši v kaki za časno prazni cerkveni hiši. Bi lahko nadomestoval v slučaju potrebe častitega gospoda dušnega pastirja. Cenjene ponudbe na upravo.	479
Lepo posestvo ob okrajni cesti v prijazni vasi Sp. Brezovo pri Sevnici, pol ure od kolodvora Blanca ali % ure od kolodvora ali trga Sevnica ob Savi, obstoječe iz domačije, sadonosnik, prvovrstne njive, gozdovi, vinograd, vse skupaj 14 oralov obsežno je za 62.000 Din na prodaj. Kupci naj se zglase pri Fr. Slemšek, gostilničar, Spodnje Brezovo pri Sevnici. 465 2—1
Cepljeno trsje vseh boljših vrsf
na priporočljivih podlagah. Cena po dogovoru. Anton Turin, Modraže, p. Studenice pri Polj-čanah.	478
Imam več tisoč Riparia Porta-lis za cepiti od 6 mm na prej. Kupčič Martin, Sv. Jakob v SL gor.	495
Jajca za valenje od štajerskih in sulmdolskih kokoši ter od velikih gosi, rac puranov vedno pri Greiner, Maribor, Go-
ska
sposka ulica 2.
492
Domači ročni, valjčni mlin, od
tvrdke Sauthner, Strassgang 2, malo rabljen, po ceni na prodaj pri Josip Sorko, Breg pri Ptu-j.u.	484 3—1
Topljeno maslo in tirolski krompir »Alma« za seme proda graščina Turn, Sv. Kriz pri Litiji.	483
Kolje, žagano, cepano, okroglo in vse vrste rezanega lesa prodaja F. Gnilšek, trgovina z vinom v Mariboru, Razlagova ulica 25.	406
Krojači in Šivilje! Kroje (šnite) poljubne in po najnovejši mod! izdeulje Knafeli Alojzij, učitelj krojaštva, Ljubljana,
niška ul. 2.
Križev-413 4—1
Lok, holandsko zelje, krompir, različne solate. Preprodajalcem in trgovcem znižane cene. Na deželo pošiljamo po povzetju. Zahtevajte cenik. Ivan Požar, Krvavi most 2, Zagreb. 184
Imam več sort suho cepljenih trt na prodaj. Martin Horvat, Gabernik, p. Juršinci pri Ptuju.
315 la-t
Jetika! Zdravnik dr. Pečnik sprejema jetične v svojem zavodu (Anstalt) za lažjo jetiko, Janina, železniška postaja Ro-
faška Slatina, Štajersko. Pri-ite na pregled.	481
Vabilo
na
39. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Dravogradu, r. z. z n. z.,
ki se bo vršil v četrtek, dne 28. aprila 1927 ob deseti uri dopoldne v posojilničnih prostorih v Dravogradu št. 5.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo odbora za leto 1926.
3.	Odobritev rac. zaključka za leto 1926.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva, s! s! si s is!
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
K obilni udeležbi vabi	ODBOR.
sveža semena
kakor rudeča detelja, nemška detelja (lucerna), seme za travo, peso, Mamut in Ekendorfska posebno velika in mesnata repa, koleraba za svinje, vse vrste sočivja in semena za cvetlice dobite po znižanih cenah v že 70 let obstoječi trgovini semena I. Sirk, Maribor, Glavni trg, rotovi.
Svilene rute
ea praznike si najlažje izberete v manufakturni trgovini J. PREAC V MARIBORU NA GLAVNEM TRGU, ker je le tam največja in najnovejša izbira.
Radi prezidave
se prodaja klobuke, obleke, plašče, perilo, čevlje itd. itd. po eelo znižanih cenah, še z 5% popusta. Samo 14 dni. pri
Jakob u Lah, Maribor, Glavni trg 2
Kmetovalci!
Ravno se spomnim,
da se
Zato
naro-
Vsi ljudje!
veliki in majhni
govore o prodaji pri tvrdki
Franc Kolerič, Apače
radi prezidave, ker dobo tamkaj po zelo nizkih cenah^najboljše blago. 93

Kmetje šmarskega sreza!
Najlepše praznike leta obhajate v novih oblekah. To Vam omogočijo nizke cene trgovine
Ed. Suppanz v Pristavi.
Novo blago za poletje prispelo. — Za naše lepotice največja izbira zidanih robcev.	473

Priporoča se
Delikatesna trgovina na Aleksandr. c. 31
v bližni glavnega kolodvora. Velika izbira vedno svežega delikatesnega blaga in vedno svežega peciva od prvovrstne tvornice V. Bizjak in drug, Rogaška Slatina. Na drobno in na debelo po originalnih tvorniških cenah! Istotako se priporoča zraven spadajoča zajutrkovalniea in vi-narna s pristnimi domačimi in dalmatinskimi vini ter prvovrstnim odprtim pivo iz Maribora.	Z odličnim spoštovanjem
Franc Kurinčič.'Maribor.
Pozor!
K L o B:U K I
se kupijo najboljše in najcenejše v
klobučarni A. AUER, MARIBOR, Vetrinjska ulica 14.
Največja zaloga vsakovrstnih moških in deških klobukov in čepic že od 40 Din naprej. Popravila se izvršujejo najbolj hitro in poceni.	434
- cenik,
da se prepričate, kje se najcenejše kupuje najlepša birmska darila!
Pri, meni dobite:
dobro niklasto žepno uro (3 1. jamstvo) že za . . .	Din 88,—
srebrno uro za dečke, dvojni pokrov (5 1. j.) za samo	«	250.—
srebrno uro za na roko (za dame) (5 1. j.) za samo <	220,—
precizno niklasto »Jupiter« uro (10 1. j.) za samo . .	♦	240,—
pravo niklasto »Ornega« uro (10 1. j.) za samo ...	«	395,—
pravo niklasto »Doxa« uro (10 1. j.) za samo ...	«	340,—
dobro budilko (3 letno jamstvo) za samo.....«	60,—
Vsakdo naj zahteva veliki ilustrovani cenik brezplačno od eksportne tvrdke švicarskih ur:
»Jupiter«, Maribor.
Detajlna prodaja Aleksandrova cesta 27 prej A. Kiffmann, Eksportni oddelek Aleksandrova cesta 85.	496

