Ptuj, petek, 16. septembra 2005
letnik LVIII • št. 66 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Tehnični pregledi traktorjev na terenu
Več na strani 21.
Dominko d.o.o., Zodnižni trg 8, 2251 Ptui 02 / 788 11 75
Črna kronika Ptuj • Po izreku sodbe: So krivci še na prostosti?!
Stran 24
Sport
Nogomet • Bodo gledalci tokrat jeziček na tehtnici?
Stran 11
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Umetniško društvo Stara steklarska
Krstna uprizoritev Dialoga z golobom
Umetniško društvo Stara steklarska še naprej bogati ptujsko kulturno dogajanje. V nedeljo, 18. septembra, ob 20. uri vabi v Staro steklarsko delavnico na krstno uprizoritev najnovejše igre Primer počene zračnice ali Dialoga z golobom, novinarja, pisatelja in dramatika Zdenka Kodriča.
ippi	Majda Goznik

' é I


iSÉř-- JZ'-^" •si
t-I*


■ t't t -i « « « «
3 w	-
{..»■».a
s o 4 i
; 4 4 e i « ® i t tJ)
a « e * -5 « ® «	-
J..,. i. ». ř. i ■ ». 8,	* ■ <;
s i <5 o 4 « Î Î	-
j, i t j-i^'ji.:4 4


Foto: Črtomir Goznik
Zanimivosti	Aktualno
Mis Slovenije • So lente za mis razdeljene Podravje • Butole-že pred finalom?!	Stran 4 novi očitki ali kako se
igra pod mizo
Astra je klasična, cena pa fantastična!
Astro Classic II
že za 2.402.000 SIT!
Cena veljo za model 1.4 Twinport s petimi vrati, s prihrankom 250.000 SiT ter za omejeno količino vozil. General AAotora Southeast Europe Ltd, 2040 Budaôrs, Szabadság u. 117, AAodžorsko
Stran 3
Doma in po svetu Po naših občinah Lenart • Drago Kos: Gorišnica • Medna-"Vlada ne želi, da ji rodni prehod na Me-gledamo pod prste!" jah ali v Leskovcu?
Stran 2	Stran 7
Po mestni občini Ptuj • Konjušnica v rokah sodnega cenilca
Stran 4
9770040197060
Lenart • Obisk predsednika protikorupcijske komisije
Vlada ne želi, da ji gledamo pod prste
V torek, 13. septembra, je Lenart na povabilo civilne pobude Lenarta obiskal predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos skupaj s sodelavcema Markom Hvala in Iztokom Suhadolnikom. To je bil že njihov devetnajsti tovrstni obisk, na prejšnjih osemnajstih so pokrili 42 slovenskih lokalnih skupnosti. Predsednik in člani komisije v okviru obiskov predstavljajo delo komisije, v Lenartu so se dotaknili tudi nekaterih aktualnih tem, povezanih s predlogom novega zakona, ki ukinja omenjeno komisijo.
Kos je med razloge, zakaj si aktualna oblast prizadeva ukiniti komisijo, naštel: »Po definiciji takšnih organov, kot smo mi, ne mara nobena oblast, ker ji gleda pod prste. Naša oblast ni pri tem nobena izjema. To ni nekaj, kar bi bilo značilno samo za Slovenijo. Vzroki, zakaj ukiniti našo komisijo, so trije: prvi je ta, da takšni organi niso nikjer popularni in vsaka vlada vsake države si želi te organe čimbolj potisniti na stran ali pa celo ukiniti. Drugi razlog je gotovo ta, da v obseg kadrovske prenove, ki jo izvaja slovenska vlada, mi gotovo ne ustrezamo. Tretji razlog sem gotovo jaz sam, zaradi stvari, ki se vlečejo iz leta 1994, ampak sem prepričan, da je to manj pomemben razlog.
Uvodnik
Najpomembnejši razlog je gotovo ta, da si ta vlada ne želi organa, ki bi gledal pod njene prste.«
Prepričan je tudi, da tisti, ki trdijo, da je komisija nepotrebna, ne poznajo njihovega dela ali pa to stališče uporabljajo za dnevnopolitične potrebe. Prav tako je povedal, da je njegova služba kadrovsko premalo zasedena, zato so prisiljeni delati selekcijo in si postavljati prioritete. Kos tudi meni, da v Sloveniji korupcija ni nadpovprečna in lahko se primerjamo z nekaterimi starimi članicami EU.
Drago Kos je kritiziral tudi protikorupcijski zakon in menil, da bi v Sloveniji morali sprejeti novega, ki bi bolj dosledno in življenjsko uredil nekatere stvari, ki v
Naj mediji ostanejo v rokah javnosti, ne politike
Čeprav nas, regionalnih medijev, ki nismo deležni nobenega državnega sofinanciranja, vsebolj vroče razprave o vladinem predlogu novega zakona o RTV Slovenija neposredno ne zadevajo, nas posredno vendarle; pa še kako, kot vse druge državljane. Kajti v razpravo o bodočnosti osrednjega in najbolj vplivnega javnega medija se zadnje čase vpleta vse več organizacij, tudi cerkev, ki je z izjavo, pod katero sta podpisana škofa Stres in Kramberger, povzročila precej vroče krvi, tako med politiki kot ostalimi državljani. Predvsem zaradi ostre (sicer posplošene) kritike medijem in direktnega poziva državljanom, naj na referendumu 25. septembra novi zakon podprejo.
Zame in verjetno tudi za večino novinarjev pa je posebej moteč predvsem očitek cerkvenih dostojanstvenikov, "da so številna javna glasila kadrovsko in vsebinsko ostala na ravni preteklega režima, kije bil ideološko nestrpen in je izključeval vse, ki se niso z njim strinjali, tudi cerkev in verne. Večinoma še niso dovolj sodobna, neodvisna in pluralna, da bi lahko služila najširšemu krogu državljanov vseh političnih prepričanj in svetovnih nazorov. " Mislim, da komentar ni potreben, saj so trditve daleč od resnice in bodo zaradi zlonamernosti morda dosegle celo nasprotni učinek. Kajti, svojo nalogo opravljam, oziroma verjetno tudi pretežni del drugih novinarjev, opravljamo vsestransko, objektivno in profesionalno. Do vseh, seveda tudi do cerkve in vernikov.
To sem in smo v glavnem počeli že prej v času komunizma, to počnemo tudi sedaj in to bomo počeli tudi v bodoče.
Spomnim se mojega poročanja o prvem shodu slovenskih krščanskih demokratov v Ptuju, kmalu po osamosvojitvi, ko so me ustavljali ljudje (ne politiki) in me spraševali, ali sem "črn". Takih primerov po poročanju o zadevah, ki so povezane s cerkvijo, je bilo še kar nekaj, ob obeh papeževih obiskih denimo, ob raznih žegnanjih zvonov in cerkva in podobnih zadevah. Je pa bilo seveda tudi precej takih, ki so mi in mi morda še vedno očitajo, da sem "rdeč", ko sem poročal o kakšni zadevi v zvezi z borci ali prejšnjo vlado. Pa sem ene in druge očitke enostavno prezrl, kajti pri svojem poročanju sem vedno gledal le na to, da so bili naši bralci objektivno obveščeni.
Ena od temeljnih nalog medijev v vseh demokratičnih družbah je, da so ogledalo družbe, da omogočajo javnosti objektivno obveščenost, da ima vsaj navidezen nadzor nad oblastjo. Da svojo nalogo lahko dostojno in profesionalno opravljajo, pa jim je treba zagotoviti avtonomnost, torej neodvisnost od politične oblasti. Nujno je torej, da ostanejo mediji v rokah javnosti, ne politike - katerekoli!
Martin Ozmec
tem trenutku nekatere odvračajo od prevzema funkcij, ker se bojijo, da jim bo konflikt interesov preprečil njihovo podjetniško delovanje. Menil je tudi, da je nesmiselno, da nepoklicni župan ali drugi občinski funkcionar ne sme opravljati poslov v drugi občini, kjer ne more vplivati na odločitve. V Sloveniji pri preprečevanju korupcije povzroča težave tudi neurejena zakonodaja za zaščito ljudi, ki primere korupcije prijavijo, zaradi česar so potem izpostavljeni raznim šikaniranjem.
Po predstavitvi komisije je Drago Kos odgovarjal na vprašanja občanov, ki so bila povezana z aktualno lokalno politiko.
Zmago Šalamun
Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos skupaj s sodelavcema Markom Hvala in Suhadolnikom. Desno predsednik civilne pobude Lenarta Matjaž Jazbec.
Foto: ZS
Iztokom
Ptuj • Tridesetletnica Term Ptuj
Sindikati in aleja prijateljstva
Nastajanje Ptujskih toplic, danes Terme Ptuj, je precej povezano z delom ptujskih sindikatov. Zato je tudi razumljivo, da se Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije vključuje tudi letos, ko Terme Ptuj proslavljajo 30. obletnico ustanovitve in uspešne rasti.
Na pobudo Aktiva sindikalnih aktivistov pri Območnem odboru ZSS Ptuj je bil imenovan organizacijski odbor, ki ga vodi Simon Pešec, v njem pa sodelujejo: predstavnik Term Ptuj, Turističnega društva Ptuj in predstavnik sindikata iz Varaždina. Odbor se je doslej sestal že na dveh sejah in pripravil podrobnejši program proslave, ki naj bi bila v petek, 16. septembra, na Ptuju.
V osvežitev spomina. Po odprtju Ptujskih toplic leta 1975, takrat pod upravo Kmetijskega kombinata Ptuj, je medobčinski odbor sindikatov prijateljskih slovenskih in hrvaških občin organiziral posaditev spominskih (sindikalnih) dreves ob poti v Ptujske toplice. Tako je bilo v letu 1975 posajenih 11 drevesc, ki so prerasla v Alejo prijateljstva. Posadili so jih predstavniki sindikata sodelujočih prijateljskih občin iz Slovenije: Ptuj, Slovenska Bistrica in Ormož ter RS ZS Slovenije; iz Hrvaške: Čakovec, Varaždin, Krapina, Koprivnica in RS ZS Hrvaške. Spominska drevesa so pozneje še dosajali razni predstavniki in gostje, med drugimi tudi iz Arandjelovca, s katerim je bila pobratena takratna ptujska občina in MO Ptuj je zadnja leta to sodelovanje obnovila. Tako je
drevored rasel in ko so toplice postale terme, je tudi drevored postal aleja, ki bo tudi letošnje leto zasajen z nekaj novimi drevesi.
Prvih 11 drevesc je bilo posajenih 20. 07. 1975 ob navzočnosti večstoglave množice. Organizacijski odbor je sklenil, da naj bi bila letošnja proslava v petek, 16. septembra. Na proslavo bi povabili predstavnike iz vseh tistih okolij, iz katerih so bili prvi sadilci drevesc. V okviru
proslave se bodo dopoldne v delavskem domu Franca Krambergerja na Ptuju srečali predstavniki sindikatov (republiških in občinskih) ter sindikatov upokojencev Slovenije in Hrvaške. Gre za člane Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Saveza samostalnih sindikata Hrvatske.
Glavna proslava pa se bo začela ob 12. uri v Termah Ptuj, kjer bodo odkrili spominsko tablo, s katere bodo mimoido-
či lahko prebrali, kdo in kdaj je zasadil posamezna drevesa in zakaj Aleja prijateljstva. Posadili pa bodo še nekaj novih dreves, da bo drevored celovito dopolnjen. Organizacijski odbor upravičeno pričakuje, da se bo v ptujskih Termah ob Aleji prijateljstva zbralo vsaj toliko domačinov in gostov, kot jih je bilo pred 30 leti, ko so tam zasadili lopate in posadili prva drevesca, ki so danes že krepka drevesa.
Franc Fideršek
Člani Aktiva sindikalnih aktivistov OO ZSS Ptuj s predstavniki iz Varaždina, Čakovca in Koprivnice.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročje 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podravje • Vroče omizje županskega kolegija
Butolenovi očitki ali kako se igra pod mizo
»Gospodje župani, to, kako ste si razdelili dobljen razvojni denar na prejšnjem kolegiju, o katerem nisem bil obveščen, je ne samo v neskladju z našimi sprejetimi pravili, ampak tudi protizakonito. Od kdaj pa lahko župani brez sklepa občinskega sveta razporejajo sredstva, namenjena občinskemu proračunu,« je na prvem popočitniškem kolegiju županov spodnjepodravskih občin zavrelo žetalskemu županu Antonu Butolenu.
Kaj se je pravzaprav zgodilo, je bilo nato treba razbrati iz nadaljnjega, občasno izjemno vročega pogovora, v katerem sta si besedo v glavnem podajala vodja županskega omizja, Štefan Čelan in Butolen. Vse skupaj pa se je začelo pri točki sprejemanja regionalnega razvojnega programa in prostorske strategije občin.
»Podmizni« dogovori
Kot je že znano, je petnajst občin Spodnjega Podravja na podlagi prijavljenih projektov dobilo odobrenih dobrih 176 milijonov državnih sredstev iz ukrepov 1.1 (upravljanje s človeškimi viri) in 1.2 (infrastruktura). In če poskušamo stvar pojasniti čimbolj enostavno, gre za to, da so se župani že pred časom dogovorili, da tako pridobljena (državna) razvojna sredstva razdelijo na občinske projekte po medsebojno dogovorjenih kriterijih. Občine, ki na podlagi določenega ukrepa ne prijavijo nobenega projekta, pa naj bi svoj delež denarja potem, spet po dogovorjenih kriterijih, razdelile med tiste občine, ki projekte imajo. Tokrat pa se je zgodilo drugače, saj so se župani nekaterih občin dogovorili, da svojega deleža ne bodo razdeli med vse ostale občine, ker sami pač določenega projekta ne izvajajo, ampak so ga v celoti »podarili« eni sami občini. Žetale so očitno izpadle in s
Župan Anton Butolen: "Dobro veste, gospodje župani, da je bilo vaše ravnanje protizakonito in da bi v primeru tožbe zadeva 'padla' na sodišču!«
tem ostale brez nekaj milijonov. To je, seveda, v nasprotju s sprejetim dogovorom med župani, kar morda samo po sebi še ni protizakonito, je pa nelojalno. Sicer pa, politika je kurba in kurbe nikoli niso lojalne _ To bi Butolen, glede na svoje politične izkušnje, moral vedeti.
Nezakonitost razdelitve, ki jo je Butolen ob tem upravičeno izpostavil, pa se nanaša na samovoljno ravnanje županov, saj slednji brez soglasja oziroma sklepa občinskega sveta nikakor ne morejo sami odločati, kam in komu bodo
Občina z manj kot 2000 prebivalci -pod nobenim pogojem!
»Po zakonu o lokalni samoupravi se po določilu o številu prebivalcev samostojna občina lahko ustanovi na območju s 5000prebivalci. Določilo pa tudi pravi, da se izjemoma lahko ustanovijo nove občine na območjih z manj kot5000prebivalci, vendar nikakor ne manj kot 2000prebivalci, seveda ob izpolnjevanju ostalih kriterijev. Nikakor pa ni in ne bo možno ustanoviti občine na območjih z manj kot 2000 prebivalci! Kot so me seznanili prejšnji teden, to ne bo možno pod nobenim pogojem!«
posredovali občinskemu proračunu namenjena sredstva.
»Dobro veste, da je vaše ravnanje protizakonito in da bi v primeru, da vas tožim, zadeva 'padla' na sodišču,« je ogorčeno nadaljeval Buto-len. Temu ni upal oporekati nihče od prisotnih, Čelan je izjavo celo potrdil, torej, da bi se res zgodilo tako, a je še dodal, da je konec koncev šlo za skupen dogovor. Bolj kot za dogovor pa je šlo za spretno lobiranje skupinice županov. No, Anton Butolen županskih kolegov gotovo ne bo sodno preganjal, dal pa je jasno in glasno vedeti, da so ravnali nepravilno, v nasprotju z dogovori in zakoni, s čimer se navsezadnje spod-kupujejo tudi neki skupni temelji sodelovanja.
Sicer pa je veliko negativnih pripomb padlo še na ponderje, po katerih se razvojna sredstva delijo po posameznih občinah, saj po teh najmanj dobijo prav tiste občine, ki razvojni denar še najbolj potrebujejo.
Koliko bo (res) stala prostorska strategija občin?
Drugič je Butolenu »počilo« pri vprašanju financiranja prostorske strategije občin. Ta mora biti narejena v skladu z zakonodajo najkasneje do 20. julija 2007, za vse občine pa naj bi jo pripravila Skupna občinska uprava na Ptuju. Po prvih okvirnih izračunih naj bi ta strategija za vseh petnajst občin stala okrog 600 milijonov tolarjev, čeprav dejanska vrednost tega skupnega projekta še ni znana, kot je poudaril Stanislav Napast. S takšno stroškovno ocenitvijo skupnega projekta prostorske strategije so si občine spodnjega Podravja pridobile za letos približno 90 milijonov tolarjev državnega denarja, v naslednjih letih pa naj bi se sofinanciranje države še nadaljevalo. Tisto, kar je razjezilo Antona Butolena, pa je preračun stroškov izdelave strategije za posamezno občino, saj naj bi po njem ta strategija občino Žetale stala okoli 45 milijonov tolarjev. Butolen pa se tudi nikakor ni strinjal z dokaj posplošenim indeksom sofinanciranja
posameznih občin, saj naj bi večina izmed njih, ne glede na velikost in obseg potrebnega dela, doplačale za izdelavo občinskega plana povsem enako cifro. »Žetale v okviru te strategije ne morejo narediti veliko; opredelimo lahko nekaj gradbenih parcel in to je vse. Kako in zakaj bi potem iz občinskega proračuna plačevali za takšen dokument enako vsoto kot recimo Markovci?! Že zdaj naravnost povem, da raje izstopamo iz skupnega projekta, kot pa da zanj namenjamo 22 milijonov občinskega denarja (razliko predstavljajo pridobljena razvojna sredstva, op. a.), saj morda lahko prostorski akt v okviru potreb naše občine naredimo za precej manj denarja!«
Igra pa nikakor ni tako enostavna, kot je videti na prvi pogled, saj je skupni cilj vseh občin, logično, pridobiti čimveč razvojne pomoči iz državne blagajne, kar je na koncu razumel tudi Butolen. Tako je ostalo pri sklepu, da bo strategijo za vse občine pripravljala SOU, kolikšna bo dejanska vrednost projekta in koliko bodo še morale prispevati posamezne občine, pa bo znano precej kasneje, v toku
same izdelave. Vsekakor pa bo potrebno ponovno pregledati in popraviti kriterije doplačil občin, s čimer so se strinjali vsi. Kot je bilo razumeti, pa večina občinskih proračunov naj ne bi bila posebno hudo obremenjena.
Župani so se v nadaljevanju nekaj časa zadržali še ob vprašanju metodologije izdelave novega razvojnega programa, pri čemer so se zedinili, da so vsekakor nujno potrebni dvojni kazalci izračunave ocen razvojnih možnosti in ogroženosti - posebej za mestna okolja oz. mestne občine in posebej za podeželje. Prav tako naj bi se sredstva odslej razdeljevala direktno po občinah in ne več na regijo kot celoto, nato pa delila znotraj nje, saj povprečni statistični podatki za celotno regijo lahko močno odstopajo od statistik posameznih občin.
O imenovanju ravnateljev in zadolževanju občin
Županskega kolegija se je, kot je postala navada, udeležil tudi poslanec Branko Marinič, ki je priso-
Na tokratnem županskem kolegiju v novi občinski stavbi v Gorišnici je bilo občasno prav "vroče"; niti nova klima ni pomagala.
tne seznanil z dogajanjem v državnem zboru. Čez poletje ga sicer ni bilo veliko, zato pa naj bi ga bilo več v naslednjih dneh. Že na zadnji julijski seji pa so v DZ potrdili predlog zakona, ki govori o realizaciji avtocestnih odsekov in po katerem je za izgradnjo avtocest v državi namenjenih 360 milijonov evrov. »Kar se tiče našega območja, je v tem programu zajeto financiranje odseka Hajdina-Ptuj, kjer so se dela, gre seveda najprej za arheološke raziskave na terenu, že začela,« je najprej povedal Marinič. Potem je napovedal možnost 20-odstotnega zadolževanja občin, ki jo je predlagalo pristojno ministrstvo, pri čemer je bil upoštevan tudi Mariničev amandma o
dodatnem 3-odstotnem zadolževanju (torej skupno 23-odstotnem) tistih občin, ki še morajo vlagati v vodovodno in stanovanjsko oskrbo. Nad večjo možnostjo zadolževanja pa prisotni niso bili videti posebno navdušeni, saj občinam naj ne bi prinesla veliko. »Glede na velike naložbe bi se razlika poznala, če bi anuiteta dosegala 20 odstotkov, ne pa, da se omejitev nanaša na velikost občinskega proračuna,« sta menila Čelan in Butolen. Zadolževanje občin je očitno lahko še zelo vroča tema, saj še vedno ni rešeno vprašanje razlike med materialnim zadolževanjem in krediti, oziroma, povedano drugače, ali bodo tudi lizingi obravnavani enako kot krediti. Če se bo
zgodilo to, potem tudi 20-od-stotna možnost zadolževanja po mnenju večine županov ne bo prinesla ničesar.
Z veljavnostjo šolskega zakona so se zaostrili tudi pogoji za ohranitev statusa ravnatelja. Kot je povedal Marinič, zakon ne dovoljuje nobenih izjem, kar pomeni, da morajo ravnatelji izpolnjevati vse zahtevane pogoje, sicer so lahko v skrajnem primeru po pozitivnem sklepu sveta zavoda le še v. d. ravnatelja za eno leto. No, ena izjema pa vendarle obstaja; tisti, ki ravnateljujejo že več mandatov in so tik pred upokojitvijo, lahko vendarle svojo funkcijo (tudi brez zahtevane izobrazbe) še nadaljujejo do dneva upokojitve ^
Foto: SM
Foto: SM
Celje • 38. mednarodni obrtni sejem
Glas malih bi se moral bolje sllsatl
V sredo so v Celju zaprli letoSnji mednarodni obrtni sejem. Na njem se je predstavilo rekordno Stevilo razstavljavcev, ki so imeli na voljo tudi izjemno veliko razstavnega prostora, več kot 60 tisoč m2 površin. V obrtnih zbornicah pa letos niso pokazali večjega zanimanja za sodelovanje, njihovih razstavišč je bilo občutno manj kot lansko leto.
Obisk je bil dober, zelo odmevne pa so bile tudi konference in delavnice za obrtnike in podjetnike kot del spremljajočega sejemskega programa. Izjemno sta odmevali konferenci o finančni nedisciplini in o reorganizaciji zbornične organiziranosti. Za napovedano spremembo plačevanja davka na dodano vrednost, s prvim januarjem 2006 naj bi ga večina obrtnikov začela plačevati šele na dan, ko jim bodo dolžniki tudi plačali, s čimer bi zajeli okrog 70 odstotkov vseh zavezancev za DDV v obrti, kar pomeni 37.200 obrtnikov, toliko je namreč zavezancev, katerih letni obdavčeni promet ne presega 50 milijonov tolarjev, je že predsednik vlade Janez Janša na otvoritvi sejma požel aplavz obrtnikov in podjetnikov. S tem plačilne nediscipline v celoti ne bodo rešili, lahko pa da bodo mobilizirali tudi "voljo drugih resorjev, da
poiščejo boljše rešitve te problematike", je med drugim povedal finančni minister dr. Andrej Bajuk. Možnost prehoda s fakturirane na plačano realizacijo bo veljala le za transakcije na domačem trgu. Zavezanci se bodo za spremenjen način obračuna davka na dodano vrednost lahko odločili sami, s tem da bodo morali lastno računovodstvo prilagoditi tako, da bodo ob fakturirani realizaciji izkazovali tudi plačano, ob koncu leta pa davčni upravi poročali o plačanem davku in o fakturiranih zneskih.
Za obvezno članstvo in plačilo članarine
Za spremenjeno zbornično organiziranost se v Območni obrtni zbornici Sloveniji zavzemajo že dve leti. Petdeset tisoč članov Obrtne zbornice Slovenije je prepričanih, da bi se moral njihov glas bolje
slišati. Mala podjetja predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva, lani so ustvarila približno tretjino vseh prihodkov slovenskega gospodarstva. Slovenski obrtniki se zavzemajo za dvotirno zbornično ureditev slovenskega gospodarstva, mala podjetja naj bi se povezovala v Zbornico obrti in podjetništva, velika pa v Zbornico industrije in trgovine. Takšna organiziranost naj bi jim tudi zagotovila možnost tvornega vplivanja na oblikovanje zahtev slovenske obrti, ki že dve desetletji odločno zahteva ostro in hitro kaznovanje finančne nediscipline. Nova zbornica bo lahko učinkovito zastopala njihove interese v mednarodnem prostoru in tudi na lokalni ter regionalni ravni. Prav tako se slovenski obrtniki zavzemajo za ohranitev obveznega članstva v Zbornici obrti in podjetništva z obvezno članarino. Anketa med obrtniki in malimi
Z letošnjim izborom se uvaja tudi nov sistem točkovanja finalistk oziroma mis Slovenije, prve in druge spremljevalke.
Televoting bo potekal vse do zadnjega izbora finalistk. Na osnovi televotinga in glasov žirije, prvo glasovanje predstav-
podjetniki je v 98 odstotkih pokazala izrazito potrebo po močni zbornici, manj pa so le-ti zadovoljni s sedanjim načinom plačevanja članarine.
"Člani se večinoma zavedajo, da bi korenita sprememba organiziranosti sistema v smislu prostovoljnega članstva pomenila razpad nekaterih, s filigransko natančnostjo razde-
lanih nalog, kot na primer, kdo bi zastopal naše člane v socialnem dialogu, kdo bi izobraževal v vajeniškem sistemu, kdo bi verificiral obratovalnice, na kakšen način se bi zagotavljala sredstva za izobraževanje delavcev v obrti, kdo bi člane sprot in podrobno informiral o nov zakonodaji, kdo bi opravljal jav ne naloge, ki jih sedaj opravlja
Obrtna zbornica Slovenije, kdo bi zagotovil sredstva za financiranje vrste javnih nalog, ki se sedaj financirajo iz članarine," se je med drugim na letošnjem sejmu v Celju spraševal Miroslav Klun, predsednik Obrtne zbornice Slovenije.
Ptujski dan na letošnjem sejmu ni bil takšen kot v prejšnjih letih, ko je OOZ Ptuj imela lastno razstavišče. Kljub temu so ga izvedli, le županov ni bilo veliko, zato bodo pogovor o morebitni postavitvi mini celjskega sejma na Ptuju ob 35. obletnici OOZ Ptuj v letu 2006 prestavili na drugo priložnost. Organizacija in izvedba sejma obrti in malega gospodarstva presega zmožnosti zbornice, zato potrebuje pomoč velikega gospodarstva in tudi občin na Ptujskem.
MG
Ljubljana • Jutri nova mis Slovenija
So lente že razdeljene?
Temperatura pred jutrišnjim 14. izborom za mis Slovenije za mis sveta, najbolj prestižnim lepotnim tekmovanjem v Sloveniji, vedno bolj narašča, približuje se vrelišču. V teku so tudi glasovanja za mis Interneta, za mis fotogeničnosti in mis Ona. Letos bodo izbrali tudi mis simpatičnosti, ki jo bodo izbrale kandidatke same. Novo mis Slovenije bodo izbrali jutri, 17. septembra, okrog 22. ure.
Foto: Črtomir Goznik
Nekdanji predsednik upravnega odbora OZ Slovenije Stanislav Kramberger v pogovoru s sekretarjem OOZ Ptuj Janezom Rižnarjem in podpredsednikom OOZ Ptuj Jožetom Milošičem; pridružila se jim je tudi hostesa Eva Šegula.
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Caf se je v finale uvrstila kot mis Štajerske 2005.
lja 51 odstotkov glasov, žirije 49 odstotkov, bodo najprej izbrali šest superfinalistk, izmed katerih bo zmagovalko in njeni dve spremljevalki na koncu izbrala žirija. Letos prevladuje črnolaske pred plavolaskami. Od 3. do 10. septembra pa je v okviru letošnjega izbora za mis Slovenije potekala tudi dobrodelna akcija Lepota z namenom, izkupiček od prodaje rož bodo namenili društvu Beli obroč.
Štirinajsti izbor za mis Slovenije za mis sveta bo potekal v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Tudi letošnji izbor napovedujejo kot odmeven medijski spektakel, na katerem bodo kot gostje sodelovali Make UP 2, Rudolf Gas, Masimo Savič, Atomik Harmonik in drugi.
Z mis Štajerske sta se letos v finale uvrstili Tatjana Caf in Tadeja Lašic. Tudi z lanskega izbora sta v finalu sodelovali dve, Tanja Hauptman in Sanja Štiberc. Bili sta zelo uspešni, saj sta pobrali štiri lente, lenti prve in druge spremljevalke mis Slovenije, lento mis Ona in lento mis fotogeničnosti. Letošnji finalistki, Tatjana in Tadeja, ne pričakujeta preveč, "ker naj bi bile lente že tako in tako razdeljene", prepričani pa sta, da bosta naredili vse, kar je v njuni moči, da bo njun nastop opazen.
Á
GAZELA
Spodbujamo rast slovenskih podjetij
©5

