SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI Razred za zgodovinske in družbene vede ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SAZU Inštitut za arheologijo ARHEOLOŠKI VESTNIK 60 2009 ZALOŽBA Z R C LJUBLJANA 2009 ARHEOLOŠKI VESTNIK ISSN 0570-8966 Izdala in založila / Published by: Glavna urednica / Editor-in-chief: Izvršna urednica / Managing editor: Uredniški odbor / Editorial board: Lektorji / Proof-readers: Risarki / Illustrators: Računalniška grafika / Computer graphics: Prelom / DTP: Naslov uredništva / Address: E-naslov / E-mail: Spletni naslov / Website: Tisk / Printed by: Naklada / Printrun: Slovenska akademija znanosti in umetnosti in / and Znanstvenoraziskovalni center SAZU Marjeta Šašel Kos Andreja Dolenc Vičič Dragan Božič, Slavko Ciglenečki, Bojan Djuric, Andreja Dolenc Vičič, Janez Dular, Stane Gabrovec, Jana Horvat, Primož Pavlin, Marjeta Šašel Kos, Biba Teržan, Peter Turk, Paul Gleirscher, Claudio Zaccaria Marjeta Humar, Sonja Likar, Barbara Smith Demo, Alan McConnell Duff, Marija Javor Briški Dragica Knific Lunder, Tamara Korošec Mateja Belak, Tamara Korošec, Drago Valoh Mateja Belak ZRC SAZU, Arheološki vestnik, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija tel. + 386 1 47 06 380, fax + 386 1 42 57 757 andreja.dolenc@zrc-sazu.si http://av.zrc-sazu.si Present d. o. o., Ljubljana 750 izvodov / copies Vsebina Prazgodovinske dobe Jonathan BENJAMIN in Clive BONSALL: Prazgodovinsko roženčevo bodalo iz Pirana, Slovenija: podvodna najdba iz severnega Jadrana (Povzetek) ...............................................................................14 Alma BAVDEK, Andrej MIHEVC, Borut TOŠKAN in Anton VELUŠČEK: Arheološke najdbe iz Križne jame..............................................................................................................................................17 Alenka RAMŠAK: Gomile starejše železne dobe na Godeško-Reteških dobravah pri Škofji Loki ..........33 Dragan BOŽIČ: K halštatskemu grobu z oklepom, ki ga je leta 1913 pri Stični izkopala vojvodinja Mecklenburška. O zanesljivosti grobnih celot Mecklenburške zbirke ....................................................86 Boštjan LAHARNAR: Železnodobno gradišče Žerovnišček pri Bločicah na Notranjskem ....................128 Janez DULAR in Marjana TOMANIČ JEVREMOV: Sledovi poznolatenske poselitve v Ormožu .......159 Andrej GASPARI in Rene MASARYK: Na sledi prazgodovinskega Navporta. Gradišče na hribu Tičnica na Vrhniki .................................................................................................................................185 Rimska doba Edisa LOZIČ: Rimske klesarske delavnice na Ižanskem..........................................................................218 Pozna antika Tina MILAVEC: Samostrelne fibule 5. in 6. stoletja na jugovzhodnoalpskem prostoru........................239 Zgodnji srednji vek Tina MILAVEC: Pregled raziskav zgodnjega srednjega veka v Sloveniji................................................263 Numizmatika Peter KOS in Beatriče ŽBONA TRKMAN: Zakladna najdba rimskih republikanskih in noriških novcev iz okolice Kobarida ....................................................................................................................277 Alenka MIŠKEC: Avgustejska zasedba jugovzhodnoalpskega prostora in zahodne Panonije: posamične in zakladne novčne najdbe .....................................................................................................................293 Diskusija Anton VELUŠČEK: Ljubljansko barje, problemi razlage virov ..............................................................297 Maja ANDRIČ: Holocenske paleoekološke in paleohidrološke razmere na Ljubljanskem barju - prispevek k diskusiji ...........................................................................................................................317 Vera Kolšek - celjska arheologinja in muzealka (1930-2007) (Irena LAZAR) .....................................333 Izbrana bibliografija Vere Kolšek (Irena LAZAR) ...................................................................................334 Ljudmila Plesničar Gec (1931-2008) (Irena SIVEC)...............................................................................337 Bibliografija Ljudmile Plesničar Gec (Bernarda ŽUPANEK in Božena DIRJEC) .................................338 Knjižne ocene in prikazi Martina Blečic, Matija Črešnar, Bernhard Hänsel, Anja Hellmuth, Elke Kaiser and Carola MetznerNebelsick (eds.): Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, 2007 (J. V. S. MEGAW) ........345 Tudor Soroceanu: Die vorskythenzeitlichen Metallgefäße im Gebiet des heutigen Rumänien / Vasele de metal prescitice de pe actualul teritoriu al Romäniei, 2008 (Matija ČREŠNAR) ........................348 Shannon Lewis-Simpson (ur.): Youth and age in the medieval North, The Northern World. North Europe and the Baltic c. 400-1700. A.D., 2008 (Tina MILAVEC) ...................................................349 Bibliographia archaeologica Slovenica selecta Bibliographia archaeologica Slovenica selecta (Tina MILAVEC) ...........................................................350 Contents Prehistory Jonathan BENJAMIN and Clive BONSALL: The prehistoric chert dagger from Piran, Slovenia: an underwater find from the northern Adriatic................................................................................................9 Alma BAVDEK, Andrej MIHEVC, Borut TOŠKAN and Anton VELUŠČEK: Archaeological finds from Križna jama cave (Translation) .....................................................................................................26 Alenka RAMŠAK: Early Iron Age tumuli at Godeško-Reteške dobrave near Škofja Loka (Summary)......56 Dragan BOŽIČ: A Hallstatt grave containing a cuirass, excavated near Stična by the Duchess of Mecklenburg in 1913. The reliability of grave groups from the Mecklenburg Collection (Translation) ......63 Boštjan LAHARNAR: The Žerovnišček Iron Age hillfort near Bločice in the Notranjska region (Translation) .......................................................................................................................................................97 Janez DULAR and Marjana TOMANIČ JEVREMOV: Spuren spätlatenezeitlicher Besiedlung in Ormož (Zusammenfassung) ..............................................................................................................................180 Andrej GASPARI and Rene MASARYK: Tracing the prehistoric Nauportus. The hillfort on Tičnica hill near Vrhnika (Translation) ............................................................................................................203 Roman Period Edisa LOZIČ: Roman stonemasonry workshops in the Ig area (Translation) .......................................207 Late Antiquity Tina MILAVEC: Crossbow fibulae of the 5th and 6th centuries in the southeastern Alps (Translation) .....................................................................................................................................................223 Early Middle Ages Tina MILAVEC: A review of research into the Early Middle Ages in Slovenia (Translation) ..............249 Numismatics Peter KOS and Beatriče ŽBONA TRKMAN: A Hoard of Roman Republican and Norican coins from the vicinity of Kobarid (Translation) ..........................................................................................271 Alenka MIŠKEC: The Augustan conquest of southeastern Alpine and western Pannonian areas: coins and hoards (Translation) ......................................................................................................................283 Discussion Anton VELUŠČEK: The Ljubljansko barje, problems of interpretation (Translation)..........................309 Maja ANDRIČ: The Holocene palaeoecological and palaeohydrological conditions at Ljubljansko barje - a contribution to discussion (Translation) ........................................................................................326 In memoriam Vera Kolšek - celjska arheologinja in muzealka (1930-2007) (Irena LAZAR) .....................................333 Izbrana bibliografija Vere Kolšek (Irena LAZAR) ...................................................................................334 Ljudmila Plesničar Gec (1931-2008) (Irena SIVEC)...............................................................................337 Bibliografija Ljudmile Plesničar Gec (Bernarda ŽUPANEK in Božena DIRJEC) .................................338 Book reviews Martina Blečic, Matija Črešnar, Bernhard Hänsel, Anja Hellmuth, Elke Kaiser and Carola MetznerNebelsick (eds.): Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, 2007 (J. V. S. MEGAW) ............345 Tudor Soroceanu: Die vorskythenzeitlichen Metallgefäße im Gebiet des heutigen Rumänien / Vasele de metal prescitice de pe actualul teritoriu al Romäniei, 2008 (Matija ČREŠNAR) .............................348 Shannon Lewis-Simpson (ur.): Youth and age in the medieval North, The Northern World. North Europe and the Baltic c. 400-1700. A.D., 2008 (Tina MILAVEC) ...............................................349 Bibliographia archaeologica Slovenica selecta Bibliographia archaeologica Slovenica selecta (Tina MILAVEC)............................................................350 List of abstracts Jonathan BENJAMIN and Clive BONSALL: The prehistoric chert dagger from Piran, Slovenia: an underwater find from the northern Adriatic.............................................................................................................................9 Alma BAVDEK, Andrej MIHEVC, Borut TOŠKAN and Anton VELUŠČEK: Archaeological finds from Križna jama cave .............................................................................................................................................................17 Alenka RAMŠAK: Early Iron Age tumuli at Godeško-Reteške dobrave near Škofja Loka .......................................33 Dragan BOŽIČ: A Hallstatt grave containing a cuirass, excavated near Stična by the Duchess of Mecklenburg in 1913. The reliability of grave groups from the Mecklenburg Collection..........................................................63 Boštjan LAHARNAR: The Žerovnišček Iron Age hillfort near Bločice in the Notranjska region ............................97 Janez DULAR and Marjana TOMANIČ JEVREMOV: Traces of Late La Tene settlement at Ormož...................159 Andrej GASPARI and Rene MASARYK: Tracing the prehistoric Nauportus. The hillfort on Tičnica hill near Vrhnika...............................................................................................................................................................195 Edisa LOZIC: Roman stonemasonry workshops in the Ig area...............................................................................207 Tina MILAVEC: Crossbow fibulae of the 5th and 6th centuries in the southeastern Alps ......................................223 Tina MILAVEC: A review of research into the Early Middle Ages in Slovenia......................................................249 Peter KOS and Beatrice ŽBONA TRKMAN: A Hoard of Roman Republican and Norican coins from the vicinity of Kobarid .............................................................................................................................................271 Alenka MIŠKEC: The Augustan conquest of southeastern Alpine and western Pannonian areas: coins and hoards 283 Anton VELUŠČEK: The Ljubljansko barje, problems of interpretation .................................................................297 Maja ANDRIČ: The Holocene palaeoecological and palaeohydrological conditions at Ljubljansko barje - a contribution to discussion ..................................................................................................................................317 The prehistoric chert dagger from Piran, Slovenia: an underwater find from the northern Adriatic Jonathan BENJAMIN and Clive BonsALL Izvleček mednarodna skupina arheologov je poleti leta 2005 opravila podvodno rekognosciranje slovenskega dela Jadranskega morja. V sklopu raziskav je bila v bližini piranske punte odkrita redka prazgodovinska najdba iz roženca, ki je opredeljena kot majhno obojestransko retuširano bodalo oz. nož s popravljenim rezilom. Najdba ima v bližini pro-ksimalnega roba izjedi, ki sta predvidoma olajšali nasaditev na ročaj, opazne pa so tudi sledi ponovnega ostrenja. Tipološko je najdba povezana s primerki, datiranimi v bakreno dobo severne italije in na konec neolitika na Bavarskem. Verjetno je bila uvožena s severnoitalijanskega predalpskega območja. Ključne besede: bodalo, roženec, neolitik, bakrena doba, Piran, slovenija, Jadran, vodna najdba Abstract in the summer of 2005, an underwater survey of the slovenian Adriatic was conducted by a group of international archaeologists. A rare prehistoric chert artefact classified as a small bifacial dagger or "fixed blade" knife was recovered near Punta Piran. The artefact has bilateral notches near the proximal end, presumably to facilitate hafting, and shows evidence of resharpening. Typologically, this find is most closely related to Northern Italian Chalcolithic and Bavarian Final Neolithic examples, and is likely an import from the northeast Italian Pre-Alpine region. Keywords: Dagger, chert, Neolithic, Chalcolithic, Piran, Slovenia, Adriatic, underwater INTRODUCTION In June and July of 2005, an underwater archaeological survey of the Slovenian Adriatic was conducted and involved archaeologists, students, military and recreational divers1 (Benjamin, Bonsall 2009). During the survey, a single prehistoric stone artefact was recovered approximately 200 metres north of Punta Piran2 at a depth of 26 metres. The discovery was made by an off-duty Slovenian military diver3 assisting the project, who spotted 1 The survey was organised by the University of Edinburgh, UK, and involved divers from the UK, USA, Ireland and Slovenia, and was a component of the principal author's doctoral research. 2 GPS WGP 84: N 45 31.926 E 13 33.883 3 Sgt Jernej Celestina. the artefact on the seabed composed of sandy silt. The artefact was surfaced, recorded and reported to the Institute for the Protection of Cultural Heritage (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Piran) and is now housed in the Pomorski muzej Sergej Mašera, Piran. The artefact exhibits bifacial retouch and opposed, bilateral notches at the proximal/basal end; this could also be described as a "notched tang". The notches exhibit wear polish that may result from movement in a wooden haft. The piece is 4 cm long and 2 cm wide. The material is light to medium brown in colour. Some darker reddish-brown markings are visible near the notched end on one side, which may be staining by iron oxide. The very tip of the piece appears to have been broken off. Although the artefact was found Fig. 1: Piran. Photograph and sketch of the chert point (photo by J. Benjamin; drawing by I. Murgelj, courtesy of the Pomorski muzej sergej mašera). scale = 1:1. Sl. 1: Piran, podvodna najdba. Fotografija in risba konice iz roženca (foto: J. Benjamin; risba: I. murgelj, z dovoljenjem Pomorskega muzeja sergej mešera). M. = 1:1. underwater, it shows no signs of water rolling or abrasion; the edges and ridges between flake scars are sharp (fig. 1). The Piran find has no clear typological parallels in the Adriatic region, or further afield in europe, before the late neolithic. Bifiacially flaked daggers and projectile points with notched tangs have been recorded from a number of sites in northern italy and the Alpine region ((fig. 2). examples are known from Chalcolithic contexts at monte Aiona, Prato MoIIo and Val Frascarese in liguria (maggi 1984; 1987) and other sites in the ligurian-Piedmontese Apennines (Arnaboldi 1998, fig. 2) as well as from a few Chalcolithic (burial) caves in northwestern Fig. 2: sites mentioned in text: 1 spilamberto; 2 ligurian sites; 3 Allensbach and Unteruhldingen; 4 Arbon Bleiche 3; 5 Pestenacker; 6 similaun (Ötzi findspot); 7 Piran. Sl. 2: najdišča, omenjena v besedilu: 1 spilamberto; 2 ligurska najdišča; 3 Allensbach in Unteruhldingen; 4 Arbon Bleiche 3; 5 Pestenacker; 6 similaun (najdišče Ötzija); 7 Piran. Tuscany (Cremonesi 1985, 185 - Tana delle Fate; Cocchi Genick, Grifoni Cremonesi 1989, fig. 13: 7). However, the points from these sites differ in shape from the Piran find. TYPOLOGICAL COMPARISONS Morphologically, the closest parallels for the Piran find are not among projectile points, but among Late Neolithic and Chalcolithic knives and daggers, such as the one found in the spilamberto Cemetery ((fig. 3: 1) (Bagolini 1984) and finds from several sites in the Alpine region (fig. 4) (Tillmann 2002; schlichtherle 2003, 2005). Whilst similar in form, the Chalcolithic dagger from spilamberto is much larger (fig. 3). late neolithic daggers from southern Germany/northern switzerland are smaller, and closer in size to the chert point from Piran. From the wetland site of Pestenacker in Bavaria there is a very similar specimen with notched tangs, made from north Italian chert, which is dated indirectly by dendrochronology to c. 3500 BC (fig. 4: 5) (Tillmann 2002). A bifacial, notched dagger blade made from north Italian chert was also recovered from the lakeside settlement of Arbon Bleiche 3 on the swiss shore of Lake Constance, which has been dated dendrochonologically to 3384-3370 BC (Leuzinger 2002; schlichterle 2005). From the German site of Unteruhldingen, Lake Constance, there are two notched daggers made from "Knollenmergel" silex (fig. 4: 4) (Schlichtherle 2005, fig. 11.1, 11.2) which are suggested to be late Neolithic by Schlichtherle. At the nearby site of Allensbach, Germany, there is a fine, hafted specimen (fig. 4: 1) and what have been described as small "fixed-blade daggers" that are between 5 and 7 cm long and made of local chert (fig. 4: 3). Fig. 3: Chert knife/dagger blade with notched tang from a Chalcolithic grave in the Spilamberto Cemetery (1) (after Bagolini 1984), shown alongside the notched point from Piran (2). Scale = 1:2. Sl. 3: Pecljati nož/bodalo iz roženca iz bakrenodobnega groba z grobišča Spilamberto (1) (po Bagolini 1984) v primerjavi z izjedeno konico iz Pirana (2). M. = 1:2. then its original length was probably greater than 5 cm, which would bring it within the size range of the chert "daggers" from the Late Neolithic of the central Alpine region (Schlichtherle 2003). MATERIAL AND EXCHANGE NETWORKS The knives from Allensbach are said to show clear signs of reworking and progressive reduction in size during the lifetime of the object (Schlich-therle 2003). Another well-known example from the region is that found with the famous Neolithic "Ice Man", known as Ötzi (Egg, Spindler 1992); his dagger also shows signs of "resharpening" (fig. 4: 2). Based on this evidence, the practice of reworking knives (with concomitant reduction in size) was commonplace, and it is likely that the knife found near Piran was also reworked; this is suggested by the secondary, semi-abrupt retouch around the edges of the piece (clearly visible on fig. 5: 3). If the Piran knife has been reworked, Low power microscopic examination of the Piran find was undertaken4 and findings were reported as follows, "The chert has no inner sedimentary textures. At 20X magnification the surface of the material has a visibly granular structure, the individual grains measuring c. 0.05 mm. In spite of its granular character, the material has retained its massive characteristics, has no preferential planes, but contains no shell diffraction. The granularity appears to be diagenetic in formation and no spongi- 4 By Tomaž Verbič, Oddelek za geologijo, Naravoslovnoteh-niška fakulteta Univerze v Ljubljani (at the request of the Museum Sergej Mašera, Piran). Fig. 4: Late Neolithic knives/daggers from the Alpine region: 1 hafted flint dagger from Allensbach (after Schlichtherle 2003); 2 the dagger found with Ötzi, 13 cm long including wooden handle (after egg, spindler 1992; Barfield 1994); 3 the dagger from Allensbach with shallow notches (after schlichtherle 2003); 4 notched dagger from Unteruhldingen, lake Constance, Germany, attributed to the late neolithic by schlichtherle (2005); 5 notched dagger from Pestenacker with northern Italian origins dated to c. 3500 cal BC (after Tillmann 2002; Schlichtherle 2003). Scale 1-4 = 1:2; 5 = no scale. Sl. 4: Poznoneolitski noži/bodala z območja Alp: 1 bodalo z ročajem iz Allensbacha (po Schlichtherle 2003); 2 bodalo, najdeno ob Ötziju (vključno z ročajem dolgo 13 cm) (po Egg, Spindler 1992; Barfield 1994); 3 bodalo s plitkimi izjedami iz Allensbacha (po Schlichtherle 2003); 4 bodalo z izjedami iz Unteruhldingna ob Bodenskem jezeru v Nemčiji, ki ga Schlichtherle (2005) pripisuje poznemu neolitiku; 5 bodalo z izjedami iz Pestenackerja, ki izvira iz Italije in je datirano okoli 3500 cal BC (po Tillmann 2002; Schlichtherle 2003). M. 1-4 = 1:2; 5 = brez merila. osum radiolaria or spicula were visible. The brownish freckly pigmentation is probably the result of iron oxides present as impurities in the material". In all, several hundred examples of bifacial stone dagger blades are known from northern Italy and surrounding regions, dating from the Final Neolithic to the Early Bronze Age (Mottes 2001, fig. 5), although most are attributed to the Chalcolithic, c. 3500-2100 cal BC. It has been suggested that bifacial daggers were produced as finished products or preforms at workshops near raw material sources, and distributed through exchange networks (e.g. Barfield 1999; Mottes 2001). In the case of the Piran find, the precise origin of the material could not be determined on the basis of the microscopic examination but the material used is not from the Trieste Karst, Friuli, nor the Lessini Hills (Biagi, pers. comm.; Dal Santo 2003; Barfield 2004). Limestone formations with this type of chert are not found in Slovenia, or anywhere in Istria to the south. The most likely source is the Adige, in the Italian Pre-Alps. Chert bands in the Val di Non (Della Casa 2005, fig. 2b) appear similar in colour to the Piran find and are a possible source. Furthermore, other artefacts made from Adige chert have been recorded from prehistoric contexts in the Caput Adriae region suggesting cultural links between the two regions during the Middle and Late Neolithic (Boschian, Montagnari-Kokelj 2000, fig. 1). The Piran find suggests these links continued into the Chalcolithic; Della Casa (2005, fig. 5) has observed that bifacial daggers and arrowheads appeared abruptly in the Adige region/southeastern Pre-Alps at the beginning of the Chalcolithic c. 3400 cal BC, which is broadly contemporaneous with their appearance in the North Alpine Foreland. Fig. 5: The chert point from Piran (1). A photograph of the notched tang shows a polished surface where white inclusions are visible (2). The polish is probably the result of wear from hafting. Arrows point to areas of re-working (3). The evidence of re-working indicates that originally the tool would have been larger (4): the dotted line represents the hypothesized original dimensions of the piece. Sl. 5: Konica iz roženca iz Pirana (1). Detajl ene od izjed, ki oblikujeta pecelj, kaže zglajeno površje z belimi vključki (2). Zglajena površina je rezultat obrabe, posledica pričvrstitve in premikanja v ročaju. Puščice kažejo mesta ponovne obdelave (3), ki nakazuje, da je bilo orodje prvotno večje (4): prekinjena črta označuje hipotetične originalne dimenzije izdelka. CONCLUSION In conclusion, the knife found near Punta Piran appears to have been made from non-local chert, probably originating in northern italy. Typological comparisons with securely dated, similar specimens from the North Alpine Foreland, also fashioned from north italian chert, suggest the Piran specimen dates to the Final neolithic/Chalcolithic, c. 3500/3400 cal BC. if so, then the Piran find was not in situ. The findspot is 26m below present sea level (see Benjamin, Bonsall 2009) and, according to the post-glacial sea-level curve for the northern Adriatic (Lambeck et al. 2004, fig. 4), would have been transgressed before the beginning of the local neolithic. We can only speculate on how the knife reached the place where it was found. it may have been lost or discarded over the side of a boat. Alternatively, it may originally have been deposited on the shore and carried by wave or current action to where it was found (if the blade had been attached to a wooden handle, then the complete artefact would have been relatively buoyant). Regardless, from the typology and raw material it is likely the Piran dagger blade was an import, probably from the southeastern Pre-Alps. it represents a significant addition to the small number of finds of bifacial flint daggers from the northeast Adriatic, and (to our knowledge) is the most easterly find of a dagger with two lateral notches (cf. Mottes 2001, 528) yet reported, and the first from slovenia. Acknowledgements The authors would like to thank Jernej Celestina, who discovered the artefact and snježana Karinja of Pomorski muzej sergej mašera, Piran, who organised the drawing and geological study of the material. We are also grateful to Paolo Biagi and Helmut schlichtherle for their comments on an earlier draft of the paper and for pointing us toward several important publications on flint daggers from northern italy and the Alpine region. our gratitude is extended to Dimitrij mlekuž and mihael Budja for their support in slovenia and to lara Day and matthias merkl for their input and aid with translations. special thanks are due to matija Črešnar for his efforts and assistance, both in the field, and beyond. ARNABOLDI, S. 1998, Rinvenimenti sporadici dellAppennino Ligure-Piemontese nelle collezioni del museo Civico di Archeologia Ligure di Genova. - In: A. Del Lucchese, R. Maggi (eds.), Dal Diaspro al Bronzo. L'Etä del Rame e I'Eta del Bronzo in Liguria: 26 secoli di storia fra 3600 e 1000 anni avanti Cristo, Quaderni della Soprintendenza Archeologica della Liguria 5, 118-119. BAGOLINI, B. 1984, Il Neolitico e l'eta del Rame. Docu-mentazione dei resti culturali. - In: Archeologia a Spil-amberto. Ricerche nel territorio (Spilamberto-S. Cesario), 27-95, Bologna. BARFIELD, L. H. 1994, The Iceman reviewed. - Antiquity 68, 10-26. BARFIELD, L. H. 1999, Neolithic and Copper Age flint exploitation in northern Italy. - In: P. Della Casa (ed.), Prehistoric alpine environment, society, and economy. Papers of the international colloquium PAESE '97 in Zurich, Universitätsforscungen zur prähistorischen Archäologie 55, 245-252. BARFIELD, L. H. 2004, Lithics, Culture and Ethnic Identity. - Lithics 25, 65-77. BENJAMIN, J. and C. BONSALL 2009, A Feasibility Study for the Investigation of Submerged Sites along the Coast of Slovenia. - International Journal of Nautical Archaeology 38, 163-172. BOSCHIAN, G. and E. MONTAGNARI-KOKELJ 2000, Prehistoric Shepherds and Caves in the Trieste Karst (Northeastern Italy). - Geoarchaeology 15/4, 331-371. COCCHI GENICK, D. and R. GRIFONI CREMONESI (eds.) 1989, L'Etä del Rame in Toscana. - Pisa. CREMONESI, G. 1985, Tana della Volpe (Valdicastello, Lucca). - In: D. Cocchi Genick, R. Grifoni Cremonesi (eds.), L'Etä del Rame nella Toscana nord-occidentale, 182-186, Pisa. DAL SANTO, N. 2004, Provenienza e utilizzo delle rocce silicee scheggiate del sito neolitico di Palu di Livenza (Pordenone). - Atti della Societä per la Preistoria e Protostoria della Regione Friuli-Venezia Giulia 14, 103-147. DELLA CASA, P. H. 2005, Lithic Resources in the Early Prehistory of the Alps. - Archaeometry 47, 221-234. EGG, M. and K. SPINDLER 1993, Die Gletschermumie vom Ende der Steinzeit aus den Ötztaler Alpen. Vorbericht. - Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums 39, 3-100. LAMBECK, K., F. ANTONIOLI, A. PURCELLO and S. SILENZI 2004, Sea-level Change Along the Italian Coast for the past 10,000 yr. - Quaternary Science Reviews 23, 1567-1598. LEUZINGER, U. 2002, Steinartefakte. - In: A. De Capi-tani, S. Deschler-Erbe, U. Leuzinger, E. Marti-Grädel, J. Schibler, Die jungsteinzeitliche Seeufersiedlung Arbon Bleiche 3. Funde, Archäologie im Thurgau 11, 22-75. MAGGI, R. 1984,Val Frascarese. - Archeologia in Liguria 2, 77-80. MAGGI, R. 1987, Monte Aiona-Prato Mollo. - Archeologia in Liguria 3/1, 57-66. MOTTES, E. 2001, Bell Beakers and beyond: flint daggers of northern Italy between technology and typology. -In: F. Nicolis (ed.), Bell Beakers today: pottery, people, culture, symbols in prehistoric Europe. International Colloquium (11-16 May 1998, Riva del Garda, Trento), 519-545, Riva del Garda. SCHLICHTHERLE, H. 2003, Remedellodolch in fremdem Griff? Ein geschäfteter Feuersteindolch aus der endneolithischen Ufersiedlung Allensbach-Strandbad am Untersee/Bodensee. - Nachrichtenblatt Arbeitskreis Unterwasserarchäologie 10, 77-85. SCHLICHTHERLE, H. 2005, Jungsteinzeitliche Dolche aus den Pfahlbauten des Bodenseeraumes. - Plattform 13/14, 61-86. TILLMANN, A. 1993, Gastgeschenke aus dem Süden? Zur Frage einer Süd-Nord- Verbindung zwischen Südbayern und Oberitalien im späten Jungneolithikum. - Archäologisches Korrespondenzblatt 23, 453-460. TILLMANN, A. 2002, Transalpiner Handel in der jüngeren Steinzeit. - In: G. Schnekenburger (ed.), Über die Alpen. Menschen, Wege, Waren, Almanach 7/8, 119-135. Prazgodovinsko roženčevo bodalo iz Pirana, Slovenija: podvodna najdba iz severnega Jadrana Povzetek Mednarodna skupina arheologov je poleti leta 2005 opravila podvodno rekognosciranje slovenskega dela Jadranskega morja. V sklopu raziskav je bila približno 200 m severno od piranske punte na globini 26 m odkrita prazgodovinska kamnita najdba (sl. 1) - bodalo iz rožen-ca, ki je obojestransko retuširano in ima na obeh robovih proksimalnega dela izjedi, kar lahko opišemo kot "pecelj". Predmet meri 4 cm v dolžino in 2 cm v širino, kamnina pa je svetlo do srednje rjave barve. Ob izjedah so opazne zgladitve, nastale pri premikanju bodala v lesenem ročaju (sl. 5: 2). Ponovna obdelava na več mestih pa nakazuje, da je bil prvotni izdelek večjih dimenzij (sl. 5: 3,4). Tipološko je najdbo najlaže primerjati z najdbami, datiranimi v bakreno dobo severne Italije in na konec ne-olitika na Bavarskem (sl. 2-4). Najverjetneje gre za uvožen predmet iz predalpskega sveta severne Italije, kjer pecljata obojestransko obdelana bodala in puščične osti izvirajo z vrste najdišč. Po zanesljivo časovno določenih najdbah iz severnoalpskega predgorja, ki so prav tako narejene iz severnoitalijanskega roženca, lahko piransko najdbo postavimo v čas okoli 3500/3400 cal BC. Prevod: Matija Črešnar Jonathan Benjamin school of History, Classics, and Archaeology University of Edinburgh old High school Infirmary street edinburgh, EH1 1LT jonathan.benjamin@ed.ac.uk Clive Bonsall school of History, Classics, and Archaeology University of Edinburgh old High school Infirmary street Edinburgh, EH1 1LT Clive.Bonsall@ed.ac.uk Arheološke najdbe iz Križne jame Alma BAVDEK, Andrej MIHEVC, Borut TOŠKAN in Anton VELUŠČEK Izvleček V prispevku obravnavamo arheološke najdbe iz spele-ološko pomembne Križne jame na Notranjskem, ki je od leta 1955 odprta tudi za turistične obiske. V znanstveni literaturi je jama od konca 19. stoletja znana predvsem po paleontoloških ostankih jamskega medveda (Ursus spelaeus). Kot arheološko najdišče pa je bila zabeležena šele leta 1973, vendar je širši strokovni javnosti ostala do danes neznana. Antropogenih struktur v jami še ne poznamo. Izjema je morda plato 1 v vhodnem delu jame, kjer so raziskovalci naleteli na drobce oglja in fragmente keramike. Najstarejše arheološke najdbe lahko sodijo v bakreno dobo, kronološko bolj zanesljive pa uvrščamo okvirno v srednjo bronasto dobo, kamor moremo datirati tudi prve obiske človeka v jami. Posamične najdbe in napisi na jamskih stenah kažejo, da je človek jamo obiskoval zaradi različnih razlogov tudi v poznejših obdobjih, vse do danes. Ključne besede: Slovenija, Križna jama, bronasta doba, jamska arheologija Abstract This paper discusses the archaeological finds from the speleologically important Križna jama cave, located in the Notranjska region. Since 1955, the cave has been open for tourist visits. From the end of the 19th century, the cave had been known in scientific circles mostly because of the pale-ontological remains of cave bear (Ursus spelaeus). It was only as late as 1973 when the cave was recognised as an archaeological site; however, it has remained unknown to the wider professional public until the present. No anthropogenic structures have been discovered in the cave. One exception is perhaps plateau 1, at the entrance of the cave, where researchers came across some charcoal flecks and pottery fragments. The earliest archaeological finds can be dated to the Copper Age. However, chronologically reliable finds originate broadly from the Middle Bronze Age, which is also the period of the earliest human visits to the cave. Individual finds and inscriptions on the walls of the cave indicate that people have been, for one reason or another, visiting the cave ever since. Keywords: Križna jama cave, Slovenia, Bronze Age, cave archaeology UVOD IN GEOLOŠKI ORIS Križna jama1 sodi med večje in pomembnejše kraške jame v Sloveniji. Leži v gričevnatem kraškem površju med Cerkniškim in Loškim poljem severno od Loža (sl. 1). Vhod je na nadmorski višini 630 m pod severovzhodnim vznožjem Križne gore 1 Kat. št. JZS 65. Križna jama je danes v registru arheološke dediščine s št. EŠD 560216. ob robu večje vrtače. Površje pri jami je kamnito, poraslo z bukovim in jelovim gozdom. Jama je nastala v spodnjejurskih apnencih z vložki dolomitov in dolomitiziranih apnencih.2 2 Geološko zgradbo in geološki opis okolice jame prikazuje osnovna geološka karta, list Postojna, v merilu 1 : 100.000 (Buser, Grad, Pleničar 1963). Podrobneje je geološke razmere v jami s poudarkom na tektonskih strukturah kartiral R. Gospodarič (1974). Sl. 1: Lega najdišča. Fig. 1: Site location. Skladi teh kamnin v jami vpadajo pod kotom okrog 25 ° proti jugovzhodu, plastovitost je povsod lepo izražena. Znana jama je dolga 8.273 m. Za ozkim vhodom se razširi v do 20 m širok, sprva suh rov z nekaj stranskimi rovi na višini okrog 615-620 m in se nato nadaljuje v vodne rove, skozi katere teče podzemni potok. Njegova voda zastaja za sigovimi pregradami v jezerih, ki zalivajo celotno širino glavnega rova. Jama se nadaljuje proti vzhodu do Kalvarije (618 m), kjer se razdeli na dva rova, Blato in Pisani rov, od koder priteka voda. Rova vodita proti severu in se končata s podori in sifonom. Vhod v jamo je trikotne oblike (sl. 2), širok okrog 4 m in prav toliko visok in je nekoliko umetno spremenjen. Za vhodom se spustijo tla po melišču v Cerarjevo dvorano. Melišče sestavljajo podorne skale in grušč, ki so v jamo spolzeli s površja skozi vhod. Neravno dno dvorane pokriva s stropa odpadlo skalovje, različni skalni drobir in ilovica, ponekod pa tudi siga. V južnem delu dvorane se podorna tla nekoliko vzpnejo in nadaljujejo v notranje dele jame. Iz dvorane se cepi več stranskih rovov ali krajših niš. Ponekod so na skalah medvedji obrusi; ti nam pričajo o stalnih poteh te živali, pa tudi o nepre-mičnosti tega podornega dna. Na nekaterih mestih, zlasti v bližini vhoda, ali kjer skozi strop kaplja, se jamska tla premikajo, polzijo ali se posedajo, saj voda spira drobnejše delce. Drugje spet voda odlaga sigo, ki jamska tla cementira oziroma ustvarja sigove kope in kapnike. Najnižje dele Cerarjeve dvorane ob visokih poplavah zalije voda. Ta se mirno dvigne skozi tla in ne erodira, lahko pa spira drobnejše delce in povzroča polzenje tal. V Cerarjevi dvorani je zaradi vhoda v jamo močna zračna cirkulacija in z njo so povezani Sl. 2: Jamski vhod nekoč in danes. Zgornja fotografija je iz obdobja med obema svetovnima vojnama (foto: neznani avtor), spodnja iz leta 2009 (foto: P. Križman). Fig. 2: Entrance to the cave in the past and today. The upper photograph was taken in a period between the two World Wars (photo: anon.); the lower one in 2009 (photo: P. Križman). zunanji vplivi na jamo. V zimski, hladni polovici leta priteka v jamo hladen zrak. V vhodnem delu, nekaj deset metrov za vhodom, tla zamrznejo in tu rastejo tudi ledeni kapniki. Tu je možno tudi krioturbatno premikanje in polzenje jamskih tal. Globlje v jamo zmrzal ne seže, hladen zrak pa vsako zimo močno izsuši jamske stene in tla. V poletnem času se na hladnih skalnih stenah in tleh kondenzira vlaga. Kondenzacija vlage na apnencu povzroča šibko korozijo, ki raztaplja predvsem karbonatno vezivo med zrni v kamnini, zlasti še ob njenih sedimentacijskih strukturah. Tako so nastale v delih jame, kjer poteka ta proces, do Prvega jezera in v Medvedjem rovu, značilne pravilne mrežaste korozijske zajede. Ob zimskem izsuševanju zrna odpadejo s sten na tla. Pomemben je učinek izsuševanja na rast sige ob stenah rova. Ko se pozimi siga izsuši, se kapilarna voda iz nje dviguje do površja, kjer izhlapi. Pri tem se iz nje izločijo kalcitni kristali. Površina sige je zato v tem delu jame hrapava in pogosto pokrita z belim poprhom. ZGODOVINA RAZISKAV Zgodovina odkrivanja notranjih delov jame in raziskave v njej kažejo, da sodi Križna jama v skupino jam, ki so zelo zgodaj zbudile pozornost raziskovalcev. Kljub temu pa so speleološke, geološke in paleontološke raziskave potekale počasi, tako da je jama v nekaterih pogledih ostala še danes dokaj neraziskana. Prvi, s podpisom dokumentirani obisk jame je datiran z letnico 1557. Letnica je napisana na jamski steni v rovu "V". Še več podpisov s konca 16. in iz 17. stoletja je v različnih delih jame v bližini vhoda (sl. 3). Zelo verjetno je jamo poznal tudi Janez Vajkard Valvasor. V Slavi vojvodine Kranjske omenja tri jame v okolici gradu Šteberk, v katere so domačini ob sušnih obdobjih hodili po vodo (Valvasor 1971, 560). Ne v prvi (dnevnik J. J. Tobina iz leta 1828, glej Shaw 2000, 47, 126, 128 s, 135 s; 2008, 50, 136, 139, 146 s) in ne v drugi (Zörrer 1838) znani objavi o Križni jami ni omenjeno, da so v njej ostanki jamskega medveda. O najdbah kosti jamskega medveda je šele leta 1847 pisal Aleksander Skofitz, ki je kosti, ki jih je našel v jami, odnesel v Deželni muzej Kranjske, kjer jih je sprejel kustos Henrik Freyer (Skofitz 1847; Schmidl 1854, 285 s). Freyer je bil že takrat dober poznavalec jamske favne in še posebno kostnih ostankov jamskega medveda (Cimerman 1966, 10 s). Ravno najdba kosti jamskega medveda je spodbudila predsednika Prazgodovinske komisije pri dunajski Akademiji znanosti Ferdinanda v. Ho-chstetterja, da je v letih 1878 in 1879 s sodelavci opravil izkopavanja v Medvedjem rovu (takrat imenovanem Knochenhöhle ali Bären-Grotte). Izkopali so veliko količino medvedjih kosti in izdelali natančen načrt do takrat odkritih jamskih rovov (Hochstetter 1881; glej še Dular 2003, 36). V prvi polovici 20. stoletja so postopno in sistematično raziskovali in odkrivali notranje dele Križne jame (Puc 1986, 9 s). Leta 1940 je jugoslovanska vojska nameravala jamo urediti v vojaški objekt, zato je vhod vanjo razširila in ga poglobila. Z izgradnjo ceste pa jo je povezala z glavno prometnico Bloška polica-Lož (Puc 1986, 9). V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je geologijo in morfologijo Križne jame in njenih sedimentov raziskoval geolog Rado Gospodarič Sl. 3: Podpisa na steni v Medvedjem rovu. Levo podpis J. Szombathyja iz leta 1881 in desno starejši podpis iz leta 1571. Fig. 3: Signatures on a wall in Medvedji rov. The signature of J. Szombathy from 1881 can be seen on the left and an older signature dating to 1571 on the right. (Gospodarič 1974). Gospodarič je v Medvedjem rovu datiral kosti jamskega medveda v sedimen-tih med plastmi sige (Ford, Gospodarič 1989). Kasnejša ponovitev datacije (Zupan Hajna et al. 2008, 137-145) je potrdila veliko starost (125 ka) kosti jamskega medveda v teh profilih. Leta 1971 je Gospodarič skupaj z raziskovalcem paleolitika Mitjo Brodarjem v okviru mladinskega raziskovalnega tabora v Medvedjem rovu tudi izkopaval. Našli so le kosti jamskega medveda, kamnitih artefaktov ali lesnega oglja niso zasledili (Brodar, Gospodarič 1973; Brodar 1985, 25). Leta 1973 je skupina tujih jamarjev ob obisku jame na manjšem platoju 1, ob levi steni Cerarjeve dvorane, našla obdelan jelenov rog (t. 1: 5). Najdbo in načrt, na katerem je bilo označeno mesto najdbe, so izročili Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU v Postojni. Že naslednje leto si je območje Cerarjeve dvorane ogledal speleoarheolog France Leben.3 Na območju prve najdbe, na platoju 1, je pod peščeno plastjo naletel na ostanke žganine in okoli nje na odlomke keramike (t. 1: 1,3,4). Še več keramičnih fragmentov in drugih najdb je bilo odkritih v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Večino predmetov je našel oskrbnik jame Alojz Troha.4 Ležali so v različnih delih Cerarjeve dvorane na že omenjenem platoju 1, na skalnatem 3 F. Leben, Zapiski terenskih ogledov. Arhiv Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, inv. št. 219, Ljubljana, 1974, 24. 4 Za posredovane predmete in informacije ter za spremljanje ob arheoloških obiskih jame se A. Trohi iskreno zahvaljujemo. pobočju pod platojem 1, ki se spušča proti sredini dvorane (t. 1: 6,7), in na platoju 2, ob desni steni dvorane (t. 2: 1,2). Le človeška golenica - tibia, je bila odkrita v Šulcevi razpoki. V Dežmanovem rovu je bil leta 1998 na pobočju ilovnate kope najden tudi človeški skelet, za katerega se je kasneje izkazalo, da je novodoben.5 Raziskovalci so se v Križno jamo ponovno vrnili na prelomu stoletja. Leta 1999 in 2001 je mešana skupina slovenskih in avstrijskih ekspertov v Medvedjem rovu in pri Kittlovih breznih izkopavala kosti jamskega medveda (Pohar et al. 2002). Manjše število predvsem arheoloških najdb pa izvira tudi iz kasnejših obiskov v jami, ko se je zbiralo gradivo za pripravo tega prispevka. ARHEOLOŠKE NAJDBE Vse arheološke najdbe iz Križne jame izvirajo iz njenega vhodnega dela, iz t. i. Cerarjeve dvorane, ki je od vhoda v jamo oddaljena manj kot 100 m. Ostanki človeškega skeleta so bili najdeni globlje v jami, v enem izmed stranskih rovov, t. i. Dežmanovem rovu. Človeška golenica pa je bila najdena v stranskem delu Cerarjeve dvorane, v Šulcevi razpoki. Za keramične najdbe in druge artefakte, o katerih imamo natančne podatke, je znano, da so ležali na treh različnih lokacijah Cerarjeve dvorane (sl. 4).6 Največ predmetov je bilo odkritih na dvignjenem, razgibanem platoju ob levi steni dvorane (plato 1) s peskastim sedimentom, ki je le delno prekrit s sigo (t. 1: 1-5). Druga lokacija je pod platojem 1, na skalnatem pobočju 3, ki se spušča proti sredini dvorane in kjer sta bila najdena še najbolj prepoznavna in posebna keramična artefakta (t. 1: 6,7). Na tretji lokaciji, ob desni steni dvorane na platoju 2, ki je delno prekrit s sigo in delno z ilovico, so bili odkriti fragmenti ostenj posod in prevrtan zob (t. 2: 1). V razpoki jamske stene nad platojem 2 pa je še vedno posoda oziroma 5 Izkop skeleta v Dežmanovem rovu je opravila Uprava za notranje zadeve Postojna v sodelovanju z Notranjskim muzejem Postojna. Analizo skeleta so naredili na Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. Na podlagi preiskav je bilo ugotovljeno, da skelet pripada mlajšemu moškemu (staremu med 30 in 40 let). Okostje pa je staro med 50 in 100 let (kopijo analize skeleta hrani Notranjski muzej Postojna). 6 Kopijo tlorisa Križne jame hrani kataster IZRK ZRC SAZU. Načrt je dopolnil P. Križman, Notranjski muzej Postojna. del posode, ki je skoraj popolnoma prekrit s sigo (sl. 5; t. 2: 3). Keramika Notranjskemu muzeju iz Postojne je uspelo pridobiti 51 fragmentov prazgodovinske keramike, ki izvirajo iz Križne jame. K tej številki je treba prišteti tudi omenjeno posodo, ki leži pod sigo v razpoki nad platojem 2 (sl. 5; t. 2: 3). Večino fragmentov prekriva ali tanka plast sige ali pa plast ilovice. Med prazgodovinskimi najdbami prevladuje keramika temnorjavih oziroma temnordečih do temnosivih barvnih tonov, ki je za ugotavljanje obdobja prvih obiskov v jami zelo pomembna. Pri večini fragmentov je opaziti, da so posode narejene iz gline z veliko primesjo peska. Med oblikami smo prepoznali različne tipe loncev (t. 1: 1,3,4; 2: 4), med katerimi naj izpostavimo lonec z visokim stožčastim vratom (t. 2: 4) in lonec z držajem, od katerega se je ohranilo le ležišče (t. 1: 1). Fragment ročaja (t. 1: 7) je verjetno pripadal vrču, morda celo skodeli s presegajočim ročajem. Prepoznavna oblika je tudi skodela oziroma skleda z ročajem (t. 1: 6). V jami, kot že omenjeno, pa je ostal fragment bikonične sklede z izvihanim ustjem (t. 2: 3), ki je tipološko podobna skledi, najdeni na platoju 1 (t. 1: 2). Številna so tudi dna (t. 2: 5-7) in ostenja, ki pa jim ni mogoče določiti oblike. Ostale najdbe Ostalih najdb je malo. Vredne omembe so prevrtana sekira iz jelenovega rogovja (t. 1: 5), obesek iz podočnika domačega psa (t. 2: 1) in rjast železen nož (t. 2: 2). Ostanki sesalcev Med ostanki sesalcev, mednje sodita tudi zgoraj omenjeni najdbi sekire iz jelenovega rogovja in obeska iz zoba, je treba najprej omeniti najdbe iz Cerarjeve dvorane (glej sl. 4): a) Plato 1: Cervus elaphus (jelen): cornua (fragment); inv. št. 5357 (t. 1: 5). b) Skalnato pobočje 3: Sl. 4: Križna jama. Tloris vhodnih delov jame z označenimi območji najdb: 1 - plato 1, 2 - plato 2, 3 - skalnato pobočje, 4 - lokacija človeškega skeleta. (Dopolnjen izsek tlorisa Križne jame, DZRJS 1961 in IZRK 1971). Fig. 4: Križna jama cave. Ground plan of the entrance parts of the cave with marked findspot locations: 1 - plateau 1, 2 - plateau 2, 3 - stony slope, 4 - location of the human skeleton. (Revised section of a ground plan of Križna jama cave, DZRJS 1961 and IZRK 1971). Sl. 5: Skalna razpoka nad platojem 2 (levo) in fragment zasigane keramične posode in situ (desno). Značilna je hrapava površina sige, ki je zalila črep (foto: P. Križman). Fig. 5: Crack above plateau 2 (left) and a fragment of sintered ceramic vessel in situ (right). The rough surface of calcareous sinter, which was poured into the vessel, is characteristic (photo: P. Križman). Meies meles (jazbec): ulna (dex.). Bos taurus (domače govedo): vertebra cervicalis (fragment). Ovis aries s. Capra hircus (drobnica): vertebra thoracalis (juvenilni primerek). Indet. species: 2 anatomsko nedoločljiva primerka. c) Plato 2: Sus scrofa (divji prašič): P3 (dex.). Indet. species: 1 anatomsko nedoločljiv primerek. Ovis aries s. Capra hircus (drobnica): M2 (sin.). Canis familiaris (pes): C1 (dex.), predelan v obesek (t. 2: 1). Sledijo najdbe iz Šulceve razpoke (Homo sapiens (človek): tibia (dex.)), Dežmanovega rova (Homo sapiens (človek): nepopolni človeški skelet) in najdba iz profila na desni strani pred vhodom v jamo (Ursus spelaeus (jamski medved): os penis (frag.)). KRONOLOŠKA OPREDELITEV NAJDB V jami raziskovalci niso naleteli na kakršnekoli jasne antropogene strukture. Omembe vredno je le poročilo Franca Lebna (sl. 6), kjer piše o plasti z ogljem. Gre za ostanke kurišča, ki so z razpršenimi drobci oglja še danes opazni na območju platoja 1 (sl. 7). V bližini je bilo tudi več fragmentov prazgodovinske keramike (npr. t. 1: 1-4). O antropogenih strukturah v jami v glavnem ne moremo govoriti, a hkrati ne moremo trditi, da so najdbe bile v jamo naplavljene, kot je to v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja za najdbe iz nekaterih jam menil Josip Korošec (npr. Korošec 1960, 6 s), saj se v Križni jami artefakti pojavljajo izključno na območju vhodne Cerarjeve dvorane, skozi vhodno odprtino pa voda v jamo ne priteka. Tako se zdi najverjetnejša teza, da je v jamo najdbe zanesel človek, kasneje pa jih je po Cerarjevi dvorani bodisi premikala prenikajoča voda v obliki močnih curkov bodisi polzenje oz. premikanje tal. Izjema so najdbe s platoja 1, ki ležijo blizu prvotne lege, in večji odlomek keramične posode, ki leži v skalni razpoki nad platojem 2. Zdi se verjetno, da je najdba, ki prvotno izvira iz jame, v razpoko bila vstavljena kasneje. Čeprav pomen teh najdb še ni ugotovljen, kljub vsemu dokazujejo, da je človek jamo vsaj občasno obiskoval, morda zaradi vode v sušnih obdobjih, lif ettT/U^««-'^'. '7reC ^ (-t o __ fliMA»,^ ^ /irtxici, h/^i Mo-le^ /^i^tu {/:> l^tidci p-uca^^j /u^iZ^-^six^o y-i Sv. Trojica a 0 50 100 160 20 Sl. 2: Načrt gradišča na Tičnici (vir: aeroposnetek CAS 1975, © Geodetska uprava RS). Fig. 2: Plan of the hillfort at Tičnica (source: aerophotograph CAS 1975, © Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia). konca so tudi odlomki posod, bronasta pasna spona s krilci in katera od sulic iz sosednjega odseka Ljubljanice (sl. 1: 6)19 ter nepreverjena najdba noriške tetradrahme, ki naj bi bila po pripovedi najditelja odkrita v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja pri izkopu za temelje hiše »na vznožju hriba Sv. Trojice proti Stari Vrhniki« (sl. 1: 8). Kot potencialne lokacije poselitve v mlajših obdobjih prazgodovine so na Vrhniki pritegovale pozornost zlasti okoliške vzpetine v bližini obeh prehodov v Logaško kotlino, in sicer Gradišče - Hrib (304 m) (sl. 1: 16)2° na samem začetku vzpona ter Sv. Trojica (350 m)21 in nižja Hru-ševca (311 m),22 ki ležita bliže zavoju Ljubljanice proti vzhodu. Z omenjenih lokacij ni sporočenih naselbinskih ali utrdbenih struktur, manjkajo tudi drobne najdbe prazgodovinskega izvora. V nadaljevanju so predstavljeni ostanki gradišča na hribu Tičnica (sl. 1: 9), ki so bili ugotovljeni in 19 Gaspari 2002, pril. 8; Gaspari, Erič 2009, t. 6: 9; 7: 1,2. 20 Horvat 1990, 74-77, 92; Bavec, Horvat 1996. 21 Horvat 1990, 72. 22 Ib., 68-70. dokumentirani aprila 2009 na območju bivšega vojaškega kompleksa in jih dosedanja literatura ne omenja. OPIS NAJDIŠČA Med starim trškim jedrom Vrhnike, Kačjo vasjo in Staro Vrhniko leži širok in razmeroma nizek kraški greben iz jurskih apnencev, ki poteka približno v smeri jugovzhod-severozahod in ima dva vrhova (sl. 1: 8,9). Na vzhodnem koncu grebena se dviga kopasta Sv. Trojica (350 m), nekdaj imenovana Vijolna gora, zahodni del pa je oblikovan v nekoliko višji zaobljen hrbet z imenom Tičnica (366 m). Vzpetini, ki ju loči okoli 20 m nižje sedlo z vrtačami, sta okoli 50 m dvignjeni nad okolico. Nevpadljiv greben z vrhovoma je v reliefu najizrazitejši, če se bližamo Vrhniki iz ljubljanske smeri. Proti severu in severozahodu se vleče delno zakrasel vegast teren z ledinskim imenom Košace, na nasprotni strani pa omejuje greben široko dno doline potoka Bela. Najbližja Sl. 3: Načrt gradišča na Tičnici (vir: DKN, © Geodetska uprava RS). Fig. 3: Plan of the hillfort at Tičnica (source: Digital Cadastre Plan, © Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia). Sl. 4: Prazgodovinska keramika iz vojaških vkopov na območju osrednjega dela gradišča (foto: David Badovinac). Fig. 4: Prehistoric pottery from military digs in the central part of the hillfort (photo: David Badovinac). vira sveže vode sta Bečkajev in Primčev studenec pod južnim vznožjem Tičnice.23 Na nepravilno eliptično oblikovanem vrhu Tičnice so bili ugotovljeni ostanki prazgodovinske utrjene naselbine (sl. 2 in 3), ki obsegajo sledove obrambnih struktur, naselbinskih teras in najdbe fragmentov prostoročno izdelane keramike. Glede na fakturo in posamične določljive odlomke pitosa, loncev in svitkov (sl. 4) je bilo gradišče poseljeno v času srednje ali mlajše bronaste dobe in v starejši železni dobi. Najdbe se pojavljajo v profilih številnih vojaških položajev, saj je bilo območje gradišča del vadbenega poligona bližnje kasarne (vojaški kompleks Tičnica). Poleg pehotnih položajev so na gradišču tudi več obzidanih jam za oklepna vozila in betonski temelji dveh manjših Sl. 5: Razglednica Vrhnike iz začetka 20. stoletja (zbirka Janeza Žitka). Fig. 5: A postcard of Vrhnika from the beginning of the 20th century (Janez Žitko's collection). Sl. 6: Panorama območja med Uncem in Ljubljano s Planine nad Vrhniko (foto: David Badovinac). Fig. 6: The area between Unec and Ljubljana from Planina above Vrhnika (photo: David Badovinac). objektov. Aktivnosti JLA in SV so mestoma precej poškodovale arheološke strukture, pri čemer velja izpostaviti povedno umeščanje strelskih položajev na linije prelomov terena, ki jih povezujemo z domnevnimi naselbinskimi strukturami. Posebej izstopa ujemanje prve obrambne črte z zunanjo mejo gradišča. Uporaba posameznih parcel v času pred vzpostavitvijo vojaškega vadišča je razvidna tudi s starih razglednic oz. fotografij (sl. 5).24 Pogledi na Tičnico iz začetka prejšnjega stoletja prikazujejo povsem gola južna in zahodna pobočja z vidnimi skalnimi stopnjami in terasami, na katerih so se širili travniki in pašniki. Vršni plato je poraščal strnjen smrekov gozd, ki ga omenja tudi pisatelj Ivan Cankar v črtici Tičnica (1912). Danes je hrib razen manjših zaplat bolj ali manj zaraščen z grmovjem in drevesi. Severni del teras pod vršnim platojem in vrtačo na samem vrhu ter pobočja hriba prekriva redek gozd hrasta in belega gabra. Drevesa z deblom večjega obsega mestoma rastejo tudi na mejah parcel iz iztrebljenega kamenja (sl. 3). Očitni so tudi sledovi novodobnega lomljenja gradbenega kamna. Osrednji del naselbine, ki meri 243 m v dolžino (JV-SZ) in 156 m v širino (SV-JZ), omejujejo ostanki obrambnega nasipa, ki je večinoma viden kot izrazita terasa s strmim prelomom v pod njo ležeča pobočja. Nasip je bolje ohranjen na severozahodnem koncu naselbine, kjer ga preseka cesta iz smeri vojašnice. Izravnava za nasipom se v več ožjih terasah, ki sledijo naravnim stopnicam v skalni podlagi, vzpne na vršni plato v izmeri 60 (JV-SZ) X 55 m (JZ-SV). Tega na jugu omejuje s, večja vrtača. Na jugovzhodu prehaja osrednji del naselbine v kotanjo s širokim dnom, vključeno v območje, obdano z notranjim nasipom. V neposredni bližini domnevamo tudi vhod v osrednji del naselbine, kjer se po najožjem delu sedla na Tičnico še danes vzpenja ožji kolovoz iz smeri Sv. Trojice. Vstop na severni strani omejuje okoli 10 m dolg ostanek obrambnega nasipa, podaljšan v naselbino. Nasip je od izravnave nad zahodnim delom sedla oz. od njegovega najožjega dela ločen z umetnim jarkom z opaznimi sledovi lomljenja skalnih reber, ki ga na severu omejuje večja vrtača, na jugu pa (nasut?) del kolovoza. Jarek se je prvotno hipotetično nadaljeval proti jugu, kjer poteka onkraj dostopa v osrednji del gradišča v osi meje domnevanega predprostora naselbine. Domnevo o južnem predprostoru v izmeri 112 (V-Z) X 56 m (S-J) utemeljuje potek njegove zunanje meje, ki se logično navezuje na južni obod osrednjega dela naselbine. Bolje je ohranjen samo nasip, ki se na zahodu pripenja na glavni obrambni nasip naselbine, na preostalih delih pa je viden samo kot oster prehod terase v pobočje. Na južni rob predprostora se naslanjajo prve hiše modernega zaselka Tičnica. Drugi predprostor naselbine z dimenzijami 86 (JV-SZ) X 95 m (JZ-SV) je bil ugotovljen na severozahodnih in zahodnih pobočjih, kjer so prazgodovinske strukture mestoma zabrisane s suhimi zidovi in grobljami, postavljenimi na parcelnih mejah. Na severnem delu se obrambni nasip v obliki izrazite terase v vzponu pripenja na plato osrednjega dela gradišča, na severozahodu pa so se pri njegovem umeščanju naslonili na prag v skalni podlagi. Zahodno od mesta, kjer ga prečka cesta, se predprostor razširi. Njegov zunanji obod domnevamo na robu večje, z redkim gozdom porasle terase, ki strmo prehaja v nekaj metrov nižje in zložnejše pobočje in jo na skrajnem zahodnem delu zamejuje vrtača. Zahodno od novodobnega dostopa ležijo tudi domnevni ostanki prvotnega vhoda, ki vključujejo ostanke manjšega pravokotnega objekta iz velikih blokov. Proti notranjosti je še več izrazitih teras in zidov iz večjih neobdelanih skal, ki verjetno izvirajo iz strme stopnje, ki se vleče po celotnem jugozahodnem pobočju hriba. Na to stopnjo se je naslonila tudi zunanja škarpa terase iz velikih blokov, ki ji pogojno pripisujemo prazgodovinski izvor. Terasa poteka okoli 5 m pod glavnim nasipom naselbine in se na jugu konča s prekinitvijo, kjer domnevamo nekdanji dostop. Skupna površina gradišča znaša 4,49 ha, od česar odpade 2,93 ha na osrednji del, 0,56 ha na jugovzhodni predprostor, 1 ha pa na severozahodni predprostor. Območje opisanih struktur obsega parc. št. 2408 (del), 2412/2 (del), 2414, 2415, 2416, 2418/1, 2418/2, 2420/8 (del), 2862/9 (del), 2426 (del), 2428, 2433, 2434, 2441/2 (del), 2442/1 (del), 2447 (del), 2448, 2450, 2451, 2862/8 (del), k. o. Vrhnika in št. 2014 (del) k. o. Stara Vrhnika. KOMENTAR Glede na lego in velikost gradišča na Tičnici, ki na vrhniškem koncu nima primerjave, gre skoraj nedvomno za centralno naselbino severozahodnega dela Ljubljanskega barja. Gradišče je omogočalo dober vizualni in praktični nadzor nad enim ključnih delov komunikacije čez Iliro-Italska oz. Postojnska vrata in vodnim prometom po Ljubljanici (sl. 6). Od razcepa pod naselbino na Starem gradu nad Uncem25 je topografsko najugodnejša trasa vodila ob vzhodnem robu Planinskega polja čez neizrazit gozdnat preval z gradiščem Brst (579 m)26 v Logaško kotlino. Ob njenem južnem robu leži v bližini razcepa proti dolini Idrijce utrjena naselbina na Velikih bukvah,27 prehod proti izvirom Ljubljanice čez prevala Cesarski vrh (486 m) ali Prezid (546 m) pa je obvladovalo gradišče na razgledni Strmici (626 m).28 Preferenčno uporabo omenjenih prevalov v prazgodovini nakazujejo bronastodobno najdišče Zapolje in površinske najdbe keramike na Pustem polju pod Ostrim vrhom v severnem zatrepu Logaške kotline,29 medtem ko je strmejša trasa čez preval med Raskovcem in Ljubljanskim vrhom (okoli 450 m)30 verjetno postala aktualna šele v rimskem obdobju (sl. 1). Navidezno nekoliko umaknjena lega Tičnice je omogočala optimalen pogled na iztek razmeroma zložnega spusta po pobočjih nad dolino Bele do začetka plovnega dela reke blizu vznožja Hriba, kot tudi na nadaljevanje kopenske poti proti Ljubljanskim vratom. Horizont barjanske ravnine je kljub nizki relativni višini gradišča omogočal njegovo vizualno komunikacijo z naselbinama na Sv. Janezu nad Logom pri Brezovici (366 m) in Grajskem griču v Ljubljani, pa tudi z drugimi višinskimi naselji v regiji, npr. Gradiščem pri Bevkah (321 m), Žalostno goro pri Preserju (415 m), Sv. Ano nad Podpečjo (484 m) in Molnikom (582 m).31 Odkritje gradišča na Tičnici dopušča kljub pomanjkanju natančnejših podatkov o kronologiji naselbine in načinu gradnje utrdb doslej najvero-dostojnejšo lokalizacijo politično-vojaškega sedeža prazgodovinskega predhodnika Navporta. Gaspari 2009. Frelih 1988, 14; id. 1999, 10. Petru 1975a, 191; Frelih 1988; id. 1999, 8 s. Petru 1975b, 209; Frelih 1999, 10. ZVKDS OE Ljubljana. Horvat 1990, 39-41. Vuga 1980, 202-204, sl. 1. BAVEC, U. in J. HORVAT 1996, Vrhnika. Gradišče 5. Uvodno poročilo o arheoloških izkopavanjih. - Vrhniški razgledi 1, 107-110. FRELIH, M. 1988, Komunikacijski sistem v prazgodovini in antiki na primeru Logaške kotline. - V: Zbornik poročil raziskovalnih skupin, 10-51, Logatec. FRELIH, M. 1999, Longaticum - Logatec. - Doktorsko delo, Odsjek za arheologiju, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb. GASPARI, A. 2002, Latenske in zgodnjerimske najdbe iz Ljubljanice. - Doktorsko delo, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana. GASPARI, A. 2006, Bronastodobne najdbe iz potoka Ljubija pri Verdu / Bronze Age finds from the Ljubija stream near Verd. - V: A. Gaspari (ur.), Zalog pri Verdu, tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljanskega barja / Stone Age hunters' camp at the western edge of the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 11, 205-221. GASPARI, A. 2009, Some Iron Age and Early Roman finds from Stari grad above Unec (Notranjska, Slovenia). - V: G. Tiefengraber, B. Kavur, A. Gaspari (ur.), Keltske študije / Studies in Celtic Archaeology 2. Papers in honour of Mitja Guštin, Protohistoire Europeene 11, 315-329. GASPARI, A. in M. ERIČ 2007a, Vrhnika. - Varstvo spomenikov 43, 237-240. GASPARI, A. in M. ERIČ 2007b, Verd. - Varstvo spomenikov 43, 231-232. GASPARI, A. in M. ERIČ 2008a, Verd. - Varstvo spomenikov 44, 294-295. GASPARI, A. in M. ERIČ 2008b, Arheološke raziskave struge Ljubljanice med Verdom in Vrhniko. - Annales. Series Historia et Sociologia 18/2, 407-430. HABIČ, P. 1962, Vrhnika. Geografska monografija manjšega mesta. - Geografski zbornik 7, 5-66. HORVAT, J. 1990, Nauportus (Vrhnika). - Dela 1. razreda SAZU 33. HORVAT, J. 2009, Nauportus - naselje na začetku transportne poti po Ljubljanici. - V: P. Turk, J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (ur.), Ljubljanica - kulturna dediščina reke, 89-94, Ljubljana. HORVAT, J., E. KOCUVAN in N. LOGAR 1986, Vrhnika-Dolge njive. - Varstvo spomenikov 28, 277-278. HORVAT, J. in P. PETERLE UDOVIČ 2006, Vrhnika. -Varstvo spomenikov 42, 188-190. HORVAT, M. 1991, Preliminarno poročilo o arheoloških raziskavah na Ljubljanskem gradu. - Varstvo spomenikov 33, 232-235. HVALEC, S. et al. 2009, Gradbeni dnevnik. Utrip Tribune. Doživetja arheološkega vsakdana. - Ljubljana. MUŠIČ, B. in J. HORVAT 2007, Nauportus - an Early Roman trading post at Dolge njive in Vrhnika / Nauportus -zgodnjerimska trgovska postojanka na Dolgih njivah na Vrhniki. - Arheološki vestnik 58, 219-283. PETRU, P. 1975a, Gorenji Logatec. - V: Arheološka najdišča Slovenije, 191, Ljubljana. PETRU, P. 1975b, Zaplana. - V: Arheološka najdišča Slovenije, 209, Ljubljana. ŠAŠEL, J. 1966, Keltisches portorium in den Ostalpen (zu Plin. n. h. III 128). - V: Corolla memoriae Erich Swoboda dedicata, Römischen Forschungen in Niederösterreich 5, 198-204 (= Opera selecta, Situla 30, 1992, 500-506). ŠUMRADA, J. 1990 , »Vrhnika, prečuden kraj«. Kraji v občini Vrhnika na starih razglednicah. - Vrhnika. TURK, P. 2007, Bronasti polnoročajni meč iz Jabelj v osrednji Sloveniji / A Bronze Solid-Hilted Sword from Jablje in Central Slovenia. - V: M. Blečic et al. (ur.), Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, 209-229. TURK, P. in A. GASPARI 2009, Darovi bogovom in prednikom. - V: P. Turk, J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (ur.), Ljubljanica. Kulturna dediščina reke, 62-67, Ljubljana. VIČIČ, B. 1990, Ljubljana, Ljubljanski grad. - Varstvo spomenikov 32, 178. VUGA, D. 1980, Železnodobna najdišča v kotlini Ljubljanskega barja. - Situla 20-21, 199-209. Tracing the prehistoric Nauportus The hillfort on Tičnica hill near Vrhnika Translation INTRODUCTION On account of its important transport-geographic position, mentioned already by Roman and Greek authors, Vrhnika and its surroundings have traditionally received special interest of the researchers. Information about finds and sites known by the end of the 1980s was collected and reevaluated by Jana Horvat in her publication Nauportus (Vrhnika), while basic information about more recent discoveries and surveys has been published in Varstvo spomenikov (Journal for the Protection of Monuments) and other professional journals.1 1 The authors are grateful to Jana Horvat, Barbara Nadbath, Sašo Poglajen, Janez Jereb and Tilen Praprotnik for information and comments. Special acknowledgement to Brina Škvor Jernejčič, Miha Kunstelj and David Badovinac for their help with measurements, photographs and else- where. Janez Žitko showed us old postcards of Vrhnika and lent them to us in order to make reproductions. This article directly concerns perhaps the most important issue of Vrhnika archaeology; the location of the Pre-Roman Nauportus, i.e. a settlement of the Celtic Taurisci mentioned by Strabo (Geogr. VII 5, 2, C. 314),2 and its predecessors. A fortified elevated settlement, functioning as the seat and centre of political and military government and as a place of refuge in case of military actions would correspond to the distinctive type of settlement of the later prehistoric periods. Meanwhile, at least the economic and manipulative part of the settlement can be sought in the plain near the junction of the water and land routes. Geographically the nearest analogy for a lowland type of settlement near a river, in the shelter of a nearby hillfort, would be the recently discovered settlement from the time between the end of the Bronze Age and the Late La Tene period at Prule in Ljubljana.3 Remains of wooden buildings and paved streets are spread there over the gentle slope between the Ljubljanica and the seventy-metre higher Castle Hill (376 m) with a presumed fortified settlement and reported finds dating since the early phase of the Urnfield period.4 Leaving aside the evidence for the settlement of Vrhnika and its surroundings in the Paleolithic and Mesolithic periods, we can conclude - on the basis of isolated finds of pottery fragments and tools made of stone, bone and horn from the Ljubljanica between Verd and Vrhnika5 and from the Ljubija near the village of Pritiska6 - that the area of the Late-Pleistocene and Early-Holocene lake bay with plenty of fresh water from karst springs and other natural resources was also attractive for Copper Age settlement. The river assumed its more or less present course no sooner than in the Bronze Age, therefore the above mentioned finds are probably remains of washed away settlement layers or contexts connected with economic activities. A scraper on flake could be conditionally also classified as one of the eneolithic finds. It was discovered in a field, about 20 m east from the bank of the Ljubljanica near Verd.7 During the period of population growth in the Middle and Late Bronze Age, which was closely linked with the development of several economic activities in most parts of Europe, the area of the Ljubljansko barje (Ljubljana Moor) reached one of its peaks, thanks to its distinctly transitional character along the route between the northern Adriatic regions and central Slovenia and also because of a natural phenomenon - the river and the surrounding marshes that have been proven to have attracted supraregional ritual attention. Isolated finds of metal weapons8 and a hoard9 from the plain north and northwest from Vrhnika (fig. 1: 1-3) belong to this period. More likely than not they represent traces of ritual expression and do not provide reliable support for the localisation of the potential prehistoric settlement core. Even the relatively numerous pottery finds from the Bd D/Ha A1 periods, found in the Ljubija near Zalog (fig. 1: 14)10 and in the Ljubljanica near the church of St. Anthony at Verd (^ig. 1: 15)" as well as in the section between the confluence of two sources of the river and the road bridge Vrhnika-Verd (^ig. 1: 11-13), do not help with this issue. Considering the structure and the relatively low fragmentation of pots, it cannot be excluded that they might partly be traces of an alternative form of burial where grave goods were deposited into the river water.12 Until recently, the Early Iron Age in the broader surroundings was represented only by an isolated find of a pot 4 Vičič 1990, 178; Horvat M. 1991, 233. 