Stane: Za celo leto K 15 — za četrt leta .....« 3"80 za 1 mesec......« 1'30 Posamezna številka 30 vin. Uredništvo in •upravništvo je v Ptuju, hiša zdravnika dr. Štuheca. Rokopisi se ne vrnejo. Telefon št. 46. Politično gospodarski tednik. Sokolski dan v Čakovcu. Po petih, skrbi in muke polnih letih so izleteli zopet naši Sokoli. Zredčile so se vrste, mnogi bratje so zaspali večni san : padli so v boju, ki gaje vsilila svetu nemška ošabnost. Vendar je priletelo v staroslavni stolni grad jugoslovanskih mučonikov Zrinskega in Fran-kopana do 1000 ponosnih in odločnih bratov Sokolov v kroju ; toliko in še več je bilo naraščaja in drugih brez kroja. Sokolice so tvorile v sprevodu krasno, do 300 nežnih glavic broječe krdelo. Tega dne je Sokol prvič stopil na plan kot Sokol-bojevnik. Pred sprevodom so jezdili vojaki Srbi; za njimi je korakala Maistrova godba ; nato dve stotniji pehote; za njo eokolski jezdni odsek na krasnih konjih, njim na čelu trije bratje, noseči vsak po en prapor našega troj edinega naroda. Sokolski konjenici so sledili Sokoli v krojih, uvrščeni ne glede na društva in župe po velikosti tako, da so v štiristopih korakali Slovenec, Srb in Hrvat. Za temi je korakal naraščaj, močan po številu, čvrst v nastopu. Njim so sledile brhke Sokolice s prožnim korakom, na to Sokoli brez kroja. To krasno kito je završeval oddelek strojnih pušek in topništva z ovenčanimi konji in orožjem. Z okna okrajnega glavarstva je pozdravljal pohod zagrebški nadbiskup dr. Bauer. Pred okrajnim glavarstvom je pozdravil Sokolstvo poverjenik za Medjimurje dr. Novak. Govoril je o trpljenja polnem suženstvu Medjimurcev do dne osvobojenja. Zahvalil se je Sokolom za obilen prihod in rotil jih je, naj ostanejo zvesti čuvaji svetih jugoslovanskih pokrajin. „ Glejte", je dejal, „še nebo se veseli z nami. Kako praznično čisto in jasno je danes; z vso gorkoto nas obseva zlato pomladno solnce." Res, krasen dan je bil. Kakor so razočaranih obrazov gledali madžarski in švab-ski židje na naše čvrste vrste, tako je bil poln veselja medjimurski narod obojega spola in vsake starosti. Po pozdravnem govoru je korakal sprevod med zvoki slovanskih koračnic po glavnih ulicah čakovskih na grad slavnih Zrin-skih. Tam je obrazložil g. šolski nadzornik Čajkovec v kratkih besedah zgodovino Zrin-skih in Frankopanov in njih zaslug za Medjimurje. Pevci so zapeli Zrinsko-Frankopanko. Po govoru so odvedli vodniki Sokole in gosto k obedu. Tam se je razvila živahna zabava. Popoldne se je vršila na prostranem travniku za pripravnico javna telovadba. Otvoril jo je slovenski Sokol s prostimi vajami. Gledalcev je bilo do 15.000. Slovencem sta sledila cakovski in varaždinski naraščaj, IGO gibkih Sokoličev. Izvajali so na sredini krasne skupine v piramidah, na štirih krajnih odsekih pa proste vaje s palicami. Burno pohvaljeni so odkorakali Sokoliči. Nastopila je vzorna vrsta Srbov v prostih vajah s palicami. Vaje so težk e in lope. Kot marmorni kipi se ti zde bratje, kadar mirujejo v najrazličnejših položajih; potem zopet sledi z bliskovitim gibom promena. Tej skupini so sledile vaje na bradlji, konju in mizi. Telovadili so Hrvatje in Srbi. Telovadci so bili sigurni v nastopu in vaje so pokazale dovršenost sokolske telovadbe. Niso še zapustili poslednji telovadci te-lovadišča, že si opazil nekak nemir med gledalci, čuti je bilo šepet: „Sedaj nastopi ljubljanski Sokol z Vidmarjem". Godba zaigra in prožnih korakov prihaja vzorna ljubljanska vrsta. Kad bi pisal od teh krasnih telovadcih, pa ni mogoče; prozralične so bile vaje in predovršeno izvajanje. Vrsta je odkorakala mirno, kakor je nastopila, nam v ponos in diko. A kaj znači to ? Tam za vhodom se nekaj giblje, kakor belo cvetje na jablani. Rahlo zibaje prihaja bližje ; vse je napeto; toliko, da se gledalci še upajo dihati. Tu so. Povelje brata načelnika — vrsta se širi in daljša — zopet povelje —in na mestu so, kakor cvetke po ravnem polju razvrščene. A niso Narodna mučenika i I Zrinski in Frankopan. I Predavanje prof. dr. Komljanca ob priliki svečanosti proslave narodnih mučenikov 30. aprila 1919 v Ptuju. Nadaljevanje. Na kraljev poziv sta se oba udeležila tudi SOletne vojske. Nikolaj Zrinjski se je*tw tako odlikoval, da ga je kralj za nagrado imenoval že v njegovem 26. letu za generala hrvatskih čet. Peter pa se je že kot mladenič izkazal z izredno telesno močjo in levjo hrabrostjo. Še predno je odšel na bojišče, se je mudil ob neki priliki na lovu v požunski okolici s kraljem Ferdinandom III. Za lova prileti sedemletni divji mrjasec in Peter mu v kraljevi navzočnosti z enim udarcem odseče glavo. Kralj hoče Petrov meč, zamahne ž njim, pa mu ga truden vrne, ker ga niti prav držati ni