CD N 03
CD
Ljubljana 13.9. Portorož 15.9. Rogaška Slatina 20.9. Novo mesto 22.9. Bled 27.9. Maribor 28. 9.
Ljubljana, Cankarjev dom 12. 10.
www.gazela.com
^Vii HB @
Glavni pokrovitelji:
Polirovitelja storitev;	PRRSEK Komuniiiaclisld partner
Poiirovitelj:
Partnerji: C""'^
MedijsitI partneiji:	Mam
a[«!± EÍK Ajgieus
httOool
Majšperk • 9. občinsko praznovanje
Tri zgodovinsko pomembne investicije
V občini Majšperk bodo konec tega tedna sklenili krog 33 prireditev v počastitev 9. občinskega praznika, ki se vrstijo že od konca avgusta. Osrednja in sklepna slovesnost bo v soboto, 17. septembra, ko bodo svečano odprli novo šolo.
Foto: M. Ozmec
V novi osnovni šoli Majšperk, ki jo bodo svečano odprli v soboto, poteka pouk že od 5. septembra.
Županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin je letošnje leto označila za poseben mejnik v zgodovini te halo-ške občine, saj je investicijsko zelo intenzivno in zahtevno, o čemer je povedala: "Naše deveto občinsko praznovanje poteka v znamenju treh, za širše območje zgodovinsko pomembnih investicij. Največja pridobitev in tudi najzahtevnejša investicija je zagotovo nova osnovna šola, v kateri poteka pouk že od 5. septembra, celotna investicija pa je s projektno dokumentacijo in opremo veljala 1,2 milijardi tolarjev.
Drugi in za širše območje zelo pomemben je zagotovo projekt Vodovod Zahodne Haloze, ki smo ga izvedli skupaj z občinama Žetale in Videm in ga svečano predali namenu ob dnevu državnosti. Njegova vrednost je prek 340 milijonov tolarjev, pri čemer smo uspeli pridobiti tudi sredstva iz evropskih skladov in države. Tretji zelo pomemben projekt pa je izgradnja čistilne naprave v Majšperku, ki ima zmogljivost čiščenja odplak za 600 enot. Investi-
d.o.o.
Proizvodno, storitveno in trgovsko podjetje d.o.o.
Tel .:+386 (0)2 795 21 10 Fax: +386 (0)2 795 21 24 E-Mail: mtd@mtd.sl
i
Breg 13
SI - 2322 Majšperk http://www.mtd.si
Ob občinskem prazniku oiičine Mafšperk Vam iskreno čestitamo
Prazniïq so priložnost
za druženje, veselje, nova spoznanja in nove načrte.
Zaključek praznovanja ob 9. občinskem prazniku bo v soboto, i7. septembra ob I5. uri z otvoritvijo prostorov nove OŠ MajŠPERK ter osrednjo proslavo in podelitvijo občinskih priznanj v telovadnici OŠ Majšperk.
Po svečanem programu vas vabimo na družabno srečanje
z Ansamblom Mirana Kunca, KI bo ob 17.30 uri v šotoru PRED občino MajŠPERK.
Vljudno vabljeni:
^ Dr. Darinka FAKIN županja Občine Majšperk
Foto: M. Ozmec
Županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin: "Deveto občinsko praznovanje poteka v znamenju treh zgodovinsko pomembnih investicij."
cija je veljala okoli 130 milijonov in tudi tu smo uspeli pridobiti sredstva iz evropskih in državnih virov."
Kaj pa nameravate postoriti še do konca leta?
"V teh dneh v centru Maj-šperka izvajamo priklope na kanalizacijsko omrežje, na področju cestne infrastrukture pa smo že pred nekaj dnevi pričeli modernizacijo ceste na Janškem Vrhu v dolžini 2,3 km. Investicija bo veljala okoli 50 milijonov, pretežni del bo financirala občina, nekaj denarja pričakujemo iz Agencije za regionalni razvoj, svoj delež pa bodo primaknili tudi občani sami. Poleg tega nas čaka še nekaj sanacijskih del na cestah, ki jih je poškodovalo poletno deževje."
M. Ozmec
Osrednja in sklepna slovesnost ob 9. prazniku občine Majšperk bo v soboto, 17. septembra, ob 15. uri, ko bodo svečano odprli novo osnovno šolo. Pričakujejo, da se bo slovesnosti udeležil minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, novo šolo pa bo blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Po slovesnosti bo ob 16. uri v večnamenski dvorani nove šole osrednja občinska proslava z nagovorom županje in podelitvijo občinskih priznanj, slavje pa bodo zaokrožili v velikem prireditvenem šotoru s pogostitvijo vseh prisotnih in zabavo z ansamblom Mira Klinca.
DEMOL IN d.o.o.
Majšperk 24A
2322 MAJŠPERK
Tel.: 02/794 62 51, 794 56 01
Demdl
Občankam in občanom občine Majšperk ter cenjenim strankam iskreno iestitamo ob obSnskem prazniku.
MIPIS
Projeictiranje, nadzor ter svetovanje v gradbeništvu Irena Mesaric s.p.
06 občinskem prazniku iskrene čestitke!
Breg 20, 2322 Majšperk, tel.,faks: 02 794-55-71, GSM: 031 722-302
Pajnkiher Kari s.p., 2323 Ptujska gora, Bolečka vas 5/c
Telefon: 02/ 794 43 91, GSM: 041 674 424
Občanom in svojim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Majšperk.
Gradbene storitve in avtoprevoxniStuo
Vsem občankam in občanom ter našim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Majšperk.
Se priporotamo!
ur
VETERINARSKA AMBULANTA MAJŠPERK,d...,Leije 34
Občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku ter jim žeiimo prijetno praznovanje.
Kolektiv Veterinarske ambulante Majšperk
okrepčevalnica
Ob občinskem prazniku občine Majšperk vsem občankam in občanom iskreno čestitamo. Priporočamo se s svojo ponudbo in Vas vljudno vabimo v goste.
Gajser Rafko s.p., IWaJšperk 23 tel 02 794 45 91	,
Ptuj • Še o predlogu za razrešitev župana in razpustitev mestnega sveta
Najprej deleži, potem šele vse drugo
Poročali smo že, da jeStojan Žižek, predsednik sveta MČ Ljudski vrt predlagal vladi Republike Slovenije, naj začne postopek za predčasno razrešitev ptujskega župana dr. Štefana Čelana in predčasno razpustitev zaradi neizpolnjevanja odločbe ustavnega sodišča v zvezi s KTV Ptuj. Predlagatelj pravi, da so ga pozitivni odzivi ljudi izredno presenetili. Iz sekretariata vlade RS so predlog že odstopili ministrstvu za lokalno samoupravo, ki ga je prevzelo v postopek razreševanja. Mestna četrt Ljudski vrt, kjer živi 6443 prebivalcev, se že od februarja letos srečuje tudi s problemom blokiranega transak-cijskega računa, kar ji onemogoča delovanje.
Na osnovi dokumentacije pogodbenega upravljavca KTV Ptuj je v postopku inšpi-ciranja davčni urad obremenil tudi MČ za več kot enajst milijonov tolarjev, čeprav se nikoli ni izkazovala z lastništvom KTV Ptuj, bila je le upravljavka, pa tudi nobenih prihodkov ni imela od sistema. V okviru prizadevanj za deblokado se je obrnila tudi na pomoč na ministrstvo za finance, da bi ji pomagalo pri zagotavljanju normalnih pogojev za delovanje.
V vedno bolj zapleteni zgodbi o KTV Ptuj Stojan Žižek opozarja na javnosti nepoznano mnenje ministrstva za finance (Sektor za javno računovodstvo), ki je že leta 2003 MO Ptuj glede vprašanja ohranjanja vrednosti sredstev odgovorilo, "da če krajevne skupnosti niso v ničemer sodelovale, niso ničesar vložile v izgradnjo kabelske televizije, bi pomenilo, da bi lahko krajevne skupnosti s prenosom premoženja na upravljavca kabelskega sistema (na
primer d. o. o.) le uskladile dejansko stanje s pravnim stanjem, to pa ni v nasprotju z materialnimi predpisi. Pred izključitvijo premoženja kabelske televizije iz premoženjskih bilanc krajevnih skupnosti (mestnih četrti) in s tem premoženjske bilance MO Ptuj, v katero se vključujejo premoženjske bilance mestnih četrti kot neposrednih uporabnikov proračuna, bi morala MO Ptuj najprej ugotoviti dejanske deleže posameznih vlagateljev in more-
bitni svoj delež." V primeru, da so bile soinvestitorice tudi MO Ptuj oziroma mestne četrti, bi se v postopku prenosa premoženja KTV na upravljavca pojavile tudi kot soustanoviteljice kot vsaka druga fizična oseba, ki je prispevala k izgradnji KTV. Za prenos premoženja KTV iz poslovnih knjig MO Ptuj in mestnih četrti, ki je v dejanski lasti fizičnih oseb, bi moral Mestni svet MO Ptuj sprejeti ustrezen sklep o izločitvi iz obeh premoženjskih bilanc in prenosu
na upravljavca. Dokler prenos ni opravljen, se premoženje KTV vodi v poslovnih knjigah mestnih četrti. Upravljavec v tem primeru za četrt opravlja le storitve, ki so bile dogovorjene v pogodbi o upravljanju kabelskega sistema, nanj pa v nobenem primeru ni bilo preneseno lastništvo. V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju ka-belsko-distribucijskega sistema KTV Ptuj iz leta 2003 pa je v 4. členu zapisano, da "do
spremembe pravnega statusa kabelsko distribucijskega sistema KTV Ptuj izvaja storitve kabelske distribucije, sedanji kabelski operater Ingel, Podjetje za inženiring, storitve, trgovino in proizvodnjo, d. o. o., Kobilščak, Podružnica KKS Ptuj," še povzema Stojan Žižek, ki ponovno poudarja, da gre v celi zgodbi o KTV Ptuj le "za ohranjanje vrednosti sredstev v upravljanju, da postanejo lastniki tistega, kar so vložili."
MG
Ptuj • Obnova dominikanskega samostana
Konjušnica v rokah sodnega cenilca
Obnova fasade dominikanskega samostana predstavlja eno od faz obnove, ki jo bodo financirali iz kulturnega tolarja in z denarjem MO Ptuj. V tej fazi urejajo čelno fasado, ki je tudi najzahtevnejša in je bila nazadnje obnovljena leta 1972. Sočasno potekajo dela pri obnovi strehe, ki še tudi ni v celoti obnovljena. Vsa letošnja dela na dominikanskem samostanu bodo stala skupaj 34 milijonov. Polovico je zagotovila država, polovico občina.
Del strehe na obnovo še čaka, za ta del prav tako računajo na sredstva države; potrebo bodo prijavili letos, da bi lahko z obnovo strehe v celoti končali v letu 2006. S tem bodo ta izjemni kulturni spomenik v celoti zavarovali.
V teh dneh pa v MO Ptuj že potekajo pogovori o na-
daljnji obnovi samostana. Pripravljen je konzervatorski program, v okviru kulturnega tolarja in ob zagotovitvi deleža MO Ptuj je potrebno določiti nadaljnje faze obnove. Okvirna cena za celovito obnovo je 800 milijonov tolarjev, a jih ne bo mogoče zagotoviti na kratek rok, vse
Foto: Črtomir Goznik
Obnova fasade dominikanskega samostana
je odvisno od ene in druge strani, delež pa je zagotovljen v kulturnem tolarju. Obnova pa ne bo mogoča, če MO Ptuj v naslednjih ne bo zagotovila svojega deleža.
Dogovor na ministrstvu za kulturo je, da se bo izselil tudi arhiv, to naj bi se zgodilo v letu 2006. V prenovo bo tako vključen tudi ta del samostana, ob tem pa tudi izpraznjena stanovanja. Pokrajinski muzej prostorov v nekdanji vojašnici ni dobil, čeprav so se zanje trudili med prvimi, vendar kot poudarja direktor PM Ptuj Aleš Arih, zaradi tega ne negodujejo, ker bodo lahko koristili eminentnejše prostore. V okviru celovite obnove do-mikanskega samostana bodo pridobljene nove možnosti za predstavitev gradiva, ki sedaj polni depoje, na dvorišču pa bo v vsej lepoti zaživel prireditveni prostor, ki ga že sedaj vsako leto pridno uporablja KPŠ za Filmski kompas.
Ptuj • Razpis za direktorja ZD Ptuj
Direktorica o prijavi še razmišlja
V torek je bil objavljen razpis za prosto delovno mesto direktorja Javnega zavoda Zdravstvenega doma Ptuj. Zdajšnji direktorici Metki Petek Uhan, dr. med., spec. splošne medicine, namreč 15. decembra letos poteče prvi štiriletni mandat, po pravilih pa je potrebno raz-
pis objaviti tri mesece pred iztekom mandata. Kandidat za direktorja Zdravstvenega doma Ptuj mora imeti visoko strokovno izobrazbo zdravstvene smeri, mora biti državljan Republike Slovenije, aktivno obvladati slovenski jezik, predložiti potrdilo o nekaznovanosti, imeti najmanj
Še ena sezona je šla po zlu
Tudi v nekdanjih zaporih, ki so kulturni spomenik, nadaljujejo obnovo. Klet in pritličje sta že obnovljena, sedaj delo nadaljujejo v nadstropju, saj gre za celovito obnovo. Denar je zagotovljen. Do konca leta bodo uredili še nekaj prostorov za dejavnost restavrator-stva in fotografa. Konjušnica pa kljub optimizmu, ki je za-
vel potem, ko so jo obnovili, stoji. Ministrstvo za kulturo si je pridobilo sodnega cenilca, ki je prišel na grad in vzel v pretres celotno dokumentacijo v zvezi z obnovo nekdanje konjušnice, ker je obnova presegla načrtovanih sto milijonov tolarjev. V teh dneh naj bi bilo izvedeniško mnenje, ki bo osnova za plačilo opravljenih del, končano. Denar, ki pomeni poravnavo, je zagotovljen. Prav tako je zagotovljen tudi
denar za izdelavo dokumentacije ureditve celotne spodnje grajske ploščadi.
Ker se uradniški mlini vrtijo počasi, se je ponovno izgubilo eno leto, še ena turistična sezona na grajskem hribu je šla po zlu. V tem trenutku tudi napovedi niso rožnate, ker se še vedno ne ve, kako bo z razpisom za najemnika. Glede na vse je kaj verjetno, da bo tudi sezona 2006 šla po zlu.
MG
MČ Jezero • Gradnja športnih igrišč
V Budini-Brstje asfalt še septembra
Po pogodbi za Gajke bodo v MČ Jezero dobili dve novi športni igrišči. Eno bo v Budini Brstje, drugo pa v Spuhlji, kjer so ga poimenovali Športno-re-kreacijsko igrišče.
pet let delovnih izkušenj na področju poslovanja, organiziranja in vodenja dela, predložiti mora tudi program dela in razvoja dejavnosti javnega zavoda.
Sedanja direktorica prijave še ni oddala, saj rok za oddajo poteče 27. septembra.
MG
V Spuhlji pa bodo poleg tega za gasilskim domom zgradili tudi večnamensko dvorano. Pogodba za izdelavo idejnega projekta je podpisana. Pred zaključkom projekta se bodo člani odbora za izgradnjo dvorane ponovno sestali s predstavnikom Mestne občine Ptuj in projektantom, da bi se uskladili glede nekaterih zahtevanih rešitev. Igrišče v Spuhlji ni zajeto v prostorskem planu, zato gradnja na tem igrišču, kjer naj bi namesto brunarice zgradili hišo s pripadajočimi prostori, ne bo mogoča pred letom 2007, bodo pa v letošnjem letu izvedli manjše posege v prostor. Prostor bodo ogradili in
ga pripravili za asfaltiranje, uredili odvodni jarek, izkop za cesto in malo nogometno igrišče, izkop na igrišču za odbojko na mivki, na prostoru, kjer bo hišica, in na parkirnem prostoru ter izravnali veliko nogometno igrišče, na katerega bodo tudi postavili gole. Hiša naj bi imela tudi velik družabni prostor in pokrito teraso. Projektno dokumentacijo za športni park v Spuhlji je pripravil Športni zavod Ptuj. Dopolnili so ga s teniškim igriščem z umetno maso, kar v pogodbi za Gajke sicer ni zapisano, vendar bi ga želeli, če bodo pridobili dodatna sredstva, umestiti.
Kot je znano, so bili v igri
za ureditev športnega igrišča Budina-Brstje ob potoku Rogoznica štirje predlogi, o katerih sta razpravljala tako svet MČ Jezero kot Odbor za izgradnjo igrišča Budina-Brst-je. Odločili so se za predlog številka tri. V prvi fazi naj bi uredili parceli, v drugi fazi bodo igrišče razširili in pripravili vse potrebno za nakup še dveh parcel. V tretji fazi pa načrtujejo ureditev prehoda čez Rogoznico. Kot je povedal predsednik sveta MČ Jezero Edvard Strelec, bodo igrišče asfaltirali še v septembru in ga tudi ogradili. V Budini-Brstje na igrišče že nestrpno čakajo.
MG
Videm • Idejni projekti so izdelani
Se bo vrtec vendarle začel graditi drugo leto?
O videmskem vrtcu je bilo svojčas veliko povedanega. Projekti so se nekoč že risali, potem ni bilo z izvedbo nič, po ureditvi leskovškega vrteškega oddelka v novoobnovljeni šoli pa so se lani domači svetniki vendarle nekoliko bolj zavzeli, da se nujno potrebna institucija oziroma stavba, ki je občina s skoraj 6000 prebivalci sploh nima, vendarle mora zgraditi.
In so sprejeli takšen sklep, sploh ob dejstvu, da je to investicijo finančno podprlo tudi šolsko ministrstvo. Seveda pa s starim projektom, po katerem naj bi se gradil le dvoodelčni vrtec in za katerega so tudi pridobili soglasje ter uvrstitev na seznam pristojnega ministrstva z začetkom sofinanciranja v letošnjem letu, ni šlo. Potrebe so namreč danes drugačne, zato so se svetniki odločili, da je potreben nov projekt, v katerega bo ob izgradnji štiriod-delčnega vrtca (ministrstvo je sicer predlagalo, glede na število otrok, šestoddelčni vrtec, vendar so Videmčani znani po svoji skromnosti, ko gre za stavbne površine) vključena tudi ureditev šolske kuhinje, ki bo služila potrebam tako vrtca kot šole. S tem se je seveda finančna ocena projekta precej povišala; s prejšnjih dobrih 130 milijonov tolarjev na sedanjih, približno 330 milijonov tolarjev.
Pet idejnih projektov
In če je bilo konec lanskega leta okoli vprašanja vrtca izrečenih zelo veliko besed o nujnosti izgradnje, posebej na občinskih sejah, je letos slišati o vsem skupaj bore malo ali skoraj nič. To pa, na srečo, ne pomeni, da zadeva stoji pri miru. V prvem polletju letošnjega leta je bil tako izdelan vsaj idejni projekt, pravzaprav ne eden, ampak kar pet različnih, ki so jih izrisali študentje Fakultete za arhitekturo.
»Projekt za vrtec Videm je bil v dogovoru z občino vključen v seminar na Fakulteti za arhitekturo z namenom, da pridobi občina več variantnih rešitev za prostorski problem najustreznejše umestitve vrtca, kot nadomestilo za razpis
Župan Friderik Bračič: "Letos bomo pripravili vso dokumentacijo, drugo leto pa naj bi se začela gradnja!"
arhitekturnega natečaja, ki pomeni za občino večjo finančno obremenitev in časovni zamik.
Investicija obsega poseg v podpritličje obstoječe šole, saj bosta kuhinja in jedilnica skupni za šolo in vrtec, ter navezavo na novogradnjo vrtca, ki je lociran za šolo. Posebej je bila izpostavljena optimalna prostorska navezava med vrtcem in šolo ter osončenje vrtca, ki zahteva - glede na zahtevnejšo lokacijo za šolsko stavbo - pozorno umestitev ter ustrezno notranjo organizacijo vrtca,« so pojasnili na šolskem ministrstvu.
Na fakulteti je bilo tako, kot rečeno, v pomladanskem seminarju izdelanih pet variant, 15. junija pa je bila opravljena tudi predstavitev za predstavnike občine, šole in ministrstva. »V nadaljevanju je fakulteta posredovala vseh pet projektov občini. Telefonsko smo obveščeni, da se je občina pravkar odločila za eno varianto, o čemer bo pisno obvestila ministrstvo. V nadaljevanju mora občina predložiti idejni projekt in DIIP, po potrditvi le-teh s strani minis-
trstva pa še projekt PGD in investicijski program.«
Projekt izgradnje videm-skega vrtca je, kot zatrjujejo na ministrstvu, (še vedno) predviden za sofinanciranje v letih 2006-2008, kakšen pa bo delež državnega sofinanciranja, bo dokončno odločeno in določeno po uskladitvi projektne in investicijske dokumentacije. Trenutno pač uradno še vedno velja, da državno sofinanciranje znaša 76 milijonov tolarjev, po starem, zdaj že neveljavnem projektu.
Odločitev v rokah svetnikov
Informacije s šolskega ministrstva je potrdil tudi župan Friderik Bračič: »Res smo dobili pet različnih idejnih projektov, ki pa so jih že na fakulteti točkovali in s tem nakazali najboljše rešitve. Trenutno so projekti pri mestnem arhitektu, ki bo podal priporočilo za enega od njih. Potem bomo dokument obravnavali na seji občinskega sveta in svetniki bodo tisti, ki bodo odločili, kako in kaj. Šele nato sledi priprava vse ostale potrebne projektne dokumentacije.«
Izbrano območje ob šoli za gradnjo po mnenju župana ni problematično, zemljišče pa je v lasti občine: »Po zbranih podatkih so izključene tudi možnosti poplav, sicer pa o točni vrednosti projekta ne moremo govoriti. Cifra se res giblje okrog 300 milijonov tolarjev. V občinskem proračunu imamo za letos že rezerviranih 20 milijonov tolarjev, do konca leta pa bomo pripravili vso potrebno dokumentacijo, da se bo izgradnja naslednje leto lahko začela.«
Bračič tudi ne dvomi v potrditev državnega sofinanciranja za novi, precej dražji in
obsežnejši projekt: »Šolsko ministrstvo nam je že dalo zagotovilo, da bo sofinanciralo naš vrtec, in sicer v letih 2006 in 2007. Seznanjeni so z novim projektom in novo okvirno vrednostjo, zato s te strani težav ne pričakujemo. Več o novem vrtcu pa bo jasno konec septembra, po prvi jesenski seji!«
V razvojnem programu vrtca še ni
Uradno pa videmska naložba še ni uvrščena v načrt razvojnih programov v vladi. »Za uvrstitev novega projekta v načrt razvojnih programov (NRP), ki ga potrdi Vlada RS, mora občina uskladiti idejni projekt arhitekture in predložiti DIIP (dokument identifikacije investicijskega projekta, op. a.), iz katerega je razviden namen in obseg investicije, vrednost investicije, dinamika izvedbe,viri financiranja itd. Ministrstvo za šolstvo in šport lahko izda sklep o sofinanciranju na podlagi potrjenega NRP s strani Vlade Republike Slovenije. Za izdajo sklepa mora torej občina predložiti še projekt arhitekture iz PGD dokumentacije in IP (investicijski program), ki upošteva višino in dinamiko izplačil so-financerskih sredstev iz proračuna RS.«
Vse omenjeno bo občina lahko začela pripravljati po seji, po zagotovilih župana pa naj ne bi bilo dvomov, da bo ministrstvo vse dokumente do konca tega leta tudi dobilo. Po izdaji sklepa o sofinanciranju sledi (samo) še razpis za izvajalca del in videmski vrtec naj bi končno, po več letih, začel dobivati konkretno, mate-rializirano - in ne le besedno - podobo.
SM
Gorišnica • Kdo koga vleče za nos?
Mednarodni status prehoda Zg. Leskovcu?
Po zadnji informaciji, ki jo je v začetku tedna posredoval državnozborski poslanec Branko Marinič, naj bi bila oz. je izgradnja mejnega prehoda Meje v občini Gorišnica hudo vprašljiva.
Razlog, da ta mejni prehod, za katerega je danes že bivši gorišniški župan Visenjak iz-posloval status mednarodnega mejnega prehoda, še vedno ni opremljen z ustrezno stavbno in cestno infrastrukturo, je nesoglasje Hrvatov.
Uradno je bilo že večkrat pojasnjeno, da gre že dobro leto in pol, odkar je bilo izdano gradbeno dovoljenje in izbran izvajalec del, za usklajevanja slovenske in hrvaške strani glede točne lokacije samega mejnega prehoda.
Tega pojasnila pravzaprav niti ni možno popolnoma
ovreči. Težava je le v tem, da se zna lokacija ne le malo, ampak precej spremeniti. Če je bilo doslej posredovane podatke razumeti v smislu, da gre za nekaj metrov "gor ali dol", pa je poslanec Marinič povedal nekaj čisto drugega; namreč, da se Hrvati sploh ne strinjajo s tem, da bi Meje imele status mednarodnega mejnega prehoda, ampak da se zavzemajo za to, da bi tovrsten status dobil drug haloški mejni prehod: Zg. Leskovec -Cvetlin v občini Videm! Slednji naj bi sicer z uvedbo šengena dobil status "zgolj" meddržavnega mejne-
ga prehoda, čemur v Vidmu zelo nasprotujejo.
Župan Jožef Kokot je bil nad zadnjo informacijo šokiran: "Nikakor ne morem razumeti, da je kaj takega v naši državi možno! Status MMP Meje je navsezadnje potrjen tudi v Bruslju! To je višek, če bo šlo v tej smeri naprej, bom o tem sklical okroglo mizo!"
Mečkanje in zavlačevanje izgradnje na Mejah je torej končno dobilo (bolj) jasen epilog. Da bi Hrvati določali, kateri mejni prehod naj bo v bodoče mednarodni in kateri ne, je sicer, milo rečeno, precej huda,
ampak če se na naši strinjajo, potem bi naj že bilo tako.
Malo bolj "nejevernim Tomažem" pa se ob takem dogajanju lahko utrne tudi drugačna misel: kaj pa če, razen Gruškovja, Haloze ne bodo imele nobenega mednarodnega prehoda?!
Vse nekako teče po znanem principu, ki se je že večkrat izkazal kot odličen za zaustavljanje državnih naložb (zlasti pri avtocestah): vrzi kost med narod, pa naj se stepejo med seboj. Potem ne bo treba investirati nič...
SM
Od tod in tam
Ptuj • Zaplesali mladi plesalci iz Madžarske
Letos so se v okviru četrtega festivala Ptuj - Odprto mesto predstavili številni umetniki, med njimi: ulični igralec Adrian Scharzstein, ulična glasbenica Eva Milošič, gledališka skupina s pobratenega St. Syr sur Loire, KUD France Prešeren iz Ljubljane, lutkovni teater Kuglica, KUD Nkul, Zavod Dornava, Vrtec Ptuj. Nastopile pa so tudi številne folklorne skupine, med njimi mladinska skupina iz Ka-muta na Madžarskem (na sliki). Tudi letos so sodelovale plesalke Plesne družine Gea. Predstavila se je žonglerska in plesna skupina Kleopatre iz Banske Stiavnice, varaždinska skupina Plesni studio Vindi in bobnarska skupina Rudiment. Na ptujskih ulicah so se predstavili še: dudar Grant, Matjaž Pikalo, Tadej Vesenjak, skupine Sed'n, Bob-nars united in Jes.
Fl
Ptuj • Ptujski gimnazijci v Varaždinu
Foto: jk
Med poletnimi počitnicami je v Varaždinu potekal mednarodni tabor MUDRAnet, ki so se ga udeležile šole iz treh držav - Hrvaške, Madžarske in Slovenije, med njimi ptujska gimnazija. Tabor je bil namenjen mednarodnim integracijam, spoznavanju kulture, načina življenja in zgodo-vineposameznih okolij, iz katerih izvirajo šole.
Največ časa se je na delavnicah posvečalo varaždinske-mu območju. Dijaki so imeli zelo zapolnjen urnik z različnimi delavnicami, ki so potekale od jutra do večera. Če samo naštejem nekaj teh delavnic: zjutraj jezikovne delavnice, delavnice o človekovih pravicah, mednarodne integracije, predstavljanje tipičnih jedi in pijač svojega okoliša ipd. Tabor je bil samo prvi del projekta, ki se bo zaključil do konca tega leta, in sicer z gostovanji na Ptuju in v Nagykaniszi.
Boštjan Šeruga
Ljubljana • Uspešni gasilci-olimpijci v DZ
Foto: Robert H:
Predsednik odbora državnega zbora za evropske zadeve Anton Kokalj je dober mesec po mednarodni gasilski olimpijadi v Varaždinu, kjer so slovenski olimpijci in olimpijke znova dosegli odlične uvrstitve, v državnem zboru za najuspešnejše pripravil kratek sprejem. Na sprejem k Antonu Kokalju so bile povabljene vse tri zmagovalne ekipe iz PGD Hajdoše, PGD Šmartno na Pohorju in PGD Šinkov Turn. Krajše druženje v državnem zboru so ob nagovorih in izmenjavi priložnostnih daril izkoristili še za ogled zgradbe parlamenta. Ob tej priložnosti je Anton Kokalj dejal, da se tudi v odboru za evropske zadeve zavedajo letošnjega velikega uspeha na gasilski olimpijadi ter dejstva, kako zelo pomembna je vloga gasilcev pri pomoči ob nedavnih vse pogostejših naravnih nesrečah tudi na evropski ravni.
TM
Foto: SM
Videm • Kdaj se bo začel graditi vodovod
Kdor čaka, pravijo, dočaka ^
Haloško prebivalstvo Vidma, ki že leta nestrpno čaka na vodovod, bo končno uslišano. Vsa zgodba in peripetije okoli projekta Vodovodna oskrba Zahodnih Haloz, ki ga je uspešno začel žetalski župan Anton Butolen, potem pa je lani s padcem »stare« vlade začasno razpadel tudi ambiciozen projekt, vreden dobro milijardo tolarjev, se menda, sicer v nekoliko drugačni podobi, približuje srečnemu epilogu.
Izgradnja vodovodnega omrežja v Vidmu naj bi se teoretično začela letos pozno jeseni, najkasneje pa v začetku naslednjega leta.
Križevci • Praznovanje 7. občinskega praznika
Srečnemu predvsem zato, ker je bilo treba pravzaprav ves prvotno zastavljen projekt skorajda začeti na novo, še zlasti pa zato, ker je bilo nekaj časa hudo v zraku celo državno sofinanciranje, brez katerega je izgradnja vodovoda v Halozah praktično neizvedljiva (razen po receptu »a la Podlehnik«, o čemer pa ne bi posebej).