5 Horvat, Kocuvan, Logar 1986, 278; Horvat 1990, 174; Gaspari, Erič 2008b, 410, pl. 5: 1-3. 6 Gaspari, Erič 2007b, 231; Gaspari, Erič 2008b, fig. 1: 7-10. 7 Gaspari, Erič 2007a, 239; Gaspari, Erič 2008b, 412. 8 Horvat 1990, 179-182. 9 Ibid., 67, fig. 12; see also Turk 2007, 215-217. Gaspari 2006. 11 Gaspari, Erič 2008a; Gaspari, Erič 2008b, fig. 1: 1; pl. 1: 2-4. 12 Gaspari, Erič 2008b, 410-411, pl. 4; 5: 4-9; 6: 1-2. fragment from the Ljubljanica near the pedestrian bridge between Vrhnika and Verd (fig. 1: 12)'3 and by the two iron socketed axes, a shaft-hole axe and a bronze hooked belt buckle from the riverbed at Sinja Gorica (fig. 1: 4)'4. However, during the supervision of renovation works at the crossroads of Stara cesta and Cesta gradenj in May 2009, a fragment of a pot bottom dating from the end of the Bronze Age to the Early Iron Age was discovered. It was found in colluvial sediment 0.7 m below the surface (fig. 1: 10).'5 The evidence for the La Tene settlement is unusually scarce. Almost all known Celtic objects from the left and right banks of the Ljubljanica were found in early Roman deposits. They include pottery, coins, fibulae and weapon fragments from the fortified supply base and settlement at Dolge njive (sl. 1: 5),'6 built ex novo in the Augustan period or a little earlier,17 as well as pottery and coins from the mid-Augustan layers at the Kočevar garden at Breg (sl. 1: 7).'8 Among the La Tene finds from Vrhnika and its surroundings there are also pot fragments, a bronze belt buckle with wings and some of the spears from the nearby section of the Ljubljanica (fig. 1: 6)'9 as well as the unverified find of a Norican Tetradrachm that was, according to its finder, discovered in the mid 1980s, during the excavation for the foundation of a house "at the Sv. Trojica foothills towards Stara Vrhnika" (fig. 1: 8). Especially the rises, surrounding both passages towards the Logatec Basin, have attracted attention as potential locations for settlement in the later prehistoric periods at Vrhnika. Those are Gradišče - Hrib (304 m) (sl. 1: 16)2" at the very beginning of the ascent, Sv. Trojica21 and the lower Hruševca (311 m),22 the latter two lying closer to the river bend of the Ljubljanica towards the east. Presently, there are no known settlement or fortified structures from any of the above mentioned locations. Also missing are small finds of prehistoric origin. In the following, remains of the hillfort at Tičnica hill (sl. 1: 9), that were discovered and documented in April 2009 at the former military complex area and have so far not been mentioned in the literature, are represented. SITE DESCRIPTION 13 Gaspari, Erič 2008b, 411, pl. 6: 8. 14 Gaspari 2002, suppl. 6; Turk, Gaspari 2009, cat. no. 29. 15 Intervention by the Centre for preventive archaeology of the Institute for the protection of cultural heritage of Slovenia. 16 Horvat 1990, pl. 2: 8; 3: 14,16-17; 4: 11,14; 8: 2; 12; 15: 1, ... 17 Horvat 1990; Mušič, Horvat 2007. 18 Horvat, Peterle Udovič 2006. 19 Gaspari 2002, suppl. 8; Gaspari, Erič 2009, pl. 6: 9; 7: 1-2. 20 Horvat 1990, 185-187, 195; Bavec, Horvat 1996. 21 Horvat 1990, 182. 22 Ibid., 180, 181. A broad and relatively low karst ridge of Jurassic limestones lies between the old town centre of Vrhnika, Kačja vas and Stara Vrhnika. It runs approximately southeast-northwest and has two summits (fig. 1: 8,9). At the eastern end of the ridge rises Sv. Trojica (350 m), formerly known as Vijolna gora (350 m), while the western part is shaped in a slightly higher rounded ridge named Tičnica (366 m). The two rises, separated by an approximately 20 m lower saddle with circular dolines, ascend about 50 m above the surrounding area. The indistinctive two-summit ridge is most prominent if we approach Vrhnika from the direction of Ljubljana. Uneven, partly karsted terrain with the field name Košace extends towards the north and northwest, while on the other side, the ridge is bordered by the broad bottom of the Bela stream valley. The nearest freshwater sources are the Bečkaj and Primc springs at the southern foothills of Tičnica.23 Remains of a prehistoric fortified settlement (fig. 2 and 3), that comprise traces of defensive structures and settlement terraces as well as fragments of hand-made pottery were discovered at the irregular elliptical summit of Tičnica. According to the fabric and separate definable fragments of a pithos, pots and coils (^ig. 4), the hillfort was occupied during the Middle or Late Bronze Age and in the Early Iron Age. The finds appear in the profiles of several military positions, since the hillfort area used to be part of the training ground of the nearby barracks (military complex Tičnica). In addition to the infantry positions, there are also several pits for armoured vehicles, partly surrounded by walls, as well as concrete foundations of two smaller buildings. Activities of the Yugoslav People's Army and the Slovenian Armed Forces considerably damaged the archaeological structures. At this point it should be mentioned how the firing positions were located at the terrain break lines, connected with the presumed settlement structures. Especially prominent is the agreement between the first defence line and the outer boundary of the hillfort. The use of isolated land parcels in the time before the establishment of the military training ground is evident from old postcards and photographs.24 Views of Tičnica from the beginning of the previous century depict almost entirely treeless southern and western slopes with visible rock steps and terraces with meadows and pastures (fig. 5). The top plateau was overgrown with dense spruce forest, described also by the writer Ivan Cankar in his short story Tičnica (1912). Nowadays, the hill is more or less overgrown with bushes and trees, except for some smaller patches. The northern part of the terraces under the summit plateau and under the doline at the summit itself as well as the hill-slopes are covered by thin oak and white beech forest. Trees with larger trunks sometimes also grow at the parcel boundaries made of stone (^ig. 3). There are also obvious traces of modern building stone quarrying. The central part of the settlement, measuring 243 m in length (SE-NW) and 156 m in width (NE-SW) is bordered by the remains of a defensive rampart, mostly visible as an evident terrace with a steep break into the underlying slopes. The rampart is better preserved at the northwest part of the settlement where it is intersected by a road from the direction of the barracks. There is a level behind the rampart that ascends, in several narrower terraces that follow the natural steps in the rock foundation, to the summit plateau, which measures 60 (SE-NW) x 55 m (SW-NE). At the south, the plateau is bordered by a doline. At the southeast, the central part of the settlement proceeds into a depression with a broad bottom, included in the area surrounded by the interior rampart. The entrance into the central part of the settlement is also assumed to have been in the immediate surroundings, where a narrower cart track from the direction of Sv. Trojica still ascends to Tičnica over the narrowest part of the saddle. At the northern side, the entrance is limited by an approximately 10-m-long remain of a rampart, that extends into the settlement. The rampart is separated from the level above the western part of the saddle (its narrowest part) by an artificial moat with visible traces of quarrying rock features, which is bordered by a larger doline at the northern side and by a (metalled?) part of the cart track at the southern side. Hypothetically, the moat originally continued towards the south, where it runs on the other side of the approach to the central part of the hillfort in the axis of the supposed settlement yard boundary. The hypothesis about the southern yard, measuring 112 (E-W) x 56 m (N-S), is grounded on the course of its outer boundary line, which is logically connected to the southern edge of the central part of the settlement. Better preserved is only the mound, attached to the main settlement rampart at the western side, while elsewhere it is only visible as a sharp transition of a terrace into the slope. The first houses of the modern Tičnica hamlet lean against the southern edge of the yard. Another yard of the settlement, measuring 86 (SE-NW) x 95 m (SW-NE) was discovered on the north-western and western slopes, where prehistoric structures are occasionally obscured by dry walls and rubble at parcel boundaries. Shaped as a prominent terrace, the ascending rampart is at the northern side attached to the plateau of the central part of the hillfort. At the northwest, it was positioned with regard to the rise in the rock foundation. West from the location where it is crossed by the road, the yard becomes wider. Its outer rim is supposed to be at the edge of a larger terrace, overgrown with thin forest. At its western side, the terrace is bordered by a doline and proceeds steeply into some metres lower and more gently sloping incline. West from the modern access there are also the supposed remains of the original entrance, including the remains of a smaller rectangular building made of large blocks of stone. Towards the interior there are some more clearly visible terraces and walls made of larger unworked rocks, probably originating from the steep rise that runs along the entire south-western slope of the hill. Also the outer scarp of the terrace, made of big blocks, conditionally of prehistoric origin, leans against this rise. Running about 5 m below the main rampart of the settlement, the terrace ends at the southern side and is interrupted where the access is supposed to have been in the past. The entire hillfort covers 4.49 ha; the central part measures 2.93 ha, the south-eastern yard 0.56 ha and the northwestern yard 1 ha. The above described structures occupy land parcels no. 2408 (part), 2412/2 (part), 2414, 2415, 2416, 2418/1, 2418/2, 2420/8 (part), 2862/9 (part), 2426 (part), 2428, 2433, 2434, 2441/2 (part), 2442/1 (part), 2447 (part), 2448, 2450, 2451, 2862/8 (part), cadastral municipality Vrhnika, and no. 2014 (part) cadastral municipality Stara Vrhnika. COMMENTARY Considering the position and size of the Tičnica hillfort, which is unique in the surroundings of Vrhnika, this was almost certainly the central settlement of the north-western part of the Ljubljansko barje. The hillfort was able to control both visually and practically one of the crucial parts of the route across the IIIyro-Italic or Postojna Gate and the waterway transport on the Ljubljanica (fig. 6). From the crossing under the settlement at Stari grad above Unec,25 the best route considering topography led along the eastern edge of the Planinsko polje and across the pass with the Brst hillfort (579 m)26 into the Logatec Basin. At its southern edge, near the turning towards the Idrijca valley, there is a fortified settlement at Velike bukve,27 while the passage towards the springs of the Ljubljanica across the passes of Cesarski vrh (486 m) or Prezid (546 m) was controlled by the hillfort at Strmica (626 m).28 Preferential use of the above mentioned passes in the prehistoric period is indicated by the Bronze Age site of Zapolje and by surface finds of pottery at Pusto polje below Ostri vrh in the northern pocket of the Logatec Basin,29 while the steeper route across the pass between Raskovec and Ljubljanski 25 Gaspari 2009. 26 Frelih 1988, 14; id. 1999, 10. 27 Petru 1975a, 191; Frelih 1988; id. 1999, 8-9. 28 Petru 1975b, 209; Frelih 1999, 10. 29 Institute for the protection of cultural heritage of Slovenia. Regional unit Ljubljana. vrh (ca. 450 m)30 probably became significant only in the Roman period (fig. 1). Although the position of Tičnica seems somehow remote, it provided an optimal view over the end section of the relatively easy descent over the slopes above the Bela valley as far as the beginning of the navigable part of the river near the Hrib foothills, and also over the continuation of the land route towards the Ljubljana Gate. Despite the low relative height of the hillfort, the moor plain horizon enabled visual communication with the settlements at Sv. Janez above Log pri Brezovici (366 m) and on the Ljubljana Castle Hill, as well as with other elevated settlements in the region, e.g. Gradišče near Bevke (321 m), Žalostna gora near Preserje (415 m), Sv. Ana above Podpeč (484 m) and Molnik (582 m).31 Despite the lack of more accurate information on the chronology of the settlement and on how the fortifications were built, the discovery of the hillfort at Tičnica enables the so far most likely localisation of the political-military seat of the prehistoric predecessor of Nauportus. Translation: Meta Osredkar Andrej Gaspari Vojaški muzej Slovenske vojske Engelsova 15 SI-2111 Maribor andrej.gaspari@siol.net Rene MASARYK Arhej d. o. o. Drožanjska cesta 23 SI-8290 Sevnica rene.masaryk@gmail.com 30 Horvat 1990, 164, 195. 31 Vuga 1980, 202-204, fig. 1. Roman stonemasonry workshops in the Ig area Edisa LOZIČ Izvleček V članku je predstavljena hipoteza o treh rimskodobnih klesarskih delavnicah, ki so bile na območju Strahomerja, Iške vasi in Iga na južnem robu Ljubljanskega barja, južno od Emone. Hipoteza je nastala na podlagi formalne analize nagrobnih stel in analize njihove prostorske distribucije. Ključne besede: Slovenija, Ig z okolico, nagrobne stele, rimska doba, klesarske delavnice Abstract This article presents a hypothesis about three Roman period stonemasonry workshops that operated in the area of Strahomer, Iška vas, and Ig, all of them located on the southern edge of the Ljubljansko barje, to the south of the Roman Emona. The hypothesis is based on the formal analysis of the grave stelae as well as their spatial distribution. Keywords: Slovenia, Ig area, grave stelae, Roman period, stonemasonry workshops RESEARCH HISTORY The Ig area (Ižansko) covers a number of settlements that became known under this name in the post war archaeology. The archaeological topography of the area was already explored in 1863, when A. Müllner surveyed it in search of epigraphic material (Pleterski, Vuga 1987, 139). As early as the second half of the 19th century Roman remains were discovered at Ig, Staje, Matena, Tomišelj, Strahomer, and Iška vas (Šašel 1959, 118). The 1985 excavations confirmed the existence of a settlement in Iška vas, and the settlement in Staje and Iška Loka were confirmed by individual finds (Vuga 1977; Vuga 1979; Pleterski, Vuga 1987; Nadbath, Brenk 2006, 60-61). In the 1980s D. Vuga contributed a great deal to the research of the area with his archaeological surveys and trial excavations (Vuga 1977, 1979, 1980, 1981, 1982; Pleterski, Vuga 1987). Most Roman period objects were found in the centre of the village of Ig (known as Studenec prior to World War II; Gestrin 1994, 2; Šašel Kos 1999a, 235). The debate as to what Ig was in antiquity, what sort of a history it had and who were its inhabitants has been ongoing since the 15th century. Several Roman period tombstones with typical local characteristics had been discovered already at that early time (Šašel 1957, 117). The historian J. L. Schönleben wrongly interpreted a Roman building inscription from Vrhnika (Nauportus) which led him to the assumption that Ig was called Magnus vicus in antiquity (in reality it was mag(istri) vici) (Šašel 1959, 117). In the second half of the 19th century A. Müllner even searched for Emona in the Ig area. Th. Mommsen and B. Saria concluded that a larger village under the jurisdiction of Emonan colonial territories was located in Ig (Šašel 1959, 117). Similar to Nauportus, Ig also supposedly developed as a port or a reloading area, which in the Late Iron Age might have consisted of the plain by the source of the navigable Ižica (Vuga 1980, 204), and remained in this function also in the Roman period (Šašel 1959, 118). According to a recent hypothesis, Ig was one of the local centres in the Emona surroundings. However, its position leads us to believe this does not hold true as we usually do not expect a local centre in the immediate vicinity of a regional centre. Therefore it appears that Ig was not so much a local market as a supplier for Emona, offering agricultural products at favourable prices due to its vicinity and the low transport costs (Županek 2001, 74; cf. Šašel 1959, 122-123; Finley 1987, 122). STONE MONUMENTS AND THE LAPIDARIUM IN IŠKA VAS A large number of the Roman period monuments from the Ig area are today located in the church of St. Michael in Iška vas. Already during construction period 13 Roman tombstones were incorporated in the church building (Hostnik 1997, 45; Vuga 1977, 223). New monuments might be discovered during church renovations or when digging up the foundations. Apart for church buildings, Roman tombstones were also used as building material during the construction of Ig Castle, as well as other houses, stables and buildings. However, a great problem for analysis is represented by the fact that the original location can be pinpointed for merely a few (maybe as few as three) of the approximately one hundred Roman period stone monuments. In the second half of the 19th century, they started to ship Ig tombstones elsewhere. By ordering thirteen Emona and Ig inscriptions to be incorporated into the exterior walls of the newly constructed cathedral and theological seminary, Ioannes Gregorius Thalnitscher created the first Ljubljana "lapidarium" in the first decade of the 18th century. He presented his inscriptions in Historia Cathedralis Ecclesiae Labacensis, published in 1701 (Šašel Kos 1997, 41; Šašel Kos 1998, 329). Already Scönleben (1681) drew attention to the fact that the Ig monuments were poorly preserved and decaying, for he wrote: "I went to the very spot and examined them; all of them are almost entirely destroyed and barely legible" (Šašel Kos 1997, 34). In the period leading up to World War II, the state of the epigraphic monuments was examined by B. Saria (Pleterski, Vuga 1987, 139). At the end of the 1950s, the regional office for monument protection in Ljubljana and the Diocesan Office decided to place all remaining Roman monuments inside the church of St. Michael in Iška vas. In 1957 they ordered that the church be renovated, the frescos uncovered (for they were partially covered) and the church interior organised in accordance Fig. 1: Ig and vicinity. The provenience and/or site of the monuments. Sl. 1: Ig z okolico. Prvotna hramba oz. najdišča spomenikov. with museological principles (Hostnik 1997, 43). This led to the construction of the lapidarium that houses a large share of the Ig stone tombstones (1957-59). The list of monuments was composed by Jaroslav Šašel (Hostnik 1997, 45). The monuments preserved in the church of St. Michael were brought from Ig, Strahomer, Staje, Matena and Iška vas (fig. 1). All monuments were discovered in their secondary location. Most monuments were brought from the settlement of Ig (fig. 2), where the highest density of Roman period objects was found (Šašel Kos 1999a, 235). Matena Staje Iška vas Strahomer Ig 3% 32% 22% 35% Fig. 2: Ig area. The provenience and/or site of the stelae. Sl. 2: Ig z okolico. Prvotna hramba oz. najdišča stel. Due to their rich epigraphic and onomastic content the Ig monuments acquired a special place in Slovenian archaeology. Most Ig tombstones carry indigenous names that form a special Ig group within the Northern Adriatic name group (Lochner Hüttenbach 1965; Katičic 1968, 120; Hamp 1976, 5; Hamp 1978, 61; Lovenjak 1997, 69; Šašel Kos 1997, 255; Šašel Kos 1999a, 236; Šašel Kos 1999b, 52). The monuments preserved in the church of St. Michael can be divided into three basic groups: stelae (31), altars (6) and cinerary urns (3) (fig. 3). Stelae represent the largest group of all monuments and they are the subject of the analysis that follows. THE STELAE TYPOLOGY When defining the typology, only those stelae were taken into account for which I could precisely define their type (42%). 13% of all stelae could have only their basic type determined, while the remaining stelae (45%) were not suitable for further analysis due to their poor condition. The result of the typological division of stelae from the Ig area is presented in table (fig. 4). The stelae can be divided into two groups, i.e. type A and B (horizontally), each of which has four subgroups (vertically). I allow for the possibility that additional types exist, however they remain unrecognised due to the poor condition of the material. The main criteria for categorising a stele as type A is the triangularly formed gable, while the main characteristics of a type B stele is the niche on the upper part of the stele. Neither of the two groups is unified by its tectonic composition. Both groups include stelae with a simple or moulded frame or with an architectonically diverse (aedicula) frontal side. This division also serves as a key for defining the various subtypes covered in the table. The entire scheme is very similar to Pflug's division of portrait stelae from Northern Italy (Pflug 1989, appendix). cinerary urns/ pepelnice altars/are stelae /stele 31 10 20 30 40 Subtypes The upper part of a frameless stele (Germ. ungegliederte Stelen) is formed into a gable (A/I) or niche (B/I). This is a simple reduced tombstone, without a moulded frame. Group A/I includes the stele from Strahomer (fig. 5: 1). This is the oldest stele (dated on the basis of the portrait) found in this area. The man has a shaven beard and short hair, combed from the top of the head towards the forehead. The facial lines, round face, pointy ears and the anatomically formed neck are typical of the Fig. 4: Ig area (lapidarium at Iška vas). The typology of the stelae. A and B: two main types, I-IV: subtypes. Sl. 4: Ig z okolico. Tipologija stel iz lapidarija v Iški vasi. A in B: osnovna tipa stel, I-IV: podtipi. Julio-Claudian period portraits (Croom 2002, 65). The basic form of this stele derives from the type of stele with a moulded frame of the inscription field and a triangular gable; however, in this case the sides and the architrave of the stele are transformed into decorative elements. The inscription field is framed by two spears or thyrsi that are joined together by a garland, the end of which is wrapped around a pole. The garland also frames the lower part of the shallow gable with the portrait. This stele is unique in its form and decoration. Group B/I is a small group in terms of numbers. Typical for this subtype is the portrait niche that is separated from the inscription field merely by a deeply carved line. This subtype consists of merely two monuments. The first is the monument from Ig that was erected by Hostila in honour of her fifty year old mother (fig. 5: 12). A similar stele was found nearby, in the northern corner foundation stone of the church of St. Michael in Iška vas. The second group consists of stelae with a moulded frame (Germ. profilgerahmte Stelen). The structure of these stelae is marked by the moulded frame of the inscription field. The stele is ended either by a triangular moulded gable (A/II) or a niche with a portrait (B/II). Among the tombstones under examination the following can be placed into subtype A/II: 2, 3, 4 (fig. 5: 2,3,4). It is interesting that all three tombstones were brought from Strahomer. Subtype B/II with Fig. 5: Ig area. The classification of stelae in terms of the site or provenience. Sl. 5: Ig z okolico. Razdelitev stel glede na prvotno hrambo oz. najdišče. 1 - AIJ 131, CIL III 10740, UEL 3671; 2 - AIJ 128, CIL III 3789, UEL 3668; 3 - AIJ 146, CIL III 10724, UEL 3686; 4 -CIL III 3788, UEL 5563; 5 - UEL 4230; 6 - AIJ 144, CIL III 3826, UEL 3684; 7 - UEL 5572; 8 - AIJ 136, CIL III 10741, UEL 3676; 9 - AIJ 140, UEL 3680; 10 - UEL 4649; 11 - CIL III 10744, UEL 5562; 12 - AIJ 139, CIL III 10776, UEL 3679; 13 - UEL 4648; 14 - Hostnik 1997, no./št. 4; 15 - UEL 5567. a moulded inscription field is represented by the stele with a depiction of a married couple (fig. 5: 9). Instead of the classic triangular gable, the upper part of the tombstone houses a portrait niche with two stylised busts. J. Kastelic (1988, 177) describes this tombstone as a typical rural stele depicting two rustic heads. Architectural stelae (Germ. Architektonische Stelenj; stelae of the aedicula type The basic characteristic of the architectural stelae (including aedicula stelae) is that the front is divided with pseudo functional architectural elements. The upper part consists of a gable (A/ III) or a portrait niche (B/III). The tombstone thus copies the appearance of a reduced aedicula (cf. Jevremov 1988, 17). Monuments 5, 8, 11 (fig. 5: 5,8,11) belong amongst tombstones with a reduced aedicula and a gable in the upper part. The stele from Strahomer (fig. 5: 6) is the only architectural stele with an inscription field surrounded by two pillars and a portrait niche. Stelae with a rectangular portrait niche and without the upper part date to the end of the 2nd or beginning of the 3rd century, while some can even be as late as the end of the 3rd or beginning of the 4th century (Djuric 2007, 897). Subtypes A/IV and B/IV can be defined within the group of architectural stelae. These are special architectural stelae that are interesting because of their specifically formed upper part. The usual form of a reduced aedicula with a gable (A/IV) or niche (B/IV) gained a rectangular field decorated with vegetative motives on both sides (fig. 5: 7,10j. Both monuments from this group were found in Iška vas. Tombstones with so-called decorative tiles on the sides of the gable are characteristic of the Ig area and the Dolenjska region. Spatial grouping of types and subtypes of stelae Even though most tombstones were discovered in their secondary location, certain characteristics as regards the spatial placement of the various types and subtypes can be noticed. Fig. 5 lists the stelae in terms of the site of discovery. It can be noticed that type B stelae with portrait niches are characteristic for Ig. The group from Iška vas appears as an independent group of stelae with a gable or a niche that has both sides of the rectangular field decorated with vegetative motifs (subtype A/IV and B/IV). Type A stelae are typical for Strahomer. The spatial grouping of type B stelae in Ig, type A stelae in Strahomer and subtypes A/IV and B/IV in Iška vas points towards the presence of local workshops that provided for the needs of the local inhabitants. It is most likely that the workshops were located close to where these objects were found, i.e. in the vicinity of Strahomer, Ig and Iška vas. The stelae are not only similar in their appearance but also in size (fig. 6). In terms of their width and thickness the stelae are of similar dimensions; moreover, the thickness of the stelae is almost the same and seems to be of a standard thickness. The average thickness of the stelae from Iška vas is 25.6 cm (+/-2 centimetres). Only five stelae can be found with measurements outside of these parameters. This means that 80% of the stelae preserved in Iška vas are of a standardised thickness. This might indicate that they come from the same quarry. For comparison, the difference between the maximum and minimum thickness of the stelae from Strahomer is 3 centimetres (fig. 6). The homogeneity of the group is shown by two additional criteria: the choice of motifs and the production technique. Let us use stelae 3, 4 and 5 (fig. 7) as an example. All three have a triangular dolphin fin in common. The triangular surface of the tail fin at stele 4 is divided by straight lines. The discordance between the size of the fin and the body of the dolphin is noticeable. The side and back fins 160 - 140 " E u 120 " > S! 100 - (U E 80" E" u 60- C « 40- a ut 20 ro 01 E 13 10 9 12 5 2 4 11 14 3 1 7 15 Stelae /stele Fig. 6: Ig area. Stelae measurements (height, width and thickness). Sl. 6: Ig z okolico. Dimenzije stel (višina, širina in debelina). Fig. 7: Ig area (lapidarium at Iška vas). Comparison of the motifs on the stelae from Strahomer: 3 (UEL 3686), 4 (UEL 5563), 5 (UEL 4230). Sl. 7: Ig z okolico (lapidarij v Iški vasi). Primerjava motivov na stelah iz Strahomerja: 3 (UEL 3686), 4 (UEL 5563) in 5 (UEL 4230). are also precisely drawn, with straight lines. The same geometrical regularity can also be found on stele 5, depicting a bird. The depiction of the mark in the form of the letter V on the body of the bird and the dolphin is also alike. The depiction of the bird is most likely a variant of the dolphin and is most likely a consequence of a mistaken interpretation or a simple mistake by the carver (Schleiermacher 1960, 378). Apart from this, only the stelae from Strahomer show a depiction of a cone in the gable. This may indicate that the stelae came from the same workshop, perhaps somewhere in the vicinity of Strahomer. Hypothesis verification The primary analysis was performed only on the stelae that are kept in the church of St. Michael in Iška vas. I have used the remaining stelae from the Ig area to try and verify the hypothesis as regards the three stonemasonry workshops that were supposedly located in Ig, Strahomer and Iška vas. Today they are kept at the National Museum of Slovenia and the Ljubljana City Museum or they are incorporated into the Ljubljana cathedral, the nearby seminary, the Bistra Castle and various buildings in Ig. As these were not considered in my analysis, they can be used as the control group. Any sort of similarity cannot be a coincidence. We have compared the motifs and the shapes of the stelae. The fact that for most of them the exact location in which they were found is unknown or the location of Ig was given to all stelae found in the Ig area presents a great difficulty. In the case of the stelae built into the Ljubljana cathedral it is not even clear whether they originate from Ig or from Emona. The stelae with the portrait niche supposedly originate from the Ig workshop. The examples for which we are certain that they originate from Ig seem to prove this hypothesis. We can therefore add two stelae that are immured in Ig Castle1 (figs. 8 and 9), two from the National Museum of Slovenia (UEL 3714, UEL 3681) and one from the Ljubljana City Museum (UEL 4179) to the stelae from Ig that are preserved in the church of St. Michael in Iška vas. Apart from the stelae with a portrait, niche stelae with a gable can also be found in Ig ^ig. 5: 11, fig. 10,2 UEL 3669, UEL 3678), however the latter appear only in small numbers. The Strahomer workshop is confirmed by the stele that is incorporated into the Ljubljana semi- Fig. 8: Ig. The first stele incorporated into Ig (Sonneg) Castle (photo: Andro Skaleras). Sl. 8: Ig. Prva stela, vzidana v grad Sonneg (foto: Andro Skaleras). 1 The first stele (fig. 8) is incorporated into the eastern corner of Ig Castle. This is the upper part of the stele with a flat ending and a semicircular portrait niche (h.: 0.46 cm, w.: 0.90 cm). The downwards swimming dolphins are depicted in the corners, with a rectangular figure at the bottom edge of the niche. The dolphins have a split tail-fin that is emphasised with deep lines. Under the arch of the niche, between the busts, is a four-petal rosette in a wreath. The tombstone holds two portraits with heads, necks and the beginning of the two chests. The bodies of the deceased are merged into a singular mass. A faint line indicates the end of the first body and the beginning of the other. The two faces are similar, which makes it likely that they were made from the same general model used when the portraits were made. Compared to the body size the heads are disproportionate. The faces are round, the cheekbones are sunken, noses are thin, and the small mouths are merely indicated. The eyes are wide open with strongly emphasised eyelids while the edge of the hairline runs in a straight line above the forehead. The man has a short haircut. The wife is depicted on the left side of the niche. She has a roundish face with a serious expression, her eyes are large and strongly emphasised with the pupils and eyelids, her mouth is small and inexplicit. Her clothes show visible traces of the so-called Norican-Pannonian attire including the hood on the head and the fibulae on her shoulders. The second stele (fig. 9) is built into the western corner of Ig Castle. The upper part of the stele, consisting of a semi-circular portrait niche (h.: 40 cm, w.: 0.69 cm), is preserved. On the left is a bust of a woman with a long pointed face, emphasised cheekbones, large eyes and a thin, long nose. The woman is dressed in the so-called Norican-Pannonian attire of which we can recognise merely traces of a fibula on the right shoulder and the Norican hood. The male portrait has emphasised eyes, an unemphasized small mouth and a slightly outlined shape of the nose. The man does not wear any traces of clothes. 2 The gable and the left corner of the stele are preserved (h.: 0.27 cm, w.: 0.48 cm). This is most probably a fragment of the upper part of the stele with a flat upper ending. A rosette with round leaves spread into two lines is located in the centre of the gable. In the corner is depicted a long and thin, twice twisted dolphin tail. Beneath the dolphin lies a smaller rosette. Fig. 9: Ig. The second stele incorporated into Ig (Sonneg) Castle (photo: Andro Skaleras). Sl. 9: Ig. Druga stela, vzidana v grad Sonneg (foto: Andro Skaleras). Fig. 10: Ig. The stele immured into the northwest part of the wall that surrounds the church of St. Martin. Sl. 10: Ig. Stela je vzidana v severozahodni del zidu, ki obdaja cerkev sv. Martina. nary (UEL 3707), the origin of which is confirmed by Thalnitscher's report. The stele shows typical signs of this stonemasonry workshop, i.e. dolphins with a triangular tail, a round encircled dolphin's eye, and a mark in the form of the letter V on its body (fig. 11). The stele incorporated into the Ljubljana cathedral (UEL 3696) was erected by the Roman citizen Gaius Aetius Secundus and might be from the Strahomer workshop. The stele depicts a wreath, a rosette and two cones on either side in its gable. Apart from its shape (subtype B/II) the lines in the design of the cone also indicate that this stele comes from the Strahomer workshop. The lines that run along the entire surface of the cone are reminiscent of the stele from Strahomer (fig. 5: 4). The hypothesis of a workshop in the area of Iška vas has been based on two stelae with additional decorative fields, belonging to subtypes A/IV and B/IV (^ig. 5: 7,10). However, the stele from the National Museum of Slovenia (UEL 3670) shows that such stelae with decorative fields can also be found in Ig. This could mean that the postulated existence of a workshop in Iška vas should be rejected or this stele might indicate that the inhabitants of the Roman period settlements of what is today Ig, Strahomer and Iška vas were well acquainted with the formal language of all three workshops. The latter explanation seems to be perfectly understandable for only a small circle of manufacturers was active in the area, and users lived merely a few miles from each other. On the basis of the presented arguments I would suggest that three stonemasonry workshops operated in the area. TIME FRAME OF THE WORKSHOPS Regardless of the poor condition of the tombstones found in the church of St. Michael, we can offer a word or two as regards their dates. In terms of chronology, the least problematic are the tombstones with portraits because they were modelled in the fashion of imperial portraits. The monuments found in Strahomer can be dated between the first half of the 1st century (dated on the basis of the portrait, fig. 5: 1) all the way to the mid 3 rd century (taking into account the stele type, fig. 5: 6). The other pieces found in Ig can be only roughly dated to sometime between the 2nd and 4th centuries (fig. 5: 13,14). It is surprising that the stele with the so-called Celtic elements is dated to the late Roman period (Djuric 2007, 898; fig. 5: 15). It is difficult to date the stelae from Iška vas. We can notice that they overlap with the stelae from Ig. We encountered A/IV (fig. 5: 7; UEL 3670) and B/I (fig. 5: 12; unpublished)3 subtypes in both, Ig and in Iška vas. This might indicate that they both existed simultaneously. If we set aside stele 1 ^ig. 5: 1), which is the only one from the first half of the 1st century AD, most tombstones from Ig, Strahomer and Iška vas can be dated between the mid 2nd and mid 3rd centuries AD, which means that the workshops existed simultaneously. 3 The stele built into the foundation of the northern corner of the church of St. Michael in Iška vas. At the top one can notice the arched portrait niche, while the inscription field has no noticeable traces of moulded frame. Fig. 11: Ig area. The common characteristics of the stelae from Strahomer are emphasised: a (UEL 3696, immured in the south wall of the Ljubljana seminary) and b (UEL 5565, lapidarium at Iška vas). Sl. 11: Ig z okolico. Poudarjene so skupne značilnosti stel iz Strahomerja: a (UEL 3696, vzidana v južno steno semenišča v Ljubljani) in b (UEL 5565, lapidarij v Iški vasi). CONCLUSION Typologically the stelae from the Ig area can be divided into two basic groups: stelae with a triangular gable (type A) and stelae with a portrait niche (type B). Type A prevails in Ig, while type B is characteristic for Strahomer. The group of stelae from Strahomer is also homogenous in its decoration, for only within this group do we encounter a dolphin with a triangular tail (in one example changed into a bird). The detail in the form of the letter V that has been preserved on the body of the dolphin and the bird indicates that the two stelae were made by the same workshop. On the basis of the explicit similarities in the decoration and the manner of manufacture we can conclude that a local stonemasonry workshop operated in the vicinity of Strahomer. A local workshop can be recognised also in the vicinity of Iška vas. This workshop produced specially ornamented stelae with additional decorative fields on both sides of the gable or portrait niche (subtypes A/IV and B/IV). Taking into account the time frame into which we can place most tombstones from the Ig area, as well as the standard thickness of the stelae I would suggest that they are the work of three workshops in the area operating at the same time. The workshop in Ig was active for the longest, and regardless of the Romanisation it preserved elements of the pre-Roman formal language. Acknowledgements This article is based on the B.A. thesis The Roman Lapidarium in Iška vas in the context of the Ljubljansko barje Nature Park (Rimski lapidarij v Iški vasi v kontekstu krajinskega parka Barje) which was written under the men-torship of Prof. Bojan Djuric. I would like to thank him for his expert guidance, valuable advice, and remarks that directed me in the right direction. I would also like to thank Marjeta Šašel Kos for her time and valuable remarks. Translation: Sunčan Stone CROOM, A. 2002, Roman Clothing and Fashion. - Charleston. DJURIC, B. 2007, Predrimske forme na nagrobniku iz Mrzlega polja pri Ivančni gorici. - In: M. Blečic et al. (eds.), Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, 895-902. FINLEY, M. 1987, The Ancient Economy. - Los Angeles. GESTRIN, F. 1994, Ižansko ozemlje v srednjem veku. -Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 3/42, 1-5. HAMP, P. E. 1976, On the Celtic names of Ig. - Acta Ne-ophilologica 9, 3-8. HAMP, P. E. 1978, Further remarks on the Celtic names of Ig. - Acta Neophilologica 11, 57-63. HOSTNIK, M. 1997, Cerkev sv. Mihaela v Iški vasi. -Ljubljana. JEVREMOV, B. 1988, Vodnik po lapidariju. - Ptuj. KASTELIC, J. 1998, Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih. Šempeter v Savinjski dolini. - Ljubljana. KATIČIC, R. 1968, Die einheimische Namengebung von Ig. - Godišnjak / Centar za balkanološka ispitivanja 6/4, 61-120. LOCHNER-HÜTTENBACH, F. 1965, Die antike Personennamen aus Ig bei Ljubljana. - Situla 8, 15-45. LOVENJAK, M. 1997, Novi in revidirani rimski napisi v Sloveniji / Die neuen und revidierten römischen Inschriften Sloweniens. - Arheološki vestnik 48, 63-88. NADBATH, B. and M. BRENK 2006, Ig. - Varstvo spomenikov. Poročila 39-41/2000-2004 (2006), 60-61. PFLUG, H. 1989, Römische Porträtstelen in Oberitalien: Untersuchungen zur Chronologie, Typologie und Ikonographie. - Mainz am Rhein. PLETERSKI, A. and D. VUGA 1986, Iška vas. - Varstvo spomenikov 28, 267. PLETERSKI, A. and D. VUGA 1987, Rimski grobovi pri sv. Mihaelu v Iški vasi . - Arheološki vestnik 38, 137-160. SCHLEIERMACHER, W. 1960, Zwei provinzielle Steinmetzarbeiten. - Germania 38, 377-379. ŠAŠEL, J. 1959, Prispevki za zgodovino rimskega Iga. -In: Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 7, 117-123. ŠAŠEL KOS, M. 1997, The Roman Inscriptions in the National Museum of Slovenia / Lapidarij Narodnega muzeja Slovenije. - Situla 35. ŠAŠEL KOS, M. 1998, Dolničarjev lapidarij / The Thaln-itscher Lapidarium. - Arheološki vestnik 49, 39-353. ŠAŠEL KOS, M. 1999a, Romanizirana staroselska vas na Igu. -In: B. Avbelj (ed.), Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov, 235-237, Ljubljana. ŠAŠEL KOS, M. 1999b, Pre-Roman Divinities of the Eastern Alps and Adriatic. - Situla 38. VUGA, D. 1977, Staje pri Igu. - Varstvo spomenikov 21, 222-223. VUGA, D. 1979, Staje. - Varstvo spomenikov 22, 314-315. VUGA, D. 1980, Železnodobna najdišča v kotlini Ljubljanskega barja. - Situla 20/21, 199-210. VUGA, D. 1981, Ig. - Varstvo spomenikov 23, 103. VUGA, D. 1982, Iška vas. - Varstvo spomenikov 24, 208. ŽUPANEK, B. 2001, Ljubljanski prostor v rimskem času. -Master's thesis, Faculty of Arts of the University of Ljubljana / Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Abbreviations AIJ: V. Hoffiller, B.Saria, Antike Inschriften aus Jugoslavien 1: Noricum und Pannonia Superior, Zagreb 1938. CIL: Corpus Inscriptionum Latinarum. UEL: Web-Platform & Databases, VBI ERAT LVPA, Forschungsgesellschaft Wiener Stadtarchäologie. http://www.ubi-erat-lupa.org (retrieved on Okt. 10. 2009). Rimske klesarske delavnice na Ižanskem ZGODOVINA RAZISKAV Izraz ižansko območje - uporabljamo za sklop današnjih naselij, za katerega se je v povojnem času v arheologiji uveljavila izpeljanka Ižansko in je bil predmet arheološke topografije že leta 1863, ko je A. Müllner tu iskal epigrafsko gradivo (Pleterski, Vuga 1987, 139). Tako so že od druge polovice 19. stoletja znani kot rimska najdišča: Ig, Staje, Matena, Tomišelj, Strahomer, Iška vas (Šašel 1959, 118). Poselitev Iške vasi so potrdila izkopavanja leta 1985, Staj in Iške Loke pa posamezne najdbe (Vuga 1977; Vuga 1979; Pleterski, Vuga 1987; Nadbath, Brenk 2006, 60-61). K raziskanosti tega območja je v osemdesetih letih veliko prispeval D. Vuga s terenskimi obhodi in sondiranji (Vuga 1977, 1979, 1980, 1981, 1982; Pleterski, Vuga 1987). Največ rimskodobnih predmetov so našli v središču vasi Ig, ki se je še pred drugo svetovno vojno imenovala Studenec (Gestrin 1994, 2; Šašel Kos 1999a, 235). Razprava o tem, kaj je bil Ig v antiki, kakšna je njegova zgodovina in kdo so bili njegovi prebivalci, se vleče že vse od 15. stoletja, ko so odkrili rimske nagrobnike z izrazito lokalnimi značilnostmi (Šašel 1957, 117). Zgodovinar J. L. Schönleben je napačno interpretiral rimski gradbeni napis z Vrhnike (Nauportus) in na njegovi podlagi domneval, da se je Ig v antiki imenoval Magnus vicus (v resnici mag(istri) vici ) (Šašel 1959, 117). A. Müllner je v drugi polovici 19. stoletja iskal na območju Iga celo Emono. Th. Mommsen in B. Saria sta se zadovoljila z ugotovitvijo, da je šlo na Igu za večjo vaško naselbino v sklopu emonskega kolonialnega ozemlja (Šašel 1959, 117). Ig naj bi se, podobno kot Nauportus, razvil kot pristanišče ali prekladališče, ki je v latenskem času morda obsegalo ravninski del ob izviru plovne Ižice (Vuga 1980, 204) in je to funkcijo opravljalo tudi v rimski dobi (Šašel 1959, 118). Po novejši hipotezi naj bi bil Ig eno izmed lokalnih središč v zaledju Emone. Vendar lega Iga priča o nasprotnem, saj lokalnega središča običajno ne pričakujemo v neposredni bližini regionalnega. Ig se tako bolj kot lokalni trg kaže kot oskrbovalec Emone s pridelki, katerih cena bi bila zaradi bližine pridelovalnih površin oziroma nizkih transportnih stroškov ugodna (Županek 2001, 74; prim. Šašel 1959, 122-123; Finley 1987, 122 ). V drugi polovici 19. stoletja so ižanske nagrobne spomenike začeli kot gradbeni material uporabljati tudi drugje. Janez Gregor Dolničar je že v prvem desetletju 18. stoletja dal vzidati trinajst zanimivih emonskih in ižanskih napisov v zunanje stene novozgrajene stolnice in semenišča v Ljubljani ter s tem ustvaril prvi ljubljanski "lapidarij". Napise je predstavil v svoji Historia Cathedralis Ecclesiae Labacensis leta 1701 (Šašel Kos 1997, 41; 1998, 329). Da so bili ižanski spomeniki slabo zaščiteni pred propadanjem, je opozarjal že Scönleben (1681), ki pravi: "Odšel sem na kraj sam in si jih ogledal: vsi so že skoraj propadli in so nečitljivi." (Šašel Kos 1997, 34). Stanje epigrafskih spomenikov na Igu je pred drugo svetovno vojno ugotavljal B. Saria (Pleterski, Vuga 1987, 139). Konec petdesetih let 20. stoletja je okrajni spomeniški urad v Ljubljani v soglasju s škofijskim ordinariatom odločil, da bo zbral in namestil vse preostale rimske spomenike v cerkvi sv. Mihaela v Iški vasi. Leta 1957 je dal cerkev restavrirati, odkriti freske, ki so bile le delno vidne, in cerkveni prostor urediti v skladu z muzeološkimi načeli (Hostnik 1997, 43). Tako je med letoma 1957-1959 začel nastajati lapidarij, v katerem je zbran velik delež ižanskih kamnitih nagrobnikov. Popis spomenikov je sestavil Jaroslav Šašel (Hostnik 1997, 45). Spomeniki, shranjeni v cerkvi sv. Mihaela, so bili pripeljani z Iga, iz Strahomerja, Staj, Matene in Iške vasi (sl. 1). Vsi so bili odkriti v drugotni legi. Največ spomenikov je bilo pripeljanih z Iga (sl. 2), kjer je tudi največja gostota rimskodobnih predmetov na ižanskem območju (Šašel Kos 1999a, 235). Posebno mesto v slovenski arheologiji so ižanski spomeniki dobili že zaradi svojega bogatega epigrafskega in onomastičnega gradiva. Na nagrobnikih so namreč večinoma zapisana domača imena, ki sestavljajo posebno ižansko skupino v severnojadranski imenski skupini (Lochner Hüttenbach 1965; Katičic 1968, 120; Hamp 1976, 5; Hamp 1978, 61; Lovenjak 1997, 69; Šašel Kos 1997, 255; Šašel Kos 1999a, 236; Šašel Kos 1999b, 52). Spomenike, shranjene v cerkvi sv. Mihaela, lahko razdelimo na tri osnovne oblike: stele (31), are (6) in pepelnice (3) (sl. 3). Največji delež spomenikov predstavljajo stele, ki jim je namenjena v nadaljevanju predstavljena analiza. KAMNITI SPOMENIKI IN LAPIDARIJ V IŠKI VASI TIPOLOGIJA STEL Velik del rimskih spomenikov z Ižanskega je danes shranjen v cerkvi sv. Mihaela v Iški vasi. Že med njeno gradnjo so vanjo vzidali tudi 13 rimskih nagrobnikov (Hostnik 1997, 45; Vuga 1977, 223). Morda se bo pri obnovi cerkvene stavbe oz. pri izkopavanju ob temeljih odkril še kakšen spomenik. Ižanske rimske nagrobnike so uporabljali kot gradbeni material ne le pri cerkvenih stavbah, ampak tudi pri gradnji ižanskega gradu, hiš, hlevov in raznih drugih poslopij. Vendar pomeni veliko težavo za analizo dejstvo, da poznamo natančno najdišče le za maloštevilne, morda le za tri (?), od približno sto antičnih kamnitih spomenikov. Za tipološko razdelitev so prišle v poštev stele, katerih tipe sem lahko določila z gotovostjo (42 %) ali jih delno opredelila, določiti jim je bilo mogoče le osnovni tip (13 %), medtem ko druge (45 %) zaradi slabe ohranjenosti niso bile primerne za analizo. Rezultat tipološke razdelitve stel z Ižanskega je predstavljen v tabeli (sl. 4). Stele lahko delimo v dve skupini oz. tipa A in B (horizontalno), ki imata vsak po štiri podtipe (vertikalno). Dopuščam možnost obstoja še dodatnih tipov, ki pa ostajajo zaradi slabe ohranjenosti gradiva neprepoznani. Kriterij za opredelitev stel v tip A je trikotno oblikovan zatrep, medtem ko je glavna značilnost stel tipa B niša na njihovem zgornjem delu. Skupini nista enotni po zgradbi. V obeh najdemo stele z enostavnim oz. profiliranim okvirjem ali pa je njihova sprednja stran arhitektonsko razčlenjena (edikula). Ta delitev služi tudi kot kjuč za opredelitev podtipov, ki so prikazani v tabeli. Celotna shema se zelo približa Pflugovi razdelitvi portretnih stel iz severne Italije (Pflug 1989, priloga). Opredelitev podtipov Stele brez okvirja (nem. ungegliederte Stelen) imajo zgornji del oblikovan v zatrep (A/I) ali nišo (B/I). Gre za preprosto nagrobno ploščo z reducirano osnovno obliko, na kateri ni opaznih sledov profilacije. V skupino A/I uvrščamo stelo iz Strahomerja (sl. 5: 1). Gre za najstarejšo stelo, najdeno na tem prostoru, ki je datirana na podlagi portreta. Upodobljen moški ima gladko obrito brado in kratke lase, počesane od sredine glave naprej proti čelu. Obrazne poteze, okrogel obraz, štrleča ušesa in anatomsko oblikovan vrat so značilni za julijsko-klavdijske portrete (Croom 2002, 65). Osnovna oblika stele izhaja iz oblik stel s profiliranim okvirjem napisnega polja in trikotnim zatrepom, le da so stranici in arhitrav preoblikovani v dekorativne elemente. Napisno polje uokvirjata dve sulici ali tirsa, ki sta med seboj povezani/a z girlando, katere konca se ovijata okoli palice. Girlanda hkrati uokvirja spodnji del plitvega zatrepa s portretom. Stela je po obliki in okrasu unikaten izdelek. Prav tako skromna po številu stel je tudi skupina B/I. Za ta podtip stele je značilna portretna niša, ki jo od napisnega polja ločuje le globoko vrezana črta. V ta podtip lahko uvrstimo le dva spomenika, in sicer spomenik z Iga, ki ga je postavila hči Hostila za svojo petdesetletno mater (sl. 5: 12), in po obliki podobno stelo v neposredni bližini, vzidano v temelj severnega vogala cerkve sv. Mihaela v Iški vasi. Druga skupina so stele s profiliranim okvirjem (nem. profilgerahmte Stelen). Njihovo zgradbo označuje profiliran okvir napisnega polja. Zgornji del se bodisi končuje s trikotnim profiliranim zatrepom (A/II) ali nišo s portretom (B/II). Izmed obravnavanih nagrobnikov lahko uvrstimo v podtip A/II nagrobnike 2, 3, 4 (sl. 5: 2,3,4). Zanimivo je, da so bili vsi trije pripeljani iz Strahomerja. V podtip B/II s profiliranim napisnim poljem pa sodi stela zakoncev (sl. 5: 9). Zgornji del nagrobnika ima namesto klasičnega trikotnega zatrepa portretno nišo, v kateri sta stilizirani doprsji oseb. Kastelic (1988, 177) opisuje ta nagrobnik kot tipično podeželsko stelo v rustikalni izvedbi z dvema glavama. Arhitektonske stele (nem. Architektonische Stelenj; stele tipa edikula Osnovna značilnost arhitektonskih stel, kamor uvrščamo stele v obliki edikule, je, da je sprednja ploskev razčlenjena s psevdofunkcionalnimi arhitektonskimi elementi. Zgornji del arhitektonske stele ima zatrep (A/III) ali portretno nišo (B/III). Nagrobnik tako posnema videz reducirane edikule (prim. Jevremov 1988, 17). Med nagrobnike tipa reducirane edikule z zatrepom v zgornjem delu opredeljujemo spomenike 5, 8, 11 (sl. 5: 5,8,11). Med arhitektonske stele z napisnim poljem, obdanim z dvema stebroma, na katerih je portretna niša, sodi le stela iz Strahomerja (sl. 5: 6). Stele s pravokotno portretno nišo brez zgornjega zaključka časovno uvrščamo v konec 2. ali začetek 3. stoletja, nekatere pa še v konec 3. ali celo v zgodnje 4. stoletje (Djuric 2007, 897). V skupini arhitektonskih stel lahko opredelimo še podtipa A/IV in B/IV. Gre za posebno obliko arhitektonskih stel, ki je zanimiva zaradi posebej oblikovanega zgornjega dela. Običajna oblika reducirane edikule z zatrepom (A/IV) oz. nišo (B/IV) ima levo in desno pravokotno polje okrašeno z rastlinskimi motivi (sl. 5: 7,10j. Oba spomenika iz te skupine sta bila najdena v Iški vasi. Nagrobniki s t. i. okrasnimi ploščami na stranicah zatrepa so posebnost ižanskega in dolenjskega prostora. Značilna prostorska grupacija tipov in podtipov stel Čeprav je bila večina nagrobnikov odkrita v drugotni legi, so opazne nekatere pravilnosti glede na prostorsko umeščenost posameznih tipov in podtipov. Na sliki 5 so stele razdeljene glede na kraj, od koder so bile prinesene (sl. 5). To so za Ig značilne stele s portretnimi nišami tipa B. Iz Iške vasi je tudi samostojna skupina stel z zatrepom oz. nišo, ki ima levo in desno pravokotno polje okrašeno z rastlinskimi motivi (podtip A/IV in B/IV). V Strahomerju prevladujejo stele tipa A. Prostorska grupacija stel tipa B na Igu, stel tipa A v Strahomerju in podtipa A/IV in B/IV v Iški vasi bi lahko kazala na obstoj lokalnih delavnic, ki so delale za potrebe lokalnega prebivalstva. Najverjetnejša lokacij a teh delavnic je tam, kjer so bili ti predmeti naj deni. Torej v okolici Strahomerja, Iga in Iške vasi. Poleg tipološke homogenosti stel je opazna tudi izjemna enakomernost velikostnih razmerij (sl. 6). Po širini in debelini so stele sicer lahko podobnih dimenzij, njihova standardna debelina pa je izrazito homogena. Povprečna debelina stel, shranjenih v Iški vasi, je 25,6 cm, z odstopanjem do 2 centimetra. Od tega povprečja izstopa le pet stel, tako da ima 80 % stel, shranjenih v Iški vasi, standardizirano debelino. Ta podatek morda kaže na to, da so bile iz istega kamnoloma. Za primerjavo, razlika med maksimalno in minimalno debelino stel, prinesenih iz Strahomerja, je 3 cm (sl. 6). Poleg tega na homogenost skupine kažeta še dva kriterija, izbor motivov in tehnika izdelave. Oglejmo si to na primeru stel 3, 4 in 5 (sl. 7). Skupna vsem trem je trikotna delfinova plavut. Trikotna površina repne plavuti pri steli 4 je razdeljena z ravnimi črtami. Opazno je nesorazmerje med velikostjo plavuti in trupom delfina. Prsne in hrbtne plavuti so prav tako vrisane natančno, z ravnimi linijami. Enaka geometrijska pravilnost upodobitve motiva je značilna tudi za stelo 5, na kateri pa je upodobljena ptica. Skupna jima je tudi upodobitev znamenja v obliki črke V na trupu ptice in delfina. Ikonografija ptice je najverjetneje izpeljava upodobitve delfina kot posledica neustrezne interpretacije oziroma napake izdelovalca (Schleiermacher 1960, 378). Poleg tega je samo na stelah iz Strahomerja v zatrepu upodobljen storž. Vse to kaže na veliko verjetnost, da sta bili steli izdelani v isti delavnici, morda nekje v bližnji okolici Strahomerja. Preverjanje hipoteze Prvotna analiza je bila opravljena le na stelah, ki so danes shranjene v cerkvi sv. Mihaela v Iški vasi. Zanesljivost hipoteze o treh klesarskih delavnicah, ki naj bi bile locirane na Igu, v Strahomerju in Iški vasi, sem zato preverila tudi na drugih stelah z ižanskega območja. Te danes hranijo v Narodnem muzeju Slovenije in v Mestnem muzeju Ljubljana ali pa so vzidane v ljubljansko stolnico in bližnje semenišče, v grad Bistra ter stavbe na Igu. Ker teh stel pri analizi skupin nismo upoštevali, jih lahko uporabimo kot kontrolno skupino. Morebitno ujemanje rezultatov ne more biti naključno. Primerjali smo motive in obliko stel. Veliko težavo predstavlja predvsem to, da pri večini ni znano natančno najdišče oz. je lokacija Ig oznaka za vse te stele z Ižanskega. Pri stelah, ki so vzidane v stolnico, ni niti jasno, ali so bile prinesene z Iga ali so bile iz Emone. Iz ižanske delavnice naj bi izvirale stele s portretno nišo. Gradivo, za katerega zanesljivo vemo, da izvira z Iga, se ujema s hipotezo. Stelam z Iga, ki so shranjene v cerkvi sv. Mihaela v Iški vasi, lahko torej prištejemo še dve steli, vzidani na ižanskem gradu1 (sl. 8 in 9), dve iz Narodnega muzeja (UEL 3714, UEL 3681) in eno iz Mestnega muzeja v Ljubljani (UEL 4179). Na Igu so poleg stel s portretno nišo tudi stele s trikotnim zaključkom 1 Prva stela (sl. 8) je vzidana v vzhodni vogal ižanskega gradu. Gre za zgornji del stele z ravnim zaključkom in pol-krožno portretno nišo (v.: 0,46 cm, š.: 0,90 cm). Zaklinka zapolnjujeta navzdol plavajoča delfina in pravokotno oblikovan lik ob spodnjem robu niše. Delfina imata razcepljeno repno plavut, ki je poudarjena z globokimi linijami. Pod svodom niše je med doprsjem štirilistna rozeta v vencu. Na nagrobniku sta samo portretni glavi z vratom in kratkim nadaljevanjem v oprsje. Telesi pokojnikov sta združeni v enotno maso. Le rahla črta nakazuje, kje se konča telo ene osebe in kje se začne drugo. Obraza sta si podobna, verjetno gre za isto predlogo, ki so jo uporabili pri izdelavi portretov. Velikost glave v primerjavi z velikostjo telesa je nesorazmerna. Obraza sta okrogle oblike, ličnici ne izstopata, nos je tanek, pod njim so nakazana majhna usta. Oči so široko odprte in poudarjene z vekami, rob lasišča poteka vodoravno nad čelom. Moški ima kratko oblikovano pričesko. Soproga je upodobljena na levi strani niše. Njen obraz je nekoliko okrogel, izraz je resen, oči so velike in močno poudarjene s pupilo in izrazitimi vekami, usta so majhna in neizrazita. Na njeni obleki so opazni sledovi noriško-panonske noše, in sicer na glavi avba in ločni fibuli na ramenih. Druga stela (sl. 9) je vzidana v zahodni vogal ižanskega gradu. Ohranjen je njen vrhnji del, in sicer polkrožna portretna niša (v.: 40 cm, š.: 0,69 cm). Levo je doprsje žene s koničastim podolgovatim obrazom, poudarjenima ličnicama, velikih oči ter ozkim podolgovatim nosom. Ženska je oblečena v noriško-panonsko nošo, od katere prepoznamo le v sledovih ločno fibulo na desnem ramenu in noriško avbo. Moški portret ima poudarjene oči, neizrazita majhna usta in rahlo nakazano obliko nosu. Sledovi oblačila moškega niso vidni. (sl. 5: 11 in sl. 10,2 UEL 3669, UEL 3678), vendar so le v manjšem številu. Tudi strahomersko delavnico potrjuje stela, ki je danes vzidana v semenišče v Ljubljani (UEL 3707) in katere izvor potrjuje Dolničarjevo poročilo. Na steli najdemo tipične znake te klesarske delavnice, delfina s trikotno repno plavutjo, okroglo obrobljenim očesom in znakom v obliki črke V na trupu (sl. 11). Morda je iz strahomerske delavnice tudi stela, vzidana v ljubljansko stolnico (UEL 3696), ki si jo je dal postaviti rimski državljan Gaius Aetius Secundus. V njenem zatrepu je upodobljen motiv venca, v katerem je rozeta, levo in desno od nje pa sta storža. Poleg oblike stele (podtip B/II) tudi enake poteze oblikovanja storža - linije, ki potekajo po njegovi celotni površini - kažejo, da je stela iz straho-merske delavnice (sl. 5: 4). Hipoteza o delavnici na območju Iške vasi je bila postavljena na podlagi dveh stel z dodatnim dekorativnim poljem, podtipov A/IV in B/IV (sl. 5: 7,10). Vendar primer stele iz Narodnega muzeja (UEL 3670) kaže, da so bile takšne stele z dekorativnimi polji tudi na Igu. To lahko pomeni, da domneva o delavnici v Iški vasi ne drži ali pa da so prebivalci antičnih naselbin na območju današnjih naselij Ig, Strahomer in Iška vas poznali formalni jezik vseh treh delavnic. Slednja razlaga se zdi povsem razumljiva, saj gre za majhen krog izdelovalcev in uporabnikov, ki so živeli vsega nekaj kilometrov vsaksebi. Torej na podlagi predstavljenih argumentov menim, da so na Ižanskem delovale tri kamnoseške delavnice. ČASOVNI OKVIR DELAVNIC Kjub slabi ohranjenosti nagrobnikov, shranjenih v cerkvi sv. Mihaela, lahko povemo nekaj tudi o njihovi dataciji. Najbolj časovno izpovedni so nagrobniki s portreti, ki so se zgledovali po cesarskih. Spomenike, najdene v Strahomerju, lahko datiramo od prve polovice 1. stoletja n. št. (datiranje na podlagi portreta, sl. 5: 1) pa vse do sredine 3. stoletja (glede na tip stele, sl. 5: 6). Ostali opredeljivi kosi so bili najdeni na Igu in jih lahko le ohlapno umestimo v čas od 2. oziroma 3. do 4. stoletja (sl. 5: 13,14). Preseneča predvsem datacija stel s t. i. keltskimi elementi v poznorimski čas (Djuric 2007, 898; sl. 5: 15). Stele iz Iške vasi je težko datirati, saj se oblikovno prepletajo s stelami z Iga. Na Igu in v Iški vasi srečamo enaka podtipa stel A/IV (sl. 5: 7; UEL 3670) in B/I (sl. 5: 12; neobjavljeno),3 kar bi lahko morda kazalo na sočasnost in povezavo z ižansko delavnico. Če pustimo ob strani primer stele 1 (sl. 5: 1), ki je edina iz prve polovice 1. 2 Ohranjen je zatrep in levi zaklinek stele (v.: 0,27 cm, š.: 0,48 cm). Fragment njenega vrhnjega dela z verjetno ravnim zgornjim zaključkom. V sredini zatrepa je shema-tizirana rozeta z okroglimi listi, ki so razporejeni v dveh vrstah. V zaklinku je viden dolg in ozek, dvakrat zavit rep delfina. Pod delfinom v skrajnem spodnjem kotu zaklinka je vidna manjša rozeta. 3 Stela, vzidana v temelj severnega vogala cerkve sv. Mihaela v Iški vasi. Zgoraj je vidna polkrožna potretna niša, napisno polje nima opaznih sledov profilacije. stoletja n. št., lahko večino nagrobnikov z Iga, iz Straho-merja in Iške vasi uvrstimo v čas od sredine 2. stoletja do sredine 3. stoletja n. št. Kar pomeni, da so bile kamnoseške delavnice sočasne. SKLEP Tipološko je stele z Ižanskega možno razdeliti v dve osnovni skupini, in sicer na stele s trikotnim zatrepom (tip A) in stele s portretno nišo (tip B). Zanimivo je, da tip A prevladuje pri stelah z Iga, tip B pa je značilen za stele, prinesene iz Strahomerja. Skupina stel iz Strahomerja je homogena tudi v smislu okrasa, saj je le na njih upodobljen delfin s trikotno oblikovano repno plavutjo, ki jo je klesar v enem primeru spremenil v ptico. Podrobnost v obliki črke V, ki se je ohranila na trupu delfina in ptice, kaže na to, da sta steli delo iste delavnice. Na podlagi izrazite skupne poteze v izboru okrasa in načinu izdelave lahko sklepamo, da je v okolici Strahomerja delovala lokalna kamnoseška delavnica. Lokalno delavnico lahko prepoznamo tudi v okolici Iške vasi, ki je izdelovala posebno okrašene stele z dodatnimi dekorativnimi polji ob zatrepu oz. portretni niši (podtip A/IV in B/IV). Glede na časovni okvir, v katerega lahko opredelimo večino nagrobnikov z Ižanskega, in standardno debelino stel menim, da gre za sočasno produkcijo treh delavnic na Ižanskem. Med njimi je najdlje delovala delavnica na Igu, ki je kljub romanizaciji ohranila elemente predrimskega formalnega jezika. Zahvala Članek temelji na diplomski nalogi z naslovom Rimsk lapidarij v Iški vasi v kontekstu krajinskega parka Barje ki je nastala pod mentorstvom profesorja Bojana Djurica Rada bi se mu predvsem zahvalila za strokovno vodstvo dragocene nasvete in pripombe, ki so me vodile v pravo smer. Zahvaljujem se tudi Marjeti Šašel Kos za namenjeni mi čas in dragocene pripombe. Edisa Lozic Rudarska 16 SI-5280 Idrija edisalozic@gmail.com Crossbow fibulae of the 5th and 6th centuries in the southeastern Alps Tina MILAVEC Izvleček V članku so predstavljene samostrelne fibule s trdnim nosilcem igle in z gumbom na loku 5. in 6. stoletja, ki so bile najdene v Sloveniji. Dopolnili smo tudi sliko njihove razprostranjenosti v jugovzhodnih Alpah in poskušali dokazati njihovo še vedno sporno pripadnost staroselske-mu prebivalstvu. Poleg tega obravnavamo tudi v Sloveniji redke najdbe balkanskih samostrelnih fibul z nazaj zavito nogo, ki kažejo na slabo poznano bizantinsko prisotnost v 6. stoletju. Ključne besede: jugovzhodne Alpe, Slovenija, pozna antika, samostrelne fibule, fibule z gumbom na loku, balkanske fibule z nazaj zavito nogo, višinske naselbine, staroselci, Germani Abstract In this article crossbow fibulae with a firm catch plate and with a knob bow of the 5'h and 6'h centuries found in Slovenia are presented. We have also added new finds to their distribution in the southeastern Alps and tried to show that they were used by the Romanized population. Also, we discuss the rare finds of Balkan crossbow fibulae with an inverted foot in Slovenia, which reflect the less well-known Byzantine presence in the 6'h century. Keywords: southeastern Alps, Slovenia, Late Antiquity, crossbow fibulae, knob bow fibulae, fibulae with an inverted foot, hilltop settlements, Romanized population, Germanic peoples 1. INTRODUCTION The expression "crossbow fibula" stands for fibulae with an iron spring which coils round the spring-axle from the bow outwards, forms a semicircular chord under (rarely above) the bow, coils round the axle again on the other side of the bow and continues into the needle of the fibula. Thus the fibula looks like a crossbow from above. According to the shape of the foot, crossbow fibulae are divided into those with firm catch plate and those with inverted foot. Both shapes can be made of one or of two pieces (the body and the spring with the axle are made separately). Their beginnings go as far back as the first centuries A.D. in Central and Eastern Europe. Fibulae with inverted foot developed in the 1st century A.D. to the north of the Black Sea, and the fibulae with firm catch plate at the end of the 2nd and the beginning of the 3rd century in the middle Danube and in the Przevorsk culture regions. In the following centuries both forms developed and changed and were spread widely in Germania and Barbaricum.1 Individual examples of crossbow fibulae of both forms appeared also on the Roman side of the borders of the Empire at the end of the 4th century. They are explained by the presence of Germanic foederati in the Late Roman army.2 In the second half of the 5th and in the 6th century we find crossbow fibulae with firm catch plate in the former western part of the Empire, in Germania and Barbaricum, and fibulae with 1 lonitä 1998, 232-233; Schulze 1977, 167-168. 