mogel, nikari da bi ga svobodno vihtel. — V 301etni vojski se je Peter bojeval pod neposrednim poveljevanjem kralja Ferdinanda, ki ga je ob neki priliki tudi rešil, da ga niso ujeli Švedi. Zato ni čudo, da je bil kmalu imenovan za kapetana žuuiberških uskokov. Po končani 30letni vojski je bil Nikola Zrinski v Varaždinu slovesno umeščen za hrvatskega bana, star komaj 28 let. Za glavno nalogo svojega banovanja si je postavil Nikolaj Zrinjski, da oslobodi svojo domovino turškega jarma. Turki so takrat gospodovali na srednjem Ogrskem, Kaniža je bila v njihovi oblasti kakor tudi Slovenija. V Potisju in na Erdeljskem so sicer vladali domači knezi, a pod turškim pokroviteljstvom — avstrijskemu cesarju je pripadal le del zapadne in severne Ogrske in Hrvatske. Kaka nadloga so bili Turki za svoje so- sede, mislim, da Vam ni treba šele podrobno slikati. — Saj so občutili tudi naši predniki Slovenci, kako so plenile in ropale, požigale in pustošile kakih 1500 let po naših slovenskih pokrajinah divje roparske čete turške in jemale a seboj ne samo blago in živino, nego tudi ljudi. — Turki so bili takrat nevarnost za čelo Evropo. Vsa Evropa se je napenjala, da omeji in zavrne turško nevarnost. V nevarnosti je bila v 16. in 17. stoletju Avstrija, da postane turška pokrajina, in ker so bili avstrijski vladarji obenem tudi nemški cesarji, so imeli ti v prvi vrsti sveto dolžnost, upirati se Turkom ter jih potiskati nazaj. — Vse evropsko javno mnenje je imelo nemškega cesarja v borbi proti Turkom za glavnega zastopnika. A kaj so ti storili ? Prva njihova skrb je bila, da bi živeli s Turki v miru. Ta mir so pa tako razumevali, da bi Turki v miru puščali njihove dedne dežele avstrijske; Hrvatska in Ogrska bi imeli le nalogo, zadrževati Turke, da ne bi prihajali ropat in plenit tudi čez nje v avstrijske dežele. Dunajski dvor je izročil tako, če tudi nepostavno, pa v resnici Hrvatsko in OgrsKO Turkom, samo da odvrne od sebe vojno nevarnost. Saj so se Turki hvalili, da se niso oženili z Madžari in Hrvati nego z Nemci, pa da jim ni treba prizanašati Ogrski in Hrvatski. Turki so torej neprestano napadali in plenili Hrvatsko in Ogrsko, a Dunaj, ne samo, da ni branil svojih Hrvatov in Madžarov, nego je celo prepovedoval Madžarom in Hrvatom, da bi se sami branili in zavračali turške napade, češ, potem bodo Turki hudi na nemškega cesarja. In ker so Hrvatje kljub temu vedno trdili, da imajo pravico živeti in da veljajo tudi za njihove dežele postave, se je začel Dunaj nanje jeziti in ko niso hoteli utihniti, ampak, so včasih Dunaju tudi grozili, so se jih na Dunaju začeli bati. Zato so mislili, da je dobro, da Turki pritiskajo Hrvate in Madžare, ker sicer bi jih nikdo ne mogel več držati na uzdi. Fran Frankopan poroča, da je ugleden svetovalec cesarja Leopolda odkrito izjavil: „Bolje je, da postane tudi Dunaj turški, nego da bi prišel Budim v madžarske roke." Trpeli pa so takrat Hrvati, ne samo po Turkih, svojih sovražnikih, nego njihov dvor na Dunaju sam je poslal nad nje ljudi, ki bi jih naj krotili. Da bi se hrvaške in slovenske dežele lažo branile proti turškim napadom, se je bila ustanovila takozvana vojaška gra-nica. Dokler je izpolnjevala svojo nalogo, so bili ž njo vsi zadovoljni. Ali v časih, v katerih se godi naša povest, je postala vojaška krajina za Hrvate bič, katerega je nad njimi vihtel Dunaj. Izvzeli so jo bili izpod banske oblasti in cesar si jo je bil prisvojil kot poseben cesarski teritorij. Da si jo čim bolj zavaruje, je proti postavam pošiljal tja doli za častnike večinoma Nemce (tudi pri nas Slovencih v prejšnji državi ni bilo nič boljše), da, tudi dosti nemških vojakov. Ker pa jih večkrat niso imeli s čim plačati, so tudi ti mesto, da bi se borili s Turki, rajši doma pri Hrvatih plenili in ropali, njihovi častniki pa so tudi pohujšljivo živeli, čisto p6 turško torej. Približno v takih Časih je postal Nikolaj Zrinjski ban kraljevin Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Premišljujoč otožno stanje svoje domovine, pride do prepričanja, da bi složni Hrvati in Madžari bili dosti močni, da se otreso turškega jarma. ¦ Začne torej pošteno odbijati turške na- — 2 — to cvetke, jugoslovanske vile so. Samo glej, ne treni z očesom, da česa ne zamudiš. Godba zaigra in vile Sokolice zarajajo krasen ples, naprej, nazaj, odskok v levo, v desno, prožijo se bele ročice, tekajo drobne nožice, vitki stasi se klanjajo in vzravnavajo kot mlade breze. „Ne še proč, ostanite še", vzklikal je narod, „kam se vam mudi ? Še bi radi gledali." Toda ni mogoče; niso smele ostati, odkorakale so na povelje. Minilo je prehitro kakor san. Toda iz naših duš ni izginilo, tudi ne iz duš Medji-murcev in vem, da so Sokoli