287 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023), 287–313
JanuŠka Gostenčnik – k arMen kenda-Jež
Fonološki opis govora kraja gomilica (SLA T392, 
OLA 21)
Cobiss : 1.01
https ://doi .org /10.3986/Jz.29.2.12
V prispevku je prikazan govor kraja Gomilica (SLA T392), ki je dolinski govor (z neka-
terimi značilnostmi ravenskega govora) prekmurskega narečja panonske narečne skupine. 
Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti. Fonološki opis govora je 
narejen na podlagi narečnega gradiva, ki ga je za potrebe Slovenskega lingvističnega atla-
sa (SLA) zbrala Irena Lebar leta 1986. Opravljena je primerjava s starejšimi zapisi tega 
govora (Ftičar 1957; Horvat 1963; Ftičar – Logar 1969–1971) in fonološkim opisom za 
Slovanski lingvistični atlas (OLA) (Benedik 1981).
Ključne besede: panonska narečna skupina, prekmursko narečje, fonološki opis, Sloven-
ski lingvistični atlas (SLA), Slovanski lingvistični atlas (OLA), slovenščina, Gomilica
A Phonological Description of the Local Dialect of Gomilica  
(SLA Data Point 392, OLA Data Point 21)
This article presents the local dialect of Gomilica (SLA T392), the Dolinsko variety of 
the Prekmurje dialect within the Pannonian dialect group (with  some features of the Ra-
vensko variety). It describes basic phonological and accentual features. The phonological 
description of the dialect is based on dialect material collected by Irena Lebar for the Slo-
venian Linguistic Atlas (SLA) in 1986. A comparison is made with all older transcriptions 
of this dialect (Ftičar 1957; Horvat 1963; Ftičar & Logar 1969–1971) and the phonologi-
cal description for the Slavic Linguistic Atlas (OLA, Benedik 1981).
Keywords: Pannonian dialect group, Prekmurje dialect, phonological description, Slove-
nian Linguistic Atlas (SLA), Slavic Linguistic Atlas (OLA), Slovenian, Gomilica 
Januška Gostenčnik  ZRC	SAZU,	Inštitut	za	slovenski	jezik	Frana	Ramovša,	Ljubljana   
januska.gostencnik@zrc-sazu.si   https://orcid.org/0000-0001-5967-0920
Karmen Kenda-Jež  ZRC	SAZU,	Inštitut	za	slovenski	jezik	Frana	Ramovša,	Ljubljana   
carmen.kenda-jez@zrc-sazu.si	  https://orcid.org/0000-0001-9950-5743 	
 Prispevek je nastal v okviru projekta Raziskave ogroženih narečij v slovenskem jezikovnem 
prostoru (Radgonski kot, Gradiščanska, Hum na Sutli z okolico, Dubravica z okolico) (V6-
2109, 1. 10. 2021 – 31. 8. 2024), ki ga sofinancirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno 
in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije ter Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v 
zamejstvu in po svetu (https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/raziskave-ogrozenih-na-
recij-v-slovenskem-jezikovnem-prostoru-radgonski-kot), projekta i-SLA – Interaktivni atlas 
slovenskih narečij (L6-2628, 1. 9. 2020 – 31. 8. 2024, ARIS in SAZU, https://isjfr.zrc-sazu.si/
sl/programi-in-projekti/i-sla-interaktivni-atlas-slovenskih-narecij) in programa Slovenski jezik 
v sinhronem in diahronem razvoju (P6-0038).

288 J. Gostenčnik – K. Kenda-Jež  Fonološki opis govora kraja g omilica (sla T392, OLA 21)
 1  uvod
Govor kraja Gomilica
1
 je v Slovenskem lingvističnem atlasu označen kot točka 
392. Kljub dosedanji uvrstitvi govora v dolinsko različico (Greenberg 1993; Zorko 
1994; izrecno Kumin Horvat 2008: 243) prekmurskega narečja panonske narečne 
skupine bi bilo s stališča glasoslovja bolj smiselno govoriti o dolinskem govoru 
z nekaterimi značilnostmi ravenskega govora. Od treh razlikovalnih lastnostih, 
izpostavljenih v novejših razpravah (Greenberg 1993: 466; Zorko 2005: 47; Ku-
min Horvat 2008: 240–241; 2010: 94; 2022a: 283) sta dolinski lastnosti odsotnost 
razvoja j > d’ pred naglašenim samoglasnikom ali neposredno za soglasnikom ter 
razvoj -l > -,
2
 nedolinska pa je zaokroženost kratkega ob nezaokroženosti dolge-
ga a-ja.
Diahrono govor uvrščamo v panonsko narečno ploskev vzhodne slovenščine 
(po Rigler 1963 in Šekli 2018: 345).
Prispevek prikazuje osnovne (na)glasoslovne značilnosti govora in fonološki 
opis. Nastal je v sklopu tematskega bloka Slovenski govori na vzhodnem robu 
(2), ki prinaša dva fonološka opisa govorov krajev štajerske in panonske nare-
čne skupine (glej tudi: Gostenčnik 2023: 267–285). Prim. uvodni prispevek v prvi 
tematski blok Slovenski govori na vzhodnem robu (1) (Gostenčnik – Kenda-Jež – 
Kumin Horvat 202) in vanj uvrščene fonološke opise (Gostenčnik 2022a; 2022b; 
Jakop 2022; Kumin Horvat 2022b).
 2  osnovne (na)glasoslovne značilnosti
Prekmursko narečje ima kot del jugovzhodnih narečij in panonske narečne plo-
skve naslednje lastnosti: 1) issln. */*ō > JV sln. *e/*o > pan. *e/*o₁ > prekm. 
*e₁/*o; 2) issln. *, *ē, * > pan. *ē₁, *ē₂, *ē₃ > prekm. *e₂, *ē₂, *ē₃; 3) issln. 
*ǭ > pan. *o₂ > prekm. *o; 4) issln. *- > pan. *-; 5) issln. *è-/*-, *ò-/*- > 
pan. *è-/*ò- > prekm. *è-/*ò-; 6) issln. *- > pan. *- > prekm. *è- (Šekli 2018: 
345–346). 
Zaradi odsotnosti daljšanja issln. kratkih naglašenih zložnikov v nezadnjem 
besednem zlogu uvrščamo prekmursko narečje k vzhodnim panonskim govorom.
 2.1  Odrazi naglašenih samoglasnikov v govoru Gomilice
Podajava odraze issln. naglašenih dolgih in kratkih samoglasnikov za govor Go-
milice (dalje Gom.).
1 V krajevnem govoru Gomilice (Imn): Guˈmilice, Rmn Guˈmilic, Tmn Guˈmilice.
2 Fonetično vrednost glasu bo zaradi dosedanjih zapisov nujno treba še enkrat preveriti na terenu. 
V zapisu Jožeta Ftičarja (1957) je namreč ta redno zapisovan kot , občasno pa se  pojavlja tudi 
v gradivu OLA, vendar nedosledno (npr. Red ˈpaːcḁ : Oed ˈpaːcun); tudi v fonološkem opisu 
(Benedik 1981) ni omenjen, prim. 2.2.3.

289 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
Odrazi znotraj dolgega vokalizma so: 1) issln. * > Gom. ẹ; 2) issln. */*ē/* 
> Gom. ẹː; 3) issln. *ō/*ǭ > Gom. ọ; 4) issln. *ī > Gom. i; 5) issln. *ā > Gom. aː; 
6) issln. *ū > ü; 7) issln. * > Gom. u; 8) issln. * > Gom. . 
Odrazi znotraj kratkega vokalizma so: 1) issln. * > Gom. ẹ; 2) issln. *è/*/* 
> Gom. ä; 3) issln. *ò/* > Gom. ọ; 4) issln. *ì > Gom. i; 5) issln. *à > Gom. å;  
6) issln. *ù > Gom. ü; 7) issln. * > Gom. u; 8) issln. * > Gom. . 
Odraz za umično naglašeni e je ä. Odraz za umično naglašeni o je ọ. Odraz za 
umično naglašeni ə je ä.
 2.2  Pripombe k fonetičnemu zapisu glasovja, njegovi distribuciji in fonološki 
vrednosti
 2.2.1  Dolgi samoglasniki
V zapisu za OLA so dvoglasniki i, , u obravnavani kot redkejše fakultativne 
variante fonemov /iː/, /ː/ in /uː/ (Benedik 1981: 180), prim. ˈbiːk ~ bik, ˈrilec; 
brːs ~ brs, del -l m rḁsˈpːstu = razpustil, vendar npr. samo pˈlːčḁ, 3ed: diˈšiː, 
kuˈsiː, 1ed ˈkːpin; ˈvuːk, ˈduːgi. 
To je v nasprotju z zapisi za SLA (1957; 1963; 1986), kjer dvoglasniki nasto-
pajo pogosteje od svojih enoglasniških različic, in sicer kot <ȉ>, <ȕ> [jf ]; <>, 
<> [jh ] in <i>, <u> [il ]. Drugačnosti gradiva OLA torej ne moremo pripisati 
morebitnim spremembam skozi čas, ampak težnji po večji stopnji fonologizacije 
transkripcije, ki je značilna za zapise in opise krajevnih govorov za OLA, morda 
pa tudi negotovemu slušnemu vtisu Tineta Logarja, končnega zapisovalca gradiva, 
kar je razvidno iz njegove opombe k odgovoru na vprašanje PM 1634 Gsg kri: 
»vsaka i-jevska dolžina rahlo dift[ongirana].«
 2.2.2  Kratki samoglasniki 
Široki e-jevski glas kot odraz issln. *è/*/* in umično naglašenega e je v zapisih 
Irene Lebar in Jožeta Horvata zapisan kot <ä>, v Ftičarjevem zapisu za SLA in 
zapisu za OLA pa kot <> oz. <e>, prim. ˈrän : rn [jf ] : rn [jh ] : ˈren [ola ] = 
hren. Ker je v samoglasniškem trikotniku fonološkega opisa za OLA (Benedik 
1981: 179) /e/ par zaokroženemu /ḁ/-ju, njegovi dejanski fonetični vrednosti bolj 
ustreza prvi zapis.
V vseh drugih zapisih za to točko kratki naglašeni ọ ne more stati pred n, 
namesto njega stoji u oz.  (Benedik 1981: 180; Ftičar 1957; Horvat 1963), prim. 
3ed: se ˈguni ‘goniti se’, ˈvuńḁ = vonja ‘smrdeti’ [ola ], n = on, kń = konj, čnta 
= čonta ‘kost’, Oed zůbn = zobom [jf ], kȕń, čȕnta, lȕnec = lonec, kȕnec [jh ]. Z ů 
je v Ramovševi transkripciji zapisan »izredno ozki, napeti o, skoraj že u«.
Tradicionalno so se nenaglašeni i-ji v prekmurskem narečju zapisovali z zna-
kom <>, ki naj bi zaznamoval »visoki, napeti, sprednji, jasno zveneči ẹ in i« 
(Ramovš 1935: VIII). Tako, sicer ne vedno povsem dosledno, je nenaglašeni i 

290 J. Gostenčnik – K. Kenda-Jež  Fonološki opis govora kraja g omilica (sla T392, OLA 21)
zapisan v Ftičarjevem zapisu (1957). Podobno fonetično vrednost bi lahko pri-
pisali zapisu izglasnih i-jev z <ẹ>, vsi drugi i-jevski glasovi so pri Lebar (1986), 
Horvat (1964) in OLA (1969–1970) fonologizirani v i – Ded nȍg [jf ], nȍgi 
[jh ], ˈnọgi [ola ]. To je v neskladju s sodobnejšimi opisi, ki za ta glas večinoma 
uporabljajo <>, prim. Greenberg 1993: 468: »nenaglašeni /i/ se v vseh položajih 
uresničuje kot ohlapen, rahlo proti sredini pomaknjen samoglasnik«.
Nenaglašeni kratki zaokroženi å je dosledno zapisan samo v Logarjevem pre-
pisu gradiva OLA (v transkripciji OLA <ḁ>).
Nenaglašeni r < * je v Ftičarjevem gradivu in gradivu za OLA le izjemoma 
zapisan kot zlogotvoren. 
 2.2.3  Soglasniki
V zapisu za OLA se, sicer zelo redko, pojavlja drsnik , ki ga za siceršnji  do-
sledno piše Jože Ftičar v zapisu za SLA (1957): Imn ˈteci = telci ‘tele’, štˈrige = 
štrigelj ‘čohalo’, Red ˈpaːcḁ = palca. 
V Ftičarjevem in Horvatovem zapisu je /x/ dosledno zapisan kot žrelni pri-
pornik /h/, enako velja za celotno gradivo OLA, kjer je bil zapis spremenjen v <x> 
šele ob nastanku fonološkega opisa in pripravi gradiva za kartiranje.
Kljub nekaterim pomanjkljivostim je po primerjavi omenjenih razhajanj zapis 
Irene Lebar glede na stopnjo ustreznosti fonetičnega zapisa najbolj primeren kot 
izhodišče za izdelavo fonološkega opisa. Drugi zapisi so v obravnavo pritegnjeni 
kot dopolnilno gradivo, posebna pozornost je namenjena redkejšim fonemom in 
glasovnim različicam ter starejšemu besedju, ki so ga v zapisu iz leta 1986 nado-
mestili novejši leksemi.
 3  Fonološki opis
 3.1  Inventar
 3.1.1  Vokalizem
 3.1.1.1  Dolgi naglašeni samoglasniki
i u
ü
[ọ]
ẹː
ẹ ọ
aː
Redkejše fakultativne različice samoglasnikov i, u in (morda tudi) ü so iː, uː in üː. 