2 Knific, Tomanič-Jevremov 1996, 387. Pernik , latrus-Krjjj Čertigrad Fig. 1: Distribution of type Viminacium. Source: Schulze-Dörrlamm 1986, fig. 12. Sl. 1: Karta razprostranjenosti tipa Viminacium. Vir: Schulze-Dörrlamm 1986, sl. 12. inverted foot in the lower Danube region and in the Balkans.3 In this paper we are concerned above all with crossbow fibulae with firm catch plate of the second half of the 5th and the first half of the 6th century in the western part of the Empire and more closely in the southeastern Alpine region. A crossbow spring is characteristic also of the knob bow fibulae which were produced mainly in Germania and Barbaricum in the 4th and 5th centuries. Around the year 500 they appeared in the southeastern Alps in a form almost entirely similar to that of the fibulae with firm catch plate. The only difference is that they retained the typical knobs on the bow, spring-axle and foot.4 Both fibula types, crossbow and knob bow, had raised discussions about the ethnicity of their owners, which have not yet been satisfactorily concluded. Some researchers, above all J. Werner and V. Bierbrauer, believed they belonged to the Romanized population of the southeastern Alps.5 In an attempt to contradict these theories, M. Schulze-Dörrlamm discussed the crossbow fibulae with firm catch plate and those with knob bow of the 5th and 6th centuries in Europe. She established that all of them were still worn by Germanic peoples just as they were in the first four centuries A.D.6 In this article we wish to present crossbow and knob bow fibulae found in Slovenia and to add to the state of research in the southeastern Alps. We shall try to prove they were mostly used by the Romanized population and not by the Germanic people. Beside that we wish to point out the rare finds of Balkan crossbow fibulae with inverted foot of the 6th century, which reflect the otherwise poorly documented Byzantine presence in Slovenia. 2. CROSSBOW FIBULAE WITH FIRM CATCH PLATE AND KNOB BOW FIBULAE 2.1 Development Crossbow fibulae of the early scheme (long bow, short foot) with firm catch plate or knob bow fibulae of the late 4th and early 5th century in Slovenia have already been discussed. Various types and regions of origin, above all the Suebic middle Danube region (Slovakia, Moravia) and the regions of the Černjahovo and Sintana de Mure§ cultures (Romania, Moldova, Ukraine), have been recognized. These finds are explained with the 3 Jankovic 1981, 168-172; Teodor 1988; Schulze-Dörrlamm 1986; Uenze 1992, 141-159. 4 Schulze-Dörrlamm 1986, 657-669; Voss 1998, 276. 5 Werner 1958, Bierbrauer 1985. 6 Schulze-Dörrlamm 1986. Fig. 2: Kranj, V Lajhu: 1 - grave 112 (after Stare 1980 [a], after Vinski 1967 [b]); 2 - grave 324 (after Stare 1980 [a], after Vinski 1967 [b]). Scale = 1:2. Sl. 2: Kranj, V Lajhu: 1 - grob 112 (po Stare 1980 [a], po Vinski 1967 [b]); 2 - grob 324 (po Stare 1980 [a], po Vinski 1967 [b]). M. = 1:2. presence of the Germanic foederati and do not raise questions of interpretation.7 Between the fibulae of the early and the late scheme we can place an example of the type Viminacium after M. Schulze-Dörrlamm which was found as the westernmost find on Limberk near Velika Račna (pl. 1: 1).8 Typical of this type are the short foot with an equally long catch plate and a rolled, bent or globular foot end. It is spread mostly in the Balkans, along the Danube limes and 7 Žižek 1995; Knific, Tomanič-Jevremov 1996; Pflaum 2000, 115-124. 8 For permission to publish this fibula I would like to thank T. Knific from the National museum of Slovenia in Ljubljana. Fig. 3: Kranj, V Lajhu, grave 160 (after Stare 1980). Scale = 1:2. Sl. 3: Kranj, V Lajhu, grob 160 (po Stare 1980). M. = 1:2. in the hinterland (fig. 1) and dated to the second half of the 5th also the beginning of the 6th century. According to Schulze-Dörrlamm the owners of these fibulae were the Eastern Germanic foederati of the Eastern Roman army,9 and according to S. Uenze and some other authors the owners were Eastern Germanic women, as the fibulae are supposed to be found in women's graves in pairs on the shoulders.10 This type of crossbow fibulae still possesses the long bow-short foot proportion that is typical of the early fibulae. With the exception of some north European types, this changes from the second half of the 5th century on to short bow-long foot proportion.11 Crossbow fibulae of the late scheme (long foot, short bow) found in Slovenia are two-piece fibulae of the late 5th and the early 6th century with a firm catch plate or knob bow which were mostly found in hilltop settlements. These fibulae are mostly made of iron (especially those with firm catch plate) and are for that reason often badly preserved. Beside that, they appear to have been less attractive for the researchers, and in Slovenia they have not been discussed in detail so far. Two fibulae from the necropolis V Lajhu in Kranj (graves 112 and 324, fig. 2) were included in the synthesis of material of the Romanized settlers by Z. Vinski12 and one (grave 160, fig. 3) also in the systematic research of M. Schulze-Dörrlamm.13 The authoress gathered crossbow fibulae with firm catch plate and knob bow fibulae, divided them into types, mapped their distribution and established that they can be ascribed to the Germanic population. Within the borders of the Roman Empire she determined two groups of fibulae. The first group is represented by Pflaum 2000, 117, cat. 96; Schulze-Dörrlamm 1986, 608. 10 Uenze 1992, 141. 11 Schulze-Dörrlamm 1986, 669-674. 12 Vinski 1967, 14-15, 37-41. 13 Schulze-Dörrlamm 1986. 9 the Spanish and southeastern French types (types Estagel and Duraton) which are ascribed to the Western Goths.14 The second group is represented by the southeastern Alpine types Invillino, Siscia, Lauriacum, Passau (with firm catch plate) and types Gurina, Desana, Altenerding and Grepault (knob bow).15 Both groups are supposed to be used by some of the Germanic peoples (Vandals, Scirii _), which is in stark contrast to the opinions of some other authors who believed that the above listed fibula types are characteristic for the Romanized population of the southeastern Alps.16 2.2 Two-piece crossbow fibulae with firm catch plate of the late scheme 2.2.1 Type Invillino For the type Invillino a narrow spring, short semicircular bow and a long foot with firm catch plate are characteristic. Beside the already mentioned piece from grave 160 of the necropolis V Lajhu in Kranj,17 we can add to this type three fibulae from the fortified hilltop settlement of Tonovcov grad above Kobarid (pl. 1: 2,3,4). They were found in the destruction layers of a large dwelling structure which was destroyed in the late 6th century. One (pl. 1: 2) fibula has an uncommonly longer catch plate, bent to the other side, than in most examples. Fibula (pl. 1: 3) probably belongs to the same type, but the end of the foot is slightly bent, so it could also belong to the type Lauriacum for which a rolled or bent end of foot or an end-knob is characteristic. The only silver fibula of this type was found in grave 358 on the necropolis of Pristava near Bled,18 dated between years 570-600 ^g. 6: 3).19 In Slovenia another iron fibula of type Invillino was found on the fortified hilltop settlement of Ajdna above Potoki inside a building on a low terrace near the entrance to the settlement which was destroyed in the second half of the 6th century (fig. 5).20 14 Schulze-Dörrlamm 1986, 692-694, fig. 108. 15 Schulze-Dörrlamm 1986, figs. 110, 111. 16 Schulze-Dörrlamm 1986, 593, fns. 2 and 5; 694, figs. 110, 111. 17 Schulze-Dörrlamm 1986, fig. 56: 10,58. 18 Knific 1983, pl. 25: 6; Knific 2001. 19 Knific 1983, 162. 20 Sagadin 2000-2004, 155-156; Vidrih Perko, Sagadin 2004, fig. 7. Fig. 4: Distribution of type Invillino. Source: SchulzeDörrlamm 1986, fig. 57. Sl. 4: Karta razprostranjenosti tipa Invilino. Vir: SchulzeDörrlamm 1986, sl. 57. Fig. 5: Ajdna above Potoki (after Vidrih Perko, Sagadin 2004). Not in scale. Sl. 5: Ajdna nad Potoki (po Vidrih Perko, Sagadin 2004). Ni v merilu. Fig. 6: Bled, Pristava, grave 358 (after Knific 2004). Scale = 1:2. Sl. 6: Bled, Pristava, grob 358 (po Knific 2004). M. = 1:2. Three more fibulae of this type were found on the fortified hilltop settlement of Kappele near Jadersdorf in Carinthia (room 2 of the southeastern complex, not stratified). One fibula is made of bronze and two are of iron.21 An iron fibula was found (surface find) on the hilltop settlement of Monte Castellazo in Valmarena in northern Italy.22 21 Felgenhauer-Schmiedt 1993, 35-36, pl. 36: 5,7,8. 22 Gruppo 1997, pl. 1: 3. One crossbow fibula was found in the area of Roman house A on the Udine castle hill, in layers of the second half of the 5th and the early 6th century. It is not very well preserved, but according to the basic characteristics it belongs to type Invillino.23 The map (fig. 4) points out the southeastern Alpine character of the discussed fibula type. 23 Buora, Fasano 1994, 178, pl. 1: 21. Fig. 7: Distribution of type Lauriacum. Source: Schulze-Dörrlamm 1986, fig. 60. Sl. 7: Karta razprostranjenosti tipa Lauriacum. Vir: Schulze-Dörrlamm 1986, sl. 60. 2.2.2 Type Lauriacum To type Lauriacum we can add one fibula (pl. 1: 5) from Tonovcov grad (found in humus), which confirms the opinion of M. Schulze-Dörrlamm that this type, according to the shape of the spring-axle loop, is characteristic of the southeastern Alps (fig. 7). Beside the find of Lauriacum only two fibulae were found in France at the time of her publication.24 Two fibulae of this type were found on Kap-pele near Jadersdorf (room 2 of the southeastern complex, not stratified)25 and two more on the hilltop settlements of Sv. Lambert above Pristava near Stična (bronze, pl. 1: 7) and Sv. Lovrenc above Zabreznica (iron, pl. 1: 6), both found with metal detectors.26 2.2.3 Type Siscia A narrow spring, short bow and a long cone-shaped foot are the characteristics of type Siscia.27 Two fibulae (pl. 1: 9,10) were found in the destruction layers from the end of the 6th century on Tonovcov grad. The foot of the second fibula is poorly preserved but enough to recognize the type. Iron fibulae of type Siscia were also found on Grobišča above Mihovo28 (pl. 1: 8; isolated find) 24 Schulze-Dörrlamm 1986, 642-643. 25 Felgenhauer-Schmiedt 1993, 35-36, pl. 36: 4,6. 26 Fibulae are unpublished; for permission to publish them I would like to thank T. Knific. 27 Schulze-Dörrlamm 1986, 635. 28 Dular 2008, 130, pl. 6: 19. Fig. 8: Distribution of type Siscia. Source: Schulze-Dörrlamm 1986, fig. 50. Sl. 8: Karta razprostranjenosti tipa Siscia. Vir: SchulzeDörrlamm 1986, sl. 50. and on Kugelstein.29 Two fibulae were found on the settlement of Hemmaberg in Carinthia; according to the stratigraphic position (layers of ground levelling under the 4th church) they are dated to the late 5th and early 6th century.30 This type also proved to be centred in the southeastern Alps (fig. 8). An iron crossbow fibula was found on the settlement of Krvavica near Vransko (found with a metal detector on the terraces of the settlement, fig. 9)-31 In the publication it is interpreted as an analogy to an Early Migration Period fibula of the early scheme from grave 171 of the Emona necropolis.32 We believe it belongs to type Siscia as it shows the 29 Pichler 1887, pl. on page 108: 6. 30 Ladstätter 2000, pl. 23: 7; 30: 12. 31 Krempuš 2000, fig. 4: 25. 32 Cf. Knific, Tomanič-Jevremov 1996, fig. 4: 3. Fig. 9: Krvavica near Vransko (after Krempuš 2000). Scale = 1:3. Sl. 9: Krvavica pri Vranskem (po Krempuš 2000). M. = 1:3. typically late short bow and long (cone-shaped) foot. Early Migration Period fibulae, such as the one from Emona, usually show a reversed proportion. 2.2.4 Type Passau According to the spring construction we can also add type Passau to the southeastern Alpine types of M. Schulze-Dörrlamm. It consists of two fibulae found in Stražnice in Moravia and Passau in Bavaria.33 The shape of this type is very similar to type Siscia, only the cone-shaped end of foot is turned upwards. Bow and foot of this type are very narrow, similar to type Lauriacum. It has not yet been found in the southeastern Alps. 2.2.5 Germanic types of crossbow fibulae with firm catch plate in the southeastern Alps Beside two Siscia type fibulae two others were found on the settlement of Hemmaberg. One could not be classified34 and the other represents type Miltenberg, which appears mainly in the Alamannic area. M. Schulze-Dörrlamm suggests Burgundians or Alamanni as users of this type.35 Both fibulae are dated according to stratigraphy to the 5th and early 6th century. A crossbow fibula probably of type Rathewitz was found on Invillino.36 This type appears in Alamannic and Thuringian regions and is dated between the middle of the 5th and the first third 33 Schulze-Dörrlamm 1986, 637-638. 34 Ladstätter 2000, pl. 23: 9. 35 Ladstätter 2000, pl. 23: 8; Schulze-Dörrlamm 1986, 692. Bierbrauer 1987, pl. 47: 2. of the 6th century. M. Schulze-Dörrlamm believes it was worn by Thuringians.37 In Bressanone/Brixen in south Tyrol a bronze fibula of type Sližany was found. This type appears in the second half of the 5th century and according to M. Schulze-Dörrlamm belongs to thuringo-alamannic types.38 2.3 Crossbow knob bow fibulae 2.3.1 Type Gurina A narrow spring, short semicircular bow with a loop for the spring-axle and a long foot with firm catch plate and an end knob are the characteristics of type Gurina. The knobs can be variously shaped; all fibulae are made of bronze. The type appears mainly in the southeastern Alps, but four examples were found in Spain. Type Gurina is dated to the second half of the 5th and early 6th century.39 Four examples of this type (pl. 2: 5-8) were found on Tonovcov grad. One (pl. 4: 10) was 37 Schulze-Dörrlamm 1986, 615-617, 691-692. 38 Dal Ri, Rizzi 1995, fig. 13: 3; Schulze-Dörrlamm 1986, 624-625. 39 Schulze-Dörrlamm 1986, 663-668. Fig. 10: Klek on Pokljuka plateau (after Ogrin 2006). Not in scale. Sl. 10: Planina Klek na Pokljuki (po Ogrin 2006). Ni v merilu. found on the surface of building no. 1, the rest in the destruction layers. In Slovenia a fibula of this type was also found near a Late Antique structure on the Klek site, a high mountain pasture on Pokljuka plateau (fig. 10).40 Two fibulae were found in double grave no. 1 of a woman and probably a child on the north Italian necropolis of S. Cristina di Lozio (one fibula is lost). Other grave goods were one bird fibula, glass paste beads and two pairs of polyhedron 40 Ogrin 2006, 103-104, fig. 7. Fig. 11: Distribution of type Gurina. Source: Schulze-Dörrlamm 1986, fig. 89. Sl. 11: Karta razprostranjenosti tipa Gurina. Vir: Schulze-Dörrlamm 1986, sl. 89. Las^undo San Lorenzo, , -X Vaden^^Sabiond \ \ / // \ n loo^^T^^Qg^ V II ^ Fig. 12: Distribution of type Altenerding. Source: SchulzeDörrlamm 1986, fig. 85. Sl. 12: Karta razprostranjenosti tipa Altenerding. Vir: Schulze-Dörrlamm 1986, sl. 85. earrings.41 Another fibula of type Gurina was found in Val Pusteria/Pustertal (precise location unknown) in south Tyrol.42 To the two Spanish sites, Cerro de San Juan and Valdios de Portezuelo, mentioned by M. Schulze-Dörlamm,43 we can add two fibulae from Pazo de Antas de Ulla (individual find) and La Cruz del Negra (no location data).44 Instead of an end-knob, the example from La Cruz del Negra possesses only a slightly widened foot, so the classification as type Gurina is perhaps uncertain. Like the former types, type Gurina shows a distinctive concentration in the southeastern Alps (ffig. 11), but it also appears on the Iberian Peninsula. This type appears especially along the river Adige (fig. 12) and has not yet been found in Slovenia. 2.3.3 Type Desana Fibulae of type Desana have a short massive bow and a very long catch plate. One was found in the supposedly East Gothic grave no. 11 with a set of belt fittings on the necropolis of Globasnitz in Austria, dated between years 493-536.46 Another two fibulae of this type, one silver and one iron and damascened, were found on the settlement of Castelvecchio (Altenburg) near Caldaro.47 An iron fibula with a bronze knob on the bow was found as a surface find on the settlement of Monte Castelazzo in Valmarena.48 Two fibulae were found on the Iberian peninsula, in Cerro de San Juan (isolated find) and in Falperra in Portugal (no location data).49 Type Desana is spread over a wider area (fig. 13), also in Spain and Portugal, similar to type Gurina. It has not yet been found in Slovenia. 2.3.4 Type Grepault According to the spring construction, we can also add type Grepault to the southeastern Alpine types of M. Schulze-Dörrlamm, even though only one fibula was found in the discussed territory, in Val Pusteria, and two in Grepault and Martigny in France.50 The shape of this type is entirely similar to type Gurina, only the end of the foot is turned upwards. It has not yet been found in Slovenia. 2.4 Unclassified fibulae 2.3.2 Type Altenerding Characteristic for fibulae of type Altenerding are a short semicircular bow and a long pointed foot. They were found in south Tyrol in Egna-Laghetti/Neumarkt-Laag, on Sabiona/Säben and in San Lorenzo under Burgkofel.45 More fragments of crossbow and bow knob fibulae were found, but they are too fragmentary to be classified, especially as some types differ in only a few particulars. Four fragments were found on Tonovcov grad (pl. 2: 1-4). They were found in destruction layers from the late 6th century. 41 Riemer 2000, 329, pl. 40: 1. 42 Dal Ri, Rizzi 1995, fig. 14: 4. 43 Schulze-Dörrlamm 1986, fig. 88: 4,5. 44 Gonzales 1989, cat. 40, 43. 45 Dal Ri, Rizzi 1995, fig. 14: 2,6,7. 46 Glaser 2002, pl. 4. 47 Dal Ri, Rizzi 1995, fig. 15. 48 Gruppo 1997, pl. 1: 4. 49 Gonzales 1989, cat. 35, 44. 50 Schulze-Dörrlamm 1986, 667-668. Fig. 13: Distribution of type Desana. Source: Schulze-Dörrlamm 1986, fig. 80. Sl. 13: Karta razprostranjenosti tipa Desana. Vir: Schulze-Dörrlamm 1986, sl. 80. A part of an iron spring and bow of a fibula from Tonovcov grad (found in humus) belongs to a knob bow fibula (pl. 2: 9). It differs from other knob bow fibulae, which always have a cast loop for the axle of the spring. The loop of the fibula from Tonovcov grad is a part of the bow which reaches around the axle from below and up, as is characteristic of the crossbow fibulae of types Siscia, Passau, Invillino and of some examples of types Prague and Viminacium, and appears on fibulae in Moesia I and II, Dacia, Dalmatia and Noricum.51 This fragment could not be classified. In Hrušica near Podkraj (fig. 14) a fragmented iron crossbow fibula with a firm catch plate was found. V. Pflaum believes it could belong to type Invillino.52 On Monte Castelazzo in Valmarena a part of the bow of a knob bow fibula and a fibula foot were found.53 On Castelfelder a fibula foot with Fig. 14: Hrušica near Podkraj (after Pflaum 2000). Scale = 1:2. Sl. 14: Hrušica pri Podkraju (po Pflaum 2000). M. = 1:2. part of the bow was found and on Sabiona/Säben a whole fibula with an unusually long catch plate - which looks similar to the fibulae of the early scheme - was found.54 51 Schulze-Dörrlamm 1986, 675. 52 Pflaum 2000, 118, cat. 80. 53 Gruppo 1997, pl. 1: 5,6. Dal Ri, Rizzi 1995, fig. 13: 6,4. 54 2.5 Conclusion The group of crossbow fibulae types Invillino, Lauriacum, Siscia and Passau and knob bow fibulae types Gurina, Desana, Altenerding and Grepault (types Passau and Grepault have not yet been found in Slovenia) belonged to some of the Germanic peoples in the southeastern Alpine region (Vandals, Skiri ^), according to Schulze-Dörrlamm. She opposes the opinions of Werner and Bierbrauer that they belonged to the Romanized population, but she also refuses the possibility that they were used by the Eastern Goths.55 Considering the concentration of the discussed fibulae in the settlements of the Romanized population - and not in contexts which could be linked to Germanic people - these statements can be seriously questioned. Arguments in favour of the Roman theory are above all related to the area where they appear (^igs. 4,7,8, 11-13), which is the same as with the typical fibulae of the Romanized population56 and the fact that the majority of crossbow fibulae were found in settlements and not in necropolises, which is also typical for the Romanized fibula types. If they do appear in graves, it is usually one fibula per grave (male and female graves from Venusio,57 Pristava58 and Globasnitz59), which is also characteristic of the costume of the Romanized inhabitants. Crossbow fibulae do not appear on sites where Germanic presence is confirmed, such as the hilltop settlements in southeastern Slovenia where a concentration of finds we associate with Eastern Goths was found,60 or the settlement of Rifnik near Šentjur and Kranj (one exception is grave 160 with Lombard characteristics). Also they do not appear in contexts together with Germanic material. A possible interpretation is also that they were worn by the Eastern Goths, the same as types Estagel and Duraton were worn by Western Goths in Spain and in France.61 It is perfectly possible that both groups of Goths also wore certain types of crossbow fibulae beside the bow fibulae typical of their costume. We find a very similar situation in the cultures of Černjahovo-Sintana de Mure§ Schulze-Dörrlamm 1986, 694-697. Bierbrauer 2000, figs. 11, 12. Schulze-Dörrlamm 1986, fig. 51. Knific 1983, pi. 25: 6; Knific 2001. Glaser 2002, pl. 4. Ciglenečki 2006. Schulze-Dörrlamm 1986, 692-694. where bow and crossbow fibulae also co-existed.62 Type Gurina could support this theory, as it is the only southeastern Alpine type which is sometimes found in graves worn on both shoulders, which is not typical for the Roman costume63 (graves from Pula and Somma Prada). Similar can be said for some examples of type Desana, one found in the male grave 11 from Globasnitz with (according to certain authors) an Eastern Gothic belt set and two from the Desana hoard.64 Fibulae of this type are often damascened, which is a technique more often ascribed to the Germanic than Romanized population (examples from Falperra, Altenerding65 and Calstelvecchio). Some examples of types Gurina and Desana were found in Spain and Portugal (but not in France)66 and are supposed to belong to the Western Goths, the same as types Estagel and Duraton. Authors dealing with the Western Goths agree with M. Schulze-Dörrlamm in that the crossbow fibulae were worn by them and not by the Romanized population.67 This is an additional argument for the theory that these two types were more often used by the Germanic people than by the Romans. N. Gonzales recognized one of the fibulae from Conimbriga, Portugal, as type Sisicia, probably because of the shape of the foot and catch plate. But the fibula's spring-axle loop is cast attached to the bow, as appears on all Spanish crossbow fibula types.68 One of the characteristics of type Siscia and other southeastern Alpine types is that the spring-axle is held by the bow which is rolled around it and not by cast loop. So the Conimbriga fibula cannot belong to the southeastern Alpine type, but the mistake is not surprising. Crossbow and knob bow fibulae show several variations within individual types. It could be said that they show no signs of serial manufacture, quite the contrary, so careful observation of the details is important. It is obvious that these objects were worn by both men and women. Perhaps it can also be proved that both crossbow and knob bow fibulae were used by Germanic and Roman populations alike. It does 62 Bierbrauer 1994, figs. 22, 26a. 63 Schulze-Dörrlamm 1986, 665-666; Von Rummel 2007, 404-405. 64 Bierbrauer 1975, pl. 8: 1,2. 65 Sage 1984, pl. 204: 8. 66 Bierbrauer 1997, pl. 7, 8. 67 E.g. Gonzales 1989; Bierbrauer 1997, 167; Sasse 1997, 38-39; Flörchinger 1998, 30. 68 Gonzales 1989, cat. 52. not often happen that fibulae, as a part of costume, would be hard to determine in that particular point, but the assemblage of the southeastern Alpine types shows precisely that. Similar difficulties with recognizing the users also appeared when dealing with the Balkan types of fibulae with inverted foot of the 6th century (see below). 3. BALKAN CROSSBOW FIBULAE WITH INVERTED FOOT OF THE LATE SCHEME Some Balkan crossbow fibulae with inverted foot of the late scheme (short bow, long foot) have been found in Slovenia. For these artefacts the best analogies can be found in numerous finds from the Lower Danubian forts of the 6th century, but the typology of those fibulae is incomplete. Fibulae with inverted foot were dealt with by D. Jankovic,69 D. Teodor70 and S. Uenze. We shall be using the typology of S. Uenze which is based on the work of C. Ambroz.71 The main criterion for type determination she used was the decoration of either foot or bow of the fibula. Her groups are large and the objects within them vary greatly in details. The common characteristic is the spring construction. This seems for now to be the single deciding criterion, and a more precise typological scheme remains a desideratum. 3.1 Small bronze fibulae with a double loop Four Slovenian fibulae belong to the large group of small (3.5-5cm) bronze fibulae with a double loop on the bow (Kleine Bronzefibeln mitBügelschlaufe)7^ The first one was most probably found during the early excavations of the necropolis V Lajhu in Kranj between the years 1897-1900 and was later sold to Vienna (fig. 15). In the publication it is listed among the "Objects from the Vienna museum for which we have no information on where they were found. They could belong to the Szombathy graves but that can no longer be determined"'7^ The second fibula was found in the vicinity of Ljubljana (pl. 2: 11).74 The third one was found with Fig. 15: Kranj, V Lajhu, isolated find. Photo: Tomaž Lauko © NHM Wien. Not in scale. Sl. 15: Kranj, V Lajhu, posamična najdba. Foto: Tomaž Lauko © NHM Wien. Ni v merilu. a metal detector near tower no. 4 on Korinjski hrib above Veliki Korinj (pl. 2: 12),75 and the fourth one is only a badly preserved fragment of a bow found outside building no. 1 on Tonovcov grad (pl. 2: 10).76 The last two fibulae of which only fragments of bows remain could also belong to another Danubian type, Bronzefibeln mit Spiralhaken,7'7 bronze fibulae with a hook on the bow. We can no longer determine that, but it is of little consequence as both types appear simultaneously and in almost the same area. The main difference between them is that the bow of the first type is lengthened to form the spring-axle loop which is then rolled into an additional loop, while on the spring-axle loop of the second type a small hook is attached separately. This fibula type appears along the Danube and Sava rivers and is dated to the 6th century.78 S. Uenze suggests fibulae with a decorated bow may be younger that those with a decorated foot. 3.2 Western Balkan or Dalmatian fibulae Three fibulae from Slovenian sites belong to the so called western Balkan or Dalmatian type. Their characteristic is a cast spring-axle loop with a knob and they are often plated with a thin 69 Jankovic 1981, 168-17. 70 Teodor 1988. 71 Ambroz 1966. 72 Uenze1992, 146-149. 73 Stare 1980, 83, pl. 135: 7; Vinski 1967, pl. 32: 14. 74 Karo 2001. 75 Unpublished. 76 Since only a fragment is preserved the classification of this fibula is uncertain. It could also belong to type Jezerine. 77 Uenze 1992, 150-151. 78 Uenze 1992, 148. sheet of silver or gold foil.79 Two such fibulae were found in the Kranj necropolis V Lajhu (fig. 2) and one as an isolated find on Korinjski hrib (pl. 2: 13).80 First fibula was found in grave 324 (grave I according to original excavation documentation by J. Žmavc, fig. 2: 2) on the necropolis V Lajhu in Kranj.81 In the monograph it is shown as already badly preserved, but a better drawing can be seen in the earlier publications by Žmavc and Vinski.82 It represents one of the iron crossbow fibulae with a short bow and a long inverted foot, but no details can be determined. It lay in the grave together with some amber and glass beads and the remains of a comb.83 The second fibula was found in grave 112 of the same necropolis (fig. 2: 1).84 It is made of iron and plated with bronze foil, decorated with small circles. It lay in the grave together with beads, two S-fibulae (one missing now), weaving knife?, knife, small silver plates of leather bands, belt buckle, silver buckle and remains of iron objects. The Kranj fibulae with inverted foot were classified by Uenze as type Viminacium.85 We have to be careful not to mistake this type for the one of the same name by Schulze-Dörrlamm, which is a type of fibulae with firm catch plate. ^e third fibula from Korinjski hrib is made of bronze and decorated with circles and dots; some coils of the inverted foot are preserved (pl. 2: 13). These fibulae appear in the western Balkans and are dated to the whole of the 6th century.86 On the fortified hilltop settlement of Rifnik above Šentjur (fig. 16) a bronze fibula with inverted foot and knob bow was found.87 This fibula represents a problem, as it does not seem to belong to any known type. The spring-axle of the fibula is held by the bow which reaches from below and up. S. Uenze lists fibulae with a similar construction, but all of them also possess a small hook on the loop (Spiralhaken). The Rifnik fibula has no hook and can thus not be ascribed to any group by Uenze. 79 Uenze 1992, 151. 80 Karo 1999, 24, pl. 1: 2. 81 Žmavc 1904, 270, fig. 235; Stare 1980, pl. 94: 5. 82 Vinski 1967, pl. 8: 5a,b. 83 Žmavc 1904, 270. 84 Šmid 1907, 68: grave 112; Stare 1980, pl. 41: 7; Knific 2005, fig. 8: grave 112: 3. 85 Uenze 1992, 151-152. 86 Uenze 1992, 152, fig. 6. 87 Bolta 1981, pl. 27: 55; Bitenc 2001b. Fig. 16: Rifnik above Šentjur (after Bolta 1981). Scale 1:2. Sl. 16: Rifnik nad Šentjurjem (po Bolta 1981). M. = 1:2. The closest analogies can be found in Voltago in Northern Italy, mentioned by Vinski.88 Some of them have a similar ribbed foot, circle-decorated bow and a knob bow. They differ from the Rifnik fibula in the spring-axle loop construction which is cast attached to the bow. We could presume that the Rifnik fibula is a local imitation of a fibula with inverted foot. A fibula with the same spring construction as the one from Rifnik was found on Kappele near Jadersdorf.89 The bow and foot of this fibula are different but they both have a knob on the bow. The fibula from Kappele is dated to the Early Migration period in the publication, but considering the lengths of the bow and foot, we believe it belongs to the 6th century. 3.3 Conclusion Since the Danubian types of fibulae with inverted foot of the late scheme appear during the whole 6th century, a more precise dating is not possible at the moment. Also the explanation of who used them seems impossible.90 Apparently their use was associated with the limes, but more we cannot say. It is interesting that late examples of these types persisted in the centres of the Romanized population within the Voltago (Northern Italy) and Koman (Albania)91 areas, even in Northern Italy where these types never reached in the 6th century. Also 88 Vinski 1967, pl. 35: 3-5. 89 Felgenhauer-Schmiedt 1993, pl. 37: 1. 90 Uenze 1992, 159. 91 Uenze 1992, fig. 5: 14,15. the comparative likeness of fibulae from Ljubljana (and Korinjski hrib, tower no. 4) and from Koman culture, and the ones from Rifnik and Voltago, is very interesting. Perhaps the Slovene examples represent the objects of the Romanized population in the late 6th and even early 7th century. The type with a fake inverted foot (Scheinumwicklung)'92 has not yet been found in Slovenia. This type is more closely connected to the Danube Byzantine forts and thus to the Byzantine army. 4. ADDENDUM As far as the distribution of the discussed fibula types is concerned, the area between the southeastern Alps and the Lower Danube is less well researched. Some crossbow fibulae have been found above all on Bosnian and Serbian necropolises, but we would like to point out that there is a lot of confusion in the publications. Remains of iron crossbow fibulae have been found in graves in Rakovčani, Mihajlevici and Korita, but the interpretations of them differ from publication to publication. It is a fact that the fibulae are strongly corroded and the drawings are not very precise. In Korita, one Western Balkan or Dalmatian fibula with inverted foot was found in grave 10, and three iron crossbow fibulae with no signs of catch plates were found in graves 49, 60 and 68.93 This can be due to the bad state of preservation, but it could also mean that the fibulae are of the type with inverted foot. The statement of the author, that these are fibulae with hinge construction,94 is surely wrong, but the type cannot be determined. M. Schulze-Dörrlamm mentions one fibula on each shoulder of the skeleton in female grave 48,95 and two fibulae in the same position were also found in male grave 7.96 The skull from grave 7 is artificially deformed and, considering the number and position of the fibulae, the grave could be female. Anthropological analyses were not done. Fibula type can not be determined due to the bad state of preservation. Only the fibulae from grave 48 can be recognized as crossbow fibulae with firm catch plate. The author N. Miletic compares the fibulae with type Invillino,97 but we believe they are too corroded for comparison. S. Uenze lists at least one fibula from grave 48 to her type with firm catch plate;98 that is the type which Shulze-Dörrlamm names type Viminacium.99 According to the author, three more fragments of crossbow fibulae were found in male graves 4, 53 and 56 in Rakovčani, but the types cannot be defined.100 N. Miletic also mentions finds of crossbow fibulae from other sites, Mogorjelo, Čipuljici and Mihajlevici in Bosnia, one of type Viminacium (after Schulze-Dörrlamm ) from Jakovo-Kormadin in Serbia and some examples from Gepidic sites in Hungary.101 In the publication of Mihajlevici, Miletic wrote that the iron crossbow fibula from grave 29 has an inverted foot (sa povijenom nogom).102 We must take her word for it as the photograph is not clear.103 In the later publication of the Rakovčani necropolis she compared the same fibula to type Invillino, which is a type with a firm catch plate (see above). S. Uenze mentions this same fibula as belonging to her group with inverted foot and without loop on the bow (Eisenfibel ohne Bügelschlaufe).1^4 On several of the necropolises in Viminacium (Kostolac, Serbia), fibulae of type Viminacium (both types, after Schulze-Dörrlamm and Uenze), types Prague and Ramersdorf after Schulze-Dörrlamm, type Salona after Uenze and other Balkan types were found.105 Regarding the state of publication it is impossible to say even whether they have a firm catch plate or inverted foot, but we wished to stress the fact that crossbow fibulae do appear also in the area between the southeastern Alps and the Lower Danube in the 6th century. 5. CONCLUSION After adding to the known diffusion of the southeastern Alpine crossbow fibulae we can conclude that the majority of the discussed types represent 92 Uenze 1992, 154-158. 93 Miletic 1979, pi. I: 10; III: 49; 68; IV: 60. 94 Miletic 1979, 160. 95 Schulze-Dörrlamm 1986, 706. 96 97 Miletic 1970, 141. 98 Uenze 1992, 141. 99 Uenze 1992, 141. i»0 Miletic 1970, 120, 126. i"! Miletic 1970, 140-141. 102 Miletic 1956, 30. '^3 Miletic 1956, pl. 8: fig. 3. 104 Uenze 1992, 149-150. 105 Miletic 1970, 121, pl. 2: 7. Zotovic 1980; Ivaniševic, Kazanski, Mastykova 2006, 17-20. a part of costume of the Romanized population of the southeastern Alps. We confirmed the fact that the discussed types distinctly appear in settlements of the Romanized population and not on sites with more apparent Germanic presence. This can be confirmed for types Invillino, Lauriacum, Siscia and Altenerding. It is less certain for types Gurina and especially Desana. These two types are sometimes found in potentially Germanic contexts. It seems important to allow for the possibility that the wide spectrum of these objects was used by both populations. The discussed fibula types appear in the late 5th and the early 6th century and are perhaps mutually exclusive with the second group of fibulae, the Balkan fibulae with inverted foot. The first group of crossbow fibulae with firm catch plate or knob bow are of simple make and were probably locally produced. The second Balkan group are of higher quality and were probably made in Byzantine workshops. They represent the rather scarce signs of Byzantine presence in Slovenia, which we associate with the renewal of Byzantine power after the Gothic wars. The main analogies are found in Byzantine forts along the Danube, but who exactly used them in the 6th century remains unknown. Of special interest are the fibulae that we can compare with the Romanized enclaves in Albania and Northern Italy. It seems that some pieces were made locally and even as late as the beginning of the 7th century. It seems that the crossbow fibulae in the southeastern Alps passed over to the use of the Romanized population in the Late Antiquity, and we can probably say the same for the Balkan fibulae with inverted foot. The only other group of crossbow fibulae within the Empire belonged to the Western Goths and appears in well defined contexts, mostly in graves. It is difficult to say why the Romanized population started using this fibula type in the late 5th century, even more difficult to say from whom the idea came. Imitating Germanic fibulae was not new to them, as we can see in numerous imitations of bow fibulae in the settlements in the southeastern Alps.106 Perhaps imitating crossbow fibulae was a part of the same phenomenon. Crossbow fibulae are distinctly useful, not aesthetic, objects which were used by men and women alike. It appears this trend changed in the middle of the 6th century, when perhaps other types became fashionable. In any case, at least most of the crossbow fibulae with firm catch plate represented one of the typical Romanized fibulae types in the area discussed. They are joined by equal-arm fibulae,107 Romanized bow fibulae (types Trient, Voltago, Lenzumo ...)108 and fibulae in the shape of the Greek cross,109 all of which appear precisely in the southeastern Alps. I0« Bierbrauer 1992; Knific 2004, fig. 7. 107 Hübener 1972, 418; Thörle 2001, 93-96, Gruppe III A, B in Gruppe V B - Type Voltago; in Slovenia also Tonovcov grad (Milavec 2008, pl. 40: 2), Gradec near Logje (Osmuk 2001), Sv. Lovrenc above Bašelj (Josipovič 1982, 181, fig. 48: 1), western Slovenia (Bitenc 2001a). 108 Bierbrauer 1992a. 109 Bierbrauer 1992, 2; id. 2000, fig. 12; Cipot 2003, fig. 13. AMBROZ, A. K. 1966, Fibuly juga evropejskoj časti SSSR II v. do n.e. -IV v. n.e. - Archeologija SSSR. Svod ar-cheologičeskich istočnikov D 1-30, Moskau. BIERBRAUER, ^ 1975, Die ostgotischen Grab- und Schatzfunde in Italien. - Biblioteca degli Studi medievali 7. BIERBRAUER, V. 1985, Frühmittelalterliche Castra im östlichen umd mittleren Alpengebiet: germanische Wehranlagen oder romanische Siedlungen? - Archäologisches Korrespondenzblatt 15, 497-513. BIERBRAUER, V. 1987, Invillino-Ibligo in Friaul 1. Die römische Siedlung und das spätantik-frühmittelalterliche Castrum. - Münchner Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte 33. BIERBRAUER, V. 1992a, Zwei romanische Bügelfibeltypen des 6. und 7. Jahrhunderts im mittleren Alpenraum. Ein Betrag zur Kontinuitäts- und Siedlungsgeschichte. - In: Festschrift zum 50jährigem Bestehen des Institutes für Ur- und Frühgeschichte derLeopold-Franzens-Universität Innsbruck, Universitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie 8, 37-74. BIERBRAUER, V. 1992b, Kreuzfibeln in der mittelalpinen romanischen Frauentracht des 5.-7. Jahrhunderts: Tren-tino und Südtirol. - In: Miscellanea di Studi in onore di Giulia Mastrelli Anzilotti, Archivio per l'Alto Adige. Rivista di studi alpini 86, 1-26. BIERBRAUER, V. 1994, Archäologie und Geschichte der Goten vom 1.-7. Jahrhundert. Versuch einer Bilanz. -Frühmittelalterliche Studien 28, 51-171. BIERBRAUER, V. 1997, Les Wisigoths dans le royaume franc. - Antiquites nationales 29, 167-200. BIERBRAUER, V. 2000, Friaul im 5.-8. Jahrhundert: Siedlungsgeschichtliche Grundlinien aus archäolo- gischer Sicht. - In: Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo. Začetki slovenske etnogeneze 1 / Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese 1, Situla 39, 299-328. BITENC, P. 2001a, Fibula (cat. no. 133). - In: Bitenc, Knific 2001, 48. BITENC, P. 2001b, Lonček, vretence, nakit in deli noše (cat. no. 257). - In: Bitenc, Knific 2001, 80. BITENC, P. and T. KNIFIC (eds.) 2001, Od Rimljanov do Slovanov. Predmeti. - Ljubljana. BOLTA, A. 1981, Rifnikpri Šentjurju. Poznoantična naselbina in grobišče. - Katalogi in monografije 19. BUORA, M. and M. FASANO 1994, Udine romana - alto-medievale e la grezza terracotta del castello di Udine. -Arheološki vestnik 45, 175-185. CIGLENEČKI, S. 2006, Insediamenti Ostrogoti in Slovenia. - In: Goti nell'arco alpino orientale, Archeologia di frontiera 5, 107-122. CIPOT, D. 2003, Križne fibule v Sloveniji. Diploma thesis, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani - Ljubljana. DAL RI, L. and G. RIZZI 1995, Il territorio altoatesino alla fine del VI e nell VII secolo d.C. - In: Cittä, castelli, campagne nei territori difrontiera (secoli VI-VII), Do-cumenti di archeologia 6, 87-114. DULAR, J. 2008, Mihovo in severni obronki Gorjancev v prvem tisočletju pr. Kr. - Arheološki vestnik 59, 11-148. FELGENHAUER-SCHMIEDT, S. 1993, Das Kappele ("Die Käpile") ob Jadersdorf. - Aus Forschung und Kunst 27. FLÖRCHINGER, A. 1998, Romanische Gräber in Südspanien. Beigaben- und Bestattungssitte in westgotenzeitlichen Kirchennekropolen. - Marburger Studien zur Vor- und Frühgeschichte19. GLASER, P. 2002, Gräberfeld der Ostgotenzeit (493-536) in Iuenna/Globasnitz. - Fundberichte aus Österreich 41, 431-438. GONZÄLES, J. N. 1989, A proposito de dos fibulas visigodas precedentes de Los Santos de La Humosa (Madrid). Armbrustfibeln y Bügelknopffibeln en la peninsula Iberica. - In: I Curso de Cultura Medieval. Actas, 177-217, Aguilar de Campoo. GRUPPO 1997 = Gruppo Archeologico del Cenedese 1997, Monte Castellazzo. Insediamento tardoromano-altomedievale nel Valmareno. - Quaderni Friulani di Archeologia 7, 79-127. HÜBENER, W. 1972, Gleicharmige Bügelfibeln der Merowin-gerzeit in Westeuropa. - Madrider Mitteilungen 13. IONITÄ, I. 1998, Die Fibeln mit umgeschlagenem Fuss Almgren Gruppe VI,1. - In: 100 Jahre Fibelformen nach Oscar Almgren, Forschungen zur Archäologie im Land Brandenburg 5, 231-240. IVANIŠEVIC, V., M. KAZANSKI and A. MASTYKOVA 2006, Les necropoles de Viminacium ä l'epoque des grandes migrations. - Monographies 22. JANKOVIC, D. 1981, Podunavski deo oblasti Akvisa u VI. i početkom VII. stoljeca - Grada 5, Beograd. JOSIPOVIČ, D. 1982, Bašelj. - Varstvo spomenikov 24, 181-183. KARO, Š. 1999, Arheološko najdišče Korinjski hrib nad Velikim Korinjem vpoznoantičnem in zgodnjesrednjeve-škem obdobju. Diploma thesis, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani - Ljubljana. KARO, Š. 2001, Fibula (cat. no. 169). - In: Bitenc, Knific 2001, 58. KNIFIC, T. and M. TOMANIČ-JEVREMOV 1996, Prva znamenja velikega preseljevanja ljudstev v Sloveniji. - In: Ptujski arheološki zbornik 6/1, 369-389, Ptuj. KNIFIC, T. 1983, Bled v zgodnjem srednjem veku. Dissertation thesis, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani - Ljubljana. KNIFIC, T. 2001, Pridatki iz ženskega groba (cat. no. 124). - In: Bitenc, Knific 2001, 46. KNIFIC, T. 2004, Arheološki sledovi blejskih prebivalcev. - In: Bled 1000 let. Blejski zbornik 2004, 93-118, Radovljica. KNIFIC, T. 2005, Gospe iz mesta Karnija. - Kranjski zbornik 2005, 331-343, Kranj. KREMPUŠ, R. 2000, Krvavica bei Vransko in Slowenien, Höhensiedlung des 3. bis 6. Jahrhunderts. - In: M. Feugere, M. Guštin (eds.), Iron, Blacksmiths and Tools. Ancient European Crafts, Monographies Instrumentum 12, 209-231. LADSTÄTTER, S. 2000, Die materielle Kultur der Spätantike in der Ostalpen. Eine Fallstudie am Beispiel der westlichen Doppelkirchenanlage auf dem Hemmaberg. - Mitteilungen der Prähistorischen Kommission der Österreichischen Akademie der Wissenschaften 35. MILAVEC, T. 2008, Primerjalna analiza kovinskega gradiva poznoantičnih naselbin jugovzhodnoalpskega prostora. Dissertation thesis, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani - Ljubljana. MILETIC, N. 1956. Nekropola u selu Mihaljevicima kod Rajlovca. - Glasnik Zemaljskog muzeja BiH 11, 9-39. MILETIC, N. 1970, Ranosrednovjekovna nekropola u Ra-kovčanima kod Prijedora. - Glasnik Zemaljskog muzeja BiH 25,119-177. MILETIC, N. 1979, Ranosrednovjekovna nekropola u Koritima kod Duvna. - Glasnik Zemaljskog muzeja BiH 33,141-204. OGRIN, M. 2006, Arheološke raziskave v Julijskih Alpah. Bohinj in Blejski kot. - In: T. Cevc (ed.), Človek v Alpah. Desetletje (1996-2006) raziskav o navzočnosti človeka v slovenskih Alpah, 96-110, Ljubljana. OSMUK, N. 2001, Fibula (cat. no. 131). - In: Bitenc, Knific 2001, 47. PFLAUM, V. 2000, Claustra Alpium Iuliarum in barbari. Najdbe poznorimske vojaške opreme in orožja ter sočasne zgodnje barbarske najdbe na ozemlju današnje Slovenije. - Master's thesis, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani - Ljubljana. PICHLER, F. 1887, Römische Ausgrabungen auf dem Kugelsteine. - Mitheilungen des Historischen Vereines für Steiermark 35, 107-127. von RUMMEL, P. 2007, Habitus barbarus. - Ergänzungsbände zum Reallexikon der Germanischen Altertumskunde 55, Berlin, New York. SAGADIN, M. 2000-2004, 233. Potoki pri Žirovnici. - Varstvo spomenikov 39-41, Poročila 2000-2004,155-156. SAGE, W. 1984, Das Reihengräberfeld von Altenerding in Oberbayern I. - Germanische Denkmäler der Völkerwanderungszeit, Ser. A 14. SASSE, B. 1997, Die Westgoten in Südfrankreich und Spanien. Zum Problem der archäologischen Identifikation einer wandernden "gens". - Archäologische Informationen 20/1, 29-48. SCHULZE, M. 1977, Die spätkaiserzeitlichen Armbrustfibeln mit festem Nadelhalter. - Antiquitas, Reihe 3, Bonn. SCHULZE-DÖRRLAMM, M. 1986, Romanisch oder germanisch? Untersuchungen zu den Armbrust- und Bügelknopffibeln des 5. und 6. Jahrhunderts nach Chr. aus den Gebieten westlich des Rheins und südlich der Donau. - Jahrbuch des römisch-germanischen Zentralmuseums Mainz 33/2, 593-720. STARE, V. 1980, Kranj. Nekropola iz časa preseljevanja ljudstev. - Katalogi in monografije 18. ŠMID, W. 1907, Die Reihengräber von Krainburg. - Jahrbuch für Altertumskunde 1, 55-77. TEODOR, D. GH. 1988, Consideratii privind fibulele roma-no-bizantine din secolele V-VII e.n. in spatiul carpato-dunäreano-pontic. - Arheologia Moldovei 12, 187-233. THÖRLE, S. 2001, Gleicharmige Bügelfibeln des frühen Mittelalters. - Universitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie 81. UENZE, S. 1992, Die spätantike Befestigungen von Sado-vec (Bulgarien). - Münchner Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte 43. VIDRIH PERKO V. and M. SAGADIN 2004, Gorenjska v antiki. - Kamniški zbornik 17, 207-224. VINSKI, Z. 1967, Kasnoantički starosjedioci u salonitan-skoj regiji prema arheološkoj ostavštini predslavenskog supstrata. - Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku 69, 5-86. VOSS, H.-U. 1998, Die Bügelknopffibeln. Almgren Gruppe VI,2, Fig. 185 und 186. - In: 100 Jahre Fibelformen nach Oscar Almgren, Forschungen zur Archäologie im Land Brandenburg 5, 271-282. WERNER, J. 1958, Römische Fibeln des 5. Jahrhunderts von der Gurina im Gailtal und vom Grepault bei Truns (Graubünden). - Der Schlern 32 3/4, 109-112. ZOTOVIC, L. 1980, Nekropola iz vremena seobe naroda sa uže gradske teritorije Viminacija. - Starinar 31, 95-115. ŽIŽEK, I. 1995, Iz ptujskega arheološkega depoja. - Argo 38, 42-43. ŽMAVC, J. 1904, Das Gräberfeld im Lajh bei Krainburg. - Jahrbuch der k.k. Zentral-Kommission für Erforschung und Erhaltung der kunst- und historischen Denkmale 2, 233-274. Samostrelne fibule 5. in 6. stoletja na jugovzhodnoalpskem prostoru 1. UVOD Izraz samostrelna fibula označuje fibule, ki so v tlorisu podobne samostrelu. Njihova skupna značilnost je železna peresovina, ki ustvarja ovoje okrog osi peresovine od loka fibule navzven, preide v polkrožno tetivo pod (redko nad) lokom, se na drugi strani loka ponovno ovija okrog osi ter nato podaljša v iglo fibule. Glede na obliko noge se delijo na tiste s trdnim (čvrstim) nosilcem igle in na tiste z nazaj zavito nogo, obe obliki pa sta lahko enodelni (izdelani iz enega kosa) ali dvodelni (telo fibule in peresovina z iglo sta izdelana posebej). Njihovi začetki segajo v prva stoletja našega štetja v srednji in vzhodni Evropi. Fibule z nazaj zavito nogo so se razvile v 1. stoletju severno od Črnega morja, fibule s trdnim nosilcem igle pa konec 2. in začetek 3. stoletja v srednjem Podonavju in na območju kulture Przevorsk. Obe obliki sta se v sledečih stoletjih razvijali in spreminjali ter bili široko razprostranjeni v Germaniji in Barbariku.1 Posamezni primerki samostrelnih fibul obeh oblik so konec 4. stoletja prestopili tudi meje rimskega cesarstva, kjer jih povezujemo s prisotnostjo germanskih najemnikov v poznorimski vojski.2 V drugi polovici 5. in v 6. stoletju najdemo samostrelne fibule s trdnim nosilcem igle na prostoru bivšega zahodnega dela cesarstva, v Germaniji in Barbariku, fibule z nazaj zavito nogo pa v spodnjem Podonavju in na Balkanu.3 V pričujočem članku nas zanimajo predvsem dvodelne oblike s trdnim nosilcem igle, ki se v drugi polovici 5. in prvi polovici 6. stoletja pojavljajo v zahodnem delu imperija oz. ožje na prostoru jugovzhodnih Alp. Samostrelno peresovino imajo tudi fibule z gumbom na loku, ki so v 4. in 5. stoletju značilne predvsem za Germa-nijo in Barbarik. Okrog leta 500 se na jugovzhodnoalpskem prostoru p oj avij o fibule, oblikovno p ovsem podobne tistim s trdnim nosilcem igle, le da ohranijo značilne gumbe na loku, osi peresovine in nogi.4 Obe vrsti fibul, z gumbom in brez, sta v preteklem obdobju sprožili diskusije o etnični pripadnosti nosilcev, ki se še niso povsem zaključile. Nekateri raziskovalci, predvsem J. Werner in V. Bierbrauer, so zagovarjali njuno pripadnost staroselskemu prebivalstvu jugovzhodnih Alp.5 M. SchulzeDörrlamm je v odgovor tej tezi zbrala dvodelne fibule s trdnim nosilcem igle in fibule z gumbom na loku 5. in 6. stoletja v celi Evropi ter ugotovila, da vse lahko pripisujemo Germanom, enako kot v prvih štirih stoletjih.6 1 Ionitä 1998, 232-233; Schulze 1977, 167-168. 2 Knific, Tomanič-Jevremov 1996, 387. 3 Jankovic 1981, 168-172; Teodor 1988; Schulze-Dörrlamm 1986; Uenze 1992, 141-159. 4 Schulze-Dörrlamm 1986, 657-669; Voss 1998, 276. 5 Werner 1958, Bierbrauer 1985. 6 Schulze-Dörrlamm 1986. Na tem mestu bomo predstavili samostrelne fibule s trdnim nosilcem noge in z gumbom na loku v Sloveniji, dopolnili sliko stanja na prostoru jugovzhodnih Alp ter skušali z argumenti dokazati staroselsko pripadnost večine teh predmetov. Poleg tega želimo opozoriti na redke najdbe balkanskih samostrelnih fibul z nazaj zavito nogo 6. stoletja, ki odsevajo sicer slabše opazno bizantinsko prisotnost na naših tleh. 2. SAMOSTRELNE FIBULE S TRDNIM NOSILCEM IGLE IN SAMOSTRELNE FIBULE Z GUMBOM NA LOKU 2.1 Razvoj Samostrelne fibule zgodnje sheme (dolg lok, kratka noga) s trdnim nosilcem igle ali z gumbom na loku s konca 4. in začetka 5. stoletja v Sloveniji so že bile deležne obravnave. Prepoznani so bili različni tipi in različna izvorna območja, predvsem svebsko srednje Podonavje (Slovaška, Moravska) in prostor kultur Černjahovo in Sintana de Mure^ (Romunija, Moldavija, Ukrajina). Tovrstne najdbe povezujemo s prisotnostjo germanskih najemnikov in ne sprožajo interpretacijskih dilem.7 V vmesno obdobje med samostrelnimi fibulami zgodnje in pozne sheme spada dvodelna fibula tipa Viminacium po M. Schulze-Dörrlamm, ki je bila kot najzahodnejša najdba najdena na Limberku pri Veliki Račni (t. 1: 1).8 Za ta tip je značilna kratka noga z nosilcem igle enako dolgim kot noga in zavihan, zvit ali kroglast zaključek noge. Razprostranjen je predvsem na Balkanu, ob donavskem limesu in v zaledju (sl. 1), datiran pa bolj v drugo polovico 5., tudi v začetek 6. stoletja. Po mnenju M. Schulze-Dörrlamm so bili nosilci teh fibul vzhodnogermanski najemniki v vzhodnorimski vojski,9 po mnenju S. Uenze in še nekaterih avtorjev pa vzhodnogermanske ženske. Fibule naj bi bile namreč najdene v ženskih grobovih po dve na ramenih.10 Ta tip samostrelnih fibul še kaže razmerje dolg lok - kratka noga, ki je značilno za fibule zgodnje sheme. Razen pri nekaterih severnoevropskih tipih se to pri samostrelnih fibulah pozne sheme od druge polovice 5. stoletja dalje spremeni v razmerje kratek lok - dolga noga.11 Samostrelne fibule pozne sheme (dolga noga, kratek lok), najdene v Sloveniji, so dvodelne fibule s konca 5. in začetka 6. stoletja s trdnim nosilcem igle ali z gumbom na loku, ki so bile večinoma najdene v višinskih naselbinah. Te fibule so pogosto železne (predvsem tiste s trdnim nosilcem igle) in so zato slabo ohranjene, poleg tega so bile za raziskovalce očitno manj privlačne. V Sloveniji se z njimi zaenkrat nihče ni podrobneje ukvarjal. Do sedaj so bile objavljene le tri, dve fibuli s kranjskega grobišča 7 Žižek 1995; Knific, Tomanič-Jevremov 1996; Pflaum 2000, 115-124. 8 Objavo fibule je prijazno dovolil T. Knific iz Narodnega muzeja Slovenije. 9 Pflaum 2000, 117, kat. 96; Schulze-Dörrlamm 1986, 608. 10 Uenze 1992, 141. 11 Schulze-Dörrlamm 1986, 669-674. v Lajhu (grobova 112 in 324, sl. 2) je v svoji sintezi sta-roselskega gradiva obravnaval Z. Vinski,12 ena (iz groba 160, sl. 3) pa je bila deležna pozornosti skupaj z drugimi tovrstnimi fibulami v sistematični obravnavi M. Schulze-Dörrlamm.13 Avtorica je zbrala samostrelne fibule s trdnim nosilcem igle in samostrelne fibule z gumbom na loku, jih razdelila v tipe, kartirala in ugotovila, da vse tipe lahko še vedno pripisujemo Germanom. Znotraj meja imperija je ugotovila dve skupini omenjenih fibul. V prvo sodita španska in jugozahodnofrancoska tipa (tipa Estagel in Duraton), ki jih pripisuje Zahodnim Gotom,14 v drugo pa za jugovzhodnoalpsko območje značilni tipi Invillino, Siscia, Lauriacum in Passau od fibul s trdnim nosilcem igle ter Gurina, Desana, Altenerding in Grepault od fibul z gumbom na nogi.15 Obe skupini je M. Schulze-Dörrlamm pripisala natančneje nedoločenim germanskim plemenom (Vandali, Skiri, ^) v nasprotju z nekaterimi drugimi avtorji (predvsem J. Wernerjem in V. Bierbrauerjem), ki so bili mnenja, da te fibule predstavljajo značilne predmete romaniziranih staroselcev.16 2.2 Samostrelne fibule s trdnim nosilcem igle pozne sheme 2.2.1 Tip Invillino Zanj je značilna kratka peresovina, polkrožen kratek lok in dolga noga s trdnim nosilcem igle. K temu tipu lahko (poleg že pri M. Schulze-Dörrlamm omenjenega primerka iz groba 160 s kranjskega grobišča v Lajhu17) prištejemo tri fibule s Tonovcovega gradu nad Kobaridom (t. 1: 2,3,4), ki so bile najdene v ruševinskih plasteh velikega bivalnega objekta 1, ki je propadel konec 6. stoletja, in na hodni površini zunaj objekta. En primerek (t. 1: 2) ima nenavadno dolg nosilec igle, obrnjen na drugo stran noge kot pri večini fibul. Fibula (t. 1: 3) glede na proporce in obliko noge verjetno pripada temu tipu, vendar ima rahlo privihan zaključek noge, tako da bi lahko spadala tudi k tipu Lauriacum, za katerega je značilen uvit, zapognjen ali gumbast zaključek noge. Edina srebrna fibula tipa Invillino je bila najdena v grobu 358 na blejskem staroselskem grobišču na Pristavi,18 ki je datiran med leta 570-600 (sl. 6: 3).19 V Sloveniji je bila železna fibula tipa Invillino najdena tudi na Ajdni nad Potoki v objektu na spodnji terasi tik ob vhodu v naselbino, ki je bil uničen v drugi polovici 6. stoletja (sl. 5).20 12 Vinski 1967, 14-15, 37-41, t. 8: 3,5. 13 Schulze-Dörrlamm 1986, sl. 56: 10,58. 14 Schulze-Dörrlamm 1986, 692-694, sl. 108. 15 Schulze-Dörrlamm 1986, sl. 110, 111. 16 Schulze-Dörrlamm 1986, 593 op. 2 in 5; 694, sl. 110, 111. 17 Schulze-Dörrlamm 1986, sl. 56: 10, sl. 58. 18 Knific 1983, t. 25: 6; Knific 2001. 19 Knific 1983, 162. 20 Sagadin 2000-2004, 155-156; Vidrih Perko, Sagadin 2004, sl. 7. Še dve, oziroma najverjetneje tri fibule tega tipa so bile najdene v naselbini Kappele pri Jadersdorfu (prostor 2 jugovzhodnega stavbnega kompleksa, nestratificirano), od teh je en primerek bronast, dva pa sta železna.2' Železni primerek je bil najden (površinska najdba) v naselbini Monte Castellazzo v Valmareni v severni Italiji.22 Ena samostrelna fibula je bila najdena na prostoru rimskodobne stavbe A na gradu v Vidmu/Udine, v plasteh iz časa druge polovice 5. in začetka 6. stoletja. Sicer je slabo ohranjena, vendar glede na osnovne značilnosti najverjetneje pripada tipu Invillino.23 Dopolnjena karta razprostranjenosti (sl. 4) še poudarja jugovzhodnoalpski značaj tega tipa samostrelnih fibul. 2.2.2 Tip Lauriacum Zanj je značilen uvit, zapognjen ali gumbast zaključek noge. K temu tipu lahko zagotovo štejemo eno fibulo (t. 1: 5) s Tonovcovega gradu (najdena v humusu). Slovenske najdbe fibul tega tipa (Sv. Lambert nad Pristavo pri Stični, brez konteksta, bronasta, t. 1: 7) in Sv. Lovrenc nad Zabreznico (brez konteksta, železna, t. 1: 6)24 potrjujejo mnenje M. Schulze-Dörrlamm, da je tudi ta tip, glede na obliko zanke za os peresovine (os peresovine drži lok, ki jo ovija od spodaj navzven in navzgor), značilen za jugovzhodnoalpski prostor (sl. 7). Razen v Lavriaku sta bili do njene objave namreč najdeni le še dve fibuli v Franciji.25 Poleg teh sta bili najdeni dve železni fibuli tega tipa na naselbini Kappele pri Jadersdorfu (prostor 2 jugovzhodnega stavbnega kompleksa, nestratificirano).26 2.2.3 Tip Siscia Zanj so značilni kratka peresovina, kratek lok in dolga stožčasta noga.27 Dve železni fibuli (t. 1: 9,10) sta bili najdeni v ruševin-skih plasteh s konca 6. stoletja na Tonovcovem gradu. Pri prvi fibuli je noga sicer slabo ohranjena, vendar dovolj, da jo uvrstimo v ta tip. Železni fibuli tipa Siscia sta bili najdeni tudi na Grobiščih nad Mihovim28 (t. 1: 8; detektorska najdba) in na Kugelsteinu.29 H karti razprostranjenosti tega tipa lahko dodamo še dve fibuli s Sv. Heme/Hemmaberg na avstrijskem Koroškem, glede na stratigrafsko pozicijo (plasti planiranja pred gradnjo 4. cerkve in pod njo) datirani v konec 5. ali najkasneje v zgodnje 6. stoletje.30 Tudi pri tem tipu fibul se je izkazalo, da je središče njegove razprostranjenosti dejansko v jugovzhodnih Alpah (sl. 8). Železna fibula s Krvavice pri Vranskem (detektorska najdba z naselbinskih teras, sl. 9)3' je opredeljena kot analogija fibuli zgodnje sheme iz časa zgodnjega preseljevanja ljudstev iz emonskega groba 171.32 Po našem mnenju spada v tip Siscia, saj ima za pozne samostrelne fibule značilen kratek lok in dolgo (stožčasto) nogo. Pri starejših samostrelnih fibulah je to razmerje ponavadi obrnjeno, tako kot pri emonski fibuli. 2.2.4 Tip Passau K jugovzhodnoalpskim tipom M. Schulze-Dörrlamm glede na obliko konstrukcije za peresovino prišteva tudi tip Passau. Zastopan je z dvema primerkoma, najdenima v Stražnicah na Moravskem in v Passauu na Bavarskem.33 Oblika tega tipa je povsem podobna tipu Siscia, le zaključek stožčaste noge je zapognjen navzgor. Lok in noga fibule sta zelo ozka, podobno kot pri tipu Lavriacum. Na prostoru jugovzhodnih Alp primerki tega tipa zaenkrat niso bili najdeni. 2.2.5 Germanski tipi samostrelnih fibul s trdnim nosilcem igle v jugovzhodnih Alpah Poleg dveh fibul tipa Siscia sta bili na Sv. Hemi najdeni še dve samostrelni fibuli: ena, ki se je ni dalo natančneje uvrstiti,34 druga pa sodi v tip Miltenberg, katerega glavna razprostranjenost je na alamanskem območju. M. SchulzeDörrlamm predlaga kot njune nosilce morda Burgunde ali Alamane.35 Obe sta glede na lego datirani v 5. in začetek 6. stoletja. Na Invillinu je bila najdena samostrelna fibula verjetno tipa Rathewitz,36 ki je razširjen na alamanskem in tiriškem območju ter datiran med sredino 5. in prvo tretjino 6. stoletja, M. Schulze-Dörrlamm ga pripisuje Tirinžanom.37 V Bressanonu/Brixnu na južnem Tirolskem je bila najdena bronasta fibula tipa Sližany, ki je značilen za 2. polovico 5. stoletja in po mnenju M. Schulze-Dörrlamm spada med tirinško-alamanske tipe.38 21 Felgenhauer-Schmiedt 1993, 35-36, t. 36: 5,7,8. 22 Gruppo 1997, t. 1: 3. 23 Buora, Fasano 1994, 178, t. 1: 21. 24 Fibuli sta še neobjavljeni, za dovoljenje se najlepše zahvaljujem T. Knificu. 25 Schulze-Dörrlamm 1986, 642-643. 26 Felgenhauer-Schmiedt 1993, 35-36, t. 36: 4,6. 27 Schulze-Dörrlamm 1986, 635. 28 Dular 2008, 130, t. 6: 19. 29 Pichler 1887, t. k strani 108: 6. 30 Ladstätter 2000, t. 23: 7; 30: 12. 31 Krempuš 2000, sl. 4: 25. 32 Prim. Knific, Tomanič-Jevremov 1996, sl. 4: 3. 33 Schulze-Dörrlamm 1986, 637-638. 34 Ladstätter 2000, t. 23: 9. 35 Ladstätter 2000, t. 23: 8; Schulze-Dörrlamm 1986, 692. 36 Bierbrauer 1987, t. 47: 2. 37 Schulze-Dörrlamm 1986, 615-617, 691-692. 38 Dal Ri, Rizzi 1995, sl. 13: 3; Schulze-Dörrlamm 1986, 624-625. 2.3 Samostrelne fibule z gumbom na loku 2.3.1 Tip Gurina Za ta tip so značilni kratka peresovina, kratek polkrožen lok z zanko za os peresovine in dolga noga z gumbom in trdnim nosilcem igle. Gumbi na nogi, na osi peresovine in na loku so lahko zelo različno oblikovani. Vse fibule so bronaste z železno peresovino. Razširjene so večinoma na jugovzhodnoalpskem območju, štirje primerki pa so bili najdeni v Španiji. Datirane so v drugo polovico 5. in v začetek 6. stoletja.39 V ta tip spadajo štirje primerki (t. 2: 5-8) s Tonovcovega gradu. Ena fibula (t. 2: 8) je bila najdena na hodni površini znotraj bivalnega objekta 1, ostale v ruševinskih plasteh. V Sloveniji je bila fibula tipa Gurina najdena še v bližini poznoantične stavbe na planini Klek na Pokljuki (sl. 10).4» Dve fibuli tega tipa sta bili najdeni tudi v dvojnem grobu (ženska in verjetno otrok) na severnoitalijanskem grobišču S. Cristina di Lozio,41 ena je izgubljena. Poleg fibul tipa Gurina so bili najdeni še ptičja fibula, steklene jagode in dvojni uhani s poliedrom. Še ena fibula, najverjetneje tipa Gurina, je bila najdena v Val Pusterii/Pustertal (natančna lokacija ni znana) na južnem Tirolskem.42 K fibulama iz najdišč Valdios de Portezuelo in Cerro de San Juan, ki ju omenja že M. Schulze-Dörlamm,43 lahko dodamo še dve fibuli iz Pazo de Antas de Ulla (posamična najdba) in La Cruz del Negra (brez podatkov o najdišču).44 Zadnja fibula ima namesto gumba na koncu noge le razširitev, zato je njena uvrstitev v tip Gurina nekoliko dvomljiva. Kot prejšnji tipi tudi tip Gurina kaže izrazito koncentracijo na jugovzhodnoalpskem območju (sl. 11), pojavlja pa se tudi na Pirenejskem polotoku. 2.3.2 Tip Altenerding Tri fibule tipa Altenerding, za katerega sta značilna kratek polkrožen lok in dolga koničasta noga, so bile najdene na južnem Tirolskem v Egna-Laghetti/Neumarkt-Laag, na Sabioni/Säben in v San Lorenzu pod Burgkoflom.45 Tip Altenerding kaže razprostranjenost ob Adiži (sl. 12). V Sloveniji fibule tega tipa še niso bile najdene. 2.3.3 Tip Desana Samostrelna fibula z gumbom na loku tipa Desana, za katerega sta značilna kratek masiven lok in zelo dolg nosilec za iglo, je bila najdena v domnevno ostrogotskem moškem grobu 11 s pasno garnituro na grobišču v Glo- basnici/Globasnitz, datiranem med leta 493-536.46 Še dve fibuli tipa Desana sta bili najdeni v naselbini Castelvecchio (Altenburg) pri Caldaru, ena srebrna in ena železna tavši-rana.47 Železna fibula tega tipa (z bronastim gumbom na loku) je bila najdena kot površinska najdba na naselbini Monte Castellazzo v Valmareni.48 K primerkom, ki jih je zbrala M. Schulze-Dörrlamm, je potrebno dodati še dve fibuli, najdeni na Pirenejskem polotoku. Ena je bila najdena v Cerro de San Juan (posamična najdba), ena pa v Falperri na Portugalskem (brez podatka o najdišču).49 Tip Desana je razprostranjen na širšem prostoru (sl. 13), tudi v Španiji in na Portugalskem, podobno kot tip Gurina. V Sloveniji tega tipa nismo zasledili. 2.3.4 Tip Grepault Glede na obliko konstrukcije za peresovino M. SchulzeDörrlamm k jugovzhodnoalpskim tipom prišteva tudi tip Grepault, čeprav je bila le ena fibula tega tipa najdena na obravnavanem prostoru, v Val Pusterii, dve pa v Grepaultu in v Martignyju v Franciji.50 Oblika je povsem podobna tipu Gurina, le zaključek noge je upognjen navzgor. V Sloveniji ta tip ni bil najden. 