o KATOlaIŠK CKRKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veljji po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za Oetrt leta t gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl.60 kr., za '/, leta 1 gl. 80 kr., za ' 4 leta Wkr.. ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj Lil. V Ljubljani, 2. junija 1899. List 22. Majnikova zadnja noč. Tam na nebu, na polnočnem, zvezdic čaka te nebroj; ti pa vstajaš iznad zemlje, dragi ženin, majnik moj . . In nevesti, moji duši, kaj ji hoče venec nov ? . . Na! le sam se ž njim okrasi, mene žali vonj njegov. — — 0 večeri, da sem hladno gledal v mili Vam obraz, pa nocoj bi lahko dihal, pa bi lažje zabil vas! Polnoč bije — Čakaj . . . čakaj dragi ženin, zlati maj, še za hipec se nevesti zapuščeni — nasmehljaj! — Miroselski. Madonna di Barbana. Filii tui de lonire venient. Tvoji otroci bodo od daleč prišli. Izaija t'U. 4. V praznik Marijinega oznanjenja letošnjega leta sem zapustil popoludne glasoviti Oglej in po prostorni beli cesti korakal proti jadranskemu morju. Gladka pot pelje vedno navzdol, da je potovanje prav prijetno. Krog mene se razprostira široko polje, med dolgimi njivami pa so nasajena v ravnih vrstah murbina drevesa, okoli katerih se ovija vinska trta. Od daleč se leskeče morsko površje in v dobri uri dospem v malo župnijsko vas Bel ve dere. Pod cerkvijo so se kratkočasili fantje z metanjem krogelj, a iz bližnje gostilne si cul živahno govorjenje pivrev, ki so bili zbrani pri črni furlanski kapljici. Stopim v hišo z navadnim pozdravom in z ogovorora: „Pro8im, da me kdo izmed vas prepelje v Barba no." Družba utihne in se spogleda. kakor bi zahteval kaj nenavadnega. Bržkone niso razumeli takoj moje pohabljene laščine. Slednjič odvrne jeden izmed njih: „Voda je precej nemirna in čolne imamo Ie majhne, zato ni svetovati, da bi se danes podali na morje. Oez noč se zna poleči, ako počakate do jutri.u Toda nisem imel veselja prenočiti v tem laškem gnjezdu. Na misel mi pride, da me morebiti domači duhovnik reši iz zadrege. Obiščem ga v župnišču ter prosim, naj blagovoli on preskrbeti zanesljivega brodarja. Duhovni gospod prijazno odgovori: „Nesreče se ne bojte, ker ni hudega viharja. Morje je tudi le plitvo in na mnogih krajih komaj jeden meter globoko. Prava morska globočina se začenja še le onkraj Barbane: na tej strani, kjer se bodete peljali, so neznatne „laguneu, katere bi semtertje lahko prebredli. Da ste se bolj brez skrbi, dobil bodem dva krepka in vajena moža, na katera se lahko zanesete.u Tačas, ko so iskali moja dva spremljevalca, sem ogledal snažno župnijsko cerkev, ki stoji na gričku. Mala je, pa vendar dovolj velika za 25"» župljanov, katerim je zavetnik sv. Al ton pu-ščavnik. Slednjič se odpravimo vsi skupaj k obrežju, kjer je bilo privezanih kakih pet čolnov. Izberemo si najboljega, pa tudi iz tega se mora še izmetati voda, ki je bila nabrana v njem. Di hovnik naročuje starejemu brodarju, naj previdno vozi, in ko smo vže odrinili, kliče zadnji pozdrav: „Pogum velja! Nihče se še ni ponesrečil, kdor je obiskal barbansko Mater božjo!" Krepko pokate vesli, ki delate tir naši ladiji. Iz vode mole visoki drogov«, mimo katerih se mora voziti, da ne obtiči čoln v močvirju. Večerno solnce obseva Marijino cerkvico in očesu se vidi, kakor bi se potapljala v morju. Valovi pljuskajo ob barčico, kajti od Krasa sem brije ostra burija, a z vajeno roko se jej upirata krmarja. Vroče jima prihaja, ker peljeta vetru ravno nasproti, mene pa pretresa mraz, da se stiskam v zimsko obleko. Solnce je že davno utonilo za benečansko planjavo, mrak objema zemljo in ravnokar naznanja zvon angeljevo češčenje, ko po petčetrturni vožnji srečno priplo-vemo v pristanišče. Poštena Italijana računila sta za trud samo tri krone in se odpeljala še ta večer nazaj v Belvedere. Upam, da se jima tudi na povratku ni pripetila kaka nezgoda. Videl ju seveda nisem več, ker me je neslo prihoduji dan morje po drugi poti na suho zemljo. Prečastni gospod Mihael Avian, varuh svetišča, je sedel v razsvetljeni sobi iu čital v knjigi, ko se mu predstavi prišlec. Z veseljem ga sprejme pod streho in deli ž njim postno svojo večerjo: nekoliko zelenjave in par pečenih ribic. Dasiravno ptujca po rodu a jednaka po stanu pomenkovala sva se prijateljsko in pogovor postaja vedno zaupnejši. Prijazni duhovnik, kateremu gladko teče tudi nemški jezik, pripovedoval je marsikaj o zgodovini barbanskega otoka, jaz pa njemu o svoji slovenski domovini. Tako je potekel večer in treba je iskati počitka, katerega dobim v snažni sobi prostorne romarske hiše. Drugi dan je bilo jasno in mrzlo jutro. 