marsikomu vlili poguma ; kajti videl je, da ima naša svobodna kraljevina še mnogo krepkih hčera in sinov. Da pa se krdela teh junakov in junakinj pomnože, pridite vsi in vse v telovadnico, pridite pod okrilje Sokola, da nas bo mnogo v uri potrebe in da se nas bodo bali neprijatelji. Ptujski brat Sokol. Slovenci, podpisujte državno posojilo ! V teku je podpisovanje 4"Unega državnega posojila. Da se razpisanemu državnemu posojilu pripomore do kar najlepšega uspeha, naj vsak zaveden Slovence podpiše po možnosti državno posojilo. Sijajen uspeh državnega posojila je največjega pomena za ugled naše države na zunaj in bo napravil gotovo najboljši vtis tudi na mirovno konferenco. Pa tudi za našo ožjo domovino Slovenijo bo častno, če bo v Sloveniji podpisana svota razmeroma visoka. t..........................................•.............. ¦ i Gospodarstvo. Proračun ptujske občine za I. 1919 izkazuje prejemkov 3,110.315 K 60 v in izdatkov 3,292.056 K 60 v, torej primanjkljaja 181.741 K. vale iz Medjimurja sam, a od Karlovca tja njegov brat Peter, ki postane po svojih junaških delili strah in trepet Bosne in Hercegovine. Radi erdeljskih zmešnjav je 1. 1663. izbruhnila velika turška vojska. Vodila se je na Ogrskem in Hrvatskem. Na Ogrskem je poveljeval vrhovni avstrijski vojski Rajmund Montecuccoli, ki je zakrivil ne samo, da niso Turkom nič vzeli, nego narobe izgubili več utrjenih in važnih krajev. Narobe pa je ban Nikola dosegel mnogo uspehov. Potolkel je kaniškega pašo in hitel v pomoč Montecuccohju, ali ta ga zavrne, češ da ni hrane za njegovo vojsko. Ko je nato bila izgubljena trdnjava Novi Zamki na Gornjem Ogrskem (Neuhausel), so bili vsi ogorčeni na pomožno nemško vojsko, nasprotno so pa vsi slavili junaškega Nikolo. Istočasno se uspešno brani turških navalov v Liki Nikolin brat Peter Zrinski. Karlov-ški general Herbert Auersperg pobegne pred turško nevarnostjo na Kranjsko, a ko pre maga Peter Zrinski z 2500 vojaki 10.000 mož broječo vojsko bosanskega Ali paše Cengiča tako, da se ni skoro nikdo Turkov rešil, paša sam pa je bil ujet, si pašo Čengiča pri svoji pobegli general Herbert Auersperg, zmagovalca Petra Zrinskega pa zatoži na Dunaj, da ga ni ubogal! Petrova zmaga nad Čengičem in Niko-line srečne vojne so oba brata izredno proslavile po celem krščanskem svetu. Hrvatska, Štajerska in Kranjska, katere sta onadva branila, so ostale obvarovane turškega besa, med tem ko so iz Avstrije in Moravske, ki so bile izročene obrambi nemških Čet, Tatarji odvlekli v sužnost okoli 100.000 ljudi. V čakovec so prihajala pisma, polna priznanja in hrabrenja od saksonskega in Mestno knjigovodstvo navaja sledeče vzroke primanjkljaja: znižani dohodki mestnih gospodarskih podjetij; parna pralnica ima omejen obrat zaradi pomanjkanja premoga; iz istega vzroka miruje kino, klavnica nese malo in končno so popolnoma izostale deželne, državne in druge podpore, ki so n. pr. 1. 1017 znašale 85.000 K. Primanjkljaj se naj krije deloma s tem, da se od podpore 140.000 K, katero je mestna hranilnica J. 1918 naklonila občini, znesek 70.000 K pripiše za 1. 1919, približno ista svota bi se dobila od občinskih doklad v dosedanji višini, ostanek 40.000 K pa bi se kril z zvišanjem doklad. Konjerejski odsek Ivanjkovci. V štev. 5 tega lista se pritožuje neki konjerejec nad pomanjkanjem mrzlokrvnih žrebcev-plemenja-kov. Videti pa je iz dopisa, da dotičnik ni v zadevi popolnoma informiran. Bodi mu sledeče v pojasnilo: Deželne vlade oddelek za kmetijstvo se je postavil na stališče, priporočeno od vseh konjerejskih strokovnjakov, da spada mrzlokrvni žrebec v zasebno oskrbo, vročekrvni pa na postajo. Kakor je iz Konj ere j ca štev. 1 (priloga Kmetovalcu štev. 7) razvidno, stoji v ptujskem sodnem okraju 11 mrzlokrvnih državnih žrebcev v zasebni oskrbi, 3— zasebna lastdotičnih posestnikov — imajo pa licenco ; izventega je 5 vročekrvnih na postaji v Ptuju. Ne trdimo, da bi bilo število mrzlokrvnih dovolj veliko, a dozdaj se ni dalo več doseči vsled pomanjkanja mrzlokrvnih plemenjakov. Kakor hitro pa se bo posrečilo deželni vladi, ki se neprestano trudi dobaviti potrebno število plemenjakov, da jih dobi še kaj, bode tudi število istih, v ptujskem okraju nastavljenih, primerno zvišano. Napačno informiranje dopisnik, če pravi, da stojijo na Šelu mrzlokrvni žrebci, ker se lahko sam prepriča, da stojijo tam le 3 mrzlokrvni žrebci, ki pa so močno zaposleni pri tamkajšnji skakalni postaji. Pripomniti še moramo, da so ti žrebci vsi hudi ali imajo kako drugo lastnost, da so za zasebno oskrbo ne-porabni. Vsak konjerejec ve, da se žrebec ne more rabiti kot „surrogat", ampak da spada mrzlokrvna kobila k mrzlokrvnemu žrebcu in toplokrvna k toplokrvnemu. Slab pa od vseh v ptujskem okraju nastavljenih ni nobeden tako, da bi se ga lahko imenovalo kot konja | „creaturo". Konjerijski odsek. bavarskega kneza, mantovskega in tostanske-ga vojvode, španskega in francoskega kralja in od rimskega papeža. Edino od lastnega kralja ne. Zrinskim pomagati z besedami in v denarju, je bilo takrat toliko, kolikor pomagati celemu krščanstvu. Odločilna vojska med Turki in kristjani se je pa imela vršiti šele prihodnje 1. 