2.4 Neopredeljene fibule Najdenih je bilo še več fragmentov fibul s trdnim nosilcem igle in fibul z gumbom na loku, vendar so preslabo ohranjeni, da bi jih lahko razvrstili v tipe, še posebej zato, ker se nekateri tipi med seboj tako malo razlikujejo. Štirje fragmenti železnih fibul s Tonovcovega gradu (t. 2: 1-4) so bili najdeni v ruševinskih plasteh s konca 6. stoletja. Del železne peresovine in loka fibule s Tonovcovega gradu (najdena v humusu) pripada samostrelni fibuli z gumbom na loku (t. 2: 9), ki pa se loči od ostalih tovrstnih fibul, ki imajo na loku zanko za os peresovine. Pri tonovški fibuli os peresovine drži lok, ki sega okrog osi od spodaj navzven in navzgor, kar je sicer značilnost samostrelnih fibul tipov Siscia, Passau, Invillino in nekaterih primerkov tipov Praga in Viminacium ter se pojavlja v Meziji I in II, Daciji, Dalmaciji in Noriku.51 Glede na ohranjeni fragment fibule ne znamo uvrstiti. Na Hrušici pri Podkraju (sl. 14) je büa najdena fragmentirana železna fibula s trdnim nosilcem igle, za katero V. Pflaum glede na obliko predvideva, da bi lahko pripadala tipu Invillino.52 Na Monte Castelazzu v Valmareni sta bila najdena del loka fibule z gumbom na loku in noga fibule.53 Na Castelfelderju je bila najdena noga fibule z delom loka, na Sabioni/Säben Schulze-Dörrlamm 1986, 663-668. Ogrin 2006, 103-104, sl. 7. Riemer 2000, 329, t. 40: 1. Dal Ri, Rizzi 1995, sl. 14: 4. Schulze-Dörrlamm 1986, sl. 88: 4,5. Gonzales 1989, kat. 40, 43. Dal Ri, Rizzi 1995, sl. 14: 2,6,7. Glaser 2002, t. 4. Dal Ri, Rizzi 1995, sl. 15. Gruppo 1997, t. 1: 4. Gonzales 1989, kat. 35, 44. Schulze-Dörrlamm 1986, 667-668. Schulze-Dörrlamm 1986, 675. Pflaum 2000, 118, kat. 80. Gruppo 1997, t. 1: 5,6. pa cela fibula z nenavadno dolgim nosilcem igle, ki po obliki spominja na fibule zgodnje sheme.54 2.5 Sklep Skupino fibul s trdnim nosilcem igle tipov Invillino, Lauriacum, Siscia in Passau in fibul z gumbom na loku Gurina, Desana, Altenerding in Grepault M. SchulzeDörrlamm pripisuje ne natančneje določenim Germanom (Vandalom, Skirom, ^) na jugovzhodnoalpskem področju. Nasprotuje tezam o pripadnosti teh tipov Romanom, prav tako pa meni, da niso pripadale Vzhodnim Gotom.55 Glede na koncentrirano pojavljanje fibul obravnavanih tipov v naselbinah staroselcev v jugovzhodnoalpskem krogu in le zelo redko pojavljanje v kontekstih, ki bi jih lahko povezovali z Germani, bi to njeno trditev dokončno lahko postavili pod vprašaj. V prid tezi o njihovi pripadnosti sta-roselskemu prebivalstvu vsekakor govorita območje njihove razprostranjenosti (sl. 4,7,8, 11-13), ki povsem sovpada z območjem razprostranjenosti značilnih staroselskih fibul,56 in dejstvo, da je bila večina teh fibul najdena v naselbinah, le malo pa na grobiščih, kar je na obravnavanem prostoru običajno pri staroselskih fibulah. Kjer pa so bile najdene v grobovih, se fibule pojavljajo samo po ena v moških in tudi ženskih grobovih (grobovi iz Venusia,57 Pristave,58 Globasnice59), kar prav tako govori za romansko nošo. Obravnavane fibule se ne pojavljajo na najdiščih, ki bi jih lažje povezovali z germansko prisotnostjo, na primer na višinskih naselbinah jugovzhodne Slovenije, kjer se kaže zgoščevanje predmetov, ki jih povezujemo z Vzhodnimi Goti,60 ali na Rifniku ter v Kranju (ena izjema v grobu 160 s tremi S-fibulami). Prav tako se ne pojavljajo v kontekstih skupaj z germanskim gradivom. Možna interpretacija bi bila tudi ta, da so bile del noše Vzhodnih Gotov, podobno kot naj bi bile samostrelne fibule tipov Estagel in Duraton del noše Zahodnih Gotov v Španiji in Franciji.61 Možnost, da sta imeli obe veji Gotov poleg ločnih fibul tudi svoje variante samostrelnih fibul je povsem sprejemljiva, podobno situacijo najdemo v kulturah Černjahovo-Sintana de Mure^, v katerih so prav tako soobstajale ločne in samostrelne fibule.62 To tezo bi lahko podpirale predvsem fibule tipa Gurina, ki predstavljajo edini jugovzhodnoalpski tip, ki se v nekaterih grobovih pojavlja v tipični neromanski noši dveh fibul na ramenih63 (grobova iz Pule in Somma Prade), in primerki tipa Desana, ki so bili najdeni eden v moškem grobu 11 z (po mnenju avtorja objave) vzhodnogotsko pasno garnituro v 54 Dal Ri, Rizzi 1995, sl. 13: 6,4. 55 Schulze-Dörrlamm 1986, 694-697. 56 Bierbrauer 2000, sl. 11, 12. 57 Schulze-Dörrlamm 1986, sl. 51. 58 Knific 1983, t. 25: 6; Knific 2001. 59 Glaser 2002, t. 4. 60 Ciglenečki 2006. 61 Schulze-Dörrlamm 1986, 692-694. 62 Bierbrauer 1994, sl. 22, 26a. 63 Schulze-Dörrlamm 1986, 665-666; Von Rummel 2007, 404-405. Globasnici in dva v zakladni najdbi iz Desane.64 Fibule tega tipa so občasno tavširane, kar je tehnika, ki jo pripisujemo bolj Germanom kot Romanom (že omenjeni primerki iz Falperre, Altenerdinga65 in Castelvecchia). Poseben problem predstavljajo primerki tipov Gurina in Desana, ki so bili najdeni v Španiji in na Portugalskem66 (vendar ne v Franciji) in so pripisani Zahodnim Gotom, tako kot tipa Estagel in Duraton. Avtorji, ki se ukvarjajo z vizigotsko tematiko, se strinjajo z M. Schulze-Dörrlamm v tem, da samostrelne fibule pripisujejo le-tem in ne romanskemu prebivalstvu.67 To je dodaten argument za to, da so prav ta dva tipa večkrat uporabljali Germani kot Romani. N. Gonzales je eno od fibul z najdišča Conimbriga na Portugalskem pripisal tudi tipu Siscia, najverjetneje zaradi enako oblikovane noge in držala za iglo, vendar ima fibula zanko za os peresovine ulito skupaj z lokom, kar je sicer značilnost španskih tipov samostrelnih fibul.68 Ena od značilnosti fibul tipa Siscia in drugih jugovzhodnoalpskih samostrelnih fibule je ta, da os peresovine drži lok, ki jo ovija, in ne ulita zanka. Tako fibule ne moremo pripisati jugovzhodnoalpskemu tipu fibul, zmota pa ne preseneča. Fibule s trdnim nosilcem igle in fibule z gumbom na loku so si namreč znotraj tipov zelo različne. Lahko rečemo, da nikakor ne kažejo serijske izdelave, ravno nasprotno, zato je potrebna previdnost pri detajlih. Očitno je, da so te fibule nosili oboji, moški in ženske, morda pa se bo pokazalo tudi, da so se fibule s trdnim nosilcem igle in fibule z gumbom na loku uporabljale ne glede na razlikovanje Germani-Romani. Ni pogosto, da bi bile fibule, kot del noše, v tem smislu neopredeljive, vendar nabor jugovzhodnoalpskih tipov samostrelnih fibul zaenkrat kaže prav na to. Podobno neopredeljenost nosilcev kažejo tudi balkanski tipi fibul z nazaj zavito nogo 6. stoletja (glej spodaj). 3. BALKANSKE SAMOSTRELNE FIBULE Z NAZAJ ZAVITO NOGO POZNE SHEME V Sloveniji je bilo najdenih tudi nekaj samostrelnih fibul z nazaj zavito nogo pozne sheme (kratek lok in dolga noga, za razliko od zgodnjegermanskih fibul z obratnim razmerjem predvsem iz 4. in z začetka 5. stoletja). Ti posamezni primerki imajo najboljše primerjave v številnih najdbah iz obdonavskih kastelov 6. stoletja, njihova tipologija pa je precej pomanjkljiva. Razvrstiti so jih poskušali D. Jankovič,69 D. Teodor70 in S. Uenze. Tu bo uporabljena tipologija S. Uenze, ki sloni na razvrstitvi A. K. Ambroza.71 S. Uenze je kot glavni kriterij pri razvrščanju znotraj večjih skupin uporabljala okras, razliko med tem, ali je okrašena 64 Bierbrauer 1975, t. 8: 1,2. 65 Sage 1984, t. 204: 8. 66 Bierbrauer 1997, t. 7,8. 67 Npr. Gonzales 1989; Bierbrauer 1997, 167; Sasse 1997, 38-39; Flörchinger 1998, 30. 68 Gonzales 1989, kat. 52. 69 Jankovič 1981, 168-17. 70 Teodor 1988. 71 Ambroz 1966. noga ali lok. Njene skupine so velike in predmeti se med seboj zelo razlikujejo v podrobnostih, druži jih večinoma tip konstrukcije za peresovino. Ta kriterij se zdi trenutno edini odločilni, na podrobnejšo in bolj izpovedno tipološko razdelitev pa še čakamo. 3.1 Majhne bronaste fibule z dvojno zanko V veliko skupino majhnih (3,5-5,0 cm) bronastih fibul z dvojno zanko (Kleine Bronzefibeln mit Bügelschlaufe)"72 spadajo štiri slovenske fibule. Prva je bila najdena najverjetneje med zgodnjimi izkopavanji na kranjskem grobišču v Lajhu med leti 1897-1900 in bila prodana na Dunaj (sl. 15), v objavi je navedena med »Predmeti iz dunajskega muzeja, za katere nimamo najdiščnih podatkov. Lahko pa bi pripadali Szombathyjevim grobovom, kar pa ni določljivo.«73 Druga fibula je bila najdena v okolici Ljubljane (t. 2: 11),74 tretja kot detektorska najdba blizu stolpa 4 na Korinjskem hribu (t. 2: 12),75 četrto pa predstavlja le slabo ohranjen lok fibule, najden na Tonovcovem gradu v zunanji hodni površini bivalnega objekta 1 (t. 2: 10).76 Ti zadnji fibuli, od katerih sta ohranjena samo odlomka loka, bi lahko pripadali tudi drugemu tipu podonavskih fibul, Bronzefibeln mit Spiralhaken77 (bronaste fibule s kaveljčkom), česar pa ne moremo več ugotoviti. V vsakem primeru na nivoju, ki nas zanima, to ne bi predstavljalo razlike v interpretaciji, saj sta oba tipa sočasna ter imata skoraj enako razprostranjenost. Glavna razlika med njima je, da imajo prve sam lok podaljšan v zanko za os peresovine, ki se nato zavije v dodatno zanko, fibule s kaveljčkom pa imajo na zanki za peresovino kaveljček dodan posebej. Za majhne bronaste fibule z dvojno zanko je značilna razprostranjenost ob Donavi in Savi in datacija v 6. stoletje.78 S. Uenze predpostavlja možnost, da so fibule z okrašenim lokom mlajše od tistih z okrašeno nogo. 3.2 Zahodnobalkanske oziroma dalmatinske fibule Tri slovenske fibule spadajo v skupino tako imenovanih zahodnobalkanskih oz. dalmatinskih fibul. Zanje je značilno, da imajo zanko za peresovino ulito skupaj z lokom, na njej gumb, večkrat so obdane s srebrno ali zlato pločevino.79 Dve taki fibuli sta bili najdeni na kranjskem grobišču v Lajhu (sl. 2), ena pa kot detektorska najdba brez natančnejših najdiščnih podatkov na Korinjskem hribu (t. 2: 13).8» Prva je bila najdena v grobu 324 (grob I po J. Žmavcu, sl. 2: 2) v Lajhu v Kranju.81 V objavi grobišča je prikazana že zelo slabo ohranjena, lažje določljiva je v prvi objavi Žmavca in objavi Vinskega,82 kjer je očitno, da gre za eno izmed železnih samostrelnih fibul s kratkim lokom in dolgo nazaj zavito nogo, natančneje pa je ni mogoče določiti. V grobu je ležala skupaj z nekaj steklenimi in jantarnimi jagodami in ostankom glavnika.83 Druga je bila najdena v grobu 112 v Lajhu v Kranju (sl. 2: 1).84 Ta fibula je železna, obdana z bronasto pločevino, okrašeno s krožci s piko. Poleg te fibule so bili v grobu najdeni še jagode, dve S-fibuli (ena zdaj pogrešana), tkalski nož, nož, majhni srebrni okovi usnjenih trakov, pasna spona, srebrna spona in ostanki zarjavelih železnih predmetov. Kranjski fibuli z nazaj zavito nogo je S. Uenze uvrstila v svoj tip Viminacium,85 ki pa ga ne smemo zamešati z enako poimenovanim tipom samostrelnih fibul s trdnim nosilcem za iglo M. Schulze-Dörrlamm. Fibula s Korinjskega hriba je bronasta, okrašena z motivom polkrožcev in pik, ohranjeni so ostanki navojev noge (t. 2: 13). Zahodnobalkanske fibule so, kot pove ime, razprostranjene na zahodnem Balkanu in datirane široko v 6. stoletje.86 Problematična je bronasta fibula z nazaj zavito nogo in gumbom na loku, ki je bila najdena kot slučajna najdba na naselbini na Rifniku nad Šentjurjem (sl. 16).87 Pri tej fibuli os peresovine drži lok, ki sega okrog osi od spodaj navzven in navzgor. S. Uenze našteva fibule s podobno konstrukcijo za peresovino, vendar imajo te na zanki še kaveljček (Spiralhaken), ta fibula pa ga nima. Po tem kriteriju se ne uvršča v nobeno od skupin S. Uenze. Najbližje primerjave tej fibuli so trije primerki iz italijanskega Voltaga, ki jih omenja Vinski,88 od katerih ima ena povsem podobno oblikovano narebreno nogo, lok okrašen s krožci s piko in gumb na loku. Razlikujejo se zopet v zanki za peresovino, katero imajo, enako kot zahodnobalkanske fibule, ulito skupaj z nogo. Lahko bi trdili, da gre pri rifniški fibuli za lokalni posnetek fibul z nazaj zavito nogo. Fibula z enako konstrukcijo za peresovino kot rifni-ška je bila najdena na Kappele pri Jadersdorfu.89 Lok in noga sta sicer oblikovana drugače, z rifniško pa imata skupen tudi gumb na loku, pri fibuli s Kappele morda samo nastavek za gumb (fibula je tam sicer datirana v čas zgodnjega preseljevanja ljudstev, kar po mojem mnenju glede na razmerje dolžin loka in noge ne drži). 72 Uenze1992, 146-149. 73 Stare 1980, 83, t. 135: 7; Vinski 1967, t. 32: 14. 74 Karo 2001. 75 Fibula je še neobjavljena, začasno jo hrani Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. 76 Ker je ohranjen le odlomek, je opredelitev fibule delno negotova. Lahko bi pripadala tudi tipu Jezerine. 77 Uenze 1992, 150-151. 78 Uenze 1992, 148. 79 Uenze 1992, 151. 80 Karo 1999, 24, t. 1: 2. 81 Žmavc 1904, 270, sl. 235; Stare 1980, t. 94: 5. 82 Vinski 1967, t. 8: 5a,b. 83 Žmavc 1904, 270. 84 Šmid 1907, 68: grob 112; Stare 1980, t. 41: 7; Knific 2005, sl. 8: grob 112: 3. 85 Uenze 1992, 151-152. 86 Uenze 1992, 152, sl. 6. 87 Bolta 1981, t. 27: 55; Bitenc 2001b. 88 Vinski 1967, t. 35: 3-5. 89 Felgenhauer-Schmiedt 1993, t. 37: 1. 3.3 Sklep Obdonavski tipi samostrelnih fibul z nazaj zavito nogo pozne sheme se pojavljajo v celem 6. stoletju, natančnejša časovna določitev ni mogoča. Prav tako je za te fibule značilno, da ne omogočajo opredelitve nosilcev.90 Očitno je bila njihova uporaba povezana z dogajanjem ob limesu, več pa ni mogoče zaključiti. Zanimivo je, da so se pozni primerki tega tipa znotraj krogov na območju Voltaga v severni Italiji in kulture Koman v Albaniji91 ohranili prav v osrčju staroselskega prebivalstva, celo v severni Italiji, kamor v zgodnjem 6. stoletju fibule z nazaj zavito nogo niso segle. Zanimiva je tudi primerljivost fibul iz Ljubljane (t. 2: 11) in Korinjskega hriba (stolp 4, t. 2: 12) s poznimi fibulami kulture Koman in primerjave rifniške fibule s primerki iz Voltaga. Morda predstavljajo te fibule tudi v Sloveniji pozne predmete romanskih staroselcev na koncu 6. ali še v delu 7. stoletja. Na naših tleh še ni bilo najdenih samostrelnih fibul z navidezno zavito nogo (Scheinumwicklung),92 ki naj bi bile tesno povezane prav z obdonavskimi bizantinskimi kasteli, te so morda bolj verjetno povezane z vojsko kot najdeni primerki. Obravnani balkanski tipi dopolnjujejo sliko samostrelnih fibul, ki jo je predstavila M. Schulze-Dörrlamm za prostor spodnjega Podonavja. 4. ADDENDUM Kar se tiče pojavljanja obravnavanih tipov fibul, je prostor med jugovzhodnimi Alpami in spodnjim Podonavjem slabše raziskan. Nekaj samostrelnih fibul je sicer bilo najdenih predvsem na grobiščih v Bosni in Srbiji, vendar moramo opozoriti na precejšnjo zmedo v objavah. Ostanki železnih samostrelnih fibul so bili najdeni v nekaterih grobovih na poznoantičnih grobiščih v Rakov-čanih pri Prijedoru, Mihaljevicih pri Rajlovcu in Koritih pri Duvnu v Bosni, vendar so v različnih objavah različno interpretirani. Dejstvo je, da so železne fibule zelo slabo ohranjene, močno korodirane, pa tudi risbe niso zelo izpovedne. V Koritih so bile najdene ena zahodnobalkanska fibula z nazaj zavito nogo v grobu 10 in tri železne samostrelne fibule v grobovih 49, 60 in 68,93 pri nobeni od njih na nogi ni viden ostanek nosilca za iglo. To je lahko posledica slabe ohranjenosti, lahko pa je znak, da gre za fibule z nazaj zavito nogo. Gotovo je napačna navedba avtorice, da so to fibule na šarnir,94 ne moremo pa z gotovostjo trditi, kateri vrsti pripadajo. Za grobišče Rakovčani M. Schulze-Dörrlamm omenja po eno fibulo na vsakem ramenu skeleta iz ženskega groba 48,95 dve v enaki legi pa sta se nahajali tudi v sicer moškem grobu 7.9® Skelet iz tega groba ima deformirano lobanjo in je po največji verjetnosti, glede na lego in število fibul, ženski, antropološka analiza ni bila narejena. Tip fibule ni določljiv zaradi slabe ohranjenosti. Oblika je natančneje določljiva samo za fibuli iz groba 48, kjer vidimo, da gre za samostrelni fibuli s trdnim nosilcem igle. Avtorica N. Miletic fibule primerja s primerki tipa Invillino,97 vendar so za določitev tipa preslabo ohranjene. S. Uenze najmanj eno fibulo iz groba 48 prišteva k fibulam s trdnim nosilcem igle,98 to je isti tip, ki ga M. Schulze-Dörrlamm imenuje tip Viminacium.99 Na Rakovčanih so po mnenju Mileticeve najdeni še trije slabo ohranjeni ostanki po ene železne samostrelne fibule tudi v moških grobovih 4, 53 in 56, tipi niso določljivi.100 Mileticeva omenja tudi najdbe samostrelnih fibul iz drugih najdišč, iz Mogorjela, Čipuljica in Mihajlevicev v Bosni, eno tipa Viminacium (po M. Schulze-Dörrlamm) z grobišča Jakovo-Kormadin v Srbiji in nekaj primerkov z nekaterih gepidskih najdišč na Madžarskem. V objavi grobišča iz Mihaljevicev je Mileticeva sicer zapisala, da je železna samostrelna fibula iz groba 29 sa povijenom nogom.102 Pri tem ji moramo verjeti na besedo, saj je fotografija nerazločna.103 V kasnejši objavi grobišča Rakovčani je isto fibulo primerjala s tipom Invillino, torej s tipom s trdnim nosilcem igle (glej zgoraj). S. Uenze šteje isto fibulo v svojo skupino železnih fibul z nazaj zavito nogo brez zanke (Eisenfibel ohne Bügelschlaufe).104 Na več grobiščih v Viminaciju so bile najdene fibule tipov Viminacium (po M. Schulze-Dörrlamm in S. Uenze), tipov Praga in Ramersdorf po M. Schulze-Dörrlamm, tip Salona po S. Uenze in drugi balkanski tipi.105 Glede na stanje objav fibul ne moremo z gotovostjo opredeliti niti glede na to, ali spadajo med tiste s trdnim nosilcem igle ali z nazaj zavito nogo, vendar smo želeli opozoriti, da se samostrelne fibule v 6. stoletju vendarle pojavljajo tudi na prostoru med jugovzhodnimi Alpami in spodnjim Podonavjem. 5. ZAKLJUČEK Po tem, ko smo dopolnili znano sliko razprostranjenosti jugovzhodnoalpskih samostrelnih fibul, lahko zaključimo, da večina obravnavanih tipov fibul predstavlja del noše romanskih staroselcev na jugovzhodnoalpskem prostoru. Potrdili smo dejstvo, da se obravnavani tipi fibul izrazito pojavljajo na naselbinah staroselcev in ne na najdiščih, za katera je značilna opaznejša prisotnost Germanov. To lahko trdimo predvsem za tipe Invillino, Lauriacum, Siscia 90 Uenze 1992, 159. 91 Uenze 1992, sl. 5: 14,15. 92 Uenze 1992, 154-158. 93 Miletic 1979, t. I: 10; III: 49,68; IV: 60. 94 Miletic 1979, 160. 95 Schulze-Dörrlamm 1986, 706. 96 Miletic 1970, 121, t. 2: 7. 97 Miletic 1970, 141. 98 Uenze 1992, 141. 99 Schulze-Dörrlamm 1986, 605-608. 100 Miletic 1970, 120, 126. i0! Miletic 1970, 140-141. 102 Miletic 1956, 30. 103 Miletic 1956, t. 8: sl. 3. 104 Uenze 1992, 149-150. 105 Zotovic 1980; Ivaniševic, Kazanski, Mastykova 2006, 17-20. in Altenerding. Manj gotovo to velja za primerke tipov Gurina in predvsem Desana, ki se v nekaterih primerih pojavljajo v kontekstih, ki bi jih lažje pripisali Germanom. Pomembno se zdi tudi dopustiti možnost, da so resnično širok spekter teh predmetov uporabljali oboji. Časovno te fibule spadajo v konec 5. in v začetek 6. stoletja ter se morda v določeni meri izključujejo z drugo obravnavano skupino fibul, torej z balkanskimi fibulami z nazaj zavito nogo, katerim pripisujemo bizantinski oz. vzhodnorimski izvor. Fibule s trdnim nosilcem igle in gumbom na loku delujejo po izdelavi dokaj preprosto in so jih verjetno izdelovali lokalno. Fibule z nazaj zavito nogo pa kažejo kvalitetnejšo izdelavo, ki jo lažje pripišemo vzhodnorimskim delavnicam. Predstavljajo primerke ne tako pogostih znakov bizantinske prisotnosti na naših tleh, ki jo povezujemo z obnovo bizantinske oblasti po gotskih vojnah. Glavne primerjave za ta tip fibul najdemo v bizantinskih kastelih ob Donavi, vendar v 6. stoletju tudi zanje ni več jasno, ali so jih uporabljali Romani ali Germani. Posebno zanimivi so tisti primerki, ki jih lahko primerjamo s staroselskimi enklavami v Albaniji in v severni Italiji. Videti je, da so nekatere primerke lahko izdelovali tudi lokalno in se časovno lahko uvrščajo v čas po letu 600. Zdi se, da so samostrelne fibule v pozni antiki vsaj na jugovzhodnoalpskem prostoru prešle v uporabo romani-ziranih staroselcev, najverjetneje lahko to trdimo tudi za balkanske fibule z nazaj zavito nogo. Edini drugi sklop samostrelnih fibul znotraj meja cesarstva v obravnavanem obdobju so tipi, ki so pripisani Zahodnim Gotom, in se redno pojavljajo v opredeljivih kontekstih, predvsem na grobiščih. Težko je najti razloge, zakaj so staroselci prevzeli sa-mostrelne fibule konec 5. stoletja, še težje pa je ugotoviti od koga. Posnemanje germanskih fibul jim ni bilo novo, kar lahko vidimo v številčnih posnetkih ločnih fibul na staroselskih naselbinah jugovzhodnih Alp.106 Morda je bil prevzem samostrelnih fibul del istega pojava. Samostrelne fibule so izrazito uporabni, ne estetski, predmeti, ki so jih uporabljali tako moški kot ženske. Videti je, da je ta moda sredi 6. stoletja tonila v pozabo, morda so se tedaj razcveteli drugi tipi fibul. V vsakem primeru je vsaj večina tipov samostrelnih fibul s trdnim nosilcem noge predstavljala eno od značilnih oblik nakita staroselcev na obravnavanem območju. Tako se pridružujejo dvoramnim fibulam,107 romanskim ločnim fibulam (tipi Trient, Voltago, Lenzumo, ...)'08 in fibulam v obliki grškega križa,109 ki se vse pojavljajo prav na območju jugovzhodnih Alp. Tina Milavec Oddelek za arheologijo Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Zavetiška 5 SI-1000 Ljubljana tina.milavec@ff.uni-lj.si 106 Bierbrauer 1992a; Knific 2004, sl. 7. 107 Hübener 1972, 418; Thörle 2001, 93-96, Gruppe III A, B in Gruppe V B - Tip Voltago; na obravnavanem prostoru še Tonovcov grad (Milavec 2008, t. 40: 2), Gradec pri Logjeh (Osmuk 2001), Sv. Lovrenc nad Bašljem (Josipovič 1982, 181, sl. 48: 1), zahodna Slovenija (Bitenc 2001a). 108 Bierbrauer 1992a. 109 Bierbrauer 1992b, 2; id. 2000, sl. 12; Cipot 2003, sl. 13. Pl. 1: 1 Limberk near Velika Račna; 2-5,9,10 Tonovcov grad above Kobarid; 6 Sv. Lovrenc above Zabreznica; 7 Sv. Lambert above Pristava near Stična; 8 Grobišča above Mihovo. 1-6,8-10 iron; 7 bronze. Scale = 1:2. T. 1: 1 Limberk pri Veliki Račni; 2-5,9,10 Tonovcov grad nad Kobaridom; 6 Sv. Lovrenc nad Zabreznico; 7 Sv. Lambert nad Pristavo pri Stični; 8 Grobišča nad Mihovim. 1-6,8-10 železo; 7 bron. M. = 1:2. Pl. 2: 1-10 Tonovcov grad above Kobarid; 11 vicinity of Ljubljana; 12,13 Korinjski hrib above Veliki Korinj. 1-4 iron, 9 iron and bronze, 5-8,10-13 bronze. Scale = 1:2. T. 2: 1-10 Tonovcov grad nad Kobaridom; 11 okolica Ljubljane; 12,13 Korinjski hrib nad Velikim Korinjem. 1-4 železo, 9 železo in bron, 5-8,10-13 bron. M. = 1:2. A review of research into the Early Middle Ages in Slovenia Tina MILAVEC Izvleček Abstract V članku je kratko predstavljena zgodovina raziskav zgodnjesrednjeveškega obdobja v Sloveniji z najpomembnejšo literaturo, ne spuščamo pa se v problematiko obdobja. Navedena so glavna najdišča, predvsem naselbine in grobišča, ter raziskave drobnega gradiva. Ključne besede: Slovenija, zgodnji srednji vek, zgodovina raziskav The article presents an overview of the history of research into the Early Medieval period in Slovenia with the relevant literature, but does not discuss specific problems. The main medieval sites are mentioned in the text, mostly settlements and cemeteries, along with works that discuss small finds. Keywords: Slovenia, Early Middle Ages, history of research INTRODUCTION AND A SHORT HISTORY OF RESEARCH1 The Early Medieval period is placed between the 7th and 11th centuries for the convenience of this review which attempts to bridge the gap between the article about the research of the Late Antiquity by Slavko Ciglenečki in the 50th volume of Arheološki vestnik2 and the one about the ar-chaelogy of the High-and Post Medieval period by Katja Predovnik and Tomaž Nabergoj in the next volume of this publication. We do not wish to reopen discussions about the timelines and the appropriate naming of archaeological periods, since much has already been said and written on this 1 Reviews of the development of archaeology in Slovenia: Gabrovec 1971; Pleterski 1997; Novakovič, Lovenjak, Budja 2004; Hrovatin 2006; and of the research of the Early Middle Ages: Knific 1980. 2 Ciglenečki 1999. subject.3 We comprehend the Early Middle Ages as the period between the gradual settlement of the Slavs and the consequent change in the settlement pattern in Slovenia and the period marked by the lack of grave goods, gradual feudalization after the Hungarian defeat at Augsburg, the beginning of castle architecture and the development of the church organisation of the territory under discussion. Among the problematic points in the research of the Early Medieval period are the definitions of ethnicity. The discussions on the ethnicities and identities are numerous but they are still caught between the two extremes, the rigidity of the cultural-historic approach and the fluid identities of the Vienna school.4 For this reason we use the 3 Kastelic 1957; Mirnik Prezelj 1998; Knific 2001. Among the most recent: Graham-Campbell 2007, 17-18. 4 An overview: Mirnik Prezelj 2000; cf. also: Brather 2004; Brather 2007; Brather 2008. terms "Slavic" and "Early Medieval" as covering the time between the 7th and 11th centuries and the space where according to historical sources the Slavs are supposed to have settled. The terms "Avar" and "Prankish" are used in the same sense. The research of the Early Medieval period in Slovenia began in the second half of the 19th century, when the first necropolises were discovered which remained long afterwards the main phenomenon of the Early Medieval archaology in Slovenia (1878 Roje near Moravče,5 1894 Brdo near Bled6). This first period of research was marked by the attempts at defining the small finds and most of all by the nationalistic explanations of the ethnicity of its bearers.7 Until WW I, the research was led by the German and Austrian schools of archeology.8 Between the wars there was, understandably, a period of quiet, with the exception of, for example, the excavations of Rajko Ložar on Gradišče above Bašelj and the subsequent publication of the ceramic material.9 After WW II, Slovene researchers took the lead and systematic research began, mostly of necropolises (1946 Ptuj castle,10 1948 Pristava near Bled,11 1950 Turnišče near Ptuj,12 1953 Kranj church of St. Kancijan13), but also studies of small finds and typologies of the archaeological cultures.14 The main period of development of the Early Medieval archaeology in Slovenia was between the 1950's and the 1980's. In the National museum of Slovenia a Center za zgodnjesrednjeveške in staroslovanske študije [Centre for Early Medieval and Slavic studies] was established in 1961, led by Vinko Šribar and Vida Stare.15 Prom 1970 on the Centre was joined to the Department of Archaeology at the National Museum, and in 1977 it was renamed Center za srednjeveške študije Narodnega muzeja [Centre for Early Medieval studies of the National museum].16 It existed until 1987. 5 Deschmann, Hochstetter 1880, 72; Szombathy, Toldt 1903; Pečnik 1904, 29. 6 Müllner 1894, 114-115; Šmid 1908, 26-27. 7 E.g. Reinecke 1897; Dinklage 1941. 8 History of research until WW I: Pleterski 2001. 9 Ložar 1939. 10 Korošec 1947, 7-27; Korošec 1948; Korošec 1950. " Kastelic, Škerlj 1950, Kastelic 1960a. 12 Korošec, Korošec 1953. 13 Kastelic 1960b. 14 Korošec 1947; Korošec 1951; Korošec 1952. 15 Kastelic 1964-1965, 119. 16 Stare 1993. In 1961 the first typology of small finds was published by Paola Korošec.17 On the Slovene day of the 7th Congress of the Yugoslavian Archaeological Society in Ljubljana in 1963, Jože Kastelic presented the theoretical foundations of Early Medieval research in Slovenia. He presented the plan of research which marked the following period mostly by systematic research of necropolises.18 At the end of the 1960's the first results were presented at two colloquia on the Early Middle Ages (Kolokvij o zgodnjem srednjem veku [Colloquium on the Early Middle Ages], Ljubljana 1965 and Kolokvij o zgodnjem srednjem veku [Colloquium on the Early Middle Ages], Kranj 1969)19 and in 1968 the 1400th anniversary of the arrival of the Slavs was celebrated. At the beginning of the 1970's the excavated material was presented at two exhibitions. In 1971 the Centre for Early Medieval studies presented a 15-year research programme (together with the Slovenian Archaeological Society) and prepared an exhibition in Ljubljana named Zgodnji srednji vek v Sloveniji [The Early Middle Ages in Slovenia].20 In 1974 the Centre prepared another exhibition in cooperation with museums from Carinthia, Austria and Priuli, named K zametkom slovenske kulture [Towards the origins of Slovenian culture].21 In the same year the congress Materialna kultura karantansko-ketlaškega kroga in sosednje pokrajine v tem času [The material culture of the Carantanian-Köttlach circle and the neighbouring countries in this period] was organised in Koper on the 1170th anniversary of the Rižana Placit.22 In 1976 Drago Svoljšak and Timotej Knific published an overview of the Early Medieval sites of the Vipava valley,23 and in 1979 the most important work on the Early Medieval material culture Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov [The Early Medieval Archaeology of the Carantanian Slavs] was published by Paola Korošec.24 The responses of her colleagues were published two years later in Arheološki vestnik.25 17 Korošec 1961. 18 Kastelic 1964-1965. 19 Papers of both colloquia were published in Arheološki vestnik, of the first in volume 18 (1967) and of the second in volume 21-22 (1970-1971). 20 Stare 1993, 29. 21 Stare 1993, 30. 22 Papers of this colloquium were published in Bal-canoslavica 4, 1975. 23 Svoljšak, Knific 1976. 24 Korošec 1979. 25 Arheološki vestnik 32, 1981. In the 1980's resarch focused on the hilltop settlements, which for a long time seemed to end no later than the year 600, even though it was exactly on these settlements that the most representative metal finds from the discussed period were found. The need for later dating was emphasised by rich metal finds, discovered by non-professionals, a part of which was also brought to museums in the 1990's, mostly to the National Museum of Slovenia.26 A new period of Early Medieval field research began at the end of the 1990's, when extensive excavations began on the motorway building sites. Finally in Štajerska and Prekmurje traces of the earliest Slavic settlement were discovered and at the same time remains of Early Medieval settlements, very rare until then. In 1999 the large necropolis on Ptuj castle was published anew by Paola Korošec.27 In the same year a review of the archaeology in Slovenia for the publication Zakladi tisočletij [The treasures of millennia] was published by the researchers from the National Museum of Slovenia and the Institute of Archaeology of the ZRC SAZU (SRC SASA). The chapters on the Early Medieval period were written by Andrej Pleterski and Timotej Knific.28 Late Antique and Early Medieval small finds were presented at the exhibition Od rimljanov do Slovanov [From the Romans to the Slavs] in the National Museum of Slovenia in Ljubljana in 2000. Many artefacts were published for the first time in the exhibition catalogue.29 In 2000 the papers from the colloquium Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo [Slovenia and the neighbouring countries between the Antiquity and the Carolingians] were published, among them many valuable reviews of the discussed period from various viewpoints, from archaeology to history, church history and etymology.30 The territory of present-day Slovenia is included in the overview of the Late Antique and Early Medieval Koroška (Carinthia) by Paul Gleischer.31 In 2002 the newly discovered traces of the earliest Slavic settlement were presented in a collection of papers edited by Mitja Guštin Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp [The early Slavs. Early Medieval pottery on the fringes of the Eastern Alps]32 and in next year also in Zemlja pod našimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih [The earth under our feet. Archaeology on Slovenian motorways. Guide to the sites].33 In 2004, on the anniversary of the first mention of Bled in the written sources, a collection of papers was published, Bled, 1000 let [Bled, 1000 years], where summaries of the archaeological research of the Blejski kot region in Late Antiquity and the Early Middle Ages were presented by Timotej Knific and Andrej Pleterski.34 In recent years the research of the discussed period also began to focus on the heights, since settlement remains were found on high mountain pastures where research is mostly still in course.35 Among the latest achievements in 2008 we can mention the first part of the monograph about the settlement at Pristava near Bled36 and the book on Slavic cooking and kitchenware by Andrej Pleterski.37 Also very important are his newly- and rediscovered Slavic cremation burials of the 7th and the 8th centuries in Slovenia.38 Among the very latest publications is the second volume of the Early- and High-Medieval research on the motorway routes, Srednji vek. Arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino [Middle Ages. Archaeological research between the Adriatic and the Panonnian plain], edited by M. Guštin.39 It also seems important to mention the studies on the ethnogenesis,40 religious landscape and mythological beliefs of the early Slavs41 which are collected in the periodical publication Studia Mythologica Slavica. SETTLEMENTS The research of the Early Medieval settlements had since the beginnings been overshadowed by the 26 Ciglenečki 1992; Svoljšak et al. 1993-1994; Karo 2007. 27 Korošec 1999. 28 Aubelj 1999. 29 Bitenc, Knific 2001. 30 Bratož 2000. 31 Gleirscher 2000. 32 Guštin 2002. 33 Djuric et al. 2003. 34 Knific 2004a; Pleterski 2004. 35 Horvat 2006a, 2006b; Ogrin 2006; Pleterski 2006. 36 Pleterski 2008a. 37 Pleterski 2008b. 38 Pleterski 2008c. 39 Guštin 2008. 40 Pleterski 1990a. 41 E.g. Pleterski 1996. necropolises. Between WW I and II, Rajko Ložar excavated Gradišče above Bašelj and recognized the pre-Slavic and Slavic phase of the settlement, but owing to the war the prepared excavation report was not published until half a century later.42 In the 1960's research focused on settlements but they did not prove to be Early Medieval.43 The best examples of researched and at least partly published settlements are thus Koper (Kapucinski vrt),44 Ančnikovo gradišče,45 Tinje above Loka near Žusem46 and Pristava near Bled.47 The Slavic settlement greatly altered the settlement pattern of Slovenia. Despite the slow Slavic progress through decades or even centuries, the Late Antique settlements show a reasonably simultaneous conclusion at the end of the 6th or during the 7th century. At least for some sites (e.g. Kranj, Pristava near Bled, Tinje), continuity and contact between the autochtonous Romanized inhabitants and new Slavic settlers can be proven in the 7th century.48 Most probably the same case will prove for other Late Antique settlements (e.g. Rifnik, Mokronog49). That the Slavs also settled on empty territory is shown on sites such as Popava near Murska Sobota where the newcomers retained cremation burial well into the 8th century.50 The settlement pattern of the earliest Slavic period is rather poorly known: the first traces were discovered during the motorway excavations in the late 1990's in Štajerska (Slivnica, Spodnje Hoče, Pobrežje)51 and Prekmurje (Grofovsko,52 Nova tabla,53 Močna on Pesnica,54 Popava I,55 Pod Kotom - south near Krog56 and north near Krog,57 Kotare - base,58 Pod Kotom - road,59 Nedelica60), also in Knific 1999a. Ciglenečki 1981. Cunja 1996. Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002, 72-73. Ciglenečki 2000. Pleterski 2008a. Knific 1988; Sagadin 1998. Pleterski, Belak 2002a. Šavel 2008. Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002. Novšak 2002a. Guštin, Tiefengraber 2002; Pavlovič 2008. 54 Tica 2008a. 55 Cipot 2008. 56 Šavel 2002. 57 Kerman 2008. 58 Kerman 2002. 59 Tušek 2002. 60 Lazar 2008. the vicinity of Ljubljana (Dragomelj,61 Podgorica,62 Pržanj63) in Dolenjska (Zagorica,64 Kompolje - Pod malnom65) and Gorenjska (Peračica66). These new sites are presented in the above mentioned publications Zgodnji Slovani (2002), Zemlja pod vašimi nogami (2003) and Srednji vek (2008).67 The earliest settlement is also indicated by the newly- and rediscovered cremation burials of the 7th and 8th centuries which were published by Andrej Pleterski.68 The majority of sites, mainly necropolises, from the time between the 8th and 11th centuries, are situated in Gorenjska and Štajerska. The setlement of other parts of Slovenia is less well known, which is also the consequence of the state of research. The fewest sites can be found in southwestern Štajerska, Notranjska, Bela krajina and Suha krajina. Among the largest centres we can mention Kranj and Ptuj, where remains of churches and large number of graves or necropolises from the discussed period were found. The status of these two settlements is under discussion among the historians, perhaps they can already be seen as non-agrarian settlements, therefore embria of medieval towns.69 Countryside settlement is mostly recognisable through necropolises, village graveyards and since the 9th century, also churchyard necropolises. The most researched part of Slovenia is certainly Blejski kot, which was systematically investigated over several decades by Stane Gabrovec,70 Jože Kastelic,71 Andrej Valič,72 Timotej Knific and Andrej Pleterski, who dealt with the Early Medieval settlement of Gorenjska from various viewpoints.73 An overview of the settlement was prepared by T. Knific for the volume Bled, 1000 let,74 and the last overview of research and settlement of Blejski 61 Turk 2002. 62 Novšak 2002b. 63 Hrovatin, Turk 2008. 64 Vičič et al. 2002. 65 Tica 2008b. 66 Unpublished. 67 Guštin 2002; Djuric et al. 2003; Guštin 2008. 68 Pleterski 2008c. 69 Kosi 2005, Kosi 2009. 70 Gabrovec 1960. 71 Kastelic 1960a, Kastelic 1989. 72 Valič 1964, Valič 1969. 73 Knific 1983, Pleterski 1984, Pleterski 1986, Pleterski 1989, Pleterski 2004. 74 Knific 2004a. kot was prepared in the publication of the Early Medieval settlement of Pristava near Bled by the same author.75 The settlement of Kranj and Gorenjska was dealt with by Jože Kastelic,76 Andrej Valič77 and lastly by Milan Sagadin in his doctoral thesis Od Karnija do Kranja. Arheološki podatki o razvoju poselitve v antičnem in zgodnjesrednjeveškem obdobju [From Carnium to Kranj. Archaeological data on the settlement development in the Antiquity and the Early Middle Ages].78 The earliest Slavic settlement of Štajerska (lowland settlements of Spodnje Hoče and Slivnica near Maribor, and the resettlement of Late Antique hilltop settlements of Tinje, Ančnikovo gradišče, Brinjeva gora and Zbelovska gora) was discussed by Slavko Ciglenečki in Mira Strmčnik Gulič.79 To these sites we can add some individual finds which indicate the occupation of Poštela and Stari grad above Radlje on Drava in the 9th to 10th centu-ries.80 The settlement of Ptuj and the immediate vicinity is so far indicated by the necropolises, with the exception of the site of Štuki - Marof where settlement structures of the 8th and 9th centuries were found81 and the site of Turnišče with some unspecified settlement structures.82 In the vicinity of Ljubljana the lowland settlements of Dragomelj,83 Pržanj84 and Podgorica85 were recently discovered, and two strap ends from the Avar period were found on the hilltop site of Hom above Sora.86 South-eastern Slovenia appears empty at the moment, at least as far as lowland settlement is concerned. Still, among the most interesting sites indicating the contact between the Romanized population and the Slavic newcomers are the settlement and necropolis of Mokronog. The necropolis shows the persistence of the autoch-tonous population well into the 7th century, and the settlement pottery indicates the mixing of 75 Knific 2008a. 76 Kastelic 1960b. 77 Valič 1967. 78 Sagadin 2008. 79 Ciglenečki 2000, 153-156; Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002. 80 Karo 2007, 93-94, 120. 81 Ritonja 2008, 42. 82 Jevremov 1974. 83 Turk 2002. 84 Hrovatin, Turk 2008. 85 Vičič et al. 2002. 86 Ciglenečki 1994, pl. 10b: 1-2. old and new technologies.87 At least short phases of use are also shown by individual finds on the hilltop settlements of Korinjski hrib,88 St. Lambert at Pristava above Stična,89 Gradec near Velika Strmica90 and Zidani gaber above Mihovo.91 The settlement of Primorska and the Coast, where the Slavs arrived only after the joining of the Lombard Friuli and the Byzantine Istria to the Frankish Empire at the end of the 8th century, is not well known. An overview of the sites of the Vipava valley was published in 1976 by Drago Svoljšak and Timotej Knific.92 The remains of settlement of the autochtonous population were found in Ajdovščina93 and on St. Katarina above Nova Gorica,94 one settlement structure at Gojače -Boršt95 and one on St. Pavel above Vrtovin.96 Also, settlement finds from Koper97 and Piran must be mentioned.98 An especially interesting find is an 8th century shield buckle from Ajdovščina above Rodik.99 Later Slavic settlement of this part of Slovenia is so far tracable only through necropolises (see below). Recently the research has been focusing on the mountain region. Excavations on high mountain pastures (Zadnji Vogel, Klek, Pečana,100 Krvavec101) have shown to what altitudes the Early Medieval settlement actually reached. A special phenomenon of the end of the 8th and the 9th centuries are short later phases of occupation of the Late Antique hilltop settlements such as Zbelovska gora, St. Lambert near Pristava above Stična, and Ajdna above Potoki. Among the settlement ruins individual metal finds, pottery and - rarely - remains of settlement structures can be found. What is common to these finds is that they are mostly weapons and richly ornamented horse equipment and rider's fittings, that is to say, luxury artefacts and not objects of everyday use. This Pleterski, Belak 2002. Ciglenečki 1994, pl. 9: 14. Karo 2007, 123-124. Karo 2007, 47. Karo 2007, 143-145. Svoljšak, Knific 1976. Svoljšak, Knific 1976, 53-54. Svoljšak, Knific 1976, 21, 59. Svoljšak, Knific 1976, 56-57. Svoljšak 1985; Karo 2007, 124-126. Cunja 1996. Snoj, Novšak 1992. Murgelj 2000, 50, pl. 4: 1. Ogrin 2006. 101 Pleterski 2006; Pleterski, Peršič 2008. phenomenon, of which the most notable example is Gradišče above Bašelj, is contemporaneous with the burial of the Sebenje hoard, the frequent and turbulent military actions on the eastern border of the Frankish Empire around the year 800, and the resistance of Ljudevit around 821-8 2 2,102 but it is not yet sufficiently explained.103 Early Medieval forts are practically unknown. Apart from the obvious cases of Kranj and Ptuj, the existence of a fort at Rakova Jelša at the confluence of the Ižica and Ljubljanica, which is indicated by a large amount of spearheads found in the Ljubljanica, is probable.104 CHURCHES The existence of church buildings is often indicated by Early Medieval graves found around later churches, but actual architectural remains are seldom found. Known examples are the churches of St. Jurij near Legen,105 St. Marija on the island of Bled,106 St. Jurij in Batuje,107 St. Jurij in Ptuj,108 and the chapels of St. Jurij and Martin on Svete gore.109 An overview of the earliest Early Medieval churches in the south-eastern Alpine region between the 8th and 10th centuries was written by Andrej Pleterski and Mateja Belak.110 They used different types of sources, archaeological (graves, architectural remains), written sources and the remains of architectural elements with interlace decoration. They maintain that some churches on the territory of the present-day Slovenia - their so-called Carniolian group (VII) and the structures on Svete gore - show signs of continuity from the Late Antiquity. The main period of building of Early Medieval churches was in the 9th century, but the development was prevented by the Hungarian invasions at the end of the century. The remains of architectural elements with interlace decoration, and the question of the first church buildings in stone (e.g. Slivnica pri Mari- 102 Knific 1999a. 103 Ciglenečki 1989-1990, 161; Ciglenečki 1992; Karo 2007. 104 Knific 2009, 125. 105 Strmčnik Gulič 1994. 106 Šribar 1967. 107 Svoljšak, Knific 1976, 60-77; Knific 2005. 108 Tomanič Jevremov 1997. 109 Korošec 1970-71; Korošec, Korošec 1973; Stopar 1977; Zadnikar 1982, 441-448. "0 Pleterski, Belak 1995. boru, Koper, Piran, Batuje), were dealt with by Milan Sagadin,111 Ivan Stopar,112 Kurt Karpf 113 and Matej Župančič.114 NECROPOLISES Many necropolises were discovered very early in the 19th century yet research continued systematically only after WW II, when many important sites were excavated - for example Pristava near Bled, Ptuj castle and others. The material from the Pristava I necropolis aroused an interesting discussion about who was buried at this necropolis. The excavator Jože Kastelic believed that it was the Slavs of the 7th century, Josip Korošec opted for the Lombards, and Božo Škerlj was of the opinion that it was the "old population", descendants of the Illyrians, and he was basically right.115 Joachim Werner recognized the autochtonous Romanized population, and after a time other researchers also agreed.116 Not long ago Slavic cremation burials of the 8th and 9th centuries117 such as are typical of the Slavic lands (e.g. Poland, Czech Republic, Slovakia), were discovered and rediscovered among the excavated material. Recent research shows that after the contact with the Romanized population some newcomers soon adopted the custom of inhumation burial (such as at Pristava near Bled118). Some groups, which settled away from existing settlements of the Romanized population, retained the old customs of cremation burials (for example Popava near Murska Sobota119). Between the end of the 7th to11th century small or medium size inhumation necropolises are typical of Slovenia. In the beginning they are concentrated near the villages and later, somewhere between the 9th to 10th century, they move to the mostly newly founded churches. Some church necropolises have remained in use practically until today, while on others the burial practice ceased between the 11th to 12th century. Small shifts in necropolis location are also visible before that date, most probably at 111 112 113 Sagadin 1981. Stopar 1987. Karpf 2000. "4 Vidrih Perko, Župančič 2003, 471-472. 115 116 117 118 119 šašel Kos 2005, 219-247. Knific 2008a, 25. Pleterski 2008c. Pleterski 2008c, 36. Šavel 2008, 69. the beginning of the 9th century. They are noticeable in the spatial separation of necropolises with only Carantanian or mostly Köttlach material. These changes can be explained by the gradual christianisation and organized discontinuance of the old habits and customs.120 The custom of adding grave goods more or less ceased in the 11th century, although longer use is visible in the eastern part of Slovenia, which was at the time under Hungarian rule, or on the border territory. This part of Slovenia is marked by the necropolises with Belo Brdo material between the 10th to 12th century. These necropolises show Hungarian influence and have a development of their own. New village necropolises appear here at a time when church necropolises were already compulsory in the west of the country.121 In western Slovenia there are the necropolises at the church of St. Marija in Bovec,122 the church of St. Urh in Tolmin,123 and around Bohinj there are the necropolises of Žale and "Na Podonjicah" near Srednja vas.124 Sites multiply in and around Blejski kot: Žale and Brdo,125 Mlino,126 Pristava,127 Castle (Na sedlu),128 Zasip (Na žalah),129 Otok,130 Bodešče,131 Žirovnica,132 Doslovče,133 Begunje,134 Predtrg near Radovljica,135 Smokuč136) and Kranj (St. Kancijan,137 Iskra,138 Gorenja Sava, Srednje Bitnje139). ^e necropolis at the church of St. Mihael in Mengeš140 was destroyed and is not well known; better known are the necropolises from the 10th and 11th centuries on Mali grad in Kamnik,141 120 121 122 123 124 125 2008a, 126 127 128 129 130 131 132 133 page 7. 134 135 136 137 138 139 140 Sagadin 1987, 68-69. Knific, Tomanič Jevremov 2005. Svoljšak 2002, 274. Knific, Žbona-Trkman 1990. Valič, Gabrovec 1975; Vičič 1983. Müllner 1894, 114-115; Šmid 1908, 26-27; Knific 21-22. Knific 2004a, 106-107; Knific 2008a, 22. Knific 2008a, 24-25. Valič 1964; Valič 1969; Knific 2008a, 22. Knific, Pleterski 1993; Knific 2008a, 23-24. Knific 2008a, 22. Knific, Pleterski 1981; Knific 2008a, 22-23. Korošec 1979, 77. Unpublished, note in newspaper Delo 14. 7. 2006, Knific 1978. Pleterski 1990b. Valič 1962-1963; Sagadin, Svoljšak 2006. Valič 1967; Valič 1978. Sagadin 1987. Valič 1962-1963; Knific 1975. Šmid 1908, 33; Vuga 1975; Knific 199b. Sagadin 2001; Štular 2007; Štular 2008, 144-145. Carantanian and Köttlach necropolis in Komenda142 and by the Ljubljana church of St. Peter.143 Among the latest finds is the grave from the end of the 8th or the beginning of the 9th century from Dolsko near Ljubljana.144 South-eastern Slovenia is rather empty: apart from Svete Gore145 and Roje near Moravče,146 there are also the necropolises of Camberk147 and Dobova (Sela,148 Humek,149 "Na gomilicah"150) and shortly mentioned finds of graves from Ježce near Šmartno near Litija, Muljava, around the parish churches in Trebnje and Strahovlje near Zagorje.151 In Koroška the necropolis from the 8th and 9th century in Puščava near Stari trg152 was most probably moved to the church of St. Jurij near Legen.153 ^ere are again more known sites in Štajerska, around Ptuj (Castle,154 Turnišče155) and Brezje above Zreče.156 Graves with Belo Brdo material can be found in Središče on Drava,157 Spodnja Hajdina,158 above the Roman villa rustica in Radvanje159 and in Zgornji Duplek.160 ^e surroundings of Murska Sobota yielded the necropolis of the settlement of Nova tabla,161 cremation necropolis in Popava,162 and graves of the 11th to 12th centuries in Veržej.163 Primorska shows an interesting situation: there are two late Lombard necropolises in Bilje164 and Solkan165 and some graves of the Romanized population of the 7th to 8th century in Nova 142 Sagadin 2006. 143 Ložar 1937; Korošec 1953; Slabe 1980-1981. 144 Klasinc 2008. 145 Korošec 1969; Korošec, Korošec 1973; Korošec 1976. 146 Deschmann, Hochstetter 1880, 72; Szombathy, Toldt 1903; Pečnik 1904, 29. Breščak 2002. Korošec 1954. Guštin 1990. Stare 1960. Korošec 1979, 33, 49, 70, 76. Pleterski, Belak 2002b. Strmčnik Gulič 1994. Skrabar 1910, Korošec 1950, Korošec 1999. Korošec, Korošec 1953; Jevremov 1975. Pahič 1967. Korošec 1947, 36-43; Bitenc, Knific 2001, kat. 385-388; Knific, Tomanič Jevremov 2005. 158 Skrabar 1912; Korošec 1947, 28-35. 159 Strmčnik Gulič 1990. Ciglenečki, Knific 1979. 161 Guštin 2008a. i«2 Šavel 2008. 163 Korošec 1979, 73. 164 Osmuk 1987. 165 Knific, Svoljšak 1984. 147 148 149 150 151 152 153 154 155 156 157 Gorica,166 Gojače (Boršt and Morlek),167 by the churches of St. Peter in Vitovlje168 and Tabor near Tomaj.169 Very interesting - but unfortunately still partly unpublished - remains the autochtonous and Slavic necropolis in Predloka.170 The arrival of the Slavs is indicated by the graves of the 9th to 11th centuries at the churches of St. Jurij in Batuje171 and in Ločnik.172 Some regions seem empty at the moment, for example Notranjska (the excavations of Mehtila Urleb next to churches did not yield Early Medieval finds,173 but one Early Medieval grave probably from the 7th to 8th century was found in Dane at Stari trg near Lož174). The same situation is present in Suha krajina and Bela krajina (some finds from around the church in Črnomelj are published175), but it is expected that the settlement pattern will change with new research. SMALL FINDS Most of the known small finds of the Early Medieval period come from the above mentioned necropolises, as the research of the settlements is still at the beginning. A large group of finds is represented by the individual finds from the Late Antique hilltop settlements and a smaller one by the finds from the river Ljubljanica.176 It was the jewellery which represented the basis for the elaboration of the chronological schemes of the period under discussion. The first to attempt this were Josip and mainly Paola Korošec, who created the first typology of the material and the division into the Carantanian and the Köttlach phases between the 7th and 10th centuries in the 1960's and the 1970's.177 In the time between their publications the material was discussed at two colloquia on the Early Middle Ages in Slovenia, of which the pro- 166 Svoljšak, Knific 1976, 58. 167 Svoljšak, Knific 1976, 12-20, 57-58. 168 Svoljšak, Knific 1976, 60. 169 Moser 1906, 140; Moser 1906a, 177. 170 Boltin-Tome 1986. 171 Svoljšak, Knific 1976, 60-77; Knific 2005. 172 Svoljšak, Knific 1976, 77. 173 Urleb 1974, 1977. 174 Slabe 1974. 175 Korošec 1979, 20, pi. 83-84. 176 Turk et al. 2009. 177 Korošec 1951; Korošec 1952; Korošec 1961; Ko- rošec 1979. ceedings were published in Arheološki vestnik 18 and 21-22. In 1980 the summary of the doctoral thesis of Jochen Giesler was published. He proposed new phasing of the material (phases pre-Köttlach, Köt-tlach I and Köttlach II) and moving the dating to approximately 150 years later (between cca. 800-1050).178 In 1974, in his paper on the horizontal stratigraphy and later in his doctoral thesis (Bled v zgodnjem srednjem veku. Arheološko proučevanje naselitve v mikroregiji [Bled in the Early Middle Ages. Archaeology of a microregion], 1983), Timotej Knific presented his dating of the material, which was based on the division of the material of Paola Korošec, into three phases: Carantanian, transitional and Köttlach phase and changed the date of the beginning of the Carantanian phase to a later time.179 The last person to have dealt with the typology of the Carantanian and Köttlach material was Andrej Pleterski, who further divided the phases of T. Knific according to the results of his analysis of the Blejski grad necropolis (Sedlo).180 This is an appropriate place to mention that foreign researchers are still using the chronology of Jochen Giesler, which leads to complications because the dating does not match the rest of the European chronologies, and many authors have realised that south-eastern Alpine chronology is problematic.181 Therefore new publications of the dating of the Carantanian and Köttlach material is more than welcome. Only a few finds from the Avar period have been found in Slovenia. They belong mostly to the time of the later khaganate, that is the end of the 8th century, and they were most often found as individual finds on the Late Antique settlements.182 Presumably they were obtained by the inhabitants after Charlemagne's successful conquest of the Avar ring. Also, mostly on the hilltop settlements, there is a rich horizon of finds of Carolingian character. The most eminent example of this phenomenon is Gradišče above Bašelj where a surprising quantity of very rich finds of mostly military and horse equipment from the end of the 8th and from the 178 Giesler 1980. 179 Knific 1974;1983. 180 Pleterski 1982. '8' Cf. Thörle 2001, 90-91, 269. 182 Ciglenečki 1989-1990; Karo 2007, 146-149. 9th century were found.183 Some other hilltop settlements, with the main phase of occupation in Late Antiquity, yielded smaller quantities of similar finds (e.g. Ajdna above Potoki,184 Zbelovska gora,185 St. Lambert near Pristava above Stična186). Some finds of this period were also found in graves (e.g. Bodešče,187 Puščava above Stari trg188). Even fewer are the finds which can be linked to the (Great) Moravia. Some earrings were found in graves (e.g. Ptuj castle189 Svete gore above Sotla190). Even less there are finds which show traces of Hungarian incursions of the end of the 9th and the first half of the 10th century (Ptuj castle graves 13 and 262,191 arrowheads found on Ajdna above Potoki,192 Pristava near Bled,193 Tonovcov grad194). The material of the second half of the 10th to 12th century which belongs to the Belo Brdo phase and appears in the north-eastern Slovenia, is included in the work of mostly Croatian ar-chaeologists.195 Pinds that deserve special attention are the Sebenje hoard (including 24 pieces of tools, weapons and horse equipment from the beginning of the 9th century)196 and the axe-shaped ingot/ semimanufacture (a type of currency of the 9th century in northern and eastern Europe) from the river Ljubljanica, both of which are important for research of the Early Medieval trade.197 Byzantine, Carolingian and Arab coin finds (Ptuj, Koper, Celje - Savinja river, Rečica on Paka (Abasidi),198 Zagorje on Sava199) were dealt with by Peter Kos,200 and the most notable objects of 183 Knific 1999a. 184 Vidrih Perko, Sagadin 2004; Bitenc, Knific 2001, cat. no. 314. 185 Bitenc, Knific 2001, cat. nos. 336-340. I8« Bitenc, Knific 2001, cat. 307. 187 Knific, Pleterski 1981, pl. 10: gr. 28; pi. 14, 15: gr. 43. 188 E.g. Pleterski, Belak 2002, pl. 3: 15-18. 189 Korošec 1999, 50-53. 19» Korošec 1976, pl. VI: 1,3. 191 Korošec 1999, 70-71. 192 Karo 2007, fig. 7: 1. 193 Pleterski 2008, pl. 30: 17. 194 Unpublished. 195 Giesler 1981; Tomičič 1993; Demo 1996; Tomičic 1997; Korošec 1999, 58-69. 196 Pleterski 1987. 197 Knific 2004b. 198 Müllner 1894a. 199 Müllner 1894b. 200 Kos 1986, 225-232. Eastern origin, such as oriental beads, were published by Timotej Knific.201 Rare Byzantine finds were discovered on the Coast (Koper202), and Buzet type earrings on the Coast and inland (Koper,203 St. Urh in Tolmin,204 Tomaj,205 Solkan,206 Kranj,207 Zbelovska gora208), but the situaton on the Coast at the time of Slavic settlement of central Slovenia is not well known. Traces of the Lombard Priuli in the 7th century are indicated by the groups of graves of Lombard soldiers in Bilje and Solkan,209 while later finds (Gojače, Tomaj, Rodik) already indicate Prankish conquest. The material from the earliest period of Slavic settlement, that is the 7th and the beginning of the 8th century, seems the most problematic so far. Some sites show contact between the au-tochtonous and the new population, but many questions remain unanswered. Also the material culture of the autochtonous inhabitants is difficult to recognize. Pottery finds were published first by Rajko Ložar in the 1930's.210 Slavko Ciglenečki dealt with the coarseware when he published the site of Tinje nad Loko pri Žusmu. He worked on both, Late Antique and Slavic ceramics, which is of special importance on this site as it indicates contact between the two populations.211 The prime time of pottery research came after the discovery of the early Slavic sites in Štajerska and Prekmurje during the excavations on motorway routes in the 1990's. The first conclusions of Slovene and foreign authors were published in two volumes, edited by Mitja Guštin, Zgodnji Slovani212 in Srednji vek.213 In the former Timotej Knific collected all the pottery finds from necropolises. Some Early Medieval pottery types were included in the typlogy of the High Medieval pottery by Benjamin Štular.214 201 202 203 204 205 Knific 2008b. Cunja 1996. Cunja 1996, pl. 1: 9. Knific, Žbona Trkman 1990, fig. 2, pl. 2. Moser 1906. 206 Svoljšak 1986. Valič 1978, gr. 107. Ciglenečki 1994, pl. 3: 19. Knific, Svoljšak 1984; Osmuk 1987. Ložar 1939. Ciglenečki 2000. Guštin 2002. Guštin 2008. 214 Štular 2007b, 378, pl. 1: types 1 and 2. 207 208 209 210 211 212 213 At another level of arhaeological interpretation the Early Medieval pottery was presented in the book by Andrej Pleterski, Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem veku [Cooking in the Early Middle Ages] .215 Forthcoming shortly is the interpretation of all of the Early Medieval pottery from Pristava near Bled by the same author. In 2000, much of the so-far unpublished Late Antique and Early Medieval metal and pottery finds were presented at the exhibition Od Rimljanov do Slovanov [From the Romans to the Slavs] in the National Museum of Slovenia and published in the catalogue a year later.216 Among them there were some finds from the river Ljubljanica which were also presented at a separate exhibition Ljubljanica-kulturna dediščina reke [Ljubljanica - the cultural heritage of a river] in the National Museum in 2009.217 The last work to deal with Early Medieval small finds is the doctoral thesis by Špela Karo in which Slovenian sites between the end of the 8th and the 10th century are collected, and many hitherto unpublished finds are presented in drawing.218 Databases On the website of the Institute of Archaeology ZRC SAZU (SRC SASA) you can find two databases intended for the free use of researchers of the Early Medieval period. Firstly, there is Libera (http://zrcalo1.zrc-sazu. si/libera/lang_en/predstavitev.htm), a collection of mostly archaeological literature, available at the Institute, for Europe, Near East and Northern Africa, roughly between the 5th andllth centuries. Secondly, there is Zbiva (http://zrcalo1.zrc-sazu. si/zbiva/frameset.php?lang=en), which represents a database of archaeological data on the Early Middle Ages of the eastern Alpine region. 215 Pleterski 2008b. 216 Bitenc, Knific 2001. 217 Turk et al. 2009. Karo 2007. AUBELJ, B. (ed.) 1999, Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov. - Ljubljana. BAVEC, U. 2003, Predhodno poročilo o poznoantičnem grobišču na Vrajku v Gorenjem Mokronogu (Preliminary report on the the Late Roman cemetery at Vrajk in Gorenji Mokronog). - Arheološki vestnik 54, 325-330. BITENC, P. and T. KNIFIC 2001, Od Rimljanov do Slovanov. Predmeti. - Ljubljana. BRATHER, S. 2004, Ethnische Interpretationen in der frühgeschichtlichen Archäologie. Geschichte, Grundlagen und Alternativen. - Ergänzungsbände zum Reallexikon der Germanischen Altertumskunde 42. BRATHER, S. (ed.) 2007, Zwischen Spätantike und Frühmittelalter: Archäologie des 4. bis 7. Jahrhunderts im Westen. -Ergänzungsbände zum Reallexikon der Germanischen Altertumskunde 57. BRATHER, S. 2008, Archaeology and Identity. Central and East Central Europe in the Earlier Middle Ages. -Bucuresti. BRATOŽ, R. (ed.) 2000, Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo. Začetki slovenske etnogene-ze / Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese. - Situla 39. BREŠČAK, D. 2002, Slovansko grobišče na Camberku nad Cerovim Logom / Slawisches Gräberfeld auf dem Camberk oberhalb von Cerov Log. - In: Guštin (ed.) 2002,104-110. BOLTIN-TOME, E. 1986, Predloka - antična in zgo-dnjesrednjeveška lokaliteta (Predloka - Antike und Frühmittelalterliche Lokalität). - Izdanja Hrvatskog arheološkog društva 11/2, 189-207. CEVC, T. (ed.) 2006, Človek v Alpah. Desetletje (1996-2006) raziskav o navzočnosti človeka v slovenskih Alpah. -Ljubljana. CIGLENEČKI, S. 1981, Staroslovanske naselbine (Die altslawishen Siedlungen). - Arheološki vestnik 32, 591- 593. CIGLENEČKI, S. 1989-1990, Prispevek k arheološki sliki Carneole v zgodnjesrednjeveškem obdobju (Contributo al quadro archeologico della Carniola nel periodo alto-medievale). - Histria Achaeologica 20-21, 139-150. CIGLENEČKI, S. 1992, Tracce di un insediamento tardo (VI-IX sec.) nei siti della tarda antichita in Slovenia. -In: Il territorio tra tardoantico e altomedieoevo. Metodi di indagine e risultati, 53-59, Firenze. CIGLENEČKI, S. 1994, Höhenbefestigungen als Siedlungsgrundeinheit der Spätantike in Slovenien. - Arheološki vestnik 45, 239-266. CIGLENEČKI, S. 1999, Results and problems in the Archaeology of the Late Antiquity in Slovenia / Izsledki in problemi poznoantične arheologije v Sloveniji. -Arheološki vestnik 50, 287-309. CIGLENEČKI, S. 2000, Tinje nad Loko pri Žusmu. Pozno-antična in zgodnjesrednjeveška naselbina / Tinje oberhalb von Loka pri Žusmu. Spätantike und frühmittelalterliche Siedlung. - Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 4. CIGLENEČKI, S. and T. KNIFIC 1979, Staroslovansko grobišče v Zgornjem Dupleku (arheološko poročilo). -Arheološki vestnik 30, 473-488. CIGLENEČKI, S. and M. STRMČNIK GULIČ 2002, Sledovi zgodnje slovanske poselitve južno od Maribora / Spuren frühslawischer Besiedlung südlich von Maribor. - In: Guštin (ed.) 2002, 67-75. CIPOT, D. 2008, Zgodnjesrednjeveški jami iz Popave I pri Lipovcih (Frühmittelalterliche Gruben aus Popava I bei Lipovci). - In: Guštin (ed.) 2002, 59-63. CUNJA, R. 1996, Poznoantični in srednjeveški Koper. Arheološka izkopavanja na bivšem Kapucinskem vrtu v letih 1986-1987 v luči drobnih najdb od 5. do 9. stoletja / Capodistria tardoromana e altomedievale. Lo scavo archeologico nellex orto dei Cappuccini negli anni 1986-1987 alla luce dei reperti dal 7 al IX secolo d. C. - Koper. DEMO, Ž. 1996, Vukovar-Lijeva bara. - Zagreb. DESCHMANN, C. and F. von HOCHSTETTER 1880, Kleinere Mittheilungen. Die Ergebnisse der von der prähistorischen Commision der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften im Jahre 1878 veranlassten Forshungen und Ausgrabungen. - Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 9, 70-73. DEŽMAN, J. (ed.) 2004, Bled, 1000 let. Blejski zbornik 2004. - Radovljica. DINKLAGE, K. 1941, Frühdeutsche Volkskultur der Ostmark im Spiegel der Bodenfunde von Untersteiermark und Krain. - Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 71, 235-259. DJURIC, B. et al. (ed.) 2003, Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih. - Ljubljana. GABROVEC, S. 1960, Prazgodovinski Bled (The prehistory of Bled). - Dela 1. razreda SAZU 12/8. GABROVEC, S. 1971, Sto petdeset let arheologije v Narodnem muzeju (Cent cinquant ans d'archeologie au Musee national). - Argo 10, 35-48. GIESLER, J. 1980, Zur Archäologie des Ostenalpenraumes vom 8. bis 11. Jahrhunderts. - Archäologisches Korrespondenzblatt 10/1, 85-98. GIESLER, J. 1981, Untersuchungen zur Chronologie der Bijelo-Brdo Kultur. Ein Beitrag zur Archäologie des 10. und 11. Jahrhunderts im Karpatenbecken. - Prähistorische Zeitschrift 56/1. GLEIRSCHER, P. 2000, Karantanien. Das slawische Kärnten. - Klagenfurt. GRAHAM-CAMPBELL, J. 2007, Introduction. - In: The Archaeology of Medieval Europe 1. Eighth to Twelfth Centuries AD, 13-18, Aarhus. GUŠTIN, M. 1990, Dobova. - In: Arheološka najdišča Dolenjske, 17-20. GUŠTIN, M. (ed.) 2002, Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednje-veška lončenina na obrobju vzhodnih Alp / Die frühen Slawen. Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen. - Ljubljana. GUŠTIN, M. (ed.) 2008, Srednji vek. Arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino / Mittelalter. Archäologische Forschungen zwischen der Adria und der Pannonischen Tiefebene. - Ljubljana. GUŠTIN, M. 2008a, Slovansko skeletno grobišče na ledini Nova tabla pri Murski Soboti (Das altslawische Skelettgräberfeld aus Nova tabla bei Murska Sobota). - In: Guštin (ed.) 2008, 53-57. GUŠTIN, M. and G. TIEFENGRABER 2002, Oblike in kronologija zgodnjesrednjeveške lončenine na Novi tabli pri Murski Soboti / Formen und Chronologie frühmittelalterlicher Keramik in Nova tabla bei Murska Sobota. - In: Guštin. (ed.) 2002, 46-62. HORVAT, J. 2006a, Arheološke raziskave v slovenskem visokogorju / Archäologische Erforschungen im slowenischen Hochgebirge. - In: T. Cevc (ed.) 2006, 13-20. HORVAT, J. 2006b, Arheološki sledovi v slovenskem visokogorju / Archäologische Zeugnisse im slowenischen Hochgebirge. - In: T. Cevc (ed.) 2006, 21-40. HROVATIN, I. 2006, Zgodovina arheoloških raziskav obdobja med 6. in 11. stoletjem na prostoru med Javorniki, Dragonjo, Nadižo in Sočo. - Master's thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. HROVATIN, I. M. and P. TURK 2008, Pržanj pri Ljubljani. Naselbinska jama 17 (Pržanj bei Ljubljana. Siedlungsgrube 17). - In: Guštin (ed.) 2008, 145-151. JEVREMOV, B. 1974, Turnišče pri Ptuju. - Varstvo spomenikov 17-19/1, 167-168. JEVREMOV, B. 1975, Staroslovanska nekropola v Turnišču pri Ptuju (Das altslawische Nekropole in Turnišče bei Ptuj). - In: Ptujski zbornik 4, 161-166, Ptuj. KARO, Š. 2007, Ozemlje današnje Slovenije med avarskimi vojnami in madžarskimi vpadi v luči arheoloških najdb. -PhD thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. KARPF, K. 2000, Repräsentation und Kirchenbau. Zur Ausstattung karantanischen Eigenkirchen im 8./9. Jahrhundert (Reprezentančnost in gradnja cerkva. O opremi karantanskih lastniških cerkva v 8. in 9. stoletju). - In: R. Bratož, (ed.) 2000, 771-730. KASTELIC, J. 1957, Konec antike in začetek srednjega veka. - Naša sodobnost 5/10, 925-926. KASTELIC, J. 1960a, Slovanska nekropola na Bledu. Poročilo o izkopavanjih leta 1949 in 1951. - Dela 1. razreda SAZU 13. KASTELIC, J. 1960b, Staroslovanski Kranj (Altslawisches Kranj). - In: 900 let Kranja, Spominski zbornik, 38-50, Kranj. KASTELIC, J. 1964-1965, Nekaj problemov zgodnjesrednjeveške arheologije v Sloveniji (Quelques problemes concernant l'archeologie du haut moyen age en Slo-venie). - Arheološki vestnik 15-16, 109-124. KASTELIC, J. 1989, Ob štiridesetletnici arheoloških izkopavanj na Bledu (Bled-Pristava) 1948/1951. - Arheo 8, 5-11. KASTELIC, J. and B. ŠKERLJ 1950, Slovanska nekropola na Bledu. Arheološko in antropološko poročilo za leto 1984 (The Slav necropolis at Bled. Archaeological and anthropological report for 1948). - Dela 1. razreda SAZU 2. KERMAN, B. 2002, Staroslovanska naselbina Kotare-baza pri Murski Soboti / Die altslawische Siedlung Kotare-baza bei Murska Sobota. - In: Guštin (ed.) 2002, 17-26. KERMAN, B. 2008, Zgodnjeslovanske najdbe z najdišča Pod Kotom - sever pri Krogu (Frühslawische Funde aus der Fundstelle Pod Kotom-Nord bei Krog). - In: Guštin (ed.) 2008, 47-48. KLASINC, R. 2008, Dvojni skeletni grob z najdišča Dolsko pri Ljubljani. - In: Guštin (ed.) 2008, 153-155. KNIFIC, T. 1974, Horizontalna stratigrafija grobišča Bled-Pristava II (Die horizontale Stratigraphie des Gräberfeldes Bled-Pristava II). - Situla 14-15, 315-326. KNIFIC, T. 1975, Dve staroslovanski grobišči z ozemlja loškega gospostva (Deux tombes des vieux Slaves sur le territoire de la seigneurie de Škofja Loka). - Loški razgledi 22, 11-23. KNIFIC, T. 1978, Lonec iz Begunj na Gorenjskem / A pot find in Begunje in the Slovene region of Gorenjska. -Arheološki vestnik 29, 477-481. KNIFIC, T. 1980, Arheološko raziskovanje staroslovanskega obdobja v Sloveniji. - In: Rešena arheološka dediščina Slovenije 1945-1980, Ljubljana, 33-35. KNIFIC, T. 1983, Bled v zgodnjem srednjem veku. - Doktorsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. KNIFIC, T. 1999a, Arheološko najdišče Gradišče nad Ba-šljem. - In: Preddvor v času in prostoru. Zbornik občine Preddvor, 55-67, Preddvor. KNIFIC, T. 1999b, Zgodnji srednji vek. - In: Poselitvena podoba Mengša in okolice od prazgodovine do srednjega veka, 47-50, Mengeš. KNIFIC, T. 2001, Zgodnji srednji vek. - In: Enciklopedija Slovenije (WI-Ž), 163-164, Ljubljana. KNIFIC, T. 2004a, Arheološki sledovi blejskih prebivalcev. - In: Bled 1000 let. Blejski zbornik 2004, 93-118, Radovljica. KNIFIC, T. 2004b, Sekerovita hrivna iz reke Ljubljanice (Slovenija). - In: Archaeologia Slovaca Monographiae 7, 191-195. KNIFIC, T. 2004c, Na stičišču treh svetov. Arheološki podatki o Goriški v zgodnjem srednjem veku (At the crossing point of three worlds. Archaeological data of the Gorizia region in the Early Middle Age / Al punto d'incrocio di tre mondi. Dati archeologici del Goriziano nell'Alto Medio Evo). - Goriški letnik 29/2002, 5-30. KNIFIC, T. 2005, Zgodnjesrednjeveško najdišče v Batujah. -In: Batuje. Izbor objavljenega in neobjavljenega gradiva o vasi Batuje, 100-101, Nova Gorica. KNIFIC, T. 2008a, Zgodovina arheoloških raziskovanj v Blejskem kotu / Forschungsgeschichte im Bleder Winkel. - In: Pleterski (ed.) 2008, 13-25. KNIFIC, T. 2008b, Predmeti orientalskega izvora z zgodnje-srednjeveških najdišč v Sloveniji (Gegenstände orientalischer Herkunft aus frühmittelalterlichen Fundstellen in Slowenien). - In: Guštin (ed.) 2008, 35-38. KNIFIC, T. 2009, Ljubljanica po naselitvi Slovanov. - In: Turk et al. 2009, 123-127. KNIFIC, T. and A. PLETERSKI 1981, Staroslovansko grobišče Dlesc pri Bodeščah (Die altslawische Nekropole Dlesc pri Bodeščah). - Arheološki vestnik 32, 482-523. KNIFIC, T. and A. PLETERSKI 1993, Staroslovanski grobišči v Spodnjih Gorjah in Zasipu (Altslawische Gräberfelder in Spodnje Gorje und Zasip). - Arheološki vestnik 44, 235-267. KNIFIC, T. and D. SVOLJŠAK 1984, Grobovi langobardskih vojščakov iz Solkana (Le tombe dei guerrieri Longo- bardi di Solkan (Nova Gorica)). - Arheološki vestnik 35, 277-290. KNIFIC, T. and M. TOMANIČ JEVREMOV 2005, Srednjeveško grobišče pri Središču ob Dravi (Medieval burial ground near Središče ob Dravi / Die mittelalterliche Grabstätte bei Središče ob Dravi/Polstrau). - In: Ormož skozi stoletja, 160-177, Ormož. KNIFIC, T. and B. ŽBONA-TRKMAN 1990, Staroslovansko grobišče pri Sv. Urhu v Tolminu (Die Altslawische Nekropole beim Sv. Urh in Tolmin). - Arheološki vestnik 41, 505-520. KOROŠEC, J. 1947, Staroslovenska grobišča v severni Sloveniji. - Celje. KOROŠEC, J. 1948, Staroslovansko svetišče na Ptujskem gradu (The old Slav sanctuary on the Castle-hill in Ptuj). - Dela 1. razreda SAZU 6. KOROŠEC, J. 1950, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu (The old Slav burial place on the Castle-hill in Ptuj). - Dela 1. razreda SAZU 1. KOROŠEC, J. 1951, Delitev slovanskih kultur zgodnjega srednjega veka v Jugoslaviji (The division of early Middle ages Slav cultures in Yugoslavia). - Arheološki vestnik 2/2, 134-155. KOROŠEC, J. 1952, Uvod v materialno kulturo zgodnjega srednjega veka. - Ljubljana. KOROŠEC, J. 1954, Staroslovanski grobovi na Selah pri Dobovi (Altslawische Gräber in Sela bei Dobova). -Arheološki vestnik 5, 167-170. KOROŠEC, J. 1970-1971, Sv. Jurij in sv. Martin na Svetih gorah na Bizeljskem v predromanski dobi (St. Georges et St. Martin sur le Svete gore au-dessus de Bizeljsko a l'epoque preromane). - Arheološki vestnik 21-22, 195-220. KOROŠEC, J. and P. KOROŠEC 1953, Predzgodovinsko in staroslovansko grobišče pri Turnišču v bližini Ptuja (Vorgeschichtliche und Altslawische Nekropole in der Nähe von Turnišče bei Ptuj). - Razprave SAZU 3, 179-270. KOROŠEC, P. 1953, Staroslovanski grob pri cerkvi Sv. Petra v Ljubljani (Altslawisches Grab bei der St. Peters-Kirche in Ljubljana). - Arheološki vestnik 4, 324-327. KOROŠEC, P. 1961, Poskus delitve slovanske materialne kulture na področju Karantanije (Ein Versuch der typologischen Unterscheidung in den slawischen materiellen Kultur in Karantanien). - Zgodovinski časopis 15, 157-194. KOROŠEC, P. 1969, Raziskave na Svetih gorah na Bizeljskem (Recherches sur les Svete gore (Saintes montagnes) a Bizeljsko). - Arheološki vestnik 20, 239-256. KOROŠEC, P. 1976, Arheološke raziskave na Svetih gorah nad Sotlo (Recherches archeologiques a Svete gore en emont de Sotla). - Arheološki vestnik 25, 483-517. KOROŠEC, P. 1979, Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov (Archäologisches Bild der ka-rantanischen Slaven im frühen Mittelalter). - Dela 1. razreda SAZU 22. KOROŠEC, P. 1999, Nekropola na Ptujskem gradu, turnirski prostor / Das Gräberfeld an dem Schlossburg von Ptuj: Turnierplatz. - Ptuj. KOROŠEC, P. and J. KOROŠEC jr. 1973, Svete Gore bei Bizeljsko in frühslawischer Zeit. - Balcanoslavica 2, 125-136. KOS, P. 1986, The monetary circulation in the southeastern Alpine region ca. 300 B.C. - A.D. 1000 (Denarni obtok na prostoru jugovzhodnih alp: 300 pr. n. št. - 1000. -Situla 24. KOSI, M., 2005, Predurbane ali zgodnjeurbane naselbine? Civitas Petouia, Carnium/Creina in druga centralna naselja neagrarnega značaja v zgodnjem srednjem veku. 1. del. - Zgodovinski časopis 59/3-4, 269-331. KOSI, M. 2009, Zgodnja zgodovina srednjeveških mest na Slovenskem (Die Frühgeschichte der mittelalterlichen Städte in Slowenien). - Thesaurus memoriae Opuscula 1. LAZAR, E. 2008, Nedelica - zgodnjesrednjeveško selišče (Nedelica - frühmittelalterliche Siedlung). - In: Guštin (ed.) 2008, 75-78. LOŽAR, R. 1937, Dve najdbi iz staroslovenske dobe. -Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 8, 135-137. LOŽAR, R. 1939, Staroslovansko in srednjeveško lončarstvo v Sloveniji. - Glasnik muzejskega društva za Slovenijo 20, 180-225. MIRNIK PREZELJ, I. 1998, Slovenska zgodnjesrednjeveška arheologija med preteklostjo in sedanjostjo - pogled z Zahoda / Slovene Early Medieval archaeology between the Past and Present - view from the West. - Arheološki vestnik 49, 361-381. MIRNIK PREZELJ, I. 2000, Re-thinking ethnicity in archaeology / Ponovno razmišljanje o etničnosti v arheologiji. - In: Bratož (ed.) 2000, 581-605. MOSER, K. 1906a, Über prähistorische Funde vom Gradišče und Tabor von Tomaj im österreichischen Littorale. -Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 36, 140-141. MOSER, K. 1906b, Sitzung vom 15. Juni 1906, Küstenlande. - Mitteilungen der k.k. Zentralkomission für Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale 5, 75-178. MURGELJ, I. 2000, Kovinsko gradivo z Ajdovščine nad Rodikom. - Master's thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. MÜLLNER, A. 1894a, Funde antiker Gräber in Veldes. -Argo 3, 113-120. MÜLLNER, A. 1894b, Funde von Abassiden-Münzen bei Fresslau. - Argo 3, 98-99. MÜLLNER, A. 1894c, Fund römischen Münzen in Sagor. -Argo 3, 222-223. NOVAKOVIČ, P., M. LOVENJAK and M. BUDJA (eds.) 2004, Osemdeset let študija arheologije na Univerzi v Ljubljani. - Ljubljana. NOVŠAK, M. 2002a, Zgodnjesrednjeveške najdbe z najdišča Grofovsko pri Murski Soboti / Frühmittelalterliche Funde vom Fundort Grofovsko bei Murska Sobota. - In: Guštin (ed.) 2002, 27-32. NOVŠAK, M. 2002b, Podgorica pri Ljubljani / Podgorica bei Ljubljana. - In: Guštin (ed.) 2002, 89-93. OGRIN, M. 2006, Arheološke raziskave v Julijskih Alpah. Bohinjski in Blejski kot / Archäologische Erforschungen der Julischen Alpen, Bohinj und Bleder Winkel. - In: T. Cevc (ed.) 2006, 96-110. OSMUK, N. 1987, Nove najdbe iz časa preseljevanja ljudstev v spodnji Vipavski dolini (New finds from the period of the great migrations in the lower Vipava valley). -Arheološki vestnik 29, 464-476. PAHIČ, S. 1967, Staroslovanski grobovi v Brezju pri Zrečah (Altslawische Gräber in Brezje bei Zreče). - Razprave 1. razreda SAZU 6, 215-308. PEČNIK, J. 1904, Prazgodovinska najdišča na Kranjskem. - Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 14, 27-45, 185-196. PAVLOVIČ, D. 2008, Novi izsledki terenskih raziskav na Novi tabli pri Murski Soboti (Neue Ergebnisse der archäologischen Feldforschungen in Nova tabla bei Murska Sobota). - In: Guštin (ed.) 2008, 49-52. PERŠIČ, L. 2006, Analiza lončenine s Krvavca (Analyse von Gebrauchskeramik vom Krvavec). - In: T. Cevc (ed.) 2006, 171-181. PLETERSKI, A. 1982, Časovna izpovednost plastovitosti staroslovanskega grobišča Sedlo na Blejskem gradu / Stratigraphy of the Old Slavic Cemetery Sedlo na Blejskem gradu as a Source of Datation. - Arheološki vestnik 33, 134-151. PLETERSKI, A. 1984, Župa Bled (interpretacija) (Die Župa Bled: Interpretation). - Kronika 32, 110-118. PLETERSKI, A. 1986, Župa Bled. Nastanek, razvoj in prežitki / Die Župa Bled. Entstehung, Entwicklung und Relikte. - Dela 1. razreda SAZU 14. PLETERSKI, A. 1987, Sebenjski zaklad (Der Hortfund von Sebenje). - Arheološki vestnik 38, 237-330. PLETERSKI, A. 1989, Metoda povezave retrogradne analize katastra s pisanimi in arheološkimi viri (Primer Blejskega kota) / The use of archaeological finds and the historical sources in the historical research of the Middle Ages (shown on the example of Bled and on the devepoment of the Brixen estate there). - Zgodovinski časopis 43/2, 157-182. PLETERSKI, A. 1990a, Etnogeneza Slovanov: obris trenutnega stanja raziskav (Die Ethnogenese der Slawen). - Arheo. Posebna številka, Ljubljana. PLETERSKI, A. 1990b, Staroslovansko grobišče na San-drovi polici v Predtrgu pri Radovljici (Die altslawische Nekropole auf der Sandrova polica in Predtrg bei Radovljica). - Arheološki vestnik 41, 465-504. PLETERSKI, A. 1996, Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih / Räumliche Strukturen einer dreiteiligen Ideologie bei den Slawen. - Zgodovinski časopis 50/2, 163-185. PLETERSKI, A. 1997, Inštitut za arheologijo - polstoletnik / Fiftieth anniversary of the Institute of Archaeology. -Ljubljana. PLETERSKI, A. 2001, Arheološke raziskave vzhodnoalp-skega ozemlja v staroslovanskem obdobju. Zgodovina do prve svetovne vojne. - Arheo 21, 73-77. PLETERSKI, A. 2004, Idejni sistem blejske župe. - In: Bled 1000 let. Blejski zbornik 2004, 119-124, Radovljica. PLETERSKI, A. 2006, Zgodnjeveška poselitev Na Bleku pod planinskim domom na Krvavcu. Predhodno poročilo o arheologiji povedke (Frühmittelalterliche Besiedlung von na Bleku unterhalb der Berghütte auf dem Krvavec. Präliminarbericht über eine archäologische Erzählung). -In: T. Cevc (ed.) 2006, 150-170. PLETERSKI, A. (ed.) 2008a, Zgodnjesrednjeveška naselbina na Blejski Pristavi. Najdbe. / Frühmittelalterliche Siedlung Pristava in Bled. Funde - Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 14. PLETERSKI, A. 2008b, Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem veku / Küchenkultur im Frühen Mittelalter. -Ljubljana. PLETERSKI, A. 2008c, Zgodnjesrednjeveški žgani grobovi v vzhodnih Alpah (Frühmittelaltrliche Brandgräber im Ostalpenraum) - In: Frühmittelalterarchäologie in der Steiermark, Schild von Steier. Beiheft 4, 33-39. PLETERSKI, A. and M. BELAK 1995, Zbiva. Cerkve v vzhodnih Alpah od 8. do 10. stoletja (Zbiva - Archäologische Databank für den Ostalpenbereich. Die Kirchen in den Ostalpen vom 8. bis 10. Jahrhundert). - Zgodovinski časopis 49, 19-43. PLETERSKI, A. and M. BELAK 2002a, Lončenina z Gradu na Gorenjem Mokronogu in vprašanje prevzema lončarskih znanj / Keramik vom Grad am Gorenji Mokronog und die frage der Übernahme von Töpferwissen. - In: Guštin (ed.) 2002, 98-103. PLETERSKI, A. and M. BELAK 2002b, Grobovi s Puščave nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu (Die Gräber von Puščava oberhalb von Stari trg bei Slovenj Gradec). -Arheološki vestnik 53, 233-300. PLETERSKI, A. and L. PERŠIČ 2008, Krvavec. - In: Guštin (ed.) 2008, 137-143. REINECKE, P. 1897, Slavische Gräberfunde im kroatischen und slovenischen Gebiete. - Verhandlungen der Zeitschrift für Ethnologie, 362-367. RITONJA, M. 2008, Štuki-Marof. - Master's thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. SAGADIN, M. 1981, Plastika s pleteninasto ornamentiko v Sloveniji. - Zbornik za umetnostno zgodovino 17, 33-65. SAGADIN, M. 1987, Kranj. Križišče Iskra. Nekropola iz časa preseljevanja ljudstev in staroslovanskega obdobja. / Kranj. Iskra Crossroads. A cemetery from the Migration Period and the Early Slavic Period. - Katalogi in monografije 24. SAGADIN, M. 1997, Early medieval art and craft creativity in Slovenia. - Hortus artium medievalium 3, 73-79. SAGADIN, M. 1998, Carniola u svjetlu novih nalaza. - In: Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku, Suppl. vol. 87-89, 715-724. SAGADIN, M. 2001, Staroslovansko grobišče na Malem gradu v Kamniku / The early Slavic cemetery at Mali grad in Kamnik. - Arheološki vestnik 52, 359-375. SAGADIN, M. 2006, Komenda. - Varstvo spomenikov 39-41, 74. SAGADIN, M. 2008, Od Karnija do Kranja. Arheološki podatki o razvoju poselitve v antičnem in zgodnjesrednje-veškem obdobju. - PhD thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. SAGADIN, M. and D. SVOLJŠAK, Smokuč - grobišče sredi vasi. - Varstvo spomenikov 39-41, 186-188. SKRABAR, V. 1910, Das frühmittelalterliche Gräberfeld auf Schloss Oberpettau. - Zeitschrift des Historischen Vereins für Steiermark 8, 119-134. SKRABAR, V. 1912, Frühmittelalterliche Gräberfunde in Unterhaidin bei Pettau. - Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 42, 335-339. SLABE, M. 1974, Poznoantični staroselski grob iz Dan pri Starem trgu (The late Roman autochtonous grave from Dane near Stari trg). - Arheološki vestnik 25, 417-423. SLABE, M. 1980-1981, Something about the ear-rings from the cemetery at Šempeter (Ljubljana). - Archaeologia Iugoslavica 20-21, 154-157. SNOJ, D. and M. NOVŠAK 1992, Piran. - Varstvo spomenikov 34, 268-272. STARE, F. 1960, Dobova. - Varstvo spomenikov 7, 279, 287. STARE, V. 1993, Center za arheologijo zgodnjega srednjega veka Narodnega muzeja 1960-1987. - Argo 35, 27-33. STOPAR, I. 1977, Kapela sv. Jurija na Svetih gorah. - Varstvo spomenikov 21, 23-35. STOPAR, I. 1987, Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Braslovčah in problem karolinške sakralne arhitekture na Slovenskem. - Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana. STRMČNIK GULIČ, M. 1990, Radvanje. - Arheološki pregled 29 (1988), 152-156. STRMČNIK GULIČ, M. 1994, Legen, Sveti Jurij, zakladnica podatkov. - Slovenj Gradec. SVOLJŠAK, D. 1985, Sv. Pavel nad Vrtovinom. Rezultati sondiranj leta 1966 (Sv. Pavel über Vrtovin). - Arheološki vestnik 36, 195-236. SVOLJŠAK, D. 1986, Nova Gorica. - Varstvo spomenikov 28, 288. SVOLJŠAK, D. 2002, Arheološka podoba Bovškega. - In: Soški razgovori 1. Zbornik za domoznanstvo zgodovinske sekcije KD Golobar, 261-277, Bovec. SVOLJŠAK, D. and T. KNIFIC 1976, Vipavska dolina. Zgodnjesrednjeveška najdišča (Early-Meieval sites in the Vipavska dolina (Vipava valley)). - Situla 17. SVOLJŠAK, D., P. BITENC, J. ISTENIČ, T. KNIFIC, T. NABERGOJ, V. STARE and N. TRAMPUŽ OREL 1994-1995, Novo gradivo v Arheološkem oddelku Narodnega muzeja v Ljubljnai (pridobljeno v letih od 1987-1993). - Varstvo spomenikov 36, 224-294. SZOMBATHY, J. and C. TOLDT 1903, Sitzungsberichte. Krain. - Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 33, 68. ŠAŠEL KOS, M. 2005, Appian and Illyricum. - Situla 43. ŠAVEL, I. 2002, Zgodnjesrednjeveški objekt z najdišča Pod Kotom - jug pri Krogu / Ein frühmittelalterliches Objekt vom Fundort Pod Kotom - jug bei Krog. - In: Guštin (ed.) 2002, 11-16. ŠAVEL, I. 2008, Staroslovansko grobišče Popava II pri Lipovcih (Das altslawische Gräberfeld popava II bei Lipovci). - In: Guštin (ed.) 2008, 65-70. ŠMID, W. 1908, Altslovenische Gräber Krains. - Carniola 1, 17-44. ŠRIBAR, V. 1967, Tisoč let slovenske arhitekture na blejskem otoku. - Sinteza 5-6, 60-64. ŠTULAR, B. 2007a, Posamezniki, skupnost in obred v zgodnjem srednjem veku. Primer grobiščnih podatkov z Malega gradu v Sloveniji (The individuals, the community and the rituals in the early Middle Ages. An analysis of cemetery data from Mali grad, Slovenia). - Studia Mythologica Slavica 10, 23-50. ŠTULAR, B. 2007b, Lonci v opremi viskosrednjeveške kuhinje s kamniškega Malega gradu (High Medieval kitchen pottery. The Kamnik mali grad case study). -Arheološki vestnik 58, 375-404. ŠTULAR, B. 2009, Mali grad. Visokosrednjeveški grad v Kamniku / Mali grad. High medieval castle in Kamnik. -Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 15. THÖRLE, S. 2001, Gleicharmige Bügelfibeln des frühen Mittelalters. - Universitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie 81. TUŠEK, I. 2002, Poznoantična in zgodnjesrednjeveška lončenina z najdišča Pod Kotom-cesta / Spätantike und frühmittelalterliche Keramik vom Fundort Pod Kotom-cesta - In: Guštin (ed.) 2002, 36-46. TICA, G. 2008a, Zgodnjesrednjeveška naselbina Močna ob Pesnici (Frühmittelalterliche Siedlung Močna bei Pesnica). - In: Guštin (ed.) 2008, 41-45. TICA, G. 2008b, Zgodnjesrednjeveško najdišče Kompolje-Pod malnom (Frühmittelalterliche Fundstelle Kompolje-Pod malnom). - In: Guštin (ed.) 2008, 157-170. TOMANIČ JEVREMOV, M. 1997, Arheološka sondiranja v cerkvi sv. Jurija na Ptuju. - In: Ptujska župnijska cerkev sv. Jurija, 68-83, Ptuj. TOMIČIC, Ž. 1993, Prilog iztraživanju kronologije bjelo-brdskog segmenta srenjovjekovnog groblja Ptuj-Grad (A contribution to the research into the chronology of the Bijelo Brdo section of the Medieval cemetery of Ptuj-Grad). - In: Ptujski arheološki zbornik 1993, 543-579, Ptuj. TOMIČIC, Ž. 1997, Zvonimirovo i Josipovo, groblja sta-rohrvatskoga doba u Virovitičko-podravskoj županiji / Zvonimirovo i Josipovo. Graveyards from the Croatian Early Medieval Period in the Virovitica and Podravin County, U prigodi dana županije Virovitičko-podravske 700-te obljetnice grada Slatine. - Zagreb, Virovitica. TURK, P. 2002, Dragomelj - zgodnjesrednjeveška naselbina / Dragomelj - eine frühmittelalterliche Siedlung. - In: Guštin (ed.) 2008, 79-88. TURK, P., J. ISTENIČ, T. KNIFIC and T. NABERGOJ (eds.) 2009, Ljubljanica - kulturna dediščina reke. -Ljubljana. URLEB, M. 1974, Cerknica. - Varstvo spomenikov 17-19/1, 216-217. URLEB, M. 1977, Cerknica. - Varstvo spomenikov 21, 281-282. VALIČ, A. 1962-1963, Staroslovansko grobišče v Smokuču pri Žirovnici in Srednjem Bitnju pri Kranju (Altslawishes Gräberfeld in Smokuč bei Žirovnica und in Srednje Bitnje bei Kranj). - Arheološki vestnik 13-14, 565-578. VALIČ, A. 1964, Staroslovanski grobišče na Blejskem gradu. Izkopavanje 1960 / Die altslawische Nekropole auf dem Schlossberg von Bled. Ausgrabung 1960. - Situla 7. VALIČ, A. 1967, Staroslovanski Kranj / Das altslawische Kranj. - Arheološki vestnik 18, 417-425. VALIČ, A. 1969, Staroslovansko grobišče "Na sedlu" pod Blejskim gradom. Zaščitno izkopavanje leta 1968 / Altslawische Gräberfeld "Na Sedlu" unterhalb der Burg von Bled. Schutzgrabung im Jahr 1968. - Arheološki vestnik 20, 218-234. VALIČ, A. 1978, La necropole slave ä Kranj. - Inventaria Archeaologica 21, Ljubljana, Beograd. VALIČ, A. and S. GABROVEC 1975, Srednja vas v Bohinju. - In: Arheološka najdišča Slovenije, 167-168, Ljubljana. VIČIČ, B., B. SLAPŠAK, D. GROSMAN, A. GASPARI and P. NOVAKOVIC 2002, Zagorica pri Velikem Gabru -rimskodobna in zgodnjesrednjeveška naselbina / Zagorica bei Veliki Gaber - die römerzeitliche und frühmittelalterliche Siedlung. - In: Guštin (ed.) 2008, 94-97. VIČIČ, B. 1983, K arheološki topografiji Bohinja. - Kronika 31, 1-7. VIDRIH PERKO V. and M. SAGADIN 2004, Gorenjska v antiki (Gorenjska in the Antiquity). - Kamniški zbornik 17, 207-224. VIDRIH PERKO, V. and M. ŽUPANČIČ 2003, Il popola-mento della Slovenia sudoccientale e dell'Istria setten-trionale nel periodo tardoromano e nell'alto medio evo alla luche delle ceramiche di importazione. - Histria antiqua 11, 457-476. VUGA, D. 1975, Le scoperte de primo medioevo a Mengeš. - Balcanoslavica 4, 33-49. ZADNIKAR, M. 1982, Romanika v Sloveniji. - Ljubljana. Pregled raziskav zgodnjega srednjega veka v Sloveniji UVOD IN KRATKA ZGODOVINA RAZISKAV1 Zgodnjesrednjeveško obdobje smo za potrebe tega prikaza raziskav zamejili v čas med vključno 7. in 11. stoletjem ter ga s tem obenem umestili med pregledni članek Slavka Ciglenečkega o raziskavah poznoantičnega obdobja v petdeseti številki Arheološkega vestnika2 ter 1 Pregledi razvoja arheološke vede na Slovenskem pri Gabrovec 1971; Pleterski 1997; Novakovič, Lovenjak, Budja 2004; Hrovatin 2006; in raziskav zgodnjega srednjega veka pri Knific 1980. 2 Ciglenečki 1999. članek o arheologiji mlajših obdobij Katje Predovnik in Tomaža Nabergoja v prihodnjem letniku. Na tem mestu se ne bi želeli spuščati v razprave o časovnih ločnicah in poimenovanjih arheoloških obdobij, o tem je bilo prelitega že veliko črnila.3 Zgodnji srednji vek pojmujemo kot obdobje, ki je na eni strani omejeno s postopno naselitvijo Slovanov na našem ozemlju ter posledično s spremembo poselitvene slike in na drugi z obdobjem, ki ga arheološko najbolj zaznamo po prenehanju uporabe grobnih pridatkov, obenem pa se postopoma začenja fevdalizacija 3 Kastelic 1957; Mirnik Prezelj 1998; Knific 2001. Med zadnjimi: Graham-Campbell 2007, 17-18. slovenskega prostora po porazu Madžarov na Leškem polju. Posledično nastajajo zidani gradovi in oblikuje se cerkvena organizacija prostora. Obravnavano obdobje se izkaže za nehvaležno predvsem glede na etnična opredeljevanja. Diskusije o etnijah in identitetah so številne, vendar še vedno nihajo med dvema interpretacijskima skrajnostma, med rigidnostjo kulturnozgodovinskega pristopa in fluidnostjo identitet dunajske šole.4 Zato v pričujočem pregledu raziskav uporabljamo za čas 7.-11. stoletja in prostor, ki naj bi ga glede na historične vire naselili Slovani, oznake "slovanski", "slovanskodobni" in "zgodnjesrednjeveški". V tem smislu uporabljamo tudi oznake avarski, frankovski itd. Raziskovanje zgodnjesrednjeveških najdišč se je v Sloveniji začelo v drugi polovici 19. stoletja, ko so bila odkrita prva grobišča, ki so še dolgo ostala glavni fenomen arheologije tega obdobja pri nas (1878 Roje pri Moravčah,5 1894 Brdo pri Bledu6). To prvo obdobje so zaznamovali poskusi opredeljevanja najdenega drobnega gradiva ter predvsem nacionalistično obarvano razlaganje etnije nosilcev.7 Vse do prve svetovne vojne sta imeli raziskave v rokah nemška in avstrijska arheološka šola.8 Med svetovnima vojnama je dogajanje na tej fronti razumljivo dokaj potihnilo, z izjemo nekaterih raziskav, na primer izkopavanj Rajka Ložarja na Gradišču nad Bašljem in posledične objave keramičnega gradiva.9 Po drugi svetovni vojni so vajeti prevzeli slovenski raziskovalci in začela so se sistematična raziskovanja predvsem grobišč (1946 Ptujski grad,10 1948 Pristava pri Bledu," 1950 Turnišče pri Ptuju,12 1953 Farna cerkev v Kranju13) ter poskusi delitve drobnega gradiva in tipologije arheoloških kultur. Raziskave pa so bile načrtno osredotočene zlasti na Blejski kot.14 Za glavno obdobje razvoja zgodnjesrednjeveške arheologije v Sloveniji lahko štejemo čas med petdesetimi in osemdesetimi leti 20. stoletja. V Narodnem muzeju Slovenije je bil leta 1961 ustanovljen Center za zgodnjesrednjeveške in staroslovanske študije, ki sta ga vodila Vinko Šribar in Vida Stare.15 Od leta 1970 dalje je bil pridružen Arheološkemu oddelku Narodnega muzeja, leta 1977 pa se je preimenoval v Center za srednjeveške študije Narodnega muzeja.16 Deloval je do leta 1987. 4 Pregledno Mirnik Prezelj 2000; prim. tudi Brather 2004; Brather 2007; Brather 2008. 5 Deschmann, Hochstetter 1880, 72; Szombathy, Toldt 1903; Pečnik 1904, 29. 6 Müllner 1894, 114-115; Šmid 1908, 26-27. 7 Npr. Reinecke 1897; Dinklage 1941. 8 Pregled raziskav do prve svetovne vojne pri Pleterski 2001. 9 Ložar 1939. 10 Korošec 1947, 7-27; Korošec 1948; Korošec 1950. " Kastelic, Škerlj 1950, Kastelic 1960a. 12 Korošec, Korošec 1953. 13 Kastelic 1960b. 14 Korošec 1947; Korošec 1951; Korošec 1952. 15 Kastelic 1964-1965, 119. 16 Stare 1993. Že leta 1961 je izšla prva delitev drobnega gradiva Paole Korošec.17 Na slovenskem dnevu 7. kongresa Arheološkega društva Jugoslavije v Ljubljani leta 1963 je Jože Kastelic postavil teoretsko podstat raziskovanju tega obdobja v Sloveniji. Predstavil je načrt nadaljnjih raziskav, ki so zaznamovale prihajajoče obdobje predvsem s sistematičnimi izkopavanji grobišč.18 Konec šestdesetih let so bili prvi rezultati dela predstavljeni na dveh kolokvijih o zgodnjem srednjem veku (Kolokvij o zgodnjem srednjem veku leta 1965 v Ljubljani in Kolokvij o zgodnjem srednjem veku leta 1969 v Kranju),19 leta 1968 pa so praznovali 1400-letnico prihoda Slovanov. Na začetku sedemdesetih let je bilo izkopano gradivo predstavljeno na dveh razstavah. Leta 1971 je Center za raziskave zgodnjega srednjega veka predstavil 15-letni raziskovalni program (skupaj s Slovenskim arheološkim društvom) in v Ljubljani pripravil razstavo z naslovom Zgodnji srednji vek v Sloveniji,20 leta 1974 pa s sodelovanjem muzejev s Koroške, Avstrije in Furlanije razstavo K zametkom slovenske kulture.21 Istega leta je bil ob 1170-letnici Rižanskega zbora v Kopru organiziran kongres Materialna kultura karantansko-ketla-škega kroga in sosednje pokrajine v tem času.22 Leta 1976 sta Drago Svoljšak in Timotej Knific objavila pregled zgodnjesrednjeveških najdišč Vipavske doline23 in leta 1979 je izšlo temeljno delo za delitev zgodnjesrednjeveškega drobnega gradiva jugovzhodnih Alp Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov izpod peresa Paole Korošec.24 Odzivi kolegov na njeno delo so bili objavljeni dve leti pozneje v Arheološkem vestniku.25 V osemdesetih letih 20. stoletja se je raziskovanje osredotočilo na višinske naselbine, ki dolgo niso dajale vtisa, da je njihova poselitev segala daleč čez leto 600, čeprav so bili obenem prav tam najdeni najbolj reprezentativni predmeti obravnavanega obdobja. Da je ta vtis napačen, so še poudarjale bogate najdbe, pridobljene nestrokovno z detektorji kovin, katerih del je v devetdesetih letih prišel tudi v muzeje, največ v Narodni muzej Slovenije.26 Novo obdobje zgodnjesrednjeveških terenskih raziskav se je začelo konec devetdesetih let z obsežnimi izkopavanji na trasah bodočih avtocest. Končno so bili na Štajerskem in v Prekmurju odkriti sledovi najzgodnejše prisotnosti Slovanov na naših tleh, obenem pa tudi do tedaj redki ostanki naselbin. Leta 1999 sta izšli ponovna objava velike nekropole na Ptujskem gradu Paole Korošec27 in v sodelovanju 17 Korošec 1961. 18 Kastelic 1964-1965. 19 Prispevki obeh kolokvijev so bili objavljeni v Arheološkem vestniku, prvi v letniku 18 (1967) in drugi v letniku 21-22 (1970-1971). 20 Stare 1993, 29. 21 Stare 1993, 30. 22 Prispevki tega kolokvija so bili objavljeni v Balca-noslavici 4 leta 1975. 23 Svoljšak, Knific 1976. 24 Korošec 1979. 25 Arheološki vestnik 32, 1981. 26 Ciglenečki 1992; Svoljšak et al. 1993-1994; Karo 2007. 27 Korošec 1999. raziskovalcev Narodnega muzeja Slovenije in Inštituta za arheologijo ZRC SAZU poljudni pregled arheoloških obdobij slovenskega prostora Zakladi tisočletij, v katerem sta zgodnjesrednjeveško obdobje predstavila Andrej Pleterski in Timotej Knific.28 Poznoantično in zgodnjesrednjeveško drobno gradivo je büo predstavljeno na razstavi Od Rimljanov do Slovanov v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani leta 2000. Naslednje leto je izšel katalog, v katerem je veliko gradiva z razstave doživelo tudi prvo objavo.29 Leta 2000 je izšel zbornik prispevkov kolokvija Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo, v katerem so zbrani dragoceni pregledi obravnavanega obdobja z različnih vidikov, od arheologije do zgodovine, cerkvene zgodovine in etimologije.30 Slovensko ozemlje je delno zaobjel v svojem pregledu poznoantične in zgodnjesrednjeveške Koroške tudi Paul Gleischer.31 Leta 2002 so bili na novo odkriti sledovi najzgodnejše slovanske poselitve predstavljeni v zborniku, ki ga je uredil Mitja Guštin, Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp 32 ter naslednje leto tudi v zborniku Zemlja pod našimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih.33 Leta 2004 je ob obletnici prve omembe Bleda v pisnih virih izšel zbornik Bled, 1000 let, v katerem so objavljeni tudi povzetki arheoloških raziskav Blejskega kota v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku Timoteja Knifica in Andreja Pleterskega.34 V zadnjih letih se raziskave obravnavanega obdobja selijo tudi v visokogorje, sledovi poselitve so bili odkriti na planinah, raziskave pa v večini še vedno potekajo.35 Med zadnje dosežke ta trenutek štejeta prvi del objave naselbine na blejski Pristavi36 ter raziskava kuhinjske kulture Slovanov Andeja Pleterskega leta 2008.37 Pomembna so tudi njegova nova in ponovna odkritja do sedaj neznanih žganih slovanskih grobov 7. in 8. stoletja v Sloveniji.38 Prav med zadnjimi je izšel drugi del zbornika zgodnje-in visokosrednjeveških najdišč avtocestnih raziskav Mitje Guština pod naslovom Srednji vek. Arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino. 39 Pomembno se zdi omeniti še raziskave etnogeneze,40 mitske krajine in mitoloških predstav zgodnjih Slovanov,41 ki jim je namenjena tudi periodična publikacija Studia Mythologica Slavica. Aubelj 1999. Bitenc, Knific 2001. Bratož 2000. Gleirscher 2000. Guštin 2002. Djuric et al. 2003. Knific 2004a; Pleterski 2004. Horvat 2006a, 2006b; Ogrin 2006; Pleterski 2006. Pleterski 2008a. Pleterski 2008b. Pleterski 2008c. Guštin 2008. Pleterski 1990a. Npr. Pleterski 1996. NASELBINE Raziskave zgodnjesrednjeveških naselbin so bile vse od začetka v senci raziskav grobišč. Med obema vojnama je Rajko Ložar sicer izkopaval Gradišče nad Bašljem ter na naselbini prepoznal predslovansko in slovansko fazo, vendar zaradi vojnih razmer že pripravljeno poročilo o izkopavanjih ni izšlo. V celoti je bilo objavljeno šele pol stoletja pozneje.42 V šestdesetih letih so se sicer lotevali raziskovanja naselbin, vendar se te niso izkazale za zgodnjesrednjeveške.43 Najboljši primeri raziskanih in v tem trenutku tudi že vsaj delno objavljenih zgodnjesrednjeveških naselbin so Koper (Kapucinski vrt),44 Ančnikovo gradišče,45 Tinje nad Loko pri Žusmu46 in Pristava pri Bledu.47 S prihodom Slovanov se je poselitvena podoba slovenskega ozemlja zelo spremenila. Čeprav je bilo naseljevanje zagotovo počasno, trajalo je desetletja ali celo stoletja, so poznoantične višinske naselbine dokaj enotno propadle konec 6. stoletja ali v 7. stoletju. Vsaj nekatera najdišča (na primer Kranj, Pristava na Bledu, Tinje) kažejo na kontinuiteto poselitve v 7. stoletju in stik staroselskega in novega prebivalstva.48 Najverjetneje se bo to v bodoče potrdilo tudi za marsikatere druge poznoantične naselbine (npr. Rifnik, Mokronog49). Da so slovanske naselbine nastajale tudi na območjih, kjer očitno ni bilo staroselske poselitve, o tem pričajo najdišča kot na primer Popava pri Murski Soboti, kjer so naseljenci še v 8. stoletje obdržali običaj sežiganja pokojnikov.50 Poselitvena slika najzgodnejšega slovanskega obdobja je dokaj slabo znana, prve prave sledove so odkrila šele avtocestna izkopavanja v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja na Štajerskem (Slivnica, Spodnje Hoče, Pobrežje)51, v Prekmurju (Grofovsko,52 Nova tabla,53 Močna ob Pesnici,54 Popava I,55 Pod Kotom - jug pri Krogu56 in sever pri Krogu,57 Kotare - baza,58 Pod Kotom - cesta,59 Nedelica60), v okolici Ljubljane (Dragomelj,61 Podgorica,62 Knific 1999a. Ciglenečki 1981. Cunja 1996. Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002, 72-73. Ciglenečki 2000. Pleterski 2008a. Knific 1988; Sagadin 1998. Pleterski, Belak 2002a. Šavel 2008. Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002. 52 Novšak 2002a. Guštin, Tiefengraber 2002; Pavlovič 2008. Tica 2008a. Cipot 2008. 56 Šavel 2002. Kerman 2008. Kerman 2002. Tušek 2002. Lazar 2008. 61 Turk 2002. 62 Novšak 2002b. Pržanj63), na Dolenjskem (Zagorica,64 Kompolje - Pod malnom65) in Gorenjskem (Peračica66). Nova najdišča so predstavljena v zbornikih Zgodnji Slovani (2002), Zemlja pod vašimi nogami (2003) in Srednji vek (2008).67 Sledovi najzgodnejše poselitve se kažejo tudi v novood-kritih in ponovno prepoznanih žganih zgodnjeslovanskih grobovih 7. in 8. stoletja, ki se jim je posvetil Andrej Pleterski.68 Najbolje raziskani območji sta Gorenjska in Štajerska, kjer je tudi največja gostota izkopanih najdišč, večinoma sicer grobišč, iz časa od 8.-11. stoletja. Poselitev drugih predelov Slovenije je manj izrazita, kar je tudi posledica stanja raziskav, bele lise pa so jugozahodna Štajerska, Notranjska ter Bela in Suha krajina. Med večjimi centri poselitve izstopata predvsem Kranj in Ptuj, z izpričanimi cerkvenimi stavbami in velikim številom grobov oz. grobišč iz obravnavanega obdobja. O statusu teh dveh naselbin poteka med zgodovinarji diskusija, ali ju lahko obravnavamo kot neagrarni, torej že kot zarodka poznejših srednjeveških mest.69 Podeželska poselitev je prepoznavna večinoma preko grobišč, vaških in od 9. stoletja dalje tudi ob cerkvah. Najbolje raziskani del Slovenije je zagotovo Blejski kot, in to po zaslugi večdesetletnih raziskav Staneta Gabrovca,70 Jožeta Kastelica,71 Andreja Valiča,72 Timoteja Knifica in Andreja Pleterskega, ki so obravnavali zgodnjesrednjeve-ško poselitev Gorenjske iz več zornih kotov.73 T. Knific je pripravil pregled poselitve za zbornik Bled, 1000 let,"74 zadnji pregled raziskav in poselitve Blejskega kota pa v objavi gradiva z zgodnjesrednjeveške naselbine na blejski Pristavi.75 Poselitev Kranja in Gorenjske so obravnavali Jože Kastelic,76 Andrej Valič77 ter kot zadnji Milan Sagadin v svojem doktorskem delu Od Karnija do Kranja. Arheološki podatki o razvoju poselitve v antičnem in zgodnjesrednje-veškem obdobju .78 Najzgodnejšo slovansko poselitev Štajerske (nižinski naselbini v Spodnjih Hočah in Slivnici pri Mariboru ter ponovno uporabo poznoantičnih višinskih naselbin na Tinju, Ančnikovem gradišču, Brinjevi gori in Zbelovski gori) sta 63 Hrovatin, Turk 2008. 64 Vičič et al. 2002. 65 Tica 2008b. 66 Neobjavljeno. 67 Guštin 2002; Djuric et al. 2003; Guštin 2008. 68 Pleterski 2008c. 69 Kosi 2005, Kosi 2009. 70 Gabrovec 1960. 71 Kastelic 1960a; Kastelic 1989. 72 Valič 1964; Valič 1969. 73 Knific 1983; Pleterski 1984; Pleterski 1986; Pleterski 1989; Pleterski 2004. 74 Knific 2004a. 75 Knific 2008a. 76 Kastelic 1960b. 77 Valič 1967. 78 Sagadin 2008. obravnavala Slavko Ciglenečki in Mira Strmčnik Gulič.79 Tem najdiščem lahko dodamo še posamične najdbe, ki nakazujejo poselitev Poštele in Starega gradu nad Radljami ob Dravi v 9.-10. stoletju.80 Poselitev Ptuja in neposredne okolice zaenkrat nakazujejo predvsem grobišča, le na ledini Štuki - Marof na Ptuju, so bili najdeni naselbinski objekti 8. in 9. stoletja81 ter na Turnišču natančneje nedoločljivi naselbinski ostanki.82 V okolici Ljubljane so bile pred nedavnim odkrite nižinske naselbine v Dragomlju,83 na Pržanu84 in v Podgorici,85 dva avarskodobna jermenska jezička pa sta bila najdena na Homu nad Soro.86 Jugovzhodna Slovenija je za zdaj videti dokaj prazna, vsaj kar zadeva nižinsko poselitev, vendar je med zanimivejšimi naselbinami, kjer se nakazuje stik staroselcev in prišlekov, prav Mokronog. Grobišče kaže vztrajanje staroselcev v 7. stoletju, v naselbini najdena keramika pa mešanje tehnologij obojih.87 Sledove poselitve nakazujejo tudi posamične najdbe na poznoantičnih višinskih naselbinah na Korinjskem hribu,88 Sv. Lambertu pri Pristavi nad Stično,89 Gradcu pri Veliki Strmici90 in Zidanem gabru nad Mihovim.91 Poselitev Primorske in obalnega predela, kamor je slovanska naselitev segla šele po pridružitvi langobardske Furlanije in bizantinske Istre frankovskemu kraljestvu konec 8. stoletja, ni dobro znana. Pregled najdišč Vipavske doline sta leta 1976 objavila Drago Svoljšak in Timotej Knific.92 Ostanki naselbin staroselskega prebivalstva iz 7.-8. stoletja so bili odkriti v Ajdovščini93 in na Sv. Katarini nad Novo Gorico,94 po en stanovanjski objekt pri Gojačah na ledini Boršt95 in na Sv. Pavlu nad Vrtovinom,96 pomembne pa so tudi naselbinske najdbe iz Kopra97 in Pirana.98 Posebno zanimiva je najdba ščitne grbe iz 8. stoletja, žal brez konteksta, z Ajdovščine nad Rodikom.99 Poznejša slovanska poselitev tega predela Slovenije nam je za zdaj razvidna le iz grobišč (glej spodaj). V zadnjih letih se raziskave usmerjajo tudi na poselitev visokogorja. Izkopavanja na planinah (Zadnji Vogel, Klek, 79 Ciglenečki 2000, 153-156; Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002. 80 Karo 2007, 93-94, 120. 81 Ritonja 2008, 42. 82 Jevremov 1974. 83 Turk 2002. 84 Hrovatin, Turk 2008. 85 Vičič et al. 2002. 86 Ciglenečki 1994, t. 10b: 1,2. 87 Pleterski, Belak 2002. 88 Ciglenečki 1994, t. 9: 14. 89 Karo 2007, 123-124. 90 Karo 2007, 47. 91 Karo 2007, 143-145. 92 Svoljšak, Knific 1976. 93 Svoljšak, Knific 1976, 53-54. 94 Svoljšak, Knific 1976, 21, 59. 95 Svoljšak, Knific 1976, 56-57. 96 Svoljšak 1985; Karo 2007, 124-126. 97 Cunja 1996. 98 Snoj, Novšak 1992. 99 Murgelj 2000, 50, t. 4: 1. Pečana,100 Krvavec101) so pokazala, kako visoko je segla poselitev v zgodnjem srednjem veku. Poseben fenomen konca 8. in 9. stoletja so ponovne krajše poselitve poznoantičnih višinskih naselbin. Omenimo lahko Zbelovsko goro, Sv. Lambert pri Pristavi nad Stično in Ajdno nad Potoki. V ruševinah propadlih naselbin se najdejo predvsem posamezni kovinski predmeti in keramika, redko ostanki bivališč. Skupna značilnost teh predmetov je, da so v večini ostanki orožja in bogato okrašene oprave jezdecev in konjev, torej luksuzni predmeti in ne predmeti vsakdanje rabe. Pojav, katerega najbolj izstopajoči primer je Gradišče nad Bašljem, se časovno ujema z zakopom sebenjskega zaklada, burnim vojaškim dogajanjem na frankovskih mejah okrog leta 800 ter Ljudevitovim uporom v letih 821-822,'02 ni pa še zadovoljivo pojasnjen.103 Praktično neznane so nam zgodnjesrednjeveške utrdbe. Poleg očitnih primerov Kranja in Ptuja lahko predvidevamo utrdbo tudi na primer pri Rakovi Jelši, ob izlivu Ižice v Ljubljanico, ki jo označuje precejšnja količina suličnih osti, najdenih v reki Ljubljanici na tem mestu.104 CERKVE Obstoj cerkvenih zgradb je sicer pogosto nakazan z zgodnjesrednjeveškimi grobovi, najdenimi okrog mlajših cerkva, le redko pa poznamo dejanske arhitekturne ostanke. Med znane primere lahko štejemo cerkve sv. Jurija pri Legnu,105 sv. Marije na Blejskem otoku,106 sv. Jurija v Batujah,107 sv. Jurija na Ptuju108 in kapeli sv. Jurija in Martina na Svetih gorah.109 Pregledni članek o nastajanju cerkva na širšem ozemlju Vzhodnih Alp med 8. in 10. stoletjem sta napisala Andrej Pleterski in Mateja Belak110 in pri tem uporabila več vrst podatkov, arheološke (grobovi, ostanki cerkvenih zgradb), pisne vire in ostanke kamnite arhitekture. Po njunem mnenju kažejo nekatere cerkve na sedanjem slovenskem ozemlju - njuna karniolska skupina (VII) ter stavbe na Svetih gorah - znake kontinuitete krščanstva še iz pozno-antičnega obdobja. Glavno obdobje nastajanja cerkvenih stavb na našem prostoru je bilo v 9. stoletju, razcvet pa prekinjen z madžarskimi vpadi. Z ostanki kamnite arhitekture, okrašenimi s pleteninasto ornamentiko, ki prav tako nakazujejo zgodnjesrednjeveške cerkvene zgradbe (npr. Slivnica pri Mariboru, Koper, Piran, 100 Ogrin 2006. 101 Pleterski 2006; Pleterski, Peršič 2008. 102 Knific 1999a. 103 Ciglenečki 1989-1990, 161; Ciglenečki 1992; Karo 2007. 104 Knific 2009, 125. 105 Strmčnik Gulič 1994. 106 Šribar 1967. 107 Svoljšak, Knific 1976, 60-77; Knific 2005. 108 Tomanič Jevremov 1997. 109 Korošec 1970-1971; Korošec, Korošec 1973; Stopar 1977; Zadnikar 1982, 441-448. 110 Pleterski, Belak 1995. Batuje), so se ukvarjali Milan Sagadin,111 Ivan Stopar,112 Kurt Karpf 113 in Matej Župančič.114 GROBIŠČA Precej grobišč je bilo odkritih že zelo zgodaj v 19. stoletju, raziskave pa so se načrtno nadaljevale po drugi svetovni vojni z izkopavanji na številnih pomembnih lokacijah, kot so na primer blejska Pristava, Ptujski grad in druge. Na osnovi gradiva z grobišča Pristava I je potekala diskusija, komu pripada odkrito gradivo. Izkopavalec Jože Kastelic je bil mnenja, da so bili tam pokopani Slovani 7. stoletja, Josip Korošec pa se je opredelil za Langobarde. Božo Škerlj je v njih videl "staro populacijo", potomce Ilirov, pri čemer je imel v bistvu prav.115 Joachim Werner je prepoznal v pokopanih romanizirane staroselce, čemur so pozneje pritrdili tudi drugi raziskovalci.116 Šele pred nedavnim so bili po dolgem času prepoznani ali na novo odkriti in objavljeni žgani pokopi slovanskih priseljencev iz 7. in 8. stoletja,117 ki so sicer značilni za prostor naseljevanja Slovanov (npr. Poljsko, Češko, Slovaško). Zadnje raziskave kažejo, da so ob stiku s staroselci nekateri priseljenci kmalu prevzeli tudi skeletni pokop (primer blejske Pristave118), nekatere skupine, ki se niso naselile blizu obstoječih staroselskih naselbin, pa so obdržale žgana grobišča (na primer Popava pri Murski Soboti119). Med koncem 7. stoletja in 11. stoletjem so za slovenski prostor značilna majhna do srednje velika skeletna grobišča, sprva v bližini naselbin, pozneje, nekje med 9. in 10. stoletjem, pa se preselijo k večinoma novoustanovljenim cerkvam. Nekatera cerkvena grobišča so se ohranila praktično do danes, na nekaterih pa so prenehali pokopavati med 11-12. stoletjem. Do manjših premikov v lokaciji grobišč je prihajalo že prej, najverjetneje na začetku 9. stoletja. Zaznavni so v prostorski ločenosti grobišč z gradivom le karantanske ali večinoma le ketlaške stopnje. Te spremembe lahko najverjetneje pojasnimo s postopnim pokristjanjevanjem in organiziranim prekinjanjem s starimi običaji.120 Dajanje pridatkov v grobove bolj ali manj preneha v 11. stoletju, dlje se obdrži na vzhodu Slovenije, kjer je prebivalstvo živelo v madžarski državi ali na mejnem ozemlju. Ta del Slovenije med koncem 10. in 12. stoletjem zaznamujejo grobišča z belobrdskim gradivom, ki kažejo madžarske vplive ter se posledično tudi drugače razvijajo. Nova grobišča ob naselbinah nastajajo tu tudi še v času, ko je na zahodu že obvezno pokopavanje ob cerkvah.121 111 112 113 Sagadin 1981. Stopar 1987. Karpf 2000. 114 Vidrih Perko, Župančič 2003, 471-472. 115 116 117 118 119 120 121 šašel Kos 2005, 219-247. Knific 2008a, 25. Pleterski 2008c. Pleterski 2008c, 36. Šavel 2008, 69. Sagadin 1987, 68-69. Knific, Tomanič Jevremov 2005. Na nekaterih izjemnih oz. centralnih točkah so pokopavali neprekinjeno zelo dolgo obdobje, skoraj od naselitve pa včasih celo do 18. stoletja (Kranj - Farna cerkev). Tudi pri grobiščih je bolje raziskan del Slovenije Blejski kot. Preostali deli so manj podrobno raziskani, vendar so grobišča obravnavanega obdobja dokaj enakomerno razprostranjena. Na zahodu Slovenije poznamo grobišči ob cerkvi sv. Marije v Bovcu122 ter cerkvi sv. Urha v Tolminu123 in okrog Bohinja grobišča na Žalah ter na Podonjicah pri Srednji vasi.124 Najdišča se močno zgostijo v Blejskem kotu in okolici: Žale in Brdo,125 Mlino,126 Pristava,127 grad (Na sedlu),128 Zasip (Na žalah),129 Otok,130 Bodešče,131 Žirovnica,132 Doslovče,133 Begunje,134 Predtrg pri Radovljici,135 Smo-kuč136) in v Kranju (Farna cerkev,137 Iskra,138 Gorenja Sava, Srednje Bitnje139). Slabo je znano uničeno grobišče ob cerkvi sv. Mihaela v Mengšu,140 bolje pa nekropole iz 10. in 11. stoletja na kamniškem Malem gradu,141 karan-tansko in ketlaško v Komendi142 in ob ljubljanski cerkvi sv. Petra.143 Med nova odkritja spada tudi grob iz konca 8. do začetka 9. stoletja z Dolskega pri Ljubljani.144 Jugovzhodna Slovenija je razmeroma prazna, poleg Svetih gor145 in Roj pri Moravčah146 poznamo še grobišča v Camberku147 in Dobovi (Sela,148 Humek,149 Na gomili-cah150) ter le kratko omenjene najdbe grobov iz Ježc pri Šmartnem pri Litiji, Muljave, okoli farne cerkve v Trebnjem in iz Strahovelj pri Zagorju.151 122 Svoljšak 2002, 274. 123 Knific, Žbona-Trkman 1990. 124 Valič, Gabrovec 1975; Vičič 1983. 125 Müllner 1894, 114-115; Šmid 1908, 26-27; Knific 2008a, 21-22. 126 Knific 2004a, 106-107; Knific 2008a, 22. 127 Knific 2008a, 24-25. 128 Valič 1964; Valič 1969; Knific 2008a, 22. 129 Knific, Pleterski 1993; Knific 2008a, 23-24. 130 Knific 2008a, 22. 131 Knific, Pleterski 1981; Knific 2008a, 22-23. 132 Korošec 1979, 77. 133 Neobjavljeno, notica v Delu, 14. 7. 2006, stran 7. 134 Knific 1978. 135 Pleterski 1990b. 136 Valič 1962-1963; Sagadin, Svoljšak 2006. 137 Valič 1967; Valič 1978. 138 Sagadin 1987. 139 Valič 1962-1963; Knific 1975. 140 Šmid 1908, 33; Vuga 1975; Knific 199b. 141 Sagadin 2001; Štular 2007; Štular 2009, 144-145. 142 Sagadin 2006. 143 Ložar 1937; Korošec 1953; Slabe 1980-1981. 144 Klasinc 2008. 145 Korošec 1969; Korošec, Korošec 1973; Korošec 1976. 146 Deschmann, Hochstetter 1880, 72; Szombathy, Toldt 1903; Pečnik 1904, 29. 147 Breščak 2002. 148 Korošec 1954. 149 Guštin 1990. 150 Stare 1960. 151 Korošec 1979, 33, 49, 70, 76. Na Koroškem se nekropola 8. in 9. stoletja v Puščavi pri Starem trgu152 najverjetneje preseli k cerkvi sv. Jurija pri Legnu.153 Več znanih najdišč najdemo znova na Štajerskem okoli Ptuja (grad,154 Turnišče155) in Brezij nad Zrečami.156 Grobišča z belobrdskim gradivom so v Središču ob Dravi,157 Spodnji Hajdini,158 na prostoru rimske vile v Radvanju159 in v Zgornjem Dupleku.160 Okolica Murske Sobote je razkrila grobišče naselbine na Novi tabli,161 žgano grobišče v Popavi162 in grobove 11.-12. stoletja v Veržeju.163 Primorska kaže zanimivo sliko dveh poznih langobardskih grobišč v Biljah164 in Solkanu165 in staroselskih grobov 7.-8. stoletja v Novi Gorici,166 Gojačah (Boršt in Morlek),167 ob cerkvi sv. Petra v Vitovljah168 in v Taboru pri Tomaju.169 Zelo zanimivo, a žal še ne dokončno objavljeno ostaja staroselsko in slovansko grobišče v Predloki.170 Naselitev slovanskega prebivalstva kažejo grobovi iz 9.-11. stoletja ob cerkvi sv. Jurija v Batujah171 in Ločniku.172 Navidezno neposeljene se trenutno zdijo Notranjska (izkopavanja Mehtilde Urleb ob cerkvah niso dala zgodnje-srednjeveških najdb,173 je pa bil najden zgodnjesrednjeveški grob v Danah pri Starem trgu pri Ložu174) ter Suha in Bela krajina (objavljene so najdbe iz okolice farne cerkve v Črnomlju175), vendar pričakujemo, da se bo poselitvena slika z novimi raziskavami spremenila. DROBNO GRADIVO Večina znanega drobnega gradiva zgodnjesrednjeveškega obdobja izvira iz zgoraj naštetih grobišč, saj so raziskave naselbin še v povojih. Precej veliko skupino tvorijo posamezne (detektorske) najdbe s poznoantičnih višinskih naselbin, dokaj najdb pa je razkrila tudi reka Ljubljanica.176 152 Pleterski, Belak 2002b. 153 Strmčnik Gulič 1994. 154 Skrabar 1910; Korošec 1950; Korošec 1999. 155 Korošec, Korošec 1953; Jevremov 1975. 156 Pahič 1967. 157 Korošec 1947, 36-43; Bitenc, Knific 2001, kat. 385-388; Knific, Tomanič Jevremov 2005. 158 Skrabar 1912; Korošec 1947, 28-35. 159 Strmčnik Gulič 1990. 160 Ciglenečki, Knific 1979. 161 Guštin 2008a. 162 Šavel 2008. 163 Korošec 1979, 73. 164 Osmuk 1987. 165 Knific, Svoljšak 1984. 166 Svoljšak, Knific 1976, 58. 167 Svoljšak, Knific 1976, 12-20, 57-58. 168 Svoljšak, Knific 1976, 60. 169 Moser 1906, 140; Moser 1906a, 177. 170 Boltin-Tome 1986. 171 Svoljšak, Knific 1976, 60-77; Knific 2005. 172 Svoljšak, Knific 1976, 77. 173 Urleb 1974, 1977. 174 Slabe 1974. 175 Korošec 1979, 20, t. 83, 84. 176 Turk et al. 2009. Največji del gradiva predstavlja nakit, ki je bil osnova za izdelavo kronoloških shem za obravnavano obdobje. Prva sta se jih lotila Josip in predvsem Paola Korošec, ki sta v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja predstavila prve delitve gradiva na karantansko in ketlaško fazo med 7. in 10. stoletjem.177 V obdobju med njunima objavama je bil material obravnavan v sklopu dveh kolokvijev o zgodnjem srednjem veku v Sloveniji, katerih izsledki so bili objavljeni v Arheoloških vestnikih 18 in 21-22. Leta 1980 je izšel povzetek doktorske disertacije Jochena Gieslerja, v kateri je kronološko razdelil gradivo na faze Predköttlach, Köttlach I in Köttlach II ter predlagal premik datacije faz na mlajši čas za približno 150 let (med pribl. 800-1050).178 Že leta 1974 je Timotej Knific v članku o horizontalni stratigrafiji grobišča na blejski Pristavi in pozneje v svojem doktorskem delu (Bled v zgodnjem srednjem veku. Arheološko proučevanje naselitve v mikroregiji, 1983) predstavil delitev gradiva, ki je temeljila na delitvi Paole Korošec, na tri faze, karantansko, prehodno in ketlaško, ter premaknil začetek karantanske faze na nekoliko poznejši čas.179 Zadnji, ki se je ukvarjal z opredeljevanjem karantanskega in ketlaškega materiala, je Andrej Pleterski, ki je še nekoliko razdelal časovne opredelitve T. Knifica glede na rezultate obdelave grobišča na Blejskem gradu (Sedlo).180 Na tem mestu je smiselna opomba, da tuji raziskovalci pogosto še vedno uporabljajo kronologijo Jochena Gieslerja, zaradi česar prihaja do neljubih zapletov tudi v njihovih objavah, saj se datacije predmetov ne ujemajo z ostalimi evropskimi kronološkimi shemami in marsikateri avtor ugotavlja, da je vzhodnoalpska kronologija problematična.181 Zato so objave novih kronoloških opredelitev karantanskega in ketlaškega materiala več kot zaželene. Najdb "avarskega značaja" je bilo v Sloveniji dokaj malo. Spadajo v veliki večini v pozno obdobje drugega kaganata oz. v konec 8. stoletja, odkrite pa so bile najpogosteje kot posamezne najdbe na višinskih naselbinah.182 Predvidoma so prišle v last prebivalcev naših krajev po Karlovi uspešni osvojitvi avarskega ringa. Prav tako večinoma na višinskih naselbinah je bogat tudi horizont najdb karolinškega značaja. Najeminentnejše takšno najdišče je Gradišče nad Bašljem s presenetljivo količino zelo bogatih najdb predvsem vojaške in konjske opreme s konca 8.-9. stoletja.183 Še nekaj višinskih naselbin, s sicer glavnim razcvetom v poznoantičnem obdobju, je razkrilo manjše količine sorodnih najdb (na primer Ajdna 177 Korošec 1951; Korošec 1952; Korošec 1961; Korošec 1979. 178 Giesler 1980. 179 Knific 1974; Knific1983. 180 Pleterski 1982. 181 Prim. Thörle 2001, 90-91, 269. 182 Ciglenečki 1989-1990; Karo 2007, 146-149. 183 Knific 1999a. nad Potoki,184 Zbelovska gora,185 Sv. Lambert pri Pristavi nad Stično186). Nekaj predmetov tega obdobja je bilo najdenih tudi v grobovih (na primer v Bodeščah,187 Puščavi nad Starim trgom188). Manj je najdb, ki bi jih lahko povezovali z (Veliko)mo-ravsko. Nekaj uhanov je bilo najdenih na grobiščih (npr. na Ptujskem gradu,189 Sveti gori nad Sotlo190). Še manj je takih, ki kažejo sledove madžarskih vpadov ob koncu 9. in v prvi polovici 10. stoletja (Ptujski grad - grobova 13 in 262,191 puščične osti z Ajdne nad Potoki,192 blejske Pristave,193 Tonovcovega gradu194). Z gradivom 2. polovice 10.-12. stoletja, ki pripada be-lobrdski stopnji in je bilo najdeno večinoma na grobiščih severovzhodne Slovenije, se v glavnem ukvarjajo hrvaški raziskovalci.195 Med kovinskim gradivom zaslužita posebno omembo najdbi sebenjskega zaklada (zakladna najdba 24 kosov orodja, orožja in konjske opreme z začetka 9. stoletja)196 in sekirastega surovca oz. polizdelka (oblika plačilnega sredstva 9. stoletja v severni in srednji Evropi) iz Ljubljanice, ki je pomemben za raziskave zgodnjesrednjeveške trgovine.197 Bizantinske, karolinške in arabske novčne najdbe (Ptuj, Koper, Celje - Savinja, Rečica ob Paki (Abasidi),198 Zagorje ob Savi199) je obravnaval Peter Kos,200 opaznejše, z vzhoda uvožene predmete, na primer orientalske jagode, pa Timotej Knific.201 Raziskave v Kopru202 so poleg najdenih buzetskih uhanov tu in v notranjosti (Koper,203 sv. Urh v Tolminu,204 Tomaj,205 Solkan,206 Kranj,207 Zbelovska gora208) dale tudi redke najdbe bizantinskega značaja tega časa, vendar je dogajanje 184 Vidrih Perko, Sagadin 2004; Bitenc, Knific 2001, kat. 314. 185 Bitenc, Knific 2001, kat. 336-340. 186 Bitenc, Knific 2001, kat. 307. 187 Knific, Pleterski 1981, t. 10: grob 28; t. 14, 15: grob 43. 188 Npr. Pleterski, Belak 2002, t. 3: 15-18. 189 Korošec 1999, 50-53. 190 Korošec 1976, t. VI: 1,3. 191 Korošec 1999, 70-71. 192 Karo 2007, sl. 7: 1. 193 Pleterski 2008, t. 30: 17. 194 Neobjavljeno. 195 Giesler 1981; Tomičič 1993; Demo 1996; Tomičic 1997; Korošec 1999, 58-69. 196 Pleterski 1987. 197 Knific 2004b. 198 Müllner 1894a. 199 Müllner 1894b. 200 Kos 1986, 225-232. 201 Knific 2008b. 202 Cunja 1996. 203 Cunja 1996, t. 1: 9. 204 Knific, Žbona Trkman 1990, sl. 2, t. 2. 205 Moser 1906. 206 Svoljšak 1986. 207 Valič 1978, grob 107. 208 Ciglenečki 1994, t. 3: 19. na Obali v času slovanske naselitve osrednje Slovenije še dokaj slabo znano. Sledovi langobardske Furlanije v 7. stoletju so vidni na primer v grobiščih vojščakov v Biljah in Solkanu,209 poznejše najdbe (Gojače, Tomaj, Rodik) pa že kažejo na frankovsko zasedbo. Za zdaj je še najbolj problematično gradivo najzgodnejšega obdobja naselitve Slovanov, torej 7. in začetka 8. stoletja. Na nekaterih najdiščih je mogoče do neke mere zaznati stik med obojimi prebivalci, vendar še mnogo vprašanj ostaja neodgovorjenih. Prav tako je slabo prepoznaven staroselski material 7. in 8. stoletja. Keramično gradivo je prvi obravnaval že Rajko Ložar v tridesetih letih prejšnjega stoletja.210 Slavko Ciglenečki se je lotil grobe keramike v objavi Tinja nad Loko pri Žusmu, obdelal je tako poznoantično kot zgodnjeslovansko gradivo, kar je posebnega pomena na tem najdišču, ki nakazuje stike slovanskega in staroselskega prebivalstva.211 Razcvet so raziskave keramičnega gradiva doživele po odkritjih zgodnjeslovanskih najdišč Štajerske in Prekmurja med izkopavanji na trasah avtocest v devetdesetih letih, prvi izsledki slovenskih in tujih strokovnjakov so zbrani v zbornikih, ki ju je uredil Mitja Guštin, Zgodnji Slovani212 in Srednji vek.213 V prvem omenjenem zborniku je T. Knific zbral tudi ves keramični material z grobišč. Benjamin Štular je v svojo tipologijo visokosrednjeveške keramike vključil tudi nekatere zgodnjesrednjeveške tipe.214 Višjo raven arheološke interpretacije je zgodnjesre-dnjeveška keramika s Pristave na Bledu doživela v objavi A. Pleterskega Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem veku,215 v kratkem pa lahko pričakujemo interpretacijo vse zgodnjesrednjeveške keramike z blejske Pristave istega avtorja. Leta 2000 je bilo mnogo doslej neobjavljenega pozno-antičnega in zgodnjesrednjeveškega keramičnega in neke-ramičnega drobnega gradiva razstavljenega na razstavi Od Rimljanov do Slovanov v Narodnem muzeju Slovenije ter leto pozneje tudi objavljeno v razstavnem katalogu.216 Med njim je bilo predstavljenih tudi nekaj najdb iz Ljubljanice, ki so leta 2009 doživele posebno razstavo v Narodnem muzeju Slovenije.217 Zadnje večje delo, ki se ukvarja z zgodnjesrednjeve-škimi drobnimi najdbami, je doktorsko delo Špele Karo, v katerem so zbrana slovenska najdišča med koncem 8. in začetkom 10. stoletja ter v risbi objavljene prenekatere doslej neobjavljene ali le s fotografijo objavljene drobne najdbe.218 Zbirke Na spletni strani Inštituta za arheologijo ZRC SAZU sta dostopni dve zbirki, ki sta namenjeni raziskovalcem zgodnjesrednjeveškega obdobja. Prva je Libera (http://zrcalo 1.zrc-sazu.si/libera/lang_sl/ predstavitev.htm), kjer je zbrana v glavnem arheološka literatura, dostopna na Inštitutu, za Evropo, Bližnji vzhod in severno Afriko, v grobem med 5. in 11. stoletjem. Druga je Zbiva (http://zrcalo1.zrc-sazu.si/zbiva/), ki predstavlja bazo podatkov za arheologijo zgodnjega srednjega veka Vzhodnih Alp in obrobja. Tina Milavec Oddelek za arheologijo Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Zavetiška 5 SI-1000 Ljubljana milavect@uni-lj.si 209 Knific, Svoljšak 1984; Osmuk 1987. 210 Ložar 1939. 211 Ciglenečki 2000. 212 Guštin 2002. 213 Guštin 2008. 214 Štular 2007b, 378, tab. 1: tipa 1 in 2. 215 Pleterski 2008b. 216 Bitenc, Knific 2001. 217 Turk et al. 2009. 218 Karo 2007. A Hoard of Roman Republican and Norican coins from the vicinity of Kobarid Peter KOS and Beatriče ŽBONA TRKMAN Izvleček Abstract Najdba rimskih republikanskih srebrnih in bronastih novcev ter lokalnega keltskega srebrnega drobiža ob prazgodovinski poti je ostala v zemlji iz začetka druge polovice 2. stoletja pr. Kr. Kaže strukturo denarja, ki je bil v tistem času v obtoku na tem prostoru, obenem pa časovno opredeljuje kovanje noriških malih srebrnikov. Ključne besede: novčna zakladna najdba, rimski republikanski novci, noriški mali srebrniki, Gallia Cisalpina, druga polovica 2. st. pr. Kr. A hoard of Roman Republican silver and bronze coins as well as local small silver coins has been found by a prehistoric trail along the Soča River, connecting the hillforts of Gradič near Kobarid and Tonovcov grad. It was deposited at the beginning of the second half of the 2nd cent. BC and reflects the everyday monetary circulation at that time, along with the chronological framework for the minting of the Norican small silver coins. Keywords: coin hoard; Roman Republican coins; Norican small silver coins; Gallia Cisalpina; second half of the 2nd cent. BC Fig. 1: The coin hoard find near Kobarid. The position of the find. (Source: TTN 10, Kobarid 16, 1978, © The Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia). Sl. 1: Novčna zakladna najdba pri Kobaridu. Lega najdišča. Vir: TTN 10, Kobarid 16, 1978, © Geodetska uprava RS). In 2004, along the prehistoric and Roman path above the Soča River that runs to the west of the settlements at Gradič and Tonovcov grad near Kobarid and connects both settlements, a hoard of 36 bronze and silver coins was found at the site called Skrinjca under an overhanging cliff at a depth of around 40 cm.1 The site is below the northern edge of the prehistoric settlement Gradič and some five meters northwest of the prehistoric path (figs. 1 and 2) (GKY 391083 N 46°15'0.41"; GKX 123863 E 13°34'57.37"). 1 Maggi, Žbona Trkman 2007, 70 n. 69, 74 fig. 11. On the prehistoric trail see Mlinar 2004, 130—131. Fig. 2: The site Skrinjca near Gradič at Kobarid. The site of the hoard. Sl. 2: Ledina Skrinjca v bližini Gradiča pri Kobaridu. Mesto zakladne najdbe. CATALOGUE / KATALOG (pls. 1-3 / t. 1-3) The catalogue lists the following in horizontal order: number, denomination (As = as; MaS = small silver coin; Tri = triens; Vict = victoriatus), dating; mint (Ita = Italia; Luc = Lucania; Rom = Roma; Sic = Sicilia); standard citation (RRC = M. H. Crawford, Roman Republican Coinage, Cambridge 1974; TKN = R. Göbl, Typologie und Chronologie der keltischen Münzprägung in Noricum, Wien 1973). V katalogu so v horizontalnem zaporedju navedeni: tekoča številka, nominal (As = as; MaS = mali srebrnik; Tri = triens; Vict = victoriatus); čas kovanja; kovnica (Ita = Italia; Luc = Lucania; Rom = Roma; Sic = Sicilia); citat standardne literature (RRC = M. H. Crawford, Roman Republican Coinage, Cambridge 1974; TKN = R. Göbl, Typologie und Chronologie der keltischen Münzprägung in Noricum, Wien 1973). CELTIC COINS / KELTSKI NOVCI Coins of the eastern Celts / Vzhodnokeltsko kovanje Early imitations of silver coins of Philip II / Zgodnje imitacije srebrnikov Filipa II. Noricum 1 MaS Small silver coins / Mali srebrniki second half of the 2nd cent. BC / - TKN - 2. pol. 2. st. pr. Kr. "Kugelreiter" type / Jezdec s trirogeljno čelado 2 MaS second half of the 2nd cent. BC / - TKN Taf. 44, C 2. pol. 2. st. pr. Kr. ROMAN COINS / RIMSKI NOVCI Roman Republic / Republika 3 A Vict 211 BC / pr. Kr. Rom RRC 44/1 4 -10 As after 211 BC / Rom RRC 56/2 po 211 pr. Kr. 11 Vict 211-210 BC / pr. Kr. Luc RRC 98A/1d 12 As 211-210 BC / pr. Kr. Sic RRC 72/11 13 Vict 211-208 BC / pr. Kr. Sic RRC 67/1 14 1 Vict 211-208 BC / pr. Kr. Sic RRC 70/1 15 17 As 211-208 BC / pr. Kr. Ita RRC 61/2 18 Vict 211-170 BC / pr. Kr. ? RRC ? 19 As 209-208 BC / pr. Kr. Rom RRC 50/3 20 Vict 206-195 BC / pr. Kr. Rom RRC 124/1 21 Tri 206-195 BC / pr. Kr. Rom RRC 122/5 22 As 206-195 BC / pr. Kr. Rom RRC 117B/1 23 As 206-195 BC / pr. Kr. Rom RRC 119/3 24 As 194-190 BC / pr. Kr. Rom RRC 136/2 25 As 189-180 BC / pr. Kr. Rom RRC 142/1 26 As 189-180 BC / pr. Kr. Rom RRC 145/1 27 - 28 Vict 179-170 BC / pr. Kr. Rom RRC 166/1 29 As 169-158 BC / pr. Kr. Rom RRC 178/1 30 As 169-158 BC / pr. Kr. Rom RRC 180/1 31 As 169-158 BC / pr. Kr. Rom RRC 191/1 32 As 169-158 BC / pr. Kr. Rom RRC 180/1 33 'XA As 157-156 BC / pr. Kr. Rom RRC 198B/1b 34 36 As first half 2nd cent. BC / ? RRC ? 1. pol. 2. st. pr. Kr. 1 Very well preserved / Zelo lepo ohranjen. W / T: 0.85 g. GM N2317. 2 Very well preserved / Zelo lepo ohranjen. W. / T.: 0.68 g. GM N2316. 3 Well preserved / Dobro ohranjen. Axis / Pol. peč.: 6. W / T.: 2.85 g. GM N2288. 4 Worn / Izrabljen. Axis / Pol. peč.: 3. W. / T.: 45.20 g. GM N2299. 5 Worn / Izrabljen. Axis / Pol. peč.: 3. W. / T.: 41.99 g. GM N2305. 6 Worn / Izrabljen. Axis / Pol. peč.: 9. W. / T.: 39.35 g. GM N2304. 7 Worn / Izrabljen. Axis / Pol. peč.: 4. W. / T.: 37.29 g. GM N2297. 8 Worn / Izrabljen. Axis / Pol. peč.: 12. W. / T.: 36.69 g. GM N2298. 9 Worn / Izrabljen. Axis / Pol. peč.: 9. W. / T.: 30.99 g. GM N2300. 10 Well preserved / Dobro ohranjen. Axis / Pol. peč.: 3. W. / T.: 30.95 g. GM N2301. 11 Well preserved / Dobro ohranjen. Axis / Pol. peč.: 2. W. / T.: 3.00 g. GM N2283. 12 Worn / Izrabljen. Axis / Pol. peč.: 12. W. / T.: 39.23 g. GM N2295. 13 Well preserved / Dobro ohranjen. Axis / Pol. peč.: 3. W. / T.: 2.79 g. GM N2286. 14 Well preserved / Dobro ohranjen. Axis / Pol. peč.: 6. W. / T.: 2.56 g. GM N2287. 15 Worn / Izrabljen. Axis / Pol. peč.: 7. W. / T.: 49.21 g. GM N2302. 16 Worn / Izrabljen. Axis / Pol. peč.: 12. W. / T.: 41.35 g. GM N2293. 17 Worn / Izrabljen. Axis / Pol. peč.: 9. W. / T.: 37.82 g. GM N2290. 18 Well preserved / Dobro ohranjen. Axis / Pol. peč.: 4. W. / T.: 3.06 g. GM N2289. 19 Very well preserved / Zelo lepo ohranjen. Axis / Pol. peč.: 9. W. / T.: 34.79 g. GM N2311. 20 Well preserved / Dobro ohranjen. Axis / Pol. peč.: 11. W. / T.: 2.25 g. GM N2282. 