291 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
 3.1.1.2  Kratki naglašeni zložniki
i ü u
ẹ ọ
e ö
ä å + []
 3.1.1.3  Kratki nenaglašeni zložniki
i ü u
e o
a + []
 3.1.2  Konzonantizem 
 3.1.2.1  Zvočniki
m
v 
n l r
ń j
 3.1.2.2  Nezvočniki
p b
f
t d c s z
[]
č š ž
k g [x]
 3.1.3  Prozodija
Fonološko je relevantno mesto naglasa. Govor pozna kolikostna nasprotja v nagla-
šenih zlogih. Inventar prozodemov vsebuje dolge (ˈVː) ter kratke (ˈV) naglašene in 
nenaglašene zložnike (V).
 3.2  Distribucija
 3.2.1  Vokalizem
Dolgi samoglasniki nastopajo samo pod naglasom.
Kratki samoglasniki nastopajo v naglašenih in nenaglašenih zlogih.
Za vzglasni ˈi je v gradivu le primer ˈivje oz. ˈiːmje [ola ] ‘ivje’.
3
3 Vendar kratko ˈive, ˈime [jf ] ‘ivje’.

292 J. Gostenčnik – K. Kenda-Jež  Fonološki opis govora kraja g omilica (sla T392, OLA 21)
/i/ [iː] in /i/ navadno ne nastopata pred /v (namesto njiju se govori ü –  
del -l m: kuˈsü = kosil, siˈšü = sušil, luˈvü ~ luˈvi, šˈtü = štilj, ˈmüva ‘midva’, 
ˈvüva ‘vidva’, vendar tudi kuˈsiː [jh ] in kuˈsi [ola ]).
/i/ [iː] se ne pojavlja pred r (zanj stoji ẹː – pasˈtẹːr, ˈmẹːr [ola ], ˈšẹːrši = širši 
[ola ]).
Nenaglašeni /i/ v vzglasju nastopa redko (iˈmẹː, Imn igˈlẹː [ola ]), itˈvaːni ‘suh’ 
[ola ], igˈrḁti [ola ]); pred /i/ < *u nastopa protetični /v/ (Imn viˈši = uši, viˈńaːk = 
uljnjak, 3ed vižˈgẹː [ola ] = užge ‘prižgati’, izjemoma po onemitvi /x/ iˈdo [jf ] = 
hudo).
/ü/, /ü/ in novejši /u/ ne morejo stati v vzglasju zaradi protetičnega /v/, ki 
nastopa pred njimi (ˈvüzda = uzda, ˈvüu = uho, vuˈčite = učitelj [ola ], Med nḁ 
ˈvulici = ulici [ola ], izjemoma ˈüːdi [ola ] = hudi). 
/ü/ [üː] in /ü/ navadno ne nastopata pred r (namesto njiju se govori öː/ö – 
ˈköːrńek [ola ] ~ ˈkürńek = kurnjak ‘kurnik’, zḁˈköːriti [ola ] = zakuriti, del -l m 
ed zḁˈköːru [ola ] = zakuril, ˈtörškẹ = turški). /öː/, ki se pojavlja samo v gradivu za 
OLA (Benedik 1981: 180), in /ö/ sta sicer redka glasova. 
Pred istozložnim j namesto /ọ/ stoji uọ ~ u (gˈnuọj ~ gˈnuj).
 3.2.2  Konzonantizem
 3.2.2.1  Zvočniki
Zvočnik /v/ ne more stati v izglasju in pred nezvenečimi nezvočniki, saj se tam 
premenjuje s [f] (ˈpọtkef, ˈọfca). V vzglasju navadno ne nastopa pred d, z, s (duˈvi-
ca = vdovica, zˈdignutẹ = vzdignoti, ˈsi = vsi, vendar vdiˈlaːńa (sˈtẹna) = vdelana 
(stena) ‘zunanji (zid hiše)’).
Zvočnik // se pojavlja za samoglasnikom pred soglasnikom (ˈpọˈnọčẹ = 
polnoči, ˈtäci = telci ‘tele’ [jh ]) ali v izglasju (čunˈkẹː, ˈkọte, tudi ˈm = umrl).
Zvočnik /m/ ne more stati v izglasju, saj se tam premenjuje z /n/ (ˈsäden ‘7’).
 3.2.2.2  Nezvočniki
Zveneči nezvočniki se pred nezvenečimi nezvočniki in v izglasju premenjujejo z 
nezvenečimi nezvočniki (gˈraːt, kˈriš, ˈrọp = rob ‘skrajni zunanji del česa’).
/x/ se v izglasju ne pojavlja. Kot nasledniki *x sredi besede alternirajo /x/ [h], 
 in /j/, v vzglasju pa /x/ [h] in . V tu obravnavanem novejšem gradivu nastopata 
samo  in /j/ (Imn ˈmüe ~ ˈmüje = muhe, meˈjẹːr = mehir ‘mehur’ [il ] : sˈnea ~ 
sˈneha [jf ]; aˈlupa ~ haˈlupa ‘mrtvašnica’, stˈrẹa ~ stˈrẹha [jh ]; ˈmüxḁ ~ ˈmüa, ˈiža ~ 
ˈxižḁ, 3ed sˈküa ~ sˈküxa ~ sˈküjḁ, Mmn ˈvüḁj ~ ˈvüxḁj = uhah, ˈxüːši = hujši ‘slab’, 
ˈxüːdi ~ ˈüːdi ˈdj = hudi duh [ola ]). 

293 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
 3.2.3  Prozodija
Naglašeni samoglasniki so fonetično dolgi ali kratki, nenaglašeni pa kratki. Nagla-
šen je lahko katerikoli zlog v besedi. V večzložnicah sta lahko naglašena dva zloga 
(dˈvåstiˈäden ‘enaindvajset’, šˈtirdeˈsẹːt [ola ], ˈsigˈdaːr [ola ] = vsekdar ‘vedno’, 
2mn ˈvöspiˈjẹːte [ola ] = ven izpijete ‘izpiti’). 
 3.3  Izvor
 3.3.1  Vokalizem
 3.3.1.1  Dolgi naglašeni samoglasniki
4
issln. Gradivo
i < *ī ˈzit = zid, ˈlist, Red ˈsina, ˈči = hči, Red: kˈvi, dlåˈni, 
nuˈči, Imn: čeˈri = hčeri, viˈši ‘uš’, nuˈči, uˈči ‘oko’, 
‘oko pri rastlini’, saˈni, tˈri; stˈric, ˈbik,
5
 Rmn liˈdi 
= ljudi, Ted žiˈvinu, prid m mn ˈsivi, 2ed luˈviš, 3ed: 
zvuˈni, kuˈsi, ruˈsi, leˈti, gnuˈji, tišˈči, luˈvi, siˈši, 
pusiˈši = posuši, trˈpi, gˈmi, guˈči [ola ] = golči 
‘govoriti’; ˈvinu, ˈlice, ˈzima; ˈivje, bˈritva, meˈzinec, 
sreˈdinec, kˈlinec = klinec ‘nagelj’, Rmn: kuˈlin [jh ], 
maˈlin [jh ], ˈńif [jh ] ‘njiva’, pesˈnic [jh ] = pestnic 
‘pest’, vesˈnic [jh ] ‘vas’, krvaˈjic = krvavic, pˈlitvẹ = 
plitvi ‘plitev’, 1ed: ˈvidin, ˈpišen; novi cirkumfleks 
v primerih (po Kapović 2015: 319–325): zaˈvica = 
zavica ‘zajklja’, stiˈniːcå [ola ] = stenica, žanˈjiːcå 
[ola ];
< *ì- v položaju pred n zviˈrina ‘zver’, Red peˈlina;
6
< *-ì v primeru fˈtič = ptič;
v izposojenkah kˈriš, ˈbiček = biček ‘žepni nož’;
ẹː < * iˈmẹː, žerˈbẹː, Red: mekˈlẹː ‘metla’, kuˈsẹː, žeˈnẹː,
7
 braˈdẹː, 
glaˈvẹː, ruˈkẹː, nuˈgẹː, Imn ž: kuˈsẹː,
8
 ruˈkẹː, nuˈgẹː, 
pečˈkẹː, gerˈpẹː = grpe
9
 ‘satovje’, ceˈpẹː = cepé ‘cepec’, 
müˈxẹː [ola ] ‘muha’, buˈjẹː = bolhe, skuˈzẹː [jf , jh ] 
‘solza’, bedˈrẹː [jh ] ‘stegno’, ˈpẹːt, deˈvẹːt, deˈsẹːt; ˈrẹːp, 
ˈpẹːtek, ˈpẹːta, prid m sˈvẹːti, prim ˈvẹːkšẹ ‘velik’, ˈzẹːtẹ 
= vzeti, 1ed: ˈvẹːžen, pˈlẹːšen, del -l ž ed ˈzẹːla = vzela; 
gˈrẹːda, ˈmẹːzdrå [ola ] ‘prevleka na mleku’, fˈtẹːgniti se 
= vtegniti se ‘stegniti se’, sˈrẹːčatẹ, 1ed gˈlẹːdan;
4 Gradivo za issln. stalno dolge zložnike je (relativnokronološko) razvrščeno glede na (po)psl. 
tonem in splošnoslovenski naglasni premik ter medsebojno ločeno s podpičji.
5 Imenovalniška in dvojnična oblika v Red izkazujeta prehod v a. p. (c): Ied ˈbik, Red biˈkaː ~ 
ˈbika, Imn biˈkove ~ ˈbiki [jf ].
6 Po	 analogiji	 tudi	 Ied	peˈlin	 (vendar	 pričakovano	 Ied	peˈlin	[jf ,	jh ]	 in	 Red	peˈliːna	 oz.	peˈlina	[jf ,	jh ].
7	 Tudi	ˈžäne .
8 Tudi ˈkọse.
9	 Poknjiženo	k ot	grpa 	v	Bezlaj	19 77:	183	in	kot	gerp- 	(nejasno)	v	SLA	2.2:	278.

294 J. Gostenčnik – K. Kenda-Jež  Fonološki opis govora kraja g omilica (sla T392, OLA 21)
< *- v primeru ˈjẹːtra;
< *ē pẹːč, ˈlẹːt, ˈmẹːt = med, sˈcẹː, veˈčẹːr, fˈčẹːla = bečela 
‘čebela’, sˈšẹːn, kuˈrẹːn = koren ‘korenina’, peˈpẹː, 
jeˈsẹːn ‘jesén’, jeˈsẹːn
10
 ‘jêsen’, znaˈmẹːńe, Red: iˈmẹːna, 
ˈčẹːrẹ ‘hči’, Imn lidˈjẹː = ljudje, prid ž veˈsẹːla, ˈšẹːst, 
triˈjẹː = trije; tudi: ˈnẹːbu ~ neˈbọ [jh ];
< *è- po zgodnji 
podaljšavi
Imn ˈrẹːbra, neˈbẹːsa; 
po podaljšavi 
(prekm. 
inovacija)
11
1ed: preˈdẹːn = predem, neˈsẹːn = nesem, duˈbẹːn = 
dolbem, kuˈčẹːn = tolčem, kuˈnẹːn = kolnem, žeˈnẹːn 
= ženem [ola ], 2ed neˈsẹːš, 3ed: neˈsẹː, teˈčẹː, cveˈtẹː, 
skiˈbẹː = skube, zuˈvẹ: [ola ] = zove ‘klicati’, bleˈjẹː 
[ola ] ‘blejati’, zeˈbẹː;
v položaju pred r ˈpẹːrje;
< *-è morda v položaju 
ob n v primerih
ˈšẹːn ‘vrsta kožnega vnetja’, 1ed žˈrẹːn;
< * ˈvẹːs, ˈdẹːn, ˈpẹːn = panj ‘tnalo’, ˈtẹːst, ˈlẹːn, ˈčẹːst, viˈjẹːr 
= viher ‘vihar’, laˈkẹːt ‘komolec’, nuˈxẹːt = nohet, 
vuˈzẹː [ola ] = vozel, suˈkẹː = sokelj ‘grča’, Rmn 
meˈkẹː ‘metla’;
12
< *- v primeru prid m ˈpẹːsjẹ = pasji;
< *- čunˈkẹː = čontelj (po Furlan 2013: 123),
13
 gliˈžẹːn = 
gleženj, peˈdẹːn = pedenj ‘ped’, ruˈgẹː [ola ] = rogelj 
‘rog’;  
< umično 
naglašenega e
v primeru spˈrẹːvut = sprevod ‘pogreb’;
< *ī v položaju pred r meˈjẹːr = mehir ‘mehur’, pasˈtẹːr, påˈpẹːr [ola ] = papir, 
ˈmẹːr = mir, Med nå ˈmẹːri [ola ], Imn ucˈvẹːrki [ola ], 
seˈšẹːrun [ola ] = vseširom ‘povsod’;
v izposojenkah ˈvẹːrt = virt
14
 ‘gospodar’;
ẹ < * kˈlẹt, ˈrẹč ‘beseda’, cˈvẹt [ola ], sˈrẹn, čˈrẹp = črep 
‘strešna opeka’, sˈnẹk = sneg, ˈlẹs ‘gozd’, ˈbrẹk ‘hrib, 
grič, breg’, vˈrẹme, sˈrẹda, ˈtẹlu, kˈrẹsek = kresek 
‘kresnica’ [ola ], I/Tdv: čeˈrẹ
15
 ‘hči’, kuˈsẹ
16
 ‘kosa’, 
Idv ruˈkẹ,
17
 Tdv nuˈgẹ,
18
 Med f ˈsẹne ‘seno’, prid ž 
ˈlẹva, prid m pˈrẹgńi = prednji, pˈrẹk ‘čez’; kˈlẹšče, 
ˈpẹsik, vuˈdẹr = voder ‘oselnik’, prid m: sˈlẹpẹ, ˈlẹpẹ, 
ˈbẹlẹ, prisl ˈrẹsan ‘res’, prid ž ˈrẹtka, utpˈrẹtẹ; ˈdẹte, 
10	 Red	jeˈsẹːna 	[jf ]	oz.	jesˈnaː 	[jh ].
11 Rigler 2001: 68–69; Greenberg 2002: 105.
12	 V	primeru	ˈlaːš 	=	laž	gre	za	vpliv 	knjižnega	jezika.
13	 Sln.	 dial.	izpeljanka	*čont-elj ,	 Red	 *čont-lja 	 ‘kar	 je	 v	 zvezi	s	 kostjo’	 <	 *-ъl’ь 	 iz	čọ̑nta 	 f	 ‘kost’	 z	
dial.	razvojem	tl 	>	kl 	(Furlan	2013:	123).
14	 Po	 glasovno-pravopisnem	 načel u	 poknjiženo	 (Šekli	 v	 SLA	 2.2:	 58)	virt	< 	*(virt)-ъ 	 ←	 nem.	Wirt 
‘gospodar,	zakonski	mož’	(Nartnik	v	SLA	1.2:	298).
15	 Tudi	ˈčẹːrẹ .
16 Tudi ˈkọsẹ.
17	 Tudi	ˈrọkẹ .
18	 Tudi	ˈnọgi .