1'rno se napravim v cerkev, da pokleknem pred milostno Marijino podobo, ki je v kamenitnem velikem oltarju. Tukaj kraljuje na prestolu kot zvezda na morju in iz daljnih krajev dohajajo božjepotniki k Njej, proseči jo pomoči v raznih potrebah. Kakor na visoki gori — tako si tudi v nižavi na tem malem otoku popolno ločen od sveta. Nikogar ni, ki bi motil mir, le kak valček pljučne semtertje na obrežje in potem je zopet vse tiho. Starodavna Marijina soba je 120 cm visoka in rezana iz lipovega lesa. Krasni nekoliko podolgasti obraz je vzor ženske lepote. Spominja te rimskih matron, kakoršne so izdelovali najslavniši mojstri. Na ustnicah bereš resnoben smehljaj, desnica je stegnjena, kakor bi te vabila k sebi, leva roka sloni na Jezusovem ramenu. Dolgo časa ogleduješ ta umotvor in ko se poslednjič ločiš od njega, ne izgine ti več iz spo- minja. Nad altarjem se vzdiguje visoka, svetla kupcla, okinčana z raznimi okraski. Izvir božje poti sega v šesto stoletje po Kristusovem rojstvu. Ustno izročilo pripoveduje, da je leta 582 morje zalilo ves barbanski otok. Prestrašeno ljudstvo, ki je ondi prebivalo, je bežalo na čolnih, da se reši potopa. Toda kako začudenje, ko ugledajo ljudje Marijino podobo med vejami nekega drevesa! To je bilo pač veselo iznenadenje v tako veliki nevarnosti. Vse se vprašuje, od kod jo je priplavila voda, toda odgovora manjka do današnjega dne. Morje začne odtekati, prebivalci hite nazaj v svoja stanovanja, najdeno Marijino podobo pa postavijo v kapelico, kjer jo skrbno varujejo in pobožno časte kot rešiteljico v najhujši sili. Oglejski očak Elija, stolujoč v bližnjem Gradežu (571—586), zid«, mesto kapelice cerkev ter jo izroči menihom benediktincem v varstvo. Prvemu opatu je bilo ime Barbanus in po njem je dobil ves otok ime Barbana. Benediktinci so oskrbovali Marijino svetišče do leta 1480. Njim sledijo oo. frančiškani, ki čuvajo milostno podobo in strežejo božjepotnikom 268 let (1500—1768). Slednjič prevzamejo leta 1768 dušno pastirstvo svetni duhovniki, ki so ondi še dandanes. Sedaj stanuje na otoku le jeden duhovnik z naslovom „vice-direetor", „vodija-namestniku. V svojem delovanju je popolno prost, ker ni odgovoren drugemu kakor glavnemu predniku — goriškemu nadškofu. Hiša božja, katero so stavili od I. 1593 do 1612, ima prizidan prostoren atrij s trojnim vhodom. Cerkvena notranjščina je prijazna svetla stavba z jedno ladijo in z ravnim stropom. Po dolgosti meri 22, po širjavi pa 11 metrov. Nad glavnimi vratmi bereš napis: F i li i tui de longe venient. (Tvoji otroci bodo od daleč prišli). Te besede so povsem resnične, ker zahajajo semkaj mnogoštevilni romarji iz daljn:h krajev. Vsako leto obišče barbansko madono preko 30.000 božje-potnikov in ne samo Lahov, temveč tudi mnogo primorskih Slovencev in Istrijanov. Poleg tega pride dosti druzih ptujcev seveda bolj iz radovednosti kakor zarad verskega čutila. Cerkev ima tri oltarje in povsod vidiš snažnost, iz katere sklepaš, da je svetišče v skrbnih rokah. Posebno veliko zaslug si je nabral Leonard Stagni, ki je bival tukaj 38 let kot duhovni vodija (1851—1889). Mož je bil vedno doma in ves prevzet za slavo Marijino. Akoravno samouk okiučal je stene z raznimi slikami, ki sicer nimajo posebne umetniške vrednosti, pa vendar pričaj j o njegovi veliki pridnosti in nadarjenosti. Med drugimi so za zgodovinarja posebno zani- mive podobe vseh oglejskih očakov v kronolo-giški vrsti. Oskrbel je tudi za Jezusa in Marijo dve dragoceni zlati kroni, s katerima ju je v sijajni