1664. Na pomoč je prišlo cesarju nemško cesarstvo in francoski kralj Ludovik XIV. sam je poslal precejšnjo armado. Pod Novim Zrinom ob iztoku Mure v Dravo, trdnjavo, ki jo je Nikola Zrinski sam napravil, počaka krščanska vojska pod Montecuccolijem turške ; Hrvati in Madžari zahtevajo, naj se brani ta trdnjava, a Montecuccoli jo izroči kot „nepotrebno točko" brez vse brambe Turku, da jo razruši pred očmi vse vojske. Mislimo si lahko, s kako žalostjo, obenem pa tudi s kakim srdom je moralo navdati to ravnanja Montecuccolijevo vsakega Hrvata, zlasti pa še Zrinskega. Zrinski se proti takemu nečuvenemu postopku pritoži v Gradcu pri vojnem svetu, in ko tu nič ne doseže, pri kralju Leopoldu samemu na Dunaju, kjer pa istotako nič ne opravi in se radi tega ogorčen odpove poveljstvu nad svojimi četami. Krščanska vojska pa slavno potolče, kakor znano, turško vojsko, ko je pri Št. Got-hardu prehajala črez Rabo. Vsi so pričakovali, da Montecuccoli izrabi to veliko zmago, pa se spusti za turško vojsko, da jo še bolj uniči. Ali ne! Montecuccoli misli samo, kako pošlje Leopoldu v spomin zmage dragoceno sabljo, pa mu opiše čim sijajneje svoje velike zasluge. Ali zgodilo se je še hujše, česar bi ne bil nikdo pričakoval! Turki so bili pobiti, IZVOZ Vina v Nemško-Avstrijo je še vedno prepovedan. Cela vinska trgovina je pri nas vsled tega že mesece ustavljena. Našim vinskim trgovcem preti katastrofa ! Kakor hitro se namreč prične dovoz vina v Nemško Avstrijo iz Italije, bo Nemška Avstrija poplavljena z italijanskim vinom, ki bo zelo po ceni. Naši trgovci pa, ki imajo v rokah vino po visoki ceni ga ne bodo mogli oddati, ali pa jim preti velikanska izguba. Sicer nimamo nič proti temu, ako bomo tudi mi že pili enkrat cenejše vino. Pa nekaj je prav čudno! Naši trgovci ne dobe in ne dobe dovoljenja za izvoz vina, inozemskim trgovcem pa se izvoz dovoljuje. Tako kupujo neki trgovce iz Gradca pri nas vino in ga pošilja vagon za vagonom v Nemško Avstrijo. Pravi, da ima izvozno dovoljenje iz Belgrada ! Naši trgovci se za taka dovoljenja zaman potegujejo. Kako pa naj plačujejo davek, ako ne morejo prodati? Ali sme imeti dobiček le trgovec iz Nemške Avstrije, ne pa naš človek ? Galica za vinograde. Vinogradnikom se naznanja, da je že nekaj galice dospelo v Ptuj. Ko je pride še več, se bo pričelo z razdelitvijo. Opozarja pa se že sedaj, da bo galica dražja kakor K 6.— in da bodo morali naročniki doplačati. Tisti naročniki ki so pa plačali pri naročilu K 8 50 za 1 kg galice, bodo dobili pri razdelitvi galice še denar nazaj. Kakšna bode prava cena, se bo pravočasno naznanilo. Samski davek. Ljublj. dopisnisni urad. Beograd, 6. maja. Finančni minister je izdelal zakonsko prodlogo o davku za samce. Zakonski načrt, ki bo predložen v najkrajšem času narodnemu predstavništvu, določa obdavčenje vseh samcev in vdovcev brez otrok v starosti od 25 do 60 leta. Vsakdo izm^d njih bo moral brez razlike plačevati letnega davka 240 dinarjev. Razun tega pa bodo morali prizadeti plačevati na leto doklade k vsem direktnim davkom in sicer v starosti od 30. do 45. leta v izmeri 100%, od 25. do 29. in oa 46. do 50. leta 50%, od 51. do 60. leta pa 25%. Davek se bo začel pobirati s pričet-kom leta 1920. Minister utemeljuje svojo predlogo z razlogi pravičnosti v plačevanju davkov. bežali so pred krščansko vojsko in dalo bi se bilo vsaj nekaj zasedene hrvatske in ogrske zemlje iztrgati njihovi oblasti. Toda kralj Leopold sklene v Vašvari s Turki mir, po katerem premagani Turki dobe se' nekaj cesarskih trdnjav, turški sultan pa lep dar v vrednosti 200.000 for. Ta sramotai mir je presenetil ves svet ; nikdo si ni mogel razložiti, kako je bilo mogočne, kaj takega storiti. Če se je nad tem mirom zgražal ostali svet, mislimo si lahko, kako ogorčenje in srd je zbudil šele pri Hrvatih. Ti so že več let željno pričakovali vojske s Turki, da rešijo svojo domovino; sedaj pa, ko jo došlo do vojske in so slavno premagali Turke, sklene kralj na skrivnem, brez vednosti Hrvatov s Turki mir, po katerem njihovo deželo še nadalje izroča Turkom, da po nji plenijo in ropajo. Ljudstvo je obupavalo; mnogo jih je prešlo na turško zemljo, češ pod Turki se jim bo bolje godilo, ko pod krščanskimi gospodarji, kjer so