295 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
gˈńẹzdu, ˈvẹdru, ˈmlẹku, sˈvẹča, zˈvẹzda, sˈtẹna, 
čˈrẹda, prid ž sˈlẹpa, mˈrẹti = umreti; ˈvẹka = vejka 
‘veja’, ˈmẹsec, punˈdẹlek, bˈrẹzje [ola ], Imn: ˈlẹta, 
ˈmẹsta [jh ],
19
 Rmn bˈrẹs [jh ] ‘breza’, prtuˈlẹtje = 
protoletje ‘pomlad’, 1ed ˈsẹkan,
20
 3ed ˈvene [ola ] = 
vene; po izpadu izglasnega x: ˈmẹ = meh, gˈrẹ = greh, 
sˈmẹ = smeh; tudi (po Kapović 2015: 396–397):
21
 
šˈvẹlja = švelja ‘šivilja’;
v izposojenkah šakˈrẹt ‘stranišče’, ˈkẹp
22
 = kep [ola ] ‘slika’;
aː < *ā vˈlaːs = vlas ‘las’, (ˈkukurčna) vˈlaːt ‘(koruzni) storž’, 
sˈlaːp = slap, gˈraːt = grad, pˈraː = prah, zˈmaːs = zmaz 
‘omet’, Red: puˈjaːsa = pojasa ‘pas’, zuˈbaː,
23
 druˈbaː 
‘črevo’, gnuˈjaː,
24
 ubˈlaːčnu, mˈlaːšẹ, duˈmaː, dˈvaː; 
ˈsvaːk, mˈlaː, ˈraːst = hrast, kˈraː = kralj, Imn kˈraːlẹ = 
kralji, žˈgaːnikẹ ‘žganci’, sˈvaːk, prid m ˈnaːge = nagel, 
kuˈmaːr, fčeˈlaːr = bečelar ‘čmrlj’, kuˈvaːč, kuˈlaːč = kolač 
‘hlebec’, usiˈpaːč = osipač ‘dvojni plug’, puˈtaːč = potač 
‘kolo’, ruˈkaːf = rokav, viˈńaːk = uljnjak (prim. Furlan 
v Bezlaj 2005: 319) ‘čebelnjak’, saduvˈńaːk, sirˈmaːk 
= siromak ‘bajtar’, biˈlaːk [ola ] = beljak, niˈmaːk = 
nemak [ola ] ‘neumen človek’, maˈńaːk [jh ] = manjak 
‘len človek’, čüˈdaːk, kisiˈlaːk = kiseljak ‘skuta’, ulˈtaːr, 
ziˈdaːr, zvuˈnaːr ‘mežnar, cerkveni ključar’, guspuˈdaːr, 
ˈvaːpnu = vapno ‘apno’; bˈraːda, tˈraːva, gˈlaːva; pišˈčaː, 
ˈpaːvuk = pavok ‘pajek’ (Red ˈpaːvuka), ˈpaːlec, ˈžaːlec 
[ola ] = žalec ‘želo’, Rmn: kˈraːf, ˈjaːgut [jh ] ‘jagoda’, 
ˈlaːč [jh ] = hlač, ˈzaːvec = zavec ‘zajec’, ˈmaːčka, ˈlaːpec 
= hlapec, zdˈraːvje [ola ], bˈraːtjå (skup.) [ola ], naˈvaːda, 
prid m pˈraːvẹ = pravi, 1ed: pˈraːvin = pravim ‘praviti, 
reči’, ˈdaːn,
25
 zˈnaːn;
26
< *-à v primerih ciˈgaːn, ubˈraːs [ola ] = obraz;
< a po umiku novega 
cirkumfleksa
ˈzaːgradå [ola ], ˈzaːgluzda = zaglozda
27
 ‘cokla za 
podkladanje kolesa’, ˈzaːtanik [jf ] = zatolnik (Furlan 
2005a) ‘tilnik’, Imn ˈzaːpixi ~ ˈzaːpii ~ ˈzaːpiji [ola ] 
‘zamet’;
v izposojenkah ˈfaːrba, prid m bleˈkaːtẹ ‘trebušast’, ˈvaːnkiš ‘blazina za 
pod glavo’, ˈtaː = talj ‘del’, šˈpaːs ‘shramba’, ˈvaːga, 
Med (on je v) ˈnaːtẹ = (on je v) nathi (Horvat v SLA 
1.2: 207) ‘nahod’, paˈdaːš ‘prijatelj’, Med pu ˈvaːrašẹ 
‘mesto’, sanˈdaːlẹ;
19	 Po	analogiji	I mn	ˈmẹsta 	[il ].
20	 Nedoločnik	ˈsẹkati .
21	 Nastanek	 novega	 cirkumfleksa	 na	 mestu	 novega	 akuta,	 primerjaj	 tudi	ˈkọža,	sˈkọrja	 ‘lubje,	 sren’.
22	 Madž.	kép .
23	 Tudi	ˈzọba .
24 Tudi gˈnuja.
25 Nedoločnik ˈdåtẹ.
26 Nedoločnik zˈnåtẹ.
27	 Poknjižitev	p o	Ramovš	1924:	151.	Bezlaj	1977:	167	v	tem	vidi	ohranj eno	starejše	stanje	od	
	* gvozd.	Poknjižitev	v	SLA 	3.2:	352	je	zag//o zda	(//	≥	l ).

296 J. Gostenčnik – K. Kenda-Jež  Fonološki opis govora kraja g omilica (sla T392, OLA 21)
ọ < *ǭ ˈmọš, ˈzọp = zob, dˈrọk = drog, ˈlọk (Med ˈlọgẹ) 
‘log, gozd’, pˈrọt [ola ] = prot/prod, ˈrọp = rob 
‘skrajni zunanji del česa’, kˈrọk [jh ] = krog, Imn 
utˈrọbẹ = otrobi, guˈlọp = golob, kˈlọp, ˈgọska, 
ˈgọžef [jh ] = gožev ‘gožva’, Ted ž: nuˈgọ, kuˈsọ, 
žeˈnọ (~ ˈžänu); prid m: ˈmọten, ˈmọder, ˈrọbec 
‘ruta’, ˈkọt [ola ], (ˈnit za) ˈvọtek [ola ] = votek, ˈpọt 
‘steza’, ˈgọšča, muˈgọčẹ, prid m: ˈvọskẹ = ozki, 
kˈrọti [ola ] (star.) = kroti/knj. kruti ‘trd, močan’; 
ˈrọka;
28
 ˈpọpek, ˈgọbec;
< *ǫ po umiku novega 
cirkumfleksa 
(Furlan 2005b: 
407, op. 3)
29
ˈgọsanca = gosenica;
30
< *ō ˈbọk = bog, ˈnọs, zˈvọn, bˈrọt = brod, ˈmọst, pˈlọt 
‘plot, ograja’, ˈtọr = thor ‘dihur’, ˈhọt = hod ‘hoja’, 
ˈbọr [ola ] = bor, zaˈpọvit = zapoved, ˈgọra,
31
 Red 
ˈvọza (~ vuˈzaː), Oed ž: z vasˈjọf, s čerˈjọf ‘hčer’, s 
pečˈjọf, z nučˈjọf, s krvˈjọf, s kuˈsọf, z žeˈnọf (~ z 
ˈžänuf), z ruˈkọf, z braˈdọf, Imn: siˈnọvẹ in siˈnọje, 
vlaˈsọvje = vlasovje, zuˈbọvje = zobovje, čunˈklọvje 
= čontlovje ‘pregibi prstov’, sšˈńọve [jh ] ‘sršen’, 
Rmn: vlaˈsọf, zuˈbọf, siˈnọf, pˈsọf, Omn z diˈcọf 
‘otrok’, putˈkọf = podkov ‘podkev pri konju’, čerˈvọ 
‘trebuh’, dreˈvọ ‘drevo, krsta’, oˈkọ = oko, neˈbọ, 
meˈsọ, pruˈsọ = proso, seˈnọ, sluˈbọ
32
 [ola ] = slov, 
tesˈtọ, teˈlọ, pesˈtọ = pesto ‘osrednji del kolesa, skozi 
katerega gre os’, kuˈkọt = kokot ‘petelin’, ˈnọč, ˈmọč, 
ˈkọla ‘voz’, sˈvọra = svora ‘sora’, kˈvọčka ‘koklja’, 
ˈmọrje, siˈrọta, liˈpọ, ˈtọ, sˈtọ; tudi:
33
 ˈkọža,
34
 
sˈkọrja ‘lubje, sren’ (po Kapović 2015: 396–397);
< *o po umiku novega 
cirkumfleksa
ˈọtava,
35
 Imn: ˈkọritå, ˈkọlina ‘koleno’ [jh ];
< *ò po zgodnji 
podaljšavi
Imn ˈọkna ‘okno’, kˈrọsna (skup.)
36
 ‘statve’, Rmn: 
ˈkọs ‘koza’, ˈọs ‘osa’;
< *- v položaju za v vọgelje = ogelje ‘oglje’, prid m: ˈvọte = votel;
v izposojenkah ˈrọmar, šˈkọla = škola ‘šola’, patˈrọn, Imn ˈšọpe 
= šope ‘škopa’, uˈkọruš = *obkoroš/obkoruš
37
 ‘kor’, 
saˈbọ = sabol ‘krojač’, kanˈžọr = kanžor ‘merjasec’;
[uọ] < *ō v položaju pred j gˈnuọj,
38
 ˈluọj,
39
 Ded ˈńᵘọːj [ola ] = njoj ‘njej’, ˈnᵘọːjcu 
[ola ] = noco ‘danes ponoči’;
28	 Po	analogiji	t udi	ˈnọga .
29 Marc L. Greenberg, ustno.
30 Prim. Gostenčnik 2022b: 134, op. 27.
31	 Iz	tožilniške	p redložne	zveze	na goro .
32 Prim. Furlan 2012: 58.
33 Gl. op. 21.
34 Prim. Gostenčnik 2022b: 144.
35	 Prim.	tudi	Greenberg	2002:	123 .
36	 ←	*krosn 	(Ied).
37  Prim. madž. kórus ‘kor’.
38	 Tudi	gˈnu .
39 Tudi ˈlu.

297 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
u < * ˈvuk, ˈgut = golt ‘grlo’, ˈčun ‘čoln’, ˈpuːš [ola ] = 
polž, prid m ˈdužen = dolžen, prid m mn: ˈžuti = žolti 
‘plavi’, ˈdugẹ = dolgi, tudi ž ˈduga, 3ed ˈmuːvi [ola ] = 
molvi ‘zavijati, tuliti’, ˈkučtẹ = tolči;
v izposojenkah kaˈput ‘suknjič’, kˈruglica = kruglica, ˈrut = rud 
‘oje’;
ü < *ū ˈvüš = uš, ˈlüːskå [ola ], prid s pˈlüžnu, prid ž dˈrüga, 
ˈlüpatẹ = lupati ‘ličkati’; kˈlüč, pˈlüča, ˈjüːnec [ola ] 
‘vol’, 1ed ˈlüplen = lupljem ‘lupiti’; ˈdüːšå [ola ], 
ˈvüzda; Rmn ˈkür ‘kokoš’,
40
 ˈlükńa, ˈkürńek = 
kurnjak ‘kurnica’, gˈrüška, prid m kˈrüšnẹ, 3ed 
ˈsüne;
< *ù- jüžina = južina ‘malica’;
< * po asimilaciji
41
 bˈlüzẹ = blizu, je ˈtü [ola ] = (on) je tiho, ˈńüːf [ola ] = 
njihov, Red ˈńüːvugå [ola ] = njihovega;
<*u po umiku novega 
cirkumfleksa
ˈsüːšåvå [ola ] ‘suša’;
v izposojenkah šˈtüfka = škufka ‘smrekov storž’, ˈbür = bur ‘jez’, 
ˈküńa ‘kuhinja’;
[ü] < *-ū Red: leˈdü [ola ] = ledu, siˈnü [ola , jf ] = sinu, meˈdü 
[ola , jf ] = medu, leˈnü [ola ] = lanu.
 3.3.1.2  Kratki naglašeni samoglasniki
issln. Gradivo
i < *ì- ˈiža ‘hiša’, ‘soba’, ˈlipa, ˈžila, ˈsila [jh ], ˈńiva, sˈlinå 
[ola ], sˈlivå [ola ], žˈlica, ˈriba, ˈgriva ~ gˈribå
42
 
[ola ], ˈistina ‘resnica’, blaˈzina, ˈibuvina = ibovina 
‘cvetnonedeljska butara’ (Furlan, NESSJ), verˈtińa 
‘gospodinja’, ruˈčica, pesˈnica = pestnica ‘pest’, 
pleˈnica, mušˈnicå [ola ] = mošnjica ‘strok’, 
ravˈnica [jf ], liˈsica, pšeˈnica, teˈtica ‘teta’, gušˈčica 
= koščica ‘peška’, ˈmise [ola ], ˈtikef = tikev 
‘buča’, Red ˈmišẹ, Imn: biˈlice ‘jajce’, rumeˈnice 
‘pirh’, fˈtice, kuˈline, ˈpicek ‘piščanec’, Red buˈžiča 
‘božič’, ugˈńišče, ˈžitu ‘žito’, ‘rž’, ˈšilu, kuˈpitu, ˈsilje 
[ola ] ‘žito’, kaˈdilu [jh ], prid m ˈniskẹ, ž ˈkisila 
[jh ], puškruˈpitẹ ‘kropiti’, muˈlitẹ, duˈjitẹ = dojiti 
‘molsti’, ˈviditi, fkuˈpitẹ
43
 = vkopiti ‘skopiti’, nuˈsitẹ, 
luˈvitẹ, 1ed ˈiščen = iščem, 2ed zˈdigneš;
40 K Ied ˈküra.
41 Ramovš (1935: 171) je »labializacijo i > ü« kot značilnost slovenskogoriškega (»goričanske-
ga«), prleškega in prekmurskega narečja razlagal z asimilacijo na sosednje soglasnike ali kot 
prekozložno asimilacijo i-u > ü-u oz. i-o > ü-o.
42	 Gl.	op.	32.
43 3ed fˈkaːplå [ola ].