veliki slavnosti venčal radovljiški veliki rojak nadškof Andrej Golmajer lf>. avgusta 1863. Na zidu visi nebroj tablic „ex votou kot spominj za uslišano molitev, in vdelanih je več plošč, na katerih so zaznamovani važni cerkveni dogodki. S snegom pokrite beneške gore in juliške planine se svetijo v jutranjem golneu, ko vstopim zopet v ladijo in kličem za slovo zadnji „Ave!" barbanski Mariji. Danes ni več viharja in zato plava čolnič mirno na površju. Vže precej daleč smo priveslali, ko začujemo od obrežja krepek klic: „il libro! il libro! — bukve! bukve!" Spomnim se, da sem pozabil brevijarij na kle-čalniku v zakristiji. Vrniti se moramo po knjigo in šede sedaj je vse v redu. Urno jadramo proti jugo-zapadu, morje postaja vedno globokeje in brodar mi kaže velevažni kraj, kjer je stopil na suho evangelist Marko, ko je prinesel v Oglej veselo oznanilo sv. Kri-sto ve vere. Od daleč slišimo nepopisno lepo melodiško ubrano zvonjenje (d e-fisj kakor bu-čanje mogočnih orgelj v dnu morja. Bližamo se množici hiš, izmed katerih se vzdiguje visok cerkven stolp. To je mesto G rad o s slovito cerkvijo 8V. Mohora in Fortunata. Župnik Josip Lav f i žar. Materi Mariji. Ubogo dete. ako mati Ga preljuba zapusti; Ah ne ve se kam podati. Ce mu matere več ni. — V srcih žalna je samija, Kjer ni Tebe — o Marija! Ti Marija — Mati mila Si Adamovih otrok. Ko bi ti nas zapustila, Zlob nas rani smrtni lok; Pekla nas pogoltne zmija — Ne zapusti nas, Marija! Jezus v smrtni muki svoji Te je nam za Mater dal, Torej smo otroci Tvoji. Kam otrok se bo podal. Ko bridkost srce zalija? — K tebi Mati, o Marija! Ker za svoje si nas vzela, Tam pod križem, sredi muk, Bodeš, Mati, še skrbela, Da nam Božji in tvoj uk Strasti slehrne odbija: — Prosi, v ta namen — Marija. Ti nas varuj, Ti nas vodi — Saj veselja si nam vir; Sladka Mati, z nami bodi. V srcih nam ohrani mir. — V nj'h da čednost se razvija. Prosi Mati — o Marija! Bodi, Mati milostljiva. Naše upanje, sladkost. Zlasti takrat, ko odkriva Večnosti se nam bližnost. Ko nas mrzli pjt oblija. Mati bodi nam, Marija! Radoslav Silvester. 0 molitvi. „Prosite in se vam bo dalo!" nam naroča naš Gospod, češ: „karkoli boste svojega Očeta prosili v mojem imenu, vam bo dal." — In kako naj bi prosili nebeškega Očeta? Z molitvijo — kako pa drugače, saj uprav molitev je tisti tajni jezik, ki ga ume vsakdo, velik ali mal, bogat ali reven in po katerem moremo in moramo govoriti z Bogom samim. Moramo, pravim, zakaj to ni le potreba naša, ampak tudi dolžnost naša. V svojih potrebah, dušnih in telesnih, se poživljamo do Boga z molitvijo in prav je tako. S čistim srcem služimo Bogu in s čistim namenom kličimo v molitvi do stvarnika — zagotovilo nam je dano, da „molitev pravičnega oblake pro-dere." In koliko potreb ima pač vsakdo, zlasti dandanes, ko vlada na svetu beda, duševna in telesna, morebiti večja, kakor kedaj poprej. Pa pravi ta: Saj nimam časa! Molil bi, pa mi čas, prilika ne pripusti! — Pravimo: Vsako delo, naj si bo še tako neznatno in priprosto, ako je opravljaš iz čistega namena Bogu v čast, je že molitev. Gospodarji in gospodinje na kmetih naj bi pomislili na to in obudili pred vsakim delom namen: Naj bi bilo Bogu v čast in nam zaračunano kot molitev ... Ali ne bo potem vsako delo še jedenkrat toliko vredno, baš radi blagega namena? Drugi pravi: Pa sem razmišljen pri molitvi! Molim že, pa misli mi uhajajo od molitve drugam. — Toda, ali nisi sam kolikor toliko kriv temu? Morebiti nisi nikdar zbranega duha, neposredno pred molitvijo ves raztresen in v posvetno utopljen in se med molitvijo niti prizadevati nočeš, da bi si odpodil posvetne misli in se vglobil in zatopil v molitev, da bi hudobni duh izgubil moč in pogum do motenja in beganja! Ce je to, potem si sam kriv svoje raztresenosti. Misliš, da te bo Bog slišal, ko sam sebe ne slišiš, da se te bo Bog spomnil, ko sam na se pozabiš. O takih površnežih je pisano: „Ta narod me časti z ustnicami, srce pa je daleč od mene.u Toda, ali je res tako težko zbrano moliti, kot se navadno toži? Nikakor. Kaztreseno8t pri molitvi more biti dvoje vrste: 1.) Ali se vdaš rado volj no vnanjim mislim, gi ji< jih in vedoma neguješ. Ali morebiti opravljaš med molitvijo kako delo, ki zahteva samo zase posebno pazljivost n. pr. branje, računanje i. dr. 