izpostavljeni turškim napadom. JTa obup je povečavalo še to, ker doslej so mislili, da dunajski dvor ne more osvoboditi njihove zemlje, vašvarski mir pa je pokazal, da je noče osvoboditi. Umljivo je, če je mržnja proti dvoru, proti Nemcem še bolj narasla. Ce so Hrvati Čutili še kaj moči, je moralo neizogibno priti do borbe med narodom in dvorom, oziroma Hrvatstvom in Nemštvom. Dvor na Dunaju je dobro poznal to razpoloženje na Hrvaškem, toda ni se menil za nje. Francoski poslanik na Dunaju, kateremu so bile dobro znane vladne namere, je poročal v Pariz : Kratko rečeno, cesarjev namen je, da izvede na Ogrskem in Hrvatskem najbolj absolutistično vladanje. Ker so se čutili Hrvati in Madžari pre- Dopisi. Cirkovce na Dr. p. Prejeli smo sledeči popravek, katerega lojalno priobčujemo. Prosim vas, gospod urednik, da objavite v obrambo moje časti tele vrstice : Ni res, da vzgajam našo mladino po svoje, temveč res je, da vzgajam šolsko mladino vedno tako, kakor vsak zaveden slovenski učitelj. Isto velja o mojem delovanju kot šolski vodja in se lahko pristojna oblast o tem vsak čas prepriča. Ni res, da popivam v krčmi g. Debenaka, res pa je, da sem bil tam zadnjič na dan Sv. treh kraljev, ker nimam za popivanje niti časa, niti potrebe. Posebno ni res, da učim zasmehovati 5 letnega sinčka tukajšnje poštarice našo jugoslovansko državo. Res pa je, da nisem nikdar tega otroka poučeval v protidržavnem duhu. Obrekovalce bom sodnijsko zasledoval, kakor hitro dože-nem njih imena. Chkovce, dne 7. maja 1919. A. Lukežič, šolski vodja. Potni promet. O potnem prometu je izdalo ministerstvo za notranje zadeve z uka-pom od b*. marca 1919 št. 1195 posebne določbe. Te pa očividno ne veljajo za zastopništvo Slovencev v Gradcu. To namreč prej ko slej izdaja potna dovoljenja v Jugoslavijo, ne da bi se brigalo za uradne prepise. Tako se zgodi, da vidimo skoro vsako nedeljo, posebno pa smo to videli o veliki noči, da so se nemoteno šetali po Ptuju vsi odstavljeni nemški in nemškutarski uradniki z ogromnimi nahrbtniki ter se z njimi vračali v blaženi Gradec. Da biva Dr. Bauer še 14 dni nemoteno v Ptuju in rekvirira pri svojih „prijateljih" na deželi, je zopet dokaz, kako strašno se Nemcem pri nas godi. Čudno je le, da nemška vlada daje odslovljenim uradnikom tako rada dopuste. Pa ne da bi kdo rekel, da hujskajo! O ne! Saj vendar ljubijo Jugoslavijo, ki so jo nazivali ob spočetju „Zulukaferstaat" ! Ce organi v špilju ne storijo svoje dolžnosti, naj bi naša policija poskrbela, da te hujskače požene čez mejo, odkoder so prišli. Skrajni čas je, da vlada stori v tem oziru red in ustavi izdajanje potnih izkaznic po našem zastopništvu v Gradcu. Zakaj tO ? Vozim se z večernim vlakom iz Maribora v Ptuj. Vsled megle je nastal kmalu mrak in tema, razsvetljave pa ni po vozovih, ki so osobito v III. razredu nabito poni. Vstopi vojak prostak, vozeč se na dopust, a glej, seboj ima puško, celo municijo in za pasom obešene tri ročne granate. Hodi po napolnjenih vozovih sem in tja, pri tem pa je še pošteno „okajen". Naj obvisi z vrvico ročne granate ob kljuki, ali pa ob gumbu sopotnika in nesreča je gotova. Zakaj dovoli to vojaška uprava ? Kaj rabi dopustnik doma puške, municije in ročnih granat pri oranju in sejanju, a na potrebnih mestih tega primanjkuje ? ! Mislim, da imamo že dovolj žalostnih slučajev vsled neprevidnega postopanja z eksolozivnimi stvarmi, ali nam jih je treba še več ? In občutek sopotovalca ? — Gotovo se ne počuti preveč varnega! Torej zakaj to ? ? ! Potnik Stojnci. V nedeljo dne 4. t. m. so imeli v krčmi pri g. Žuranu botrinjo. Godec M. K. iz Stojncev je godel; pripeljal se je bil s kolesom, ki ga je pustil v veži. Ker ni hotel ponoči več igrati, so mu vzeli kolo. Drugo jutro se je kolo našlo z razrezanim gumijevim obročem. Barbarstvo ! Sv. Barbara V Halozah. Iz naših vinorodnih krajev se sliši malo. Vendar bi bilo tudi pri nas treba metle. Če gremo Haložani malo po svetu, vidimo povsod na občinskih tablah samo slovenske napise. A pri nas ? Kolikor nam je znano, je zapovedalo že SHS glavarstvo, naj se spremene napisi. Do-zdaj se to še ni zgodilo. Zakaj ne ? Gosp. županom bi priporočili za prebarvanje tabel domačega slikarja g. Hvalca. Tudi gospod učitelj Kosi je rad v svojem prostem času nekdaj napravil kak napis ; mogoče bi tudi sedaj ne odrekel pomoči. Se topleje bi pa gg. županom priporočali občinske ceste ! Tudi v naši župniji se je smrtno ponesrečil pri velikonočnem streljanju priden fant iz poštene biše Belšakove. Iz Čakovca. Cakovske ulice imajo popolnoma slovansko lice. Ne le na javnih poslopjih in uradih, tudi na večini trgovin, gostilen in kavaren, celo na spomeniku Zrinskega pred gradom se blišči hrvatski