298 J. Gostenčnik – K. Kenda-Jež  Fonološki opis govora kraja g omilica (sla T392, OLA 21)
< *-ì ˈmiš (ž), ˈnit, ˈrit, ˈsir, ˈsit, ˈbič, Imn pˈsi;
< *ī v položaju pred ń sˈvińa, bˈrińe,
44
 ˈšińek = šijnjak ‘vrat, tilnik’, 
mravˈlińek = mravljinjak ‘mravljišče’, ktuˈvińek 
[ola ] = krtovinjak ‘krtina’;
v položaju pred n ˈsin, 1ed: trˈpin, luˈvin
45
 [jh ], prˈdin
46
 [jh ], zvuˈnin
47
 
[jh ];
< * v primerih (števniki) ˈpidesit, deˈvidesit;
po umiku 
s kratkega 
notranjega 
zloga na 
prednaglasno 
dolžino/
kračino
na *i viskẹ = visoki;
< * (skupaj z r pred *j < *x) vˈri = vrh;
v izposojenkah ˈcintur ‘pokopališče’, ˈcige ‘opeka’, uštaˈrija, 
ˈbinkuštẹ, ˈfirma ‘birma’, del -l ž štˈrikala, fˈrišku 
‘hitro’;
ẹ < *- bˈrẹza, ˈcẹsta, ˈrẹpa, ˈmẹra, ˈpẹna, neˈvẹsta, stˈrẹa 
= streha, ˈdẹkla, ˈpẹka, ˈtẹńå [ola ] = tenja ‘senca’, 
neˈdẹla, čˈrẹšńa,
48
 bˈrẹskef,
49
 ˈlẹtu ‘leto, poletje’, 
kuˈlẹnu, žẹˈlẹzu, pˈlẹve, ˈsẹme, ˈtẹme, bˈrẹme, ˈsẹver 
‘severni veter’, ˈdẹdek, sˈvẹder, ˈrẹzatẹ, ˈdẹlatẹ 
(tudi 1ed ˈdẹlan), trˈpẹtẹ, ˈsⁱẹːkatẹ, puˈvẹdatẹ, veˈlẹti 
‘ukazati’, ‘povedati’, žiˈvẹti [ola ], siˈdẹtẹ, mˈlẹti, 
ˈjẹstẹ = jesti ‘jesti’, ‘hrana’, šˈtẹtẹ = hoteti;
< *- ˈsẹ = sèm, upˈlẹn
50
 = oplen;
< * v položaju za r v primerih žˈrẹbec, čˈrẹpńa = črepnja ‘črepinja’, pˈrẹklet = 
predklet ‘veža’; 
v primerih ˈlẹšnik,
51
 ˈdẹčku = dečko;
< * v položaju pred  del -l m ed ˈzẹ = vzel;
< *- v položaju ob j (> ) sˈnẹa = snaha; 
v izposojenkah dˈrẹta, ˈlẹder, prid m ˈlẹdrnẹ ‘usnjen’, pˈrẹdga 
‘pridiga’, pˈrẹmza;
44	 Primerjaj	z	do lžino	v	primerih,	k ot	so	(vse	[ola ])	ˈliːčje ,	bˈrẹzje ,	zdˈraːvje ,	bˈraːtjå 	(skup.).
45	 2ed	luˈviš ,	3ed	luˈvi .
46 2ed prˈdiːš, 3ed prˈdiː.
47	 2ed	zvuˈniš .
48	 V	kolikor	ne	 gre	za	odraz	* 	in	položajni	razvoj	za	r .
49 Gl. prejšnjo opombo.
50 V drugih zapisih je oblika označena kot redka, kot običajna pa v Ftičar 1957 ˈoplin (z nespreme-
njenim naglasnim mestom v vseh ostalih sklonih) in upˈlen (Red upˈlena) oz. Horvat 1963 ˈọplin 
(z nespremenjenim naglasnim mestom v vseh ostalih sklonih). Obliki upˈlẹn Red upˈlẹna in 
upˈlen Red upˈlena kažeta na psl. *oplnъ (a), pri oblikah ˈoplin Red ˈoplina in ˈọplin Red ˈọplina 
lahko predvidevamo umik s kratkega notranjega zloga na prednaglasno kračino in izravnavo v 
odvisnih sklonih.
51	 Morda	 gre	 za	 krajšavo	 dolgega	 naglašenega	 zloga	 pred	 soglasniškim	 sklopom,	 kot	 navaja	 tudi 	
Greenberg	 (2002:	 119,	 op.	 21)	 za	 govor	 Brd	 (gradivo	 za	 leksema	britva	 in	lešnik),	 kjer	 gre	 sicer 	
za	 regularen	 pojav.	 V	 Ftičar	 1957,	 Horvat	 1963	 in	 Ftičar	 –	 Logar	 1969–1971	 je	 sicer	 navedena 	
tvorjenka	ˈlẹšńek	=	lešnjak.

299 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
ä < umično naglašenega e ˈčälu, ˈräbru, ˈbädru ‘stegno’, ˈtäle, ˈsästra, ˈzämla, 
ˈrätkef, ˈčäsnek = česnek ‘česen’, ˈnästẹ, nam ˈläžat 
[jh ], del -l ž ed: sˈpäkla, pˈläla [jh ] = pletla, ˈnäsla, 
Ded ˈtäbẹ, Red ˈätuga = etoga ‘ta’, ˈäden; tudi ˈpäru 
= pero;
< *- sˈräča, ˈdätelca = deteljica ‘detelja’, Red: diˈtäta, 
teˈläta, prid ž žˈmätna = žmetna ‘težek’, pukˈläknutẹ 
= pokleknoti, pˈrästẹ;
< *- ˈzät = zet, ˈväč, nam ˈžät [jh ];
< *ę, po umiku naglasa ˈjäčmen, ˈjäzik;
< *è- ˈzälje = zelje, ˈmäla = melja ‘moka’, Red kˈmäta, prid 
m neˈbäškẹ, 1ed: ˈmälen = meljem, ˈmäčen = mečem, 
3ed kˈläple = kleplje, del -l m ed: ˈpäke = pekel, 
ˈnäse, fˈčära ‘včeraj’, šˈtärẹ = kateri, ˈsäden ‘7’;
< *-è kˈmät;
< *- v položaju med 
dvema v
ˈväverca;
v primeru tˈjäden = teden;
< *- v položaju ob r ˈrän = hren;
< *- ˈmäša, ˈsäńe = sanje, dˈvärẹ = dveri ‘vrata’, prid m: 
ˈväškẹ = vaški, ˈläkẹ = lahki;
< *- ˈdäšč ‘dež’, ˈpäs, gˈńäs = dnes ‘danes’;
< * v položaju pred j 
(< *x)
mä = mah;
< umično naglašenega ə ˈdäska, ˈpäčka, sˈtäber, ˈčäber, šˈkegen [ola ] = 
skedenj ‘sadovnjak’, ˈmägla, ˈpäke, sˈteblu [ola ];
po umiku novega 
cirkumfleksa
na *ě pˈräsika = preseka;
po umiku 
s kratkega 
notranjega zloga 
na prednaglasno 
dolžino/kračino
na *e ˈčätrtek, prid m: ˈvälki, ˈdäbeli, pˈlätenẹ;
na *a ˈdäleč;
v izposojenkah prid m ˈbätežen = betežen ‘bolan’;
v izposojenkah cˈväk ‘žebelj’, pruˈšäcija = prošecija ‘procesija’, 
cˈmär ‘sirotka’, ˈbätek = beteg ‘bolezen’, ˈräca 
= reca ‘raca’, ˈjätika, ˈjäšpren, ˈžägńańe, ˈjäzeru 
‘tisoč’;

300 J. Gostenčnik – K. Kenda-Jež  Fonološki opis govora kraja g omilica (sla T392, OLA 21)
å < *à- ˈkåmen, ˈgåber, ˈjåvur, ˈkåše = kašelj, Red: bˈråta, 
pˈrågå [ola ], ˈsålu, ˈjåbuku, ˈkåča, mˈlåka, ˈråna, 
ˈžåba, ˈjåguda = jagoda, luˈpåtå [ola ], kuˈšåra, 
ˈmåma, kˈråva, ˈbåba [jh ], ˈskåla, ˈmåčeja = mačeha, 
ˈmråvla, ˈpålica [jh ], sestˈrånå [ola ] = sestrana 
‘sestrična’, ˈpåvučina = pavočina ‘pajčevina’, ˈmåtẹ, 
ˈjåblan (ž) ‘jablana’, ˈzåtru = zajutro ‘jutro’, Imn: 
ˈråsuje = razsohe ‘vile’, ˈjåsli, laˈgåtẹ, peˈlåtẹ = 
peljati, gˈråbitẹ, kleˈpåtẹ, ˈdåtẹ, tˈkåtẹ, leˈžåti [jh ], 
sˈpåti [jh ], uˈråti [jh ], zˈnåtẹ ‘vedeti’, putkuˈvåtẹ, 
teˈsåtẹ;
< *-à bˈråt, gˈrå = grah ‘fižol’, ˈbåt = bat ‘palica’, pˈråk 
[ola ] = prag, ˈkåt = kad, Red pˈså, prid m: zdˈråf, 
razugˈlåf [ola ] = razoglav, pˈråf, ˈkå ‘kaj’, ˈtån = 
tam;
< *ɑ po umiku naglasa 
z zadnjega 
kratkega zaprtega 
zloga
ˈådvent, pˈråščič [ola ];
po umiku novega 
cirkumfleksa
ˈzåstava, ˈpåsikå [ola ] = paseka ‘travnik z drevjem 
ob njivi’;
< umično 
naglašenega e
po asimilaciji 
(Furlan v Bezlaj 
2005: 445)
ˈžålut = želod;
< *e po umiku naglasa 
z zadnjega 
kratkega zaprtega 
zloga v primerih
ˈjålič
52 
= jelič ‘smreka’, ‘jelka’, ˈådna
53
 ‘ena’;
< * skupaj z r (å + r) 
v primeru
ˈčårni = črni;
v izposojenkah ˈpåpuč ‘copata’, ˈlåmpa ‘ustnica’, gˈlåžvina ‘steklo’, 
šˈpårat ‘štedilnik’, ˈåmer = hamer ‘kladivo’, ˈfålat 
= falat ‘hlod’, ‘kos’, šˈkåf, påråˈdåjs [ola ], puˈgåča 
[jh ] ‘potica’;
ọ < *ò- ˈvọla, ˈnọša, šˈkọda, ˈsọa = soha, ˈjọsa = jolsa 
‘jelša’, suˈbọta, ˈpọste = postelj, ˈọder, prid m 
ˈdọber, ž ed sˈpọdańa
54
 = spodanja ‘spodnja’, 1ed: 
ˈnọsin, pˈrọsin, ˈmọren, ˈọdin = hodim, 3ed: ˈọdi [jh ], 
ˈvọńa ‘smrdeti’, ˈvọzi [ola ], del -l m ed: ˈmọge, 
ˈnọsu, prisl sˈnọčkar ‘sinoči’, ˈọn,
55
 Red ˈtọga, ˈọsen 
= osem;
< *-ò gˈrọp, stˈrọp, ˈnọš = nož, sˈnọp ‘butara’, ˈpọst, šˈkọf, 
ˈpọt = pod, ˈkọš, ˈčọk, kˈrọp, ˈkọń,
56
 ˈvọ, kˈlọ = tlo, 
dˈnọ, ˈgọr, ˈdọl;
< *- ˈdọga, ˈbọžåˈdọgå [ola ] = božja doga ‘mavrica’, 
ˈgọba, ˈtọčå, ˈmọkå [ola ] = moka/knj. muka, 
ˈrọpček, 3ed ˈvọše ‘vohati’;
52 ˈjålič 	<	issln.	*jedlì 	<	psl.	*jedlь 	(F1).
53	 Tudi	ˈädna .
54 Horvat 1963 ucpuˈdaːńa = odspodanja. 
55 Ftičar 1957 ˈun; Horvat 1963 ˈun.
56 Ftičar 1957 ˈkuń; Horvat 1963 ˈkuń; OLA ˈkuń.