21 Well preserved / Dobro ohranjen. Axis / Pol. peč.: 3. W. / T.: 14.02 g. GM N2315. 22 Worn / Izrabljen. Axis / Pol. peč.: 9. W. / T.: 26.44 g. GM N2306. 23 Worn / Izrabljen. Axis / Pol. peč.: 3. W. / T.: 37.69 g. GM N2314. 24 Worn / Izrabljen. Axis / Pol. peč.: 25 Well preserved / Dobro ohranjen. 26 Worn / Izrabljen. Axis / Pol. peč.: 27 Well preserved / Dobro ohranjen. 28 Well preserved / Dobro ohranjen. 29 Well preserved / Dobro ohranjen. 30 Well preserved / Dobro ohranjen. 31 Worn / Izrabljen. Axis / Pol. peč.: 32 Worn / Izrabljen. Axis / Pol. peč.: 33 Worn / Izrabljen. Axis / Pol. peč.: 34 Worn / Izrabljen. Axis / Pol. peč.: 35 Worn / Izrabljen. Axis / Pol. peč.: 36 Very worn / Zelo močno izrabljen 3. W. / T.: 28.13 g. GM N2310. Axis / Pol. peč.: 2. W. / T.: 28.17 g. GM N2296. 6. W. / T.: 28.60 g. GM N2313. Axis / Pol. peč. Axis / Pol. peč. Axis / Pol. peč. Axis / Pol. peč. 9. W. / T.: 2.83 g. GM N2284. 2. W. / T.: 2.82 g. GM N2285. 12. W. / T.: 27.70 g. GM N2294. 5. W. / T.: 34.77 g. GM N2309. 5. W. / T.: 33.38 g. GM N2312. 5. W. / T.: 29.64 g. GM N2308. 8. W. / T.: 24.51 g. GM N2307. 11. W. / T.: 36.10 g. GM N2291. 8. W. / T.: 28.57 g. GM N2292. . W. / T.: 25.90 g. GM N2303. COMPOSITION OF THE HOARD The hoard consists of 34 Roman Republican coins (eight victoriati, one triens, 25 asses) and two small silver Celtic coins. While the Roman coins in the hoard show different signs of wear through use and circulation, both Celtic small silver coins exhibit hardly any signs of having been in circulation at the time of their hoarding. The hoard is the third known coin hoard from the region that consists of Roman Republican silver and/or bronze coins as well as of local Celtic cur-rency.2 It is therefore of the highest significance for establishing the period when local Celtic small silver coins had already been in circulation. Roman coins Only two victoriati were minted in their last phase 179-170 BC (cat. nos. 27, 28), while six specimens had been coined already at the beginning of the 2nd cent. BC. All the victoriati are rather well preserved and so is the triens minted in 206-195 BC (cat. no. 21). The mostly worn asses were minted between 211 and 156 BC; the state of wear does not allow an exact determination for the three asses. The youngest determined as was minted in 157-156 BC and shows signs of longer use (cat. no. 33). On the other hand, an as of the period 209-208 BC is well preserved (cat. no. 19). Three worn asses (cat. nos. 34-36) have weights of 36.10 gr., 28.57 gr. and 25.90 gr., hence 2 The Enemonzo hoard consists of victoriati and local Celtic tetradrachms: Gorini 2005. The hoard from the Ljubljanica River consists of Roman Republican victoriati, denarii, asses, local Celtic tetradrachms and small silver coins, as well as Celtic silver coins minted in Manching (Kos, Šemrov 2003). providing evidence that their weight standard was based on an ounce (27 gr.), as was being used in 146 BC at the latest.3 All Roman coins in the hoard were minted before the mid-2nd cent. BC. The weights of four undetermined coins (11.7% of all Roman coins in the hoard) would imply their minting in the same period. Celtic coins Two small silver Celtic coins were found together with Roman Republican currency. Unknown type One of two specimens (cat. no. 1; fig. 3) had not yet been documented and seems to be the first of its kind. On the obverse of this unique specimen a silhouette of a head looking right is depicted with three dots positioned in a triangle (the middle one denoting the eye). At the back of the head three further dots are positioned. On the reverse, a single-line cross is depicted with a central dot in its centre. In each of four fields of the single-line cross an oblique horizontal V is inserted. This could be the evolutionary reverse type out of which the three-line cross (as shown on the second specimen) would have developed with a widening of the lower part of both lines that form the letter V. The weight of the coin of 0.85 gr. would also imply its very early minting. This specimen could thus be treated as a basis for establishing the origins of the Norican small silver coins with a cross on the reverse. Fig. 3: Skrinjca near Gradič at Kobarid. An unknown type of small silver coin (cat. 1; enlarged, scale = 4:1). Photo M. Pavlovec. Sl. 3: Skrinjca v bližini Gradiča pri Kobaridu. Neznani tip malega srebrnika (kat. št. 1; povečan, M. = 4:1). Foto M. Pavlovec. The "Kugelreiter" type One of two small silver coins in the hoard (cat. no. 2; fig. 4) can be classified to the group of coins of the "Kugelreiter type", which was until recently documented by only three specimens, with only one finding site documented.4 Today we can note a total of six specimens of the same type having been found at Kobarid, Monte Bardo-Roba not far from Cividale,5 and two specimens each from Monte Altare,6 and Gurina.7 The site of discovery of a specimen from Paris is unknown.8 On the obverse, a head to the left is represented with a single-leaf line of a laurel wreath between two lines of dots (with the upper line of the laurel wreath oriented upwards), whereas the tetradrachms have a two-leaf line of the laurel wreath. The comparison attests a strong similarity to the obverses of group C2a of tetradrachms of the "Kugelreiter type"9 which are documented primarily in the same area of northeastern Italy and western Slovenia.10 4 Gobi 1973, Taf. 44: C 1-3. 5 Vitri 2007, 157. 6 Gambacurta, Gorini 2005, 174, cat. nos. 2 and 3. FMRVe II/1, 431. 7 Pink 1958, 130-144; p. 131, Abb. 52, 3. Paulsen 1933, 70 and 154 cat. no. 642, Taf. 26: Nr. 642. Göbl 1973, 138, pl. 44: C 1 (with wrong inventory number and wrong weight data). Dembski 1998, 89 no. 820. (inv. no. 39.262; Gurina, Hoernes excavations in 1886/1887). 8 For details see P. Kos, Silver fractions of the "Kugelreiter" tetradrachms, in print. 9 Göbl 1973, Taf. 4: 1-5. 10 P. Kos, Celtic tetradrachms of the the "Kugelreiter" type, in print. On the reverse a three-line cross with a central dot is depicted. All known six specimens show minting with different reverse dies. Celtic tribes in the area of the southeastern Alps (Norici and Taurisci) from the very beginning minted (and also used) smaller coins for change in addition to tetradrachms.11 Small silver coins correspond to almost every single type of tetradrachm in this group of coinage. Göbl has already stated that at the beginning small silver coins were minted of the original "Kugelreiter" type tetradrachms (head / rider), which were at a later stage replaced by small silver coins showing a head on the obverse (also with a corresponding "Kugelreiter" type head) and a three-line cross on the reverse.12 The specimen in the hoard therefore represents a later phase of minting of the small silver coins of the "Kugelreiter" type. DEPOSITION OF THE HOARD There is no doubt that the currency that has been in circulation at the time of its deposition is represented in this small hoard. We have shown that all Roman coins in the hoard were minted before the mid-2nd cent. BC. The unique Celtic specimen has a weight of 0.85 gr., indicating its very early minting. The second small silver coin in the hoard represents small change for tetradrachms of the "Kugelreiter" type. The minting of coins of this type must be Fig. 4: Skrinjca near Gradič at Kobarid. Small silver coin of the "Kugelreiter" type (cat. 2; enlarged, scale = 4:1). Photo M. Pavlovec. Sl. 4: Skrinjca v bližini Gradiča pri Kobaridu. Mali srebrnik tipa "jezdec s trirogeljno čelado" (kat. št. 2; povečan, M. = 4:1). Foto M. Pavlovec. regarded as the earliest in the evolution of the minting of tetradrachms of the Norican group.13 Chronologically, their minting must be placed in the first decades of the second half of the second century BC.14 It should be noted that no denarii were found in the hoard. It is significant that all hoards containing victoriati and not yet comprising denarii are dated to the 3rd or mid-2nd cent. BC.15 Backendorf states that the hoards consisting of bronze coins would usually terminate in 146 BC, since the minting of bronze asses was terminated for a long period at that time.16 Therefore the chronological determination of their hoarding is difficult.17 Backendorf, on the basis of analysis of Roman Republican hoards, also argues that Roman "old and new money" could not have reached Cis- padana before the end of the 2nd century BC.18 I am convinced that the recently found hoards of Sevegliano near Palmanova, Enemonzo and Ljubljanica contradict his assumption.19 Also the collected evidence from finds of Roman Republican coins in western Slovenia would further suggest the penetration of these coins as early as mid-2nd century BC.20 The deposition of the hoard must therefore be placed in the second half of the second century BC. This conclusion is supported by the fact that no denarii have yet drifted into it. Its composition testifies that Roman Republican silver and bronze coins as well as local Celtic currency were simultaneously in use in the eastern part of Cisalpina at that time. 13 Gorini 2005. 14 See Kos, in print. 15 Gorini 2005. Problems related to the victoriati are summarized by Miškec 2003. See also Kos, Šemrov 2003. 16 Backendorf 1998, 170. 17 Backendorf 1998, 177. 18 Backendorf 1998, 171. 19 Sevegliano: Buora, Candusio 1994. Buora, Candu-sio 1994a, 6. Enemonzo: Gorini 2005. Ljubljanica: Kos, Šemrov 2003. 20 Miškec 2007a. BACKENDORF, D. 1998, Römische Münzschätze des zweiten und ersten Jahrhunderts v. Chr. vom italienischen Festland. - Studien zu Fundmünzen der Antike 13. BUORA, M. and A. CANDUSSIO 1994, Le monete tardo-repubblicane di Sevegliano (scavi 1990-1993). - Bagnaria Arsa. BUORA, M. and A. CANDUSSIO 1994a, Veneti, Romani e Celti: gli scavi nell'area del santuario tardorepubblicano di Sevegliano (agro di Aquileia). - Sevegliano. CRAWFORD, M. H. 1974, Roman Republican Coinage. -Cambridge. DEMBSKI, G. 1998, Münzen der Kelten, Sammlungskataloge des Kunsthistorischen Museums 1 (= Kataloge der antiken Münzen. Reihe A: Griechen II: Massalia und Keltenstäme). - Wien. DEMBSKI, G. 2001, Die Fundmünzen vom Mallnitzer Tauern - Norische und Tauriskische Obole. - Numismatische Zeitschrift 108-109, 33-52. DEPEYROT, G. 1999, Les monnaies hellenistiques de Marseille. - Wetteren. FMRSl I: P. Kos, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien I. - Berlin 1988. FMRSl III: P. Kos and A. Šemrov, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien III, Mainz 1995. FMRVe II/1: G. Gorini, (ed.), A. Bernardelli, B. Callegher, G. Gorini, A. Saccocci, Ritrovamenti monetali di eta romana nel Veneto. Provincia di Treviso: Treviso (FMRVe II/1), Padova 1995. GAMBACURTA, G. and G. GORINI 2005, Il deposito votivo di Monte Altare (Treviso). - In: G. Gorini, A. Mastrocinque (eds.), Stipi votive delle Venezie. Altichiero, Monte Altare, Musile, Garda, Riva, 103-231, Roma. GÖBL, R. 1973, Typologie und Chronologie der keltischen Münzprägung in Noricum. - Denkschriften der philosophisch-historischen Klasse der Österreichischen Akademie der Wissenschaften 113 (Veröffentlichungen der Numismatischen Kommission 2). GÖBL, R. 1992, Münzprägung und Geldverkehr der Kelten in Österreich. - Denkschriften der philosophischhistorischen Klasse der Österreichischen Akademie der Wissenschaften 597 (Veröffentlichungen der Numismatischen Kommission 28). GORINI, G. 2001, Le prototype massaliete des petites monnaies d'argent du Norique. - Bulletin de la Societe Frangaise de Numismatique 56/7, 125-127. GORINI, G. 2005, Il ripostiglio di Enemonzo e la moneta-zione del Norico. - Padova. KELLNER, H. J. 1990, Die Münzfunde von Manching und die keltischen Fundmünzen aus Südbayern. - Stuttgart. KENT, J., M. MAYS (eds.) and D. ALLEN 1990, Catalogue of the Celtic Coins in the British Museum II. Silver Coins of North Italy, South and Central France, Switzerland and South Germany. - London. KOS, P. and A. ŠEMROV 2003, Skupna najdba keltskih in rimskih novcev v reki Ljubljanici. Doprinos h kronologiji novcev plemena Tavriskov / A hoard of Celtic and Roman coins from the Ljubljanica River. A contribution to the chronology of the coinage of the Taurisci. - Arheološki vestnik 54, 381-395. MAGGI, P. and B. ŽBONA TRKMAN 2007, Tra Natisone e Isonzo: il territorio in eta romana. - In: M. Chiaba, P. Maggi, Ch. Magrini (eds.), Le valli del Natisone e dell' Isonzo tra Centroeuropa e Adriatico, Studi e ricerche sulla Gallia Cisalpina 20, 59-77. MIŠKEC, A. 2003, Zgodnja romanizacija jugovzhodno-alpskega prostora v luči numizmatičnih najdb / The Early Romanization of the Southeastern Alpine Region in the Light of Numismatic Finds. - Arheološki vestnik 54, 369-379. MIŠKEC, A. 2007a, Different Phases of Romanization in the Southeastern Alpine region / A romanizacio különbözo fazisai a delkeleti alpok területen. - In: M. Torbagyi (ed.), A numizmatika es a tärstudomänyok VI. (Konferencia Szekesfeherväron 2004. szeptember 24-26.), 25-45, Szekesfehervar. MIŠKEC, A. 2007b, Monetary Circulation in the Posočje Region in the Antiquity. - In: M. Chiaba, P. Maggi, Ch. Magrini (eds.), Le valli del Natisone e dell' Isonzo tra Centroeuropa e Adriatico, Studi e ricerche sulla Gallia Cisalpina 20, 275-281. MLINAR, M. 2004, Srpenica, novoodkrito najdišče sveto-lucijske skupine / Srpenica, a newly discovered site of St Lucia culture. - In: Bovški zbornik, 129-142, Tolmin. NASH, D. 1987, Coinage in the Celtic World. - London. OSMUK, N. 1997, Kobarid od prazgodovine do antike. -In: Kobarid, 9-16, Kobarid. OSMUK, N. 1998, La sanctuaire protohistorique de Kobarid (Slovenie). - Instrumentum 7, juin 1998, 13. PAULSEN, R. 1933, Die Münzprägungen der Boier. - Leipzig, Wien. PINK, K. 1958, Die keltischen Münzen vom Magdalens-berg. - Carinthia I 148, 130-144. VITRI, S. 2007, Monete preromane dalle valli del Nati-sone. - In: G. Banchig, S. Magnani, A. Pessina (eds.), Terre d'incontro. Contatti e scambi lungo le Valli del Natisone e dell' Isonzo dall' antichitä al medioevo. Atti del giornata internazionale di studi S. Pietro al Natisone, 26 november 2005, Cividale del Friuli, 152-171. Zakladna najdba rimskih republikanskih in noriških novcev iz okolice Kobarida OKOLIŠČINE ODKRITJA NAJDBE SESTAVA SKUPNE NAJDBE Leta 2004 je bilo ob prazgodovinski in rimskodobni poti nad reko Sočo, ki je potekala zahodno od naselbin na Gradiču in Tonovcovem gradu pri Kobaridu in ju tudi povezovala, pod previsno skalo v globini okoli 40 cm na kupu najdenih 36 bronastih in srebrnih novcev.1 Najdišče na ledini Skrinjca je pod severnim robom prazgodovinske naselbine in kakih pet metrov severozahodno od prazgodovinske poti (sl. 1 in 2) (GKY 391082 N 46°15'0.41''; GKX 123863 E 13°34'57.37''). Celotno novčno najdbo je za svoje zbirke pridobil Goriški muzej Kromberk - Nova Gorica. Najdbo sestavlja 34 rimskih republikanskih novcev (osem viktorijatov, en triens, 25 asov) in dva mala keltska srebrnika. Medtem ko rimski novci kažejo različne stopnje izrabe, ki je posledica njihove uporabe, sta oba keltska srebrnika odlično ohranjena, kar govori o kratkem času njune uporabe oziroma kroženja v obtoku, preden sta ostala v zemlji. Rimski novci Samo dva viktorijata (kat. št. 27, 28) sta bila kovana v obdobju 179-170 pr. Kr., torej v zadnji fazi kovanja tega novčnega tipa. Ostalih šest viktorijatov je bilo kovanih že na začetku 2. stoletja pr. Kr. Vsi viktorijati so razmeroma dobro ohranjeni, prav tako kaže malo sledov obrabe bronasti triens, kovan v času med 206 in 195 pr. Kr. (kat. št. 21). Asi, kovani v obdobju med 211 in 156 pr. Kr., povečini kažejo sledove obrabe, ki je posledica daljše uporabe. Zaradi močne izrabljenosti treh asov ni mogoče podrobneje opredeliti. Najmlajši določljiv as je bil kovan v letih 157-156 pr. Kr. (kat. št. 33) in kaže znake daljše uporabe. Po drugi strani je odlično ohranjen as iz obdobja 209-208 pr. Kr. (kat. št. 19). Trije močno izrabljeni asi (kat. št. 34-36) tehtajo 36,10 g, 28,57 g in 25,90 g, kar dokazuje, da so bili kovani po uncialnem težnem standardu, po katerem je as tehtal eno unčo (27 g). Ker je že leta 146 pr. Kr. as tehtal manj kot eno unčo,2 je kovanje vseh treh nedoločljivih primerkov mogoče umestiti pred to obdobje. Ugotovimo lahko, da so bili vsi rimski novci iz najdbe kovani pred sredino 2. stoletja pr. Kr. Visoke teže štirih natančneje neopredeljenih novcev (11,7 % vseh rimskih novcev v najdbi) kažejo, da so bili tudi ti novci kovani v istem obdobju. Keltski novci Skupaj z rimskimi novci sta bila v najdbi tudi dva mala keltska srebrnika. bližini Cividala,4 dva primerka z Monte Altare5 in eden iz Gurine.6 Najdišče pariškega primerka ni znano.7 Na sprednji strani tega novca iz najdbe v okolici Kobarida je upodobljena glava, obrnjena v levo, z enovrstnim lovorovim vencem med dvema pikčastima črtama (zgornja vrsta lovorovih listov je obrnjena navzgor), medtem ko je na tetradrahmah upodobljena glava z dvovrstnim lovorovim vencem. Primerjava kaže močno podobnost z upodobitvami na tetradrahmah tipa "jezdec s trirogeljno čelado" skupine C2a,8 ki so dokumentirane predvsem na območju severovzhodne Italije in zahodne Slovenije.9 Že R. Göbl je ugotavljal, da so Noriki začeli kovati male srebrnike z enako (vendar pomanjšano) upodobitvijo (glavo/jezdecem), kot se pojavlja na prvih tetradrahmah tipa "jezdec s trirogeljno čelado". Nekoliko kasneje je upodobitev jezdeca na zadnji strani malih srebrnikov zamenjala upodobitev tričrtnega križa, medtem ko je upodobitev na sprednji strani ostala nespremenjena.10 Keltska plemena na območju jugovzhodnih Alp (Noriki in Tavriski) so od samega začetka kovanja lastnega denarja poleg velikih tetradrahem kovala in uporabljala tudi pripadajoče drobižne novce. Skoraj za vsak tip velikih srebrnih novcev (tetradrahem) je namreč mogoče dokumentirati sočasno kovanje pripadajočega drobiža. OPREDELITEV NAJDBE Neznani tip malega srebrnika Eden od obeh primerkov iz najdbe (kat. št. 1; sl. 3) je prvi znani srebrnik takega tipa. Na sprednji strani tega enkratnega srebrnika je upodobljena izboklina v obliki profila glave v desno, iz katere izhaja šest manjših izbočenih pik. Na zadnji strani je upodobljen križ, v vsakem od njegovih štirih polj pa so začrtane prečke v obliki črke V. Zdi se, da moramo prav v tem tipu novca iskati razvojno izhodišče za poznejše novce, na katerih je na zadnji strani tričrtni križ, kakršen je upodobljen na drugem keltskem srebrniku v najdbi. Križ, katerega prečke so sestavljene iz treh vzporednih črt, je moral namreč nastati prav z razpiranjem črt, ki sestavljajo črko V. Teža tega novca je 0,85 g in zaradi svoje višine kaže na zelo zgodnje kovanje. Novec potemtakem predstavlja izjemno pomemben člen pri razvoju noriških malih srebrnikov s križem na zadnji strani. Novec tipa "jezdec s trirogeljno čelado" Drugega od obeh malih srebrnikov (kat. št. 2; sl. 4) lahko uvrstimo v skupino novcev tipa "jezdec s trirogeljno čelado". Do nedavnega so bili dokumentirani le trije novčiči tega tipa z le enega znanega najdišča.3 Danes lahko skupaj s tem primerkom dokumentiramo šest primerkov istega tipa s petih najdišč: okolice Kobarida, z Monte Bardo-Roba v Skupna najdba razmeroma majhnega števila rimskih in keltskih novcev različnih vrednosti nedvomno predstavlja prerez denarja, ki je bil na tem območju v obtoku v drugi polovici 2. stoletja pr. Kr. Najdba je bila odkrita ob stari poti, ki je povezovala Gradič (kjer je bilo v okviru prazgodovinske utrjene naselbine odkrito keltsko svetišče z - med drugim - večjim številom dokumentiranih keltskih velikih in malih srebrnikov11) s Tonovcovim gradom. Ker najdba obsega razmeroma majhno število novcev, je najverjetnejša domneva, da je v zemlji ob cesti ostal denar, ki ga je nosil s seboj bogatejši popotnik. Podobno je kot denarnico mogoče opredeliti tudi najdbo petih viktorijatov, osmih asov in štirih semisov iz sklopa svetišča v Seveglianu.12 4 Vitri 2007, 157. 5 Gambacurta, Gorini 2005, 174, kat. št. 2 in 3. FMRVe II/1, 431. 6 Pink 1958, 130-144; p. 131, Abb. 52, 3. Paulsen 1933, 70 and 154 cat. no. 642, Taf. 26, Nr. 642. Göbl 1973, 138, pl. 44, C 1. Dembski 1998, 89 št. 820 (inv. št. 39.262; Gurina, izkopavanja Hoernesa v letih 1886-1887). 7 Za podrobnosti glej P. Kos, "Silver fractions of "Kugelreiter" tetradrachms", v tisku. 8 Göbl 1973, Taf. 4, 1-5. 9 P. Kos, "Celtic tetradrachms of "Kugelreiter" type", v tisku. 10 Göbl 1992, 14. 11 Osmuk 1997, 12. Osmuk 1998. 12 Buora, Candussio 1994. ČAS ZAKOPA NAJDBE Analiza novcev iz najdbe je pokazala, da so bili vsi rimski republikanski novci kovani pred sredino 2. stoletja pr. Kr. Pri kronološki opredelitvi zaklada je pomembna Backendorfova ugotovitev, da je vse zakladne najdbe, ki vsebujejo viktorijate, ne pa tudi denarijev, mogoče časovno umestiti v tretje st. oziroma v sredino 2. stoletja pr. Kr.13 V najdbi namreč niso zastopani denariji, kar kaže tudi na zgodnje prenehanje dotoka svežega denarja. Do sedaj neznan keltski mali srebrnik, ki nedvomno sodi med denar, ki so ga kovali Noriki, tehta 0,85 g in ga moramo že zato uvrstiti med zelo zgodnje kove. Drugi mali srebrnik uvrščamo v skupino novcev tipa "jezdec s trirogeljno čelado", ki sodijo med začetne novce plemena Norikov14 in jih na osnovi analize zakladne najdbe iz Enemonza postavljamo v začetek druge polovice 2. stoletja pr. Kr.15 Najdba tako kaže vse značilnosti denarja, ki je bil v obtok"lu na tem prostoru v sredini 2. stoletja pr. Kr., in z veliko zanesljivostjo je mogoče trditi, da je ostala v zemlji v začetku druge polovice 2. stoletja pr. Kr. Backendorf skuša na osnovi podrobne analize rimskih republikanskih zakladnih najdb sicer dokazati, da rimski "stari in novi denar" nista mogla krožiti v Cisalpini pred koncem 2. stoletja pr. Kr.16 Najdba iz Gradiča ter pred nekaj leti odkrite zakladne najdbe iz Sevegliana pri Palmanovi,17 iz Enemonza pri Zugliu18 in iz reke Ljubljanice19 ne pritrjujejo njegovi domnevi. Tudi evidenca o posamičnih najdbah rimskih republikanskih novcev na območju zahodne Slovenije kaže na prodiranje teh novcev v denarni obtok že v sredini 2. stoletja pr. Kr.20 Na tem mestu obravnavana skupna najdba iz okolice Kobarida tako zgolj dopolnjuje navedeno evidenco. 13 Gorini 2005. Vse podrobnosti in problematiko v zvezi z viktorijati navaja Miškec 2003. Glej tudi Kos, Šemrov 2003. 14 Glej Kos, "Celtic tetradrachms of "Kugelreiter" type", v tisku. Gorini 2005. Backendorf 1998, 171. Buora, Candusio 1994. Buora, Candussio 1994a, 6. Gorini 2005. Kos, Šemrov 2003. 20 Miškec 2007 (A). 15 16 17 18 19 Podobno kot v zakladni najdbi iz Sevegliana in Enemonza tudi v najdbi iz okolice Gradiča pri Kobaridu še ni denarijev, ki so s tremi zgodnjimi primerki sicer znani iz zakladne najdbe v Ljubljanici. V sredino oziroma v drugo polovico 2. stoletja pr. Kr. postavljamo tudi zakop v celoti ohranjene zakladne najdbe rimskih republikanskih asov iz Knežaka21 ter verjetno tudi zakop sicer izgubljene zakladne najdbe rimskih republikanskih asov iz Dutovelj.22 Vzrokov zakopa najdbe iz okolice Gradiča ni mogoče iskati, še manj pa ga povezovati z nam znanimi zgodovinskimi dogodki, saj bi bila vsaka tovrstna hipoteza preveč tvegana in nedokazljiva. SKLEP Najdba je poleg novčnih zakladov iz Enemonza in iz reke Ljubljanice tretja zakladna najdba iz tega obdobja na območju Furlanije in zahodne Slovenije, v sestavu katere so bili rimski republikanski novci različnih vrednosti ter keltski (veliki in/ali mali) srebrniki. Najdba tako še enkrat podkrepljuje tezo, da so keltski novci že v začetku druge polovice 2. stoletja pr. Kr. krožili skupaj z zgodnjim rimskim republikanskim denarjem in da je bilo že v tem zgodnjem obdobju normalno razvito denarno gospodarstvo. Peter Kos Narodni muzej Slovenije Prešernova 20 SI-1000 Ljubljana peter.kos@nms.si Beatriče Žbona Trkman Goriški muzej Grajska 1 Kromberk SI-5000 Nova Gorica beatrice.zbona@goriskimuzej.si 21 FMRSl III 53/2. Backendorf 1998, 180, nasprotno domneva, da moramo zakop te najdbe zaradi velikega števila nedoločljivih novcev postaviti v kasnejše obdobje. 22 FMRSl I 45. The Augustan conquest of southeastern Alpine and western Pannonian areas: coins and hoards Alenka MIŠKEC Izvleček Abstract Do končne vzpostavitve rimske kontrole območja jugovzhodnih Alp in zahodne Panonije je prišlo v avgu-stejski dobi. Pri proučevanju teh procesov je med drugim v pomoč tudi analiza denarnega obtoka, še zlasti štirih tipov bronastega denarja: novcev tipa Divos Iulius, novcev iz kovnic v Rimu in Lugdunu ter novcev iz provincialne kovnice v Nemavsu. Proučili smo nekatere novčne najdbe iz avgustejskega obdobja na območju Slovenije, ki zaradi zelo različnih najdiščnih kontekstov predstavljajo še dodaten izziv za interpretiranje. Pri analizi smo uporabili posamične novčne najdbe iz vojaškega tabora na Obrežju, manjšo zakladno najdbo iz Povirja pri Sežani s 30 kovničarskimi bronastimi novci in posamične bronaste in srebrne najdbe iz Celeje in Emone. Ugotovitve lahko strnemo v naslednje: Zgodnjeavgustejske emisije bronastega denarja, predvsem novcev kovnic iz Nemavsa serij I in II in serije novcev Oltar I kovnice v Lugdunu ter srebrnikov taiste kovnice, lahko povežemo z rimskimi vojaškimi aktivnostmi v letih 14-8 pr. Kr. in s pomembnimi strateškimi točkami, kot sta Vrhnika (Nauportus) in Ljubljana. Kovničarski novci kovnice v Rimu so bili večinoma v uporabi daljše obdobje. Zlasti tisti, ki nosijo kontramarke ali pa so polovičeni. Uporabo vojaškega tabora Obrežje moramo ob pomanjkanju bronastih novcev kovnice iz Nemavsa in novcev serije Oltar I kovnice iz Lugduna datirati v poznejše obdobje, v čas panonsko-dalmatinskega upora v letih 6-9. Ključne besede: Slovenija, Emona, Obrežje, avgustejsko obdobje, novčne najdbe, provincialne kovnice Final Roman control over the region of the southeastern Alps and western Pannonia was achieved in the Augustan period. Analysis of the monetary circulation in this region shows an increased quantity of coinage in circulation. Four types of bronze coins are important: the coins of the Divos Iulius type, coins of the provincial mint in Nemausus, bronze coins from the mints in Rome and Lugdunum. Coin finds from the Augustan period discovered in Slovenia - because of their highly varied contexts of discovery - represent an additional challenge in interpretation. They consist of the following: individual coin finds from the Augustan military camp at Obrežje, a small hoard from Povir near Sežana, and numerous individual finds of bronze and silver coins from two urban areas: Celeia (Celje) and Emona (Ljubljana). It may be concluded that the early Augustan emissions of bronze coinage, particularly the coins from the mint of Nemausus of series I and II, and the Altar I series of coins from the mint of Lugdunum, along with the silver coins of this mint, can be related to Roman military activities in 14-8 BC and also to important strategic points, such as Nauportus (Vrhnika) and Emona. The moneyers' coins of the mint in Rome were for the most part in use throughout a lengthy period. The military camp at Obrežje must be dated to a later period, 6-9 AD, due to the absence of bronze coins from the mint of Nemausus and coins of the Altar I series from the mint of Lugdunum. Keywords: Slovenia, Emona, Obrežje, Augustan period, coin finds, provincial mints The Romans first exhibited a desire to conquer the region of the southeastern Alps and western Pannonia shortly after the foundation of Aquileia,1 and final Roman control over the area was achieved in the Augustan period. Two military stages were particularly decisive: in general in the western part of Slovenia, see Kos, Šemrov 2003; Miškec 2003 and Miškec 2007. - The Pannonian War from 14 to 8 BC;2 - The Pannonian-Dalmatian Rebellion in 6-9 AD.3 Analysis of the monetary circulation in the region of the southeastern Alps and western Pannonia clearly shows an increased quantity of coinage, particularly bronze, in circulation in the Augustan period.4 As this period was relatively long lasting in comparison to the reigns of other rulers and new corrections for the dating of certain coin emissions constantly appear, it is necessary to be highly cautious in the interpretation of coins and analysis of the monetary circulation.5 Particular attention must be paid to the fact that in the period from 4 BC to 10 AD the Emperor Augustus did not mint bronze coins in the mint of Rome. The monetary reform of Augustus, which began in 23 BC and took place gradually, introduced a completely new monetary system of sesterti and dupondii in brass and asses and quadrans in bronze. The production of bronze coinage was centered on the mint in Rome, although in the Augustan age the provincial Gallic mints of Lugdunum and Nemausus had a considerable share in the production of bronze coinage. For the study and comparison of the monetary circulation in the Augustan period, bronze coins from military contexts are most suitable, especially from sites along the Rhine and the Lippe. These include the earliest military strongholds of Novaesium (Neuss) and Nijmegen, which were established by Drusus in 16 BC. The beginnings of the camp at Dangstetten are placed ca. 15 BC. The existence of the military camp at Oberaden (this complex also including the sites of Beckinghausen, Asberg, and Rödgen) can be related to the military expedition of Drusus between 12 and 9/8 BC, and the military camp at Haltern with the military 2 Wilkes 1969, 46-76; Domic-Kunic 2006; in an exhaustive article, which also includes all analyzed ancient sources in the original with a translation, the author notes that there are few scientific texts about Tiberius' war in Pannonia (Bellum Pannonicum), although this war in her opinion played a very important role, at least as important as Octavianus' campaign twenty years previously. 3 Šašel Kos 1986, 167-191. 4 In numismatics the term bronze coinage is a general concept, which is used to denote copper, bronze, and even brass coins. 5 Despite the generally widespread opinion that coins in principle represent a good dating tool, this is not entirely valid for the coins of Augustus; cf. van Heesch 1999, 347. Fig. 1: The bronze coins from the mint of Nemausus were also discovered during the archaeological excavations in 2005, in Kočevarjev vrt at Vrhnika (Turk 2009, 251). Sl. 1: Pri arheoloških raziskavah, ki so potekale l. 2005 na Kočevarjevem vrtu na Vrhniki, so našli tudi bronaste novce kovnice iz Nemavsa (Turk 2009, 251). campaigns of Tiberius, Varus, and others between 7/5 BC - 9 AD. The site of Kalkriese is considered to be the place where in 9 AD the famous battle of the Teutoburg Forest would have taken place between the Germans under the leadership of Arminius and the Roman army, commanded by Publius Quinctilius Varus.6 Four types of bronze coins are particularly important: 1. The bronze coins of the Divos lulius type at the transition from the Republican to the Imperial period. Because of its easily recognizable characteristics - depictions of heads on both sides (on the obverse Octavian, on the reverse Caesar) - this type is also called the "double-headed" type in the numismatic literature. Coins of this type were minted circa 38 BC in an as yet unidentified mint in the northern part of Italy. They were in frequent use in Italy in the thirties and twenties BC.7 2. Bronze coins of the provincial mint in Nemausus, types I-III (Nem. I-III) (fig. 1). 6 Neuss (Chaintraine 1982), Dangstetten (Fingerlin 1986, 1998), Oberaden (Ilisch 1992), Haltern (FMRD VI 4 4057), and Kalkriese (Berger 1996). 7 RRC 535, RPC I, p. 161. The mint in Nemausus (Colonia Nemausus, present day Nimes) in Gaul began to mint the famous series of coins with an image of a crocodile during the reign of Augustus. This series consisted of three basic groups of bronze coins.8 On the obverse they bear the legend IMP DIVI F (i.e. imperator and divi filius) with two heads, turned away from each other. The left head depicts Agrippa and the right Augustus. The reverse has an image of a crocodile with a chain around its neck attached to a palm branch, and the legend COL NEM.9 The groups differ in minor stylistic and iconographic details, as well as weight, and are usually denoted by Roman numerals from I to III. In this manner the coins of group Nem. I are subdivided into two series: the coins of series 1 (RPC I 522)!° are dated to 27 BC, and the coins of series 2 (RPC I 523) to the period from 16-10 BC.11 The group Nem. II (RPC I 524) contains coins dated to the period from 9-3 BC, and Nem. III (RPC I 525) to the period from 10-14 AD. The coins of groups Nem. I and II were widely distributed geographically. The Nem. I coins were the first Roman coins that reached the northwestern provinces in large quantities. Although the mint in Nemausus was theoretically a provincial mint,12 it undoubtedly was effectively an imperial mint, particularly as it had an advantageous position in the vicinity of the large concentrations of soldiers taking part in the conquest of Germania.13 The coins of the Nem. I group would have entered into monetary circulation shortly after being minted, and they were equally rapidly replaced by coins 8 The division into three groups is the most commonly used, but is not the only one. In fact because of the varied divisions of the mint of the mint at Nemausus, it is very difficult to make comparisons between sites, which leads to incomprehension and incorrect conclusions. 9 RPC I, pp. 152-154. 10 These were heavy, semiuncial asses, which were minted probably around 27 BC during Augustus' visit to Gaul (RPC I, p. 153; Doyen 2009, 48; Kemmers 2005, 29). 11 Discussion still continues about the dating of this other group: in RIC it is dated to the period from 20 to 10 BC (RIC 155-157), Zehnacker dates it to 18/19-9 BC (1984, p. 74), while van Heesch suggests a date between 16/15 and 8 BC (1996, 96). 12 Provincial mints, in contrast to imperial mints, minted coins that were usually in use only in a limited area, mostly for local requirements. The expression "Roman provincial", (also "Greek imperial") minting designates minting in numerous mints in the name of a place, colony, and region of an individual Roman province, at first in the Iberian peninsula and later in the east of the Roman Empire (RPC I, xiii-xvii). 13 Kemmers 2006, 40. of the Altar I series from Lugdunum: these two facts make the coins of the Nem. I series suitable for dating archaeological contexts.14 Coins of the Nem. II series, on the other hand, are present in large quantities mostly in central Gaul.15 3. Bronze moneyers' coins from the mint in Rome.16 The mint in Rome minted several series of bronze coins with the names of various magistrates (triumviri monetales), for which the shorter and commonly used term is moneyers' coins (German Münzmeisterprägung). At least several different dates exist, which we can very briefly cite. Only the coins of the collegium (triumviri monetalis) of Mescinius Rufus, Vinicius, and Antistius Vetus can be securely dated to the year 16 BC, as the coins bear the terms TRP (tribunitia potestas) VII and TRP VIII.17 Mattingly established the basic dating in 1923, which was based on the chronological classification of the collegia; from the earliest in 23 BC (the collegium of Calpurnius Piso, Naevius Surdinus and Plotius Rufus) to the latest in 4 BC (the collegium of Betelienus Bassus, Naevius Capella, Rubellius Blandus and Valerius Catullus).18 Kraft in 1951-1952 transferred the beginning of Augustus' monetary reform from 23 BC to 19 BC,19 while the later studies of Burnett and Wallace-Hadrill returned the beginnings of the reform to 23 BC.20 We have utilized Mattingly's classification and dating, which was also adopted by von Kaenel,21 who placed the first series in 23 BC, and the last two, the ninth and tenth, composed exclusively of quadrans, to the years 5 and 4 BC. 4. Bronze coins of the mint in Lugdunum, the Altar I series. The mint in Lugdunum (present-day Lyon) in Gaul minted large quantities of silver coinage in the Augustan period. Of all the coins made from less valuable metals, two series in particular are important. The coins of both series bear an image on the reverse of the famous Lugdunum altar, hence they are called the First Altar or Altar I series and Altar II. The Altar I series is dated to 15-10 BC, and the Altar II series to the period 9-14 AD.22 14 Van Heesch, 1999, 349-351, Wigg 1999, 108-109. 15 Besombes 2004, 13. 16 RIC I, 31-34. 17 Kemmers 2006, 41. 18 Mattingly 1923. 19 Kraft 1951-1952, 28-35. 20 Burnett 1977, 48 ff.; Wallace-Hadrill 1986, 85-86. 21 Von Kaenel 1999, 367-369. 22 Giard dates the Altar II series to the period 10-14 AD,23 while Heesch suggests dating the Altar II series to 10-12 AD.24 The data acquired from comparisons of all four types of coins from the sites of Neuss (Novaesium), Oberaden, Haltern, and Kalkriese,25 together with data from written sources, can be summarized into the following findings: - Neuss, as the earliest camp, contains a smaller proportion of coins of the Nem. I type than Oberaden, and also contains Republican uncial asses, bronze coins of the "Copia/Vienne" type,26 and even 8 coins of the Divos Iulius type. - Oberaden has the greatest percentage of coins from the mint at Nemausus. Similarly as at Oberaden, at the sites of Rödgen and Dangstetten27 bronze coins from the mint at Nemausus from series I and II represent around 90% of all coins (see fig. 2).28 - At Haltern and Kalkriese the greatest proportion of coins were from the mint of Lugdunum, the Altar I series, at Haltern representing 80% of the total, and at Kalkriese even 90%. These coins are later than the coins from the mint in Nemausus, and considering that at Haltern another 9.5% of coins were from the mint at Nemausus, while there are almost none at Kalkriese, Berger considers this to be proof that Kalkriese is somewhat later than Haltern29 (see. fig. 2). In the region of the southeastern Alps and western Pannonia, coins from the mint at Namausus were represented only in small quantities,30 as is evident from diagram (fig. 3), where the percentage share of bronze coins is displayed from various mints in 23 Giard 1983, 45-47. 24 Heesch 2000, 154-156. 25 Noavesium: Chaintraine 1982; Oberaden: FMRD VI, 5, 5080-5081; Ilisch 1992; Haltern: FMRD VI, 4, 4054-4057; Kalkriese: Berger 1996, Berger 1999. 26 The so-called "Copia" and "Vienne" series were coins minted approximately at the same time and with similar depictions, and hence they are usually discussed together. The "Copia" series was minted in Lugdunum in Gaul in 38 and 36 BC (RPC I 514/515), and the "Vienne" series in 36 BC in the mint of Vienne in Gaul (RPC I 517). 27 Berger 1999, 274. 28 Berger uses another, earlier dating: the coins of the series I of the Nemausus mint are dated to 16-15 BC, and series II to 7-3 BC, Berger 1996. 29 Berger 1996, 41-44. 30 Although it is known that the mint at Nemausus emitted coins in large quantities and that they were very widespread (RPC I, p. 153). 1200 1000 800 600 400 200 0 □ Nemausus ■ Lugdunum 1 □ Moneyers' coins / kovničarski novci iz Neuss Oberaden Haltern Kalkriese Fig. 2: The proportions of the bronze coins of the mints of Nemausus, Lugdunum, and Rome at the sites of Neuss, Oberaden, Haltern, and Kalkriese. Sl. 2: Delež bronastih novcev kovnic Nemavs, Lugdun in Rim na najdiščih Oberaden, Haltern in Kalkriese. CA coinage / CA kovanje 2 % ^ other mints / druge kovnice • / IV Nemausus \ 1% / Lugdunum 10% \ 1 / 4% - Moneyers' coins / kovničarski novci 82% Fig. 3: The share of bronze coins of various mints from the Augustan period in the region of the southeastern Alps and western Pannonia. Sl. 3: Delež bronastih novcev različnih kovnic v avgustej-skem obdobju na območju jugovzhodnih Alp in zahodne Panonije. the Augustan period. In a detailed analysis of the 4 different series of coins produced by this mint, almost 60% of the coins can be placed in the period of 27-3 BC (series Nem. I-II, RPC 522-524), as is shown on diagram (fig. 4). Finds of bronze coins from the mint at Nem-ausus are concentrated in the western part of Slovenia, in Ljubljana, Celje and Ptuj (see fig. 5). Bronze coins of the mint at Lugdunum, of the Altar I series, are very rare, in contrast to the silver coinage of the imperial mint at Lugdunum, which represents 68%, which is by far the greatest share of all silver coins on the territory of Slovenia from the Augustan period (see fig. 6). The distribution of coins from the mint in Lugdunum minted in 30 25 20 15 10 C J n U Fig. 4: The coins of the mint of Nemausus found in Slovenia. Sl. 4: Novci kovnice Nemavs na območju Slovenije. the period from 15 BC - 4 AD almost entirely corresponds to the distribution of bronze coins from the mint at Nemausus. The greatest proportion of bronze coins from the Augustan period in Slovenia in general and at individual sites was represented by moneyers' coins from the mint in Rome. The actual minting and role of these coins in circulation after all research to the present still causes debate. As has already been seen in the dating of these coins, □ Lugdunum (15 BC / pr. Kr.4) ■ Lugdunum 13-14 [[] Hispania S Emerita ■ Colonla Patricia □ Roma □ Pergamon 4% 2% 2% ||||piiT^ 4% Fig. 6: The share of silver coins from different mints in the Augustan period in Slovenia. Sl. 6: Delež srebrnikov iz različnih kovnic iz avgustejskega obdobja v Sloveniji. various explanations exist, with different opinions about their use and primarily about how long they were in circulation. Bronze moneyers' coins from the mint in Rome reached the Rhine as late as 15 to 25 years after their minting. This was shown by van Heesch, Wolters, and Wigg,31 primarily on the basis of coins from the sites of Haltern, Oberaden, Kalkriese, Mainz, Waldgirmes, and 31 Van Heesch 1999, 349; Wolters 2000, 86-91, Wigg 1999, 333-335. Fig. 5: The distribution of bronze coins of the mint at Nemausus. Sl. 5: Razprostranjenost bronastih novcev kovnice v Nemavsu. 1 Vremski Britof; 2 Tržišče (Dolenja vas); 3 Javor (Dolnji Zemon); 4 Šilentabor; 5 Kerin (Pivka); 6 Ambroževo gradišče (Slavina); 7 Gradišče (Knežak); 8 Mošnje; 9 Kranj; 10 Ljubljana; 11 Livada (Ljubljana); 12 Ljubljanica (Bevke); 13 Vrhnika; 14 Spodnja Ribnica; 15 Celje; 16 Savinja (Celje); 17 Ptuj; 18 Rabelčja vas; 19 Panorama (Vičava). Trebur-Geinsheim, where they are very rare or don't exist, in contrast to the early Tiberian site of Vindonissa32, where they are numerous. Von Kaenel, who published the moneyers' coins of the Roman mint from the Tiber River, which could indicate the monetary mechanism in Rome itself, established the following: - Among all the coins, the 1st and 2nd series of moneyers' coins of the Roman mint predominate, which were minted in 23 and 22 BC; - Not a single coin was halved; - Only one coin has a countermark. What then occurred in the immediate vicinity of Italy, in areas where the Romans carried out military actions from as early as the middle of the 2nd century BC, in the southeastern Alpine region (present-day Slovenia)? Can we compare the supply and use of Roman coinage in this region with the monetary circulation in Rome? Were there any similarities to the Rhine military camps and strongholds? Help in answering these questions can be supplied by several coin finds from the Augustan period recently discovered in Slovenia, as well as previously known finds, which because of their highly varied contexts of discovery represent an additional challenge in interpretation. They consist of the following: 1. Individual coin finds from the Augustan military camp at Obrežje in the far eastern part of Slovenia at the present Slovenian-Croatian border crossing. 2. A small hoard from Povir near Sežana, which contained 30 bronze moneyers' coins. 3. Numerous individual finds of bronze and silver coins from two urban areas: Celeia (Celje) and Emona (Ljubljana). In the Augustan period camp at Obrežje, which was discovered during archaeological excavations between 2001 and 20 0 3,33 altogether 38 coins were discovered.34 Of these, 5 coins (3 Augustan asses minted in 11-12 AD, a small Celtic silver coin, and a denarius of M. Antonius from 32-31 BC) were discovered together with a Norican-Pannonian fibula in an isolated grave that must undoubtedly be dated after the abandonment of the military ^A'^^V r^ublikanskiasi CA kovanje ^^ " ^^ ^ repubUcan denaiü / republikanski denarii 7% republican asses / 32 Kraay 1962. 33 Mason 2008. 34 Viewed in comparison with other sites of military character, too small a number of coins were found at Obrežje, which might indicate that the site had already been destroyed previously. 3% Moneyers' coins / kovniearsld novci 70% Fig. 7: The discovered coins at the site of Obrežje. Sl. 7: Novci z najdišča Obrežje. camp. The representation of other, otherwise very few, coins is shown on diagram (fig. 7). Bronze moneyers' coins from the mint in Rome predominate with 70% (fig. 7), half of which are halved. Republican asses, minted to the middle of the 2nd century BC, are similarly all halved. ^e phenomenon of halving was primarily present in the Augustan period.35 Recent research, based on the analysis of coins from the to date largest known find of Augustan coinage,36 indicates that the appearance of halved Augustan coinage must be placed earlier and not as late as in the thirties of the 1st century, as had been suggested by Buttrey.37 ^e military camp 35 The phenomenon of halving Republican and early Imperial asses was first broadly analyzed by T.V. Buttrey. He saw halving as a result of a sudden revaluation of coins. He cited a theory that the bronze coins of the "double-headed" type (also called the Divos Iulius type in the literature; RRC 535) upon the introduction of the new reformed coinage (i.e. moneyers' coins), were revalued as dupondii. The result of these reforms was a lack of asses, which led to a general spread of halving of the Divos Iulius type coins, in order to ensure a sufficient number of asses. Buttrey dated this phenomenon to the late 1st century BC. He also hypothesized another phase of halving in the late thirties of the 1st century AD (Buttrey 1972). 36 This is the largest hoard of Augustan coinage, otherwise from a votive source, which was discovered at the Roman baths of Bourbonne-les-Bains (Departement Haute-Marne) in France. The find was discovered long ago in 1875 and was even partially published then, although it remained almost completely unknown to the broader professional public (both numismatic and archaeological), until it was reanalyzed and republished by Sauer (2005). 37 Sauer (2005, 58-68) considers that comparisons between the site of Bourbonne-les-Bains and the camps from the period of Haltern (abandoned in 9 AD) indicate that the percentage of halved coins of the Altar I series increased tenfold. This increase contradicts the hypothesis that the halving of the Augustan asses began as late as the thirties AD. Fig. 8: The bronze moneyers' coins from the mint of Rome according to period of minting at the site of Obrežje. Sl. 8: Kovničarski bronasti novci iz kovnice v Rimu po obdobjih kovanja z najdišča Obrežje. of Obrežje was established at a strategically very important position, where the important Roman road from Italy ran through Emona to Siscia. Written sources discuss two events that could be related to the foundation of this camp: military actions at the end of the occupation of Pannonia in 14-8 BC or during the Pannonian-Dalmatian Rebellion in 6-9 AD. A later dating is not possible, as the complete absence of late Augustan and early Tiberian coins indicates that the camp could not have been established after 9 AD. The coins from the site of Obrežje can be classified to two large, almost equally sized groups (fifig. 8). The first consists of coins minted to 15 BC, and the other of coins from 16-6 BC. The first group of coins can be connected to Roman activities between 14 and 9 BC, and the second to events that occurred more than 15 years later. It is almost impossible that the camp would have been in use for so many years, at the most it could possibly have been utilized twice. Since in form it is most similar to the military camp of Haltern, which is known to have been abandoned after 9 AD, it can be hypothesized that Obrežje was in use primarily during the Pannonian uprising in 6-9 AD. As many of the coins are halved and poorly preserved, it can further be suggested that they arrived in the camp gradually, through everyday monetary circulation, trade, and the personal mobility of people carrying coins.38 Such a distribution can lead to delays of several years. We also cannot ignore the fact that the Roman mint did not mint bronze coins from 4 BC to 10 AD, and hence once again it is not surprising that such coins could be in use for so long. Fig. 9: Coins according to emission in the hoard of Povir. Sl. 9: Novci po emisijah v zakladni najdbi Povir. Also in favor of the later dating is the absence of bronze coins of the Divos Iulius type and the mint of Nemausus, which could prove an earlier date. Although two coins of the mint in Lugdunum, of the Altar 1 type, were found, which are otherwise earlier in terms of dating, both were halved, which once again indicates their later use. Hoard finds of bronze moneyers' coins are rare, and hence the find discovered years ago at Povir near Sežana,39 in the western part of Slovenia, is even more important. It enables an insight into what coins the owner actually was carrying at the moment they were lost, and hence what coinage he used. In a certain manner it represents a frozen moment of history, just like at Kalkriese, but for the present it is still not possible to determine exactly how many soldiers were involved in the battle there and how much money was possessed by each soldier. What does the find from Slovenia offer in terms of information? The purse contained 29 moneyers' coins from the mint in Rome and 1 coin of type CA (abbreviation unclear), minted in Asia Minor.40 Diagram (fig. 9) shows the contents of the purse according to minting emissions. It can be securely claimed that the owner of the purse 39 All that has been preserved is a list of the coins, which contained sufficiently detailed descriptions so that it was possible to classify most of the coins. A further two similar, although not as large, finds also exist. Both were discovered in Ljubljana, specifically in the area of Roman Emona: the find from 1931 was discovered on the forum and contained 4 moneyers' sestertii and one 1 bronze coin of the CA minting (FMRSl I 155/38), and the second find from 1987, which was discovered in insula XLIII, contained 3 Republican silver coins and 6 moneyers'coins (FMRSl III 83/16). 40 CA minting is named for the legend on the reverse of the coin. The meaning of the abbreviation CA is unclear. lost only this, and it follows that this was not a hoard, where coins that the owner had gathered throughout a lengthy period were deliberately stored, rather a random collection of coins that someone lost by chance. It can be established that the coins, which extend over a period of almost 20 years, were contemporaneously in use. More coins come primarily from the first two emissions, which exactly matches the monetary circulation in Rome that was established on the basis of the coin finds from the Tiber River. The most numerous emission was undoubtedly the 7th emission from 7 BC. Considering the composition of the coins and the fact that three coins had a countermark, it could be conjectured that the purse belonged to a soldier. Perhaps this eventually could be considered as representing part of the proof that soldiers received at least some of their pay in bronze coins.41 The hoard from Povir together with hoards from Ljubljana (see n. 39) additionally aids in comprehending the monetary circulation of moneyers' coins from the Roman mint in the southeastern Alpine region, and represent proof that at least in the western part of this region in the analysis of the monetary circulation of these coins there is no need to utilize the models that apply to sites along the German limes. The moneyers' coins, according to the current interpretation based primarily on the excavation of military camps, arrived on the German limes very late, as they are very rare at sites from the middle Augustan period, and achieved their apex in monetary circulation in the twenties of the 1st century AD.42 If this were also to apply to the region of Slovenia, then the find from Povir would also have to contain late Augustan coins and especially early Tiberian coins. The find, however, is homogeneous, and thus its deposition must be placed in the middle Augustan period. Similarly, from the eastern Alpine region, not a single hoard find is known that contains moneyers' coins together with Augustan, Tiberian, or even later coins. In conclusion, the monetary circulation in Ljubljana is considered, where the material acquired in recent excavations confirms data noted in the sources, i.e. that an important logistical center 41 Proven by Wigg (1999, 335-337); on the basis of the coins from the site of Kalkriese, where the ration between the discovered bronze and silver coins was almost 1:1, Berger proved the opposite (Berger 1999, 275). 42 Van Heesch 1999, 349; Berger 1989, 39. 90 80 70 60 50 40 30 20 f 10 0 m n n l.em 3.em l.-4.em 5.-6.em 7.em S.em lO.em 2.em 4.em 5.em 6.em 7.-8.em 9.em Fig. 10: Moneyers' coins according to emission in Emona. Sl. 10: Kovničarski novci po emisijah v Emoni. had been located in Vrhnika near Ljubljana in the period of the Pannonian Wars (therefore in the period 14-8 BC). A survey of the moneyers' coins of the Roman mint indicates, primarily on the basis of the predominant coins of the first two emissions, that these coins certainly must be related to the events in 14 BC (fig. 10). The review of all silver and bronze coins additionally confirms this claim, particularly the large number of bronze coins from the mint at Nemausus (above all seies I and II) and coins of the Altar I type from the mint in Lugdunum. The seventh emission of the moneyers' coins of the Roman mint, dated to 7 BC, was the largest, as is evident from diagram (fig. 11), which displays the presence of moneyers' coins of various emissions at the sites of Emona, Carnuntum, Vindonissa, and Rim. The coins of those emissions are not chronologically reliable, as from 4 BC to 10 AD neither the Lungdunum mint nor the Roman mint minted bronze coins, and consequently these coins and earlier coins had to have been in use. This last of all explains why there were so few coins minted between 10-14 AD. On the basis of all the analyses mentioned in the article, the following can be established for the territory of present-day Slovenia in the Augustan period: 1. The early Augustan emissions of bronze coinage, particularly the coins from the mint of Nemausus of series I and II, and the Altar I series of coins from the mint of Lugdunum, along with the silver coins of this mint, can be related to Roman military activities in 14-8 BC and also to important strategic points, such as Nauportus (Vrhnika) and Emona (Ljubljana). 2. The moneyers' coins of the mint in Rome were for the most part in use throughout a lengthy 400 350 300 250 200 150 100 50 O ■ Emona ■ Camimtum □ Vindonissa □ Roma (libera) -1 p h 1 h L ^ ^ ■ n t ■ ■ -1 ^ ^ l.em 2.em 3.em 4.em l.-4.em 5.em 5.-6.em 6.em 7.em 7.-8.em S.em 9.em lO.em Fig. 11: Moneyers' coins according to emission at the sites of Emona, Carnuntum, Vindonissa, and Rim. Sl. 11: Kovničarski novci po emisijah z najdišč Emona, Carnuntum, Vindonissa in Rim. period. This particularly refers to coins bearing a countermark43 or that were halved. The military camp at Obrežje must be dated to a later period due to the absence of bronze coins from the 43 For more about the use of countermarks on Augustan coins in the Pannonian region, see Miškec 2005, 1005-1011. mint of Nemausus and coins of the Altar I series from the mint of Lugdunum, to the period of the Pannonian-Dalmatian Rebellion in 6-9 AD. Research conducted in the scope of the Trouvailles monetaires GDRE. Translation Barbara Smith Demo BERGER, F. 1996, Kalkriese 1. Die römischen Fundmünzen. - Römisch-Germanische Forschungen 55. BERGER, F. 1999, Kalkriese: Die römischen Fundmünzen. -In: W. Schlüter, R. Wiegels 1999, 271-277. BESOMBES, P. A. 2004, Le depot monetaire de 22.438 mon-naies du gue de Saint-Leonard (commune de Mayenne). -Tresor Monetaires 21, Paris. BURNET, A. M. 1977, The Authority to Coin in the Late Republic and Early Empire. - Numismatic Chronicle 7th s. 17, 37-63. BUTTREY, T. V. 1972, Halved Coins, The Augustan Reform, an Horace, Odes I.3. - American journal of Archaeology 76/1, 31-48. CARTER, G. F. 1995-1996, The Chronology of Augustan Asses and Quadrantes Determined from Chemical Compositions. - American Journal of Numismatics 7/8, 235-250. CHANTRAINE, H. 1982, Novaesium VIII. Die antike Fundmünzen von Neuss. Gesamtkatalog der Ausgrabungen 1955-1978. - Limesforschungen 20. CHANTRAINE, H. 1999, Novaesium und die Fundmünzen vom Neiderrhein. - In: W. Schlüter, R. Wiegels 1999, 293-303. DOMIC-KUNIC, A. 2006, Bellum Pannonicum (12-11 BC). The final stage of the conquest of southern Pannonia. -Vjesnik arheološkog muzeja u Zagrebu 39, 59-164. DOYEN, J.-M. 2007, Economie, monnaie et societe ä Reims sous l'Empire romain. - Archeologie urbaine a Reims 7. FINGERLIN, G. 1986, Dangstetten I, Katalog der Funde (Fundstelle I bis 603). - Forschungen und Berichte zur Vor- und Frühgeschichte in Baden-Würtenberg 22. FINGERLIN, G. 1998, Dangstetten II, Katalog der Funde (Fundstelle 604 bis 1358). - Forschungen und Berichte zur Vor- und Frühgeschichte in Baden-Würtenberg 69. FMRD VI, 4: B. Korzus, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Deutschland VI, Band 4 -Münster, Berlin 1971. FMRD VI, 5: B. Korzus, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Deutschland VI, Band 5 -Arnsberg, Berlin 1972. FMRSl I-II: P. Kos, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien I, II. - Berlin 1988. FMRSl III: P. Kos and A. Šemrov, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien III. - Mainz 1995. FMRSl IV: A. Šemrov, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien IV. - Mainz 1998. FMRSl V: A. Šemrov, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien V. - Mainz, Ljubljana 2004. GIARD, J.-B. 1983, Le monnayage de l'atelier de Lyon. Des origines au regne de Caligula (43 avant J.-C.-41 apres J.-C.). - Numismatique Romaine 14. GRÜNWALD, M. 1964, Die römischen Bronze- und Kupfermünzen mit Schlagmarken im Legionslager Vin-donissa. - Veröffentlichungen der Gesellschaft Pro Vindonissa 2. HEESCH, J. van 1996, Les monnaies augusteennes sur quelques sites belges. Contribution ä l'etude de la chronologie de l'occupation romaine du Nord de la Gaule. - Acta Archaeologica Lovaniensia Monographiae 8, 95-107. HEESCH, J. van 1999, Augustan bronze coins in the north-west of Gaul. - In: W. Schlüter, R. Wiegels 1999, 347-361. HEESCH, J. van 2000, Some considerations on the circulation of Augustan and Tiberian bronze coins in Gaul. -In: R. Wiegels (ed.), Die Fundmünzen von Kalkriese und die frühkaiserzeitliche Münzprägung: Akten des wissenschaftlichen Symposions in Kalkriese, 15. -16. April 1999, Osnabrücker Forschungen zu Altertum und Antike-Rezeption 3, 153-170. ILISCH, P. 1992, Die Münzen aus der Ausgrabungen im Römerlager Oberaden. - In: J. S. Kühlborn, S. von Schnurbein (eds.), Das Römerlager in Oberaden III, die Ausgrabungen in nordwestlichen Lagerbereich und weitere Baustellenuntersuchungen der Jahre 1962-1988, Bodenaltertümer Westfalens 27, 175-201. KAENEL, H. M. von 1999, Zum Münzumlauf im augusteichen Rom anhand der Funde aus dem Tiber - mit einem Nachtrag zur geldgeschichtlichen Bedeutung der Münzfunde in Kalkriese. - In: W. Schlüter, R. Wiegels 1999, 363-379. KEMMERS, F. 2006, Coins for a legion. An analysis of the coin finds from the Augustan legionary fortress and Flavian canabae legionis at Nijmegen. - Studien zu Fundmünzen der Antike 21. KOS, P. and A. ŠEMROV 2003, Skupna najdba keltskih in rimskih novcev v reki Ljubljanici. Doprinos h kronologiji novcev plemena Tavriskov / A hoard of Celtic and Roman coins from Ljubljanica River. A contribution to the chronology of the coinage of the Taurisci. - Arheološki vestnik 54, 381-395. KRAFT, K. 1951- 1952, Zur Datierung der römischen Münzmeisterprägung unter Augustus. - Mainzer Zeitschrift 46-47, 28-35. KRAAY, C. M. 1962, Die Münzfunde von Vindonissa (bis Trajan). - Veröffentlichungen der Gesellschaft Pro Vindonissa 5. MASON, P. 2008, The Roman Fort at Obrežje and Augustan military activity in the Sava valley in Slovenia. - In: Rom auf dem Weg nach Germanien: Geostrategie, Vormarschtras-sen und Logistik, Bodenaltertümer Westfalens 45. MATTINGLY, H. 1923, Coins of the Roman Empire in the British Museum I, Augustus to Vitellius. - London. MIŠKEC, A. 2003, The Early Romanization of the Southeastern Alpine Region in the Light of Numismatic Finds / Zgodnja romanizacija jugovzhodnoalpskega prostora v luči numizmatičnih najdb. - Arheološki vestnik 54, 369-379. MIŠKEC, A. 2005, Some aspects of countermarked coins from the time of the Julio-Claudian dynasty in Pan-nonia. - In: C. Alfaro, C. Marcos, P. Otero (eds.), XIII Congreso International de Numismatica, Madrid-2003, 1005-1011, Madrid. MIŠKEC, A. 2007, Monetary circulation in the Posočje Region in the Antiquity. - In: M. Chiaba, P. Maggi, C.Magrini (eds.), Le Valli del Natisone e dell'Isonzo tra Centroeuropa e Adriatico, Studi e ricerche sulla Gallia Cisalpina 20, 275-281. RIC I: C. H. V. Sutherland and R. A. G. Carson, The Roman Imperial Coinage I (revised edition). From 31 BC to AD 69. - London 1984. RPC I: A. M. Burnett, M. Amandry, P. P. Ripolles, Roman Provincial Coinage I: From the death of Caesar to the death of Vitellius (44 BC - AD 69), Part I: Introduction and Catalogue. - London, Paris 1992. RRC: M. H. Crawford, Roman Republican Coinage I, II. -Cambridge, 1973. SAUER, E. 2005, Coins, cult and cultural identity. Augustan coins, hot springs and the early Roman baths at Bourbonne-les-Bains. - Leicester Arcaeology Monographs 10. SCHLÜTER, W. and R. WIEGELS (eds.) 1999, Rom, Germanien und die Ausgrabungen von Kalkriese. Internationaler Kongress der Universität Osnabrück und des Landschaftsverbandes Osnabrücker Land e.V. vom 2. bis 5. September 1996. - Osnabrücker Forschungen zu Altertum und Antike-Rezeption 10. ŠAŠEL KOS, M. 1986, Zgodovinska podoba prostora med Akvilejo, Jadranom in Sirmijem pri Kasiju Dionu in Herodijanu. / A Historical Outline of the Region between Aquileia, the Adriatic, and Sirmium in Cassius Dio and Herodian. - Ljubljana. TURK, P. et al. (eds.) 2009, Ljubljanica: kulturna dediščina reke. - Ljubljana. WALLACE-HADRILL, A. 1986, Image and Authority in the Coinage of Augustus. - Journal of Roman Studies 76, 66-86. WIGG, D. G. 1997, Coin Supply and the Roman Army. - In: W. Groenman-van Waateringe et al. (eds.), Proceedings of the XVIth International Congress of Roman Frontier Studies, Roman frontier studies 1995. Oxbow Monograph 91, 281-288. WIGG, D. G. 1999, Die Rolle des Militärs bei der Münzversorgung und Münzwirtschaft am Rhein in der frühen Kaiserzeit. - In: W. Schlüter, R. Wiegels 1999, 327-346. WILKES, J. J. 1969, Dalmatia. - London, Boston. WOLTERS, R. 2000, Anmerkungen zur Münzdatierung spätaugusteischer Fundplätze. - In: R. Wiegels (ed.), Die Fundmünzen von Kalkriese und die frühkaiserzeitliche Münzprägung: Akten des wissenschaftlichen Symposions in Kalkriese, 15.-16. April 1999, Osnabrücker Forschungen zu Altertum und Antike-Rezeption 3, 81-117. ZEHNACKER, H. 1984, La trouvaille de la Villeneuve-au-Chatelot (Aube). - Tresor Monetaires 6, 9-92. Avgustejska zasedba jugovzhodnoalpskega prostora in zahodne Panonije: posamične in zakladne novčne najdbe Rimljani so željo po zasedbi območja jugovzhodnih Alp in zahodne Panonije nakazali že kmalu po ustanovitvi Akvileje,1 do končne vzpostavitve rimske kontrole tega prostora pa je prišlo v avgustejski dobi. Odločilni sta bili zlasti dve vojaški etapi: - panonska vojna v letih 14 do 8 pr. Kr.,2 - veliki panonsko-dalmatinski upor v letih 6-9.3 Analiza denarnega obtoka z območja jugovzhodnih Alp in zahodne Panonije jasno kaže v avgustejskem obdobju povečan porast količine denarja v obtoku, predvsem bronastega.4 Ker je bilo to obdobje relativno dolgo v primerjavi z obdobji drugih vladarjev in se pojavljajo vedno novi popravki datacij določenih emisij novcev, je potrebno biti pri interpretaciji novcev in analizi denarnega obtoka zelo previden.5 Še posebej pazljivo je treba obravnavati dejstvo, da v obdobju od leta 4 pr. Kr. do 10 cesar Avgust v kovnici v Rimu ni koval bronastega denarja. Avgustova denarna reforma, ki se je začela leta 23 pr. Kr. in je potekala postopoma, je prinesla popolnoma nov denarni sistem, sestercije in dupondije v medenini ter ase in kvadranse v bronu. Produkcija bronastega denarja je bila osredotočena v kovnici v Rimu, čeprav sta imeli v avgustejski dobi provincialni galski kovnici Lugdun in Nemavs precejšni delež v proizvodnji bronastega denarja. Za proučevanje in primerjavo denarnega obtoka v avgustejskem obdobju so primerni bronasti novci iz vojaških kontekstov, predvsem z najdišč ob Renu in reki Lippe. Med njimi sta najstarejša vojaški oporišči Novaesium (Neuss) in Nijmegen, ki ju je dal postaviti Druz l. 16. pr. Kr. Začetek tabora v Dangstettnu je postavljen okoli l. 15 pr. Kr. Obstoj vojaškega tabora v Oberadnu (v ta sklop sodijo tudi najdišča Beckinghausen, Asberg in Rödgen) lahko povežemo z vojaškim pohodom Druza med letoma 12 in 9/8 pr. Kr. Vojaški tabor Haltern pa z vojaškimi kampanjami Tiberija, Vara in drugih med 7/5 pr. Kr. - 9 po Kr. Najdišče Kalkriese je prostor, kjer se je l. 9 po Kr. domnevno zgodila znamenita bitka v Tevtoburškem gozdu 1 Na podlagi novčnih najdb lahko predvidevamo zgodnje rimske aktivnosti na Notranjskem in na splošno v zahodnem delu Slovenije, gl. Kos, Šemrov 2003, Miškec 2003 in Miškec 2007. 