napis. In vendar je bil Cakovec mnogo pozneje prevzot od Jugoslovanov nego naša mesta Ptuj, Maribor • Borila sta se za prostost svoje domovine, za njene zakone kot zastopnika hrvatskega naroda, a borila sta se zanje proti osebi, ki je bila nad njima, bila močnejša od njiju, proti osebi, ki bi morala ščititi te zakone. Pristegla sta bila svojemu vladarju, pa prisego prelomila, boreč se za narodne pravice. A izvoljeni vladar je prej ob svojem nastopu prisegel, da bo varoval ustavo in zakone, p«i je prelomil prisego ne v korist naroda, nego da poveča svojo oblast. Pregrešila sta se Zrinski in Frankopan, ker sta se uprla kraljevim poveljem, težečim za osebno koristjo : pregrešila bi se bila, ko bi zlasti ban Peter Zrinski, zakoniti čuvar pravic hrvatskega naroda, istih ne bil branil z vso silo svojih moči. Jeli bilo po tem mogoče, da bi se ne bila pregrešila ? Ne ! Kdo pa je bil kriv, da sta se morala pregrešiti ? Vladar s svojo vlado, ki je prvi grešil. Zakaj pa niso drugi podobnega storili ? Ljudje majhnega duha in malih duševnih sil cenijo više svoje življenje nego pravico idej. Ljudem silnega duha je pravica idej več nego lastno življenje. Taki ljudje postajajo mučeniki svojih idej, ako nalete pri izvrševanju istih na večje fizične sile. Ni jih veliko, ali potrebni so. Zakaj kakor svetli meteori razsvetljujejo temo širokih ljudskih množic, kakor zvezde vodnice svetijo rodovom in narodom. Njih spomin ne ugasne, njihova slava ne premine, nego se veča od roda od roda, širi od zemlje do zemlje. Taka dva mučenika sta naša Zrinski in Frankopan. Smrtna obsodba Zrinskega se je na koncu glasila: Zrinskemu so odvzete vse časti, pravice in dostojanstva, spomin nanj se briše s sveta. To bodi njemu za zasluženo kazen, a enakim za strah in grozo ! Pa kaj se dogaja danes ? Zrinski je dosegel časti pravice in dostojanstva, kakor noben njegovega naroda, spomin nanj živi v celem njegovem narodu in se širi k sosednim narodom ; kazen se je izpremenila v plačilo, strah in groza v spoštovanje in ljubezen. Priče za to so današnji neb roj ni slavi lci v Zagrebu, priče so spominske slavnosti po vseh krajih naše ujedinjene države, priče smo mi sami, ki zakličimo v spomin neustrašenima borilcema in mučenikoma za narodne pravice: Slava! 'slabe za uspešen odpor proti Dunaju, je um-Ijivo, da so iskali drugod pomoči. Na čelu tega odpora so bili pri Hrvatih ban Nikola Zrinski in njegov brat Peter Zrinski. Pomagala pa je mnogo tudi Katarina Zrinska, IŽena Petra Zrinskega. Mislili so najprej, da bi jim lahko prišel na pomoč francoski kralj Ludvik XVI., katerega koristi'so se križale s koristmi habsburških vladarjev. Še predno pa je prišlo Ido kakih sklepov, zadene borilce nenadomestljiva izguba. Nikola Zrinski, ki je bil jduševni in prirodni voditelj vseh nezado-: voljnežev, ki je vžival velik ugled in polno zaupanje pri Hrvatih in Madžarih, pa tudi pri drugih sosednih narodih, mož, kakršnega takrat niso imeli ne Hrvati ne Madžari* ta I mož umre nesrečne smrti še istega leta 1664. Te smrti so se razveselili Turki, razveselili . tudi ministri na Dunaju, razžalostili pa rodoljubi, ker so čutili, da je bilo vzeto odpori proti Dunaju prirodno središče, duša vsega gibanja. Na mesto Nikolaja Zrinskega so stopili v prve yrste drug) možje, ki so bili tudi za- [služni in vplivni, ali delali so vsak zase brez [toliko potrebne edinosti. Na Hrvatskem je bil to Nikolajev brat Peter. Nezadovoljneži so iskali pomoči ne samo I pri Francozih, nego tudi pri drugih sosedih, i Benečanih, na Poljskem in ko vse tod niso [ničesar dosegli, zadovoljni bi bili tudi s turško ', pomočjo, samo da se obranijo dunajskega nasilja. Francozi in Turki so jih tolažili in jim na pol obetali svojo pomoč. Ali ko bi moralo priti do izvršitve, so umanjkali. Med tem pa je stvar narodnih braniteljev i duma toliko dozorela, da jo je bilo treba ali j izvesti ali pa opustiti. Piidružil se je bil tem protivnikom tudi [Štajerski grof ErazemTattenbach, jako bogat Ivelikaš iz naših krajev na Štajerskem. Ko jo že bilo določeno, da izbruhne rustanek, Peter Zrinski le ni mogel storiti ¦usodnega zadnjega koraka, nego polastila se l ga je želja, da celo stvar za domovino doseže [brez poganske pomoči mirnim potem. Obrne se po zagrebškem škofu do du-| najsko vlade, da se z njo in s kraljem spravi. \ Vlada je bila te ponudbe vesela, saj tudi ¦ ni bila dovolj pripravljena za oborožen na-¦stop proti Hrvatom in Madžarom. Zato je f hotela mirnim potem dobiti v svoje roke i vodje za brambo narodaih pravic, v prvi ; vrsti Petra Zrinskega in Frana Krsta Fran- kopana in ju pogubiti. Obljubila in pregovorila je tudi cesarja, da je obljubil Petru Zrinskemu svojo milost, čeprav so vse