301 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
< *- stˈrọk;
< *ǭ v primerih ˈnọtrẹ, ˈmọški;
< umično naglašenega o ˈvọda, ˈkọsa, ˈọsa, ˈkọza, ˈpọtkef, ˈtọrk = torek, ˈpọtuk 
= potok, ˈbọžič, ˈọri = oreh, ˈkọžij [ola ] = kožuh, 
ˈọgeń, ˈkọsec, ˈkọnec,
57
 ˈlọnec,
58
 čˈlọvik, ˈkọte, ˈọča, 
ˈtọpulå [ola ] = topola ‘topol’, Red: ˈnọža [ola ], 
sˈtọlå [ola ], Imn sˈtọle ‘miza’, ˈọknu ‘okno’, ‘šipa’, 
prid m ˈbọži, ž ˈmọja, s ˈdọbru, ˈgọrẹ = gori, ˈdọlẹ = 
doli, gˈlọdatẹ;
59
< *o- po umiku naglasa 
z zadnjega 
kratkega zaprtega 
zloga
ˈpọtplat = podplat, ˈkọlič ‘kol’, ˈrọčnik ‘držalo pri 
cepu’, ˈọbit = obed ‘kosilo’, ˈpọzoj [ola ] ‘zmaj’, 
ˈọlip = olup ‘olupek’;
po umiku novega 
cirkumfleksa
na o ˈmọtika [ola ],
60
 ˈọfčicå [ola ] = ovčica;
61
na ǫ ˈrọbača = robača ‘srajca’;
62
po umiku 
s kratkega 
notranjega zloga 
na prednaglasno 
kračino/dolžino
na ǫ gˈlọbukẹ, gˈlọpkẹ ‘globok’;
< *ō v primerih ˈrọt = rod ‘sorodstvo’, ˈdọm [ola ];
po asimilaciji -ov duˈmọ;
< *- po asimilaciji *-ěl 
v primeru
ˈjọ = jel ‘jedel’;
v izposojenkah ˈčọnta ‘kost’,
63
 ˈcọta, ˈgọmba ‘gumb’,
64
 ˈbọnta 
‘trgovina’,
65
 ˈọstija = hostija, kˈrọta ‘krastača’, 
ˈmọšt, ˈgọstan ‘kostanj’, šˈpọr ‘ključavnica’, ˈpọdgan 
(ž) [jh ] = podgan ‘podgana’;
u < * ˈžuč [ola ] = žolč, ˈžuna, sˈkuza ‘solza’, ˈbua = bolha, 
Imn ˈstube ‘stopnice’;
< *- ˈvuna = volna, ˈsunce = solnce, Red ˈpuja = polha, 
prid ž ˈpuna; 
< *- ˈpu = polh, prid m ˈpun = poln;
< *ù-    v primerih ˈkučma,
66
 ˈkukarca ‘koruza’; 
< *-ù ˈjuk = jug; 
< *ū v položaju ob 
prehodnem j
ˈmujcek = mucek, ˈkujsek [ola ] ‘ščene’;
< *     v položaju ob m sˈmuče, v izposojenki ˈkuma = kuma ‘boter’;
57	 Tudi	ˈkunec ;	Horvat	1963	ˈkunec ;	OLA	ˈkunec .
58 Tudi ˈlunec; Ftičar 1957 ˈlunec, Horvat 1963 ˈlunec.
59	 Ftičar	1957	gluˈdati ;	Horvat	1963	gluˈdåti .
60 Rmn ˈmọtik [ola ].
61	 Gl.	op.	72
62	 Rmn	ˈrọbač 	[jh ].
63	 Ftičar	1957	ˈčunta ;	Horvat	1964	ˈčunta ;	OLA	ˈčuntå .
64 Ftičar 1957 ˈgumba; Horvat 1964 ˈgumba.
65 Ftičar 1957 ˈbunta; Horvat 1964 ˈbunta.
66	 Verjetno	novejše,	prim.	Ftičar	1 957	šˈnofka ;	Horvat	1964	šˈnọfka 	‘kučma’.

302 J. Gostenčnik – K. Kenda-Jež  Fonološki opis govora kraja g omilica (sla T392, OLA 21)
< umično 
naglašenega o 
v položaju pred 
n/ń
ˈlunec = lonec, ˈkunec = konec,
67
 ˈkuńek [ola ] = 
konjek ‘kobilica’;
< *ǫ- v primeru Imn ˈruče = roče ‘naramnice’ (Furlan v Bezlaj 
1995: 204);
68
< *ǫ po umiku novega 
cirkumfleksa
ˈutrọba [ola ] ‘maternica’;
v izposojenkah ˈgubač ‘šiška’, ˈšuster ‘čevljar’, ˈlutra ‘stranska 
deska na vozu’, Imn: ž štˈrumfle ‘nogavice’, m Imn 
kˈrumplẹ ‘krompir’ (skup.);
69
[ö] < * v položaju za v ˈvöra = vera, 3ed ˈvörje [ola ] = verje ‘verjeti’, ˈvöter 
= veter;
v položaju pred  šˈtö = htel ‘hoteti’, mˈlö = mlel;
< *- v položaju za v ˈvö ‘vèn’, ˈvözurati [jf ] = ven izorati ‘izorati’;
< *u v položaju pred r ˈvöra = ura;
< *i po umiku 
s kratkega 
notranjega zloga 
na prednaglasno 
dolžino/kračino 
položaju pred r
prid m ˈšörkẹ = široki;
< * v izposojenkah v 
položaju pred r
ˈbörkle ‘burklje’, ˈšörc = šurc ‘moški predpasnik’, 
ˈförtu = furtoh ‘ženski predpasnik’, ˈtörškẹ = turški;
ü < *ù- kˈlüka, ˈküra, ˈmüa = muha, ˈbükef , Red ˈküpa, prid 
m gˈlüjẹ ‘gluh’, ˈlüščitẹ ‘ružiti’, pˈlüvatẹ; 
< *-ù ˈküp, kˈrü = kruh, ˈlük ‘čebula’, vˈnük, pˈlük, liˈpü = 
lepuh ‘lapuh’, fˈküp = vkup, ˈtü;
< *ū v položaju pred j ˈdüj = duh, 3ed ˈčüje [ola ] ‘slišati’; 
v položaju ob l 
(< *ĺ)
ˈlückẹ = ljudski ‘tuj’;
po onemitvi x ˈvüu = uho;
< *u v primeru sˈtüdenec (prim. Gostenčnik 2022b: 146);
< *- v položaju pred 
n v primeru
zˈvünske = izvenski ‘tujec’, ‘zunanji’;
< *-- v položaju pred 
v/
del -l m ˈpü [ola ] = pil, ˈbü = bil, ˈzåšü [ola ], 
ˈmüva ‘midva’, ˈvüva ‘vidva’, ˈvüvẹ ‘vedve’;
v izposojenkah gˈrünt [jf ] ‘kmetija’, ˈpüta = puta ‘brenta’, ˈküga, 
ˈpüšpek [jh ] = pušpek ‘škof’;
67 ˈlunec 	 (z	 razli čico	ˈlọnec )	 in	ˈkunec 	 sta	 edina	 primera	 s	 položajnim	 razvojem	 v	 Lebar	 1986,	 prim.	
2.2.2.
68	 Rmn	ˈruč 	[jh ].
69 Prim. Ftičar 1957 Ied kˈrumpe; Horvat 1963, OLA kˈrumpe.

303 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
 < * in * ˈčf ‘deževnik’, šˈtk [ola ] ‘štorklja’, ˈkst, ˈpst, ˈpt 
‘rjuha’, ˈts [jf , jh ] ‘trta’, ˈgm, ˈmtvec, ˈppe [jh ] 
= prpel ‘poper’, ˈsna, ˈvba, ˈččafka = črčavka 
‘sodra’, ‘babje pšeno’, sˈmt, ˈbf = brv, ˈkf ‘kri’, 
pusˈtf = postrv, ˈžt = žrd, Imn: s ˈpsa, ˈdva, ž 
ˈgbe [ola ] ‘guba’, prid m: ˈgbaf = grbav, ˈčstef 
[ola ] = črstev ‘svež, zdrav’, ˈtdẹ, 2ed vel ˈtpẹ, del -l 
m: ˈd, cˈv, ˈm = umrl; 
po umiku s kratkega notranjega zloga na 
prednaglasno dolžino/kračino
ˈdžina = družina, ˈčtalu;
v izposojenkah ˈmxå [ola ] slabš. ‘krava’.
 
3.3.1.3  Kratki nenaglašeni samoglasniki
  
issln. Gradivo
i < *iK liˈsica, iˈmẹː, ziˈdaːr, Dmn siˈnọn = sinovom;
< *KiK ˈnaːvi = navilj ‘kopica sena za čez noč’, ˈnaːsti 
= nastilj ‘stelja’, ˈkọlica ‘ročni voziček s štirimi 
kolesi’, ˈjüžina = južina ‘malica’, mˈlaːtitẹ, 1ed: 
pˈraːvin = pravim ‘reči’, ˈvidin, 2ed mˈlaːtiš;
< *ěK kisiˈlaːk = kiseljak ‘skuta’, biˈlaːk [ola ] = beljak, 
niˈmaːk [ola ] = nemak ‘neumen človek’, zviˈrina 
‘zverina, zver’, Omn z diˈcọf ‘otrok’, prid m 
liˈsänẹ ‘lesen’, ž vdiˈlaːńa (sˈtẹna) = vdelana 
(stena) ‘zunanji (zid hiše)’, 3ed biˈžiː [ola ], prisl 
liˈpọ;
< *KěK ˈsọsit = sosed, čˈlọvik, ˈọri = oreh, ˈọli = olej 
‘olje’, pˈriːpuvist [ola ] = pripovest, zaˈpọvit = 
zapoved, pˈrọtlike = protoletje ‘pomlad’, Imn m 
sˈtårišje = starejšje ‘starši’, s ˈkọlina [jh ] ‘koleno’, 
ˈviditẹ = videti, del -l ž ˈkiːpilå [ola ] = kipela;
< *eK gliˈžẹːn = gleženj, liˈpü = lepuh ‘lapuh’;
< *KęK
70
šˈtirdesit, ˈpidesit;
< *uK viˈńaːk = uljnjak ‘čebelnjak’ (prim. Furlan v Bezlaj 
2005: 319), Imn: lidˈjẹː = ljudje, viˈši ‘uš’, diˈšitẹ 
= dušiti, 1ed pisˈtin [ola ] = pustim, 3ed: skiˈbẹː = 
skube, siˈši, liˈčiː ~ liˈči [ola ] = luči ‘vreči’; 
< *KuK ˈọlip = olup, ˈkọžij [ola ] = kožuh;
< *əK v primeru Ted sniˈxọ [ola ] = snaho;
< *ə v priponi *-ək  
v primeru
ˈpẹsik = pesek;
< *Ko v primeru ˈvisiki ‘visok’;
70	 Kot	dvojnica	 k	e .

304 J. Gostenčnik – K. Kenda-Jež  Fonološki opis govora kraja g omilica (sla T392, OLA 21)
ẹ < *-i Red ž ˈvüšẹ = uši, Med ˈnọčẹ, Imn m: ˈsinẹ in 
siˈnọvẹ, dˈnẹːvẹ, čˈrẹvlẹ, guˈlọbẹ (~ guˈlọbje), 
Omn: z ˈdẹčkamẹ, z bˈråtamẹ, s ˈsinamẹ, s ˈkọńamẹ, 
s ˈšilamẹ, z ˈlẹtamẹ, s ˈkọlamẹ ‘voz’, s pˈsaːmẹ, 
prid m: mˈlaːdẹ, ˈbẹlẹ, pˈlitvẹ = plitvi ‘plitev’, 
ˈlüpatẹ = lupati ‘ličkati’, gˈristẹ, pˈlaːčatẹ, 
mˈlaːtitẹ, ˈmẹšatẹ, sˈrẹːčatẹ, bˈrẹːčatẹ ‘vpiti’, 
bˈrüsitẹ, del -l m mn luˈvilẹ, vel 2ed: mˈlaːtẹ, ˈtpẹ; 
vendar tudi: prid m mn: ˈžuti = žolti ‘plavi’, ˈsivi, 
3ed ˈnọsi, ˈrọbi [ola ] = robi ‘delati z rokami’;
e < *ęK meˈsọ, peˈdẹːn = pedenj ‘ped’, breˈčiː [ola ] ‘kriči’;
< *KęK ˈpåmet, Imn žˈrẹbetå [ola ];
< *-ę ˈtäle, ˈdẹte, vˈrẹme, Imn ž: ˈžäne, sˈkuze ‘solza’, 
fˈčẹːle = bečele ‘čebela’, ˈžåbe, ˈkọse,
71
 ˈzime, 
ˈzimice
72
 = ozenice ‘obrvi’, ‘trepalnice’, Red: 
ˈžäne,
73
 ˈsästre;
< *eK neˈbọ, pšeˈnica, 3ed: leˈti, neˈsẹː, deˈvẹːt, deˈsẹːt, 
edeˈnaːst ‘11’;
< *KeK 1ed: ˈmänen = manem, ˈpišen, 2ed zˈdigneš = 
vzdigneš, ˈdäleč;
< *-e ˈjåce, ˈzälje = zelje, ˈvọgelje = oglje, seˈmẹːńe 
(skup.), Imn: vlaˈsọvje = vlasovje, zuˈbọvje = 
zobovje, čunˈklọvje = čontlovje ‘pregibi prstov’, 
vel 2mn ˈdẹlate;
< *ěK
74
pesˈtọ = pesto ‘osrednji del kolesa, skozi katerega 
gre os’, tesˈtọ, teˈlọ, seˈnọ, dreˈvọ ‘drevo, 
krsta’, sredoˈvọzen = sredovozen ‘gožva’, Imn ž 
ceˈpẹː = cepé ‘cepec’;
< *KěK
75
pˈrẹklet = predklet ‘veža’;
< *əK Imn: pečˈkẹː ‘peška’, vesˈnice [jf ] = vesnice ‘vas’;
< *ə v priponah *-əc, *-ək, *-ən, *-əń kˈlinec = klinec ‘nagelj’, gostiˈvaːnec ‘svat’, 
bratˈraːnec, kaˈzaːlec, ˈlaːpec = hlapec, žˈrẹbec, 
ˈpaːlec, ˈgọbec, ˈmẹsec, ˈvẹnec, ˈrọbec ‘ruta’, 
buˈgaːtec [ola ] = bogatec ‘bogataš’; ˈpẹːtek, 
punˈdẹlek, ˈåtek ‘oče’, ˈbiček = biček ‘žepni nož’, 
kˈrẹsek [ola ] = kresek ‘kresnica’, ˈvẹtrek [ola ] 
‘vetrič’, ˈdẹdek, ˈpọpek, prid m pˈlitek; prid m: 
ˈdužen = dolžen, ˈmọten, ˈtẹːčen [ola ] ‘okusen’; 
ˈọgeń, šˈkegen [ola ] = skedenj ‘sadovnjak’;
71	 Tudi	kuˈsẹː .
72 K Ied ˈzimica (dolžina v Rmn ˈzimic [jh ]). 1) Naglasno izhodišče je morda *zěnca > *zinìca 
≥ *zìnica, po analogiji na naglasno vzporednico *znica (hvala Marku Snoju za slednje). 2) 
Druga verjetna razlaga je umik novega cirkumfleksa s sredinskega zloga, ki je (redko) nastal na 
akutirani priponi *-ca iz ne povsem jasnih razlogov. S tem v zvezi so tako izpričane dolžine v 
govoru Gomilice v primerih, kot so: zaˈvica = zavica ‘zajklja’, stiˈniːcå [ola ] = stenica, žanˈjiːcå 
[ola ] (po Kapović 2015: 319–325). Leksem ˈzimica bi tako poleg ˈọfčicå [ola ] predstavljal drugi 
izpričan primer takega umika v govoru Gomilice.
73	 Tudi	žeˈnẹː .
74 Kot dvojnica k i.
75 Glej prejšnjo opombo.