2 Wilkes 1969, 46-76; Domic-Kunic 2006; v obširnem članku, ki na koncu vključuje tudi vse obravnavane antične vire v izvirniku s prevodom, avtoÄZCa opozori, da je malo znanstvenih prispevkov o Tiberijevi vojni v Panoniji (Bellum Pannonicum), čeprav je imela ta vojna po njenem mnenju zelo pomembno vlogo, vsaj tolikšno kot Oktavijanov pohod dvajset let prej. 3 Šašel Kos 1986, 167-191. 4 V numizmatiki je izraz bronasti denar splošni pojem, ki se uporablja za označevanja bakrenih, bronastih in tudi medeninastih novcev. 5 Kljub splošno razširjenemu mnenju, da so novci načeloma dobro datacijsko orodje, to za Avgustove novce ne drži v celoti; prim. van Heesch 1999, 347. med Germani pod vodstvom Arminija in rimsko vojsko, ki jo je vodil Publij Kvintilij Var.6 Pomembni so predvsem štirje tipi bronastih novcev: 1. Bronasti novci tipa Divos Iulius s prehoda iz republikanskega v imperialno obdobje Zaradi svoje lahko prepoznavne značilnosti - na obeh straneh ima namreč upodobitev glave (na sprednji je Oktavijan, na zadnji pa Cezar) - je ta tip v numizmatični literaturi pogosto imenovan tudi tip "dvojna glava". Novce tega tipa so kovali okoli 38 pr. Kr. v do zdaj še ne identificirani kovnici na severu Italije. Množično so bili v uporabi v Italiji v tridesetih in dvajsetih letih pr. Kr.7 2. Bronasti novci provincialne kovnice v Nemavsu, tip I-III (Nem. I-III) (sl. 1) Kovnica v Nemavsu (Colonia Nemausus, današnji Ni-mes) v Galiji je v času Avgusta začela kovati znamenito serijo novcev z upodobitvijo krokodila. To serijo tvorijo tri osnovne skupine bronastih novcev.8 Ti imajo na sprednji strani napis IMP DIVI F (t. j. imperator in divi filius) z dvema glavama, ki sta obrnjeni stran druga od druge. Leva glava predstavlja Agripo in desna Avgusta. Na zadnji strani je upodobljen krokodil z verigo okoli vratu, pripeto na palmino vejo, ter napisom COL NEM.9 Skupine se razlikujejo v manjših stilnih in ikonografskih podrobnostih in po teži ter se po navadi označujejo z rimskimi številkami od I do III; tako so novci skupine Nem. I razdeljeni v dve seriji: novci serije 1 (RPC I 522)'0 so datirani v leto 27 pr. Kr., novci serije 2 (RPC I 523) pa v čas od 16-10 pr. Kr.11 Skupina Nem. II (RPC I 524) vsebuje novce, datirane v obdobje od 9-3 pr. Kr., Nem. III (RPC I 525) pa v čas od 10-14. Novci skupin Nem. I in II so bili geografsko zelo razširjeni. Novci Nem. I so bili prvi rimski novci, ki so v velikih količinah dosegli severozahodne province. Čeprav je bila kovnica v Nemavsu teoretično provincialna,12 je 6 Neuss (Chaintraine 1982), Dangstetten (Fingerlin 1986, 1998), Oberaden (Ilisch 1992), Haltern (FMRD VI 4 4057) in Kalkriese (Berger 1996). 7 RRC 535, RPC I, str. 161. 8 Delitev na tri skupine je najbolj uveljavljena, ni pa edina. Prav zaradi različnih delitev kovanja kovnice v Ne-mavsu je zelo težko delati primerjave med najdišči, kar pa seveda vodi v nerazumevanje in napačne sklepe. 9 RPC I, str. 152-154. 10 To so težji, semiuncialni asi, ki so bili kovani verjetno okoli 27 pr. Kr. med Avgustovim obiskom Galije (RPC I, str. 153; Doyen 2009, 48; Kemmers 2005, 29). " Glede datacije te druge skupine še vedno teče diskusija; v RIC je datirana v čas od 20 do 10 pr. Kr. (RIC 155-157), Zehnacker jo datira v 18/19-9 pr. Kr. (1984, str. 74), van Heesch predlaga datum med 16/15 in 8 pr. Kr. (1996, 96). 12 Provincialne kovnice so za razliko od imperialnih kovale novce, ki so bili navadno v uporabi le na omejenem območju, večinoma za lokalne potrebe. Pod izrazom rimsko nedvomno delovala kot imperialna, zlasti, ker je imela ugodno lego v bližini velike koncentracije vojske, ki je bila udeležena v osvajanju Germanije.13 Novci Nem. I naj bi bili prišli v denarni obtok kmalu potem, ko so bili skovani, prav tako so jih zelo hitro zamenjali novci serije Oltar I iz Lugduna: zaradi teh dveh dejstev so novci skupine Nem. I primerni za datiranje arheoloških kontekstov.14 Novci skupine Nem. II pa so prisotni v velikih količinah večinoma v osrednji Galiji.15 3. Bronasti kovničarski novci kovnice v Rimu16 Kovnica v Rimu je kovala več serij bronastih novcev z imeni različnih magistratov (triumviri monetales), za katere uporabljamo krajši in uveljavljen izraz kovničarski novci (angleško moneyers' coins, nemško Münzmeisterprägung). Obstaja kar nekaj različnih datacij, ki jih na tem mestu zelo na kratko povzemamo. Le novce kolegija (triumviri monetalis) Mescinija Rufa (Mescinius Rufus), Vinicija (Vinicius) in Antistija Veta (Antistius Vetus) lahko z gotovostjo datiramo v leto 16 pr Kr., ker so na njih nazivi TRP (tribunitia potestas) VII in TRP VIII.17 Mattingly je l. 1923 postavil osnovo datacije, ki temelji na kronološki razvrstitvi kolegijev; od najstarejšega iz leta 23 pr. Kr. (kolegij Calpurnius Piso, Naevius Surdinus in Plotius Rufus) do zadnjega iz leta 4 pr. Kr. (kolegij Betelienus Bassus, Naevius Capella, Rubellius Blandus in Valerius Catullus).18 Kraft je leta 1951/52 prestavil začetek Avgustove denarne reforme iz leta 23 pr. Kr. v leto 19 pr. Kr.,19 poznejše študije Burnetta in Wallace-Hadrilla pa vračajo začetek reforme nazaj na leto 23 pr. Kr.20 Tu smo uporabili Mattinglyjevo razdelitev in datacijo, ki jo je povzel tudi von Kaenel,21 ki prvo serijo postavlja v l. 23 pr. Kr., zadnji dve, 9. in 10., sestavljeni izključno iz kvadransov, pa v leti 5 in 4 pr. Kr. 4. Bronasti novci kovnice v Lugdunu, serija Oltar I Kovnica v Lugdunu (Lugdunum, današnji Lyon) v Galiji je v času Avgusta kovala velike količine srebrnega denarja. Od vsega denarja, narejenega iz manj dragocenih kovin, pa sta pomembni zlasti dve seriji. Novci obeh serij nosijo na zadnji strani upodobitev znamenitega lugdunskega oltarja, zato ju imenujemo seriji Oltar I (v angleščini First Altar ali Altar I) in Oltar II. Serija Oltar I je datirana med letoma 15-10 pr. Kr., serija Oltar II pa v čas med 9-14.22 Giard datira serijo Oltar II v čas 10-14,23 Heesch pa predlaga datacijo serije Oltar II v leto 10-12.24 provincialno (tudi grško imperialno) kovanje razumemo kovanje v številnih kovnicah v imenu mest, kolonij in okrožij posameznih rimskih provinc, sprva na Iberskem polotoku in kasneje na vzhodu rimskega imperija (RPC I, xiii-xvii). 13 Kemmers 2006, 40. 14 Van Heesch, 1999, 349-351, Wigg 1999, 108-109. 15 Besombes 2004, 13. 16 RIC I, 31-34. 17 Kemmers 2006, 41. 18 Mattingly 1923. 19 Kraft 1951/52, 28-35. 20 Burnett 1977, 48ss; Wallace-Hadrill 1986, 85-86. 21 Von Kaenel 1999, 367-369. 22 RIC I, str. 27-29 in 57-58. 23 Giard 1983, 45-47. 24 Heesch 2000, 154-156. Podatke, ki so büi dobljeni s primerjavo vseh štirih tipov novcev z najdišč Neuss (Novaesium), Oberaden, Haltern in Kalkriese,25 skupaj s podatki iz pisnih virov lahko strnemo v naslednje ugotovitve: - Neuss kot najstarejši tabor vsebuje manjši delež novcev Nem. I kot Oberaden, vsebuje pa republikanske uncialne ase, bronaste novce tipa "Copia/Vienna"26 ter celo 8 novcev tipa Divos Iulius. - Oberaden ima največji odstotek novcev iz kovnice v Nemavsu. Podobno kot v Oberadnu predstavljajo tudi na najdiščih Rödgen in Dangstetten27 prav bronasti novci kovnice v Nemavsu, serije I in II, okoli 90 % vseh novcev28 (gl. sl. 2). - V Halternu in Kalkrieseju pa predstavljajo največji delež novci kovnice v Lugdunu, serije Oltar I, v Halternu znaša ta delež 80 %, v Kalkriesu celo 90 %. Ti novci so mlajši od novcev iz kovnice v Nemavsu in glede na to, da je v Hal-ternu zastopanih še 9,5 % novcev iz kovnice v Nemavsu, v Kalkriesu pa skoraj nič, Berger domneva,29 da je to dokaz, da je Kalkriese malo mlajši od Halterna (gl. sl. 2). Na območju jugovzhodnih Alp in zahodne Panonije so novci iz kovnice v Nemavsu zastopani le v majhnih količinah,30 kot je to razvidno z diagrama (sl. 3), kjer je prikazan procentualni delež bronastih novcev različnih kovnic v avgustejskem obdobju. Pri natančnem upoštevanju 4 različnih serij izdelave novcev te kovnice lahko skoraj 60 % novcev postavimo v obdobje od 27-3 pr. Kr. (serije Nem. I-II, RPC 522-524), kar je prikazano na diagramu (sl. 4). Najdbe bronastih novcev kovnice v Nemavsu se koncentrirajo na zahodnem delu Slovenije, v Ljubljani, Celju in na Ptuju (gl. sl. 5). Bronasti novci kovnice v Lugdunu, serije Oltar I, so zelo redki, za razliko od srebrnega denarja imperialne kovnice v Lugdunu, ki predstavlja 68 %, kar je daleč največji delež vseh srebrnikov na ozemlju Slovenije iz avgustejskega obdobja (sl. 6). Razprostranjenost denarijev kovnice v Lugdunu, kovanih v obdobju 15 pr. Kr.-4, se skoraj v celoti pokriva z razprostranjenostjo bronastih novcev kovnice v Nemavsu. Največji delež bronastih novcev iz avgustejskega obdobja v Sloveniji na splošno in na posamičnih najdiščih 25 Noavesium: Chaintraine 1982; Oberaden: FMRD VI, 5, 5080-5081; Ilisch 1992; Haltern: FMRD VI, 4, 4054-4057; Kalkriese: Berger 1996, Berger 1999. 26 Pri t. i. "Copia" in "Vienna" serijah gre za novce, kovane približno istočasno in s podobno upodobitvijo, zato se obravnavajo po navadi skupaj. Serijo "Copia" so kovali v Lugdunu v Galiji v letih 38 in 36 pr. Kr. (RPC I 514/515). Serijo "Vienna" pa l. 36 pr. Kr. v kovnici Vienne v Galiji (RPC I 517). 27 Berger 1999, 274. 28 Berger uporablja druge, starejše datacije: novci kovnice Nemausus I. serije so datirani 16-15 pr. Kr, II. serije pa od 7-3 pr. Kr., Berger 1996. 29 Berger 1996, 41-44. 30 Čeprav vemo, da je kovnica v Nemavsu izdelovala novce v velikih količinah in so bili ti zelo razširjeni (RPC I, str. 153). predstavljajo kovničarski bronasti novci iz kovnice v Rimu. Prav kovanje in vloga teh novcev v obtoku vnemata po dosedanjih raziskavah še vedno polemike. Kot smo videli že pri datacijah teh novcev, naletimo na različne razlage, različni pa so tudi pogledi na njihovo uporabo in predvsem kako dolgo so bili v uporabi. Kovničarski bronasti novci iz kovnice v Rimu so dosegli Ren šele 15 do 25 let po njihovem kovanju. To dokazujejo van Heesch, Wolters in Wigg,31 predvsem na podlagi novcev z najdišč Haltern, Oberaden, Kalkriese, Mainz, Waldgirmes in Trebur-Geinsheim, kjer so zelo redki ali pa jih sploh ni, za razliko od zgodnje tiberijskega najdišča Vindonissa,32 kjer so številni. Von Kaenel, ki je obdeloval kovničarske novce rimske kovnice iz Tibere, ki bi lahko kazali novčne mehanizme v samem Rimu, je ugotovil naslednje: - med vsemi novci prevladujeta 1. in 2. serija kovni-čarskih novcev rimske kovnice, ki so bili kovani od leta 23 in 22 pr. Kr.; - noben novec ni polovičen; - le 1 novec nosi kontramarko. Kaj pa se je dogajalo v neposredni bližini Italije, na območju, kjer so Rimljani že od sredine 2. stoletja pr. Kr. izvajali vojaške akcije, na ozemlju jugovzhodnih Alp (današnje Slovenije)? Ali lahko primerjamo preskrbo in uporabo rimskega denarja na tem območju z denarnim obtokom v Rimu in ali so kakšne podobnosti z renskimi vojaškimi tabori in oporišči? V pomoč so nam nekatere v zadnjem času odkrite novčne najdbe iz avgustejskega obdobja na območju Slovenije kot tudi že poznane najdbe, ki zaradi zelo različnih najdiščnih kontekstov predstavljajo še dodaten izziv za interpretiranje. Te so naslednje: 1. posamične novčne najdbe iz avgustejskega vojaškega tabora na Obrežju na skrajnem vzhodnem delu Slovenije, na današnji meji Slovenije s Hrvaško; 2. manjša zakladna najdba iz Povirja pri Sežani, ki vsebuje 30 kovničarskih bronastih novcev; 3. številne posamične bronaste in srebrne najdbe v dveh urbanih območjih: Celje in Ljubljana. V avgustejskem taboru Obrežje, ki je bilo odkrito pri arheoloških raziskavah med letoma 2001 in 2 0 0 3,33 je bilo najdenih skupaj 38 novcev.34 Od tega je bilo 5 novcev (3 avgustejski asi, kovani med letoma 11-12, mali keltski srebrnik in denarij M. Antonija iz let 32-31 pr. Kr.) skupaj z noriško-panonsko fibulo najdenih v izoliranem grobu, ki ga moramo brez dvoma datirati po opustitvi vojaškega tabora. Zastopanost drugih, sicer zelo maloštevilnih novcev, je prikazana na sliki 7. S 70 % prevladujejo kovničarski bronasti novci iz kovnice v Rimu (sl. 7), od katerih je polovica polovičenih. Republikanski asi, kovani do sredine 2. stoletja pr. Kr., so prav tako vsi polovičeni. Fenomen polovičenja sodi 31 Van Heesch 1999, 349; Wolters 2000, 86-91, Wigg 1999, 333-335. 32 Kraay 1962. 33 Mason 2008. 34 Glede na primerjave z drugimi najdišči vojaškega karakterja je bilo na Obrežju odkritih premajhno število novcev, kar bi lahko kazalo na to, da je bilo najdišče že prej uničeno. predvsem v avgustejsko obdobje.35 Novejše raziskave, ki temeljijo na raziskavah novcev iz do sedaj največje poznane najdbe avgustejskega denarja,36 kažejo, da moramo pojav polovičenja avgustejskih novcev postaviti prej in ne šele v trideseta leta 1. stoletja, kot navaja Buttrey.37 Vojaški tabor Obrežje je bil postavljen na strateško zelo pomembni legi, na liniji, kjer je pozneje potekala važna rimska cesta iz Italije preko Emone v Siscio. V pisnih virih sta izpričana dva dogodka, ki bi ju lahko povezali s postavitvijo tega tabora: vojaške akcije ob končni zasedbi Panonije v letih 14-8 pr. Kr. ali panonsko-dalmatinski upor v letih 6-9. Poznejša datacija ni mogoča, saj prav popolna odsotnost poznoavgustejskih in zgodnjetiberijskih novcev govori v prid temu, da tabor ni mogel biti postavljen po letu 9. Novce z najdišča Obrežje lahko razporedimo v dve večji, skoraj enako veliki skupini (sl. 8). Prvo tvorijo novci, kovani do l. 15 pr. Kr., drugo novci iz let 16-6 pr. Kr. Prvo skupino novcev bi lahko povezali z rimskimi aktivnostmi med l. 14 in 9 pr. Kr., drugo pa z dogodki, ki so se dogajali več kot 15 let kasneje. Skoraj nemogoče je, da bi bil tabor toliko časa v uporabi, kvečjemu bi bilo možno, da je bil v uporabi dvakrat. Glede na to, da po svoji obliki najbolj spominja na vojaški tabor Haltern, za katerega vemo, da je bil opuščen po l. 9, lahko domnevamo, da je bil v uporabi predvsem ob Panonskem uporu 6-9. Ker je veliko novcev polovičenih in slabo ohranjenih, lahko nadalje domnevamo, da so dospeli v tabor postopoma, preko vsakodnevnega denarnega prometa, s trgovino in osebno mobilnostjo nosilcev denarja.38 Pri takšni distribuciji lahko pride do nekajletnih zamud. Ne smemo pa zanemariti tudi dejstva, da rimska kovnica ni kovala bronastih novcev od 4 pr. Kr. do 10, zato zopet ni presenetljivo, da so bili lahko isti novci v uporabi tako 35 Fenomen polovičenja republikanskih in zg. imperialnih asov je prvi obširneje analiziral T. V. Buttrey. Po njem je polovičenje rezultat nenadnega prevrednotenja novcev. Navaja teorijo, da so bronaste novce tipa "z dvojno glavo" (v literaturi tudi poimenovanje tip Divos lulius; oz. RRC 535) ob uvedbi novih reformnih novcev (tj. kovničarskih novcev) prevrednotili v dupondije. Rezultat te reforme je bilo pomanjkanje asov, kar je pripeljalo k splošno razširjenemu polovičenju novcev tipa Divos lulius, da bi zagotovili zadostno število asov. Buttrey je datiral ta pojav v pozno 1. stoletje pr. Kr. Predpostavljal je še drugo fazo polovičenja v poznih tridesetih 1. stoletja po Kr. (Buttrey 1972). 36 Gre za največjo skupno najdbo avgustejskega denarja, sicer votivnega izvora, ki je bila odkrita v rimskih termah Bourbonne-les-Bains (departement Haute-Marne) v Franciji. Najdba je bila odkrita davnega 1875 in že takrat delno objavljena, vendar je ostala širši strokovni javnosti (tako numizmatični kot arheološki) praktično popolnoma nepoznana, dokler je ni ponovno obdelal in objavil Sauer (2005). 37 Sauer (2005, 58-68) namreč meni, da primerjava med najdiščem Bourbonne-les-Bains in tabori iz obdobja Halterna (opuščen l. 9) kaže, da je odstotek polovičenih novcev serije Oltar I narastel za desetkrat. To povečanje je v nasprotju s predpostavkami, da se je polovičenje avgustejskih asov začelo šele v tridesetih letih po Kr. 38 Wolters 2000, 86; gre za enega od dveh modelov, drugi je model tipa "Steinwurf". dolgo. V prid poznejši dataciji je tudi odsotnost bronastih novcev tipa Divos Iulius in kovnice Nemavs, ki bi lahko dokazovali zgodnejše datiranje. Četudi sta bila najdena dva novca kovnice v Lugdunu, tipa Oltar 1, ki sta sicer zgodnejša, sta oba polovičena, kar zopet nakazuje njuno poznejšo uporabo. Zakladne najdbe kovničarskih bronastih novcev so redke, zato je najdba, ki je bila odkrita že pred leti v Povirju pri Sežani,39 v zahodnem delu Slovenije, še toliko bolj pomembna. Omogoča nam vpogled v to, kakšen denar je imel lastnik pri sebi ob času izgube in posledično seveda, kakšen denar je uporabljal. Na nek način gre za zamrznjen trenutek zgodovine kot v primeru Kalkrieseja, le da tam za zdaj še ni mogoče natančno ugotoviti, koliko vojakov je sodelovalo v bitki in koliko novcev je posedoval vsak vojak. Kaj nam torej pove naša najdba? Mošnjiček je vseboval 29 kovničarskih novcev iz kovnice v Rimu in 1 novec tipa CA (kratica nejasna) kovanja40 iz Male Azije. Na diagramu (sl. 9) je prikazana vsebina mošnjička po emisijah kovanja. Z gotovostjo lahko trdimo, da je lastnik mošnjiček izgubil, torej v tem primeru ne gre za zakladno najdbo, v kateri bi bili shranjeni novci, ki bi jih bil lastnik zbiral daljše obdobje, temveč kup novcev, ki ga je nekdo slučajno izgubil. Ugotovimo lahko, da so bili istočasno v uporabi novci, ki obsegajo skoraj 20-letno obdobje. Več novcev izvira predvsem iz prvih dveh emisij, kar se natančno pokriva z denarnim obtokom v Rimu, ki je bil ugotovljen na podlagi novčnih najdb iz Tibere. Najštevilčnejša je brez dvoma 7. emisija iz leta 7 pr. Kr. Glede na sestavo novcev in na dejstvo, da trije novci nosijo kontramarke, bi lahko domnevali, da je mošnjiček pripadal vojaku. Mogoče bi bil to navsezadnje lahko eden od dokazov, da so vojaki vsaj del svoje plače dobivali tudi v bronu.41 Zakladna najdba iz Povirja skupaj z zakladnima najdbama iz Ljubljane (gl. op. 39) nam še dodatno pomaga razumeti novčni obtok kovničarskega denarja rimske kovnice na ozemlju jugovzhodnih Alp in so dokaz, da vsaj za zahodni del tega območja ne moremo pri obravnavi denarnega obtoka kovničarskega denarja uporabljati vzorcev, ki veljajo za najdišča ob germanskem limesu. Kovničarski novci so po dosedanjem vedenju, ki temelji predvsem na raziskavah vojaških taborov, dospeli na germanski limes zelo pozno, saj so na najdiščih iz srednje avgustejske dobe zelo redki in dosežejo višek v denarnem obtoku v dvajsetih letih 1. 39 Ohranil se je le popis novcev, ki pa je vseboval dovolj natančne opise, da je bilo mogoče večino novcev opredeliti. Obstajata še dve podobni, toda ne tako veliki najdbi. Obe sta bili odkriti v Ljubljani, natančneje na območju rimske Emone: najdba iz l. 1931 je bila odkrita na forumu in šteje 4 kovničarske sestercije in 1 bronasti novec CA kovanja (FMRSl I 155/38), druga najdba iz l. 1987, ki je bila odkrita v insuli XLIII, je vsebovala 3 republikanske srebrnike in 6 kovničarskih novcev (FMRSl III 83/16). 40 CA kovanje se imenuje po istoimenskem napisu na zadnji strani novcev. Pomen izraza CA je nejasen. 41 Dokazoval Wigg (Wigg); Berger je na podlagi nov- cev z najdišča Kalkriese, kjer je razmerje med najdenimi bronastimi in srebrnimi novci skoraj 1 : 1, dokazoval nasprotno (Berger 1999, 275). stoletja.42 Če bi to veljalo tudi za naš prostor, bi morala najdba iz Povirja vsebovati tudi poznejše avgustejske novce in zlasti zgodnje tiberijske. Najdba pa je homogena in zato moramo njen zakop postaviti v srednje avgustejsko obdobje. Prav tako z območja jugovzhodnih Alp ni poznana nobena zakladna najdba, ki bi vsebovala kovničarske novce skupaj z avgustejskimi, tiberijskimi ali celo poznejšimi novci. Na koncu si oglejmo denarni obtok v Ljubljani, kjer se z gradivom, pridobljenim pri novejših izkopavanjih, potrjuje tudi v virih izpričan podatek, da sta bila tako Vrhnika kot Ljubljana v času panonsko-dalmatinske vojne (torej v obdobju 14-8 pr. Kr.) pomembna logistična centra. Že pregled kovničarskih novcev rimske kovnice (sl. 10) kaže, predvsem na podlagi prevladujočih novcev prvih dveh emisij, da moramo te novce vsekakor povezati z dogodki v letu 14 pr. Kr. Pregled vseh srebrnih in bronastih novcev to trditev še dodatno potrjuje, zlasti veliko število bronastih novcev iz kovnice v Nemavsu (predvsem serij I in II) in novcev tipa Oltar I iz kovnice v Lugdunu. Sedma emisija kovničarskih novcev rimske kovnice, ki datira v leto 4 pr. Kr., je bila največja, kot je razvidno z diagrama (sl. 11), ki prikazuje prisotnost kovničarskih novcev različnih emisij z najdišč Emona, Carnuntum, Vindonissa in Rim. Novci te emisije niso kronološko zanesljivi, ker od 4 pr. Kr. do 10 ne lug-dunska ne rimska kovnica nista kovali bronastih novcev, zatorej so morali biti v uporabi ti in starejši novci. To pa navsezadnje razloži, zakaj je novcev, ki so bili kovani med letoma 10-14, tako malo. Na podlagi vseh v prispevku omenjenih analiz lahko za ozemlje današnje Slovenije v avgustejski dobi ugotovimo: 1. Zgodnjeavgustejske emisije bronastega denarja, predvsem novcev kovnic iz Nemavsa serij I in II in serije novcev Oltar I kovnice v Lugdunu ter srebrnikov taiste kovnice, lahko povežemo z rimskimi vojaškimi aktivnostmi v letih 14-8 pr. Kr. in s pomembnimi strateškimi točkami, kot sta Vrhnika (Nauportus) in Ljubljana. 2. Kovničarski novci kovnice v Rimu so bili večinoma v uporabi daljše obdobje. Zlasti tisti, ki nosijo kontramarke43 ali pa so polovičeni. Uporabo vojaškega tabora Obrežje moramo ob pomanjkanju bronastih novcev kovnice iz Nemavsa in novcev serije Oltar I kovnice iz Lugduna datirati v poznejše obdobje, v čas panonsko-dalmatinskega upora v letih 6-9. (Raziskava je bila izvedena v okviru projekta Trouvailles monetaires GDRE.) Alenka Miškec Narodni muzej Slovenije Prešernova 20 SI-1000 Ljubljana alenka.miskec@nms.si 42 Van Heesch 1999, 349; Berger 1989, 39. 43 Več o uporabi kontramark na avgustejskih novcih na območju Panonije v Miškec 2005, 1005-1011. Ljubljansko barje, problemi razlage virov Anton VELUŠČEK Izvleček V prispevku je prikazana problematična razlaga podatkov raziskav na Ljubljanskem barju Mihaela Budje in Dimitrija Mlekuža. Ključne besede: Ljubljansko barje, kolišča, metodološki problemi, okolje Abstract This paper critically evaluates data and interpretations regarding researches conducted at the Ljubljansko barje, presented by Mihael Budja and Dimitrij Mlekuž. Keywords: Ljubljansko barje, pile-dwellings, methodological problems, environment V znanosti je vsekakor dobro, da se strokovna problematika razčiščuje in da se raziskovalcem omogoči, da na podlagi znanstvene metodologije predstavijo svoja mnenja, pa čeprav so sporna. V tej luči bom poskušal dati odgovor na nekatere trditve, ki jih v diskusiji o Ljubljanskem barju navajata Mihael Budja in Dimitrij Mlekuž.1 Budja in Mlekuž (2008b) na str. 366 pišeta: "ocena o neznanem razvoju pokrajine pa posledica pojasnjevanja fragmentarnih in nekontekstualizira-nih podatkovnih nizov, pridobljenih z neustreznim raziskovalnim pristopom." Da bi lahko razumeli to, moram spomniti na monografijo o izsledkih arheološko-dendrokro-noloških raziskav na Resnikovem prekopu2 ter jih primerjati z ugotovitvami, do katerih je prišel Budja leta 1994.3 Menim to, da se Budji in Mle-kužu ne zdi vredno, da svoje trditve konfrontirata z ugotovitvami v naši objavi, temveč da iz nje navajata zgolj dva iztrgana citata, in sicer prvega iz 1 Budja, Mlekuž 2008b, 359-370; prim. z Velušček 2007, 429-430. 2 Velušček 2006a. 3 Budja 1994, 167-169. poglavja Spremna beseda in zahvala,4 drugega pa iz poglavja o interpretaciji palinološkega profila,5 ter tako nekorektno, popolnoma iz konteksta iztrgano postavljata zgoraj omenjeno trditev. Dejstvo je, da je sondiranje na Resnikovem prekopu potekalo povsem po načrtih projekta Arheološke in dendrokronološke raziskave na Ljubljanskem barju. Pričakovani rezultat pa žal ni bil povsem dosežen, ker dendrokronologom ni uspelo sestaviti ustrezne kronologije. Za slednje pa ne gre kriviti njih, temveč da je bilo lesa za analizo premalo oz. ni bil primeren.6 Kljub temu smo prišli do več pomembnih ugotovitev, ki jih je odslej treba upoštevati pri vseh raziskavah na Ljubljanskem barju oz. v podobnih okoljih, pa tudi širše. To sta kmalu zatem potrdili raziskavi na mezolitskem najdišču Zalog pri Verdu7 in brona-stodobnem kolišču Mali Otavnik pri Bistri,8 kjer 4 Budja, Mlekuž 2008b, 361; prim. z Velušček 2006a, 9. 5 Budja, Mlekuž 2008b, 366; prim. z Andrič 2006, 109. 6 Čufar, Korenčič 2006, 123-127. 7 Gaspari 2006. 8 Gaspari 2008. smo se srečali s podobnim problemom odplavljanja kulturnih plasti. Neizpodbitno ostaja tudi dejstvo, da palinolog, ki opisuje profil in v njem naleti na sedimentacijski hiatus, o okoljskih razmerah iz obdobja, ki ga hiatus pokriva, zgolj na podlagi proučevanega profila ne more razpravljati nič več kot toliko, kot je zapisala Maja Andrič.9 O trditvi, da so izsledki raziskav inštitutske10 raziskovalne skupine "posledica pojasnjevanja fragmentarnih in nekontekstualiziranih podatkovnih nizov",11 pa naslednje. Najprej bi pričakoval z argumenti podkrepljeno trditev, ki pa žal ostaja brez njih. Zato moram spomniti na naslednje: leta 1994 Budja predstavi "novo"12 teorijo o dogajanju na Ljubljanskem barju v bakreni dobi. Kot eno ključnih najdišč je v razlago vključil tudi Maharski prekop, ki ga je med letoma 1970 in 1977 raziskovala Tatjana Bregant. Budja13 je na Maharskem prekopu prepoznal tri naselbinske faze: starejši dve opredeljuje kot plani naselbini ob reki, tretjo fazo pa kot kolišče na poplavnem področju. Na sicer pomanjkljivem načrtu iz obdobja 1970-1974, kvadranti iz izkopavalnih let 1976 in 1977 niso upoštevani, niti v študijo zajeti, Budja14 označi le območji, kjer je prepoznal strukture, karakteristične za mlajši dve fazi. O dveh, v pomenu "več", kulturno razvojnih fazah naj bi bil pisal tudi Hermann Parzinger,15 vendar Budja ne opozori, da Parzinger dejansko ugotavlja dva kulturna horizonta, ki ju uvršča v obdobje badenske kulture,16 torej okvirno v 2. polovico 4. tisočletja pr. Kr.17 O nesmiselnosti podajanja argumentov na takšen način se lahko prepričamo v nadaljevanju, ko Budja18 razvije tezo o treh naselbinskih fazah, a le zadnja bi lahko sovpadala z omenjenima Parzingerjevima horizontoma, prvi dve pa zagotovo ne. Prvo fazo, ki je kronološko blizu Resnikovem prekopu Budja19 utemeljuje na sledeč način: "Nada- ljevanje poselitve, dokumentirano v arheološki strati-grafski sekvenci ob Maharskem prekopu, povezujemo s površjem plasti, ki je prekrila naselbinske strukture na Resnikovem prekopu. V masi stratifikacije je dokumentirana kot 'gyttja pred gradnjo kolišč', v kateri je razpršena keramika, tipološko primerljiva s keramiko ob Resnikovem prekopu.3 S površjem omenjene plasti in artefaktnim zbirom objektiviramo prvo naselbinsko fazo (Sl.7-8. št.2-4)." Pri tem je treba omeniti, da je angleška verzija besedila nekoliko drugačna.20 Bolj pomembna pa se zdi opomba 3,21 kjer avtor nazorno pokaže, kaj pomeni "nefragmentarnost pojasnitve" in "kontekstualiziranost podatkovnih nizov": "Naša rekonstrukcija temelji na podatkih, dokumentiranih v izkopnih poljih 17, 18 in 20 (Bregant 1975.43)." Avtor pri citiranju ni natančen. Bregantova kvadranta 17 na str. 43 ne omenja, podatek za t. i. izkopno polje (oz. kvadrant) 20 pa ne ustreza zgornji razlagi (glej v nadaljevanju),22 kajti ni jasno, zakaj so navedeni le ti trije kvadranti. Ni morda iskati razlog v tem, da v primeru, če bi se navedlo vse, kar o t. i. resniških najdbah z Maharskega prekopa piše Bregantova, ne bi bilo mogoče trditi, da je keramika iz navedenih treh kvadrantov eden izmed argumentov za naselbino resniške oz. tako visoke starosti? Podobno je tudi z navedkom iz opombe 8 v prispevku iz leta 20 06,23 kjer preberemo: "The scatters of Resnikov prekop pottery type were found in this stratigraphical position (directly on the pre-settlement surface) on the site (Bregant 1974a.52; 1975.41; Velušček 2001.Sl. 29)." Ob tem je pri sklicevanju na dva različna avtorja opaziti nekaj nedoslednosti. Avtor diskusije24 o t. i. resniški keramiki piše na str. 93, kjer natančno predstavi vertikalnostratigrafsko lego posameznih fragmentov. Citirana sl. 29 pa v okviru obravnavane problematike prikazuje hori-zontalnostratigrafsko razporeditev teh najdb po najdišču. Bregantova omenjene najdbe navaja na str. 52,25 kjer omenja en fragment, ki je bil najden Andrič 2006, 109; prim. z Budja, Mlekuž 2008b, 366. 10 Gre za Inštitut za arheologijo ZRC SAZU iz Ljubljane (op. avtorja). 11 Budja, Mlekuž 2008b, 366. 12 Prim. s Stritar, Lobnik 1985, 70. 13 1994, 167-175. 14 1994, sl. 9. 15 Po Budja 1994, 169. 16 Glej Parzinger 1984, 36-40. 17 Glej npr. Raetzel-Fabian, Furholt 2006, sl. 4. 18 1994, 169-175. 19 1994, 169-170. 20 Glej Budja 1994, 177 - zadnji stavek: "The surface ... (Fig.7-8. Nr.3-6)" in prim. s str. 170 - prvi stavek: "S površjem ... (Sl.7-8. št.2-4)." 21 Budja 1994, 170. 22 Tudi sicer je sklicevanje na podatke o t. i. resniški keramiki iz kv. 20 problematično. Bregant (1975) na str. 43 dejansko navaja t. i. resniški fragment iz kv. XX (t. IX: 6), v katalogu na str. 91 pa piše, da najdba izvira iz kv. XXI, kar se je kasneje, pri reviziji, izkazalo kot pravilno (glej Velušček 2001, 93, op. 51). 23 Mlekuž, Budja, Ogrinc 2006, 261, op. 8. 24 Velušček 2001. 25 Bregant 1974b. 9 nad kulturno plastjo (!) v kvadrantu XIV, na str. 4126 piše o ornamentu, na nenavedeni str. 43 27 pa podaja veliko pomembnejše stratigrafske podatke. Zdi se pomembno, da ponovno citiram odlomek iz besedila Bregantove: '"Omenjena je bila že najdba nekaj kosov, ki tako po oblikovni kot po dekorativni in tehnični plati sodijo k alpskemu faciesu lengyelske kulture28 (T. IX, 3, 4, 5, 6; T. XII, 11; T. XIII, 6). Ti kosi se tudi po svoji stratigrafski legi oddvajajo od ostalega gradiva37 [besedilo opombe 37: '"Enako kot fragment istih značilnosti najden 1972. leta - Poročilo III (B), 52."], tako da ležijo na plasti s kulturnimi ostalinami ali pod njo. Tako primera T. IX, 3 in T. XII, 11 ležita na dnu plasti svetlo sivo rumenkaste mastne gline, ki je izrazit naplavinski sediment. Prvi je iz kvadranta XIX in iz globine 50 cm, drugi pa iz kvadranta XXXIV in iz globine 40 cm. Isto lego ima fragment T. IX, 6, ki je iz kvadranta XX29 in globine 50 cm, ter prav tako iz naplavljene plasti, ki je na tem delu kolišča bolj rumena glina. Za ta fragment je še bolj značilna stratigrafsko ločena lega, saj ta fragment na tem mestu oddvaja od plasti s kulturnimi ostalinami debela plast gyttje. Dva fragmenta T. IX, 4, 530 pa sta bila najdena na dnu kulturne plasti, in sicer v plasti gyttje izpred gradnje kolišča, prvi v kvadrantu XVIII na globini 110 cm, drugi pa je iz kvadranta XIX in iz globine 100 cm. Le za šesti fragment T. XIII, 6, ki je iz kvadranta XXVII, nimamo točne lege, ..."31 Skratka, na Maharskem prekopu se pojavlja majhno število fragmentov t. i. resniške keramike, ki so zelo razpršeni po najdišču.32 Če upoštevam še podatke, ki jih v letu 1974 navaja Bregantova33 in kasneje tudi avtor te diskusije,34 lahko zapišem, da je bilo vsaj pet fragmentov t. i. resniške keramike najdenih nad kulturno plastjo, do največ dva pa pod oz. na dnu kulturne plasti. Glede na število in stratigrafsko lego omenjene najdbe verjetno 26 Bregant 1975. 27 Bregant 1975. 28 Gre za kulturo, v katero se je sprva uvrščalo naselbino Resnikov prekop (glej npr. Parzinger 1984, 31-33) (op. avtorja). 29 Glej op. 22 (op. avtorja). 30 Parzinger (1984, 37, t. 2: 7) omenjeni fragment povezuje z boleraško stopnjo badenske kulture in ga ne uvršča v skupino t. i. resniške keramike (op. avtorja). 31 Bregant 1975, 43. 32 Glej Bregant 1975, 43; Velušček 2001, 93, si. 29. 33 1 9 74b, 52. 34 Glej Velušček 2001, 93, op. 51, kjer so navedeni stratigrafski podatki o t. i. resniških najdbah tudi za iz- kopavalni sezoni 1976 in 1977. ne kažejo na naselbino resniške starosti, ki bi naj obstajala na tem mestu, temveč je njihov izvor iskati drugje. Bregantova35 meni, da so naplavljene z območja neke naselbine resniške starosti, morda z Resnikovega prekopa ali pa s kakšne še neodkrite naselbine iste starosti, ki bi se naj nahajala bliže Maharskemu prekopu (sl. 1). Gre za logično sklepanje, ki se je kasneje izkazalo kot povsem realno. Pred kratkim smo namreč ugotovili, da je v prazgodovini čez arheološko najdišče Resnikov prekop nekaj časa tekla tekoča voda in odplavila koliščarsko kulturno plast.36 Pri tem je treba poudariti, da se Maharski prekop nahaja nizvodno od Resnikovega prekopa (sl. 1). Zanimivo je, da se Budja s takšno razlago očitno ne strinja. V njegovih besedilih ni najti pojasnila, zakaj ne. Morda dvomi o moči barjanskih rek in potokov? Sklepam, da ne, saj skupaj s soavtorjema predpostavlja, da so bile reke na Ljubljanskem barju celo tako erozivne, da bi lahko odnesle vertikalne kole (tiste, ki so zabiti v tla; op. avtorja) (sic), in da je iskati razloge za odsotnost najstarejših naselbinskih struktur na poplavnem območju Ižice (oz. Iščice) v tem, ker so uničene (domnevam, da odplavljene; op. avtorja) ali zakopane.37 Leta 2006 Mlekuž, Budja in Ogrinčeva ponovno obravnavajo Maharski prekop. Tokratna razlaga sloni na radiokarbonskih datacijah. Poleg zelo razpršenih radiokarbonskih datumov iz zagrebškega laboratorija,38 nizu 5 datumov, ki kažejo na radiokarbonski čas okoli 4700 BP, povsem izstopa datacija kosti 6570 ± 40 BP iz kvadranta 34. Slednji datum, pa je bil, poleg ostalih argumentov,39 ključen za sledečo trditev: ""However, a radiocarbon datum for bone from grid square 34 obviously document earlier settlement of the area. The existence of earlier phase settlement was proposed on the basis of pottery scatters deposited on the pre-settlement surface (Budja 199540.170; 1997.82)."41 Pri tem niti besede, da se v citiranih prispevkih piše o keramiki resniškega tipa, ki je posredno preko Resnikovega prekopa datirana 35 1 9 74b, 52; 1975, 43. 36 Velušček 2006b, 26; prim. s Turk 2006, 93-97; To-škan, Dirjec 2006, 148. 37 Mlekuž, Budja, Ogrinc 2006, 257; prim. z Mlekuž 2001, 50. 38 Kritično mnenje o interpretativni vrednosti zagrebških datumov sta podala Velušček in Čufar 2008, 39-40. 39 Glej Documenta Praehistorica 33, 260-261 in prim. z Budja 1994, 169-170. 40 Gre za prispevek iz letnika 1994, ki ga navajam kot Budja 1994, izšel pa je leta 1995 (op. avtorja). 41 Mlekuž, Budja, Ogrinc 2006, 261. Črešnja pri Bistri Sl. 1: Karta Ljubljanskega barja s koliščarskimi naselbinami in nekaterimi drugimi najdišči, ki so omenjena v besedilu. Fig. 1: Map of the Ljubljansko barje with pile-dwelling settlements and some other sites, mentioned in text. v radiokarbonski čas okoli 5700 BP42 in ne v čas okoli 6600 BP, kot je datirana omenjena kost! Še skrivnostnejša pa je druga naselbinska faza Maharskega prekopa.43 Poleg številnih "argumentov", ki naj bi fazo opredeljevali, naj bi bila zanjo karakteristična tudi velika količina lončenine oz. keramike,44 ki v angleškem besedilu niti ni ome-njena.45 Zanimivo je predvsem to, da moremo terminus ante quem za drugo naselbinsko fazo postaviti v radiokarbonsko leto 5080 BP,46 torej v obdobje med naselbino na Resnikovem prekopu in badensko kulturo. Zato menim, da gre najbrž za keramiko, ki spominja na najdbe iz t. i. prve eneolitske naselbinske faze v Moverni vasi,47 ali iz druge naselbinske faze na Gradcu pri Mirni,48 morda celo za keramiko z analogijami v obdobju pokopov v Ajdovski jami49 itd. Maharski prekop pa Glej Velušček 2006b, 36. Glej Budja 1994, 170-171. Budja 1994, 170. Budja 1994, 177-178. Budja 1994, 174. Glej Budja 1992, 104, sl. 4: faza 7; 1993, 20, sl. 5. Dular et al. 1991, 89. Horvat 1989; Bonsall et al. 2007, 727-740. takšne vrste keramike ne pozna.50 Morda se motim in je znana le Budji in Mlekužu? Zato je umestno pričakovati, da jo bosta objavila, če seveda obstaja. Podobno usodo je namreč doživelo arheološko najdišče Resnikov prekop in jo še danes doživljajo najdišča koliščarskih naselbin ob Iščici in Bistri, a keramične najdbe, vsaj večina, ostajajo.51 V prispevku iz leta 2006 na str. 258 avtorji v zvezi z Maharskim prekopom ugotavljajo: "Therefore, we can imagine Maharski prekop as a dispersed settlement with several settlement foci located on the channel levees and surrounded by fields. Some foci were settled for a very short time - less than 100 years in the case of Spodnje mostišče (Čufar et al. 1998.85-86) - but some (Maharski prekop) were occupied continuously for almost a millennium, or even two millennia, as recent radiocarbon data demonstrate (Tab. 1)." O kolišču ni več govora. Nekoč kvadratne hiše52 so postale pravokotne.53 50 Glej Parzinger 1984, 18-21; Velušček 2001, 52-72; 2004a, 184-212 in tam navedena literatura. 51 Npr. Velušček 2006b, 26. 52 Glej Budja 1994, sl. 9. 53 Mlekuž, Budja, Ogrinc 2006, 259-260, sl. 7 in 8. Zanimiv je način, kako utemeljujejo slednjo ugotovitev, in sicer na podlagi izsledkov raziskav inštitutske raziskovalne skupine in dendrokronologov na najdišču Parte-Iščica, enako torej kot avtor tega prispevka, le da on prvikrat pet let pred njimi in tudi še večkrat pred letom 2006.54 Izgovor, da sta Budja in Mlekuž ugotovitev avtorja tega prispevka preprosto prezrla, pač ne vzdrži, ker je bil Budja član komisije na avtorjevi obrambi doktorske disertacije. V prispevku iz leta 2006 pa je avtorjeva disertacija55 najmanj dvakrat citirana. Enkrat je citirana celo str. 77 iz poglavja, kjer je na str. 76 najti tudi odlomek posvečen tlorisom kolib na Maharskem prekopu.56 Nekorektno je tudi zajemanje podatkov iz avtorjeve magistrske naloge57 brez navajanja vira. Da ne bo pomote, z razlagami, v katerih je najti natančno rekonstruirane tlorise kolib ter da na Maharskem prekopu pravokotni tlorisi predstavljajo kolibe, postavljene na suhem, z glinastim podom neposredno na tleh,58 se pač ne morem strinjati.59 Menim, da je šlo za kolišče. Argumentov je veliko, a o tem več v nadaljevanju. Stalnica Budje in Mlekuža je tudi teza, da v holocenu na Ljubljanskem barju ni bilo (trajnega (?)) jezera. Seveda, tudi pri tem obstaja cel niz različnih interpretacij. Pri tem se avtorja sklicujeta na geografa in geomorfologa Milana Šifrerja, ki je objavil zelo problematičen članek o geomorfolo-škem razvoju Ljubljanskega barja v Geografskem zborniku za leto 1983. Naj spomnim, da Šifrer60 med zadnjo ledeno dobo in holocenom na Ljubljanskem barju ne predvideva nekega trajnega, obsežnejšega jezera. Še več, iz prispevka je razbrati, da jezerska kreda oz. ljudsko polžarica z Ljubljanskega barja ni sediment, ki bi se naj odlagal na jezerskem dnu, temveč da gre za sediment fluvialnega izvora (sic).61 Šifrer62 tudi meni, da naj bi do prvega zamočvirjanja na 54 Velušček 2001, 76, sl. 23; 2004b, 77; 2005a, 202; zloženka in razstava Dediščina Ostrorogega Jelena, ki je bila odprta junija 2005; glej še Greif 1997, 23. 55 Velušček 2001. 56 Glej Mlekuž, Budja, Ogrinc 2006, 260-261. 57 Velušček 1997a; 1997b; prim. z Mlekuž 2001; Mlekuž, Budja, Ogrinc 2006. 58 Glej Mlekuž, Budja, Ogrinc 2006, 259-261, sl. 7 in 8. 59 Glej še Greif 1997, 23. 60 1983, 43. 61 Šifrer 1983, 41, 49; glej še Lovrenčak, Orožen Adamič 2001, 382. 62 1983, 49. Ljubljanskem barju bila prvotno bolj suha tla in da se je to začelo dogajati šele v času mostiščarjev (oz. koliščarjev). Dejstvo je, da najdemo jezersko kredo (polžari-co), ki je dokaz za obstoj jezera, pod arheološkimi ostanki na Resnikovem prekopu (5. tisočletje pr. Kr.), enako na Maharskem prekopu (4. tisočletje), na območju prvih Dežmanovih kolišč (3. in morda tudi 2. tisočletje) in tudi na drugem koncu Ljubljanskega barja pod ostanki koliščarskih naselbin Hočevarica, Stare gmajne in Blatna Brezovica (vse iz. 4. tisočletja) ter tudi pod Malim Otavnikom (2. tisočletje) in celo pod ostanki mezolitskega lovskega tabora Zalog pri Verdu itd. (glej sl. 1). Polžarico je npr. precej podrobno preučil Rudi Tancik,63 ki ga seveda Šifrer ne citira. Če pa Šifrerja vendarle povzamem, si lahko laično predstavljam približen razvoj Ljubljanskega barja v holocenu na sledeč način: 1. V obdobju po ledeni dobi so na Ljubljansko barje reke prinašale sediment sive oz. svetlosive barve, t. i. polžarico. Lahko je prišlo do občasnih ojezeritev (tj. zastajanja poplavnih voda), a je bilo večinoma bolj suho. Rastlinje, ki je na bolj suhih tleh Barja najbrž dobro uspevalo, je po odmrtju očitno sproti razpadalo, tako da njenih sledi v spodnjih razdelkih holocenskih profilov v glavnem ni najti (prim. s sl. 2). 2. Proces samosvojega rečnega nasipavanja površja Ljubljanskega barja pa se je očitno zaključil približno v koliščarski dobi (ki je trajala skoraj 3.000 let!), ko se reke in potoki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov "odločijo", da na Barje ne bodo več prinašali polžarice in je bolje, da se območje zamočviri (sic) itd. Kakor koli že, leta 1994 to izredno problematično Šifrerjevo tezo o geomorfološkem razvoju Ljubljanskega barja v arheološke študije vpelje Budja,64 ki povzema, da je bilo Ljubljansko barje sprva veliko bolj suho, zato tudi naselbine na suhem ob rekah,65 kasneje pa veliko bolj vlažno in nestabilno, zato pride do gradnje kolišč.66 Na podlagi te razlage nato sledijo druge, ki se med seboj delno razlikujejo. Pomenljivo je tudi, da čeprav se Budja, kasneje tudi Mlekuž, na Šifrerja vseskozi naslanja,67 se od 63 Tancik 1965, 67-69. 64 1994, 163-181. 65 Resnikov prekop in zgodnji naselbinski fazi Ma-harskega prekopa. 66 Pozni Maharski prekop in Parte oz. na Partih. 67 Glej npr. Mlekuž, Budja, Ogrinc 2006, 256; Budja, Mlekuž 2008b, 361. Sl. 2: Arheološko najdišče Resnikov prekop. Profil segmenta holocenskih plasti z jugovzhodnega dela Ljubljanskega barja. Dobro je vidna kompaktna plast jezerske krede oz. polžarice (debela več kot 160 cm), ki dokazuje, da je bilo v obdobju pred pribl. 7400 BP območje kar nekaj časa stalno ojezerjeno. To je v nasprotju s tezo, ki jo zagovarja M. Šifrer. Organski ogljik iz zgornjega nivoja polžarice je datiran v radiokarbonsko leto 7430 ± 40 BP, datacija pribl. 10 cm globlje je 8330 ± 50 BP (Andrič 2006, 105, sl. 1). (Foto: M. Turk) Fig. 2: Archaeological site Resnikov prekop. Cross-section of a segment of the Holocene layers from the south-eastern part of the Ljubljansko barje with a well visible, more than 160 cm thick compact layer of lake marl, which confirms that the area was incessantly submerged for quite some time in a period before c. 7400 BP (organic carbon from the upper level of lake marl was dated to radiocarbon year 7430 ± 40 BP; c. 10 cm deeper it was dated to 8330 ± 50 BP (Andrič 2006, 112, Fig. 1)), which does not support the thesis advocated by M. Šifrer. (Photo: M. Turk) do regresije jezera, kot on piše, poplavnega jezera oz. jezera na poplavni ravnici, in nato do ponovne transgresije, ki pa je trajala le malo časa, saj sledi sekvenca naplavinskih sedimentov.68 V prispevku iz leta 2006 je interpretacija očitno nekega drugega profila iz okolice Babne Gorice nekoliko drugačna: "The sequence demonstrates intensive and complex fluvial and flood activity before 6700 cal BP, with a sequence of 'wet' and 'dry' episodes. In this case, even the presence of 'lacustrine'calcareous silt, traditionally an indicator of a stable lake, can be interpreted as a result of erosion and deposition by fluvial activity."6'9 V naslednjem prispevku70 o Ljubljanskem barju pa lahko preberemo: "Radiocarbon dates place the first phase of the palaeochannels before 5725 calBP. Thus, at the latest at 3776 calBC this part of Ljubljana Marshes was an active floodpla-in and not a shallow lake, as the traditional view suggests,"71 kar daje slutiti, da je bil jugovzhodni del Ljubljanskega barja vendarle, vsaj občasno (?), lahko tudi ojezerjen. Podobno razlago najdemo tudi v poljudnem prispevku, ki ga je Budja napisal za časnik Delo, 8. maja 2008. Na str. 23 je v okviru tematike Sodobne arheološke raziskave na Ljubljanskem barju najti velik naslov Mit o koliščarskem jezeru, na podlagi katerega je mogoče razbrati, da t. i. mostiščarskega oz. koliščarskega (trajnega) jezera na Ljubljanskem barju nikoli ni bilo. Pri tem se avtor sklicuje na Šifrerja: "Geograf Milan Šifrer je sredi osemdesetih let objavil študijo o geomorfološkem razvoju Ljubljanskega barja, kjer je prostor tektonske depresije na stiku med Alpami in Dinaridi predstavil kot ho-locensko poplavno ravnico, v katero so se ob pogostih poplavah in dolgotrajnih zastajanjih vode odlagali fluvialni sedimenti. Dotoki voda so bili pogojeni s količinami padavin in dinamikami hidrografskih mrež v Alpskem predgorju in na Dinarski kraški planoti. Da so nekatera naselja stala na suhih ali le malo zamočvirjenih tleh so v tem času opozarjali tudi paleobotaniki." V zadnjem prispevku pa se celo dopušča možnost, da je neko, verjetno trajnejše jezero dejansko njegove teze postopoma vedno bolj odmika (glej v nadaljevanju). Leta 2001 Mlekuž predstavi poizkusni profil, ki je bil zastavljen pri Babni Gorici na vzhodnem robu Ljubljanskega barja približno 2 km severovzhodno od kolišča Maharski prekop. Iz profila je razvidno, da je v obdobju okoli 6200 BP za kratek čas prišlo 68 Mlekuž 2001, 44, sl. 3. 69 Mlekuž, Budja, Ogrinc 2006, 257-258. 70 Prispevek je bil predstavljen na 15. neolitskem seminarju, ki je v drugi polovici leta 2007 potekal na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (glej Documenta Praehistorica 35, str. III). 71 Budja, Mlekuž 2008a, 48; podobno tudi pri Budja, Mlekuž 2008b, 364. obstajalo. Budja in Mlekuž72 z "veliko gotovostjo" namreč trdita, "da vsaj v času poselitve najdišča Maharski prekop ta del Ljubljanskega barja ni prekrivalo jezero", in še, "Ljubljansko barje je bilo v prazgodovini kompleksen in dinamičen mozaik različnih okolij, ki je vključeval tako poplavne ravnice kot večja območja stoječih voda.'7^ Spreminjal se je v okviru letnega cikla in v kontekstu daljših ciklov globalnih klimatskih anomalij v holocenu (Budja, Mlekuž 200874)." Pustimo ob strani besedno igro, iz katere ni povsem razvidno, kaj naj bi na primeru Ljubljanskega barja lahko pomenili opisni izrazi, kot so: večje območje stoječe vode, dolgotrajno zastajanje vode itd., in se ustavimo pri naslednjem problemu, pri razlagi paleostrug, predvsem pri njihovem datiranju.75 Moje mnenje je, da je pri tem predstavljen vzorčni primer nesmotrne uporabe sicer nedvomno koristne tehnologije, t. i. lidarja. Kot rečeno pa se bomo v nadaljevanju osredotočili na radiokarbonske datacije, ki jih tudi Budja in Mlekuž76 štejeta za ključne. Najprej pa se ustavimo pri fragmentu keramike, na katerega se je naletelo pri vrtanju 6. vrtine: "To oceno potrjuje tudi fragment prazgodovinske lončenine, ki smo ga našli v globini 110 cm. Tako menimo, da datum 5110 ± 40 BP datira površino starejše terase."77 Kot je razvidno, ponovno govorimo o obdobju, ki se približuje Budjevi t. i. drugi naselbinski fazi Maharskega prekopa,78 ki smo jo na podlagi radiokarbonskega datuma 5080 BP, ki naj bi predstavljal terminus ante quem, korelirali s prvo eneolitsko fazo v Moverni vasi, z Gradcem pri Mirni in Ajdovsko jamo (glej zgoraj). Iz tega sledi nedvoumen sklep. Na Ljubljanskem barju imamo opravka s še nepoznano naselbinsko fazo. Objava takšnega fragmenta je zato več kot nujna! Morda pa gre le za eno izmed novih besednih iger, na katere smo v študijah o Ljubljanskem barju že naleteli. Ena izmed najzanimivejših govori o še neobjavljenih fragmentih keramike iz mezolitskega konteksta na najdišču Breg pri Škofljici, ki bi naj bili 72 Budja, Mlekuž 2008b, 366. 73 V zadnjem času podobno tezo zagovarja tudi Andrej Gaspari (2009, 37), čeprav zanjo, enako kot Budja in Mlekuž, nima dokazov (primerjaj Verbič, Horvat 2009, 13-19 z Velušček 2009b, 49-52 in Gaspari 2009, 36-41). 74 Gre za prispevek Budja, Mlekuž 2008a (op. avtorja). 75 Glej Budja, Mlekuž 2008a; 2008b. 76 Prim. z Budja, Mlekuž 2008b, 362-364. 77 Budja, Mlekuž 2008b, 364. 78 Glej Budja 1994, 170. tipološko primerljivi z najzgodnejšo linearnotrakasto keramiko (sic).79 Vredna omembe je tudi opomba 1,80 s katero se ugotovitev zaključi: "Field surveys at known mesolithic sites have also revealed fragments of pottery, but there has been a general tendency to ignore them." Temeljni vprašanji pa seveda ostajata: za katera najdišča gre in kakšna je omenjena keramika, ki naj bi trditev utemeljevala?81 V oči bode tudi dejstvo, da avtorja na območju, ki pokriva več kot 7 hektarjev (več kot 70.000 m2), operirata s petimi radiokarbonskimi datumi, ki naj bi, razen v primeru datuma iz 6. vrtine, predstavljali terminus ante quem za posamezno fazo aktivnosti paleostrug. Za primerjavo vzemimo samo še primer najdišča Resnikov prekop,82 kjer smo se srečali s podobnim problemom paleostruge, njenim zapolnjevanjem in datiranjem. Bistveno pa je, da gre za neprimerljivo manjšo površino, ki je obsegala vsega 33 m2. S tega območja izvirajo tudi vsi radiokarbonsko datirani vzorci, ki bi jih potencialno lahko pridobili z vrtanjem. Skratka, z Resnikovega prekopa je iz plasti tik nad polžarico na razpolago 5 radiokar-bonskih datumov:83 1. dva vzorca organskega ogljika iz sedimenta: 2120 ± 40 BP in 2220 ± 40 BP;84 2. dva makrorastlinska vzorca: 1587 ± 30 BP in 1250 ± 30 BP;85 3. vertikalni kol št. 33, katerega vrh je segel v plast tik nad polžarico: 5718 ± 23 BP.86 Sklep je nedvoumen. Pet (5!) radiokarbonsko datiranih vzorcev z relativno majhnega območja izkazuje večtisočletni časovni razpon, kar daje dvomiti v interpretativno vrednost petih (5!), dejansko samo štirih (4!), radiokarbonskih datumov, pridobljenih na podlagi vzorcev z obsežnega območja severno od Resnikovega prekopa, kot to predlagata Budja in Mlekuž.87 Nenavadno je tudi, da avtorji 79 Mlekuž 2001, 47. 80 Mlekuž 2001, 47, op. 1. 81 Primerljiva diskusija je v slovenski arheologiji že potekala, in sicer na primeru keramike iz "mezolitskega konteksta" v spodmolu Pod Črmukljo (Brodar 1992, 25; Velušček 1995, 331; 2007, 429-430, sl. 2-5; Budja 1996, 326; Mlekuž 2005, 22 itd.). 82 Velušček 2006a. 83 Podatek velja za najdiščno območje, kjer je potekalo sondiranje leta 2002 (glej Velušček 2006b) (op. avtorja). 84 Andrič 2006, 105, tab. 2. 85 Culiberg 2006, 131, tab. 2. 86 Čufar, Korenčič 2006, tab. 2; glej še Velušček 2006b, sl. 5: kol št. 33. 87 2008a; 2008b. na primeru Male Triglavce zagovarjajo diametralno nasprotno mnenje o radiokarbonskih datacijah in njihovi razlagi.88 Kar velja za Malo Triglavco, torej naj bi ne veljalo za Ljubljansko barje! Preden zaključim, opozarjam še na nekaj neskladij. Budja in Mlekuž, še posebno v zadnjih prispevkih, pišeta o naselbinah na suhih tleh postavljenih, na terasah ali neke vrste otokih ob rekah oz. ob strugah s tekočo vodo. Nekatere naselbine naj bi živele dolgo časa, celo eno tisočletje ali še več. V neposredni bližini naselbin pa so se nahajale tudi njive za poljedelsko dejavnost. Najprej moti dejstvo, da avtorja s takšno lahkoto iz svojih razlag (po letu 1994 oz. 1999) izločata kolišča kot zastarelo "ikonografijo", ki naj bi jo bil v zadnjih letih ponovno vpeljal Velušček.89 Vprašujem se namreč, kako je mogoče pojasniti trditev, da je bil npr. na Maharskem prekopu hišni pod iz gline postavljen neposredno na tla, in to v stalno vlažnem okolju, kjer so se organski ostanki odlično ohranili,90 kar se na suhem zagotovo ne bi bilo zgodilo.91 Temelji iz gline in mokro oz. vlažno okolje pač ne gredo skupaj! Z območij, kjer najdemo naselbine na vlažnih tleh, ne govorimo pa o koliščih, so za pode 88 "The work at Mala Triglavca underlines the fact that any stratigraphic or radiocarbon sequence may be a complex palimpsest, created and recreated through a series of interlinked processes. On the one hand, 'gaps' in the radiocarbon sequence do not necessarily represent periods of abandonment of a cave, but may reflect episodes of po-stdepositional disturbance and intensive modification and transformation of the cave sediments. They may also be created by having too few radiocarbon samples and by the selectivity of the sampling. Small scale excavation (typical for cave sites), failure to appreciate the effects of postdepositional processes, direct translation of series of radiocarbon dates into cultural sequences, and interpretative models that see the Neolithic as radically different from the Mesolithic, have all contributed to the creation of such gaps" (Mlekuž et al. 2008, 248). 89 Budja, Mlekuž 2008b, 361. 90 Tako npr. ugotavljajo tudi Mlekuž, Budja in Ogrinc 2006, 259. 91 Iz raziskave, ki je bila opravljena na koliščarskem lesu in je trajala manj kot mesec dni (Čufar, Tišler, Go-rišek 2002, 69-75), je razvidno, da bi nekajletna osušitev območja, kjer so ohranjeni ostanki koliščarjev, pogubno vplivala na arheološke ostaline organskega izvora. Na razlike v ohranjenosti gradiva, ki so posledica ležanja v različnem okolju, je na primeru kostnih najdb opozoril tudi Borut Toškan (2005, 94-95). In nenazadnje: največjo grožnjo arheološkim ostankom na Ljubljanskem barju predstavlja znižanje nivoja podtalnice in izsušitev mokrih tal. oz. temelje hiš kot izolacijski material uporabljali dolge in ravne oblice, plohe itd. Klasičen primer te vrste gradnje je vsekakor Aichbühl v Nemčiji.92 Na Ljubljanskem barju česa podobnega (še) ne poznamo. Dvomim, da zato, ker so bili leseni temelji odplavljeni,93 če pa so ostala npr. žitna zrna94 in druge drobne najdbe organskega izvora.95 Zaradi stalno mokrih tal se zastavlja tudi vprašanje, kje iskati terene, primerne za gojenje več vrst pšenice in ječmena.96 Na mokrih tleh v neposredni bližini oz. okoli Maharskega prekopa zagotovo ne, kot to trdijo Mlekuž, Budja in Ogrinc.97 Pač pa jih lahko najdemo na trdinskih (rudninskih) tleh vršaja, pribl. 800 m zahodno od kolišča.98 V lanskem prispevku sva s Katarino Čufar99 nazorno pokazala, da lahko na jugovzhodnem delu Ljubljanskega barja sledimo prestavljanju naselbin skozi čas, in sicer s skrajnega južnega roba v smeri 92 Schröter 2009; Črešnar 2007, sl. 19. 93 Prim. z Mlekuž, Budja in Ogrinc (2006, 259). 94 Podatki veljajo za obravnavano kolišče Maharski prekop (Tjaša Tolar, osebna komunikacija). 95 Podatki veljajo za obravnavano kolišče Maharski prekop (glej npr. Šercelj 1974, 71). 96 Na podlagi rezultatov izkopavanj Bregantove je znano, da so se koliščarji z Maharskega prekopa ukvarjali tudi s poljedelstvom, na kar, posredno, kažejo npr. žrmlje (npr. Bregant 1975, sl. 2). Raziskovalci pa so v kulturni plasti naleteli tudi na pelod žita (npr. Šercelj 1981-1982, 103). Na Maharskem prekopu so bila zoglenela žitna zrna odkrita šele leta 2005 (Tolar, osebna komunikacija). Ker pa ti makrorastlinski ostanki še niso objavljeni, kot argument, ki kaže katere kulturne rastline gre pričakovati tudi na Maharskem prekopu, opozarjam na Hočevarico, ki je kronološko, verjetno manj kot stoletje, starejša od Maharskega prekopa (prim. Čufar, Kromer 2004, 281-285; Velušček, Čufar 2008, 40-41, sl. 7) in kjer je bilo najdenih več vrst pšenice in ječmen (po Jeraj 2004, 58-59). 97 Glej Mlekuž, Budja, Ogrinc 2006, 255-256, 258. Podobnega mnenja kot oni pa je tudi palinologinja Andričeva. V prispevku, kjer opisuje klimatske spremembe in barjansko rastlinstvo s konca pleistocena in v holocenu na Ljubljanskem barju, v odstavku o dogajanju v 5. tisočletju pr. Kr. piše: "Ko se je, domnevno zaradi bolj sušne klime, nivo vode v bazenu znižal, sta na novo izsušene površine, ki so verjetno privlačile prve poljedelce, začela poraščati jelša in hrast" (Andrič 2009, 21-22; glej še Andrič et al. 2008, 162). Kakor koli že, gre za zelo nenavadno stališče, če se upošteva ekologija kulturnih rastlin (Triticum in Hordeum), ki so jih verjetno poznali in gojili koliščarji z Resnikovega prekopa (glej Culiberg 2006). Po Andričevi (glej zgoraj) naj bi očitno uspevale v vlažnem okolju, kjer so bili dobri pogoji za rast jelše in hrasta (prim. s Tancik 1965, 60-62, 78; Prus 2008, sl. 5). 98 Glej Tancik 1965, 60, 72; Prus 2008, 33-34, sl. 5 in prim. z Budja 1994, sl. 2. 99 Velušček, Čufar 2008, 31-48. Sl. 3: Maharski prekop, južni profil kv. VII in VI (po Bregant 1974a, pril. 1). Na levi strani risbe je dobro vidna t. i. paleostruga. Fig. 3: Maharski prekop, southern cross-section of quadrants VII and VI (after Bregant 1974a, app. 1), with a so-called palaeochannel well visible on the left side of the drawing. proti severu, v smeri proti središču Ljubljanskega barja. Morda gre za naključje, da je bila najstarejša naselbina odkrita najjužneje, horizontalnostratigrafsko pa se je poselitev nato "nadaljevala" v smeri proti severu, najprej z naselbinami iz 4. tisočletja in nato iz 3. ter morda tudi 2. tisočletja. Ker pa ima vsako jezero svoj razvoj od nastanka do izginotja preko močvirja in barja,100 sklepam, da so v obdobju, ki je trajalo skoraj tri tisoč let, koliščarji za gradnjo naselbin izbirali najprimernejše lokacije ob jezeru in pri tem pazili, da se niso preveč oddaljili od terenov, ugodnih za poljedelstvo in druge dejavnosti na suhem. V zaledju se je širilo močvirje oz. barje. V primeru Maharskega prekopa je naselbino varovala dvojna lesena palisada.101 Za trditev, da gre za valobran oz. neke vrste škarpo,102 pač ni argumentov. Po 15 letih zato pričakujem vsaj en citat (!), ki ne izhaja iz raziskav na Maharskem prekopu, ki tezo o valobranu oz. škarpi podpira. Kakor koli že, koliščarji so pred seboj imeli čistino jezera. Problem predstavljajo reke in potoki. Izgleda, da so se kolišča nahajala v njihovi bližini. V kulturni plasti Starih gmajn in Blatne Brezovice je npr. Pavšič 2008, 12. Npr. Greif 1997, 26; Velušček 2001, 75-77; 2004b, 77 in tam navedena literatura. '"2 Budja 1994, 172-173 itd. zaznati, da se je predhodnica današnje Ljubljanice izlivala v jezero nedaleč proč.103 Podobne, morda še bolj zapletene razmere si lahko predstavljamo na območju od Resnikovega prekopa do t. i. Dežmanovih kolišč, ki se nahajajo severno od Iga. Živahno prestavljanje naselbinskih lokacij v 4. tisočletju kaže, da so se lokalne okoljske spremembe očitno dogajale razmeroma hitro in da so se kasneje v 3. tisočletju morda ponovno umirile.104 Nenazadnje, na pestro dogajanje na Maharskem prekopu kažejo najdbe tipološko resniške keramike, pa tudi kost iz kvadranta 34, ki je datirana v 6. tisočletje pr. Kr., in so na tem kolišču zagotovo tujek, torej naplavljene. Podobno predvidevamo tudi za t. i. paleostrugo, ki obdaja Maharski prekop. Budja105 jo razlaga kot dokaz, da je naselbina stala ob strugi s tekočo vodo. Pustimo ob strani palisado oz. t. i. valobran, poglejmo, kaj povedo arheološki podatki, predvsem vertikalna stratigrafija. Profili, ki jih objavlja Bregantova,106 kažejo, da je bila struga aktivna po koncu obstoja naselbine (glej sl. 3). Temu ne nasprotuje niti radiokarbonska i»3 Turk, Horvat 2009a; 2009b. i»4 Prim. z Velušček, Čufar 2008, si. 5. 105 1994, 172-173. 106 Bregant 1974a, pril. 1: severni profil kv. 8, južni profü kv. 3 in 4 ter južni profil kv. 6 in 7; 1974b, pril. 1: severni in južni profil kv. 9; 1975, pril. 3: severni profil kv. 15. datacija: 4020 ± 40 BP,107 pa čeprav je izražen dvom v njeno interpretativno vrednost. Glede na objavljene profile lahko celo sklepam, da se je struga s tekočo vodo premaknila bližje k naselbini v obdobju, ko je naselbina morda še živela in je bila nato zaradi preteče nevarnosti tudi zapuščena. Kaže, da gre v zvezi z Maharskim prekopom za problematiko, ki jo bo težko zadovoljivo pojasniti, vsekakor težje kot v primeru Resnikovega prekopa.108 Problem seveda ostaja tudi lega kolišč. Analiza, ki smo jo opravili na Starih gmajnah, kaže, da je kolišče stalo v barjanskem oz. v močvirnatem okolju, in to pribl. 700 m od trdinskega sveta, zato sklepamo, da je jezero moralo biti zelo blizu, če že ne tik ob naselbini oz. sondi, iz katere izvirajo preučevani vzorci.109 Teza, da bi se koliščarji podali 700 m v notranjost močvirja oz. na barje, da bi živeli ob reki, se v tem trenutku namreč zdi nelogična. V prvi vrsti zaradi tega, ker na osrednjem delu Ljubljanskega barja, tj. na sredini jezera, ostankov kolišč (še) nismo našli. Po drugi strani pa tudi ugotavljamo, da se je po koliščarski dobi, ko se je območje Ljubljanskega barja v celoti zamočvirilo, poselitev premaknila na trdinsko obrobje.110 Kot smo videli, lahko na podoben način razložimo tudi dogajanje v okolici Maharskega prekopa.111 107 Budja, Mlekuž 2008b, 363, sl. 2. 108 Glej Velušček 2006a. 109 Velušček 2009a; Turk, Horvat 2009a. 110 Glej npr. Velušček 2005b. Prim. z Velušček, Čufar 2008, 31-48. Za konec pa še nekaj besed o trajanju naselbin. Tezo o dolgem trajanju naselbin, ki jo na primeru Maharskega prekopa zagovarjata Budja in Mlekuž, je danes mogoče ovreči z dobrimi argumenti. Po desetletju in pol dendrokronoloških raziskav lahko namreč nekaj besed rečemo tudi o tej tematiki, še več, zdi se, da postajajo glede na ugotovitve inštitutske raziskave primerljive z izsledki na švicarskih, nemških in francoskih jezerih.112 Kot je videti, so naselbine na Ljubljanskem barju živele razmeroma kratek čas, večinoma nekaj desetletij do največ stoletje,113 nekatere pa celo še manj.114 Ugotavljamo tudi, da je bilo Ljubljansko barje istočasno poseljeno na več koncih hkrati.115 Nenazadnje, ugotovljeno je bilo, da so bile nekatere naselbinske lokacije večkrat poseljene v različnih obdobjih116 in da, kar se zdi tudi pomembno, v koliščarski dobi območje Ljubljanskega barja ni bilo kontinuirano poseljeno.117 Glej npr. Menotti 2004a, 207-217; Schlichtherle 2004, 22-35; Petrequin, Bailly 2004, 36-49. 113 Npr. Spodnje mostišče, Stare gmajne in Založnica. 114 Maharski prekop in Resnikov prekop. 115 Npr. Spodnje mostišče in Črešnja pri Bistri, Stare gmajne in Veliki Otavnik Ib, Založnica in Parte. 116 Npr. Stare gmajne, Notranje Gorice, sosednji najdišči Parte-Iščica in Parte. 117 Glej npr. Velušček, Čufar 2008, 38-41 in tam navedeno literaturo. ANDRIČ, M. 2006, Ali lahko analiza pelodnega zapisa v kulturni plasti arheološkega najdišča pove, kakšna vegetacija je rasla v okolici? Primer: Resnikov prekop / Does Pollen Record in Archaeological "Cultural Layer" tell Us what Vegaetation was growing around the Settlement? Case Study: "Resnikov Prekop". - V: Velušček 2006a, 103-113. ANDRIČ, M. 2009, Klimatske spremembe in barjansko rastlinstvo koncem pleistocena in v holocenu. - V: Turk et al. 2009, 20-23. ANDRIČ, M., B. KROFLIČ, M. J. TOMAN, N. OGRINC, T. DOLENEC, M. DOBNIKAR in B. ČERMELJ 2008, Late quaternary vegetation and hydrological change at Ljubljansko barje (Slovenia). - Palaeography, Palaeocli-matology, Palaeoecology 270, 150-165. BONSALL, C., M. HORVAT, K. McSWEENEY, M. MAS-SON, T. F. G. HIGHAM, C. PICKARD in G. T. COOK 2007, Chronological and dietary aspects of the human burials from Ajdovska Cave, Slovenia. - Radiocarbon 49/2, 727-740. BREGANT, T. 1974a, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu - raziskovanja leta 1970 (Der Pfahlbau am Ma-harski-Kanal bei Ig - Untersuchungen aus dem Jahre 1970). - Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 3, 7-35. BREGANT, T. 1974b, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu - raziskovanja leta 1972 (Der Pfahlbau am Ma-harski-Kanal bei Ig - Untersuchungen aus dem Jahre 1972). - Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 3, 39-68. BREGANT, T. 1975, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu - raziskovanja 1973. in 1974. leta (Der Pfahlbau am Maharski-Kanal - Forschungen aus dem Jahren 1973 und 1974). - Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 4, 7-114. BRODAR, M. 1992, Mezolitsko najdišče Pod Črmukljo pri Šembijah (Der mesolitische Fundort Pod Črmukljo bei Šembije). - Arheološki vestnik 43, 23-35. BUDJA, M. 1992, Pečatniki v slovenskih neolitskih naselbinskih kontekstih (Lehmstempel in dem slowenischen neolitischen Siedlungskontexten). - Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 20, 95-109. BUDJA, M. 1993, Neolithic studies in Slovenia: an overview. - Atti della Societa per la Preistoria e Protostoria della Regione Friuli-Venezia Giulia 8, 7-28. BUDJA, M. 1994, Spreminjanje naravne in kulturne krajine v neolitiku in eneolitiku na Ljubljanskem barju I / Landscape Changes in the Neolithic and Eneolithic in Slovenia. Case Study: Ljubljansko barje I. - Poročilo o raziskovanjupaleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji 22, 163-181. BUDJA, M. 1996, Neolitizacija Evrope. Slovenska perspektiva. Prispevek k diskusiji / Neolithisation of Europe. Slovenian perspective. A contribution to discussion. -Arheološki vestnik 47, 323-329. BUDJA, M. in D. MLEKUŽ 2008a, Settlements, landscape and paleoclimate dynamics on the Ižica floodplain of the Ljubljana Marshes. - Documenta Praehistorica 35, 45-54. BUDJA, M. in D. MLEKUŽ 2008b, Poplavna ravnica Ižice in prazgodovinska kolišča / The Ižica floodplain and "pile-dwellings" in prehistory. - Arheološki vestnik 59, 359-370. CULIBERG, M. 2006, Rastlinski ostanki z arheološkega najdišča Resnikov prekop (Plant Remains from the Archaeological Site at Resnikov Prekop). - V: Velušček 2006a, 129-132. ČREŠNAR, M. 2007, Načini lesenih gradenj v času bronaste in starejše železne dobe v Sloveniji. - Arheo 24, 39-68. ČUFAR, K. in T. KORENČIČ 2006, Raziskave lesa z Resni-kovega prekopa in radiokarbonsko datiranje / Investigations of Wood from Resnikov prekop and Radiocarbon Dating. - V: Velušček 2006a, 123-127. ČUFAR, K. in B. KROMER 2004, Radiokarbonsko datira-nje kronologij širin branik s Hočevarice / Radiocarbon dating of tree-ring chronologies from Hočevarica. - V: A. Velušček (ur.), Hočevarica - eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / Hočevarica an eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, 281-285. ČUFAR, K., V. TIŠLER in Ž. GORIŠEK 2002, Arheološki les - njegove lastnosti in raziskovalni potencial (Archaeological wood - its properties and research potential). - Arheološki vestnik 53, 69-75. DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA 1991, Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini (Befestigte prähistorische Siedlungen in der Mirenska dolina und der Temeniška dolina). -Arheološki vestnik 42, 65-198. GASPARI, A. (ur.) 2006, Zalog pri Verdu, tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljanskega barja / Zalog near Verd - Stone Age hunters" camp at the western edge of the Ljubljansko barje. - Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 11. GASPARI, A. 2008, Bronastodobno kolišče Mali Otavnik pri Bistri na Ljubljanskem barju / Bronze Age pile-dwelling site at Mali Otavnik near Bistra in the Ljubljansko barje. - Arheološki vestnik 59, 57-89. GASPARI, A. 2009, Ljubljanica v prazgodovini. - V: Turk et al. 2009, 36-41. GREIF, T. 1997, Prazgodovinska kolišča Ljubljanskega barja. Arheološka interpretacija in poskus rekonstrukcije načina življenja (The prehistoric pile dwellings in the Ljubljansko barje. An archaeological interpretation and attempted reconstruction of the way of life). - Arheo 18. HORVAT, M. 1989, Ajdovska jama pri Nemški vasi. - Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana. JERAJ, M. 2004, Paleobotanične raziskave na kolišču Hočevarica / Palaeobotanical analyses of the Hočevarica pile dwelling. - V: A. Velušček (ur.), Hočevarica - eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / Hočevarica an eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, 56-64. LOVRENČAK, F. in M. OROŽEN ADAMIČ 2001, Ljubljansko barje. - V: D. Perko, M. Orožen Adamič (ur.), Slovenija - pokrajine in ljudje, 380-391, Ljubljana. MENOTTI, F. 2004a, Displacement, readaptation and cultural continuity. A lake-dwelling perspective. - V: Menotti 2004b, 207-217. MENOTTI, F. (ur.) 2004b, Living on the lake in prehistoric Europe. 