'laka raztresenost je vsekako pregrešna, ker »e spodobi govoriti z Bogom le z največjim spoštovanjem. 2. Morejo pa priti človeku zoper voljo njegovo posvetne misli, ki mu raztresajo duha pri molitvi. A človek se jih brani in jih odganja in mu je žal radi njih. ko se jih zave. V tem sln-čaju raztrescnrst ni greh, še mal ne. ker je taka raztresenost ali plod izkušnjavčevih prizadevanj, ali nasledek človeške slabosti. Taka raztresenost ovira sicer tisto sladkost, ki bi jo dobili od molitve. a sadu in zasluge ne odvzame. Kes je težko zunaj med svetom ubraniti se pri molitvi vsake, tudi neprostovoljne raztresenosti, vendar so gotovi pripomočki, ki nam pomagajo vsaj varovati se je. Ti so: a Bodi večkrat po dnevi zbranega duha in pri vsakem še tako svetnem opravilu se za tre-notek spomni Boga in svojega namena na zemlji. b> Izberi si pripravno mesto za molitev in ne oziraj se okrog. c Pred molitvijo obudi sklep, da hočeš moliti iz potrebe ali iz dolžnosti in ne iz navade. d Navadi se, da ob gotovih postajah v molitvi zbereš svojega duha in tako postaneš pozoren na molitev. N. pr. pri vsakem: < ast bodi Bogu očetu ... v rožnem vencu i. dr. e Moli, kakor si ravno razpoložen, da ali paziš nato, da izgovarjaš posamezne besede natančno in določno, ali premišljuješ sproti pomen vsake besede ali vsaj daljšega odstavka v molitvi, ali pa. da mej izgovarjanjem misliš vsaj splošno na Boga, ali na bi. Devico, ali to in ono skrivnost sv. vere. Kdor se natančno drži teh pravil, temu ne ho težko varovati se raztresenosti pri molitvi. Moliti moramo, a moliti pobožno in pazljivo: zato ne kaže druzega, kakor prizadevati si, premagovati se in storiti, kolikor je v vsacega moči, Le tako moremo biti deležni sadu molitve in le na ta način bomo imeli od molitve korist in zaslugo, ne pa kazni in — greh. P. P. Tri dni iz mojega življenja. Potopisni spominji iz naše gorenske in dolenske domovine. Motto: „ Btseda sladka domovina, Xe prideš vet mi it spominja !u Andr Praprotnik. (Dalje.) 0 času. ko se je povrnil Glavar v Komendo, stanoval je baron Testaferrata na Malti. Brž kot ne je ta Glavarja osebno poznal, ker mn je tedanji inpnik Rogl svetoval, naj se poda k njemu na Malto. Precej se odpravi na pot. Iz Senja 89 je hotel podati po morju na Laftko; ker pa ni bilo nobene barke za prevoz, denarja pa tudi ni imel na razpolago, ostal je ondi pri nekem bogatem trgovcu kot informator. Tam se je oriučil laščine. in se priljubil celo Senj-skemn Škofu, ki bi ga bil rad obdržal za svojega notarja. A barka je med tem prišla, in Glavar se odpelje na Malto, kjer ga je Testaferrata ljubeznivo sprejel. Ostal je ondi vse leto. Potem ga je poslal Testaferrata zopet nazaj domu. Med potjo sn je dal Glavar v mašnika posvetiti v dan 13. sept 1744. Še to leto je dobil dekret kot kapelan v Komendi, ob enem je prejel v zakup Komendsko graščino, kjer si je pridobil s pridnostjo in varčnostjo precej premoženja. Po smrti župnika Rogla 1. 1751 je dobil od reda Glavar dekret kot župnik v Komendi Potem je potoval k svojemu dobrotniku Testaferratu še večkrat v Rim, kier je imel le ta visoke službe, in je oskrbel Glavarju naslov: „Notarius apostolicus pa-palis". in „protonotarius honoris causa-. — L 1763 ga pokliče na smrt bolni Testaferrata v Rim Tu mu je dal naročil, po katerih je hotel, da bodi njegovo premoženje v prid Človeštvu. Prel svojim odhodom v Rim je bil kupil Glavar Lanš-preško graščino na Djlenskem pri Mirni. Na to po sestvo se je tudi kmalo podal v pokoj in je tam umrl v dan 24 januarija 1784 Glavar je bil izobražen mož. učen b^goslovec. Zapustil j« latinsko dogmatiko v rokopisu. Bil je tudi umen kmetovalec ter ud več kmetijskih družeb Zapustil je čebelorejo v rokopisu Čebele je po panjih delil med kmete, in ni drugega tirjal za nje nazaj, kakor samo toliko panjev, koliko iim jih je dal. Pri reja je ostala njim