»Pravkar je potrjena pre-dinvesticijska zasnova. Res se je zgodilo leto zamika, vendar imamo zdaj dokončna zagotovila ministrstva za okolje, da izvedba ni več vprašljiva. Trenutno je v izdelavi še investicijski dokument, ki ga mora omenjeno ministrstvo še potrditi, potem bo sledila izbira izvajalca in seveda - začetek del,« napoveduje videmski župan Friderik Bračič.
Ministrstvo za okolje je za ta projekt letos odobrilo 200 milijonov tolarjev za vse tri vključene občine: Žetale, Majšperk in Videm, izgradnja pa naj bi se najprej začela v Vidmu in Že-
talah. Ureditev manjkajočega vodovodnega omrežja bo sicer potekala v dveh fazah, v občini Videm pa najprej načrtujejo izvedbo v naseljih Skorišnjak in Gradišče: »Pri nas je že vse pripravljeno za začetek del, vse služnostne pogodbe za to prvo fazo se že podpisane, smo pa že tudi tik pred izdajo gradbenega dovoljenja za drugo fazo. V občinskem proračunu imamo rezerviranih 13 milijonov tolarjev, kolikor znaša naš delež v tej prvi fazi, sicer pa znaša občinski delež skupno, za dokončno ureditev vodovodnega omrežja v haloškem predelu naše občine, dobrih 100 milijonov. Skupno naj bi se po projektu zgradilo približno 13 kilometrov primarnega voda, nekaj prečrpalnic in vodohran ter seveda ves potreben sekun-dar,« še pravi Bračič, ki dodaja, da je upravičeno realni optimist in da pričakuje začetek del še v tem letu.
Izvajalca del za primarno omrežje, ki ga financira ministrstvo, bo izbrala vlada na javnem razpisu; ta se pričakuje septembra, kdo bo (lahko) izbiral izvajalca del za sekundarne vode - ali občina ali država - pa še ni jasno.
Malo manj optimistično, zato pa bolj realno, je pričakovati, da se bodo dela začela naslednje leto, razen če bo pozna jesen in zima zelo mila. Glede na terminski plan, upoštevajoč vse zakonske roke, ki spremljajo razpis in izbiro izvajalca del, je namreč najhitrejši možen začetek del tam okrog novem-
bra. Če seveda ne bo nobenih zapletov (več) in če ne bo nobene pritožbe na izbranega izvajalca.
Teoretično je torej res možno pričakovati začetek del še pred novim letom, toda praksa praviloma ne podpira zemeljskih del v začetku ali sredi zime. No ja, kakorkoli že, vodovod se bo začel graditi, če ne letos, pa drugo leto.
Župnijska klet še brez najemnika
Malo manj verjetno pa je, da se bo v kratkem začelo kaj dogajati v župnijski kleti novogradnje, ki jo je slednja ponudila v najem občini. Kot je povedal župan Bračič, je bila že pred časom imenovana posebna komisija, ki jo sestavljajo vinogradniki, z nalogo, da začne pogajanja z župniščem glede cene najema ter da pripravi razvojni načrt, kaj in kako naj bi se v kleti dogajalo. Od vsega skupaj pa ni (zaenkrat) nič. »Zadeva res stoji na isti točki kot pred pol leta. Osebno, kot sem tudi javno povedal, bi želel, da je ta klet prvenstveno namenjena promociji domačih vin ter s tem povezano turistično dejavnostjo, vendar brez pravega interesa vinogradnikov ne bo nič.«
Pobude, če bi jih tričlanska komisija vinogradnikov pripravila, bi sicer še obravnaval občinski svet. Toda dokler pobud ne bo ^
SM
Biš • Pričeli s praznovanji ob jubileju
Družinskemu podjetju Sporočilo
■ 1 v
najvišje priznanje
Na osrednji slovesnosti ob 7. prazniku občine Križevci, ki so jo pripravili v tamkajšnjem kulturnem domu, je župan Feliks Mavrič podelil občinska in županovo priznanje.
V občini Križevci so pripravili številne slovesnosti, s katerimi so obeležili sedmi občinski praznik. V Bučečov-cih so odprli vaško-gasilski dom, pripravili so dan športa, kinološko tekmovanje, koncert skupine Vaški fantje iz Ključarovcev, ki je izdala drugo zgoščenko, odvijalo se je gasilsko tekmovanje za pokal občine Križevci, v Stari Novi vasi so organizirali občin-
ske vaške igre, na posebnem večeru so se spomnili rojaka dr. Mitje Slaviča, svojemu namenu so predali obnovljeno učilnico za potrebe šole in vrtca, v okviru pomurskega pokala pa so pripravili tudi tekaško prireditev.
Osrednje slovesnosti v Kulturnem domu Križevci so se udeležili številni gostje, med njimi župani sosednjih občin, domači župan Feliks Mavrič
Foto: Miha Soštarič
Zupan občine Križevci Feliks Mavrič (desno) skupaj z lastniki družinskega podjetja Vipoll, ki so prejeli priznanje s plaketo in listino občine Križevci za leto 2005.
pa je ob tej priložnosti podelil občinska in županovo priznanje. Na podlagi odločitve tamkajšnjega občinskega sveta je župan priznanje s plaketo in listino podelil družinskemu podjetju Vipoll iz Bučečovcev. V tem podjetju, ki ga vodijo člani družine Zver, je trenutno zaposlenih 43 oseb, ki izdeluje opremo za industrijo tekočin. V letošnjem letu so lastniki podjetja pristopili k investiciji - izgradnji industrijske hale, ki bo omogočila še večjo posodobitev proizvodnje, širitev kapacitet ter dodatne zaposlitve.
Na podlagi sklepa občinskega sveta so pisno priznanje za letošnje leto prejeli Karel Bežek iz Lukavcev za dosežke na ureditvi cestne infrastrukture v občini, Matija Kovačič iz Vučje vasi za delo na področju gasilstva ter Prostovoljno gasilsko društvo Stara Nova vas-Dobrava za stoletno delovanje. Županovo priznanje je tokrat prejela Olga Antič iz Križevcev za udejstvovanje na kulturnem področju.
Miha Šoštarič
prihodnjim rodovom
Člani PGD Biš prihodnje leto praznujejo 130-letnico uspešnega delovanja, kar društvo uvršča med petnajst najstarejših gasilskih društev v Sloveniji. Kot uvod v praznovanje so biški gasilci v soboto pred gasilskim domom podrli lipo, ki se je posušila.
Ustno izročilo, ki ga je vsak predsednik društva prenesel svojemu nasledniku je govorilo, da so pradedje napisali sporočilo na pergament in ga shranili v skrinjo ter jo zakopali pod koreninami posa-
jene lipe. Kljub temu, da se je nekaj posameznikov trudilo cel popoldan sporočila niso našli....
Zatem so posadili novo, pod korenine pa shranili sporočilo za prihodnje rodove,
Skrinjico s sporočilom za prihodnje rodove je pod korenine novo posajene lipe položil Lovrenc Šalamun, vnuk ustanovnega člana društva Jakoba Šalamuna.
ki ga je tja položil Lovrenc Šalamun, vnuk ustanovnega člana Jakoba Šalamuna in eden najstarejših gasilcev v Bišu. V skrinjico so zapisali zgodovino društva od ustanovitve leta 1876 do danes, knjigo Gasilstvo skozi čas avtorja Danila Muršca, knjigo 125 let PGD Biš, avtorjev Manfreda Jakopa in Zmaga Šalamuna, razglednico kraja, ki so gasilci izdali leta 1996, spisek vseh članic in članov ter seznam vodstva društva. Pripravili so tudi kulturni program.
Biški gasilci bodo s prireditvami ob praznovanju 130-letnice društva nadaljevali vse do 18. junija prihodnje leto, ko bo osrednja slovesnost. Naslednja prireditev biških gasilcev bo ob občinskem prazniku občine Trnovska vas zadnjo soboto v oktobru. Takrat bodo obudili prireditev Slovenske gorice pojejo in plešejo, ki bo letos posvečena pobudniku ustanovitve društva, rojaku, narodnemu buditelju in mecenu dr. Jožefu Muršcu.
V.N.
Foto: SM
Foto: V: N:
Ormož • Strojni krožek postaja vse pomembnejši
Prikaz nove strojne opreme
Nedavno se je na njivi pri ormoški obvoznici zbralo okrog 40 članov ormoškega strojnega krožka, ki so si na delu ogledali moderno strojno opremo Kverneland, saj je praktičen prikaz najboljša možnost za seznanitev z različnimi proizvodi in proizvajalci. Na ogled so bili tudi traktorji New Holland.
strojni krožek je pomemben zlasti za izvajanje medsosedske pomoči, včasiii pa si kmetje ogiedajo tudi kakšen praktični prikaz moderne strojne opreme.
Takšni občasni prikazi so le del dejavnosti strojnega krožka, ki združuje že 143 članov. Vodja krožka Mirko Kosi je povedal, da so strojni krožki vse pomembnejši, saj situacija v kmetijstvu vedno bolj narekuje, da se je treba združevati in dopolnjevati. Stroji so postali vse kompleksnejši, s številnimi priključki in možnostmi so stroji pogosto prevelik strošek za kmetijo.
Zato vedno več kmetov išče usluge v obliki medso-sedske pomoči znotraj strojnih krožkov, po drugi strani pa pomenijo tovrstne dejavnosti tudi dodaten prihodek na kmetiji.
Takšne predstavitve pa so dobrodošle tudi za proizvajalce, saj so nemalokrat kmetje tisti, ki jih opozorijo na pomanjkljivosti in potrebne spremembe na strojih. »To je tudi izjemen dogodek, saj kje se še na enem mestu istočasno zbere 40 direktorjev?«, se rad pošali Kosi, ki pravi, da so kmetije danes majhna podjetja in gospodarji torej direktorji _
Ormoški kmetje so v precejšnji negotovosti predvsem glede nadaljnje pridelave sladkorne pese. Zaenkrat še
ni nobenih uradnih informacij, kako se bo obrnilo na področju predelave sladkorja. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi še menda obstajala možnost pridelave pese naslednjih nekaj let, vendar so to le ugibanja in kmetom ne preostane drugo, kot da počakajo na uradne odločitve. Če se bo pridelava sladkorne
pese prenehala, bo to za marsikaterega kmeta precejšnji udarec, ne le zaradi izpada kulture, ampak tudi zaradi kmetijske mehanizacije, ki so si jo nabavili posebej za sladkorno peso.
Sicer pa so se člani strojnega krožka letos precej družili. Ogledali so si tovarno traktorjev Same v Italiji, spomladi so si ogledali ormoško klet, opravili degustacijo in si nato privoščili še piknik.
Na Dolenjskem so bili na demonstraciji strojne opreme Claas, spotoma pa so si ogledali še Pleterje in poskrbeli za veselo druženje. Komaj se je končal radgonski sejem, pa se že dogovarjajo tudi za skupni izlet v Hannover, za ogled največjega kmetijskega sejma.
vki
Maribor • Ocenjevanje medu
Velika Nedelja • Parodija dneva odprtih vrat
Izredna kvaliteta vzorcev Dan udrtih vrat na Koglu
V soboto, 3. septembra, je Čebelarska zveza društev Maribor organizirala srečanje čebelarjev, ki je potekalo na sedežu zveze pri betnavskem gradu. Na njem so podelili diplome tečajnikom in razglasili rezultate 5. vseslovenskega ocenjevanja medic, 3. vseslovenskega ocenjevanja medenih likerjev in medenih žganj ter 6. ocenjevanja regijskega medu.
V soboto so na Koglu za prijatelje in ljubitelje vina pripravili parodijo na temo dneva odprtih vrat. Udrta vrata so minila v prijetnem vinoljubnem vzdušju in predstavljajo nadaljevanje druženja vina in kulture na Koglu.
Zbrane je pozdravil predsednik Čebelarske zveze društev Maribor Vlado Pušnik, ki je opozoril na pereče probleme sodobnega čebelarstva zaradi vedno bolj onesnaženega okolja in poudaril izredno kvaliteto medic, medenih žganj, likerjev in medu. Komisija, ki ji je predsedoval mag. Anton Vodovnik, je na 5. vseslovenskem ocenjevanju medic ocenila 61 vzorcev od 39 čebelarjev. Podelila je 37 zlatih medalj, osem vzorcev je izločila. Na tretjem vseslovenskem ocenjevanju medenega likerja in medenega žganja je komisija, ki ji je
predsedoval Andrej Soršak, ocenila 28 vzorcev štiriindvajsetih čebelarjev. Komisija je podelila 11 zlatih medalj, med prejemniki je bil tudi čebelar Bojan Krevs iz Lenarta. Ocenili so tudi štiri vzorce medenih žganj. Zlato medaljo je prejel Franc Kramer iz Kozjega pri Zg. Polskavi.
Na 6. odprtem regijskem ocenjevanju medu je komisija ocenila 96 vzorcev, od tega 18 vzorcev akacije, 22 vzorcev cvetličnega medu, 26 vzorcev gozdnega, 20 vzorcev kostanjevega, 3 vzorce smrekovega in 7 vzorcev lipovega medu. Podeljenih je
bilo 63 zlatih medalj, od tega en šampion, 28 srebrnih medalj, štiri bronaste medalje in eno priznanje.
Med dobitniki medalj je bilo tudi nekaj čebelarjev s ptujskega območja. Zlato medaljo za akacijev med je prejel Alojz Cizerl iz Mezgovcev, Danilo Muršec iz Biša je za akacijev med prejel srebrno medaljo. Za cvetlični med sta zlati medalji prejela Alojz Cizerl in Danilo Muršec. Za gozdni med je srebrno medaljo prejel Anton Zdešar iz Grajene. Danilo Muršec je prejel še srebrno medaljo za lipov med.
Zmago Šalamun
Da gresta vino in kultura skupaj, na Koglu dokazujejo že lep čas. Zadnjih nekaj let so s svojim izborom umetniških dogodkov zaokrožili ponudbo Ormoškega poletja, pri njih so se dogajale različne kolonije, sicer pa se umetniki na Koglu počutijo kot doma.
Tokratno druženje se je pričelo že zgodaj popoldne s predstavo Pavliha v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor.
Na izjemnem prizorišču
pod staro lipo se je zbralo lepo število otrok in celih družin, ki so uživale v predstavi. Predstava je bila za obiskovalce brezplačna, organizatorjem in obiskovalcem pa je bilo naklonjeno tudi vreme. Zlata Cvetko je povedala, da otroško predstavo na Koglu gostijo prvič. Na ta način imajo tudi najmlajši, bodoči vinoljubci, možnost spoznati, kje raste grozdje in iz česa nastane vino.
Prireditev se je nadaljevala z za ples, pesem in glas-
bo odprto sceno, nato pa z luk&zobl party. Za aktivne vinoljubce se je dan začel z monokomedijo Alen aldva v izvedbi Aleša Valiča.
Poleg kulture so na Koglu ponujali tudi svoja vina, ki jih pridelajo na šestih hektarjih površin.
Ponosni so, da je grozdje pridelano doma in to se odraža tudi v okusih belih in rdečih vin ter po klasični metodi pridelanih penin.
vki
S ptujskega območja prihajajo odlični medarji.
Pavliha za bodoče vinoljubce v prekrasni naravni kulisi
Foto: vki
Foto: vk
Ptuj • Študij na ljudski univerzi
Poklicna in tehniška strojna šola izobražuje tudi odrasle
Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj že nekaj let ponuja odraslim možnost pridobitve mnogih poklicev v strojništvu.
V prvih septembrskih dneh, ko so v klopi ponovno sedli dijaki srednjih šol, so se na Poklicni in tehniški strojni šoli, ki deluje v okviru Šolskega centra Ptuj, začeli pripravljati na izobraževanje odraslih. Jože Tran-tura, sicer učitelj strokovno-te-oretičnih predmetov na strojni šoli, je že peto leto odgovoren za tovrstno izobraževanje bodočih strojnikov: »Poklicna in tehniška strojna šola sledi trendom o vseživljenjskem učenju, zato smo se odločili, da se tudi letos vključimo v izobraževanje odraslih. V prvi vrsti smo upoštevali želje naših slušateljev in se na podlagi le-teh odločili za program poklicno-tehniškega strokovnega izobraževanja, to je izobraževanje po t. i. modelu 3 + 2, slušatelji po koncu izobraževanja oz. uspešno opravljeni poklicni
maturi pridobijo naziv strojni tehnik.«
Mlade vedno bolj privlačijo atraktivni poklici, kot so inštalater strojnih instalacij, oblikovalec kovin, avtoklepar in drugi, ki naj bi dijakom po koncu šolanja nudili možnost zaposlitve. Jože Trantura še dodaja: »Tudi odraslih, ki jih zanimajo tovrstni poklici, je veliko. Poleg oblikovalca kovin, orodjarja in konstrukcijskega mehanika ponujamo še možnost pridobitve naziva strojni mehanik, inštalater strojnih instalacij, avtomehanik in avto-klepar, vedno bolj pa so iskani kleparji-krovci. Slušatelji ob koncu izobraževanja pridobijo poklicni naziv z uspešno opravljenim zaključnim izpitom.« Strojništvo je v zadnjih nekaj letih naredilo ogromen korak naprej tudi zaradi raču-
nalniškega modeliranja in dela na t. i. CNC-strojih. Jože Tran-tura je tako kot njegovi sodelavci na strojni šoli prepričan, da so s programom priprave za preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije oz. tečajem za operaterja na CNC-stroju ter tečajem varilca uspešno stopili v korak s povpraševanjem trga po tovrstnih znanjih. »Programe izvajamo skupinsko ali v obliki konzulta-cijsko-izpitnega načina, seveda je način izvedbe posameznega programa odvisen od števila vpisanih kandidatov. Že nekaj let intenzivno sodelujemo z Zavodom za zaposlovanje Ptuj in ostalimi tovrstnimi zavodi v podravski in pomurski regiji, želimo pa navezati še več stikov s podjetji v našem okolju. Brezposelnim osebam nudimo možnost pridobitve
strokovne izobrazbe, da bi se lahko po koncu izobraževanja uspešneje vključili na trg dela,« je povedal Jože Trantura.
Informativni sestanek za vse bodoče strojnike bo na Poklicni in tehniški strojni šoli v torek, 20. 9. 2005, v prostorih ŠC Ptuj. Jože Trantura še dodaja, da bodo program poklic-no-tehniškega izobraževanja izvajali v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj in Ljudsko univerzo Rogaška Slatina. Poklicna in tehniška strojna šola se trudi biti dostopna vsem, ki jih zanima tovrstno izobraževanje, prisluhne posamezniku in njegovim željam, zato k vpisu vabi vse, ki nimajo poklicne izobrazbe, predvsem pa posameznike z željo po dokončanju že pričetega rednega izobraževanja ali po prekvalifikaciji.
Zlatka Lampret
Ptuj • Nov umetniški dogodek v Stari steklarski delavnici
Igra, ki jo je napisalo življenje
Letošnji september je za mlado ptujsko umetniško društvo Stara steklarska izjemno bogat. Najprej so se veselili izdaje knjige Nataše Petrovič Večne gazi, v Slovenski Bistrici so v razstavišču Grass-lov stolp odprli razstavo fotografij mojstra fotografije Stojana Kerblerja, v nedeljo, 18. septembra, pa vabijo na krstno uprizoritev gledališke igre Zdenka Kodriča Primer počene zračnice ali dialog z golobom, najzahtevnejšega in najštevilčnejšega projekta, ki so se ga lotili letos. Vabijo pa tudi na ponovitvi, ki bosta 19. in 20. septembra, vsakič ob 20. uri.
V vlogi antropologinje Erike Ergula, ki živi v varovanem stanovanju v prepričanju, da je vse v redu in da jo je okolica sposobna ohraniti pri življenju, se bo predstavila igralka Irena Mihelič, ki je zaposlena v SNG Drami Maribor, režijo je prevzel režiser Zvone Šedlbauer, ki je na Ptuj vezan tudi po starših, ki sto v mestu ob Dravi prežive-
li polnih dvanajst let. Kot je na tiskovni konferenci 13. septembra povedala vodja projekta Ne-venka Dobljekar, so najnovejši tekst Zdenka Kodriča postavili ob izredni pomoči JSKD in Zveze kulturnih društev, gostujejo v njihovih prostorih in koristijo pomoč njihovih zaposlenih. Nekaj so prispevali tudi sponzorji in donatorji. Z igro želijo
gostovati po Sloveniji in zunaj meja, za gostovanje v Nemčiji se že dogovarjajo. »Zračnica je v bistvu dialog z nekim bitjem, ki na vse grenke besede junakinje (znanstvenice, antropologinje) odgovarja s skrivnostnim gru-ljenjem,« pravi režiser Zvone Šedlbauer, ki obenem opozarja na angažiranost najnovejšega teksta Zdenka Kodriča že zara-
di iskanja človečnosti znotraj umetnosti. Vse prepogosto se dogaja, da se vso znanje in izkušnje starejših postavljajo na stranski tir, o tem bi morali krepko razmisliti tudi v Sloveniji. Pravzaprav je vedno lepo na oder postavljati tekste, ki govorijo o človeku, ki ne govori o izmišljotinah.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Zdenko Kodrič, Irena Mihelič in Zvone Šedlbauer (od leve) na tiskovni konferenci pred premlero gledališke Igre Primer počene zračnice ali dialog z golobom
Tednikova knjigarnica
Dva novejša romana za starejše najstnike iz zbirke Najst
Knjižna zbirka Najst, ki izhaja pri Cankarjevi založbi in bo prihodnje leto slavila desetletnico izhajanja, doslej obsega šestintrideset naslovov. Zdravko Duša ureja zbirko od vsega začetka, za oblikovno podobo pa je odgovoren Matej Nemec. Kakor pravijo založniki v svojih priložnostnih katalogih, je zbirka (ni šteta) namenjena mladim od enajstega do devetnajstega leta, ne škoduje pa tudi odraslim. Še več, prepričana sem, da bi odraslim zelo koristila in lahko trdim, da je celotna zbirka Najst pač kvalitetna literatura, ki naj bi ne glede na ciljno mlajšo bralno populacijo (Ali pa ravno zato!) dosegla čim večje bralno poželenje mladine in odraslih. Vsekakor bi jo morali brati vsi, ki se kakorkoli poklicno ukvarjajo z mladimi. Založnik še govori o prepričanosti, da svet najstnika ni ločen od ostalega sveta, ima pa svojo logiko, svoje vrednote in seveda svoj jezik. (In bolj sem odrasla, bolj pritrjujem tej logiki, tem vrednotam in tudi jeziku. Skozi literaturo mi je svet mladih veliko bolj razumljiv in jasen, kot življenje odraslih, z in brez literarnega premisleka.) Zbirka nudi prostor mladinskim romanom in svetovni klasiki, obveznemu čtivu od osnovne šole do univerze, za nepreverjene začetnike in klasične vrednote. Pristavljo še, da se Najst bere za vikend in za šolo ter ga pišejo domači avtorji in avtorji svetovnih uspešnic.
Spominjam se naslednjih imenitnih naslovov (nekateri so bili predstavljeni v Knjigarnici): Jack Frusciante je zapustil skupino (Enrico Brizzi, 1996), Nekdo je potrkal (Anne Merrick, 1998), Soba s cvetnim prahom (Jenny Zoe, 1999), Kuhinja (Banana Jašimoto, 1997), Etika za Amadorja (Fernando Savater, 1998) In odličnih izvirnih domačih del: Ledene magnolije Marjane Moškrič (2002), In drugi Franja Frančič (2001), Alica v računalniku Milana Dekleve (2000), Oči Andreja Makuca (2001), Modri e Matjaža Pikala (1998) . Bralce Knjigarnice pa želim tokrat opozoriti na dve knjigi zbirke Najst: Dama. Življenje Kuzle (Prevedel Jure Potokar, 2004) uspešnega in nagrajevanega angleškega avtorja Melvina Burgessa, in naprve-nec domačega avtorja Dušana Dima, Distorzija (2005).
Dama. Življenje kuzle
Sandra Francije sedemnajs-tletnica, viharna, uporniška, radoživa srednješolka, ki ji življenje po vzorcu odraslih nikakor več ne gre od rok. V njeni družini je še mlajši brat, starejša sestra je na svojem, oče pa jih je zapustil. Sandra zbeži od prijateljic, šole, fanta in se zateka od klape do klape in trenutno vidi smisel v žuri-ranju in brezmejni svobodi. Nekega dne, ko ji metuljčke povzroča nova simpatija, izbije pločevinko piva klateškemu alkoholiku. Ta pa jo spremeni v psičko, oziroma psico, natančno v kuzlo (nizko pogovorno) z imenom Dama.
Avtor pripoveduje prvoosebno, izpoved Dame je več kot dramatična, četudi je sam okvir z zgodbo fantastičen, je podoba dekliške notranjosti povsem resnična in polna medčloveških odnosov ter zapletov.
Burgess je namreč vso zapletenost odraščanja, družinskih odnosov, večnih želja po samopotrditvi in umeščanju vpresne-to zakoličen svet odraslih odlično prenesel v pasje telo. Metaforično je pasje življenje odlična zamisel in avtorja občutim kot dušnega ekologa. Skozi dinamično pripoved postavlja bistvena filozofska vprašanja, primerja meje svobode in želja, kritizira vrednote odraslih in njihovo ozkost, ko ne zmorejo zmanjšati generacijskih prepadov. Odrasli so vsevedni, so prepričani. Človek se ima po krivici za vsemogočega, je slišati iz pasjih ust.
Distorzija
Tudi ta roman je zgodba o živahni najstniški srednješolski sceni, realistična pripoved, kjer Piksi doživlja več padcev kot vzponov ter skuša prvo ljubezen. Njegov pankerski bend pač ni deležen ne podpore glasbenega učitelja, ne priznanja sošolcev, ne drug pozitivnih vzvodov. Odhajajo jim pevci, nimajo bobnov, zgubljajo zaželeni stik med člani ansambla . Fant je iz skromne družine in nima te sreče, če temu sploh lahko rečemo sreča, da bi ga varovale bogate in skrbne roke meščanskih staršev, kizmorejo in znajo odpirata vrata svoji mulariji. Mulariji, ki je cenjena, ker postaja vedno bolj podobna svojim odraslim varuhom. Piksijev oče je čezmerni lenuh pred televizorjem in pivopivec, mama pa prestrašena, skrbna in razpeta žena in mati. Piksi-jeva glasbena usmeritev, v katero verjame in se ji ne odpove, četudi tu in tam dvomi o svojem prav, je kakor pri odraslih občutek za veter. A njegov oče ob fantovem beganju in nočnih doživljajih povezanih z muziko ne zmore pomisliti na nič drugega kakor na drogiranje.
Tudi Dušan Dim, kakor Melvin Burgess, ne kritizira odraslih, ne mladcev, če so njihova dejanja sporna. Obe knjigi slikata podobo časa, zgodbe mladih, ponujata bralni užitek in vzbujata premišljevanja o mladih in prostorih, kamor so bili rojeni, predvsem pa o pravih vrednotah. Obe knjigi zelo priporočam in želim prijetno branje.
Liljana Klemenčič
Rokomet
Izenačeno na vrhu in na dnu
Stran 12
Kolesarstvo
Božič, Bak in »veliki«
Stran 12
Nogomet
Aluminij preko druge ovire v pokalu Hervis Stran 13
Šport mladih
Festival športnih šol v Termah Ptuj
Stran 13
Mestni stadion Ptuj
Tik pred svečano otvoritvijo
Stran 14 Športni vikend Ptuja
Razgibajmo naše mesto
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Jeziček na tehtnici - gledalci
Danes se v Srbiji in Črni gori začenja evropsko prvenstvo v košarki, kamor naj bi po ocenah predsednika KZS potovalo tudi blizu 4000 slovenskih ljubiteljev košarke. Znano je, kako se je slovenska košarkarska reprezentanca doslej odrezala na EP, z eno besedo - katastrofalno, saj se še nikoli ni prebila do drugega kroga. Tokrat naj bi bilo drugače, čeprav ekipo od samega starta priprav spremlja smola s poškodbami (Sašo Ožbolt, Beno Udrih). Igralska zasedba naše reprezentance je še vedno takšna, da po imenih seveda sodi v širši krog kandidatov za visoka mesta (med prvih šest), vendar samo to ni dovolj, ampak je potreben še kanček sreče. Optimizem gradijo tudi na bučni podpori s tribun, ki seveda v odločilnih trenutkih ni zanemarljiva, ampak lahko na izenačeni tekmi tehtnico nagne na našo stran.
Tudi rokometaše Ormoža čaka v soboto zanimiva tekma prvega kroga novega prvenstva v 1. slovenski rokometni ligi z ekipo Gorenja. Srečala se bosta drugo- in tretjeuvrščena ekipa prejšnjega prvenstva in gledalci bodo zagotovo prišli na svoj račun. Ormožane so v pretekli sezoni njihovi navijači ponesli do marsikatere nepričakovane zmage, zadnja takšna je bila prav proti Velenj-čanom vpolfinalu končnice (31:30). Zakaj ne bi bilo tudi tokrat tako, čeprav se je ekipa Gorenja pred prvenstvom zelo okrepila in cilja tudi na naslov državnega prvaka?
Nogometaši Maribora so bili še pred tremi sezonami suvereni prvaki, od takrat pa je njihova pot precej zaznamovana s padci in vzponi. Zadnji vzpon doživljajo prav v zadnjih krogih, ko so zabeležili tri zaporedne zmage, nazadnje so v nedeljo premagali aktualne državne prvake iz Nove Gorice. Navijači Maribora so po dveh zaporednih zmagah takoj začutili, da lahko pomagajo svoji ekipi na poti do novega uspeha. In so skupaj tudi uspeli.
Nogometaši Drave igrajo letos na domačih tekmah bolj prepričljivo kot v gosteh. Razlog tiči morda prav v dejstvu, da si pred množico domačih navijačev ne morejo dovoliti neborbene igre, saj lahko le-ti v trenutku obrnejo hrbet. Tega pa si ne želi prav nihče, mar ne?
Dobitna kombinacija je torej na dlani: igralci zavzeto za barve kluba, navijači pa glasno za svoje fante. Ko vsak izpolni svoje delo, je uspeh na dosegu roke.
tednik
iPoiùda^E. tua tia sffdofjíufíi ^iLiul
RADIOPTUJ
tta- d/Ěéeťec
www.radio-ptuj.si