305 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
< sekundarnega ə po redukciji 
samoglasnikov ob zvočnikih
ˈsunčenca = sončnica, ˈmkefcå [ola ] ‘korenje’, 
žerˈbẹː,
76
 čerˈvaːč (redko) [ola ] = črevač ‘trebušast 
človek’, prid m čerˈvaːti [ola ] ‘trebušast’;
< včasih iz  (e + r) prid m erˈjaːvi [ola ] ‘rjav’, 3ed merˈjẹː [ola ] = 
umrje, ˈọber [ola ] = obvrh ‘nad’;
77
< *a za ń v priponi *-ńak mravˈlińek = mravljinjak ‘mravljišče’, ˈšińek = 
šijnjak ‘vrat’, pusˈvẹčńek = posvečnjak ‘svečnik’, 
šˈčaːvńek = ščavnjak ‘kislica’, ktuˈvińek [ola ] = 
krtovinjak ‘krtina’, skˈvọrńek [ola ] = skvornjak 
‘škrjanček’, ˈpaːšńek [ola ] = pašnjak ‘pašnik’;
a < *aK laˈkẹːt ‘komolec’, kaˈzaːlec;
< *KaK ˈdẹlatẹ, del -l m: kˈläpa, kˈlẹːča;
< *-a ˈistina ‘resnica’, ˈzämla, Red: čˈrẹva, dˈrẹva 
‘drevo’, Imn teˈläta;
< *KěK v položaju pred n/m ˈgọsanca = gosenica, namarˈnọča = nemarnoča 
‘lenoba’;
å < *aK Red dlåˈni;
78
u < *oK ulˈtaːr, utˈrọbẹ, uˈkọ = oko, Imn uˈči, utpˈrẹtẹ, 
ubˈlaːčnu, puvˈrẹslu = povreslo, pusˈvẹt = posvet 
‘luč, lestenec’, kuˈvaːč, puˈtaːč = potač ‘kolo’, 
kuˈlaːč = kolač ‘hlebec’, ruˈkaːf = rokav, kuˈmaːr, 
zvuˈnaːr, guspuˈdaːr, nuˈxẹːt = nohet, suˈkẹː = 
sokelj ‘grča’, guˈlọp = golob, kuˈrẹːn = koren 
‘korenina’, vuˈdẹr = voder ‘oselnik’, puˈjaːs [ola ] 
= pojas ‘pas’, kuˈkọt = kokot ‘petelin’, punˈdẹlek, 
saduvˈńaːk, pusˈtaːčka [jh ] = postačka (SLA 2.2: 
310) ‘greda’, drubuˈvinå [ola ], Red: m druˈbaː 
‘črevo’, ž kuˈsẹː, nuˈči, mužˈgaːnẹ, 3ed: kuˈsi, 
luˈvi, zvuˈni, ruˈsi, gnuˈji, pusiˈši = posuši, ruˈdiː 
se [ola ], uˈpọdne, duˈpọdne, puˈpọdnevẹ; po 
asmilaciji -o- (< -ol-): kuˈniːk [ola ] = kolnik 
‘kolovoz’;
< *Ko vˈrẹdnušča = vrednošča ‘dota’, ˈpåsturek, pˈrẹluk 
[ola ] = prelog, Imn ˈlåluke [ola ] = laloke ‘čeljusti’, 
Oed m/s: s stˈricun, s kuˈvaːčun, pud sˈtọlun, s 
puˈtaːčun = s potačom ‘kolo’, (präd) gˈńẹzdun, 
Rmn dˈnẹːvuf, Dmn ˈsinun, prid m Red ˈdọbruga, 
del -l ž ed: sˈpaːdnula = spadnola ‘pasti’, ˈsünula 
[jh ] = sunola ‘suniti’, zˈdignula = vzdignola 
‘vzdigniti’;
< *-o ˈvinu, ˈvẹdru, gˈńẹzdu, ˈmlẹku, puvˈrẹslu = 
povreslo, ˈraːlu, ˈvaːpnu = vapno ‘apno’, prid s: 
pˈlüžnu, ubˈlaːčnu, mˈlaːdu (ˈtäle), 1mn: neˈsẹːmu, 
šˈčẹːmu, vel 1mn gˈlẹːdamu;
< *ǫK kuˈpińščica ‘robidnica’, vuˈzẹː [ola ] = vozel, Red 
zuˈbaː,
79
 Oed ž z ruˈkọf = z rokov ‘roka’;
< *Kǫ Oed ž z ˈžänuf (~ z žeˈnọf) = z ženov ‘žena’;
76	 Prim.	različic o	žˈbẹː 	v	Horvat	1963.	
77	 Z	rodilnikom :	štˈk ˈlẹče ˈọber ˈiːš 	‘štorklja	leta	nad	hišami’.	Prim.	Bez laj	1982:	237	obrh .
78	 Prim.	å	v	2.2.2.
79 Tudi ˈzọba.

306 J. Gostenčnik – K. Kenda-Jež  Fonološki opis govora kraja g omilica (sla T392, OLA 21)
< *-ǫ Ted: žiˈvinu, ˈžänu (~ žeˈnọ), 3mn: ˈvidiju, 
neˈsẹːju, šˈčẹːju;
< *K žuˈčaːk [ola ] = žolčak ‘rumenjak’, čuˈńẹːk [ola ] 
= čolnek (?) ‘čolniček’, Imn buˈjẹː = bolhe, 1ed: 
duˈbẹːn, kuˈčẹːn = tolčem, kuˈnẹːn = kolnem, 3ed 
guˈči [ola ] = golči ‘govoriti’;
< *K ˈjåbuku;
< *-ǫl/*-il/*-ěl v del -l m ed sˈpådnu = spadnol ‘pasti, padem’, ˈsünu [jh ] = sunol 
‘suniti’, zˈdignu = vzdignol ‘vzdigniti’, ˈnọsu = 
nosil, mˈlaːtu, ˈvidu, ˈžiːvu [ola ] = živel, ˈtpu; 
ü < *uK v primeru čüˈdaːk;
[ö] < *ə v položaju za v vözdiˈlaːvati [jf ] = ven izdelovati ‘strojiti’;
[] < včasih * med soglasnikoma sˈcẹː, sˈšẹːn ‘sršen’, ˈčettek [ola ], ˈzaːjtk 
[ola ], Red kˈvi, Imn pˈgiːšče [ola ], 3ed: gˈmi, 
kˈńaːfče [ola ] = krnjavče ‘mijavkati’;
< *r po onemitvi v položaju 
r + a/i/K
bdaˈvica
80
 = bradavica, bˈsåča = brisača.
 3.3.2  Konzonantizem
Soglasniki so nastali iz enakih izhodiščnih splošnoslovenskih soglasnikov, poleg tega pa še:
 3.3.2.1  Zvočniki
Izvor Gradivo
m < *n pred *b bˈråmblek = branovlek ‘vprežna vaga’;
po prekozložni 
disimilaciji n-n > m-n 
stˈmänu [jh ], strˈmenu [ola ] (skup.) = strneno 
‘žito’;
po progresivni 
asimilaciji za 
ustničnikom
v skupini n v primeru pumugˈlḁvec [ola ] = 
polnoglavec ‘paglavec’; po prekozložni asimilaciji 
b-n v primeru ˈzimica (< *ob-zěnicě)
81
 = ozenica 
‘obrvi’, ‘trepalnice’;
v položaju pred o/u 
v primeru (Luka 
Repanšek, ustno)
muˈjẹːt [ola ] in muˈẹːt [jf ]
82
 = nohet ‘noht’;
83
80 Ftičar 1957 bradaˈica, Horvat 1963 bdaˈica.
81 Tako	 tudi	 v	 SLA	 T371	 Veržej	zmice,	 T372	 Križevci	 pri	 Ljutomeru	ˈzämice,	 T375	 Gibina	zmice ,	
T376	 Sveti	 Tomaž	zmic,	 T380	 Cvetkovci	ˈzẹːmce,	 T388	 Gorica	zmice,	 T391	 Beltinci	zȉmice ,	
T393	 Nedelica	 zȉmcä,	 T394	 Velika	 Polana	 zȉmic,	 T395	 Gornja	 Bistrica	 ˈzimice,	 T396	 Hotiza 	
zȉmc	 in	 z	 ohranjenim	 vzglasnim	o -	 v	 SLA	 T368	 Črešnjevci	zmc,	 T369	 Brengova	oˈzẹːmce ,	
T387	 Cankova	ȯˈzimice,	 T388	 Gorica	uzȋmc,	 T389	 Martjanci	zmice,	 T390	 Strehovci	zmic ,	
T397	 Večeslavci	oˈziːmẹce,	 T398	 Grad	ozȋmice,	 T399	 Gornji	 Petrovci	zmice,	 T400	 Križevci	zmi-
ce,	 T401	 Kančevci	ˈȯzmice,	 T402	 Šalovci	ˈọːzmice,	 T403	 Markovci	ȍzmica,	 T404	 Gornji	 Senik 	
–	 Felsőszölnök	ˈọzmice,	 405	 Slovenska	 ves	 –	 Rábatótfalu	ozˈmiːce	 (vse	 =	 ozenica	 oz.	 Imn	 ozenice).
82	 V	vseh	drugih	slovenskih	govorih	z	vzglasnim	n-.
83	 Brez	 paralel.	 Morda	 lahko	 sèm	 pritegnemo	 leksem	nuja 	 oz.	muja,	 ki	 ga	 navaja	 Ramovš	 (1924:	
89)	 z	 razlago,	 da	 gre	 za	 križanje	 med	nuja 	 (>	 psl.	 *nu	 ‘sila,	 slabo	 življenje,	 revščina’)	 in	 izpo-
sojenko	muja	(	<	srvnem.	mueje ,	nem.	Mühe	‘trud’).

307 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
n < *-m ˈdin [ola ] = dim, ˈvüzen = vuzem ‘velika noč’, Oed 
m/s: z vˈlaːsun, s kˈrün = s kruhom, z ˈdäžun 
‘dež’, s ˈkọńun, s stˈricun, s kˈlüčun, s kuˈvaːčun, 
(präd) gˈńẹzdun, s ˈpäron ‘pero’, s ˈčälun, z ˈọknun, 
z ˈnẹːbun ~ z neˈbọn, Dmn: ˈsinun, dˈväran, 
pˈsọn, zuˈbọn, ˈọknan, ruˈkaːn, nuˈgaːn = nogam, 
1ed: pˈraːvin = pravim ‘reči’, ˈjẹn = jem, mˈlaːtin, 
žˈrẹːn, ˈpišen, ˈpunin = polnem, tˈkẹːn, ˈsäden ‘7’;
< *-ń gliˈžẹːn = gleženj, ˈpẹːn = panj ‘tnalo’, peˈdẹːn 
= pedenj ‘ped’, grˈbaːn [ola ] = grbanj ‘jurček’; 
vendar: ˈọgeń, ˈkọń; 
ń < *ń- ˈńiva, sˈvińa, čˈrẹšńa, čˈrẹpńa = črepnja ‘črepinja’, 
ˈlükńa, luˈbåńa, kuˈpåńa = kopanja ‘korito za 
prašiče’, ˈkürńek = kurnjak ‘kurnica’, mravˈlińek 
= mravljinjak ‘mravljišče’, ˈšińek = šijnjak ‘vrat, 
tilnik’, šˈčaːvńek = ščavnjak ‘kislica’, viˈńaːk 
= uljnjak (prim. Furlan v Bezlaj 2005: 319) 
‘čebelnjak’, saduvˈńaːk, ugˈńišče, Red ˈkọńa, 
3ed: ˈvọńa ‘smrdeti’, (žiˈvinu) naˈpińa = napinja 
‘napenjati’;
< *ń < *-nьj- /*-nъj- gusˈtüːvåńe [ola ] ‘svatba’, zdaːvańe [jh ] = 
zdavanje ‘poroka’, znaˈmẹːńe, kaˈmẹːńe, kureˈńẹː 
[jh ] ‘korenje, korenina’, ˈžägńańe, seˈmẹːńe (skup.) 
[jf ];
< *n v skupini gn- Oed (präd) gˈńẹzdun, prid s gˈńiːlu = gnilo, gˈńäs = 
dnes ‘danes’ (Ramovš 1924: 91);
l < *ĺ kˈlüka, ˈzämla, ˈvọla, ˈmäla = melja ‘moka’, neˈdẹla, 
kˈlüč, biˈlaːk = beljak [ola ], kisiˈlaːk = kiseljak 
‘skuta’, Red kˈraːla = kralja, Imn: čˈrẹvlẹ ‘škornji’, 
kˈraːlẹ = kralji, pˈlüča;
< *lV < primarna skupina *dl/*tl del -l ž ed: pˈräla = predla, ˈjẹla = jedla, cˈväla = 
cvetla;
< *n v skupini mn ˈgümlu [ola ] = gumno, Red ˈkåmla [ola ] = kamna, 
3ed ˈpọmli [ola ] = pomni ‘spominjati se’; 
< *r po prekozložni 
disimilaciji r-r > l-r
Med v ˈlọri = v roru ‘dimnik’;
v < kot proteza pred *u- ˈvüzda, ˈvüna = ujna, ˈvüš = uš, ˈvüček ‘ujec’, 
viˈńaːk = uljnjak ‘čebelnjak’, vuˈčite [ola ] = 
učitelj, ˈvüu = uho;
< kot proteza 
pred *ǫ-
v primerih ˈvọgelje = ogelje ‘oglje’, prid m ˈvọskẹ = ozki, 
vusˈkẹšẹ = ozkejši ‘ožji’;
< *m v skupini mn (po odvisnih sklonih) prid m ˈlakuven [ola ] = 
lakomen;