kot dobiček. Na ta način je zelo razširil čebelorejo po Gorenskem. Bil je duhoven za vse dobro vnet. Vpeljal je v svoji župniji prvi velikonočno izpraševanje; potem 40urino pobožnost zadnje pustne 3 dni. B 1 je dalje poseben častilec ostankov svetnikov. Iz Rima je pripeljal ostanke mučenika iz katakomb, kateremu so dali ime sv. Urban. Ta s*» hrani še zdaj v altarni mizi (mensa) velikega altarja". * Ko sem se bil prijel Solati 1 183« v Ljubljani, stanovala >e t nami v isti hiši neka ienska. ki je živ. ia poprej dalj risa v Komendi Več kritje pripovedoval* od tega svetnika; ali morali s ti sveti ostanki b ti takrat tako razposUvljenj, da jih je bi.o lahko \>akemu in vsak čas videti. Pravi a je. da je zlasti o sveti!!. Prav tako je pridobil v Rimu še več drugih imenitnih svetinj, katere so razpostavljene na velikem altar ju, drugo pa je podaril svojemu Komendskemu bene ficijatu. Dalje je bil Glavar tudi poseben častilec svete Ane. katere cerkev v Tunjicah je bila takrat Še po družnica Komendske župe. Ko je bil v Rimu, priljubila se mu je posebno ondi cerkev sv. Neže. Po tej cerkvi je posnel in sezidal s pomočjo Testaferratovo v Tunjicah sedanjo cerkev 1. 1761. Ta stavba je menda zelo lepa na znotraj in zunaj. Njeno pročelje bi delalo baje parado vsakemu mestu.**) Ker je bila o Glavarjevem času Komendska župnija zelo prostrana, ter je obsegala tudi sedanje Tunjice. Zapoge in vas Pšato v Cerkljanski župniji, je hodil g kapelan mnogo nedelj maševat po nodruž ricah; zato so bili mnogi ob n<>deljah doma brez maše Glavar je sozidal Se kot kapelan 1. 1750 za beneficijata hišo, in je ustanovil beneficij, oskrbel ga za taiste čase še dosti dobro z dohodki večinoma iz svojega ter zapustil svojemu beneficijatu precej obširno knjižnico, katera se fte zdaj hrani A to te ni bilo vse Glavar je ustanovil v Ko mendi tudi ljudsko šolo. in sicer na mestu, kjer je zdaj del bolnišnice Kuoil je tam dve bajti. ▼ eni je bda šola. kjer je sam poučeval. Ko se je pozneje iz te bajte preselila š^la v župnišče, dajali so hiše be-neficiiati v najem kramarjem (Predniki sedanjega g. M so ondi kramarili i V oporoki je bil postavil Glavar dedičem vsega svojega premoženja vse ubožce. — Bilo je. kakor je razvidno iz gorenjega, tudi Testa ferratovo oremoženje vmes — Določil je: Sezida naj se v Komendi na prostoru, kjer je bil kupil paleg svoje šole še bajto, bolnišnica, v katero naj se sprejemajo revni bolniki sploh, vender v prvi vrsti bolniki iz župnije Komende in njegovi Landpreški podložni ki Upraviteljem bolnišnice je postavil svojega beneficijata Ko bi pa tega ne bilo, pa bodi g. župnik ali pa g. kapelan Komendski. Pri bolnišnici naj bo tudi zdravnik, ki naj zdravi zastonj tudi revne župljane. — Leta 1804 se je bila sezidala še le bolnišnica, in sprejemalo se je v njo po 8 revežev domačinov; 4 revežem Landperškim se je pa odločila miloščina v denarjih. Ker se je pa malo revežev sprejemalo. narastla se je glavnica. Upravlja jo zdaj v imenu deželne vlade deželni odbor, ki vsako leto po roča o tem dež. zboru. Po navcdu te gospjske se mora ravnati g. beneficijat, oziroma njegov namestnik pri upravljanju bolnišnice. Ako sem pisal o Glavarju nekoliko obširneje, storil sem iz namena, da ostane tudi v .Danici" zapisano, kolik dobrotnik je bil Komendski župi. Po drugi strani pa naj bi bila taka dejanja tudi vspodbudni izgled takim, ki bi lahko v prid trpečega Človeštva pravočasno kaj več storili, česar poidnevih rada zahajala v cerkev, in si svetinjo, t. j. svetnika natanko ogledovala. Zdaj temu ni tako ; vs ij jaz te<:a nisem opazil. Ali to sploh svetinje kedaj razpostavljene v javno češčenje, ne vem. Pomilujem. da nisem o tem kaj bolj natančno popraSal preč. gosp. župnika in duh svetnika P. P>>tj^iv e r • nost svojo, pi človftfr hfoflug, duha. Obe stranki se potegujete z& blagdr ljudi, te včasih čez mejo udarijo. M John Irland jo vrl človek, pobožen mož, ali ker je entuzijast, včasih malo zaide. — Dragi mi, prosim, malo poskrbi za mojega bratca. Pomagaj mu kaj z dobrim svetom, ker je ubožec tako mlad izgubil skrbne stariše. Srčno zahvalo za Tvoje prijateljstvo. Sklepaj me tudi v svojo molitev. Z Bogom! Tvoj srčno udani prijatelj Ciril Zupan, O. S. B. L Bratovske zadeve molitvenega apoatolistv* Nameni za mesec majnik 1899. (Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta.) a) Glavni namen. Bonifacijeva družba. b) Posebni nameni: 1.) Praznik presv. Rešnjega Telesa. Češčenje Jezusa v najsv. zakramentu. Sprava za mnogobrojne nevredne prejeme sv. obhajila. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa. 2.) Sv. Bareelln. Razširjevalci molitvenega apostoljstva. Mnogo družin v hudi stiski Pomoč v preteči nevarnosti. 3.) Sv. Klotllda, kraljica. Katoliške vladarske hiše. Redovniške zadeve. Pospeševanje krščanske umetnosti. 4) Sv. Kvlrln. Duhovniki in redovniki v Italiji. Katoliško časopisje. Vdove in sirote 5.) Sv. Bonifacij. Družba sv Bonifacija. Katoličani, naseljeni med protestanti Duhovniki in obhajanci. 6) Sv. Norbert. Solnograško. Obvarovanje mladine pred zapeljevanjem Pridigarji Umobolni. 7.) ŠV. Robert Gojitev krščanske ponižnosU. Nepoboljšani grešniki. Neko časnikarsko podjetje. Neozdravljivi. 8.) Sv. Hedard. Katoliški misijonarji in njihovi misijoni. Mirovna konferenca v Haagu. Božja pomoč v izvrševanju poklica. Zahvala. Sp»oljnujoč svojo obljubo zahvaljujem se Materi Božj:. sv. Antonu in sv Jožefu na pomoči, ktero so mi sprosili v neki važni duhovski zadevi. X. X. Raznoterosti. Vseslovensko delalstvo je nedeljo dne 23. majnika praznovalo res pravo slavlje. Pri Uršuhnkah je ob devetih zbrancev nagovoril premilostni g. knez škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Razložil je v tem svojem lepem cerkvenem govoru človekov namen; pomen duhovske in deželske gosposke; delodajalci naj ne bodo sebični — ampak delalcem pravični. Ped zastavo sv. Mihaela — kojega podoba venča današnje novo bandero — pa naj se zbirajo de-lalci v svojo srečo: tostran in onstran groba Tako bo tudi v blagor slovenskemu rodu. — Na to je knezškof blagoslovil zastavo. Bil je pri vsem cerkvenem obredovanji navzoč ljubljanski župan Ivan Hribar* po njega uredbi se je zglasil strel z gradu ob zabijanji žebljev v zastavo Družbi sv. Cirila in Metoda prvomestnik Tomo Zupan je tudi pritrdil zastavi žebelj besedilom: BSveta Ciril in Metod — ču vajta verni naš rod" Družba sv Cirila in Metoda je zelo zelo zadolžena delalskim slojem — če bi premožni krogovi v primeri toliko storili zanjo, zidala bi si družba po slovenski zemlji gimnazij; ne pa s težavo bornih liušk i h šol. Vsa obširna nunska cerkev je bila napolnjena delalcev iz slovenskih pokrajin in iz Hr vatske, zastopani so bili celo Čehi Ta veliki zbor molilcev iz delalnih stanov je moral spodbujati vsa-cega: ti navzočniki so res slušali škofovih besedi; res so spremljevali lepe molitve ob blagoslovljenji in res iz srca molili med škofovo sv. mašo. Isto tako so se vedli, bodi si na ulici ali ob obedu, dostojno; spo- venci, svoje delalne stanove — in sv. cerkev jih bo vesela, in veselo tudi cesarstvo in slovenska domovina. Ne ene bridke; ne ene boje vite besede nismo čuli iz ust tega priprostega naroda. — Ginjena kliče zato tem našim delalcem „Di-nica": Tem potom naprej! — Videli smo mnogih narodov sinove in hčere; a ponosnitejeinred-neje se ni znal vesti narod, — naj se še toliko kuje v zvezde — kot se je vedel ta naš slovenski žuljavi narod nedelj o s v. Troj ice v Ljubljani. Slovenski delalni narod: to je naš zaklad — ohranimo si ga. rojaki, da bode tak za vselej. — Udanostne izjave slovenskega delalstva povodom že prešle 50let. našega cesarja se je udeleževal na nstarem strelišči" tudi cesarski namestnik, eksce-lenca baron Hein z deželnim glavarjem žl. Datelo. Dražbi sv. Cirila in Metoda so uposlale češke dame te dni 600 gld. z naslednjim pismom: „Praga 9. majnika 1899 Slavni odbor družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Pošiljajoč Vam srčno radostjo izkupek naše akademije — koje namen je bil srcem Čeških žen tako blizu, kot bi to bilo lastni našideci. lastnim bratom in sestram v prospeh, prosimo, da Vam bi bilo teh