E-mail: sport@radio-tednik.si
4
liga «V
simobíL
Q Vodafone^
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. DOMŽALE	7	4	3	0	23:4	15
2. NAFTA	7	5	0	2	14:5	15
3. HIT GORICA	7	4	1	2	12:6	13
4. MARIBOR PIVO. LAŠKO	7	3	2	2	8:7	11
5. PRIMORJE	7	3	1	3	15:9	10
6. DRAVA	7	3	1	3	8:14	10
7. ANET KOPER	7	2	2	3	8:9	8
8. CMC PUBLIKUM	7	2	1	4	6:13	7
9. BELA KRAJINA	7	2	1	4	7:17	7
10. RUDAR VELENJE	7	1	0	6	4:24	3
Nogomet • Pred 8. krogom prvenstva v 1. SNL
V goste prihaja Maribor
Foto: Črtomir Goznik
Navijači bodo na sobotni tekmi med Dravo in Mariborom zagotovo spet ustvarili odlično vzdušje, kar je za obe ekipi posebna vzpodbuda.
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV
1.	SNL: 9 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale); 5 zadetkov: Dalibor Stevanovič (Domžale), Dražen Žeželj (Primorje), Miran Burgič (Gorica). STRELCI ZA DRAVO: 3 zadetki: Viktor Trenevski (Drava); 2 zadetka: Gennaro Chietti, 1 zadetek: Matej Miljatovič, Vladimir Sladojevič, Robert Težački (vsi Drava).
2.	SNL: 3 zadetki: Marko Lukačič (Krško), Darijo Biščan (Livar), Ranko Nišandžič (Dravinja), Agron šalja (Factor). STRELCI ZA ALUMINIJ: 2 zadetka: Uroš Veselič, Jan Ši-menko; 1 zadetek: Denis Topolovec, Matej Ozim, Jernej Re-pina (vsi Aluminij).
V	soboto bodo vse poti ljubiteljev nogometa vodile na ptujski Mestni stadion, ki je v zadnjem času dobil svojo veljavo, saj se vedno več navijačev ptujske Drave zbira na njem. Sobota pa bo vseeno poseben dan, saj se ne igra ravno vsak dan štajerski derbi, in to z nekdanjimi večkratnimi državnimi in pokalnimi prvaki iz mariborskega Ljudskega vrta. To bo poseben športni dogodek, ki si ga je vredno pogledati. Kdo je boljši v tem trenutku na tem našem koncu, pa bomo seveda izvedeli po končanem srečanju.
V	spomladanskem delu minulega prvenstva je bilo na Ptuju zelo veselo, saj so nogometaši Drave v odločilnem srečanju za uvrstitev v slovensko ligo za prvaka zmagali v direktnem dvoboju in se veselili uvrstitve v zgornji del prvenstvene razpredelnice. V ligi za prvaka pa so Ptujčani igrali dobro in po končanem prvenstvu dobili možnost nastopa v Intertoto pokalu.
Trenutno so Mariborčani na prvenstveni razpredelnici pred nogometaši Drave, imajo prednost ene točke. Ptujča-
ni si zmage močno želijo, saj bi tri točke veliko pomenile v nadaljevanju prvenstva, saj nato v sredo igrajo z Nafto, nato pa še sledi gostovanje pri velenjskem Rudarju. »Z zmago proti Mariboru bi na najlepši možni način poslali v pozabo slab dan v Ajdovščini. Ne bo lahko, saj Maribor pač ostaja Maribor, a tudi mi moramo zaigrati enkrat dobro,« je dejal kapetan Drave Emil Šterbal, ki je kar 263-krat oblekel vijoličasti dres in je po nastopih za ta klub na devetem mestu.
Drava ima še vedno veliko težav s poškodovanimi nogometaši. Matjaž Lunder lahko samo teka, Mladen Dabano-vič ima poškodovano tetivo, pa tudi za Emila Šterbala je še vprašanje glede nastopa proti svojemu nekdanjemu klubu. To še dodatno otežuje situacijo trenerja Srečka Lušiča, ki ob tem ne more računati še na mladinskega reprezentanta Marka Drevenška. »To bo zelo težka in trda tekma, v kateri bo veliko emocionalnega naboja. Maribor je dobra ekipa, ki je v vzponu, mi pa bomo naredili vse, da bi v tej tekmi slavili. Rabili bomo po-
moč naših zvestih navijačev,« je povedal trener Drave Srečko Lušič. Med novicami pa se najde tudi kakšna dobra, saj bo na klopi svojo priložnost čakal napadalec Jaka Štroma-jer, ki je dolgo celil poškodbo s tekme v Novi Gorici. Prvič se bo ptujskemu občinstvu predstavil tudi mladi in izredno nadarjeni napadalec Doris Kelenc.
Brez težav z igralskim kadrom ni tudi v ekipi Maribor Pivovarna Laško, saj so zaradi kartonov v zadnji prvenstveni tekmi z Gorico ostali brez treh igralcev: rdeča kartona sta dobila Martin Pregelj in Leon Ragolič, četrtega rumenega pa Predrag Šimič. Maribor je posebnost slovenskega nogometa in njihova srečanja doma ali v gosteh privabijo vedno veliko gledalcev. Ravno »vijoličasti« so bili tisti,
ki so Sloveniji priigrali prvo, upajmo da ne zadnje, nastopanje v evropski ligi prvakov. Njihove nastope spremljajo v velikem številu tudi njihovi navijači - Viole. Če upoštevamo dober točkovni saldo Mariborčanov v zadnjih krogih, potem bo obisk iz Maribora še toliko večji. Vsi skupaj pa si želimo dobre tekme in vse tisto, kar derbi prinaša dobrega, ne glede na končni izid. Vsi skupaj si želimo, da vse mine v pravem športnem duhu. Če bo tako, potem bo slavil štajerski nogometni konec Slovenije.
DRAVA: Dabanovič,^ Gorin-šek, Šmon, Miljatovič, Šterbal, Zajc, Težački, Prejac, Trenevski, Chetti, Kelenc. REZERVNA KLOP: Štelcer, M. Emer-šič, Toplak, Petek, J. Emeršič, Štromajer, Bosilj. Trener: Srečko Lušič.
Danilo Klajnšek
Drava - Maribor Pivovarna Laško
NK Drava vam že v predprodaji ponuja vstopnice za tekmo med domačo Dravo in Mariborom Pivovarno Laško, ki bo 17. 9. 2005, ob 17. uri na Mestnem stadionu na Ptuju. Prodajna mesta: Bahamas, Pomaranča bar, Krona, Kavarna Evropa, prostori kluba in Saš bar.
Rokomet • Pred začetkom 1. SRL (m, ž)
Izenačeno na vrhu in na dnu
Foto: Črtomir Goznik
Ormoški Jeruzalemčki se bodo v prvi tekmi letošnje sezone pomerili z ekipo velenjskega Gorenja,
Čas hitro mineva in nova rokometna sezona 2005/06 je že pred vrati. Pred začetkom nove se na hitro ozrimo na minulo. Celjski "stroj" je osvojil svojo že 13 zvezdico državnega prvaka, v pokalu so presenetljivo slavili "zlati" iz Hrpelj, Ormožani so s tretjim mestom presenetili slovensko rokometno orbito. Iz lige sta izpadla SVIŠ iz Ivanč-ne gorice ter Prule 67.
Kljub ne preveč posrečenem sistemu tekmovanja, ki so ga potrdili klubi in RZS, se nam obeta zelo izenačen boj na vrhu in dnu. Vseeno bo v ligi zaradi novega sistema precej (preveč) tekem, ki ne bodo odločale o ničemer in dvorane bodo žal spet samevale. Klubi bodo po rednih 22. krogih igrali končnico dveh lig. Ekipe bodo razdeljene v dva sklopa - Liga za prvaka, klubi, ki so po rednem delu zasedli mesta od 1. do 6. in Liga za obstanek, klubi, ki so uvrščeni od 7. do 12. mesta. Vrstni red za končnico pa se bo določal na osnovi točk osvojenih v medsebojnih tekmah. Tako npr. bo osmouvrščeno moštvo v rednem delu prvenstva premagalo četrtouvrščeno, za zmago in "nagrado" pa si v Ligo za obstanek ne bo preneslo zasluženih točk. Ali pa, tri kroge pred koncem si Celjani že zagotovijo uvrstitev v Ligo za prvaka, npr. Adria Krka pa več nima možnosti za uvrstitev v Ligo za prvaka in obe ekipi zaigrata z pomlajenima vrstama. Še en "čudovit" primer, kako je sistem tekmovanja letos popolnoma zgrešen, a poleg RZS so krivi tudi predstavniki klubov, ki so z dvigom rok potrdili veliko neumnost.
Še vedno glavni favoriti za naslov prvaka ostajajo Celjani, ki so odhod Rutenke nadomestili z zelo solidnim Belorusom Harbokom. Zor-man, Kokšarov, Natek, Škof & co. želijo letos dvojno krono in čim višjo uvrstitev v Evropi posvetiti trenerju Miru Požunu, ki po tej sezoni zapušča vročo trenersko klop. Glavni konkurenti "celjskim pivovarjem" bodo velenjske ose, ki so v svoje vrste privabile danskega strokovnjaka
Larsa Waltherja in dva mlada rokometaša Hrvata Blaževiča (Ivanec) ter Čeha Reznička (Zubri). K nemškemu prvaku Kielu je odšel Vid Kavtičnik. V taboru Gorenja so si letos zadali cilj osvojitev naslova prvaka 2005/06. Previsok cilj? To bo pokazal že 1. krog, ko "rumeno - črni" gostujejo v Ormožu, katerega lani na Hardeku v treh primerih niso uspeli premagati. Celjanom in Velenjčanom bi lahko zmešali štrene "zlati" iz Hrpelj, ki so se z Jovičičem (Prevent), Simonovičem (Prevent), Šte-faničem (Jeruzalem), Torlom (Trimo), Jovanovićem (Alge-ciras, španski drugoligaš) in Konečnikom (Grashoper) na oko precej okrepili. A roko na srce gre le za bivša zveneča rokometna imena, tako da bi po našem v Hrpeljah z obema rokama (ali pa ne) sprejeli končno tretje mesto. Takoj za naštetim "triom" se bodo enakovredno za uvrstitev v Ligo za prvaka borili močni "avtomobilisti" iz Kopra, pomlajeni "ježki" iz Slovenj Gradca, Trimo iz Trebnjega ter "ormoški vinarji". Torej, ena ekipa preveč za uvrstitev v Ligo za prvaka. Prav "nesrečno" sedmo mesto pa spet večinoma poznavalcev rokometa pripisuje varovancem trenerja Saša Prapotnika, Je-
ruzalemu iz Ormoža. Slednji bodo dali vse od sebe, da še enkrat presenetijo rokometno javnost v Sloveniji. Bo jim uspelo? Prvi dve tekmi bodo Ormožani odigrali na vročih tleh domače športne dvorane na Hardeku. Prva gosta pa bosta Gorenje in Rudar. V 3. krogu Ormožani odhajajo na gostovanje k staremu dobremu znancu Preventu. Štiri točke na začetku bi bile odličen, še več fantastičen izkupiček!
Zelo zanimivo bo tudi na samem dnu, kjer prav gotovo ne bodo končali rokometaši trboveljskega Rudarja in Ribnice. Glavni borci za mesta, ki ohranjajo status 1. A ligaša bodo Termo, Slovan in Adria Krka. Letos najmanj možnosti za obstanek pripisujejo Novomeščanom.
Naša napoved:
1.	Celje PL
2.	Gorenje Velenje
3.	Cimos Koper
4.	Trimo Trebnje
5.	Prevent Sloven Gradec
6.	Jeruzalem Ormož
7.	Gold Club Hrpelje
8.	Rudar Trbovlje
9.	Ribnica
10.	Termo Škofja Loka
11.	Slovan Ljubljana
12.	Adria Krka Novo mesto
Uroš Krstič
Foto: Črtomir Goznik
Z dvema tekmama 1. kroga se je v sredo pričelo prvenstvo v 1. A SRL za ženske. Rokometašice Mercatorja Tenzorja Ptuj bodo tekmo 1. kroga v 1. A SRL odjgrale v petek, ko se bodo v Brežicah pomerile z domačo ekipo ŽRK Europrodukt Brežice. Tudi letos so edine favoritinje za naslov prvaka igralke Krima, ki bodo pod vodstvom trenerja Toneta Tislja vse sile usmerile v evropsko Ligo prvakinj, osvojiti pa želijo seveda tudi obe domači trofeji. Po moči druga ekipa v državi prihaja iz Celja - Celjske mesnine, ki je prejšnji teden zmagala na turnirju na Ptuju. Ostale ekipe se bodo dokaj enakovredno borile za visoka mesta, med njimi tudj ptujska, ki jo je pred novo sezono okrepila Ana Ciora (prej Burja Škofije).
Piše: Uroš Gramc
Božič, Bak in 'Veliki'
Tour de l'Avenir je v svoji zgodovini vedno veljal za pomembno preizkušnjo mladih kolesarjev, saj so se nekoč na njej kalili kolesarji amaterji, ki so z dobrimi rezultati dobivali povabila v profesionalna moštva. S popolno profesionalizacijo tega športa si mladi utrjujejo pot v prve Protour ekipe, saj vemo, da je konkurenca v klubih ob 25 članih ekipe neizprosna, na drugi strani pa kolesarji iz nižje rangira-nih ekip iščejo pot do vrha. In zakaj je prav ta dirka tako pomembna? Trasa dirke poteka po progi bolj znane Tour de France, sponzorji so isti, nenazadnje tudi skupni zmagovalec dobi znamenitega levčka, ki ga kot posebnost ni moč nikjer kupiti, kot se to dogaja z nekaterimi drugimi turističnimi znamenitostmi. Zato jo lahko upravičeno kličemo 'baby' ali 'otroški' Tour.
Vsekakor pa dirki dajejo pečat kolesarji, ki na njej nastopajo. V poznih osemdesetih, ki so nam še blizu, seje dirka sicer ime-
novala Tour Evropske skupnosti, na njej pa so zaporedoma zmagovali kasnejši 'Veliki' kolesarskega športa: Indurain, Madi-ot, Fignon, Lino, Bruyneel. Še prej Ludwig in Lemond, kasneje pa Casero, Etxebarria, Petrov in Menčov, ki prav v tem času odlično nastopa na tretji največji dirki na svetu - Vuelta l'Espagna.
In kam lahko lahko med te uvrstimo 42. zmagovalca dirke Danca Larsa Baka in Slovenca Boruta Božiča, ki sta bila letos nosilca rumene majice. Res, da prehod med 'Velike' neposredno iz tega rezultata ne izhaja, so pa izkušnje iz preteklosti vsekakor pokazale, da je ta dirka 'kovnica mladih talentov' kot jo imenuje ptujski strateg, Srečko Glivar. Po drugi strani, da nam bo lažje se lahko vprašamo, če se na tej dirki ne izoblikujejo biseri, kje drugje jih lahko iščemo? Menim, da lahko ob normalnem poteku športne poti Božiču zaželimo le srečno pot, najprej seveda v ptujskem dresu, kasneje pa^ Razen, če se v ptujskem klubu stvari ne premaknejo še za stopničko višje, kar se pri g. Glavniku nikoli ne ve.
Atletika • Državno prvenstvo za pionirje
Trije naslovi na Ptuj
Drugi konec tedna je v koledarju AZS že tradicionalno rezerviran za izvedbo državnega prvenstva za pionirje. Letošnjega dvodnevnega tekmovanja v Ljubljani se je udeležilo več kot 300 mladih atletov, letnik 1990 in mlajši, ki večinoma že redno trenirajo v klubih in društvih. Pogled na dobitnike medalj pokaže, da se je kakovostni vrh v slovenski pionirski atletiki razširil, vidno vlogo pa so letos odigrali tudi Ptujčani, saj so skupaj osvojili tri nalove državnega prvaka, bronasto kolajno in še številne uvrstitve med prvih šest, s tem pa postali tretji najuspešnejši klub v Sloveniji.
Med najuspešnejšimi tekmovalci prvenstva je članica Atletskega kluba Keor Ptuj Laura Pajtler, z dvema zlatima kolajnama v teku na 600 in 1000 metrov. V teku na srednjih progah nima konkurence v Sloveniji, njena teka pa sta spominjala na najboljše predstave Jolande Čeplak. S tekom na čelu skupine je nadzorovala tekmice in ves čas narekovala močan tempo, zaradi katerega so ostale tekmovalke počasi odpadale, najbolj trdoživim pa je dokončen udarec zadala še z močnim finišem. Oba teka je izpeljala zrelo, umirjeno in za svoja leta zelo rutinirano, na 600 metrov je dosegla čas 1:38,10 in 3:03,41 na 1000 metrov. Prvenstvene tekme v tekaških disciplinah so v glavnem taktični boji, manj lov za najboljšimi rezultati, kljub temu pa je Laura sposobna, po mnenju njenega trenerja Franca Ivančiča, v idealnih razmerah in ob pomoči spodbujevalca tempa ogroziti pionirski državni re-
O
v
T
KOp/V-^a OPRFMfci "=RAN1IĆ
Mitja Horvat, Laura Pajtler in Miha Sabo (vsi AK Keor Ptuj)
Popravek
V prejšnji številki Štajerskega tednika smo napačno poročali, da je Nina Kolarič na tekmovanju v Sarajevu s tremi prestopi ostala brez rezultata. Nina je na šesteroboju atletskih reprezentanc v Sarajevu namreč skočila 565 centimetrov v daljino in zasedla tretje mesto. Vsem prizadetim se za napako opravičujemo.
Športno uredništvo
kord Jolande Čeplak na 600 metrov, ki znaša 1:33,74.
Tretji naslov si je priboril Mitja Horvat na 300 metrov, ki je tekmece ugnal z enakomernim tekom in močnim zaključkom v ciljni ravnini, kjer ni popuščal. Tako kot Lauro ga odlikuje sposobnost, da iz sebe iztisne maksimum takrat, ko je to najbolj potrebno. Zmagal je z odličnim časom 37,50 sekunde, svojo najboljšo znamko pa je popravil kar za tri četrt sekunde. Mitja se je uvrstil tudi v finale sprinterske preizkušnje na 100 metrov, kjer je s časom 12,24 sekunde osvojil 6. mesto. Medalja v močni konkurenci realno ni bila dosegljiva, veter v prsi pa mu je zaradi njegove šibkejše telesne konstitucije preprečil boljšo uvrstitev. Laura in Mitja sta na osnovi rezultatov prejela vabilo v državno reprezentanco, zaupanje pa bosta lahko upravičila na dveh meddržavnih tekmovanjih.
Bronasto kolajno je s 178 centimetri v skoku v višino osvojil Miha Sabo. Zaradi večjega števila poprav se mu je izmuznila srebrna kolajna,
vseeno pa ni pokazal vsega, kar zna, saj njegov osebni rekord znaša 186 centimetrov, s katerim bi zanesljivo zmagal. Večje število poprav je preprečilo veselje tudi Jasmini Belšak, ki je s 150 centimetri ostala praznih rok na četrtem mestu. Najbolj nehvaležno mesto je osvojil tudi Rok Grdina na 100 metrov z ovirami kljub osebnemu rekordu 14,91 sekunde. S solidnim rezultatom 578 centimetrov v skoku v daljino je Rok zasedel peto mesto v zares močni konkurenci, svoje bogato atletsko znanje pa bo lahko unovčil na bližajočem se prvenstvu v mnogoboju. V štafetnih tekih so dekleta na 4-krat 300 metrov zasedla šesto mesto v postavi Škrget, Belšak, Pernat in Pajtler, kakor tudi fantje na 4-krat 100 metrov v postavi Jupič, Grdi-na, Sabo in Horvat.
Uroš Esih
Foto: UE
Športne novice
Nogomet • Pokal Hervis Aluminij - Tišina 5:1 (3:1)
STRELCI: 0:1 Kous (4), 1:1 Ozim (14), 2:1 Vtič (22), 3:1 Dončec (32), 4:1 Šimenko (79), 5:1 Ozim (84)
ALUMINIJ: Sagadin,Trstenjak, Topolovec, Sagadin, Golob, Mlinarič (od 46. Duc-man), Ozim, Rozman, Vtič, Dončec, Repina (od 65. Šimenko). Trener: E. Osmanovič.
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so se brez večjih težav uvrstili v nadaljevanje tekmovanja za slovenski nogometni pokal - Pokal Hervis. Srečanje s tretjeligašem Tišino so praktično vzeli bolj za pripravo na nedeljsko srečanje s Factorjem v Ljubljani. Trener Edin Osmanovič je dal priložnost nekaterim igralcem, ki v prvenstvu ne dobivajo veliko priložnosti, nekatere pa je spočil.
Gostje iz Prekmurja so domačine sicer presenetili z vodstvom, ko so dosegli zadetek v četrti minuti. To pa je bilo praktično vse, kar so na tem srečanju pokazali, saj so od takrat naprej bili domačini absolutni gospodarji na igrišču in z lahkoto prišli do visoke, predvsem pa pričakovane zmage. Je pa potrebno dodati še komično sojenje sodnika Vojka Goričana. Sicer pa sedaj pokalno nogometno tekmovanje prehaja na višji nivo, ko se bodo priključili prvoligaši in Zagorje.
Tekmovanje za pokal Hervis se bo nadaljevalo 28. septembra. Drava bo v gostovala pri velenjskem Rudarju, Aluminij pa pri ekipi Avtoplus Korte. Ostali pari: CMC Publikum - Brda, HIT Gorica - Primorje, Tehnotim Pesnica - Maribor Pivovarna Laško, Bela krajina - Anet Koper, Livar Ivančna Gorica - Nafta, Zagorje - Domžale.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Prijateljska tekma
Zavrč - CMC Publikum 1:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Beršnjak (14. z 11 m), 0:2 Duro (16), 0.3 Pečnik (60), 1:3 Golob (63. z 11 m), 1:4 Pečnik (85)
ZAVRČ: Dukarič, Kuserbanj, Zdelar, Lenart, Gabrovec, Črnko, Murko, M. Kokot, Golob, Letonja, Vidovič. Igrali so še: Veselič, Topolovec, Poštrak, Sluga, S. Kokot. Trener: Miran Emeršič.
CMC PUBLIKUM: Mujčinovič, Križnik, Duro, Beršnjak, Budimir, Gobec, RobnIk, Brulc, Stajič, Šnofl, Brezič. Igrali so še: Fink, Pranjič, Sulejmanovič, Pečnik, Rusič, Urbanč, Kelhar, Cizej, Ibeji. Trener: Nikola Ilievski.
V	prijateljskem nogometnem srečanju so nogometaši celjskega prvoligaša po pričakovanjih premagali domačega tretjeligaša Zavrč. Gostje so na začetku prvega polčasa dosegli dva zadetka in potem kontrolirali potek igre in imeli rahlo terensko pobudo.
V	drugem polčasu so domačini zaigrali nekoliko bolj hrabro in uspeli doseči zadetek. Sicer pa je to srečanje obema trenerjema služilo kot generalka pred sobotnima prvenstvenima tekmama, ko Zavrč gosti ekipo Veržeja, Celjani pa ekipo Anet Koper.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • Državno prvenstvo v trapu
Stanko Viher tretji med posamezniki
Pretekli konec tedna se je na olimpijskem strelišču v Gaju pri Pragerskem odvijalo državno prvenstvo Strelske zveze Slovenije v streljanju s puško šibrenico v disciplini trap. Nastopilo je 54 strelcev, tekmovanje pa si je ogledal tudi pred-
sednik SZS Gorazd Maloič.
Strelci so najprej streljali pet serij, najboljših šest pa se je nato pomerilo še v finalu. V posamični konkurenci je bil najboljši Boštjan Maček (SD Štefan Kovač Murska Sobota), drugo mesto je osvojil Dani Šmid (SD Gornja Radgona), tretje mesto pa je zasedel Stanko Viher (SD Trap Ormož).
V ekipni konkurenci je državni naslov prepričljivo osvojila ekipa SD Štefan Kovač, drugi pa so bili strelci domačega SD Central Pragersko (Bojan Rakuša, Mišo Rakuša in Igor Rakuša).
JM
Festival športnih šol
Plavalni klub Terme Ptuj je v torek, 13. septembra, skupaj s podjetjem Terme Ptuj, Športnim zavodom Ptuj, Plavalno zvezo Slovenije in drugimi partnerji organiziral Festival športnih šol. Prireditev se je udeležilo več kot 400 učencev osnovnih šol iz Slovenije. Tako so bile udeležene skoraj vse osnovne šole iz MO Ptuj, Dornave, Markovcev, Hajdine, Radovljice in Celja. Program prireditve Festival športnih šol je med drugim vseboval rekreativno plavanje z merjenjem časa, tekmovanje v toboganskem spustu, demonstracijo pravilne tehnike plavanja, pogovor z znanimi športniki-plavalci, spretnostni poligon ob bazenu, spretnostni poligon v vodi, vaterpolo v vodi, aerobiko na suhem, aerobiko v vodi _ Vadbe so potekale na več točkah v Termah Ptuj po sistemu krožne vadbe. Te vadbe so organizirano vodili trenerjih in učitelji plavanja. Posebni gost je bil eden najboljših slovenskih plavalcev Blaž Medvešek. Vsi otroci so mu zaželeli čim večje uspehe na Olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu. Sama prireditev je bila dobro pripravljena. Otroci so nedvomno uživali v Termah in so zraven plavalnih užitkov dobili še krof in sok.
Utrinek s Festivala športnih šol v Termah Ptuj
Foto: Boris Voglar
David Breznik
Najboljša trojica z DP v trapu: Dani Šmid, Boštjan Maček in Stanko Viher
Kinologija • Osmi Čihalov memorial Zmaga ptujske vodnice Irene Oblak in Zena
V soboto so člani Kinološkega društva Ptuj na društvenem poligonu v Budini pripravili tekmovanje šolanih psov CACT Ptuj. Tekmovanja, ki ga v ptujskem društvu pripravljajo vsako leto v spomin na dolgoletnega člana društva Stanka Čihala, se je udeležilo 39 štirinožcev in njihovih vodnikov iz slovenskih kinoloških klubov in društev.
»Čihalov memorial, ki smo ga izvedli kot nočni turnir, je potekal v šestih za-htevnostnih stopnjah. Tekmovalci so se na tekmi po programu ISP-A in ISP-B pomerili v vajah iz poslušnosti, pri zahtevnejših programih ISP-C, IPO-1, IPO-2 in IPO-3 pa so tekmovali še iz vaj sledenja in obrambe,« je pojasnil Elvis Denič, vodja prireditve.
»Potrebnih je tudi več let skrbnih priprav, da tako vodnik kot pes osvojita vse veščine, ki so potrebne za sodelovanje na takšnem t^l^movanju. Na ptujskem društvu imamo tekmovalci treninge vsaj dvakrat na teden, udeležujemo pa se tekem po vsej Sloveniji. Na Čihalovem memorialu je tekmovalo 7 ptujskih tekmovalcev. V kategoriji ISP-A je prvo mesto osvojila Irena Oblak, Marjan Zupanič je bil drugi, v IPO-1 je tretje mesto osvojil Aljaž Čerček, Robert Ivanuša pa peto. Po najzahtevnejšem programu IPO-3 je tekmoval Milan Bogdanovič in osvojil tretje mesto,« je o uspehih ptujskih tekmovalcev povedal Bojan Ogrizek, predsednik komisije za šolanje pri KD
Predsednik KD Ptuj in vodnik Marjan Zupanič z labradorcem Pinom med vajami poslušnosti pod budnim očesom sodnika Borisa Šefa
Ptuj, ki je tekmoval po programu IPO-2 in zasedel drugo mesto.
V Grosupljem na državnem tekmovanju v sledenju, ki se je potekalo prvi vikend v septembru, so tekmovalci iz KD Ptuj dosegli dobre rezultate. Zlatko Voglar in Milan Bogdanovič sta si po programu IPO-3 delila prvo mesto, Srečko Šeruga pa je bil tretji po programu IPO-1. Marjan Zupanič, Irena Oblak, Bojan Ogrizek so se to sezono kar na štirih slovenskih tekmah uvrstili na stopničke, Milan Bogdanovič pa je bil tretji na tekmi v Čakovcu.
Mateja Tomašič
Veslanje
Veslači BD Ranca Ptuj na mirnih vodah imajo na svojem urniku obilo tekmovanj. Uspešni so bili na tekmovanju v Kopru, kjer je tekmovanje organiziral domači klub Žusterna. Med mlajšimi mladinci v kajaku enosedu (K-1) je Aleš Vršič zasedel dve tretji mesti, in sicer na 1000 in 500 metrov. Skupaj s Harisom Hrenkom pa sta bila v kajaku dvosedu (K-2) prav tako tretja na 1000 in 500 metrov. Ta vikend pa bodo veslači nastopili na državnem prvenstvu v Kopru, ki se bo končalo v nedeljo.
Danilo Klajnšek
Atletika
bronasti
Ivan Golob
Ormoški veteran in znani ormoški maratonec Ivan Golob se je v španskem San Sebastianu udeležil veteranskega svetovnega prvenstva. Golob je na prvenstvu tekmoval v treh disciplinah - kros (6. mesto), 5000 metrov in v njegovi primarni disciplini maratonu. V »Ivekovi« kategoriji M-50 je tekmovalo kar 99 maratoncev iz celega sveta, zmagal pa je Japonec Tani s časom 2:40:59. Golob je s časom 2:43:38 osvojil tretje mesto, vodil pa je kar do 35 kilometra, kjer je popustil. Slovenska ekspedicijaje v Španiji osvojiia pet mecisiij. Šot zanimivost še
Foto: UK
Ivan Golob z bronom iz San Sebastiana
■ ■	ODPELJITE SE S POPUSTOM
----660.000 SIT	
AVTOCENTER PRSTEC Ob Dravi 3a, Ptuj, 02 782 30 01	Vsi modeli Fiat ugodnejši. nV Tudi do 660.000 SIT. rlfll 1
Maroćite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_________
NAROČILNICA ZA	TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:, Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d o. Raičeva 6 2250 Ptuj
aerc^IKE;
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE


Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, UADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA 1
ime in priimek:
Binica ČUŠ
Zadružni trg 6,8881 Vtvj
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
Foto: MT
Športni zavod Ptuj • Tradicionalni ptujski športni vikend
Razgibajmo naše mesto
Znanstvene raziskave kažejo, da lahko pol ure zmernega gibanja dnevno pomembno izboljša zdravje in nas ohranja aktivne in samostojne tudi v poznejših letih.
Športni zavod Ptuj bo konec tega meseca, od petka, 23., do nedelje, 25. septembra, organiziral sedaj že Tradicionalni ptujski športni vikend. Projekt znova pripravljajo v sodelovanju s ponudniki športno rekreativnih programov v našem mestu.
»Ptujski športni vikend predstavlja enega najtradici-onalnejših projektov našega Zavoda in tudi sicer v našem mestu na področju športa za vse oz. športne rekreacije. V okviru svojega dela se posebej zavedamo pomena gibanja, zdravega načina življenja in siceršnje kakovosti življenja. V okviru številnih promocijskih in tudi konkretnih izvedbenih projektov želimo vzpodbuditi občanke in občane našega mesta k aktivnejšemu preživljanju prostega časa. Prepričani smo, da naše mesto ponuja dovolj možnosti za sprostitev, gibanje in rekreacijo. Vzeti si je potrebno le nekaj časa
zase in svojo družino in izlet s kolesom, krajši sprehod ali le enostavne razgibalne vaje nam že lahko polepšajo dan in dobro počutje,« dodaja direktor Športnega zavoda Ptuj prof. Simon Starček.
Letošnji športni vikend bo potekal pod sloganom »Raz-gibajmo naše mesto«. »Tokrat se bo športni vikend pričel
nekoliko slovesneje, in sicer z otvoritvijo novogradnje na Mestnem stadionu Ptuj in bo potekal v konceptu mednarodnega leta športa in športne vzgoje, ki mu letos z vrsto aktivnostmi tudi na našem področju namenjamo veliko pozornost«, zaključuje Simon Starček.
Kje in na kak način se lah-
Foto: Martin Ozmec
ko vključite v brezplačne športno rekreativne programe v času športnega vikenda, boste lahko izvedeli preko informativnih zloženk, plakatov, spletne strani (www. sportnizavod-ptuj.si), Radia Ptuj in prihodnjih izdaj Štajerskega tednika.
ŠZ
Mestni stadion Ptuj
Tik pred svečano otvoritvijo
Sneženega 25. februarja letos sta župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in direktor Športnega zavoda Ptuj prof. Simon Starček svečano polo-
žila temeljni kamen za novo tribuno na Mestnem stadionu na Ptuju. Dobrega pol leta kasneje izvajalci pospešeno zaključujejo še zadnja dela na
objektu (predvsem v prostorih pokrite atletske steze), tako da bo vse pripravljeno za svečano otvoritev novogradnje. Le-ta se bo zgodila
v petek, 23. septembra, ob 11.30. Več o sami gradnji in poteku del pa v naslednji številki Štajerskega tednika.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet • 2. SML, 2. SKL, U-14
2. SML - VZHOD
REZULTATI 5. KROGA: NŠ Drava Ptuj - Nissan Ferk Jarenina 2:1, Kovinar Montavar - Nafta 1:3, Zreče - Dravograd 1:3, Fužinar - Mali šampion 1:2,
Arcont Radgona -	■ Bistrica 4:3				
1. NŠ DRAVA PTUJ 5	4	1	0	15:8	13
2. DRAVOGRAD 4	4	0	0	19:4	12
3.ZREČE 4	3	0	1	9:5	9
4. FERK JARENINA 5	2	2	1	11:9	8
5. BISTRICA 5	2	1	2	17:10	7
6. ARC. RADGONA 5	2	1	2	12:16	7
7. NAFTA 5	2	0	3	12:16	6
8. MALI ŠAMPION 4	1	1	2	7:14	4
9. KRŠKO 3	1	0	2	6:5	3
10. K. MONTAVAR 3	1	0	2	4:8	3
11. KOZJAK 3	0	2	1	6:8	2
12. FUŽINAR 4	0	1	3	8:12	1
13. S. GRADEC 4	0	1	3	4:15	1
NS DRAVA PTUJ - NISSAN FERK JARENINA 2:1 (1.1)
STRELCI: 1:0 Benko (11), 1:1 Beči-rovič (22), 2:1 Novak (71)
2. SKL - VZHOD
REZULTATI 5. KROGA: NŠ Drava Ptuj - Nissan Ferk Jarenina 0:4, Kovinar Montavar - Nafta 4:3, Zreče - Dravograd 0:4, Fužinar - Mali šampion 1:2, Arcont Radgona - Bistrica 7:0
1.	FERK JARENINA 5
2.	DRAVOGRAD 4
3.	NŠ DRAVA PTUJ 5
4.	NAFTA 5
5.	MALI ŠAMPION 4
6.	SLOV. GRADEC 4
7.	KRŠKO 3
8.	K. MONTAVAR 3
9.	ARC. RADGONA 5
5 0	0
4 0	0
3 0	2
3 0	2
3 0	1
2 0	2
1 1	1
1 1	1
1 0	4
24:3 15 23:2 12
18:11 16.12 8:13 5:12 5:4 5:5 11:16
10.	FUZINAR	4 1 0	3	5:13	3
11.	ZREČE	4 1 0	3	3:11	3
12.	KOZJAK	3 1 0	2	2:10	3
13.	BISTRICA 5 0 0	5	4:17	0
nS DRAVA PTUJ - NISSAN FERK JARENINA 0:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Bečiri (3), 0:2 Repa (26), 0:3 Bečiri (49), 0:4 Berič (74)
LIGA U-14 - vzhod
REZULTATI 5. KROGA: NŠ Drava Ptuj - Kovinar Montavar 7:0, Le cog Sportif - Aluminij 1:0, Bistrica - Ar-cont Radgona 2:1, Nafta - Rudar Velenje 0.3, Koroška Dravograd - Maribor 0:6, Mura 05 - Mali šampion 0:7, CMC Publikum - Železničar 1:0
1.	MALI ŠAMPION 5 5 0 0 32:2 15
2.	MARIBOR 5 4 0 1 23:5 12
3.	ALUMINIJ 5 4 0 1 20:5 12
4. CMC PUBLIKUM 5	4	0	1	15:5	12
5. LE COG SPORTIF5	3	1	1	10:7	10
6. BISTRICA 5	3	0	2	13:22	9
7. NŠ DRAVA PTUJ 5	2	1	2	16.10	7
8. MURA 05 5	2	1	2	15:14	7
9. RUDAR VELENJE5	2	1	2	13:14	7
10. DRAVOGRAD 5	2	0	3	5:15	6
11. NAFTA 5	1	0	4	12:19	3
12. ŽELEZNIČAR 5	1	0	4	5:15	3
13. A. RADGONA 5	0	0	5	2:18	0
14. K. MONTAVAR 5	0	0	5	2:32	0
NS DRAVA PTUJ - KOVINAR MONTAVAR 7:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Bogdan (12), 2:0 Fijan (20), 3:0 Krajnc (33), 4:0 Kra-bonja (40. avtogol), 5:0 Matjašič, 6:0 Gril (66), 7:0 Gril (70)
LE COG SPORTIF - ALUMINIJ 1:0
(0:0)
STRELEC: 1:0 Tinauer (70)
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA - SOBOTA 16.30: Drava - Maribor Pivovarna Laško; SOBOTA 19.00: HIT Gorica - Nafta, CMC Publikum - Anet Koper; NEDELJA 16.30: Bela krajina - Rudar Velenje, Domžale - Primorje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA - PETEK 20.00; Tinex Šenčur - Svoboda; SOBOTA 16.00: Krško - Koroška Dravograd; NEDELJA 16.00: Factor - Aluminij, Dravinja - Supernova Triglav, Livar - Zagorje.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 6. KROGA - SOBOTA 16.30: Zavrč - Veržej, Pohorje - Črenšovci, Malečnik - Kovinar Štore; NEDELJA 16.30: Paloma - Holermuos Ormož, Beltinci - Stojnci, Tišina - Šmarje pri jelšah, Mura 05 - Železničar.
Štajerska liga
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Dornava - Gerečja vas Unuk-šped, Zreče - Pesnica, Mons Claudius - Oplotnica, Brunšvik - Šentilj Jarenina, Peca - Mali šampion, AJM Kungota - MU Šentjur, Šoštanj
-	Bistrica.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 4. KROGA - SOBOTA 16.30: Mark 69 Rogoznica - Apače, Boč
-	Videm, Hajdina - Skorba; NEDELJA ob 16.30: Središče - Slovenja vas Zlatoličje, Bukovci - Gorišnica, Podvinci - Cirkulane.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 3. KROGA - SOBOTA 16.30: Markovci - Grajena, Pragersko
-	Leskovec, Podlehnik - Spodnja Polskava; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc
-	Hajdoše.
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
ZAHODNA SKUPINA: PARI 3. KROGA - PETEK ob 17.00: Polskava
-	Boč, Lovrenc - Hajdina, Apače - Skorba, Prepolje - Pragersko. VZHODNA SKUPINA: PARI 3. KROGA - PETEK 17.00: Dornava - Grajena, Gorišnica - Leskovec, Tržec - Markovci.
1.	SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA - U 16
3. KROG: SOBOTA ob 11.00: ŽNK Ljudski vrt - Kamen Jurič (igrišče Ljudski vrt na Ptuju)
2.	SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA VZHOD
6. KROG - 16.30: Bistrica - NŠ Drava Ptuj
2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA VZHOD
6. KROG - 14.30: Bistrica - NŠ Drava Ptuj
REPREZENTANCA MNZ PTUJ -U 13
NEDELJA ob 10.30: MNZ PTUJ - MNZ Maribor (igrišče v Apačah)
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gorenje (sobota 19.00), Rudar Trbovlje - Celje Pivovarna Laško, Prevent - Adria Krka, Ribnica - Cimos Koper, Gold club - Trimo Trebnje, Slovan - Termo.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA: Europrodukt Brežice - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj (petek 19.00), Celeia Žalec - Olimpija, Burja Škofije - Celjske mesnine, Srečanji Kočevje Anubis - Inna Dolgun in Loka kava KSI - Krim sta bili odigrani. Srečanje Polje - Izola bo 14.10.
1. B SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
1. KROG: ŽRK Ptuj - Jadran Hrpelje (ŠD Center 19.00)
Danilo Klajnšek
JUDO
PRIČETEK NOVE SEZONE V JK DRAVA PTUJ
V enem najuspešnejših ptujskih klubov se aktivno pripravljajo za novo sezono, zato vabijo vse, ki jih zanimajo borilne in samoobrambne veščine, da se jim pridružijo v Judo centru Drava Ptuj v Športni dvorani Mladika. in sicer vsak dan od ponedeljka do petka od 18. do 21. ure. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 031/338 321. Športne aktivnosti, ki jih izvajamo: Judo vrtec 4-6 let Mala šola juda 7-10 let Nadaljevalna šola juda 11 -14 let Priprava na tekmovalni judo Vrhunski judo kadeti/-nje, mladinci/-ke, člani/-ce Judo za rekreativce nad 18 let Realni aikido nad 18 let Samoobramba
Sebi Kolednik
STRELSTVO
Na Pragerskem člansko DP v skeetu in dvojnem trapu
Strelski center Gaj na Pragerskem bo ta konec tedna, 17. in 18. septembra, organiziral člansko državno prvenstvo v disciplinah skeet in dvojni trap.
Vsa tekmovanja, ki se odvijajo v Strelskem centru Gaj, so odprta za gledalce. Vstopnin ni, je pa mogoče doživeti čar vrhunskih strelskih tekmovanj ter edinstvenega naravnega in urejenega okolja.
Dodatne informacije: Branko Brumen, vodja Strelskega centra Gaj, tel. 02 803 91 33 ali GSM 051 399 734, spletna stran: www.shootingrange-gai.com.
ŠPORTNA ŠOLA JUHUHU
Športna šola JuHuHU (gimnastika, atletika, smučanje, ples, igre z žogo, smučanje, jahanje, rolanje, pohodi) vabi otroke od 4.-8. leta starosti, da odkrijejo svoj talent. Pričetek vadbe bo 19. 9. 2005 ob 17. uri v športni dvorani OŠ Olge Meglič na Ptuju in v športni dvorani OŠ Stanka Vraza v Ormožu. Vadnina: 6.000 SIT/mesec. Vabljeni.
Četrta turneja ansambla Ekart
Glasba in dobri prijatelji!
Ko smo gostovali v ZDA, ni zamudil nobenega našega nastopa. Celoten ansambel je povabil v svojo direktno oddajo, ki je potekala iz dnevne sobe čudovite vile na obali Eriejskega jezera. Predstavil je našo novo CD ploščo, vabil na koncerte, se sproščeno pogovarjal z vsakim posameznikom, vmes pa smo v živo tudi zaigrali in zapeli. Po oddaji nas je pogostil, v prijetnem pogovori pa smo zvedeli tudi to, da v septembru ponovno pripelje večjo skupino rojakov v Slovenijo. Tony Petkovšek je zares radijski fenomen.
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Po nastopu na Slovenski Pristavi sta nas prijatelja Milan Štefanec, ki je bil celotno turnejo naš angel varuh, in vedno nasmejani Marjan Seidl popeljala v ranih jutranjih urah proti Kanadi. Oba redno obiskujeta rojstne kraje in sta vzorčna Slovenca. Marjan (doma iz Grajene pri Ptuju) igra kitaro in rad poje. Živi in dela v Missassa-ugi pri Torontu, na severu države pa ima veliki gozdni ranč. »Če kdo hoče, ga zapeljem na sever, v povsem drugačne kraje, kjer vladata mir in tišina. Vožnje je šest ur,« nas smeje povabi. Andrej in Simon sta povabilo sprejela in kljub dolgi poti uživala.
Milan, ki je bil rojen v Odrancih, živi z družino v bližini Hamiltona. Glasba in dobri prijatelji so mu vse. Odkar aktivno ne igra, ima še več časa. Spoznali smo se na prvi turneji in spletle so se izjemno trdne prijateljske vezi. Ves čas turneje je z nami. Ko smo na poti, vozi, ko igramo, posluša, poskrbi za izlete, opremo, hrano, pijačo in je kot dober kuhar tudi »krivec« kakšnega dodatnega kilogramčka. Ob njegovem
bazenu se uživa in nabira moči, nič nenavadnega pa niso nočne debate o glasbi. Rad pove odkrito in brez dlake na jeziku. Žena Marina odlično govori slovensko in se ob prebiranju revij, naročenih iz Slovenije, velikokrat jezi. »Zakaj uporabljate toliko tujk, ko pa imate tako lepe slovenske besede,« sprašuje in pokaže določene primere. »Ko grem po Ljubljani imam občutek, da sem v Ameriki! Sama angleščina«!
Foto: Jože Ekart
Prav ima! Tisti, ki imajo Slovenijo resnično radi, te naše napake hitreje opazijo in občutijo.
Čakala sta nas še dva nastopa. Prvi v društvu Bled pri Hamiltonu in drugi na veliki lovski farmi v Allistonu. Vmes pa je bilo šest brezbrižnih, do-pustniških dni. Pol ansambla je stanovalo pri Milanu, druga polovica pa pri kilometer oddaljeni družini Ferko.
Nadaljevanje v prihodnji številki Jože Ekart
Terme Ptuj • Prvi Folkfest
Prvi Folkfest
Letošnje prireditveno poletje je bilo na Ptuju, čeprav ni imelo rdeče niti, izredno bogato. Od konca aprila se je na ptujskih ulicah in trgih ter dvoriščih starega mestnega jedra zgodilo veliko.
Daleč najodmevnejša prireditev tega poletja pa je bila 28. evropska žonglerska konvencija, ki je privabila na Ptuj okrog 3500 najboljših žongler-jev Evrope in sveta. Nekaj artističnega življenja in duha je mesto doživelo še v začetku septembra v okviru festivala Ptuj - Odprto mesto. Po 17 letih pa so se na ptujske ulice vrnili tudi foklo-
risti iz Srbije in Črne gore, KD Stari Grad iz Arandjelovca, s foklorno skupino Abrašević.
Prireditveno pa je to poletje zaživel tudi novi amfiteater Term Ptuj, kjer so 10. septembra na pobudo in v organizaciji Foklorne skupine Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj DPD Svoboda Ptuj izvedli 1. Folkfest, ki so
Foto: Črtomir Goznik
Folklorna skupina Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča DPD Svoboda Ptuj bo v letu 2006 praznovala 30-letnico uspešnega delovanja.
ga podprli še Ptujska klet, Območna izpostava JSKD Ptuj in Radio-Tednik Ptuj. Ledino prve prireditve so orali pevska skupina Spominčica DPD Svoboda Ptuj, FS Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, Tamburaška skupina KD Ruda Sever Gorišnica, FS KUD Milke Zorko iz Hotinje vasi, FS KUD Kresnik Maribor in FS Rožmarin Do-lena. Ob glasbi so preplesali Primorje, Gorenje, Koroško in Belo krajino. Novorojeni Folkfest ima ambicijo postati odmevna slovenska in mednarodna prireditev. Prva prireditev je bila tudi uvod v praznično leto FS Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, v katerem bo praznovala 30. obletnico uspešnega dela. Ustanovljena je bila leta 1976 na pobudo Zveze sindikatov, da je potrebno kulturo približati delavcem. Sindikat ptujske bolnišnice ji je prisluhnil. Od leta 1998 deluje kot sekcija Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Ptuj. Javnosti se je prvič predstavila leta 1977, od takrat nastopa po Sloveniji in zunaj meja. Uspešno sodeluje na območnih in medobmoč-nih foklornih revijah. Lani je za svoje delovanje prejela oljenko, priznanje Mestne občine Ptuj za dosežke na področju kulture. Skupino strokovno vodi Cvetka Glatz, ki je izprašana vodja foklorne skupine. Doslej največji izziv za skupino pa je bila etnografska raziskava meščanskih plesov in oblačil iz prve polovice 19. stoletja, ki so jo opravili v letu 1995.
Ob 30. jubileju bo FS Splošne bolnišnice Ptuj izdala tudi jubilejno publikacijo, v kateri bo v sliki in besedi predstavila svoje dosedanje uspešno delovanje.
Majda Goznik
Nagradno turistično vprašanje
Ptujski turizem v stilu trenj
Ob 27. septembru - svetovnem dnevu turizma - se bo na Ptuju marsikaj dogajalo. Ob odprtju krožišča, stadiona, razstavi spominkov, se bo zgodila tudi okrogla miza, ki jo pripravljata Lokalna turistična organizacija Ptuj in Turistično društvo Ptuj. Temo Turizem in gospodarstvo na Ptuju želita obdelati v stilu oddaje Trenja.
Foto: Črtomir Goznik
Bo po razstavi spominkov ob svetovnem dnevu turizma ponovno odprta tudi prodajalna spominkov v Prešernovi ulici na Ptuju, ki sameva že dolgo, čeprav je imelo Turistično društvo Ptuj zelo ambiciozne načrte z njo?
Po podatkih Lokalne turistične organizacije Ptuj se je število nočitev v osmih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečalo za 8,01 odstotka. Več nočitev so v tem obdobju imeli v Termah Ptuj, hotelu Poetovio in hotelu Mitra. Manj nočitev pa so imeli v tem času zasebni sobodajalci. Število vseh obiskovalcev pa seje v osmih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečalo za en odstotek. Povprečna doba bivanja turistov na Ptuju pa je žal še vedno nižja od slovenskega povprečja, kar kaže na to, da turistov ne znamo zadržati, primanjkuje privlačnih turističnih programov, vezanih na obisk okolice Ptuja. Primerjava avgust 2004/avgust 2005 pa je pokazala kar 9-odstotno rast obiska. Letošnje poletje je bilo za LTO zelo razgibano, na mejnih prehodih Šentilj in Gruškovje so razdelili 100 tisoč zloženk za obisk Ptuja in okolice, postavljenih je bilo 21 jumbo obcestnih panojev, na POP TV so vrteli 17-sekundni spot. Ob teh večjih promocijskih akcijah so izvedli tudi več manjših. V osmih mesecih letos je LTO Ptuj za promocijo Ptuja in okolice namenila več kot 10,8 milijona tolarjev. V poletnih mesecih so potekale tudi številne aktivnosti za pridobitev, obnovo in opremo novega Turističnoinformativnega centra na Ptuju, ki ga kanijo urediti še letos na Slovenskem trgu 5, v znameniti Ljutomerski hiši. Po dogovoru mora LTO zagotoviti kar 40 odstotkov lastnih sredstev. Iz izkupička dobrodelnega koncerta s Terezo Kesovijo bodo lahko za ureditev novega TIC namenili le 350 tisoč tolarjev. Koncert bi bil zagotovo uspešnejši, če bi ga organizirali na dvorišču minoritskega samostana, zaradi vremena pa so ga prestavili v dvorano Šolskega centra, kar je vplivalo tudi na slabši obisk, posledično pa tudi na manj sredstev za ureditev novega TIC.
Nagrade za predzadnjo nagradno turistično vprašanje ne bomo podelili, ker ni bilo pravilnega odgovora. Vpraševali smo, zakaj je 27. september svetovni dan turizma. Tega dne je davnega leta 1970 generalna skupščina WTO sprejela svoj statut, hkrati pa se ta dan ujema tudi z zaključkom glavne turistične sezone na severni polobli in z začetkom glavne sezone na južni polobli. Danes vprašujemo, koliko krožišč bo imel Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 23. septembra. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj.
RABAC
4* Lanterna, notranji bazen, brezplačno za otroka do 7 let
29.9.-5.11 y2D/P0L 12.980 TERME LENDAVA
3* app. Lipov gaj, neomejeno kopanje, brezplačno za otroka do 12 let
14.9.-28.10./2D/POL 13.990
CRES
2* dep. Kimen, brezplačno za otroka do 12 let
14.9.-28.10./3D/POL 14.100 PORTOROŽ
3* Lucija/Barbara, brezplačno za otroka do 12 let
14.9.-30.10y3D/POL od 26.340
TOSKANA
3-dnevni avtobusni izlet slovensko vodenje
30.973D/POL 42.900 TUNIZIJA
3* Golf Residence, letalo iz U, brezpl. parkiranje (14D od 81.000)
24.9,1,8.10y7D/POL od 64.900
GRČIJA, Rodos
2*Als, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje
25.9./7D/NZ 76.400
GRČIJA, Kreta
3* Erato, letalo iz gubljane, brezplačno parkiranje
24.9./7D/POL 89.900
TURČIJA, Alanya
4* Dinler, letalo iz Uubljane, brezplačno parkiranje
25.9., 2.10./7D/AI od 96.900
EGIPT, Hurgada
4* SaegulI Resort, letalo iz Ljubljane
7., 14, 21.10y7D/POL 111.300
SONČEK
TUI potovalni center Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tal. prodaja: 0801969 ' waiw.sonchak.cam Worldof TUI
Kuharski nasveti
Čokolada
Med najprijaznejša odkritja na ameriški celini sodi tudi strok kakavovca, ki v svoji ovojnici skriva številna semena in je temeljna sestavina čokolade. Zaradi njene mehkobe in bogatega okusa je čokolada nekaj, kar imajo vsi radi. S sušenjem, praženjem in mletjem pridobivajo iz fermentiranih in posušenih kakavovih strokov, polnih semen, gosto tekočo snov, ki ji pravimo kakavova masa, iz katere pridobivajo tudi kakavovo maslo. Čokolado delajo iz tekoče kakavove mase. Dodajo ji sladkor, mleko ali smetano, lahko tudi mlečni ali smetanov prah, pa tudi orehe in drugo lupinasto sadje, dišave in dodatke. Da čokoladna masa dobi pravo mehkobo, jo izpostavijo posebnemu postopku, kjer jo mešajo tako dolgo, da postane njen okus izrazit in specifičen.
Okus čokolade je odvisen od mnogih dejavnikov: najbolj od kakovosti uporabljenega kakava, praženja semen, konširanja ali mešanja v posebnem stroju in dodatka kakavovega masla. Večji je delež kakavovega masla, bolj okusna in kvalitetnejša je čokolada. Kakavov prah je v prah zmleta kakavova pogača, ki jo dobijo, ko kakavovo maso stiskajo, da izločijo kaka-vovo maslo.
Poznamo namizno čokolado različnih okusov in kakovosti. Po kakovosti razlikujemo čokolado, čokolado s posnetim mlekom, mlečno in smetanovo čokolado. Kakovost določajo količina sladkorja, količina kakava in količina suhe mlečne mase. Za različne okuse so odločilni dodatki in sestavine, ki jih uporabljajo pri izdelavi čokolade. Več kot je v čokoladi suhega kakava, bolj trpek je okus čokolade, več kot je kakavovega masla, lažje se čokolada topi. Po okusu delimo čokolado na mlečno, iz polnomastnega mleka
in smetanove čokolade, ki vsebuje razmeroma malo ka-kavove mase in je zato nežna in sladka.
Pol grenka ali rahlo grenka čokolada ima okus po kakavu, saj vsebuje 50 odstotkov suhe kakavove mase, grenka pa celo 60 odstotkov. Posebej fini okus ima kavna čokolada, zaradi dodane kave in kavne mase. Bela čokolada ne vsebuje kakava, temveč okrog 20 odstotkov kakavovega masla, kar moramo upoštevati v receptu, če zamenjamo temno in belo čokolado, saj se bela čokolada težko strjuje. V takem primeru dodamo še nekoliko surovega masla ali zvišamo količino čokolade. Čokolada, ki jo želimo uporabiti za preliv, obliv, namakanje, mora vsebovati veliko kakavovega masla, da se lahko raztopi in gladko razlije.
Čeprav je čokolada predvsem sladilo, jo uporabljamo tudi za izboljšavo pikantnih jedi. Tako poznamo pečenega purana v čokoladni omaki z orehi, čiliji in drugimi začimbami. Francoski kuharji radi začinijo svoje omake iz rdečega vina s čokolado, znan pa je tudi pečen piščanec z omako,
Mokri smrček
Kostni rak psa
Vprašanje bralke Klementine: Imamo 8 let starega psa, ki je nenadoma pričel močno šepati. Peljali smo ga na kliniko v Ljubljano. Na rentgenskih posnetkih je ugotovljen kostni rak, zato so želeli psa takoj uspavati. Zanima nas, ali res ni možna nobena terapija oz .bo potrebno žival uspavati?
v kateri je kakav. Italijani pripravljajo rezance, v katerih je kakav in jih prelijejo s čokoladno omako. Čokolado uporabljamo tudi za povezovanje različnih sestavin. Tako je čokoladni narastek eden izmed narastkov, ki ga pripravimo brez moke.
Pri nas čokolado še vedno najpogosteje uporabljamo za oblive raznih sladic, kreme in sladke omake. Najprej jo maramo previdno taliti, saj se pri visokih temperaturah rada prismodi. Bela in mlečna čokolada se rada sprime v kepice, zato je bolje, da jo talimo na nizki temperaturi v pečici ali mikrovalovni pečici. Posede, v kateri talimo čokolado, ne pokrivamo in mora biti suha, razen če recept zahteva vodo ali mleko. Najbolj je, da čokolado talimo nad vodno kopeljo, sploh če želimo fine galzure, oblive ali iz nje delamo različne okraske. Takoj ko se začne čokolada mehčati, jo večkrat premešamo. Če pride čokolada v stik z vodo ali paro, se sesiri. Tu si lahko pomagamo tako, da počasi po žlicah dodajamo kakavovo maslo, surovo maslo ali rastlinsko olje.
V staljeno čokolado lahko umešamo druge sestavine. To naredimo, ko je čokolada še tekoča in topla. Da dobimo lepo kremo ali nadev, naj bo
Odgovor: Kostni rak je pogost zlasti pri velikih pasmah psov (rotweiler, nemški ovčar, doga, nemški bokser, bernski planšar Pojavlja se v vseh starostnih obdobjih, najpogosteje so prizadete dolge cevaste kosti prednjih nog. Najpogostejša oblika je osteosarkom - destruktivna neoplastična oblika bolezni, ki se kaže z različnimi
dodana sestavina približno enako topla kot čokolada. Da bi nam čokoladne sladice uspele, uporabimo kvalitetno čokolado. Zelo enostavno in hitro lahko pripravimo čokoladno peno. V 4 žlicah močne kave ali kakava stopimo 175 g čokolade, na štedilniku pustimo toliko časa, da se zmes rahlo zgosti. Odstavimo in postopoma dodajamo 4 rumenjake in stepamo, da nastane penasta masa, nato dodamo pol žlice surovega masla in pol žlice ruma. Zmes pustimo, da se do mlačnega ohladi. Iz štirih beljakov in 5 dekagramov sladkorja stolčemo trdi sneg in ga primešamo v mlačno maso. Pripravljeno kremo nalijemo v steklene kozarce in damo za 2 uri v hladilnik, da se strdi. Pred serviranjem dekoriramo s smetano in naribano čokolado.
Iz tako pripravljene čokoladne pene pa lahko pripravimo tudi zamrznjeno čokoladno peno. Naredimo jo tako kot predhodno, le da masi dodamo še 2 decilitra stepene sladke smetane, vlijemo v poljuben model ter zamrznemo. Pred serviranjem peno narežemo na rezine, dekoriramo s prepraženimi lešniki, smetano in stopljeno čokolado.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TED-NIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
stopnjami šepanja, deformacijo prizadete okončine ter bolečino. Rentgenski posnetek prizadete okončine največkrat pokaže popolno raztopitev kosti (kost enostavno manjka). Večina terapij, ki se izvajajo, temelji na amputaciji prizadetih delov ter ustrezni kemoterapiji, kar pa je žal neuspešno.
Ker gre za bolezen, ki ni ozdravljiva, je smiselno žival čim prej uspavati, saj ji na ta način prikrajšamo bolečine in tesnobo, ki jo spremljajo.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
s 02/ 771 00 82
V vrtu
Poletje se poslavlja
Še teden dni nas loči do jesenskega enakonočja, ko se bo pričela koledarska jesen. Po prvih septembrskih dneh sodeč se obeta sončna in prijetna jesen. Poletje, ki se poslavlja, kljub hladnemu in deževnemu, za vrtno rastje neugodnem vremen, zapušča jesenskemu času v zorenje in žetev plodov vrtnin bogato letino.
V	SADnEM vrtu zorijo pozne sorte jabolk in hrušk ter lupinasto sadje orehi in lešniki. Zorenje sadja, priprave na obiranje in spravilo so za sadjarja težko pričakovani čas in najprijetnejše opravilo. Kakovost sadja in njegova trpežnost, če ga namenjamo hrambi, je odvisna od celotne nege sadnega drevja, njegovega zdravstvenega stanja, vremenskih razmer v času zorenja in načina spravila. Sončni dnevi in sveže noči v času zorenja bodo opravili svoje, uskladila se bodo najugodnejša razmerja sestavin plodov, v zunanjosti pa izoblikovana oblika in za sorto značilna barva. Ob prehodu poletja v jesen, rast mladik pojenjuje, organska hrana, pridelana v zelenem listu, se bo pred zorenjem porabila za zorenje plodov in olesenitev ter ureditev letošnjega prirastka. Da bodo procesi zorenja lažje potekali, še zadnjič opravimo nekatera zelena opravila, kot je pinciranje poganjkov na mladih drevesih palmetne vzgoje, odstranitvi bohotivk in poganjkov, ki rastejo iz debla ali koreninskega vratu. Za to opravilo je še posebej pomembno, da ga opravimo pred pobiranjem lešnikov. Pri obiranju sadja in tresenju orehov ter lešnikov smo pozorni, da ne poškodujemo mladik in rodnih poganjkov, kjer je nastavljen pridelek prihodnje letine.
Čeprav še ni prepozno za presajanje vrtnih jagod, v jagodnjaku, ki smo ga pred nedavnim posadili, posajene jagodne sadike pa kažejo znake, da so se na novem rastišču prijele, poškropimo z enim od pripravkov proti črni listni pegavosti, kot sta cuprablau ali euparen multi, škropivu pa lahko dodamo manjši odmerek listnega gnojila za jagode.
V	OKrAsNEM vrtu pripravimo gredice za sajenje čebulic tulipanov, hijacint, narcis, muscarijev, zvončkov in podobnega pomladnega cvetja. Stanje zemlje je v tem času primerno za obdelavo, čebulice se lažje primejo v prej pripravljeni in uleženi zemlji, lažje opravimo s kale-čimi pleveli, ob sajenju pa ne bo ovire, četudi bo zemlja zamočena.
Kjer nameravamo na novo urejati okrasni vrt ali opraviti večje preureditve, se je priporočljivo dela lotiti v zgodnjih jesenskih dneh. Začetna zemeljska dela, planiranje, napeljevanje ali premeščanje živice, je najbolje opraviti, ko je zemlja še dovolj navlažena, do spomladi pa se bo toliko sesedla, da jo bo lažje površinsko izravnati.
Jesensko sajenje okrasnih drevnin in grmovnic ima mnoge prednosti pred pomladanskim. Čas sajenja se naglo približuje, zato pričnemo pripravljati sadilna mesta po eni strani in zagotavljati sadike na drugi strani.
V ZELENJAVNEM VRTU ne hitimo s spravilom vrtnin, saj se na prostem bolje ohranijo kot v shrambi. Prednostno pospravimo rastline, ki so napadene po rastlinskih boleznih ali poškodovane po škodljivcih tako, da še zdrave dele uporabimo ali predelamo in konzerviramo. Pritlehne liste zelenjave, ki kažejo znake obolelosti, obiramo in izločamo pregoste rastline.
Belušem porežemo stebla 10 cm nad tlemi, ko bodo pričela rumeneti, in jih zasujemo s prstjo, ki bo služila za napravo novih grebenov.
Miran Glušič, ing. agr.