308 J. Gostenčnik – K. Kenda-Jež  Fonološki opis govora kraja g omilica (sla T392, OLA 21)
j < kot zapolnitev zeva po onemitvi *x  
v položajih *VxV/*-Vx (prosta različica 
ob x, )
meˈjẹːr = mehir, viˈjẹːr = viher ‘vihar’, ˈọri = oreh, 
pˈraː = prah, kˈrü = kruh, Red gˈråa = graha 
‘fižol’, Mmn m/s: ˈkọla = kolah ‘voz’, bˈråta, 
siˈnaː, guˈlọba, v gˈńẹzda, v ˈlẹta, f kuˈtaː, v 
ˈmẹsta, pˈlüča, ˈlåmpa = lampah ‘usta’, ˈmåčeja 
= mačeha, Imn: buˈjẹː = bolhe, ˈråsuje = razsohe 
‘vile’, Rmn ˈbu ‘bolha’, prid m ˈsüjẹ = suhi; toda 
z onemitvijo: ˈmüa ~ ˈmüxå [ola ], stˈrẹa ~ stˈrẹha 
[jh ], ˈbua ~ ˈbuxå [ola ]; 
< kot prehodni j včasih pred c, s ˈkujsek [ola ] ‘ščene’ (prim. ˈküså [ola ] ‘psica’), 
ˈmujcek [ola ] = mucek, ˈnᵘọːjcu [ola ] = noco 
‘danes ponoči’, ˈšuster ‘čevljar’;
< *(l +) j < *ĺ šˈvẹlja = švelja ‘šivilja’;
< *v + *i redko, neregularno krvaˈjica = krvavica, kˈrọtajcå [ola ] = krotavica 
‘krastača’, ˈgmlåjcå [ola ] = grmljavica ‘grmenje’;
 < *-Vl/*lK vuˈzẹː [ola ] = vozel, peˈpẹː, ˈpäke, ˈkọte, 
ˈppe [ola ] = prpel ‘poper’, Mmn na sˈtọca = na 
stolcah ‘stol’; ˈjọsa = jolsa ‘jelša’, Rmn: fˈčẹː = 
bečel ‘čebela’, meˈkẹː ‘metla’, prid m: ˈvọte = 
votel, ˈnaːge = nagel;
v del -l m ed ˈšọ [ola ] = šel, ˈzẹ = vzel, ˈdaː, zˈnå, tˈkå, 
šˈtö = hotel, ˈm = umrl, mˈlö, siˈšü = sušil, 
kuˈsü, ˈbü [ola ] = bil, pˈrä = prel ‘presti’, cˈvä 
= cvel ‘cvesti’, ˈjọka, sˈmica = smical ‘bosti’;
< *-ĺ čunˈkẹː = čontelj (po Furlan 2013: 123),
84
 suˈkẹː 
= sokelj ‘grča’, kˈraː = kralj, vˈraːbe = vrabelj 
‘vrabec’, ˈkåše = kašelj, ruˈgẹː [ola ] = rogelj 
‘rog’, šˈpårke ‘parkelj’, ˈküke = kukelj ‘vogel’, 
čˈrẹve [jh ] = črevelj, škˈråmpe = škrampelj 
‘krempelj’, vendar ˈmọzu ‘mozolj’;
 3.3.2.2  Nezvočniki
t < *k v primerih šˈtüfka = škufka ‘smrekov storž’, (skupaj z j) 
stˈjuålå [ola ] = skuhala, tˈjuålå [ola ] = kuhala;
k < *t v skupini tl/t kˈlọ = tlo, Red mekˈlẹː = metle, čunˈkẹː = čontelj 
(po Furlan 2013: 123),
85
 ˈkučtẹ = tolči, 1ed kuˈčẹːn 
= tolčem; 
v skupini tm kˈmica [ola ] = tmica ‘tema’, kˈmẹːče = tmeče 
‘temno’ [ola ];
v skupini tj v primeru pˈrọtlike = protoletje ‘pomlad’;
< *l v skupini sl sˈkuza ‘solza’;
84	 Gl.	op.	13.
85	 Gl.	op.	13.

309 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
g < *d v skupini dn šˈkegen [ola ] (po odvisnih sklonih) = skedenj 
‘sadovnjak’, gˈńäs = dnes ‘danes’, prid m: pˈrẹgńi, 
sˈrẹgńi [jh , ola ], ˈzaːgńi;
v skupini bn prid ž dˈrọgnå, m dˈrọgen [ola ] = drobna, 
droben;
v skupini dl gˈlẹːsnå [ola ] ‘dlesen’;
< *k- v primerih gušˈčica = koščica ‘peška’, ˈgọstan ‘kostanj’;
d < -dd- < *-dъ-d uˈdaːvåti [ola ] = oddavati ‘prodajati’, del -l m 
ˈodå = oddal ‘prodati’;
< *gn (?) ˈsunce ˈide kedˈnaːdi [ola ] = sonce ide k gnadi 
‘zahajati’;
< -VjV- ˈčidi [ola ] = čiji ‘čigav’ (Ramovš 1924: 169; 
Bezlaj 1977: 81);
f < *v pred nezvenečimi 
nezvočniki in v 
izglasju
ˈọfca, ˈččafka = črčavka ‘sodra’, ‘babje pšeno’, 
ˈbükef, ˈbf = brv, ˈkf, ˈrätkef, mlaˈtitef = mlatitev 
‘mlačev’, žeˈnitef = ženitev ‘poroka’, bˈrẹskef, 
ˈpọtkef, ˈlågef = lagev ‘sod’, ˈcẹːrkef, Oed ž: z 
vasˈjọf = z vasjov, s čerˈjọf ‘hčer’ = s hčerjov, 
s pečˈjọf = s pečjov, z nučˈjọf = z nočjov, s 
krvˈjọf s krvjov, s kuˈsọf = s kosov, z žeˈnọf (~ z 
ˈžänuf) = z ženov, z ruˈkọf z rokov, z braˈdọf = z 
bradov, ˈlẹf = hlev, ruˈkaːf = rokav, Red ˈzaːfca = 
zavca ‘zajec’, Med f ˈsẹne ‘seno’, Rmn: dˈnẹːvuf, 
puˈtaːčuf = potačov ‘kolo’, prid m zdˈråf, fˈtẹːgniti 
se = vtegniti se ‘stegniti se’, 3ed pifˈčiː [ola ] = 
pivči ‘pivkati’, npr. pišče;
< *xv- 1ed ˈfaːlin [ola ] = hvalim; vendar ˈvålåsti čˈlọvik 
[ola ] ‘ki se rad hvali’;
< vu- < *u- 3ed fˈčiː [ola ] = uči, fčiˈniː [ola ] = učini ‘naredi’;
< *p (< *p in *b) pred č, t fˈtič = ptič, fˈčẹːla = bečela ‘čebela’, fčeˈlaːr = 
bečelar ‘čmrlj’;
š < *x pred č ˈnišče, 1ed šˈčẹːn ‘hoteti’;
86
(< *k) pred t šˈtẹtẹ = hteti, šˈtọ [ola ] ‘kdo’, šˈtärẹ = kateri, 
ˈništernẹ ‘nekateri’;
87
< *s pred *č šˈčistå [ola ] ‘čisto’;
ž < *z pred *ń ž ˈńọf [ola ] = z njo, zˈmžńenå ˈMüːrå [ola ];
c v primeru vˈraːcvu [ola ] = vračstvo ‘zdravilo’;
 v primeru Red ˈdäža = dežja.
86	 Kar	kaže	na	t o,	da	je	prehod	xt /xč 	>	št /šč	starejši	od	onemitve	x -ja	pre d	soglasnikom.
87	 Glej	prejšnjo	 opombo.

310 J. Gostenčnik – K. Kenda-Jež  Fonološki opis govora kraja g omilica (sla T392, OLA 21)
 3.3.3  Prozodija
Fonetično dolgi naglašeni zložniki so odrazi naglašenih issln. *, do podaljša-
ve issln. * pride po prekmurski inovaciji pri tematskih samoglasnikih v 2/3ed 
sedanjika (Rigler 2001: 68–69; Greenberg 2002: 105). Govor pozna vse sploš-
noslovenske naglasne spremembe (pomik cirkumfleksa na naslednji zlog, umik na 
prednaglasno dolžino, nastanek novega cirkumfleksa), od nesplošnoslovenskih pa 
naslednje: umik na prednaglasno kračino in nadkračino, umik s kratkega zaprtega 
zadnjega oz. notranjega zloga na prednaglasni, izhodiščno dolgi ali kratki samo-
glasnik ter umik novega cirkumfleksa v trizložnicah. 
 3.3.4  Izguba glasov
 < *i v nenaglašeni priponi 
-ica v *K-ica
ˈdätelca = deteljica ‘detelja’, ˈväverca, pˈrẹdganca 
= prediganica ‘prižnica’, ˈgọsanca = gosenica, 
vendar špˈrälica ‘dleto’, muˈtünica = motilnica 
‘pinja’, sˈvẹčnica;
< *a/*i/*ě/*o/*u v položaju ob zvočniku brduˈvińe = bradovinje ‘mah’, bdaˈvica = bradavica; 
bˈsåča = brisača, kžuˈpọːtje = križopotje, 1ed ˈmaːn 
[ola ] = imam, 3ed grˈzẹː = grize, del -l ž ed pˈraːvla 
= pravila ‘praviti, reči’; punˈdẹlek, del -l s trˈbẹlu 
[ola ] = trebelo ‘biti treba’, ž ˈvidla, trˈbẹ [ola ] = 
trebe ‘treba’; sirˈmaːk = siromak ‘bajtar’, ˈnaːkvålu 
[ola ] = nakovalo, prtuˈlẹtje = protoletje ‘pomlad’, 
ˈpti [ola ] = proti; ˈdžina = družina;
< *n v izglasju / na 
morfemski meji
v primeru ˈvö = ven (: ˈvöni [ola ] ‘zunaj’), ˈvö-: 
3ed: ˈvösˈpuni [ola ] = ven izpolni ‘izpolniti’, 
ˈvösteˈčẹː = ven izteče ‘izteči’
< *l < *-ol,
88 
-ěl sˈtọ [ola ] = stol ‘miza’, Rmn ˈkọ (~ ˈkọl) = kol 
‘voz’, ˈjọ = jel ‘jedel’;
< x-/VxV/CxV/
VxC/-x
(prosta različica poleg 
x, j)
ˈlaːpec = hlapec, ˈraːst = hrast, ˈrän = hren, ˈmẹ [ola ] 
= hmelj, ˈbet [ola ] = hrbet, uˈmọt [ola ]
89
 = homot 
‘komat’, 1ed ˈọdin = hodim; stˈrẹa = streha, sˈnẹa = 
snaha, ˈmüa = muha, 3ed ˈküa
90
 [ola ] = kuha, upaˈjilu 
= obhajilo, ˈvńe [ola ] = vrhnje ‘smetana’, ˈtọr = 
thor ‘dihur’, ˈnaːta [jf ] = natha ‘prehlad’;
rl- < -rvl- najˈple = najprvlje ‘najprej’;
p < tp- (*dp/*tp) ˈpọplåt = podplat;
d- < vd- duˈvica = vdovica ‘vdova’;
g- < gd- ˈgẹ [ola ] ‘kje’;
s- < vs- ˈsåkẹ = vsaki, si = vsi; bˈråsku [ola ] = bravsko 
‘svinjsko, svinjina’, seˈšẹːrun = vseširom ‘povsod’;
z- < vz- zˈdignutẹ = vzdignoti, ˈzẹːtẹ = vzeti;
sn < stn pesˈnicå = pestnica ‘pest’;
z- < zdj ˈpåzja = pazdja ‘pazduha’;
m- < *xm- < *um- mˈrẹti = umreti.
88	 Ramovš	1924:	12.
89	 Poleg	xuˈmọt .
90	 Poleg	ˈküxa ,	ˈküjå .