poslanih 1200 kron za šolo v Št. Ruprtu pri Velikovci, ali pa je porabite za kako drugo nameravano si šolo družbe sv. Cirila in Metoda v Korotanih, morda za Grebinj. Odkritosrčno udanostjo za Vašo sveto st^r, koja je tudi naša. beležimo imenom čeških ftafr in gospic: Gabrijela Preissova. Karla Baumgarfrova Josefa Brodlikova, Julia Zan tova, Marie Chodouska, Božena Hrdličkova, Tere?a Koseova, Karla Liiftnerova, Ružena Maturova. Marie Veffova, Ana Prachenska, in Marie Rydrychova" — Teh poslanih 600 gld. je čisti dohodek koncerta, koji je prisedil „Odbor jugoslovanske akademije,- v področji društva „Šumadije." Ko prinašamo to vest o velikodušnosti čeških dam — hvalimo istotako slovensko ženstvo, ker uprav ono je dika družbe sv. Cirila in Metoda. V Clausetto na Beneškem, kjer je božja pot sv. Krvi, zbralo se je pri glavnem spomladanskem shodu šesto nedeljo po binkoštih (14 maja) na tisoče ljudstva. Večina je bila seveda Italijanov, toda med njimi tudi nad sto Slovencev. Navzoč je bil slovensk duhovnik s Kranjskega, da so božjepotniki prejeli sv. zakramente in slišali v domačem jeziku nekoliko besedi v spodbudo in tolažbo. (Clausetto je precej velika župna vas v beneških gorah, sedem ur peš hoje od Gemone in deset ur od Vidma). Župnik Josip Lattižar. Časten spominj poštenemu Nemcu. 13 apr. je bil v Vitrinju na Koroškem pokopan tovarnar in graščak Maksimiljan vitez Moro.1) Imel je tovarno za sukno. ter je izdeloval sukno raznih barv in je avstrijsko armado zalagal s pisanim suknom za oblekine na-šive posameznim regimentom. Kot tovarnar je bil oče svojim delalcem V tem blagodejstvu ste g* podpirali njegovi hčeri gospa pl. Marias*y in grotinja Morozz^, obe enako plemeniti po stanu in po srcu. Kot graščak je slovel radi gostoljubnosti; zelo je bil l) Vitez Miro se nikoli ni mešal v p litiko. Rodom Nemec je bil tudi nemšk*ga mišljenja; da bi bil Slovence zatiral — to^a pa ne. Mir je ljibil; dal vsakemu svoje brez ozira na narodnost. In kakor življenje taka tudi smrt; mirno in krščansko je zaspal v . • _ . , . . . mi . r. v Gospodu. Domači župnik je bil hišen prijatelj in vsako saboto štujoč^ako ^t^te^ak^i^aj^j^^pr, obj^^ ^^ ^ ^ M'" T t^JJc^C^-LP »ti • *-© ir cJZžf&Jlsj 'f^ tr''. —/•s S zavzet za vedo, umetnijo in vsako občekoristno podjetje. PriSteva se onim mecenatom, ki so dvignili sredi tega stoletja Koroško na visoko stopinjo kulture in slave, a sedaj so že ti vrli možje skoraj vsi pomrli Moro je bil to za Koroško, kar baron Žiga Cojz-j za Kranjsko pred 100 leti. Pl. Moro je umrl 11. aprilja po dolgem bolebanju preiemši sv. zakramente za umirajoče Sami kiški škof dr Josip Kahn S" prišli iz Celovca ter ga pokopali,1) delalci so no sili krsto, veliko žalujočega ljudstva in mnogo odlične gospode iz Celovca in iz bližnje okolice mu je ska-zalo zadnjo čast in ljubezen V. M P. Župnik Alojzij Kummer. Brat in sestra. V Stuttgartu je padla 15letna deklica v Kotel z vrelo tekočino. Vsa se je opekla, posebno po spodnjem životu. Zdravniki so upali uspešne zdravitve le tako če se nadomesti opečena koža živo kožo zdravega človeka A odkod take kože? Ni ga bilo človeka! Kaj je na uboge delalke živenji! — Ob tem brezuspešnem iskanji pa ponudi 16letni bratec, Karol Frobnmuller. nesrččnici del svoje lastne kože Tri ure so rezali zdravniki dečku kožo z nog. ter jo prenašali na opečenko. — Dragega ozdravljenja želimo obema — ta dva se bota pač ljubila v ži v^nji; ne take. kot se tudi v Slovencih časih grdo gledajo bratje in sestre. Farne, pokojni predsednik francoske republike, je bil tudi prostozidar. Žalostno je, da se uprav najviše glave tako rade podajajo na ta opolzčla tla. — Ko ga je nekoč nagovarjala njegova zvesto katoliška soproga: naj se odpove prostozidarjem in se spravi a cerkvijo, odgovrril je menda: „Nič ni ložega nego postati prostozidar; a tudi težega menim da ni, nego se jih iznebiti." Po „Amer. Slorenci." Pobožen starček. Živel je pobožen starček, ki je pridno zahajal vsak dan k sveti maši v bližnjo župno cerkev Toda radi starosti so mu nrge opešale, nič več ni mogel v cerkev, kjer