16-Petek	17-Sobota	18-Nedelja	19-Ponedeljek 0
20-Torek	21-Sreda è	22-Četrtek	
D
Najprej plačajte sebi oz. kako ravnate s svojim dohodkom?
Najboljšim je upravljanje osebnega premoženja »mala malica«, upravljajo ga z lahkoto, kot bi vse znanje prinesli s seboj že ob rojstvu. Vendar se ob podrobnejšem pogledu izkaže ravno nasprotno. Upravljanja so se naučili. Nekateri iz knjig, druge pa je izučilo življenje!!!
Celotna zgodba o premoženju se začne pri dohodku. Preden začnemo upravljati premoženje, se moramo najprej naučiti ravnati z dohodkom. Vse, kar v življenju ustvarimo, je posledica dohodka, ki je temelj premoženja. Če porabimo več, kot zaslužimo, smo se pri upravljanju z dohodkom nekje močno zmotili! Drugo, o čemer moramo razmišljati, je, da dohodek zaščitimo pred izpadom v primeru poškodbe, zaradi katere ne moremo več opravljati poklica. Z ustreznimi zavarovanji (po možnosti si vzamete riziko zavarovanje, ki letno zelo malo stane) poskrbite za zaščito dohodka, saj so osnovni del socialne varnosti vsakega posameznika. Ko ste poskrbeli za ustrezna zavarovanja, se lahko lotite investiranja.
Prvo pravilo, ko dobite dohodek, je, da najprej plačate sebi. To je zlato pravilo finančne svobode. Ko prejmete plačo, nakažite del denarja (priporočam 30 % ustvarjenega dohodka, sploh če spadate v baby boom generacijo rojenih med letom 1946 in 1964. Po napovedih bo to najbolj ogrožena generacija po letu 2012) na investicijske račune. Potem poravnajte vse (tekoče) obveznosti, preostanek plače pa porabite za prehrano, zabavo, obleke ... Tako boste vedno porabili manj, kot zaslužite in zgradili trden temelj vašega premoženja. Ker je tudi denar le energija, ki kroži, boste z rednim plačevanjem položnic in ostalih obveznosti odprli pot novemu denarju, ki bo pritekal v vaše življenje. To je temeljni gradnik zdravih financ.
Mitja Petrič,
neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321 E-mail: mitjapetric@yahoo.com
Krvodajalci
5. september - Franc Marušič, Zg. Velovlek 22; Mitja Puklavec, Drakšl 35/b; Tadej Rajh, Velika Nedelja 6; Janez Požar, Lancova vas 60; Anton Kelenc, Gorišnica 47; Marta Rajh, Dragovič 40; Mirko Šilak, Nova vas pri Mar-kovcih 24/b; Stanislav Ivančič, Hrastovec 73/a; Ivan Milošič, Jablovec 56/a; Zlatka Bakač, Lovrenc na Dravskem polju; Dragica Martinčič, Pacinje 26; Janez Skerjanec, Tibolci 19/b; Franc Hajšek, Prepuž 9; Martin Horvat, Dornavska c. 15, Ptuj; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Alenka Ratek, Kicar 115/a; Ivan Črešnik, Anežlova 20, Ptuj; Miran Gradič, Na Boč 24, Poljčane; Danica Vau-potič, Jurovci 23/a; Miran Zavec, Mala Varnica 8; Roman Mohor-ko, Ptujska Gora 20.
POSLIJ^MTE NAS NA INTERNETU!
RADIOPTUJ a^t-čćfte
32k Tune In! www.radio-ptuj .si
Astrolog svetuje
Dvojčka - komunikativni sogovornik
sredništvih, trgovanju in tudi tam, kjer se govori. V življenju morajo strmeti po čim večji meri osebne svobode, kajti če je ne dobijo, ne morejo napredovati, kot bi bilo potrebno. Otroci rojeni v tem znamenju so že zgodaj zgovorni, komunikativni in tudi površni. Starši jih morajo vzgajati s pridihom potrpežljivosti in z zavestjo, da morajo narediti vse, kot se domenijo, če ne sledi več vzgojnih ukrepov. Mali in veliki Dvojčki pa velikokrat delajo vse po svoje, tako kot se jim zdi prav. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je bistro znamenje in da lahko naredijo zelo veliko. Resnično pa je, da spremembe sprejemajo kot sestavni del življenja, saj vedo, da so nujno potrebne in da skozi to človek dobi zelo veliko. Že prej omenjene površnosti pa se morajo izogibati, sicer vse dokončajo na pol.
Glasna družba - naravna terapija
Slovijo po svoji logičnosti in odličnemu sklepanju. Z mislimi naredijo veliko in še več z razumom V ljubezenskem življenju potrebujejo osebo, s katero se lahko pogovarjajo. Pomembno je, da je partnerstvo tudi del skupnih interesov, skupnih izletov in potepanj v neznano. Večkrat pa svojim čustvom ne zaupajo in skozi to potrebujejo nekaj časa, čeprav pa
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno!
(22. maj-21. junij)
Znamenje Dvojčkov je tretje v zodiaku. Sodi med najbolj zvedavo, komunikativno, zgovorno in odprto. Ljudje rojeni tedaj so odprti za novo in drugačno. To je prvo znamenje, ki kaže dvojnost in raznolikost. Redkokdaj se ustavijo, imajo pa v mislih vse po dvojno in se morajo dobro zbrati, da lahko pri tem napredujejo. Dajejo občutek, kot da bi bili večni otroci, saj so še na stara leta živahni in komunikativni. Njihova energija je spodbudna in zaradi tega k akciji lahko privabijo tudi druge ljudi. So hitri, direktni in mnogostranski. V svojem bistvu brez dlake na jeziku, svojih misli in občutkov ne skrivajo, ampak povejo vse tako, kot občutijo. Zanimivo je, da ravno vztrajnost ni vrlina, ki bi jo dobro obvladali, kajti radi imajo vsega po malem. Poleg tega pa so intelektualno zelo dobro usmerjeni in jih zanima veliko, skoraj ni stvari, o kateri ne bi malo vedeli in je ne bi poizkusili. Znajo se prilagoditi in zaradi tega jih človek ne more za nič kriviti. Uspešni so v vseh po-
tega ne pokažejo. Po drugi strani pa so dobri osvajalci, kajti nasprotnemu spolu se znajo prikupiti s kopico lepih in prijetnih besed. Radi so v družbi in med ljudmi, še najbolje pa se počutijo, kjer je glasna družba, kar jih nadvse sprošča. To je zanje naravna terapija. V astromedicini pa Dvojčka vladata ramenom in pljučem - omenjeno je tudi pri ljudeh rojenih v teh znamenjih. Svoje otroke vzgajajo tako, da imajo veliko aktivnosti in so od časa do časa tudi precej popustljivi. Tipičnemu Dvojčku so všeč avtomobili, vožnja in dejstvo, da so veliko na poti in med ljudmi - tam se začne več nenavadnih dogodivščin. Ščiti ji kristal tigrovo oko.
Pretiran dolgčas škodi zdravju
Bistveno lastnost, komunikacijo, pa z veseljem uporabijo tudi pri svojem poklicu. Tipično zanje je, da si službo poiščejo v medijskem prostoru, trgovini ali kakšnemu posredništvu. Ne prenesejo rutine in zaradi tega na njih vplivajo spremembe, večkrat
Zgodilo se je pred šestindvajsetimi leti, ko je pater Bill začel z mašami za ozdravljenje, ljudskimi misijoni in duhovnimi vajami. »V Sloveniji živita le slaba dva milijona ljudi, vsi naj pridejo in zagotavljam vam, da bo Slovenija postala zelo srečna dežela!« mi je dejal.
Srečanja z njim so povsod množično obiskana. Zaupal mi je, da se je na njegovem misi-jonu v Ugandi zbralo milijon ljudi, katoličani, protestanti, muslimani, hindujci, in videli so čudežna ozdravljenja, ki jih je storil Jezus. Mnogo bolnikov z aidsom je bilo ozdravljenih, veliko rakavih bolnikov, mnogi, ki so imeli sklerozo multipleks, depresivni in tisti, ki so hoteli narediti samomor. Precej ljudi se je ukvarjalo s prostitucijo in prišli so ter spremenili svoje življenje. Slepi spregledajo, paraplegiki začenjajo hoditi, gluhim se povrne sluh. Vse to dela Jezus, celo brez dotikanja, zgolj po molitvi, ki jo ljudje slišijo po radiu ali televiziji.
Kot glavni predstojnik kongregacije v Indiji, pripoveduje, je imel moč in denar, kar ga je vodilo k temu, da se je korak za korakom obračal za svetnimi
dobrinami in se oddaljeval od Jezusa. »Jezus je opazoval to moje slabo razvijanje in vedel, da bo to sčasoma imelo posledice za moje duhovništvo. Ker
Duševno zdravje
Otrok v novi partnerski zvezi
Tina je v hudi dilemi, po razvezi dolgo ni imela partnerja. Spoznala ga je lani in po enoletnem razmerju ugotavlja, da bi si lahko z njim ustvarila novo družino. Iz prejšnjega zakona imata oba po dva otroka. Ni pa navdušena nad njegovim predlogom, da bi imela še skupnega otroka. To se ji ne zdi v redu, novi partner pa še vedno vztraja.
Ugotovitve kažejo, da je za osnovo zakonske zveze potrebno zaupanje, ljubezen ter medsebojno spoštovanje med partnerjema. To pomeni, da zakonci pripisujejo glavni smisel osebni povezanosti z življenjskim tovarišem, medtem ko družina kot socialna skupnost stopa v ozadje. Ena izmed značilnosti sodobnih zakonov je medsebojni dogovor zakoncev glede otrok oziroma njuno skupno planiranje glede števila in časa rojstev. Gotovo je, da nastanejo v zakonu problemi, kot jih ima sedaj Tina, ki ne želi imeti več otrok, njen novi partner pa si še želi enega, skupnega.
Oba lahko razumemo, Tino zato, ker se zaveda, da je z majhnim otrokom več skrbi in dela ter bo imela manj časa za svoje interese in počitek, njenega novega partnerja pa zato, ker želi kronati novo partnersko zvezo tudi s skupnim otrokom in verjetno meni, da ni dovolj le osebna povezanost z novo partnerko ter mu je vrednota tudi družina.
Ker čutita pozitivna čustva drug do drugega in ker želita živeti skupaj, sem mnenja, da bosta s strpnostjo in dogovarjanjem uskladila svoja stališča in se odločila tako ali drugače ob obojestranskem soglasju.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
menjajo službo ali naravo dela - v kolikor jim ta ni več zanimiva. Seveda pa morajo biti pri drznih odločitvah previdni, da se jim zadeve iztečejo tudi v finančnem smislu. Niso pretirano ambiciozni, radi pa sanjajo, kaj bo prinesla prihodnost. Nikoli jim ne sme biti pretirano dolgčas, kajti v njihovem primeru to škodi zdravju. Najbolje je, da se veliko gibljejo in so miselno ustvarjalni - tako
v mladosti kot tudi v tretjem življenjskem obdobju. Za počitek pa nimajo nikoli časa, kajti njihovo življenje je pestro in veliko morajo še odkriti. Če prisluhnejo sebi in se nekoliko ravnajo po zdravi pameti in logičnemu mišljenju, so uspehi na dlani in nastopi čas užitkov v pisanem vsakdanu.
Tadej Šink,
horarni astrolog
Slovenija • Molitve za ozdravljenja
Pater Bill prinaša upanje
Od 11. do 17. septembra gostuje v Sloveniji znani katoliški karizmatik, lazari-stovski duhovnik iz Indije, pater Joseph Bill. Vse leto potuje po vseh petih kontinentih in si razen enega tedna v letu, ko se umakne v tišino, ta oseminsedemde-setletnik ne privošči nobenega počitka.
me je ljubil, je deloval zoper ta tok razvoja, tako da me je obdaril z dvema srčnima infarktoma. Vse zato, da bi spremenil moje življenje. Ko sem
Duhovnik iz Kerale p. Joseph Bill
se nekega dne po daritvi svete maše ob oltarju zgrudil in izgubil zavest, so me odpeljali v bolnišnico, kjer sem tri dni ležal nezavesten. Več ljudi me je obiskalo in molilo za mojo srečno zadnjo uro. Ko sem četrti dan odprl oči, je prihi-tel zdravnik in mi sporočil, da tretji infarkt ni izključen in da imam v tem primeru zelo pičle možnosti preživetja. Da bi se temu izognil, se nisem smel niti premikati niti govoriti. V takšnem katastrofalnem stanju sem molče in brez gibanja preživel petinštirideset dni. Po tem mi je zdravnik povedal, da sem za las še enkrat ušel srčnemu infarktu in da je potrebna skrajna opreznost. To pa je pomenilo: nobenih pridig več, nobenih stopnic, dnevno uživati zdravila in se redno pojavljati na kontrolah. Prepričan, da to pomeni konec, sem se z molitvijo pripravljal na smrt,« pripoveduje pater Bill in nadaljuje: »V takem stanju me je obiskal neki duhovnik in mi pripovedoval o karizmatičnih duhovnih vajah za škofe in duhovnike, ki se bodo končale z molitvijo za telesno ozdravljenje. Zaničeval sem te karizma-tike, čeprav jih sploh nisem poznal, v telesno ozdravljenje pa tako ali tako nisem verjel. Moje zdravstveno stanje pa je bilo tako težko, da sem bil pred izbiro: sprejeti duhovne vaje ali pa gledati smrti v oči. Odločil sem se za prvo in se odpravil na duhovne vaje. Zadnje dni, pri molitvi za ozdravljenje, je škof stopil k meni in me vprašal, po katerem name-
nu naj moli zame. Povedal sem mu o svojih dveh infarktih in o odločitvi, da v primeru ozdravitve nekaj napravim za Jezusa. Tako je škof molil nad menoj. V tistem trenutku pred seboj nisem več videl škofa, temveč Jezusa osebno.
Naslednje jutro sem šel v bolnišnico na pregled. Na izvidu ni bilo več sledi infarktov, moje srce je bilo popolnoma zdravo. Začudeni zdravnik se je pozanimal, če sem užival kakšna druga zdravila. Zanikal sem in pojasnil, da se je to zgodilo po škofovi molitvi nad menoj. Zdravnik se je smejal in dejal: 'Po molitvi naj bi izginili srčni infarkti? Kakšen nesmisel! V laboratoriju so gotovo kaj zamešali, te stvari se dogajajo.' Nikoli si ni predstavljal, kako bi lahko srčni napad nekdo zdravil samo z molitvijo, brez drugih zdravil. Ko je nato preiskave opravil še enkrat, mi je dejal: 'Pater, po medicinskih zakonitostih je ta izvid popolnoma nemogoč. V resnici gre za čudež.' Ta zdravnik me je nato nekaj časa spremljal in na vseh krajih potrjeval moje popolno ozdravljenje.«
V ponedeljek, 12. septembra, je bilo srečanje organizirano v Biljani na Primorskem, 13. in 14. septembra so se z njim srečali v Ljubljani, v cerkvi Sv. Jožefa, v mariborski škofiji pa potekajo srečanja od 15. do 17. septembra v Slovenski Bistrici, v tamkajšnji Športni dvorani. Začetek bo vsak dan ob 16.30, razen sobote, ko se bo program začel že ob devetih dopoldne.
Frenk Muzek
Info
Glasbene novice
Različni mediji so v glavnem razkrili vse pomembnejše karte glasbenikov za prihajajočo jesen in nato zimo. Prihajajo zares odlične glasbene izdaje, ki so mi razširile ustnice v širok nasmeh. Vse najboljše nove pesmi bodo gotovo našle svoj prostor v Info - glasbenih novicah in informirani boste, kaj bo popularno iz prve roke.
Številka ena med pevci v Veliki Britaniji je v zadnjih nekaj letih brez dvoma ROBBIE WILLIAMS, katerega plošče so prodajajo za med. 24. oktober je datiran izid pevčevega novega projekta Insenitive Care, ki bo naslednik kompilacije Greatest Hits. Novo obdobje pravi 'zabavljač' začenja s komadom TRIPPING (***), v katerem je prisoten prizvok kičastega popa in v njem pevec v nekaterih delih poje previsoko oziroma cvili!
Ameriška igralka in pevka BARBRA STREISAND bo v jeseni svojim oboževalcem ponudila zgoščenko Guilty Pleasure. Gost na tem projektuje bil tudi Barry White, s katerim je pevka prvič skupaj blestela s skladbo Guilty leta 1980. Novi duet dveh glasbenikov iz prve lige je klasična mavrična in malo zastarela pop balada COME TOMMOROW(***).
Kanadska diva CELINE DION še naprej služi mastne dolarčke s petjem v Las Vegasu. V prostem času pa skoči tudi malo v studio, kjer je že pripravila naslednico za plato Miracle, ki bo kompilacija njenih največjih hitov posnetih v francoskem jeziku. Napoved za to plato je preprosta melodija JE NE VOUS OUBILE PAS (****) in jo je produkcijsko sestavil skupaj El Marnay. V prazničnih božičnih dneh pa naj bi pevka pripravila še popevko I Believe In You, ki jo bo zapela skupaj z zasedbo Il Divo.
Vzponi in padci spremljajo ameriško zvezdnico MARIAH CAREY zadnjih nekaj let. Potem, ko se je v privatnem življenju razšla z Luisom Miguelom (latino pevcem), je skorajda naredila samomor. Nato seje njena krivulja strmo obrnila navzgor. Novo možnost so ji ponudili pri največji založbi na svetu Universal, kar se jim sedaj obrestuje s pevkinim multi - platinastim izdelkom The Emancipation Of Mimi. Njena aktualna uspešnica We Belong Together je že kar petnajst tednov na 1. mestu ameriške Billboardove lestvice malih plošč. Moj komentar bi bil - wow! Zelo privlačna pevka je na omenjeni lestvici tudi na 2. mestu z novo zadevo SHAKE IT OFF (****), ki stilsko valuje med popom, r&b-jem in soulom.
Mehiški glasbenik Carlos Santana se je rodil 20. julija 1947. Kitarist svetovnega formata doživlja drugo glasbeno pomlad po letu 1999, ko je posnel super album Supernatural. To jesen prihaja album All That I Am, za katerega glasbenik pravi, da je bil narejen pod vplivom svetovne fussion glasbe. SANTANA je za vokalne dele v pozitivnem razpoloženjskem I'M FEELING YOU (****) ponovno najel mlado Michelle Branch, ki seje že izkazala v izvajalčevem hitu The Game Of Love.
Eden izmed ameriških rap prvakov je KANYE WEST, kije letos že poskrbel, da ste si dali radio zelo na glas ob njegovem hitu Diamonds From Sierra Leone. Prejšnji teden je vzdihnil yo, koje izdal zgoščenko Late Registration. Verjeli ali ne, gospod West je pregovoril, da zapoje v groovy rap komadu GOLD DIGGER (***) samega Jamieja Foxxa, kije dokazal tudi v resnici, da zna peti in da mu je bila vloga pevca Raya Charlesa v filmu Ray pisana na kožo.
Škotski band FRANZ FERDINAND si je nadel hudo ime in v trenutku uspel s komadom Take Me Out. Kvintet je bil skozi vso pomlad v studiih, kjer je pripravil material za težko pričakovano veliko ploščo You Could Have It So Much With Franz Ferdinand. Band je pripravil novo eksplozijo v komadu DO YOU WANT TO (***), kipa mu manjka melodika in tisto karakteristično soliranje na kitari.
David Breznik
\\\
y / T^BAD DAY /a^WE BELONG TOGETHER - Maria
4. DON'T LIE - Black Eyed Peas _ 5. DON'T CHA - Pussycat Dolls & Busta 'Rhymes 6 TH^.^E BOOTS ARE MADE FORjWALKlNG-f ' ! - Jessica Simpson- \ \ > 7. COOL - Gwen Stef 8. LA' TORTURA - Shakira & Alejandro YOU'RE BEAUTIFUL - James Blunt
1
QfPONpEREPLAYTRhiartna ^
Vsab srgdg in ngdgljg mgd 19-1^ in ur^
Kdo sta glavna igralca v filmu Gospod in gospa Smith?
Odgovor:.
Ki
NAGRADNO I M VPRAŠANJE
■ n o
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Gašper PIhler, Podvinci 23a, 2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore pošljite do torka, 20. septemim, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raićeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Back Home -Eric Clapton
(2005 - Warner - Nika)
Glasbeni zakon je že leta in leta gospod Eric Clapton, saj je vsak njegov izdelek glasbeno in tehnično dovršen. Back Home je še več kot to, ker je glasbeni preplet različnih stilov tako pester kot že dolgo ne. Kje so sploh meje združljivosti glasbenih stilov? Pravilen odgovor bi bil, da jih ni in to je v bistvu že dolgo nazaj spoznal britanski glasbeni velemojster. Produkcijsko plat je Clapton v glavnem prepustil večnemu sanjaču, vendar izvrstnemu glasbeniku Simonu Climbieju (nekateri se ga spominjate iz avstralskega dueta Climbie & Fisher). Dvanajst melodij je glasbenik posvetil Syre-etu Wrightu, Ricku Danilou, Rayu Charlesu, Phillipeu Wymmnu in Richardu Manuelu. Ob tem je zapisal, da se mu je ob poslušanju njihove glasbe odprl popolnoma nov glasbeni svet. Vam se bo odprl novi horizont ob poslušanju albuma Back Home, saj je to album, ki ima vse kvalitetne atribute in vam bo nudil obilo užitkov ob sproščenem poslušanju.
Pesmi so razporejene v tri dele in prvega začne preprosta pop/ rock skladba So Tired, ki ima nekaj zanimivih ritmičnih počasnih prelivov, a najboljši del celote predstavlja izjemno glasbenikovo
'brenkanje' na akustično kitaro. Pesem, ki vas dvigne in vas v trenutku prikliče nasmeh na usta, se imenuje Say What You Will. Smešen naslov pesmi je osnova demokracije, vendar je besedilo sto kilometrov oddaljeno od politike in v tej igrivi pesmi se na primer med seboj mešajo elementi popa, rocka, regija in skaja. Vrhunska zadeva in največji presežek na celotni plošči Back Home. Avtor pesmi I'm Going Left je sam Ste-vie Wonder in to je že dobra popotnica za to svežo r&b, blues in rock mojstrovino, pri kateri so pozitivne zadevi še vsaj dve - izjemni spremljevalni ženski vokali ter osnovna melodija odigrana na klavir. Klavir je v ospredju tudi v klasični baladi Love Don't Love Nobody, ki je pravi balzam za ušesa in dušo ter nas vse v besedilu postavi pred nekaj zanimivih dejstev o izgubljeni in objokani ljubezni. Prva evropska mala plošča se imenuje Revolution. Že sam naslov marsikaj napoveduje in ta skladba je malo drugačna od povprečja na albumu, saj je v njej še največ primesi bluesa, pomešanega z rockom, skajem in celo z regijem. Pozitiven naboj tej revoluciji daje močna pihalna spremljevalna sekcija. Življenjske
Filmski kotiček
Gospod in gospa Smith
Gospodu in gospe Smith (igrata ju Brad Pitt in Angelina Jolie, ki sta se zapeljivo smehljala in vabila v kino tudi iz jumbo plakatov v prestolnici in še kje po Sloveniji) postaja zakonsko življenje na smrt dolgočasno. Ne strinjata se o ničemer, hodita v zakonsko posvetovalnico, ne seksata. Vendarle pa živita na zanimiv, nenavaden, dvojni način. Vsak po svoje. Oba sta namreč poklicna morilca, česar pa drug o drugem ne vesta. Ne vesta niti tega, da delata za sovražni strani. No, kmalu jima postane jasno, da sta njuni naslednji tarči ... onadva sama. Pač običajna zakonca, ki sta na prvi pogled naveličana eden drugega. (Uh, kdaj bi se naveličali lepe Angeline ali sanjskega moška vsaj polovice naseljenk planeta Zemlje Brada Pitta ?!!). No, v filmu pač v njunem zakonu ni več strasti. Tudi poznata se ne ravno najbolje. Na zunaj preprosta zakonca, sicer pa sodobna Jamesa Bonda. Dva. Preveč, da bi bilo za oba dovolj prostora. Oba dobro opremljena z raznimi igračami, ki jima lajšajo delo. Problem je le, da ne vesta drug za drugega in da delata za konkurenčni firmi. Skratka, eden mora umreti. In tu jima navznoter dolgočasen
Mr. and Mrs. Smith
akcijska romantična komedija Dolžina: 120 min Leto: 2005 Država: ZDA Režija: Doug Liman Scenarij: Simon Kinberg, Jez Butterworth, John Henry Butterworth Igrajo: Brad Pitt, Angelina Jolie, Vince Vaughn, Adam Brody, Angela Bassett, Keith David
modrosti Eric prodaja v srednje hitri preprosti popevki Love Comes To Everyone, katere avtor je žal pokojni Beatle George Harrison. Lost And Found je edini komad, za katerega žal moram zapisat direktno, da je zatežen, saj ne prideta do pravega izraza minimalističen blues in rock. Da je Clapton eden najboljših kitaristov sploh, ni potrebno poudarjati, a v pesmi Piece Of My Heart solira tako, da kitara praktično joče. Vrhunsko, ni kaj! Zadnji del plošče je bolj umirjen in ga odpre prijetna balada One Day. Avtor te je priznani country as Vince Gill, vendar tokrat gre za sila preprosti spoj popa in rocka. Atraktiven refren naredi zanimiv komad One Track Mind. Dodatna atraktivnost tega po tempu srednje hitrega komada so izstopajoči pihalni del
in magično igranje na trobento. Čisto na konec sta postavljeni dve žalostinki Run Home To Me in naslovna Back Home, ki sta pojem akustičnega lahkotnega rocka!
Posebnost albuma Back Home je tudi dodatni DVD, ki vsebuje pet pesmi, intervju in še nekaj presenečenj. Sicer pa je Eric Clapton popolnoma presenetil s čudovito glasbo na novem projektu in ga priporočam predvsem zrelim poslušalcem oziroma poslušalcem, ki imajo radi umirjeno glasbo. Pet točk si zasluži tudi kristalno čisti zvok na plošči, ki bo prisilil vaše ozvočenje, da odigra pesmi v najboljši možni luči. Stari as točno ve, kaj želi delati v glasbi in zato svojo znanje in kvaliteto razdaja v celoti na izjemni plošči Back Home.
David Breznik
film posnet, je ravno zaradi obeh igralcev že dvigoval veliko prahu. Zaradi tega filma naj bi razpadel zakon Brad Pitta in Jennifer Ani-ston. Angelina je v filmu osvojila Bradovo srce, podobno se je zgodilo tudi v resnični različici. Seveda pa tisti, ki boste odšli v kino, da bi videli, kako se Brad in Angelina poljubljata, ne boste razočarani. Najbolj romantični bodo ugotovili tudi to, kako lahko nesreča (ponovno) zbliža človeka in kakšne posledice lahko imajo
laži, spletke, prikrivanje. Film, če potegnemo črto, nudi krasno (vizualno) sprostitev in marsikomu še ekstra dodatek: mokre sanje. Pa lepo spite in kaj lepega sanjajte, po obisku filma seveda.
Grega Kavčič
zakon še kako prav pride. Ja, zakrnela zakonska strast se ponovno prikaže v njunih očeh in združita moči. Seveda, predvidljivo, postaneta nepremagljiva. Prav, film v tem pogledu ni noben presežek. Ima pa druge presežke, ki povzročajo, da so kinodvorane polne. Ima vabljive ustnice Angleine Jolie, pa njene bujne lase, ki kar kličejo po dotiku. Noge, za katere bi ubijal vsak moški (še posebej pa ženske). Film ima na drugi strani tudi lepotca vseh lepotcev, trendsetterja meril za idealnega moškega. Brada Pitta, o katerem niti ni vredno izgubljati besed, saj se po ogledu vsakega njegovega filma iz prsi obiskovalk vedno znova iztisne le: ohhhh. Upravičeno, kajti če pustimo lepoto glavnih igralcev ob strani, oba prepričata s kakovostjo svoje igre. In prav zaradi tega ne zmoti niti precej majhna doza humorja, predvidljiva zgodba in še kaj, na primer cela kopica neumnosti: od policije, ki pride samo zaradi majhnega prepira, do neprebojnih jopičev, ki jih nosita samo Brad in Angelina. Gospod in Gospa Smith, poklicna morilca, ki za orgazem potrebujeta sila nasilno predigro. Še preden je bil
Od sobote, 17., do petka, 23. septembra 2005
Do konca septembra vpisujemo v:
-	začetni tečaj znakovnega jezika gluhih,
-	filmsko sekcijo - vpis ob filmskih večerih (ob četrtkih ob 19. uri),
-	turistično skupino za osnovnošolce »Potepuhi«,
-	novinarsko skupino - za srednješolce, študente in tudi za osnovnošolce.
NOVO! - Literarna skupina za osnovnošolce, ki bodo ustvarjali v nemščini - mentorica Emilija Mesojedec. Udeleženci bodo sodelovali na mednarodnem mladinskem literarnem natečaju, ki ga pripravlja mladinski literarni časopis Perplex iz Avstrije. K sodelovanju so vabljeni osnovnošolci, stari okoli 11 let, in vsi ostali, kijih sodelovanje zanima in imajo vsaj minimalno predznanje nemškega jezika.
V	petek, 16. septembra, ob 19. uri: odprtje likovne razstave Maje Sajnkar, mlade likovne ustvarjalke iz Celja.
V	soboto, 17. septembra, letno srečanje prostovoljcev, mentorjev in sodelavcev CID.
V	sredo, 21. septembra, ob 18. uri: Potopisno predavanje o Afriki - predava Mojca Čuk.
V	četrtek, 22. septembra, ob 19. uri: prvi filmski večer v sezoni: Stari. Režija: Chanwook Park * Koreja, 2004 * Oldboy.
Dosegljivi smo na tel. 780 55 40 in GSM 041 604 778, informacije so tudi na spletni strani www. cid. si.
Spletna kavarna in Info center sta odprta vsak delavnik od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure.
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
ZMRZNJENA ROSA, SREŽ
MOŠKI POTOMEC
PISATELJICA
RANA OD STRELA
SLOVESNO PAPEŽEVO POKRIVALO
PRVI RIMSKI ZALOŽNIK
ŠVEDSKI PESNIK (JOHAN)
OBREKOVANJE
OREL V NEMŠKI POEZIJI
SL. PESNICA (META)
KOMAD JANA PLESTENJAKA
KRAJ PRI TRSTU
HUDA JEZA
INVENTURA
ISTENIĆ
DREVORED
CRNOGORSKA REKA
DLAKE NAD OČMI
BESEDNA UGANKA, PREMETANKA
SREŽ, ZMRZAL
SLAVKO AVSENIK
ČRNI TELOH
NOSITELJ OČAL
AHILOVA MATI
ETRU-ŠČANSKE BOGINJE SLUŽABNICE
KAČA
SLAVKO OSTERC
LJ. REPUBLIKA SLOVENIJA
EVA NOVŠAK
NERODNEŽ
OLGA TKAVC
KOCICA
ZVIŠAN TONG
KRAJ PRI METLIKI
PISNA PROŠNJA
RAZPRAVA
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Kristovič, Radio ga ga, arendator, Sem, obrat, TB, Brno, sauba, osla, SM, seg, Slash, Strmol, agitatorstvo, kvartirnik, VO, airen, Lokeren, OO, vrstica, Erika, Ant, net, Pit, Deja, glavnik, žena, Aca, ro, Anka, kros. Ugankarski slovarček: ATIK = prvi rimski založnik; CERATOPTERIS 0 vodna praprot; ELIT = sorta orehov; LASE = etruščanska skupina mladostnih boginj služabnic, ki stražijo predvsem grobove; MALO = ameriški rockovski pevec in kitarist (Paul, 1965-); RUNEBERG = švedski pesnik in dramatik (Johan Ludvig, 1804-1877); SIG = nemški filmski igralec Arno; STONES = ameriški skakalec v višino (Dwight, 1953-); TALOG = ljudsko ime za rastlino črni teloh.
Zanimivosti
Nasmeh na britanskih potnih listih prepovedan
Po uvedbi biometričnihpotnih listov je na fotografiji v britanskem potnem listu prepovedan nasmeh. Po novih pravilih britanskega notranjega ministrstva morajo imeti lastniki potnih listov na fotografiji »nevtralen izraz obraza z zaprtimi usti«. Na fotografiji morata biti tudi dobro vidni beločnici. Britanska oblast je uvedbo biometričnih potnih listov pozdravila, ker naj bi bilo to učinkovito novo sredstvo v boju proti terorizmu, prevaram in organiziranemu kriminalu. »Medtem ko uvedba prepoznavanja obraza lahko izboljša mednarodno varnost, pa kratenje pravice do nasmeha pomeni, da bodo potni listi in osebne izkaznice pokazale manj britanske identitete kot prej, kar je paradoksalno,« je še zapisal Guardian.
Kajenje lahko povzroči slepoto
Kadilci imajo dvakrat več možnosti, da zbolijo za očesno boleznijo - degeneracijo očesne pege (makule), kije glavni razlog za slepoto pri starejših ljudeh, kažejo rezultati študije, ki jo je izvedel britanski Kraljevi nacionalni inštitut za slepe (RNIB). Po ocenah inštituta je prav ta bolezen, ki jo ima približno 500.000Britancev, glavni razlog za slepoto v Veliki Britaniji. Pri 54.000 bolnikih naj bi bil vzrok nikotin. Pri odločitvi o prenehanju kajenja je, kot kaže, strah pred izgubo vida močnejši argument kot strah pred rakavimi obolenji. Kar 41 odstotkov kadilcev bi se takoj odpovedalo cigaretam, če bi vedeli, da je njihova razvada škodljiva za vid, 28 odstotkov pa bi zmanjšalo dnevno dozo pokajenih cigaret. RNIB poziva vlado, naj sprejme sklep, da morajo biti zavojčki cigaret opremljeni z opozorilom o nevarnosti kajenja, in naj financira javno kampanjo za osveščanje ljudi o povezavi med omenjeno boleznijo oči in zastrupljanjem z nikotinom.
Prva soproga Johna Lennona trdi, da je bil nasilen
Prva soproga Johna Lennona je v svoji knjigi, izvlečke iz katere so že objavili britanski časniki, zapisala, da je bil njen mož, legendarni član skupine The Beatles, nasilen in da jo je ob nekem »napadu« ljubosumja celo udaril. Cynthia Lennon je Johna spoznala konec 50. let v Liverpoolu, kjer sta skupaj obiskovala umetnostno akademijo. Poročila sta se leta 1962 in dobila sina Juliana, ločila pa sta se leta 1968. »Prenašala sem njegove izpade, ljubosumnost in po-sesivnost, nikakor pa ne nasilja,« je zapisala Cynthia. V knjigi opisuje dogodek, ko jo je udaril. John je, še ko sta študirala, ponorel od ljubosumja, ker jeplesa-la z njegovim dobrim prijateljem. Naslednji dan jo je na fakulteti čakal pred ženskim straniščem in jo brez razlage tako klofnil, da je z glavo udarila v cev na zidu. Krivdo za razpad zakona Cynthia pripisuje Johnovemu drogiranju, ne pa nezvestobi. Njena knjiga bo v prodaji 27. septembra.
Fosili odkrivajo leteče predzgodovinske velikane
Velikanski plazilci, ki so bili sposobni letati po zraku pred 65 milijoni let, so bili morda dvakrat večji, kot so domnevali doslej, njihov razpon kril pa je bil najmanj 18 metrov, je dejal nek britanski paleontolog. To bi približno ustrezalo razponu kril vojaškega letala F-14 Tomcat, oziroma petkrat več, kot je razpon kril albatrosa, ki danes sodi med ptice z največjim razponom kril. DavidMartill z univerze Portsmouth trdi, da njegova raziskava o krilih pterozavra rešuje problem, kako so se tako veliki stvori lahko dvignili v zrak in letali. Nedavno odkriti fosili v Mehiki in Izraelu pa dajejo dodatno težo teoriji, da so bili ti prazgodovinski leteči reptili, ki so izumrli v istem času kot dinozavri, veliko večji, kot so domnevali. Kljub njihovi velikosti, Martill verjame, da so orjaški reptili letali »dokaj elegantno«.
Lujzek • Dober den vsoki den
Pod braj-dami sedim
m
gledim. Lepo
se zorijo in z
menoj vred tr-gotve veselijo. Napodajo jih ose, sršeni, ftičipa tudi nekšni držovni škodlivci, ki so tudi vinski pivci. Gledam v grabo v gorico in mojo Mico, ki k meši koraka kak kokšna mloda sraka. Teta srna je prišla zobat rumeni muškat, ki mam ga tudi jaz, seveda v tekoči obliki rad b^
Včeraj smo pri sosedovih jabolka trgali poleg peli in pili in se kak v mlodih letih tudi ta stori veselili, si vice razlagali in vmes tudi eden drugemi lagali. Saj vete, da laž neje greh, če na kunci resnico poveš in k spovedi greš. Zaj tote spovedi več neso aktualne in so ble tudi včo-sik banalne. Zakaj bi te moga gospod župnik vedeti kje in ka sigrešija, če namesto pri Mici si pri Ančki si srce in ftičeka hla-dija, kleja namesto s sklejenimi rokami mola, lagal namesto resnico pripovedal, potli pa za pokoro tri očenaše in pet zdra-
vih Marij zmolil in se kak pes z repom med nogami pokoril
Začelo se je novo šolsko leto, poslanci in drugi politiki ter delovni lidje in občani so z dopusta prišli, turisti so odišli, s sosedi Hrvoti se drgoč kregamo za morsko mejo in ribiči ne vejo, kam naj grejo ribe lovit, politiki pa provijo, naj se grejo solit. Zaj se bomo pre šli nekšno arbitražo in si pred svetom nakopali še vejkšo blamažo. Mi pred Hrvoti mohamo z Evropsko vunijo, uni pa nam v našem morji ribe lovijo. Ja, ja obojni smo še provi Balkanci, kak Apači in Indijanci, ki eden drugega lovimo in sline cedimo .
Toto mojo pisaje leze proti kraji, jaz pa sem vesli kak ftiče-ki v zelenem gaji. Vpogjenci smo doblipolegpenzijuna še nakšni dodatek za rekreacijo, glih tej-ko, ke se bom lehko z biciklnom v štacuno po koloč kruha pela, v gostilni šricar spija, enih por cigaretlnov skadija in se slabe volne nazaj na breg napotija .
Te pa bodite fajn ponoči in podnevi, v grabi in na bregi, od spredi in odzadi in se nasploh imejte radi.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 17. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
NEDELJA, 18. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
PONEDELJEK, 19. septembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00
VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
TOREK, 20. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Alpski val, Kobarid).
SREDA, 21. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Alpski val, Kobarid).
ČETRTEK, 22. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost.
17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Studio D, Novo mesto).
PETEK, 23. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Studio D, Novo mesto).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Razgiban, živahen in prav »klepetav« teden je pred vami. Imeli boste veliko stikov z ljudmi, ki jih imate radi, predvsem z mladino. Srečali boste osebo iz preteklosti. Le pogovorite se z njo.
BIK
Dinamičen teden, izpopolnjen z vročično dejavnostjo. Glede ljubezenske zveze vam zvezde niso ravno naklonjene. Dobili boste priložnost za odkrit pogovor. Ne bi bilo slabo, če bi razčistili s preteklostjo.
DVOJČKA
Tudi za vas bo ta teden zelo živahen, vitalen, strasten in dinamičen. Ogromno lahko dosežete, saj boste imeli veliko energije, ki jo lahko uporabite za šport, rekreacijo, fizično delo in podobno.
RAK
Stopali boste po spolzkem terenu, zato naj vas vodita občutek in intuicija. Še vedno ste v nevarnosti, da nekaj izgubite, varujte se predvsem zahrbtnih besed. V soboto pa le naredite kaj za svoje zdravje.
LEV
Razgiban teden, toda paziti morate, da vas ne zanese preveč daleč ker se lahko zgodi, da boste izgubili trdna tla pod nogami. Zelo uspešen bo četrtek, manj uspešni boste v ponedeljek.
DEVICA
Rahlo stresen teden, predvsem kar se partnerske zveze tiče, saj bo prišlo do preizkušanja moči ali vsaj strpnosti. Nič ne boste mogli narediti, zato je bolje, da počakate na »svoj« trenutek, saj ni več tako daleč.
TEHTNICA
Zelo prijeten teden, zlasti od petka naprej. Postali boste pogumnejši, razdvojenost bo minila, dileme odpadle. Odličen teden za družabna srečanja in obnavljanje stikov. Tudi v ljubezenski zvezi bo kot želite.
ŠKORPIJON
Ta teden se boste najbolj izkazali ravno na področju ljubezni. Partner bo na splošno izredno zadovoljen z vami. Vajini odnosi se bodo še nekoliko izboljšali, čeprav se že tako ne morete pritoževati.
STRELEC
Polni boste energije. Postali boste bolj močni, odločni, pogumni drzni, morda celo bojeviti, sodelavci vas ne bodo prepoznali. Ne obremenjujte se s tem, ampak obdržite ta svoj tempo. Pojdite v fitnes ali plavat.
KOZOROG
Stabilen in zelo uspešen teden je pred vami. Začela se bo dolgoročna ali dolgotrajna sprememba, povezana s službo ali posli. Dobili boste priznanje. Obstaja možnost za novo zaposlitev.
VODNAR
Teden bo zelo družaben in živahen. Neka negotovost, ki vas drži v šahu, bo kmalu minila. Že v prvi polovici tedna boste vedeli, v katero smer je dobro iti. V ljubezni vas čaka zelo pozitivna sprememba.
RIBI
Umirjen teden, saj boste v sebi začutili, da je prišel čas, da se bolj »zresnite« in postanete še bolj poslovni in uspešni. Konec tedna si oddahnite in ga preživite v družbi svojih najdražjih.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
KISLA SMETANA GOOD
180 G