drugače mislili. Med pogoji, ki jih je hotel ban staviti za pomirjenje, je bil tudi: Kralj ima z odločnimi sredstvi poskrbeti za obrambo Hrvatske tako, da nikdo ne mora bežati iz nje. 18. aprila 1670 prideta Peter Zrinski in Krsto Frankopan na Dunaj, da osebno uredita svoje izmirjenje. Ali izmirjenje se je vršilo in izvršilo popolnoma drugače, nego sta pričakovala Peter Zrinski in Krsto Frankopan. Izprva so z njima saj navidez prijazno ravnali. Ali kmalu so pokazali svojo pravo namero. Začeli so ju zaslišavati m jima javno očitati, da sta se uprla proti cesarju, ki zaslužita smrt. Vse njuno upiranje, vse prošnje so bile zastonj. Prišla sta pred posebno določeno sodišče, v katerem so sedeli sami Nemci, dasi so na Ogrskem in Hrvatskem ugovarjali, da Dunaj in nemška sodišča niso kompetentna, da sodijo hrvatske velikaše, nego za to opravičen je edino hrvatski sabor. Še predno je prišel Peter Zrinski na Dunaj, so cesarjevi ministri in vplivni svetovalci grozili njemu s smrtjo. Dunajski nemški sodniki so morali biti tudi istih naziranj ! Kako pač naj razumejo Nemci težnje hrvatskega naroda! Obsojena sta morala biti na smrt. Peter Zrinski, češ da je izdajalec, Fr. Krsto Frankopan, ker ni izdal Petrovega dela, ker je torej njegov sokrivec. Pa naj so sodniki sodili, kakor so hoteli, javno mnenje takrat je vobče po vsej Evropi bilo, da morata biti Zrinski in Frankopan pomiloščena, ker sta šla na dano besedo na Dunaj in je Peter izročil svojega sina za talca. Ali tudi tu se je prevarilo mnenje. Cesar Leopold je potrdil smrtno obsodbo. Obadva obsojenca sta bila odpeljana v Dunajsko Novo mesto v ječo. Dne 30. aprila 1. 1671 po deveti uri predpoldnem sta jima bili odsekani glavi; mučeniška kri je orosila mrtvaški oder. Ob isti uri je bil usmrčen na Dunaju grof Nadaždi kot ogrski upornik. Grofa Hrazma Tattenbacha pa je zadela usoda 1. decembra istega leta. Tragična se imenuje smrt naših junakov, mučenika ju nazivljamo. Zakaj V V čem tiči njuna krivda ? itd. Poverjenik za Medjimurje dr. Novak pa tudi nastopa s primerno odločnostjo: nobene koncesije ne dobi človek, ki ni zanesljiv. Dr, Novak ni birokrat, ampak zastopnik naroda; pri njem ne odločujejo mrtvi paragrafi, ampak narodne zahteve. — Medjimurje je bogato na živilih. Hrana v gostilnah je obilna in dobra. Večinoma se sokolski zlet ni izrabljal za izkoriščanje tujcev. Ljudstvo je dobro. Ko smo prišli v natlačeno gostilno, so domačini vstali in odšli z besedami: „To so stranjski (gostje od drugod), napravimo jim prostora." — Na vežbališču se je trlo na tisoče ljudstva. Od vseh strani so prišli narodni duhovniki s svojimi župljani. Ljudje so občudovali spretnost Sokolov ter se med seboj povpraševali: „Ali bi ti znal to tako napraviti ?" — Ljudstvo je hvaležno, da se sme svobodno gibati, povsod peti svoje pesmi in kazati svojo narodnost. Pravijo: „Kako je to Čudno. Prej je bilo tukaj par sto madjars-kih uradnikov, učiteljev in žandarjev, pa je bilo vse madjarsko. Zdaj so ti odšli, pa je vse hrvatsko !" Politične vesti. i..........................................................I K dogodkom na Koroškem. „Narod" poroča : Načelstvo jugoslov. demokratske stranke je v svoji seji dne 6. maja 1919 pod predsedstvom načelnika dr. Tavčarja razpravljajo na podlagi poročila svojega člana dr. Gregorja Žerjava o dogodkih na Koroškem in prišlo do zaključka, da odločno odklanja vsako odgovornost za začetek in potek teh dogodkov in pričakuje, da bo točna preiskava dognala krivce in jih privedla h kazni. V tem resnem trenutku pa poživlja vso javnost in zlasti vse somišljenike, da vsi store svojo dolžnost napram narodu in državi, da rešimo ogrožene meje. Položaj na Koroškem. Nemci imajo še vedno premoč. Ljubljanski dopisni urad poroča iz uradnega vira dne 7. maja ob 9. uri zjutraj: Dne 6. maja od 10. dopoldne naprej so napadli Nemci naše postojanke vzhodno G-ušta-nja z veliko premočjo, z oklopnimi avtomobili in težko artiljerijo. Boj je trajal do 3. popoldne, v katerem se je odlikovala z veliko hrabrostjo četa neustrašenega nadporoč-nika Malgaja, ki je padel za svojo domovino. Ker se je pritisk premoči nadaljeval, so se naše čete bojujoč umaknile proti spodnjemu Dravogradu. Nemško poročilo. LDU Celovec, 6. maja. (DKU) Tiskovni urad koroškega deželnega odbora poroča o položaju na koroški fronti nastopno: Dne 5. maja ob 20.: Dasiravno se je sovražnik ojačil z rezervami, so naše čete zavzele Pliberk in Železno Kapljo. — 6. maja dopoldne: V splošnem je položaj ostal neispremenjen. Naše čete se bojujejo v v hribovju med Pliberkom in Spodnjim Dravogradom in so prodrle do železniške postaje Prevalja. Naše zapadne meje in bodoči mednarodni položaj. Izvirna Henderson-brzojavka „Slov. Narodu". London, 5. maja. Naziranje mero-dajnih angleških krogov v jadranskem kon-iliktu precizira od vlade inspiriran članek v listu „New Europe" kakor sledi: Razlike med — 4 — | stališči so zadnji spopad med nasprotujočimi si načeli, ki so postavili konferenco pred izbiro med staro in novo diplomacijo. Položaj pač sili h kompromisu, čegar točke so sledeče : 1. Gorica, Trst in Pulj pripadeta Italiji, Reka in Dalmacija Jugoslaviji. 