bi bil Večnega tako rad hvalil, inobi in prosil Da bi pa vendar bil deležen svete maše. dal je napraviti na hribčku nad hišo sveti križ, od koder je lahko videl župnijsko cerkev m slišal pozvanjanje. Vselej, kadar je pozvonilo k sveti maši. šel je starček opiraje se na palico, na hribček in tamkaj pokleknil poleg križa ter goreče molil, dokler je sv. maša trpela, in potem se je od-pravil v hišo. To je storil vsak dan, dokler ni docela opešal in mirno o Gospodu zaspal. Ta pobožni starček bedi živ izgled onim. ki iz lenobe, malomarnosti in zanikernosti ne zahajajo v cerkev, ki ne opravljajo niti najpotrebnejših verskih dolžnosti in žive kar t;a v en dan kakor brezumna živ&d a. M; Utopila sta se v lastni mreži ribiča Ibro Rasid in lbro Derairovič, ko sta ribarila ob Neretvi. Valovi so prignali proti čolniču, ki sta v njem sedela ribiča, velik hlod lesa in ga zagnala v čoln. Čoln se je prevrnil in ribiča sta padla v mrežo ter se tako zapletla v njo, da se n;sta mogla izmotati. Utonila sta Deček, ki je ob bregu stal in jima pomagal pri ribarjenju, je gledal od daleč žalostni prizor, ne da bi jima mogel pomagati. — Kako ukovit torej napis na starem ») D< l»er prijatelj Votlmku in Slovencem. ») Kar je lajiku prav redka čast. ljubljanskem pokopališču: „Ecce sortem — glej usode." Dneva in ure ne veš! P- P. Književnost. ,Jezus Kristus pravi Bog", spisal dr. Iv. Svetina — je naslov knjižici, ki je nastala iz letošnjih „Daničinih" vvodnih člankov s temistim napisom. Knjižica se dobiva v »Kat. bukvami" in pri g. Iv. Bonaču v Ljubljani. Stane 40 kr. Po pošti 3 kr več — Čisti dohodek je na-menjea v prid notranji opravi za kapelico sv. Alojzija v novem poslopju c. kr. višje gimnazije v Ljubljani. — Najpotrebniše reči za gimnazijsko kapelico oskrbi sicer država; vendar bo vpliv na verski in estetični čut gimnazijske mladine tem boljši, čim lepše bo možno prirediti vse, kar se bo rabilo pri službi božji. Glede na tehtne st teh desetih v knjižici zbranih sestavkov in gledč na dober namen, priporočamo delce kar naisrčneje. Spis je b 1 BDanici" ponos. Venžek cerkvenih pesmij za dolarje, kateri je izdalo in založilo kat. tiskovno društvo v Mariboru, obsega na 48 straneh sledečih 30 po cerkvenem letu razdeljenih cerkvenih pesmi: Jezus male k sebi kliče. Pred Bogom. Oče večni. Adventna, Detetu Jezusu. Sveta noč, Sveti križ Postna. Velikonočna, Križev teden. Pridi sv. Duh, Častimo Te. Pange lingua. Bla-goslovna. Pridi molit. Pred sv rešnjim Telesom, O srečna duš*, blagor ti! Srce Jezusovo, Posvečenje Srcu Jezusovemu. Ti o Marija, Marija, mati ljubljena, Ljubezen do Marije. Zdrava kraljica. Srce Marijino, Sv. Angelj varuh Sv. Jožef, Sv. Alojzij. Zahvalna, Papeževa himna, Cesarska pesem. Pridjane so tudi kratke mašne molitvice, molitev po tihi sv. maš' in skrivnosti sv rožnega venca Velja komad 10 kr., 50 komadov 4 gld. in 100 komadov G gld. 80 kr. proti predplači. Poštnina za komad 2 kr., za 50 in 100 komadov 30 kr. Naročuje se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, koroške ulice štev. 5 Pripravlja se tudi izdaja za organiste, t j. spremljevanje s pred- in po-igro, ki pa izide pozneje. Listek. Kanonikom za Novomesto je imenovalo Nj. Ve-ličastvo preč. g. Josipa Jakljič, dolenjevaškega župnika. Kanonično vmeščen je bil veleč, g kurat na Vrh polji Henrik Dejak na podeljeno mu vrhpoljsko župnijo pri Vipavi 4 aprilja; veleč, gosp župnik Anton Žgur na župnijo Hrenovice 24 aprilja. V ljubljansko škofijo je sprejet duhovnik iz se-kovske č. g Ivan Man s ser in je postal ekspozit na Zdihovem (Oberskril) pri Mozelji Stalni pokoj je dovoljen veleč. g. Franju P1 e Š k o, župniku v Poddragi. V začasni pokoj je stopil župni upravitelj na Šenturški gori č. g. Ivan Pavlič. Umrl je 20. aprilja v Ljubljani upokojeni duhovnik. zlatomašnik č. g. Josip Strbenec. V. M. P. Bratovščina vidnega češčenja presvetega Rešnjega Tslesa ima svojo navadno pobožnost v uršulinski cerkvi dne 8 junija. Ob petih je pridiga in potem med sv. mašo skupno sveto obhajilo. Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.