69,'
BRESKOV KOMPOT GOOD
850 ML


... ^ Áot^í^
Ponudba velja do 27. septembra 2005
POMMES FRIHES GOOD
1 KG
198,-
OUE RASTLINSKO GOOD
2 L
429,-
Mlinsko olj!
MvottdJlIr^
ARAŠIDI SLANI GOOD
250 G
148,-
s
I
NAPOLITANKE GOOD
IKG

399,-
PIJAČA VITA GOOD
2L
MLEČNI DESERT GOOD
4 X 62,5 G

iZDGPLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
i\/lale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.lah@radio-tednlk.si.
^^ (i^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj._
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
GSM- IN RTV-servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 505
NUDIM SKUPINSKE in individualne inštrukcije iz matematike. Aksiom, Tea Stefanovi}, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371 187
KMETIJSTVO
JASNOVIDNOST 090 14 26 32, z mobilnega telefona.
ABbiuan ICD..C«ilai1»BB,3a]OCal|B;3Cn GfTM*,

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.

Splošno kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Dušan, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojnikova 3,
Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
IZDELAVA 150, 230 in 350 litrskih hidravličnih stiskalnic. Srečko Horvat, s. p., Pobrežje 92/a, Videm, tel. 764 12 91 ali 041 504 204.
NESNICE, mlade, pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Vzrejali-šče nesnic Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM svežo koruzo, letnik 2004, iz CO2 silosa po 15 SIT/kg. 041 561 893. 2
PRODAM manjšo stiskalnico. Pulko, Ptujska Gora. Tel. 794 85 81.
PRODAM sadike mesečnih in enkratnih jagod. Katarina Zupanič,. Sp. Hajdina 57. Tel. 783 24 31.
PRODAM brejo telico v 9. mesecu. Tel. 757 47 41._
NESNICE rjave, grahaste, pred nesnostjo, prodajamo. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01.
PRODAM silos kombajn. Tel. 031 274 626.
PRODAM krompir za ozimnico in trgatev šmarnice. Tel. 041 363 947.
PRODAM dva železna koruznjaka. Tel. 761 07 19.
PRODAM trgatev šmarnice v Preradu. Tel. 755 05 21._
KUPIM grozdje, sorto gemaj, z brajd. Tel. 041 453 685._
HIDRAVLIČNO stiskalnico, 280-300 l, prodam. Tel. 768 00 80.
KORUZO z njive za silažo ali zrnje prodam. Tel. 031 498 098 ali 772 57 31.
PRODAM nerjaveč sod za vino, 700 l, in novo traktorsko ventilator-sko škropilnico, 100 l. Tel. 031 646 291._
PRODAM bukova drva, z dostavo. Tel. 031 532 785._
PRODAM 300-l in 400-l lesne sode za vino. Tel. (02) 746 42 01._
PRODAM DVE visoko breji telici simentalki. Tel. 757 05 31 ali 031 848 466.
KROMPIR za ozimnico zelo ugodno prodam po 1000 SIT/vreča. Tel. 031 581 700.
1 HA KORUZE na rasti v Zavrču prodam. Tel. 041 709 254._
V NAJEM VZAMEM kmetijska zemljišča - njive. Ponudbe na telefon 041 561 893.
ZBIRAJO naročila za purane za konec meseca septembra. Polje-Dom, d. o. o., Kidričevo. Tel. 799 00 80.
PRODAM po ugodni ceni grozdje rizingar - šipon. Tel. 02 761 75 01, 041 715 180.
KUPIMO dobro kravo, mlekarico, pašno. Tel. 031 793 664._
PRODAM vinogradniški traktor AGT 835, dobro ohranjen, 1000 delovnih ur, letnik 2000, telefon 041 764 408.
RABIMO večje število sezonskih delavcev za obiranje sadja. Sadjarstvo Lovrec, Rjavci 35, Vitomarci.
PRODAM svinje domače reje za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 755 88 81.
PRODAM odojke, 20-30 kg. Tel. 796 13 21._
PRODAM koruzo na rasti v izmeri 45 arov. Tel. 757 16 21.
DELO
IŠČEM gospo za enkrat tedensko
pomoč v gospodinjstvu. Tel. 778 75
_
MIZARJA z delovnimi izkušnjami zaposlimo ; Mizarstvo Zamuda s.p., Spuhlja 100c, Tel: 748 10 56; 041 604322.
NEPREMIČNINE
AUDI A 4 1,9 TDI, l. 2002, prodam. Tel. 040 995 639.
Prireditvenik
LUNA.
MENJALNICE
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in kune!
Ptuj: 02 777 S 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40
BELA TEHNIKA
ČASOPISNA HIŠA Delo in Slovenske novice razpisujeta prosta mesta zastopnikov naročniškega oddelka na terenu. Zainteresirani in resni pošljite prijave v 8 dneh na: Delo, d. d., Strossmayjerjeva 26, 2000 Maribor, oddelek Naročnine.
IŠČEMO ŠOFERJA B-kategorije za Taxi prevoze. Moj Taxi, Miran Ploši-njak, s. p., Mala vas 37 a, Gorišnica, tel. 041 511 366.
AKCIJA*AKCIJA*AKCIJA*AKCIJA Trgovina ELEKTRO-PARTNER, Vida Pernarčič, s. p., Cankarjeva ul. 5, Ptuj (enosmerna ulica mimo restavracije Ribič proti kinu Ptuj), telefon 02 / 779 40 51, ima od 9. do 30. septembra 2005 A K C I J O na razstavne gospodinjske in akustične aparate - Candy, Za-nussi in Bosch - 15% popust, in Gorenje - 10% popust. Možnost plačila tudi na obroke (3, 6, 12 in 18 mes.). Nudimo vam tudi HITRO, kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A4 - 7,00 SIT obojestransko A4 - 12,00 SIT in vezava 180,00 SIT).
RAZNO
TOP 3: samostojne hiše: Ptuj, ID535, l. 1997, površina 310 m2, zemlj. 865 m2, 44,5 mio; Turški vrh, ID575, l.1990, površina 171 m2, zemlj. 2169 m2, 12 mio; Ptuj, ID600, l. 1979, površina 84 m2-etaža (P+1), zemlj. 606 m2, 28,5 mio. Informacije na 7777 777, SIRIUS NEP d.d., Trste-njakova 5, Ptuj.
NJIVO cca. 50 arov ob Ribniku v Bratislavcih prodam. Tel. 041 887 703, 420 68 93.
PRODAM 16 arov gradbene parcele na Selah. Tel. 764 28 11 in 040 366 050.
PRODAM parcelo v novem naselju Zamušani, voda, elektrika na parceli, zaščiteno pred mrzlimi severniki vetrovi pozimi. Tel. 719 24 48.
V	LASIGOVCIH pod Polenšakom prodamo okrog 5 hektarjev njiv, travnikov in gozd s starejšo stanovanjsko hišo, primerno za bivanje, vse skupaj je v enem kosu pri asfaltni cesti. Cena za vse skupaj je 10 milijonov SIT Tel. 031 407 116._
UGODNO prodam travnik v izmeri 2,30 ha v Majšperku. Tel. 02 795 03 13 ali 041 396 435.
GRADBENA parcela, 12 arov, Ptuj, lepa lokacija, prodam. Tel. 040 995 639.
V	MOŠKANJCIH ob cesti prodam zazidalno komunalno urejeno parcelo, 1000 m2, cena 5 milijonov SIT. Tel. 03 577 02 27, 031 457 704, Franc Obran.
NA PTUJU (Obrtniška ulica) damo v najem večnamenski poslovni prostor v velikosti 80 m2. Tel. 031 599 149.
INS Aj^ nepremičnine info: EUROPARK Maribor
PRODAIUO gradb. parcelo PTUJ, Pobrežje, 2622 m2 površine + 8687 m2 l(met. zemljišča, gosp objeirt na parceii, vsi priicijučld CENA: 14,400 mio SiT (šifra 825)
tel.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s a . s i
MOTORNA VOZILA
VW CADDY 1,9 D, letnik 96, 125.000 km, prodam za 500.000 SIT. Tel. 051 336 307.
ZAGROS d.o.o. razpisuje štipendijo za poklic dipl. organizator-menedžer, VS. Pisne prošnje pošljite do 30.9. 2005 na naslov: ZAGROS d.o.o., Apače 277,2324 Lovrenc na Dr. polju.
Svetovanje in montaža
l^lac PH PODVINC115, R IViaS um Tci m liR n.i<
PODVINC115, PTUJ TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
OtUB D-itiof
glasba in kultura	;
VABI K VPISU NOVIH ČLANOV:
POUČEVANJE KLAVIRSKE ' HARMONIKE, KLAVIATUR : In KITARE NA DOiUlU ; INFO: 041/412 310 i
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
vabimo @radio-tednik.si
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
PRODAM ind. šivalni stroj Pfaff in ind. 5-nitno entlarico Ljamoto. Tel. 031 313 531.
PRODAM zidan štedilnik za centralno, 4 radiatorje Emo Celje z ventili, cena 40.000,00. Tel. 031 262 494.
MEHANIKA LAH, Branko Lah, s. p., Podvinci 123 b, Ptuj razpisuje štipendijo za univerzitetni program, smer Kemijski inžering, 1. letnik.
Petek, 16. Baptember
Od 10. 9. do 1. 10. - razstava slikarjev, članov Likovnega društva dr. Štefke Cobljeve, v Mercatorjevi Blagovnici na Ptuju.
-	V CID-u lahko stopite v stik z Društvom TARA, ki nudi informacije in pomoč osebam z motnjami hranjenja
-	V CID-u se lahko pridružite prostovoljcem, ki pomagajo pri izvajanju programov, prireditev za otroke _
Sobota, 17. «eptember
6.30 Ptuj, železniška postaja, pohod v Zasavje na relaciji od Ostreža nad
Zagorjem do Kuma 8.00 do 12.00 brežine Ptujskega jezera, čiščenje reke Drave v organizaciji
Mlade liberalne demokracije Ptuj 9.00 do 12.00 Ptuj pred Mercatorjevo blagovnico, Delavnice, ki jih organizira
Društvo za cerebralno paralizo Sonček 10.00 do 13.00 Ptuj, grad, Muzejski vikend za otroke in starše, ogled razstave
Ženske toalete po starem in izdelovanje mošnjičkov za sivko in milo 11.00 Ormož, pred hotelom, kolesarjenje
13.00 Ptuj, CID, Letno srečanje prostovoljcev, mentorjev in sodelavcev CID 15.00 Ptuj, romanski palacij na gradu, odprtje razstave o društvu Schlaraffii 16.00 Dobrina, blagoslov križa
16.00 Šturmovci, odprtje novoasfaltirane ceste na relaciji Johan-Selinšek
-	PD Ptuj organizira izlet Od Ostreža do Svibnjega, vodi A. Mlinarevič
-	PD Ormož, organizira izlet na Debeli vrh
Nedelja, 18. ■eptember
10.00 do 13.00 Ptuj, grad, Muzejski vikend za otroke in starše, ogled razstave
Ženske toalete po starem in izdelovanje mošnjičkov za sivko in milo 15.00 Videm, zbiranje pred občino, Pohod po kulturni poti po Halozah, Svet na Kajžarju
19.00 Videm, v občinski dvorani, ogled filma Svet na Kajžarju 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, projekcija filma Plasmatic 20.00 Ptuj, stara steklarska delavnica, premiera igre Primer počene zračnice ali Dialog z golobom, avtorja Zdenka Kodriča
Ponedeljek, 19. «eptember
15.00 Ptuj, železniška postaja, Pohod ob polni luni na goro Oljko v Savinjski dolini
KINO Ptuj
16., 17., in 18. september ob 18.00 Madagaskar. Ob 20.00 Herbie: S polnim gasom.
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonico Notesberg
Traianova 1, Phii |ob Maribonki eosfi|, tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obrocn69Q odploolo
piiHiiiiiriiJiHiPiii! CO2/2280110
Razlagova 24, Maribor
3
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po d. 0038549 372-605
Geodetsko podjetje ARM&GEO GEODETSKE STORITVE, d. o. o., Ptujska cesta 8, 2270 Ormož razpisuje kadrovsko štipendijo za dijaka 1. letnika Srednje gradbene, geodetske in ekonomske šole Ljubljana, Dunajska cesta 102, 1000 Ljubljana, smer Geodezija, do zaključka šolanja po programu prej navedene šole. Za dodatne informacije pokličite na tel. 02 741 17 50!