bdn pri#tn * imti CUje k «easŠki cerkvi se pedáis pri Hladim» ti» Mtatpira da od tesa kaj taaa >
UakBpmj ta« h aafe ta»
ta red Lino ne daril vse Dsjboljit. BaJtMtfa Wi te] tvr&i res detau
Tasa bisge za ebtačH* tberef se efees si vsak cefc\ perheat, lamet, svh sa ktebuk aajlspšl trak.
fekavtca, tople malce, bele srajce, lepe plsaae odele vse debia ta» najceneje.
Svilene rute za na glavo
za neveste pajčelaa — -toda kaj bi prav« daije. pojdi In ofiisl s! som. Pcjssi le si om BateniGB BasJev dike trgsvln ker je v Celja samo ests tvrdka Valentin Hšsdlf?
Dol
obvezo in glejte nove cene od čevljev:
Boks moški amerik. Din 159.— Boks « pol šimi « 159.— Boks « nizki « 149.— Boks nizki ženski « 149.— Sandali 26—29	c 48,—
Sandali 30—35	« 62,—
Sandali 36-^1	« 81 —
Sandali 42^5	« 95,—
Naročite takoj čevlje! Pišite takoj po cenik z več 1000 slikami. Industrija čevljev in veletrgovina R. Stermecki, Celje, št. 24. Naročila čez 500 Din poštnine prosto. Kar ne ugaja,
se zamenja ali vrne denar.
241
1. 2.
3.
4.
5. 0.
7.
8.
».
10. 11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21.
WÍ
r j
¿;- i J
Cirilova knjižnica
ohsega dosedaj sledeče zvezke:
Naša država (razprodano). Jugoslovanski Piemont, 7 Din. 3. Slovenska žena. 10 Din. Moj stric in moj župnik, 4 Din. Gladiatorji, I. del, 8 Din. Gladiatorji, II. del, 10 Din. Nevidni človek, 7 Din.
Dušica, I. del 16 Din, II. del 25 Din, III. dej (v tisku).
V libijski puščavi, 12 Din.
Živ pokopan, 8 Din.
Izpovedi socialista, 16 Din.
Džungla, I. del 18 Din, II .del 14 Din.
Šumi, šumi Drava, 5 Din.
Slovenske gorice, 7 Din.
Zgodbe napoleonskega vojaka, 12 Din.
Mali svet naših očetov, 28 Din.
Iz otroških ust.
Kadar rože cveto, 8.50 Din.
Zadnji Mohikanec, 11 Din.
Dom.
Kratka zgodovina Maribora, 20 Din.
m
Naložite denar le pri
Ljudski posojilnici	I
y Celju	3
reglsbM »drugI i neomejene mat	■
Cankarjeva ulica 4	g
poleg davkarije (poprej pri »Belem voltlc), kjer je najbolj varno naložen in ®e najugodneje obrestuje.	58
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica.
Posojila po najnižji obrestni meri
¡I
Kdor v „Slov, Gospodarju" oglašuje,
uspeha gotovo se raduje!
POZOR VINOGRADNIKI!
Brizgalnice proti peronospori! Sistem »Non plus ultra« in sistem »Jessernigg« ter nahrbtne žveplalnike >\ ulkan« izdeluje in razpošilja proti garanciji in v najboljši izpeljavi in kvaliteti Domača izdelovalnica vinogradniških aparatov Andrej Frank in sin, Ptuj. Zahtevajet cenike! 471 4—1
Kmetje, posestniki! aajboljše zamenjate Id preiat« ®lje v tovarni bučnega olja J. Hochmuller v Mariboru, Pod mostom (Magdalenska stran), Dobijo te po ceni najredilnejie »trobi.	106 11—1

S Zadružna gospodarska banka ct. d. \
1	Podružnica Maribor. luMuii1
h
V testa! stfszpaiiri jrnlaži. Sii&iSBžms cssta S ped taBilitaniki ccrkTOi i mm m tantee buIi ujMilestnils. — BsisiSIt obpistmaii ilon m IcaflSics In v fektCea ntrn S Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterij«.
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in poeelanaste posode, sve-tiljk, ogledal, raznovstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna
steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba. Na drobno in na debelo.	Na drobno in na debelo.
i! 1 i
i i i i
Svetovno znano in preizkušeno
STYRIA-K0L0
na
12 mesečne obroke
samo pri generalnem zastopstvu 845
ALOJZ USSAR Maribor Gospoika ulica 20/1.
Južno-štajerska hranilnica Celje
v lastni hiši Cankarjeva «lica it. 11, nasproti poŠte. — Ustanovljena let» 1880
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure In Jih obrestuje p» kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
Za varnost vlog jamčilo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vransko in rezervni zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi kr»diti pod ugodnimi pogoji. Poštne položnice na razpolago.
O
o
O
o
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik A. Hrovatin, poslovodja v Mariboru.
darja«, predstavnik: Januš
— Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Goleč, novinar v Mariboru.
Izdajatelj: Konzorcij »Slov. Gospo-
53534848230153234848484853232323535302010002482348482348485323480202020201015353015353232300010100000001000202