311 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
 3.3.5  Metateza 
*ub- > *b- → *bu- ˈbutẹ = ubiti;
*um- > *m- → *mu- ˈmutẹ = umiti, del -l m ˈmurå [ola ] = umiral;
*plěš- → *pěšl- pišˈliːvi = plešivi ‘plešast’, pišˈliːvec = plešivec ‘plešec’;
*bъz- → *zъb- ˈzọbuvec [ola ] = bezovec ‘bezeg’ (Furlan v Bezlaj 2005: 422).
 4  sklep
Govor kraja Gomilica (SLA T392) izkazuje definicijske lastnosti panonske nare-
čne ploskve vzhodne slovenščine. Poleg sovpadov v razvoju dolgega in kratke-
ga vokalizma, navedenih med definicijskimi lastnostmi, umično naglašena e in ə 
sovpadeta z refleksom za *è/* > Gom. ä; umično naglašeni o pa z *ò/* > Gom. ọ.
Dolgi naglašeni samoglasniki so ob zvočnikih m, n, ń, r, v, j in  močno pod-
vrženi položajnim razvojem, ki pa niso absolutni, saj pogosto v istih okoljih do 
posebnega položajnega razvoja ne prihaja.
Leksemi češnja, breskev, dedek in trizložnici ženskega spola lopata in košara 
ne izkazujejo odraza novega cirkumfleksa. 
Dolžina na sredinskem zlogu pri leksemih s pripono -ica (zavica, stenica, 
žanjica) je razložena z nastankom novega cirkumfleksa, tako morda tudi leksema 
ovčica in ozenica, kjer je morda prišlo še do umika novega cirkumfleksa. 
Umik novega cirkumfleksa izkazujejo leksemi s kračino na prvem zlogu: 
motika, zastava, paseka, preseka, otroba, robača, verjetno tudi ovčica in oze-
nica, ter leksemi z dolžino na prvem zlogu: zagrada, zaglozda, zatolnik, gosenica, 
otava, sušava in tele v Rmn (ˈtẹːlet) ter korito in kolena v Imn. 
Na mestu novega akuta je prišlo do nastanka novega cirkumfleksa v leksemih 
švelja, koža in skorja. 
Pri leksemih peta in greda je odraz za stalno dolgi *ę regularen. 
  krajša ve in kratice
D = dajalnik, del = deležnik, ed = ednina, I = imenovalnik, issln. = izhodiščni splošnoslovenski, JV 
= jugovzhodni, knj. = knjižno, M = mestnik, m = moški, madž. = madžarsko, mn = množina, nam = 
namenilnik, nem. = nemško, O = orodnik, OLA = Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas = Slovanski 
lingvistični atlas, pan. = panonski, prekm. = prekmurski, prid = pridevnik, prisl = prislov, psl. = 
praslovansko, R = rodilnik, s = srednji, skup. = skupno, slabš. = slabšalno, sln. = slovensko, star. = 
starejše, T = tožilnik, ž = ženski, [jf ] = zapis Jožeta Ftičarja, [jh ] = zapis Jožeta Horvata, [il ] = zapis 
Irene Lebar, [ola ] = zapis po vprašalnici OLA

312 J. Gostenčnik – K. Kenda-Jež  Fonološki opis govora kraja g omilica (sla T392, OLA 21)
  l iteratura iN viri Benedik 1981 	 =	 Francka	 Benedik ,	 Gomilice	 (OLA	 21),	 v:	Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatsko-
srpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvaćenih Opšteslovenskim lingvističkim atla-
som ,	 ur.	 Pavle	 Ivić	 idr.,	 Sarajevo:	 Akademija	 nauka	 i	 umjetnosti	 Bosne	 i	 Hercegovine,	 1981	
(Posebna	izdanja	LV).	
Bezlaj 1977 	=	France	Bezlaj,	Etimološki slovar slovenskega jezika 	1:	A–J,	Ljubljana:	SAZU,	1977.
Bezlaj 1982 	=	France	Bezlaj,	Etimološki slovar slovenskega jezika 	2:	K–O,	Ljubljana:	SAZU,	1982.
Bezlaj 1995 	=	France	Bezlaj,	Etimološki slovar slovenskega jezika 	3:	P–Š,	Ljubljana:	SAZU,	1982.
Bezlaj 2005 	 =	 France	 Bezlaj	 (ter	 Marko	 Snoj	 in	 Metka	 Furlan),	Etimološki slovar slovenskega jezika 
4:	Š–Ž,	Ljubljana:	SAZU	–	Založba	ZRC,	2005.
Ftičar 1957 	 =	 Jože	 Ftičar,	 Gomilica,	 1957	 [T392,	 zapis	 po	 vprašalnici	 za	 Slovenski	 lingvistični	 atlas,	
rokopis;	hrani	Dialektološka	sekcija	Inštituta	za	slovenski	jezik	Frana	Ramovša	ZRC	SAZU].
Ftičar – Logar 1969–1971 	 =	 Jože	 Ftičar	 (zbiralec	 gradiva)	 –	 Tine	 Logar	 (zapisovalec),	 Gomilica,	
1969–1971	 [OLA	 21,	 zapis	 po	 vprašalnici	 za	 Slovanski	 lingvistični	 atlas	 (OLA),	 rokopis;	 hrani	
Dialektološka	sekcija	Inštituta	za	slovenski	jezik	Frana	Ramovša	ZRC	SAZU].
Furlan 2005a 	 =	 Metka	 Furlan,	 Rezijansko	túlac »tilnik«	 (Bila):	 Praslovanski	 anatomski	 termin	 *tűlъ 
v	slovenščini, Jezikoslovni zapiski 	11.1	(2005),	115–124.
Furlan 2005b 	=	Metka	Furlan,	Iz	primorske	leksike,	Annales 15.2	(2005),	405–410.
Furlan 2012 	 =	 Metka	 Furlan,	 Primorsko	 gradivo	 z	v iz	b v	 širšem	 slovenskem	 in	 slovanskem	 kon-
tekstu,	Jezikoslovni zapiski 18.1	(2012),	47–69.	
Furlan 2013 	 =	 Metka	 Furlan,	NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika ,	 Založba	 ZRC,	 ZRC	
SAZU,	2013.
Furlan 2017– 	 =	 Metka	 Furlan,	NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika ,	 2017–,	 www.fran.
si,	dostop	5.	6.	2023. 
Gostenčnik 2018 	 =	 Januška	 Gostenčnik,	Krajevni govori ob Čabranki in zgornji Kolpi ,	 Ljubljana:	
Založba	ZRC,	ZRC	SAZU,	2018.
Gostenčnik 2020	 =	 Januška	 Gostenčnik,	 Kostelsko	 narečje, Slavistična revija 	 68.3	 (2020),	 353–372.
Gostenčnik 2022a 	 =	 Januška	 Gostenčnik,	 Fonološki	 opis	 govora	 kraja	 Bistrica	 ob	 Sotli	 (SLA	 T345),	
Jezikoslovni zapiski 28.2	(2022),	107–123.
Gostenčnik 2022b 	 =	 Januška	 Gostenčnik,	 Fonološki	 opis	 govora	 kraja	 Večeslavci	 (SLA	 T346),	Jezi-
koslovni zapiski 28.2	(2022),	125–149.
Gostenčnik 2023 	 =	 Januška	 Gostenčnik,	 Fonološki	 opis	 govora	 kraja	 Kapele	 (SLA	 T349),	Jeziko-
slovni zapiski 29.2	(2023),	267–285.
Gostenčnik – Kenda-Jež – Kumin Horvat 2022 	 =	 Januška	 Gostenčnik	 –	 Karmen	 Kenda-Jež	 –	 Moj-
ca	 Kumin	 Horvat,	 Ogrožena	 narečja	 v	 slovenskem	 jezikovnem	 prostoru,	Jezikoslovni zapiski 
28.2	(2022),	75–87.
Greenberg 1993 	 =	 Marc	 L.	 Greenberg,	 Glasoslovni	 opis	 treh	 prekmurskih	 govorov	 in	 komentar	
k	 zgodovinskemu	 glasoslovju	 in	 oblikoglasju	 prekmurskega	 narečja,	 Slavistična revija 	 41.4	
(1993),	465–487.
Greenberg 2002 	 =	 Marc	 L.	 Greenberg,	Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika ,	 Maribor:	 Aris-
tej,	2002.
Horvat 1963 	 =	 Jože	 Horvat,	 Gomilica ,	 1963 [T392,	 zapis	 po	 vprašalnici 	 za	 Slovenski	 lingvistič-
ni	 atlas,	 rokopis;	 hrani	 Dialektološka	 sekcija	 Inštituta	 za	 slovenski	 jezik	 Frana	 Ramovša	 ZRC	
SAZU].
Jakop 2022 	 =	 Tjaša	 Jakop,	 Fonološki	 opis	 govora	 Slivnice	 pri	 Celju	 (SLA	 T331),	Jezikoslovni zapiski 
28.2	(2022),	89–106.
Kapović 2015 	 =	 Mate	 Kapović,	Povijest hrvatske akcentuacije: fonetika ,	 Zagreb:	 Matica	 Hrvatska,	
2015.
Kumin Horvat 2008 	 =	 Mojca	 Kumin	 Horvat,	 Narečna	 podoba	 Prekmurja,	 v:	Življenje in delo Jožefa 
Borovnjaka ,	ur.	Marko	Jesenšek,	Maribor,	2008	(Zora	55),	235–256.
Kumin Horvat 2010 	 =	 Mojca	 Kumin	 Horvat,	 Izoglose	 v	 prekmurskem	 narečju	 –	 regionalna	 geo-
lingvistika,	Slavia Centralis 	 3.2	 (2010),	 87–108,	 http://www.dlib.si/details /URN:NBN:SI:do-
c-G3NM738A .

313 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)
Kumin Horvat 2022a	 =	 Mojca	 Kumin	 Horvat,	 Regional	 Geolinguistics	 –	 Case	 Study	 of	 Prekmurje	
Dialect,	Annales: series historia et sociologia 32.2	(2022),	277–294.
Kumin Horvat 2022b 	 =	 Mojca	 Kumin	 Horvat,	 Fonološki	 opis	 govora	 kraja	 Žetinci	 –	 Sicheldorf	
(SLA	T414),	Jezikoslovni zapiski 28.2	(2022),	151–168.
Lebar 1986 	 =	 Irena	 Lebar,	Gomilica ,	 1986	 [T392,	 zapis	 po	 vprašalnici	 za	 Slovenski	 lingvistični	 atlas,	
rokopis;	hrani	Dialektološka	sekcija	Inštituta	za	slovenski	jezik	Frana	Ramovša	ZRC	SAZU].
Logar 1996 	 =	 Tine	 Logar,	Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave ,	 ur.	 Karmen	 Kenda-Jež,	
Ljubljana:	ZRC	SAZU,	1996.
Ramovš 1924	 =	 Fran	 Ramovš,	Historična gramatika slovenskega jezika 	 2:	konzonantizem ,	 Ljubljana:	
Učiteljska	tiskarna,	1924.
Ramovš 1935 	 =	 Fran	 Ramovš,	Historična gramatika slovenskega jezika 	 7:	dialekti ,	 Ljubljana:	 Uči-
teljska	tiskarna,	1935.
Rigler 1963	 =	 Jakob	 Rigler,	 Pregled	 osnovnih	 razvojnih	 etap	 v	 slovenskem	 vokalizmu,	Slavistična 
revija 	14.1–4	(1963),	25–78.
Rigler 2001	=	Jakob	Rigler,	Zbrani spisi 1, Ljubljana:	Založba	ZRC,	ZRC	SAZU,	2001.
SLA 2.2 	 =	 Jožica	 Škofic	 –	 Januška	 Gostenčnik	 –	 Vito	 Hazler	 –	 Tjaša	 Jakop	 –	 Karmen	 Kenda-Jež	 – 	
M ojca	 Kumin	 Horvat	 –	 Vlado	 Nartnik	 –	 Vera	 Smole	 –	 Matej	 Šekli	 –	 Danila	 Zuljan	 Kumar,	
Slovenski lingvistični atlas 2:	kmetija : 2:	komentarji ,	 ur.	 Jožica	 Škofic	 –	 Matej	 Šekli,	 Ljubljana:	
Založba	ZRC,	ZRC	SAZU,	2016	(Jezikovni	atlasi).
SLA 3.2 	 =	 Jožica	 Škofic	 –	 Januška	 Gostenčnik	 –	 Vito	 Hazler	 –	 Tjaša	 Jakop	 –	 Karmen	 Kenda-Jež	 –	
Mojca	 Kumin	 Horvat	 –	 Vlado	 Nartnik	 –	 Nina	 Pahor	 –	 Vera	 Smole	 –	 Matej	 Šekli	 –	 Danila	 Zuljan	
Kumar,	Slovenski lingvistični atlas 3: kmetovanje , 2: komentarji ,	 ur.	 Jožica	 Škofic	 –	 Matej	 Šekli	
–	Nina	Pahor,	Ljubljana:	Založba	ZRC,	ZRC	SAZU,	2023	(Jezikovni	atlasi).
Šekli 2018	 =	 Matej	 Šekli,	Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov ,	 Ljubl jana:	 Založba	 ZRC,	 ZRC	
SAZU,	2018.
Zorko 1994 	 =	 Zinka	 Zorko,	 Panonska	 narečja,	 v:	 Enciklopedija Slovenije 8:	 Nos–Pli ,	 ur.	 Marjan	
Javornik	idr.,	Ljubljana:	Mladinska	knjiga,	1994,	232–233.
  s ummary A Phonological Description of the Local Dialect of Gomilica  
(SLA Data Point 392, OLA Data Point 21)
This article presents the basic phonological and accentual features and a phonological descrip -
tion of the local dialect of Gomilica (SLA T392). The description is based on the dialect mate -
rial collected by Irena Lebar for the Slovenian Linguistic Atlas (SLA) in 1986. This is compa-
red and expanded with two previous transcriptions created in 1957 and 1963, and with material 
collected based on the questionnaire for the Slavic Linguistic Atlas (OLA, 1969–1971) and a 
previous phonological description (Benedik 1981). The dialect shows the defining characte -
ristics of the Pannonian dialect base of eastern Slovenian. Synchronically, it is the Dolinsko 
variety of the Prekmurje dialect of the Pannonian dialect group (with some features of Ra -
vensko variety). The lexemes češnja ʻcherry’, breskev ʻpeach’, and dedek ʻgrandfather’ as well 
as the feminine three-syllable lexemes lopata ʻspade’ and košara ʻbasket’, do not show the 
neocircumflex. The lengthening of medial syllables in lexemes with the suffix -ica (zavica 
ʻhare’, stenica ʻbedbug‘, žanjica ʻreaper‘) is explained by the rise of the neocircumflex, and so 
perhaps also in the lexemes ovčica ʻewe’ and ozenica ʻeyelash’, where there may have been 
retraction of the neocircumflex. The retraction of the neocircumflex is seen in the lexemes with 
a short first syllable motika ʻhoe’, zastava ʻflag’, paseka ʻmeadow’ preseka ʻlinear clearing’, 
otroba ʻbran’, robača ʻrag’ (and probably also ovčica and ozenica), and the lexemes with a long 
first syllable zagrada ʻfence’, zaglozda ʻwedge’, zatolnik ʻnape’, gosenica ʻcaterpillar’, otava 
ʻsecond crop hay’, sušava ʻdrought’, and tele ʻcalf’ in the gen. pl. (ˈtėːlet) and korito ʻtrough’ and 
koleno ʻknee’ in the nom. pl. In place of the neoacute, a neocircumflex arose in the lexemes 
švelja ʻseamstress’, koža ʻskin’, and skorja ʻbark’. In the lexemes peta ʻheel’ and greda ʻgarden 
bed’, the reflex of *ę is regular.