1
ARNUS
Proizvodnja In storitve:
PVC OKNA, VRATAr ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vež vrst
IvanArnušs.p.
Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tel.: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-576
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV NA TERENU ss«epanj
DAN
DATUiU
U FIA (od-do)
KRAJ
olnice Maribor,Triglav in Slovenica, ter legistradjo.
Petek
Poned.
Torel(
Sreda
16.9.2005
19.9.2005
20.9.2005
21.9.2005
8.00 10.0012.0014.008.00 10.0012.0014.008.00 10.0012.0014.008.00 11.00 -14.00-
-9.30 11.30 13.30 15.30 -9.30 11.30 13.30 15.30 -9.30 11.30 13.30 15.30 -9.30 12.30 15.30
MIHOVCE NA D.R - Avtoservis Dobič JABLANE - Kmečki turizem Medved GEREČJA VAS - Gasilski dom CIRKULANE - bar Marinka KUUČAROVCI - Gasilski dom SAVCI - Gasilski dom POLENŠAK - Gostilna Šegula LASIGOVCI - Kmetija Kukovec VITOMARCI - Kmet. zadruga ZAGORCI - Gas. dom Grabšinski breg GABERNIK-Trgovina Hrga DORNAVA - Kmet. zadruga GUMA-BAR ZamušanI 2 G.D. Leskovec
VIDEM PRI PTUJU - Market Žerak
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem In registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije. Informacije: Marjan Duh - telefon: 02 / 788 11 68.
Se priporoiomo, DOlUlINKO d.0.0., TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8, 2251 PTUJ; TEL.: 02 / 788 11 75, 02 / 788 11 68
lzberl.sl - Vseslovenski portal i
I ogla
iZDePLSi
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
ÍMMli
I S^VESTNIK
»jMMSJiSiaift:
LAS'
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
OPEL VECTRA 1,616V	1999	1.300.000	BELA
F0RD-DESC0Ifri,6l	1995	460.000	KOV OT,F,NA
VOLKSWAGEN POLO 1,6 75	1995	620.000	KOVVÉNJA
CITROEN XSARA 2,0 HDI	2001	1.890.000	KOV ČRNA
RENAULT CUO 1,4 RT	1995	520.000	KOVVIJOIA
MrBARCHEnAl,8	2000	1.830.000	KOV m,F,NA
SEAT CORDOBA 1,4 SE ŠKODA fflJCIA 1,3 LH	1997	720.000	KOV mF,NA
	1996	370.000	KOV ZELENA
CITROEN AX SPOT 1,11	1995	350.000	KOV mF,NA
FORD ESCORT 1,41	1996	480.000	KOV MODRA
RENAMTCUO 1,2 BEBOP	1996	620.000	RDEČA
CITROEN C5 2,016V	2001	2.390.000	KOV SREBRNA
ROVER 414 SI	1996	850.000	KOV RDEČA
RENAMTTWINGO 1,2	2002	1.240.000	RUMENA
CrTROENSAXOl.Oi	1997	680.000	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,416V	1999	1.470.000	KOV SREBRNA
OPEL ASTRA CARAVAN 1,616V	2001	1.770.000	KOV SREBRNA
RENAIJITMEGANE1,4ERN	1999	1.120.000	KOV MODRA
CITROEN SAXO 1,11	2000	940.000	KOV MODRA
ŠKODA FELICIA 1,6 COLOR UNE	1999	770.000	RUMENA
BMW Z3 M 1,9	1999	3.480.000	ČRNA
RENAUIT CUO 1,416VDYNAMIQUE	2001	1.470.000	KOV SREBRNA
FORD FIESTA 1,3	1996	490.000	KOVVIfOlA
RENAI]ErCLI01,2RN	1994	380.000	KOV m,F,NA
FLfflPUNT0 55SS0lE	1999	720.000	KOV GR SIVA
RENAUET LAGUNA 1,616V GRAND.	2001	2.380.000	KOV MODRA
KIASEPIIIA1,5	1998	670.000	KOV MODRA
DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6	1999	1.060.000	KOV SREBRNA
RENAUirCLI01,2RN	1995	475.000	RDEČA
PEUGEOT 106 XR	1994	390.000	BELA
RENAUIT CUO 1,2	1998	795.000	BELA
VOLKSWAGEN POLO VARINAT 1,4	1998	1.080.000	KOV MODRA
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtonniklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
BMW318DLIMUZ.	2081	3.690.080	KOV. MODRA
BMW 525 TDS	1999	2.390.080	SREBRN
BMW 528 i	1996	1.490.080	SREBRN
CITROEN XSARA PICASO 2.0 HDI	2002	2.390.080	KOV. T. SIVA
DAEWOO lANOS 1.5 JULIET	1999	75D.D8D	SREBRN
flAT POUT01.2	2003	1.340.080	KOV.ZEŒN
flAT BRAVO 1.G SX MANIA	1998	830.080	KOV.VUOIA
FORD GAIAXY 1.9 TDI	2000	2.950.080	ČRNA
PEUGEOT 3D71.G	2802 pt. teg. 2003	2.550.080	SREBRN
SEATIBIZAIOMPISELEQ	2000	980.080	KOV. B. RDEČA
VW POL01.4 VARIANT	2000	1.220.080	RDEČA
VW GOLF IV 1.9 SOI	2081	2.090.080	SREBRN
VW PASSAT 1.8 CLKARAV.	1994	690.080	BELA
VW PASSAT 1.9 TOI 110K LIMUZ. - COMF. 1999		2.050.080	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TOI KARAV.-COMF.	2003	3.090.080	SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
PRODAJA KURILNEGA OUA
Telefon: 02 754 00 66
GSM: 04ISS7SS3
AvtohiSa Hvaleč.
Lovrenška cesta 3, 2325Kidričem. Ta!.: 02/796 33 33
AKCUA
ZA RABUENA VOZILA!
Ponujamo kredit na položnice za rabljena vozila s 25% pologom (brez pogoja kasko).
Valja za rabljma vozila odiRtnika 199SnapmJ.
Opel Nm« km«, bcDS ovtmiofalll.
Rabljena vozila
tip	letnik
CLIO 1,2/3V FIDJI	1998
CLIO 1,5/65 KM 5V DINAMIQUE	2004
FORD GALAXY 1,9 TDI	2000
KANG001,5dCI/80	2005
KANG001,5dCI/80	2005
MERCEDES 200 CDI	2002
R LAGUNA GT 1,9 DC1100 EXP.	2002
SEAT CORDOBA VARIO 1,4	1999
SEDANE DIN. LUX 2,0/16V	2004
V015WA6EN POLO CLASSIC	1998
VW POLO VARIANT 1.6	1998
VW GOLF 1,6 HIGHLINE	1998
Tovorna vozila
NA MESEC SAMO
19.272 SIT
30.168 SIT
45.023	SIT 47.243 SIT 47.243 SIT 66.921 SIT 51.914 SIT 20.374 SIT 60.946 SIT 15.161 SIT 22.205 SIT
28.024	SIT
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS R KANGOO 1,2 RL EXPRESS R MASTER 2.5d MTR
1999 16.080 SIT 1999 16.845 SIT 1999 28.331 SIT
ViSina mescifiega obroka Je izračunana na podlagi iircdita dininbN0M7.4S na dobo 84 mesecev.
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplaien preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si

...vabi na
HIŠNI SEJEM RABLJENIH VOZIL
v petek 16. in soboto 17. septembra med 7.00 in 19.00 uro


eTakcijske cene	^
ď tehnična brezhibnost\_.,^--^' ^garancija za vsa voziia i^ugodni pogoji financiranja do 7 let bTže od 15.000,00 SIT na mesec
RENAULT
financiranje
Avtohiša Maribor, Belokranjska ul. 12, tel.: 02 330 27 05 Avtosalon Ptuj, Ormoška cesta 23, Ptuj, tel.: 02 749 35 48
vabi na
2. OBLETNICO
v PETEK, 16. SEPTEMBRA 2005
OD 18. DO 21. URE DRUŽABNE IGRE (3 osebe skupaj. Prijave sprqemamo v baru.) ŽIVA GLASBA S TRIOM AD^G ZA HRANO IN PQAČO POSKRBLJENO "'»«•«««u
-	dobre zabmx!
VEC PARTY PIJAČ.	PHMU v OPEL tar > EJrilevol
Društvo prijateljev Svetega pisma v okviru projekta KLIC SRCA organizira
KUHARSKI TEČAJ ZDRAVE PREHRANE
26. in 27. septembra 2005 ob 17.00 v Domu krajanov Skorba. Tečaj vodi Marjanca Hari-Novinšek.
Cena tečaja: 3.500 SIT. Prijave na telefon 031-623-034 (Olga).
Število mest je omejeno.
Območna gasilska zveza Ptuj, Natašina pot 1 a, 2250 Ruj Vabi
k sodelovanju zainteresirane za urejanje in izdajo revije Štajerski gasilec. K sodeiovanju so vabljeni l<andidati, ki obvladajo znanja s področja novinarstva in stroke gasiistva.
Vse dodatne Informacije dobite na Območni gasilski zvezi Ruj, Natašina pot 1/a, 2250 Ruj in na telefon 780 10 10 ali GSM 041 760 910.
Vabljeni k sodelovanju.
www.smlgoc.si
SALON
POHIŽTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
KAMNOSEŠTVO
Bojan Koíarič ,.p.
NOVO, NOVO
Odslej tudi Hitri Icrediti do 300.000 sit in plačilo s icreditnimi icarlicami!
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV TER VSEH VRST OBLOG IN TLAKOV IZ MARMORJAjN GRANITA
PTUJ, Budina, K Jezeru 11, telefon: 772-03-71, gsm: 041 902 648

Glavni trg 4, Maribor
Zavese iz naravnih materialov (svila, lan, bombaž) Dekorativne tkanine
Strokovno svetovanje, izdelava in montaža
Orno d.0.0., telefon 02 250 08 97, 02 250 08 96
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
INDCMR d.o.o. 02/681 80 02
Izredna prodajná
POCINKANIH
za rastlinjake, brajde, vrtne ograje ...
V Metalki na Ptuju
Pocinkane cevi brez navoja
dim;0 1/2" dolžina 6m 1 kos 1.838.-dim:0 3/4" dolžina 6m 1 kos 2.388.-dim:0 1" dolžina 6m 1 kos 3.690.-dim;0 5/4" dolžina 6m 1 kos 4.750.-dlm:0 6/4" dolžina 6m 1 kos 5.456.-dim;0 2 V2"dolžina 6m 1 kos 9.590.-dim:0 3" dolžina 6m 1 kos 11.900.-
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
METAIKA' TRGOVINA
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA

Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 belcontdoo@siol.net www.belcont.si
Energijsko varčna okna
PVC, LES, ALU.

okna r vrata r senčila F strešna okna F zimske vrtove li'' garažna vrata F izolacijske steklene fasade in F industrijska vrata. F
DANA BESEDA OBVEZUJE
OBČINA KIDRIČEVO Ul. Borisa Kraigherja 25 2325 KIDRIČEVO
Na podlagi sklepa občinskega sveta občine Kidričevo, sprejetega dne 7. 6. 2005, objavljamo
SKLEP
o javni razgrnitvi idejnih projektov za novi vrtec v Kidričevem
I.
Občina Kidričevo odreja javno razgrnitev: 1. idejnih projektov za novi vrtec v Kidri~evem
II.
Idejna projekta pod 1. to~ko tega sklepa bosta javno razgrnjena od 19. septembra do 30. septembra 2005:
-	v sejni sobi Ob~ine Kidri~evo, Ul. Borisa Kraigherja 25, Kidri~evo Javna obravnava bo potekala:
-	dne 27. septembra 2005 ob 17. uri v prostorih Osnovne {ole Kidri~evo, Kajuhova ul. 10, Kidri~evo.
III.
Med javno razgrnitvijo in obravnavo lahko na idejna projekta dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predlogi se lahko do 30. septembra 2005 podajo pisno na javni obravnavi in na mestu javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov.
O pripombah in predlogih, danih med javno razgrnitvijo, odlo~i ob~inski svet.
IV.
Ta sklep se objavi v časopisu [tajerski tednik. [tev. 414-04-4/99 Dne, 15. 9. 2005
Zvonimir Holc župan občine Kidričevo
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDNIK
E>o Četrtka zjutraj do o. ure
T'voie pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in nepozaben spomin na te.
ZAHVALA
Ob sklenitvi življenjske poti moža, očeta, tasta, dedka in nonota
Jožeta Mursica
IZ PODVINCEV 31
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem; vaše iskreno prijateljstvo, stisk roke, konkretna pomoč in sočustovanje so nam pomagali skozi najtežje trenutke. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekali ustno in pisno soža-lje, darovali cvetje, številne sveče in za svete maše. Posebej hvala vsem duhovnikom, ge. Veri za molitve in govor, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem, sodelavkam Bolnišnice Ptuj, sindikatu NKBM, d. d., podružnica Ptuj, še posebej sodelavkam Lackove 5, sodelavcem podjetja Box-mark Kidričevo ter Komunalnemu podjetju Ptuj.
Žalujoci: žena Tončka ter hčerke Anica, Jožica in Milka z družinami
Ločil nas je usode vihar, spomina na Te ne odvzame nikdar, nikdar ^
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame, babice, prababice in tašče
Otilije Hržic
IZ MIHOVEC PRI VELIKI NEDELJI 28
se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami in lajšali bolečino ter nam izrazili ustno ali pisno sožalje.
Hvala g. patru Tonetu Košarju za darovano pogrebno sv. mašo in opravljen pogrebni obred, hvala pevcem župnijskega pevskega zbora za vse, kar so zapeli pri mašni daritvi in ob odprtem grobu, hvala g. Tončku Žumbarju za ganljive poslovilne besede in g. Francu Cvetku za odigrano poslovilno melodijo Ave Marija. Zahvaljujemo se nosilcem simbolov države in pokojnice, vsem, ki ste darovali poslednje cvetje in sveče, darovali za sv. maše in cerkev, pogrebnemu podjetju Avra za vse storitve kakor tudi Krajevni skupnosti Velika Nedelja. Lepa hvala vsem, ki ste v tako velikem številu počastili spomin pokojne, jo pokrižali in pokropili in ji zaželeli miren počitek, njeni duši pa slavo in veselje v večnosti, hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot in se poslovili od nje na velikonedeljskem pokopališču. Vsem iskrena in prisrčna hvala!
Vsi njeni najbližji in najdražji
revtiaza
sac(|arstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• prnogo
V novi številki mesečnika za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko med ostalim preberete o zrelosti in obiranju jabolk, gnojenju vinske trte, svincu v vinu, filtraciji kaleža ter ukrepih pred fermentacijo mošta; v prilogi Vrtnine pišemo o varstvu vrtnin v ekološki pridelavi in o glivah sluzavkah pri solati. Naročite pa lahko tudi Katalog dovoljenih sredstev za ekološko kmetijstvo.
Revija Sad - 16 let z vami. Naročila: 040 710 209.
www.tednik.si
Tako močno si si želela, da med nami bi živela. Vsi s teboj smo se trudili, da bi ti zdravje ohranili. Le smrt, predraga žena, tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Je konec trpljenja, dela, skrbi, miru pri počitku naj ti Bog podari.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene in mamice
Bojane Horvat
izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami. Hvala vsem za izraze sožalja, cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo Bojaninim sošolcem OS Markovci, sošolcem iz Srednje medicinske šole, sošolkam in sošolcem Ervina in Timoteja iz OS Gorišnica, celotnemu medicinskemu osebju SB Jožeta Potrča Ptuj, govornikom za ganljive besede slovesa, g. župniku Ivanu Holobarju za opravljen cerkveni obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora Gorišnica in vsem prijateljem ter znancem. Posebna zahvala velja direktorju SB Jožeta Potrča Ptuj Lojzetu Arku, dr. med., ambulanti dr. Saškove, Robertu Glavašu, dr. med., sestri Brigiti in tašči Marti. Zahvaljujemo se pogrebnemu podjetju Mir za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Vlado s sinovoma Ervinom in Timotejem, tašča Marija in tast Ciril
Odkar utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pa pot nas vodi tja, kjer duša tvoja mir ima, tam v tišini mirno spiš, a v naših srcih ti živiš.
V SPOMIN Viktorija [migoc
IZ LJUBSTAVE 21
Tiha bolečina spremlja spomin na 14. septembra 2004, ko smo te prezgodaj izgubili, draga hčerka, sestra in botra. Vsem, ki ohranjate spomin nanjo in postojite ob njenem preranem grobu, iskrena hvala.
Vsi njeni, ki jo zelo pogrešamo
Kje so tisti zlati časi, ko tebe smo imeli? Srečni skupaj smo bili, a zdaj odšla za vedno si, se z boleznijo borila, nazadnje se ji uklonila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage hčerke, sestre in botrice
Bojane Horvat
rojene Črešnik
se iskreno zahvaljujemo za vse izraze sožalja, cvetje in darovane sveče.
Iskrena zahvala velja zdravstvenemu osebju SB Jožeta Potrča Ptuj, Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava, podjetju Gradis, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokoj-nico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej od srca hvala.
Žalujoči: mamica Marta, atek Janez, sestra Brigita z možem Ivanom ter nečaka David in Nika
Kdo odslej bo ljubil te polje zeleno? Kdo skrbno kosil bo krasne livade? Koga zdaj boža dedijeva ljubeča roka?
ZAHVALA Martin Kos
LOČIČ 8
1936 - 2005
Ob boleči smrti dragega moža, očeta in dedija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ste se od njega poslovili. Nečaku patru Milanu za opravljene molitve in obrede, duhovnikoma iz sv. Urbana in sv. Bolfenka, kolektivu Prevent Halog iz Lenarta, Društvu upokojencev Destr-nik, Društvu upokojencev Trnovska vas, KO.RK. Trnovska vas, Pogrebnemu zavodu Jančič, gospodu Zvonku Zorcu. Hvala za nesebično pomoč družinam Mohorič in Cajnko iz Ločiča ter svaku Francu iz Vitomarcev. Hvala za darovane sv. maše, sveče in cvetje.
Žena Zefka, hčerki Ivanka in Irena z družinama, vnuka Gregor in Tanja z mamico
Tri leta že na tvojem grobu svečke gorijo, nam v očeh pa solze se iskrijo.
V	srcih naših bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
V	SPOMIN
16. septembra je minilo tri leta žalosti, odkar nas je zapustil
Franc Grosek
27. 4. 1959 - 16. 9. 2002 IZ LOČIČA 20
Hvala vsem, ki prižgete svečko in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Skromno si živela,
v življenju mnogo delala in pretrpela. Nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti,
umrla si zato, da bi nehala trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
Barbare Kramberger
1928 - 2005 IZ BISA 27
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili spomin nanjo in jo spremljali na njeni poslednji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Jančič, govorniku Zvonku za ganljive besede slovesa. Hvala tudi sodelavcem Nove KBM - enota Lenart, občine Trnovska vas in Zavoda Hrastovec. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njene hčere z družinami
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza teče iz oči, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega brata
Janeza Venta
IZ RUCMANCEV
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga na njegovi zadnji poti pospremili v tako velikem številu.
Iskrena hvala za darovane sveče ter izrečena sožalja. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred in sveto mašo, gospe Veri za ganljive besede ob slovesu, gospe Kukovec za molitev, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir.
Vsi njegovi
Ptuj • Končano sojenje v primeru umora Ervina Vidoviča
So krivci res še na prostosti?!
Kot smo že zapisali, se je prejšnji petek končalo sojenje v primeru krutega umora 23-letnega Ervina Vidoviča. Obtoženega 28-letnega Bojana Slana in 38-letnega Filipa Filipoviča je sodišče spoznalo za kriva umora, za kar jima je izreklo vsakemu po 15 let zapora, medtem ko je 24-letni Slavko Hliš kriv povzročitve hude telesne poškodbe, za kar so mu izrekli 4 leta in 6 mesecev zaporne kazni.
Filipovič je zajokal ...
Zatem je vstal obtoženi Filip Flipovič in se ozrl nazaj k očetu pokojnega Ervina, Francu Vidoviču, ter mu dejal: "Upam si vam pogledati v oči, jaz vam nisem ubil sina ...,"pri tem so ga oblile solze, nakar je v solzah dodal: "Jaz kaj takega nisem zmožen storiti, nisem vzdržal pritiska kriminalistov, lačen sem bil in žejen ..." Zatem se je obrnil nazaj proti predsednici senata: "Jaz nisem zmožen storiti tega, kar mi očitate, nikoli nisem Hlišu dajal nobenega denarja, nikoli nisem bil z njim v dobrih odnosih, maščuje se mi, a ne vem zakaj. Nisem odvisnik, nikoli v življenju nisem kadil trave, le popil sem kaj, tu in tam ..."
Zagovornik obtoženega Slavka Hliša odvetnik Vojko Škovrlj je med drugim dejal, da je Hliš ves čas postopka zanikal očitano mu kaznivo dejanje. Res je, da so bile na kritičnem mestu ves čas najdene le njegove biološke sledi, vendar to po njegovem še ne dokazu-
je, da je bil udeležen pri dejanju. Izrazil je prepričanje, da je bil vzrok za prepir marihuana, ki naj bi jo od Ervina Vidoviča hotela kupiti Slana in Filipovič, očital jima je tudi, da naj bi bila glavna akterja dogajanja kritične noči. Ob ugotovitvi, da tudi Hlišu niso dokazana očitana kazniva dejanja, pa je sodišče pozval, naj pri morebitnem kaznovanju upošteva dejstvo, da je bilo dejanje storjeno pod močnim vplivom alkohola ali morda kakih drugih substanc, ter dejstva da je bil Hliš v otroštvu vzgojno zanemarjen.
Obtoženi Slavko Hliš, ki je v dvorano prišel s kapo na glavi in je razpravo ves čas spremljal s sklonjeno glavo, je dodal le, da se pridružuje besedam svojega zagovornika.
Ponovno se je oglasil okrožni državni tožilec Peter Čibej, ki je menil, da so bili obtoženci takrat, ko so jih privedli k preiskovalni sodnici, sproščeni, ter da ni bilo čutiti nobenega pritiska. Tudi po njegovem so organi odkrivanja dolgo tavali v temi, obtoženi Hliš pa naj bi vse razkril in prispeval, da
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI,
m đk- SENČILA, Ki
ABA OAfAŽNA
VRATA
PjriLJ	ituM26a \\Smerer,len,y
■git|aiiliniii.p. Tbl.: 02 787-86-70, 041 7f 6-251
STE BILI POŠKODOVANI

^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PTUJ, Vodnikova 2	0801314

Foto: M. Ozmec
Med izrekom sodbe v imenu ljudstva stojijo v prvi vrsti (z leve) Bojan Slana, Filip Filipovič in Slavko Hliš.
Foto: M. Ozmec
Filip Filipovič je takoj po izreku sodbe paznikom pomolil roke, da so ga vklenili, zatem pa je sodno dvorano protestno zapustil.
so se zadeve pričele jasniti. Ponovil je, da vztraja pri svoji obtožbi in zahteval, da sodišče vsem trem odmeri zahtevane kazni, saj naj bi se nasilna dejanja dogajala zelo pogosto, pojav agresivnosti pa se je v naši družbi že preveč razbohotil.
Nekaj pred 10. uro je predsednica senata glavno obravnavo zaključila in naznanila razglasitev sodbe ob 14. uri.
Sodba v imenu ljudstva
Izrek sodbe tega skoraj že maratonskega procesa je bil po pričakovanju kratek. Natanko ob 14. uri je predsednica 5-članskega senata okrožnega sodišča na Ptuju Marjana Kosi obtožence in njihove zagovornike povabila v sodno dvorano, kjer so vsi vstali, nato pa je razglasila sodbo v imenu ljudstva.
Po tem, ko je ugotovila, da je senat vse obtožence spoznal za krive, je obtoženima Bojanu Slani in Filipu Filipoviču za kaznivo dejanje umora prisodila vsakemu po 15 let zapora, obtoženemu Slavku Hlišu pa za povzročitev hude telesne poškodbe 4 leta in 6 mesecev
PLESNI CENTER
VPISUJE
v NOVO SEZONO
Plesni vrtec otroci od 4. leta
osnovnošolci
D P/esnaio/a in srednješolci
Plesni tečajiza odrasle Aerobika
, vsakdelovnik med 16. in 20. uro
Volkmerjeva c. 26, Ruj, 02 748 14 46
www.mambo-ptuj.com

Napoved vremena za Slovenijo
Mihaela če grmi, viharjev veliko pozimi buči.
Danes bo precej jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Popoldne se bo v zahodnih, hribovitih krajih postopno pooblačilo. Zapihal bo jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 21 do 27 stopinj C.
V soboto bo oblačno. Že zjutraj bo od severa začelo deževati, čez dan se bo dež krepil na zahodu in v osrednjih krajih, na severovzhodu pa bo do večera večinoma suho. V nedeljo bo oblačno, dež boprehod-no oslabel in se ponovno okrepil zvečer in v noči na ponedeljek.
zapora.
Takoj po izreku sodbe se je Filip Filipovič obrnil proti paznikom in jim pomolil roke, naj ga vklenejo, češ da "takih laži ne bo poslušal". Ko je sodno dvorano zapuščal, je brez besed pazniku pomolil roke tudi Bojan Slana in molče zapustil dvorano.
S sodbo ni zadovoljen niti Ervinov oče
Predsednica senata Marjana Kosi je kljub temu nadaljevala z obrazložitvijo sodbe, pri čemer je med drugim dejala, da je senat pršel do takšnega zaključka po oceni vseh dokazov, pri čemer so ugotovili, da sta Bojan Slana in Filip Filipo-vič kriva umora in povzročitve hude telesne poškodbe, Slavko Hliš pa le povzročitve hude telesne poškodbe. Tako Slana kot Filipovič sta prejela najvišjo kazen, ki je predvidena za to kaznivo dejanje, pri Hlišu pa so upoštevali v olajšavo le to, da je doprinesel k razjasnitvi primera.
Vsem trem obtožencem so v kazni všteli čas, ki so ga že prestali v priporu, vsem trem so pripore tudi podaljšali, Slavko Hliš pa je po posvetu z odvetnikom takoj podpisal izjavo, da gre na predčasno prestajanje zaporne kazni. Sicer pa so po izreku sodbe, ki še ni pravnomočna, vsi trije zagovorniki napovedali pritožbe, saj s sodbo očitno niso bili zadovoljni.
S sodbo pa ni bil zadovoljen tudi oče pokojnega Ervina Franc Vidovič, ki se je odrekel kakršnikoli premoženjski odškodnini, po izreku sodbe je med odhodom na hodniku sodišča namreč na glas dejal: "Nisem zadovoljen, saj je očitno zmagal scenarij, ki so ga načrtovali tisti, ki so mojega sina ubili. Pravi krivci so po mojem trdnem prepričanju še vedno na prostosti ..."
M. O
"miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
Od tod in tam
Ptuj • Nedovoljeno plakatiranje?
Foto: Črtomir Goznik
Izložbena okna bjvše Povrtnine prodajalne v Slomškovi so končno očistili. Že po prvih dneh pa so nekatere pričeli "motiti"znaki o prepovedanem plakatiranju in so jih jadrno pričeli odstranjevati.
Najstarejše slovensko mesto, ki se tudi ponaša z največ slovenskimi priznanji o urejenosti in tudi tujimi z mednarodnih ocenjevanj, ima velike težave s "prepovedanim" plakatiranjem. Kljub jasnemu odloku o tem, kje je dovoljeno plakatiranje, nekaj plakatnih mest je celo postavljenih na novo, je črnih plakatnih mest vse več. Nedopustno pa je, da mesto to gleda križem rok, doslej za takšno onesnaževanje okolja ni bil še nihče kaznovan. Za očiščenje najbolj vpijočega črnega plakatiranja, na izložbenih oknih bivše prodajalne Povrtni-na v Slomškovi ulici, je poskrbelo Turistično društvo Ptuj, ki je lastnike pozvalo, da se lotijo čiščenja, samo pa je dodalo znake o prepovedi plakatiranja, ki pa tudi že nekatere motijo, saj so jih že pričeli odstranjevati.
Ptuj • Španski večer


Foto: Črtomir Goznik
V Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju je 9. septembra potekal Španski večer, ki ga je knjižnica pripravila v sodelovanju z galerijo Tenzor. Povezali so ga z odprtjem razstave fotografij 25-letne madridske umetnice Irene Sanchez Garcia, ki bodo štirinajst dni na ogled v galeriji Tenzor. Umetnica jih je posnela na svojih potovanjih po svetu, ko je delala kot stevardesa na letalu. Ob tej priložnosti sta v španskem ritmu zaplesala ptujsko-mariborski plesni par, člana PK Pingi Maribor, Jernej Brenholc in Daniela Pekič. S pravljično besedo se je oglasila Liljana Klemenčič.
Ptuj • Razstava Jerneja Forbicija
Foto: Črtomir Goznik
VMiheličevi galeriji na Ptuju je od 8. septembra na ogled razstava mladega slikarja, ki ustvarja na Ptuju, v Kidričevem, Vicenzi in Benetkah, Jerneja Forbicija. Mladi umetnik, ki je letos diplomiral na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah, se predstavlja s ciklusom del pod naslovom Nivojskiprostori. Skozi umetnikovo najnovejšo razstavo je vodila kustodinja Pokrajinskega muzeja Ptuj Stanka Gačnik. Avtor skozi svoja dela sporoča, da je kakršenkoli nadzor nad svetom zgolj iluzija, da pa smo lahko srečni in hvaležni, da včasih uspemo to tudi pozabiti. Razstava je na ogled do 26. septembra.
MG
'TTÊKICENTER TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ d.0.0. 2250 PTUJ, ŠtukM, Tel.: 027879630
TRGOVINA • črna in ban/na metalurgija
•	ročno in električno orodje
•	vodovod in toplovod
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Mlinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02 78 89 210