2. Za varstvo ugleda Italije so mogoča razna pota, za njeno sigurnost je pa neobhodno potrebno, da dobi Italija nasproti Nemčiji za mejo črto Brennerja, čeprav pomeni ta črta pregreho proti načelu narodnosti in mogoče vir bodočih konfliktov. Italija dobi razven tega linijo Juljskih Alp s prelazi in železniškimi zvezami, ki v londonskem paktu niso omenjene. 3. Italija dobi zgodovinsko mejno črto v Istri zapadno Rase. 4. Reka se proklamira za svobodno in avtonomno mesto, z lastno jurisdik-cijo in zastavo, toda v okviru jugoslovanskega zakona in teritorijalne suverenosti. Enako avtonomijo dobi Zader 6. Vse narodnostne manjšine, jugoslovanske in italijanske, dobe recipročna jezikovna prava pod garancijo narodov. 7. Italija dobi vso bivše avstro-ogrsko vojno brodovje. Pravični del bivšega avstro-ogrskega trgovskega brodovja se odkaže Jugoslaviji. 8. Porušijo se vse utrdbe od Soče do Bojane. Vojaško se nevtralizira obala in Jugoslaviji naloži Zveza narodov, da ne sme Jugoslavija razven onega minimuma vojnih ladij, ki so potrebne za obrambo obale, graditi nobenih novih vojnih ladij. 9. Italija dobi otoka Mali Lošinj in Vis. Lošinj ima braniti Pulj in zabranjevati eventualni jugoslovanski pomorski izpad iz Kvarnera. Vis pa je ključ za strateško pozicijo med otočjem in dalmatinsko obalo. ¦ ¦ ¦ « ¦ Društvene vesti. ¦ * ¦ ¦ ¦ V...'.......................................................! j Stanovska zveza slovenskih akademikov je radi nepričakovanih razmer primorana preložiti nameravano slavnost v Mariboru na nedoločen čas. Sestanek stalnih nameščencev v Ptuju se vrši v torek 13. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu v svrho ustanovitve gospodarske organizacije. Od neznosne draginje kramo najbolj mi, ki živimo od mesečnih plač in nimamo blaga v zameno za razne potrebščine. Združimo se v močno organizacijo, ki bo so morala vpoštevati od vseh faktorjev. Zato pridite polnoštevilno ! Oglasi. Mestna kopelj v Ptuju ima dva oddelka, parno in vodno kopelj. Od danes naprej se ti dve delita tako, da ostane vodna kopelj v rabi, kakor dozdaj, parna kopelj pa stoji o b delavnikih dopoldne na razpolago samo moškim, popoldne pa ženskim. Ob nedeljah se morejo kopati od 8—10 ure moški, od 10—11 ure pa ženske. Oddaja prodca za okrajne ceste. Okrajni zastop v Ptuju bode dne 14. majnika 1919 ob 8. ure zjutraj v svojih pisarniških prostorih oddajal na javni dražbi vožnjo prodca za okrajne ceste. Vozniki, udeležite se te dražbo in pomagajte k temu, da se bodo ceste navozile ! Mestni urad v Ptuju ima večjo množine krompirja na prodaj po K 1-10 l kg Opozarja se vse okoličane, da ga tudi lah k kupijo v uradnih urah na mestne a uradu. r Iščem več dobrih tesarjev ^L1 v trajno delo. Plača do K 2'50 na uro. FRANC RAVNIKAR, Ljubljana, LinlartOVa ulita 25. i—^^it=a=^----1 Sprejmem fant, ki se je učil nekaj mizarstva ali kleparstva ter ima veselje do mehanike in godb. instrumentov, ima :-: prednost. :-: Vinko SimoniČ, Sv. Urban pri Ptuju. Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem otvorila s 1. majem t. I. ,Vukovo gostilno',??! Točna postrežba, na razpolago topla, mrzla jedila, proti predplačilu mesečno (abonement) tudi izven gostilne, v zalogi vedno dobra pristna vina. Za obilen obisk se priporoča IVANA VISKOČIL gostilničarka. ¦ ¦ 1 i i ¦ aaoaaoDDDaaDoaooaaaaoaaa GARJE srbečico, hraste, lišaje g uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. 9 o Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno ¦ 1 osebo 5 K. — Po pošti 6 K poštnine prosto. ' Prodaja in razpošilja s pošto Trnkdczy v Lj oaDaaooaaoaoaoaoaoaooooo Manufakturno blago različnih vrst nudi cenjenemu občinstvu in se priporoča Alojz Brenčič, trgovec v Ptuj J (nasproti pošte.) Mlajše dekla za raznašanje časopisov in za knjigoveznic« =r=z se sprejme pri W. BLANKE, Ptuj. 1 FRANJO CUCEK, PTUJ veletrgovina z vinom priporoča vsakovrstna vina, hal ozka, posebno zapreka in ljutomerska, kakor tudi iz-J venštajerska po dnevnih cenah. Prodaja se v posameznih sodih in na cele vagone in sicer v sodih kupčevih, ali pa se sodi za poši- ljatev posodijo. Istotako priporoča svojo zalogo desk. in vsakovrstnega rezanega lesa, dalje cementa, apna in premoga. Odgovorni urednik: A. Sovrč. Tisk: W. Blanke v Ptuju. 18