150 years of lake-dwelling research. - London, New York. MLEKUŽ, D. 2001, Floods and fires: Landscape dynamics at Ljubljana Moor, Slovenia. - V: K. J. Fewster, M. Zvelebil (ur.), Ethnoarchaeology and Hunter-Gatherers: Pictures at an Exhibition, British Archaeological Reports, International Series 955, 43-52. MLEKUŽ, D. 2005, Trajektorije sprememb mezolitskih in neolitskih krajin dinarske Slovenije. - Doktorsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. MLEKUŽ, D., M. BUDJA in N. OGRINC 2006, Complex settlement and the landscape dynamic of the Iščica floodplain (Ljubljana Marshes, Slovenia). - Documenta Praehistorica 33, 253-271. MLEKUŽ, D., M. BUDJA, R. PAYTON, C. BONSALL in A. ŽIBRAT GAŠPARIČ 2008, Reassessing the Mesolithic/ Neolithic "gap" in Southeast European cave sequences. - Documenta Praehistorica 35, 237-251. PARZINGER, H. 1984, Die Stellung der Uferrandsiedlungen bei Ljubljana im äneolitischen und frühbronzezeitlichen Kultursystem der mittleren Donauländer. - Arheološki vestnik 35, 13-75. PAVŠIČ, J. 2008, Geologija Barja in njegovega obrobja. - V: J. Pavšič (ur.), Ljubljansko barje. Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina in naravovarstvo, 6-16, Ljubljana. PETREQUIN, P. in M. BAILLY 2004, Lake-dwelling research in France. From climate to demography. - V: Menotti 2004b, 36-49. PRUS, T. 2008, Barjanska tla. - V: J. Pavšič (ur.), Ljubljansko barje. Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina in naravovarstvo, 32-39, Ljubljana. RAETZEL-FABIAN, D. in M. FURHOLT 2006, Frühbade-ner Elemente im Neolithikum Mitteldeutschlands: "Die Schöninger Gruppe". - Archäologisches Korrespondenzblatt 36, 347-358. SCHLICHTHERLE, H. 2004, Lake-dwellings in south-western Germany. History of research and contemporary perspectives. - V: Menotti 2004b, 22-35. SCHRÖTER, R. 2009, Die Ausgrabungen des Urgeschichtlichen Forschungsinstituts der Universität Tübingen (UFI) in Aichbühl und Riedschachen (1919-1930). - V: Berichte zu Ufer- und Moorsiedlungen Südwestdeutschlands IV, Materialhefte zur Archäologie in BadenWürttemberg 67. STRITAR, A. in F. LOBNIK 1985, Pedološke raziskave kolišča Parte pri Igu (Pedologische Erforschung des Pfahlbaus Parte bei Ig). - Poročilo o raziskovanjupaleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 13, 67-73. ŠERCELJ, A. 1974, Nitka za ogrlico s kolišča ob Mahar-skem prekopu pri Igu - raziskovanja leta 1972 (Der Halsbandfaden vom Pfahlbau am Maharski-Kanal bei Ig - Grabung 1972). - Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 3, 71. ŠERCELJ, A. 1981-1982, Pomen botaničnih raziskav na koliščih Ljubljanskega barja (Die Bedeutung der botanischen Untersuchungen in den Pfahlbauten auf dem Moor von Ljubljana). - Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 9-10, 101-106. ŠIFRER, M. 1983, Nova dognanja o geomorfološkem razvoju Ljubljanskega barja (New findings on the geomorphological development on the Ljubljansko barje). - Geografski zbornik 23, 7-52. TANCIK, R. 1965, Pedološke značilnosti Ljubljanskega Barja (Pedological features of the Ljubljana Moor). -Geologija 8, 58-79. TOŠKAN, B. 2005, Živalski ostanki iz bronastodobnih naselbin pri Iški Loki in Žlebiču (Animal remains from the Bronze Age settlements at Iška Loka and Žlebič). -Arheološki vestnik 56, 91-97. TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2006, Ostanki sesalske favne na Resnikovem prekopu, Ljubljansko barje (Remains of Mammal Fauna at Resnikov Prekop, Ljubljansko barje). - V: Velušček 2006a, 139-154. TURK, J. 2006, Ugotavljanje paleoekoloških sprememb na Ljubljanskem barju v holocenu na primeru sedimentov z Resnikovega prekopa (Determining the Palaeoecological Changes in the Ljubljansko barje during the Holocene. Case Study: Sediments from Resnikov Prekop). - V: Velušček 2006a, 93-98. TURK, J. in A. HORVAT 2009a, Sedimentološka metoda ugotavljanja paleookoljskih razmer na Ljubljanskem barju, primer Starih gmajn / Sedimentological method for determination of palaeoenvironmental conditions at the Ljubljansko barje. Case study; Stare gmajne. - V: Velušček 2009c, 35-48. TURK, J. in A. HORVAT 2009b, Sedimentološka analiza profila z najdišča Blatna Brezovica / Sedimentological analysis of the profile from the site Blatna Brezovica. -V: Velušček 2009c, 123-131. TURK. P., J. ISTENIČ, T. KNIFIC in T. NABERGOJ (ur.) 2009, Ljubljanica - kulturna dediščina reke, katalog razstave. - Ljubljana. VELUŠČEK, A. 1995, Proces neolitizacije kot prehod h kmetovanju, prepoznan v mezolitskih kontekstih kraške Dinarske Slovenije? / The Transition to the Neolithic as a Process Towards Agriculture: Can It Be Recognized in Mesolithic Contexts in the Karst Dinaric Mountain Regions of Slovenia? - Arheološki vestnik 46, 327-337. VELUŠČEK, A. 1997a, Metodologija naselbinskih raziskovanj na barjanskih tleh, 1. del. - Magistrsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. VELUŠČEK, A. 1997b, Metodologija naselbinskih raziskovanj na barjanskih tleh, 2. del. - Magistrsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. VELUŠČEK, A. 2001, Srednja bakrena doba v osrednji Sloveniji. - Doktorsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. VELUŠČEK, A. 2004a, Hočevarica: keramične najdbe / Hočevarica: pottery. - V: A. Velušček (ur.), Hočevarica -eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / Hočevarica an eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, 169-212. VELUŠČEK, A. 2004b, Past and present lake-dwelling studies in Slovenia. Ljubljansko barje (the Ljubljana Marsh). - V: Menotti 2004b, 69-82. VELUŠČEK, A. 2005a, Ljubljansko barje v koliščarski dobi. -V: I. Slavec Gradišnik, H. Ložar-Podlogar (ur.), Pretrgane korenine, Opera ethnologica Slovenica, 191-216. VELUŠČEK, A. 2005b, Iška Loka - bronastodobno naselje na obrobju Ljubljanskega barja (Iška Loka - a Bronze Age settlement on the edge of the Ljubljansko barje). -Arheološki vestnik 56, 73-89. VELUŠČEK, A. (ur.) 2006a, Resnikov prekop, najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju / Resnikov prekop, the oldest Pile-Dwelling Settlement in the Ljubljansko barje. - Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10. VELUŠČEK, A. 2006b, Resnikov prekop: sondiranje, arheološke najdbe, kulturna opredelitev in časovna uvrstitev / Resnikov Prekop - Sample Trenching, Archaeological Finds, Cultural and Chronological Classification. - V: Velušček 2006a, 19-85. VELUŠČEK, A. 2007, Prispevek k diskusiji o procesu neolitizacije / A contribution to discussion of the process of Neolithization. - Arheološki vestnik 58, 425-434. VELUŠČEK, A. 2009a, Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas / Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era. - V: Velušček 2009c, 11-34. VELUŠČEK, A. 2009b, Barjanska kolišča in sočasne najdbe iz Ljubljanice. - V: Turk et al. 2009, 49-52. VELUŠČEK, A. (ur.) 2009c, Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas. Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr. / Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era. The Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC. - Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 16. VELUŠČEK, A. in K. ČUFAR 2008, Novoopredeljeni najdišči keramike z brazdastim vrezom na Ljubljanskem barju / Newly determined sites with pottery with furrowed incisions from the Ljubljansko barje. - Arheološki vestnik 59, 31-48. VERBIČ, T. in A. HORVAT 2009, Geologija Ljubljanskega barja. - V: Turk et al. 2009, 13-19. The Ljubljansko barje, problems of interpretation Translation It is definitely positive that professional problems be clarified in science, and that researchers are able to form their opinions based on scientific methodology, even if they are questionable. Consequently, I will try to provide an answer regarding certain statements presented in a discussion on the topic of the Ljubljansko barje, as noted by Mihael Budja and Dimitrij Mlekuž.1 Budja and Mlekuž (2008b) on p. 369 state: "and the hypothesised 'unknown development of the site, its environs and landscape is an outcome of fragmentary and uncontextualized datasets that have been acquired within the unsuitable research approach." In order to understand this argument, I suggest that we consider the monograph presenting the findings from archaeological-dendrochronological investigations at Resnikov prekop,2 and compare and contrast them with the findings presented by Budja.3 In my opinion, there is nothing to add here, with the only possible remark being that it does not seem Budja and Mlekuž consider it to be worth confronting their own statements with the findings, which are discussed in several chapters of this monograph. Instead, they only list two quotations; the first from the chapter Preface and Acknowledgements,4 and the second from the chapter regarding interpretation of the palynological profile.5 They therefore inaccurately present the above argument, which, in addition, has been taken completely out of context. It is a fact that the sample excavation at Resnikov prekop precisely followed the strategy of the Archaeological and dendrochronological investigations in the Ljubljansko barje. The expected result was unfortunately not entirely met, as the dendrochronologists did not manage to construct a useful chronology. The researchers, however, cannot be blamed for this. Moreover, little of the wood was suitable for analysis.6 Nevertheless, we achieved many valuable conclusions, which are now essential to consider as a part of all the research into the Ljubljansko barje or analogous environments, and beyond. This was soon confirmed, for example, by investigations into the Mesolithic site of Zalog near Verd7 and the Bronze Age pile-dwelling settlement of Mali Otavnik near Bistra,8 where we came upon an analogous problem of eroded cultural layers. Moreover, it is conclusive that any palynologist, when describing a profile and coming across a sedimentation hiatus, cannot, based on the investigated profile, discuss the environmental circumstances during a period covered by a hiatus, and 434. 1 Budja, Mlekuž 2008b, 359-370; cf. Velušček 2007, 4. 2 Velušček 2006a. 3 Budja 1994, 177. 4 Budja, Mlekuž 2008b, 368; cf. Velušček 2006a, 12. 5 Budja, Mlekuž 2008b, 369; cf. Andrič 2006, 113. 6 Čufar, Korenčič 2006, 123-127. 7 Gaspari 2006. 8 Gaspari 2008. cannot give more information than that already given by Maja Andrič.9 The statement that the findings of the Institute's10 research group are "an outcome of fragmentary and uncontextualized datasets,"11 is discussed below. First of all, I would expect the claim to be supported by evidence. In 1994 Budja, for example, introduced a "new"12 theory about activities in the Ljubljansko barje during the Copper Age. The site of Maharski prekop, investigated by Tatjana Bregant between 1970 and 1977, is one of the key sites of his discussion. Budja recognized three settlement phases at Maharski prekop:13 the earlier two were open settlements, located next to a river, and the latest one was a pile-dwelling set-telement, situated on a floodplain. Budja marked areas with recognizable structures that are typical for the later two phases on an otherwise scant plan from 1970-1974 and without consideration of quadrants from the excavations in 1976 and 1977.14 Hermann Parzinger also discussed two phases (in fact meaning "several") of development.15 However, Budja does not indicate that Parzinger actually discussed two cultural horizons, classified to a period of the Baden culture,16 i.e. the second half of the 4th millennium BC.17 The absurdity of discussing evidence in such a manner continued when Budja developed a thesis about three settlement phases of development.18 However, only the latest phase could be contemporary with Parzinger's horizons; the earliest two definitely date to a different period. The first phase, which is chronologically close to Resnikov prekop, is set forth by Budja as follows:19 "A continuation of settlement, documented in archaeological stratigraphic sequences by Maharski prekop, can be connected with the surface layer that covered settlement structures at Resnikov prekop. It is documented in the stratification as 'gyttia prior to construction of pile-dwellings', containing scattered pottery, and typologically comparable with pottery from Resnikov prekop.3 With the surface of the mentioned layer and the artefact set we define the first settlement phase (Fig.7-8, nos.2-4)." [translation A. V.] 9 Andrič 2006, 113; cf. Budja, Mlekuž 2008b, 369. 10 The Institute of Archaeology, Scientific Research Centre, Slovenian Academy of Science and Art, Ljubljana (author's note). 11 Budja, Mlekuž 2008b, 369. 12 Cf. Stritar, Lobnik 1985, 72-73. 13 Budja 1994, 177-179. 14 Budja 1994, fig. 9. 15 After Budja 1994, 177. 16 See Parzinger 1984, 36-40. 17 See e.g. Raetzel-Fabian, Furholt 2006, fig. 4. 18 1994, 177-179. 19 1994, 169-170; see also Budja 1994, 177. We have to mention that the English version of the text is somewhat different.20 However, note 3 seems more significant.21 There, the author clearly specifies the meaning of "un-fragmentation of description" and "con-textualisation of data sets": "Our reconstruction is based upon data documented in excavation areas 17, 18 and 20 (Bregant 1975,43)." As the author is not accurate in quoting, Bregant's quadrant 17 is not mentioned on p. 43, and the information about the so-called excavation area (or quadrant) 20 does not correspond with the above interpretation (see below),22 and it is therefore incomprehensible why he listed the three quadrants. Could it be that if all Bregant's records about the so-called Resnikov prekop finds from Maharski prekop were in fact listed, it would not be possible to claim the pottery from the three listed quadrants as one of the arguments for the settlement being of the same age as Resnikov prekop? A quotation from note 8, in a paper from 2006,23 is similar: "The scatters of Resnikov prekop pottery type were found in this stratigraphical position (directly on the pre-settlement surface) on the site (Bregant 1974a.52; 1975.41; Velušček2001.Sl. 29)." Certain inconsistency can be noticed in referring to the two different authors. I discussed the so-called Resnikov prekop pottery type on p. 93,24 where I precisely established the locations of individual fragments in terms of the vertical stratigraphy. However, the quoted fig. 29 illustrates, in the framework of the considered problem, a less significant distribution of these finds across the site in terms of the horizontal stratigraphy. Moreover, Bregant mentioned the finds in question on p. 52,25 where a single fragment of such type of pottery is described, found above the cultural layer (!) in quadrant no. XIV, while on p. 41 she presented ornamentation 26 and instead discussed the much more important stratigraphic data on the non-cited p. 43.27 It is obviously important that I once more quote part of the text by Bregant: " We have already mentioned finding a few artefacts that can be, observing their form as well as decorative and technical aspects, categorised as the Alpine facies of the Lengyel culture (Pl. IX, 3, 4, 5, 6; Pl. XII, 11; Pl. XIII, 6).28 These fragments differ from other objects also 20 See Budja 1994, 177 - last sentence: "The surface ... (Fig.7-8. Nr.3-6)" and compare with p. 170 - first sentence: "S površjem (The surface ...) ... (Fig.7-8. Nr.2-4)." 21 Budja 1994, 170. 22 Referring to the so-called Resnikov prekop pottery type from quadrant 20 is problematic. Bregant (1975) mentions a so-called Resnikov prekop type fragment from quadrant XX (pl. IX: 6) on p. 43. However, in a catalogue on p. 91, the same find is ascribed to quadrant XXI, which was proven to be correct upon re-examination (see Velušček 2001, 93, note 51). 23 Mlekuž, Budja, Ogrinc 2006, 261, note 8. 24 Velušček 2001. 25 Bregant 1974b, 52; p. 68 in German summary. 26 Bregant 1975, 41; p. 111 in German summary. 27 Bregant 1975, 43; p. 111 in German summary. 28 This is a culture to which the Resnikov prekop set- telement had previously been ascribed (see e.g. Parzinger 1984, 31-33). in terms of their stratigraphic position37 [translation A. V. of note 37: "The same as a fragment exhibiting identical features, found in 1972 - Report III (B), 52."], as they lie on top or underneath the layer with cultural remains. Fragments Pl. IX, 3 and Pl. XII, 11 lay at the bottom of a fairly greyish-yellow greasy clay layer, which is a prominent alluvium. The first fragment originates from quadrant XIX, at a depth of 50 cm, and the other from quadrantXXXIV, at a depth of 40 cm. Fragment Pl. IX, 6 had a similar location and originated from quadrant XX and a depth of 50 cm,29 and also from the eroded layer, which is represented as yellow clay in this part of the pile-dwelling settlement. An even more stratigraphically different position is characteristic for this fragment, as a thick layer of gyttia separates it from the cultural layer. Two fragments Pl. IX, 4, 5 were found at the bottom of the cultural layer,30 in a layer of gyttia formed prior to construction of the pile-dwellings; the first one was found 110 cm deep in quadrantXVIII and the other 100 cm deep in quadrant XIX. The exact location remains unknown only in the case of the sixth fragment Pl. XIII, 6, which originates from quadrant XXVII, ... "3' [translation A. V.] To summarise, Maharski prekop contains a small number of fragments of the so-called Resnikov prekop pottery type, which are highly scattered across the site.32 If I furthermore consider the data listed by Bregant in 1974,33 and later by the author of this discussion,34 I can conclude that at least five fragments of the so-called Resnikov prekop pottery type were found above the cultural layer, and not more than two under or at the base of the cultural layer. Considering the amount and stratigraphical position of the mentioned finds, these probably do not indicate a settlement contemporary with Resnikov prekop; their origin has to be sought elsewhere. Bregant35 believes that they were eroded from some settlement contemporaneous with Resnikov prekop, perhaps from Resnikov prekop itself or from a settlement - to this point undiscovered - dating to the same period, which was located closer to Maharski prekop (fig. 1). This was a logical reasoning, which later proved to be correct. Namely, we recently discovered that over the course of some time in prehistory, a watercourse traversed the site at Resnikov prekop and it washed away the settlement's cultural layer.36 It should be emphasized again at this point that Maharski prekop lies downstream from Resnikov prekop (fig. 1). It is interesting that Budja apparently disagrees with such an interpretation. There is no explanation for this in his publications. Does he perhaps have doubts about the strength of the rivers and streams in the Ljubljansko 29 See note 22. 30 Parzinger (1984, 37, pl. 2: 7) classified the fragment to the Boleraz group of the Baden culture and not to the so-called Resnikov prekop pottery type. 31 Bregant 1975, 43. 32 See Bregant 1975, 43, 111; Velušček 2001, 93, fig. 29. 33 1 9 74b, 52, 68. 34 See Velušček 2001, 93, note 51, with noted strati-graphic information for the so-called Resnikov prekop pottery type, also for the 1976 and 1977 excavations. 35 1 9 74b, 68; 1975, 111. 36 Velušček 2006b, 56-57; cf. Turk 2006, 98; Toškan, Dirjec 2006, 154. barje? I believe this is not the case, because - together with his co-authors - he presumes that the rivers of the Ljubljansko barje were so erosive that they were able to remove vertical piles (i.e. piles driven into the ground; author's note). Moreover, they also believe that the oldest settlement structures are absent from the Ižica (or Iščica) floodplain because they were most likely destroyed (pre-seumably washed away) or buried.37 In 2006, Mlekuž, Budja and Ogrinc discussed Maharski prekop once more. The interpretation is this time based on radiocarbon dates. A bone from quadrant 34, dated to 6570 ± 40 BP, stands out from the highly dispersed radiocarbon dates from a laboratory in Zagreb,38 and a set of 5 dates, dated to ca. 4700 BP. The oldest date was, beside other arguments,39 the key element of the following statement: "However, a radiocarbon datum for bone from grid square 34 obviously document earlier settlement of the area. The existence of earlier phase settlement was proposed on the basis of pottery scatters deposited on the pre-settlement surface (Budja 1995, 170;40 1997.82)."41 Not even a word is mentioned that the Resnikov prekop pottery type is discussed in the quoted papers, which is indirectly, according to the dating of the Resnikov prekop pile-dwelling settlement, dated to the radiocarbon period ca. 5700 BP42 and not to ca. 6600 BP, which is the dating of the mentioned bone! Budja's second settlement phase at Maharski prekop is even more mysterious.43 Beside numerous "arguments" setting forth the characteristics of this phase, a large amount of pottery or ceramics44 is also supposed to be distinctive. However, the latter is not even mentioned in the English translation.45 It is particularly interesting that a terminus ante quem of the second settlement phase is the radiocarbon year 5080 BP,46 which is a period between the settlement at Resnikov prekop and the Baden culture. That is why I believe that such a pottery would resemble finds from the so-called first Eneolithic settlement phase of Moverna vas,47 or from the second settlement phase of Gradec near Mirna,48 perhaps even pottery with analogies to the period of burials in Ajdovska jama,49 etc. But the main problem is that such a type of pottery is unidentified at Maharski prekop.50 Or am 37 Mlekuž, Budja, Ogrinc 2006; cf. Mlekuž 2001, 50. 38 A critical opinion on the interpretative value of the Zagreb dates was presented by Velušček and Čufar 2008, 47. 39 See Documenta Praehistorica 33, 260-261, and compare with Budja 1994, 169-170, 177. 40 This is a paper from a 1994 periodical, which I cite as Budja 1994, but was published in 1995. 41 Mlekuž, Budja, Ogrinc 2006, 261. 42 See Velušček 2006b, 36. 43 See Budja 1994, 177-178. 44 Budja 1994, 170. 45 Budja 1994, 177-178. 46 Budja 1994, 178. 47 See Budja 1992, 104, fig. 4: phase 7; 1993, 20, fig. 5. 48 Dular et al. 1991, 141-142. 49 Horvat 1989; Bonsall et al. 2007, 727-740. 50 See Parzinger 1984, 18-21; Velušček 2001, 52-72; 2004a, 184-212, and the cited bibliography. I perhaps mistaken and is it known (only) to Budja and to Mlekuž? If so, I would expect it be published, if it actually exists. A similar situation existed at the site of Resnikov prekop, and pile-dwelling settlements in e.g. the Iščica and Bistra streams still experience the same conditions today, but the pottery finds, at least the majority of them, remain preserved.51 In a contribution from 2006, the authors discussed Maharski prekop and on p. 258 conclude: "Therefore, we can imagine Maharski prekop as a dispersed settlement with several settlement foci located on the channel levees and surrounded by fields. Some foci were settled for a very short time - less than 100 years in the case of Spodnje mostišče (Čufar et al. 1998.85-86) - but some (Maharski prekop) were occupied conitinuously for almost a millennium, or even two millennia, as recent radiocarbon data demonstrate (Tab. 1)." A pile-dwelling is no longer mentioned. Previously square-shaped houses52 became rectangular.53 It is interesting to see how they substantiate the latter. It is based on research findings from the Institute's research group and dendrochronologists at the Parte-Iščica site, which is the exactly the same approach as that taken by the author of this paper. However, the author had introduced these findings for the first time five years earlier than Mlekuž, Budja and Ogrinc, and referred to them several times before 2006.54 Any excuse that Budja and Mlekuž had accidently overlooked the findings of the author of this paper is not appropriate here, because Budja was a member of the author's PhD oral examination committee. In a contribution from 2006, the author's dissertation55 is quoted at least twice; once even on p. 77, in the chapter where p. 76 contains a section discussing the ground plans of houses from Maharski prekop.56 An inaccurate citation of data from the author's master's thesis,57 with no proper reference, also occurs. To make myself quite clear, I cannot agree with the interpretations of precisely reconstructed ground plans of houses and a statement that the rectangular ground plans at Maharski prekop represent houses constructed on dry land with a clay floor being constructed directly on the ground.58 I believe instead that we are dealing with a pile-dwelling.59 Several arguments support this, but I will discuss these later. The thesis that a (permanent (?)) lake did not cover the Ljubljansko barje during the Holocene recurs is recurring. 51 E.g. Velušček 2006b, 56-57. 52 See Budja 1994, fig. 9. 53 Mlekuž, Budja, Ogrinc 2006, 259-260, figs. 7 and 8. 54 Velušček 2001, 76, fig. 23; 2004b, 77; 2005a, 202; the brochure and exhibition Dediščina Ostrorogega Jelena (The Heritage of Ostrorogi Jelen), opened in June 2005; see also Greif 1997, 74. 55 Velušček 2001. 56 See Mlekuž, Budja, Ogrinc 2006, 260-261. 57 Velušček 1997a; 1997b; compare with Mlekuž 2001; Mlekuž, Budja, Ogrinc 2006. 58 See Mlekuž, Budja, Ogrinc 2006, 259-260, figs. 7 and 8. 59 See also Greif 1997, 74. There is, of course, a entire set of different interpretations available. Budja and Mlekuž refer to the geographer and geomorphologist Milan Šifrer, who presented a controversial article about a possible geomorphological development of the Ljubljansko barje in Geografski zbornik in 1983. Let me reiterate that Šifrer did not foresee a permanent, extensive lake at the Ljubljansko barje between the last ice age and the Holocene.60 Furthermore, his article stated that lake marl or the so-called polžarica from the Ljubljansko barje was not a sediment deposited in a lake environment; instead, it was a sediment of fluvial origin (sic).61 Šifrer also claimed that the Ljubljansko barje was primarily much drier and became marshy only as late as the pile-dwellers period.62 It is a fact that lake marl is present under archaeological remains in the south-eastern part of the Ljubljansko barje at Resnikov prekop (5th millennium BC), at Maharski prekop (4th millennium), in the area of the first Dežman's pile-dwelling settlements (3rd and perhaps also 2nd millennium), and also on the opposite side of the Ljubljansko barje, i.e. beneath the remains of the pile-dwelling settlements of Hočevarica, Stare gmajne, and Blatna Brezovica (all dating to the 4th millennium) and also under Mali Otavnik (2nd millennium) and even below the remains of the Mesolithic hunting camp of Zalog near Verd, etc. (see fig. 1). Rudi Tancik, for example, studied lake marl in detail.63 However, Šifrer did not refer to his findings. If despite all the above, I summarise Šifrer's findings, I can imagine an approximate development of the Ljubljansko barje during the Holocene as follows: 1. During a period after the ice age, rivers were discharging a grey/light grey sediment, i.e. polžarica, on the Ljubljansko barje. A lake (or standing flood waters) could form occasionally, but the area was mostly dry. Vegetation that most probably flourished well on the drier Ljubljansko barje ground was obviously concurrently decaying and almost no traces of it exist in lower layers of the Holocene profiles (compare to fig. 2). 2. The process of the peculiar river discharge of material forming the surface of the Ljubljansko barje was apparently finished approximately in the pile-dwelling period (which lasted almost 3000 years!), when rivers and streams suddenly "decided" for some reason to stop depositing polžarica on the Ljubljansko barje and to transform the area into marshland (sic), etc. Nonetheless, in 1994, Budja introduced Šifrer's thesis about the geomorphological development of the Ljubljansko barje to archaeological studies.64 He summarised that the Ljubljansko barje was much drier at first, which resulted in settlements built on dry ground beside the rivers,65 and became much damper and unstable later, which resulted in 60 Šifrer 1983, 49. 61 Šifrer 1983, 41, 49; see also Lovrenčak, Orožen Adamič 2001, 382. 62 Šifrer 1983, 49. 63 Tancik 1965, 67-69. 64 Budja 1994, 163-181. 65 Resnikov prekop and two early settlement phases of Maharski prekop. the construction of pile-dwellings.66 Based on the above, more interpretations followed, each slightly different from the other. It is also important that although Budja, and later also Mlekuž, refers to Šifrer the whole time,67 he gradually distances himself from Šifrer's thesis (see below). In 2001, Mlekuž presented a test profile, opened on the eastern edge of the Ljubljansko barje near Babna Gorica, ca. 2 km to the northeast from the Maharski prekop pile-dwelling settlement. From this, it is clear that for a short time around 6200 BP, a regression of the lake occurred or, as the author states, a floodplain lake, and later a short-term transgression occurred again, followed by a sequence of alluvia.68 A paper from 2006 includes a somewhat different interpretation of obviously another profile from the surroundings of Babna Gorica: "Thesequence demonstrates intensive and complex fluvial and flood activity before 6700 cal BP, with a sequence of 'wet' and 'dry' episodes. In this case, even the presence of 'lacustrine' calcareous silt, traditionally an indicator of a stable lake, can be interpreted as a result of erosion and deposition by fluvial activity."6"9 Another paper,70 discussing the Ljubljansko barje, states: "Radiocarbon dates place the first phase of the palaeochannels before 5725 calBP. Thus, at the latest at 3776 calBC this part of Ljubljana Marshes was an active floodplain and not a shallow lake, as the traditional view suggests,"'71 based on which we could suspect that the south-eastern part of the Ljubljansko barje could be, at least occasionally (?), submerged. A similar interpretation can also be found in a popular contribution, published by Budja in the newspaper Delo, dated 8 May 2008. Discussion on the topic Sodobne arheološke raziskave na Ljubljanskem barju (Contemporary archaeological research at the Ljubljansko barje) includes a large sub-title Mit o koliščarskem jezeru (The myth of a pile-dwelling lake) on p. 23, which indicates that a so-called pile-dwelling (permanent) lake never existed on the Ljubljansko barje. The author refers to Šifrer to back up this statement: "In the mid-eighties, the geographer Milan Šifrer published a study about the geomorphological development of the Ljubljansko barje, where the area of tectonic depression at the contact of the Alps and the Dinarides was presented as a Holocene floodplain, onto which fluvial sediments were deposited during frequent flooding and long-lasting stagnation of water. Inflows of water were dependent upon the amount of rainfall and the Alpine foothills and Dinaric Karst plateau hydrographical network dynamics. In addition, paleobotanists reported that, during this period, some of the settlements stood on dry or only slightly marshy ground. " [translation A. V.] 66 Late Maharski prekop and Parte or na Partih. 67 See e.g. Mlekuž, Budja, Ogrinc 2006, 256; Budja, Mlekuž 2008b, 368. 68 Mlekuž 2001, 44, fig. 3. 69 Mlekuž, Budja, Ogrinc 2006, 257-258. 70 The paper was discussed at the 15th Neolithic Seminar, held at the Department of Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, during the second half of 2007 (see Documenta Praehistorica 35, p. III). 71 Budja, Mlekuž 2008a, 48; similar also Budja, Mlekuž 2008b, 369. The most recent paper even allows a possibility that a long-term lake actually existed. Namely, Budja and Mlekuž claim with "great certainty" [translation A. V.],72 "that at least at the time of occupation (and probably even earlier) of the Maharski prekop site around 4000 cal BC, this part of the Ljubljana marshes was not covered by shallow lake"/3 and, "We belive that the Ljubljana Marshes in prehistory was neither floodplain nor lake exclusively, but a dynamic mosaic of different environments, including floodplains and large bodies of standing water.'74 The mosaic was highly dynamic, both in seasonal as well as in long term temporal scales, in association with global and regional climatic anomalies in the Holocene (Budja, Mlekuž 200875)."76 Let us leave aside this paronomasia, which makes us wonder at the exact meaning of vague descriptions of the Ljubljansko barje: large body of standing water, long-term stagnant water, etc., and let us stop at the next problem, i.e. the interpretations of palaeochannels and, above all, the dating of them.77 In my opinion, an exemplary case of the incorrect utilization of otherwise doubtlessly useful technology, the so-called LiDAR, is presented here. As was said before, we will now focus on radiocarbon dates, which Budja and Mlekuž also consider a key element.78 But let us first discuss a fragment of pottery, found at the drilling of borehole no. 6: "This is supported by the piece of prehistoric pottery, found in the borehole, indicating that we dated an undisturbed surface, .... We therefore suggest that 5110 ± 40 BP is the age of the terrace surface."79 As we can see, this is, again, a period close to Budja's so-called second settlement phase at Maharski prekop,80 which was, based on the radiocarbon date 5080 BP, a presumable terminus ante quem, correlated with the first Eneolithic phase at Moverna vas, Gradec near Mirna and Ajdovska jama (see above). An unambiguous conclusion follows. A so far unknown settlement phase exists at the Ljubljansko barje. Publication of such a fragment is therefore imperative! However, we are perhaps dealing with another paronomasia; we have already come across them in studies of the Ljubljansko barje. One of the most interesting studies discusses still unpublished pottery fragments from the Mesolithic context of the Breg near Škofljica site, which are supposed to be typologically comparable to the earliest Linear pottery (sic).81 Also worthy of mention is note 1,82 which brings the above claim 72 Budja, Mlekuž 2008b, 366. 73 Budja, Mlekuž 2008b, 369. 74 Also Andrej Gaspari (2009, 37) has recently followed this thesis, despite the fact that like Budja in Mlekuž, he does not offer any evidence to be able to confirm it (compare Verbič, Horvat 2009, 13-19, Velušček 2009b, 49-52, and Gaspari 2009, 36-41). 75 This is a paper by Budja, Mlekuž 2008a (author's note). 76 Budja, Mlekuž 2008b, 370. 77 See Budja, Mlekuž 2008a; 2008b. 78 Cf. Budja, Mlekuž 2008b, 369. 79 Budja, Mlekuž 2008b, 369. 80 See Budja 1994, 177-178. 81 Mlekuž 2001, 47. 82 Mlekuž 2001, 47, note 1. to a close: "Field surveys at known mesolithic sites have also revealed fragments of pottery, but there has been a general tendency to ignore them." However, the most important questions remain unanswered: which excavation sites are these and what does the mentioned pottery - which would establish the above claim - look like?83 Furthermore, it is conspicuously odd that the authors discuss five radiocarbon dates for an area covering more than 7 hectares (over 70,000 m2), which all - except for a date from borehole no. 6 - supposedly represent a terminus ante quem for an individual phase of activity of the palaeochannels. Let us make a comparison with the site of Resnikov prekop,84 where we dealt with an analogous problem of a palaeochannel, its filling and dating. It is essential to note that we are dealing with a smaller area here, comprising as little as 33 m2. All radiocarbon-dated samples, which could potentially be gained by drilling, originate from this area. To summarise, Resnikov prekop offers 5 radiocarbon dates from a layer just above lake marl:85 1. Two samples of organic carbon from a sediment: 2120 ± 40 BP and 2220 ± 40 BP;86 2. Two macro-plant samples: 1587 ± 30 BP and 1250 ± 30 BP;87 3. Vertical pile no. 33, with its top reaching as far up as the layer just above lake marl: 5718 ± 23 BP.88 The conclusion is obvious. Five (5!) radiocarbon-dated samples from a relatively small area represent a period stretching back thousands of years, which makes us doubt the interpretative value of five (5!), but in fact only four (4!), radiocarbon dates, gained on the basis of samples from an extensive area to the north of Resnikov prekop, as suggested by Budja and Mlekuž.89 It is also unusual that, in the case of Mala Triglavca, the authors support a diametrically opposite opinion about the radiocarbon dates and their interpretation.90 What applies to Mala Triglavca would thus not apply to the Ljubljansko barje! 83 A similar discussion is already known in Slovenian archaeology, i.e. a discussion on pottery from the "Mesolithic context" of the Pod Črmukljo rock shelter (Brodar 1992, 25; Velušček 1995, 336; 2007, 434, figs. 2-5; Budja 1996, 329; Mlekuž 2005, 22, etc.). 84 Velušček 2006a. 85 The data is valid for the area where sample trenching was conducted in 2002 (see Velušček 2006b). 86 Andrič 2006, 112, pl. 2. 87 Culiberg 2006, 132, pl. 2. 88 Čufar, Korenčič 2006, pl. 2; see also Velušček 2006b, fig. 5: pile no. 33. 89 Budja, Mlekuž 2008a; 2008b. 90 " The work at Mala Triglavca underlines the fact that any stratigraphic or radiocarbon sequence may be a complex palimpsest, created and recreated through a series of interlinked processes. On the one hand, 'gaps' in the radiocarbon sequence do not necessarily represent periods of abandonment of a cave, but may reflect episodes of postdepositional disturbance and intensive modification and transformation of the cave sediments. They may also be created by having too few radiocarbon samples and by the selectivity of the. Small scale excavation (typical for cave sites), failure to appreciate Before I finish, I have to mention a few more discrepancies. Budja and Mlekuž, particularly in recent papers, discuss settlements constructed on dry ground, located on terraces or some sort of islands next to rivers or next to beds of flowing water. Some of the settlements were supposedly long-term, existing for a millennium or longer. Moreover, fields for agricultural activity were located in the direct vicinity of the settlements. It is disturbing that the authors effortlessly eliminate pile-dwellings from interpretations (after 1994 or 1999), the reason being an outdated "iconography" that was supposedly recently reintroduced by Velušček (the author of this discussion).91 The question remains: how to explain the statement that, at e.g. Maharski prekop, a clay house floor was laid directly onto the ground in a constantly damp environment, where organic remains are excellently preserved,92 which would definitely not occur on dry land?93 Clay foundations and a wet or damp environment do not interconnect! In regions with settlements constructed on damp ground - but not pile-dwellings - long and straight planks were used to construct a floor or as an insulating material for house foundations. A classical example of this type of construction is Aichbühl in Germany.94 Nothing similar has yet been found at the Ljubljansko barje. I sincerely doubt that the wooden foundations were washed away,95 as cereal grains96 and other small finds of organic origin were preserved.97 Another question arises. Namely, where can we seek terrain suitable for the cultivation of several species of wheat and barley, when the ground was constantly wet?98 Certainly not on wet ground in the immediate vicinity of the effects of postdepositional processes, direct translation of series of radiocarbon dates into cultural sequences, and interpretative models that see the Neolithic as radically different from the Mesolithic, have all contributed to the creation of such gaps" (Mlekuž et al. 2008, 248). 91 Budja, Mlekuž 2008b, 368. 92 As has also been noted by Mlekuž, Budja and Ogrinc in 2006, 259. 93 Analysis completed on the pile-dwelling wood, which lasted less than a month (Čufar, Tišler, Gorišek 2002, 69-75), showed that a few dry years in the area with preserved pile-dwelling remains perniciously influenced archaeological remains of organic origin. Borut Toškan (2005, 97) also emphasized differences in the preservation of material in a case of bone finds; the differences are a consequence of deposition in a different environment. And, last but not least, the reduction of the groundwater level and the drying of the wet bed represent the greatest threat to archaeological remains in the Ljubljansko barje. 94 E.g. Schröter 2009; see also Črešnar 2007, fig. 19. 95 Cf. Mlekuž, Budja, Ogrinc 2006, 259. 96 Data valid for the studied pile-dwelling settlement of Maharski prekop (Tjaša Tolar, personal com.). 97 Data valid for the studied pile-dwelling settlement of Maharski prekop (see e.g. Šercelj 1974, 71). 98 It is known, based on the results of excavations conducted by Bregant, that the pile-dwellers from Maharski prekop were also engaged in agriculture, which is indirectly shown by a quern (e.g. Bregant 1975, fig. 2). Researchers Maharski prekop, as claimed by Mlekuž, Budja and Ogrinc.99 Instead, it can be found on a fan of dry ground, ca. 800 m westwards from the pile-dwelling settlement.100 In a paper from 2008, we clearly showed that settlements located in the south-eastern part of the Ljubljansko barje were shifting through time, i.e. from the utmost southern end towards the north, or the middle of the Ljubljansko barje.101 It is perhaps a coincidence that the earliest settlement was discovered on the far south and that settling then "continued" in northwardly direction in terms of horizontal stratigraphy, starting with settlements dating to the 4'h millennium and then to the 3rd and perhaps even the 2nd millennium. However, every lake follows its own development from creation to disappearance, from swamp to moor.102 I therefore presume that during an almost three-thousand-year period, the pile-dwellers were searching for locations most suitable for the construction of settlements and were careful not to move too far away from areas that were favourable for agriculture and other activities on dry ground. Swamp or marsh would have been present in the hinterland. The settlement at Maharski prekop was protected by a double wooden palisade.103 No evidence exists to be able to conclude that this was a breakwater or some sort of a also came across cereal pollen in the cultural layer (e.g. Šercelj 1981-1982, 103). Charred cereal grains were discovered at Maharski prekop as late as in 2005 (Tolar, personal com.). As these macro-plant remains have not yet been published, I am emphasizing the finds from Hočevarica, which is chronologically probably less than a century older than Maharski prekop, as further evidence indicating which cultivated plants we can also expect to find at Maharski prekop, (e.g. Čufar, Kromer 2004, 281-285; Velušček, Čufar 2008, 40-41, fig. 7), and where several species of wheat and barley have been found (after Jeraj 2004, 58-59). 99 See Mlekuž, Budja, Ogrinc 2006, 255-256, 258. The palynologist Andrič shares a similar opinion. In a contribution where she is describing climatic changes and flora of the Ljubljansko barje from the end of Pleistocene and during the Holocene, in a paragraph on the activities during the 5'h millennium BC, she states: "When, allegedly because of a drier climate, water level in a pool lowered, newly parched surfaces, which probably attracted the first farmers, started to be overgrown with alder and oak" (Andrič 2009, 21-22; see also Andrič et al. 2008, 162) [translation A. V.]. Nevertheless, this is a very unusual point of view if we consider the ecology of cultivated plants (Triticum and Hordeum), which were probably known and cultivated by pile-dwellers from Resnikov prekop (see Culiberg 2006). According to Andrič (see above), they evidently flourished in a damp environment with good conditions for growth of alder and oak (e.g. Tancik 1965, 60-62, 78; Prus 2008, fig. 5). 100 See Tancik 1965, 60, 72; Prus 2008, 33-34, fig. 5, and cf. Budja 1994, fig. 2. 101 Velušček, Čufar 2008, 31-48. 102 Pavšič 2008, 12. 103 E.g. Greif 1997, 26; Velušček 2001, 75-77; 2004b, 77, and the cited bibliography. scarp.104 After 15 years (!), I would therefore expect at least one quotation (!) supporting a thesis about a breakwater/ scarp, which does not derive from research at Maharski prekop. Nevertheless, pile-dwellers had the surface of the lake on their doorstep. Rivers and streams represent a problem. It appears that pile-dwellings were located in their vicinity. Cultural layers at the Stare gmajne and Blatna Brezovica sites, for instance, indicate that the predecessor of the present-day Ljubljanica was flowing into the lake not far away from the mentioned settlements.105 A similar, but perhaps even more complicated situation was perhaps present in the area from Resnikov prekop to the so-called Dežman's pile-dwellings, located to the north of Ig. The constant shifting of settlement locations during the 4th millennium indicates fairly rapid local environmental changes, which perhaps slowed down again in the 3rd millennium.'06 Nonetheless, finds of the Resnikov prekop pottery type indicate dynamic activities at Maharski prekop. These, together with a bone from quadrant 34, dated to the 6th millennium BC, definitely do not originate from this pile-dwelling. The same can also be claimed for a so-called pal-aeochannel that surrounds Maharski prekop. Budja107 interprets it as evidence that the settlement stood next to a flowing-water channel. Let us put the palisade or a so-called breakwater aside, and discuss archaeological data, predominantly the vertical stratigraphy. Cross-sections, published by Bregant,108 show that the riverbed was active after the inhabitation of the settlement terminated (see fig. 3). This could furthermore be confirmed with a radiocarbon date: 4020 ± 40 BP,109 despite its doubtful interpretative value. I can even presume, considering the published cross-sections, that the channel of flowing water shifted closer to the settlement during the period when the settlement perhaps still existed. Moreover, the settlement perhaps may have then been abandoned because of an imminent danger, maybe caused by this water channel. AII in all, the Maharski prekop site represents a complex problem that will be hard to solve satisfactorily, in any case harder than the Resnikov prekop site.110 samples were taken.1" A thesis that pile-dwellers would settle 700 m into a swamp or a marsh in order to live next to a river does not seem logical at the moment. First of all, the central part of the Ljubljansko barje, i.e. the mid-die of the lake, has not (yet) yielded any pile-dwellings. Secondly, we discovered that after the pile-dwelling period, when the entire Ljubljansko barje became a marsh, the settlements shifted onto a solid fringe of the marsh.112 As discussed above, activities near Maharski prekop can be explained in a similar way.113 Let me conclude with a few words on the duration of settlements. The thesis of long-term settlements, as argued by Budja and Mlekuž using the example of Maharski prekop, can now be rejected on the basis of the evidence. We can briefly discuss this theme after a decade and a half of dendrochronological research. Moreover, it further appears that the Institute investigations have become comparable with findings from Swiss, German and French lakes.114 It appears that the Ljubljansko barje settlements were comparatively short-lived, existing for a few decades or a century at most,115 some of them even less.116 We have also found that the Ljubljansko barje was contemporaneously populated at several locations.117 Last but not least, the data indicate that some settlement locations were repeatedly inhabited during different periods,118 and - which also seems important - the area of the Ljubljansko barje was not continuously populated during the pile-dwelling period.119 Translation: Nives Kokeza Anton Velušček Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Novi trg 2 SI-1000 Ljubljana anton.veIuscek@zrc-sazu.si Pile-dwelling locations remain another problem. Analysis, conducted at Stare gmajne, indicates that the pile-dwelling settlement stood in a marshy or swampy environment ca. 700 m from solid ground. We therefore assume that a lake had to be nearby, if not right next to the settlement or trench from which the investigated 104 Budja 1994, 178, etc. 105 Turk, Horvat 2009a; 2009b. 106 Cf. Velušček, Čufar 2008, fig. 5. 107 1994, 178. 108 Bregant 1974a, appendix 1: northern cross-section of quadrant 8, southern cross-section of quadrants 3 and 4, and southern cross-section of quadrants 6 and 7; 1974b, appendix 1: northern and southern cross-sections of quadrant 9; 1975, appendix 3: northern cross-section of quadrant 15. 109 Budja, Mlekuž 2008b, 369, fig. 2. 110 See Velušček 2006a. 111 Velušček 2009a; Turk, Horvat 2009a. 112 See e.g. Velušček 2005b. 113 Compare to Velušček, Čufar 2008, 31-48. 114 See e.g. Menotti 2004a, 207-217; Schlichtherle 2004, 22-35; Petrequin, Bailly 2004, 36-49. 115 E.g. Spodnje mostišče, Stare gmajne and Založnica. 116 Maharski prekop and Resnikov prekop. 117 E.g. Spodnje mostišče and Črešnja pri Bistri, Stare gmajne and Veliki Otavnik Ib, Založnica and Parte. 118 E.g. Stare gmajne, Notranje Gorice, the neighbouring sites Parte-Iščica and Parte. 119 See e.g. Velušček, Čufar 2008, 46-48, and the cited bibliography. Holocenske paleoekološke in paleohidrološke razmere na Ljubljanskem barju - prispevek k diskusiji Maja ANDRIČ Izvleček Abstract Ljubljansko barje je izjemna pokrajina. Vlažne hidrološke razmere omogočajo dobro ohranjenost arheoloških najdišč in paleoekološkega zapisa. Vendar pa je Ljubljansko barje za paleoekološke raziskave hkrati tudi izjemno zahtevna regija. Razvoj holocenske pokrajine in vegetacije je bil namreč zelo dinamičen, posledica tega pa spremenljive tafonomske razmere in, zaradi kompleksne hidrološke mreže in človekovega vpliva (rezanje šote), pogosto fragmentiran paleoekološki zapis. Kljub številnim raziskavam v zadnjih desetletjih, podrobne raziskave nekdanje hidrologije niso bile opravljene, čeprav je za arheologijo in paleoekologijo to očitno pomembna tema, saj se je v zadnjih letih razvila živahna diskusija o tem, ali je območje Ljubljanskega barja nekoč pokrivalo jezero ali rečna poplavna ravnica. S tem prispevkom se želim vključiti v razpravo in predstaviti svoj pogled na hidrološko problematiko. Moje mnenje je, da so bile paleoekološke razmere na področju Ljubljanskega barja preveč kompleksne, da bi jih lahko zreducirali samo na polemiko "jezero ali poplavna ravnica?", moj glavni očitek raziskovalcem, ki so dozdaj razpravljali o tej temi pa, da je njihova interpretacija hidrološkega dogajanja preveč ambiciozna, ker temelji na rezultatih premalo obsežnih paleoekoloških raziskav, pa najsi gre za rezultate njihovih lastnih raziskav ali interpretiranje rezultatov drugih raziskovalcev. Ključne besede: paleohidrologija, Ljubljansko barje, holocen, paleoekologija, palinologija The Ljubljansko barje is a remarkable landscape. Due to wet hydrological conditions the palaeoecological record and archaeological sites in the area are very well preserved. Yet, it is also a very demanding landscape for studying the past environment. The environmental changes and vegetation development throughout the Holocene were very dynamic, which led to changeable taphonomic conditions and, because of the complex hydrological network and human impact (peat cutting), the palaeoecological record is often fragmented. Past hydrological conditions at Ljubljansko barje are a very important topic for archaeologists and palaeoecologists alike and in the last few years there has been an intensive debate about whether Ljubljansko barje was covered by a floodplain or a lake. However, despite intensive research in the area in the last decades, no detailed study of palaeohydrology was carried out. With this paper I would like to join the discussion and present my opinion regarding past hydrological conditions in the area. In my opinion this question is too complex to limit ourselves to the "lake or floodplain?" dilemma. In most studies to date of the past hydrology, the interpretation that has been suggested was too ambitious, because it was based on insufficient data, no matter whether researchers were presenting their own data or interpreting other researcher's results. Key words: palaeohydrology, Ljubljansko barje, the Holocene, palaeoecology, palynology UVOD Paleoekologija je omejena na preučevanje zapisa preteklega dogajanja, ki je zaradi tafonomskih procesov pogosto fragmentiran in preoblikovan. Palinologi, na primer, analiziramo pelodne ostaline v jezerskih in močvirskih sedimentih, da bi lahko rekonstruirali zgodovino razvoja vegetacije, na razvoj vegetacije in hidrologijo v neki pokrajini pa, poleg drugih dejavnikov, bistveno vplivata klima in človek. Vendar pa vpliva nekdanje klime ne moremo meriti neposredno; opazujemo lahko le spremembe zapisov v "paleoekoloških arhivih" (npr. v sedimentu). Čim več različnih paleoekoloških raziskav naredimo (z velikim številom analiziranih vzorcev, čim boljšo kronološko kontrolo in koordinacijo med raziskovalci), tem podrobnejša bo naša informacija o nekdanjem okolju. Z na- predovanjem raziskovalnega dela si interpretacije različnih raziskav pogosto med seboj navidezno nasprotujejo in odpira se vse več novih problemov, ampak nič hudega, to je davek, ki ga plačujemo za napredek in specializacijo paleoekoloških ved. Dobra paleoekologija je multidisciplinarna in osebno imam raje "diskusijo" kot pa "sintezo", s katero bi se vsi strinjali, kar bi nam dajalo navidezno varen občutek, da so vsi problemi rešeni (pa morda sploh niso bili odprti, ker smo jih varno "pometli pod preprogo"). Tudi tako zahtevnega raziskovalnega problema, kot je preučevanje nekdanjih hidroloških razmer v pokrajini, se lahko lotimo na več načinov. Raziskave, ki se ukvarjajo s preučevanjem nihanja vodne gladine v jezerih in močvirjih, pogosto vključujejo geomorfološke raziskave, analize sprememb fizičnih in kemičnih lastnosti sedimenta in proučevanje rastlinskih in živalskih mikro- in makrofosilov (Dearing, Foster 1986; Moore 1986). Vendar pa se je treba zavedati, da vse prej omenjene spremembe niso dobro vidne v vseh tipih bazenov (pomembno je, ali je jezero/močvirje majhno ali veliko, s površinskimi pritoki/odtoki vode ali brez njih) in niso nujno povezane z nihanjem višine vode. Lahko so povezane tudi z drugimi dogodki v okolju, kot so spremembe v povodju (npr. odlaganje debelejših frakcij minerogenega sedimenta zaradi erozije, ki jo je povzročilo izsekavanje gozda) ali naravno zasipavanje in sukcesijsko zaraščanje bazena (Digerfeldt 1986, 129-130). Skratka, "čarobne palčke" in samo ene "prave metode" za proučevanje hidrologije ni, analogije z dogajanjem v primerljivih modernih jezerih so lahko zavajajoče (Dearing, Foster 1986, 70), pogosto pa se je okolje do danes že tako močno spremenilo, da tudi moderne analogije niso več na voljo. Ko končno ugotovimo, kako se je višina vode v jezeru spreminjala skozi čas, se seveda odpre nov problem in postavi novo vprašanje: Zakaj je do teh sprememb okolja sploh prišlo? In tudi odgovor na to vprašanje ni enostaven: na nihanje gladine vode lahko vplivajo tektonika, geološka podlaga, klima (temperatura in količina padavin), dotok/ odtok vode, okoliška vegetacija in človek (Dearing, Foster 1986, 68, 71). Vsako od omenjenih vprašanj pa potrebuje svojo, podrobno raziskavo. Skratka: preučevanje hidrologije je zapletena in dolgotrajna multidisciplinarna paleoekološka raziskava. V hidrološko tako kompleksnih bazenih, kot je (bilo) Ljubljansko barje, so podrobne in dolgotrajne paleoekološke raziskave še toliko bolj pomembne. V preteklih letih je bilo na Ljubljanskem barju opravljenega kar nekaj raziskovalnega dela, ki se posredno ali neposredno dotika hidrološke problematike. V tem prispevku bom najprej na kratko predstavila nekaj najbolj tipičnih pogledov na hidrologijo Ljubljanskega barja in se kritično opredelila do argumentacije posameznih raziskovalcev, na koncu pa predstavila še svoj pogled na hidrološko problematiko, ki temelji na rezultatih multidisciplinarne paleoekološke raziskave vrtine z vzhodnega dela Ljubljanskega barja. V razpravi se ne bom omejila samo na za arheologijo najzanimivejše obdobje prazgodovinske poselitve barja, ampak bom, zaradi lažjega razumevanja dogajanja v pokrajini, obravnavala celoten holocen (z izjemo zadnjih nekaj tisočletij, ko je bil paleokeološki zapis zaradi rezanja šote uničen). JEZERO ALI POPLAVNA RAVNICA? Kritičen pregled argumentov, ki so bili uporabljeni v dosedanji polemiki Jezero Prvi model hidrološkega razvoja Ljubljanskega barja, ki temelji na geomorfoloških in sedimento-loških podatkih predvideva, da je področje Ljubljanskega barja v poznem glacialu ter zgodnjem in srednjem holocenu prekrivalo jezero (Melik 1946). Do ojezeritve naj bi bilo prišlo zaradi tek-tonike in mehanične zajezeritve zaradi rečnega zasipanja Save. Melik je na osnovi geomorfoloških podatkov (lega in nadmorske višine obrežnih teras) menil, da je bilo v prvi, poznoglacialni fazi jezero globoko 13-14 m, kasneje, ko je jezero postalo plitvejše (10-11 m), je zaradi nasipanja potokov obrežni pas že pogledal iz vode, medtem ko je bilo v zadnji fazi, ki jo postavlja v koliščarsko obdobje, jezero že zelo plitvo in le v najglobljih predelih globoko preko 3 m (Melik 1946, 60-66). Jezero naj bi v barje prešlo nekje v obdobju med "koliščarsko" in rimsko dobo; sredi šotne plasti za Babno Gorico pri Škofljici so namreč našli ostanke rimske ceste, ki je domnevno potekala na relaciji Škofljica-Ig-Bloke (Melik 1946, 99-100; Velušček 2006, 43, sl. 24). Poleg geomorfološke Melik uporablja tudi sedimentološko argumentacijo. Svetlo siva karbonatna meljasta glina (polžarica), ki pokriva večji del Ljubljanskega barja, je bila opredeljena kot jezerski sediment na osnovi geokemičnih lastnosti sedimenta: vsebuje veliko karbonatov, ki so se odlagali tako s kemičnim kot biogenim izločanjem apnenca zaradi fotosinteze vodnih rastlin, in vsebnosti vodnih polžev (konhilij). "Rjavo blato" in šoto nad polžarico je označil kot "močvirski sediment", pri čemer naj bi bila črna šota značilna za nizko (travniško) barje, rjava šota pa za visoko barje (v katerem so prevladovali mahovi iz rodu Sphagnum), vendar pa Melik opisa okolja, v katerem naj bi se bile odlagale posamezne plasti, ni podrobno argumentiral, hkrati pa tudi opozarja na pomembne krajevne razlike glede razvoja močvirja in potrebo po nadaljnjem raziskovanju (Melik 1946, 51-52, 90-98). Melikovo argumentacijo so sprejeli in s svojimi raziskavami dopolnili tudi raziskovalci v naslednjih desetletjih. Tako je bila v naslednjih letih opravljena palinološka analiza sedimenta z opažanjem odtisov haracej v polžarici (Šercelj 1965; Šercelj 1966), analiza mehkužcev (Pavlovec 1967; Pavlovec 1982), kemična analiza, sedimentološki in pedološki opis polžarice in nad njo ležečih plasti (e. g. Grimšičar, Ocepek 1967; Tancik 1965; Turk 2006). Kje so glavne prednosti in pomanjkljivosti "jezerske" razlage? Ena od prednosti zgoraj predstavljene hipoteze je kombinirana uporaba geo-morfoloških in sedimentoloških podatkov, glavna pomanjkljivost pa odsotnost ustrezne kronološke kontrole, slaba resolucija vzorčenja in nenatančen opis preiskovanih profilov. Slabo je proučen tudi razvoj okolja v fazi izsuševanja jezera, pa čeprav se v literaturi že zelo dolgo pojavlja opis razvoja jezera, ki ga povzema sledeča trditev: "V obdobju vsaj od koliščarske dobe naprej je namreč dokazano, da je Ljubljansko barje prešlo več razvojnih stopenj - od umikanja jezera, sočasnega napredovanja močvirja, do rasti nizkega barja in na nekaterih območjih v visoko barje (glej in prim. npr. Šercelj, 1966, 443; Peterlin 1970-71; 1987; Pavšič 1989, 9; Mencej 1992, 264; Turk 2006, 94)." (Velušček 2007, 428). Na katerih podatkih temelji ta trditev? Melikov (Melik 1946, 91-92) opis sprememb vegetacije, do katerih običajno prihaja v plahnečem, zaraščajo-čem se jezeru - gre za splošen ekološki koncept naravnega razvoja jezera v nizko in visoko barje (Tansley 1939, "hydroseral succession" = hidrološka sukcesija) - so v prejšnjem stavku citirani avtorji le povzemali in ponavljali. Vendar pa, z izjemo nekaj zelo splošnih opisov šotnih plasti (brez predstavitve metodologije, točne lokacije in podrobnega opisa profilov, npr. Tancik 1965) in podatka iz 19. stoletja, ki v šotni plasti nad gyttjo omenja ostanke trsta (Phragmites) in različnih vrst iz rodov Carex (šaš) in listnatih mahov Hypnum (Martinčič 1987), podrobna raziskava, ki bi ugotovila, kaj se je dejansko dogajalo in kako točno je to sosledje potekalo, na Ljubljanskem barju ni bila opravljena. Velika večina šote je bila uničena, še preden je bilo mogoče opraviti ustrezne (paleo) ekološke raziskave (Martinčič 2003). Osnovni koncept hidrološke sukcesije (Clements 1916; Tansley 1939; Charman 2002, 146, fig. 7.3a) predvideva postopno zaraščanje vseh jezer po vnaprej točno določenih vegetacijskih fazah. Na začetku hidrološke sukcesije prevladujejo vodne rastline globlje vode (Myriophyllum, Potamogeton -rmanec in dristavec), ki jih kasneje, ko voda zaradi zasipavanja bazena postaja vse plitvejša, nadomestijo rastline plitve vode (Nymphaea, Nuphar, lokvanj in blatnik), čemur sledi razširitev trstičja (Phragmites, pelod tipa "Poaceae"), šašev (Cyperaceae), v končni fazi pa področje prekrije visoko barje in/ali gozd. Vendar pa raziskave modernih rastlinskih združb kažejo, da je ta idealiziran koncept hidrološke sukcesije potrebno jemati z rezervo in le kot splošen koncept, ne pa kot "recept", po katerem se bodo zaraščala vsa jezera (Charman 2002, 146). Kaj o vegetacijskih sukcesijskih stopnjah za-raščajočega se jezera pravi paleoekologija? Na kakšen način so se zaraščala jezera v preteklosti? Primerjava modernega dogajanja s fosilnim zapisom kaže, da v različnih delih bazena lahko poteka različno vegetacijsko zaporedje, na katerega vplivajo tudi zunanji vplivi: klima, spremembe hidrologije, človek (Birks 1980, 29-30). Primerjava holocenskih zapisov na paleoekoloških najdiščih v Veliki Britaniji (Walker 1970) pa tudi kaže, da se klasična sukcesija ne pojavlja na vseh najdiščih, pogosto so nekatere faze izpuščene ali pa prihaja celo do razvoja v obratni smeri (Birks, Birks 1980, 59-60). Stratigrafske spremembe, ki kažejo tipično hidrološko sukcesijsko zaporedje, se običajno pojavljajo samo v jezerih, ki imajo dovolj majhno zaledje, da je nivo vode odvisen pretežno od talnice (Dearing, Foster 1986, 71). Ljubljansko barje je, v nasprotju s tem, velik bazen s številnimi pritoki in odtokom vode, zaradi česar lahko pričakujemo bolj zapleteno zaraščanje bazena in upoštevanje zgolj sukcesijskih razvojnih stopenj je verjetno preveč poenostavljen opis dogajanja. Zato ne preseneča, da pelodni diagram vrtine "na mahu" (Andrič et al. 2008), na primer, ne kaže klasične hidrološke sukcesije vodnih in močvirskih rastlin. Morda je bila na tem mestu kakšna sukcesijska faza izpuščena ali pa razvoj tako hiter, da ga pelodni diagram ne zazna. Vsekakor bi, kljub slabi ohranjenosti makrofosilov, nekaj več informacij o "in situ" hidrološki sukcesiji morda lahko dale podrobnejše analize rastlinskih makrofosilov. Ali "jezerska" teorija predvideva, kdaj je jezero na celotnem Ljubljanskem barju prešlo v močvirje? Velušček (Velušček 2005, 77-78) na osnovi Šifrerjevega radiokarbonskega datuma za "rjavo organogeno ilovico neposredno nad polžarico v Črni vasi" (2850 ± 100 BP, Šifrer 1984, 43) domneva, da se je to zgodilo v 2. tisočletju pr. n. št. Verjetno res, vendar je škoda, da za področje pri Crni vasi nimamo podrobnejših paleoekoloških podatkov (npr. podrobnega opisa celotnega profila, večjega števila radiokarbonskih datumov in drugih pale-oekoloških raziskav). Z organskimi snovmi bogat sediment se lahko odlaga v hidrološko zelo raznolikih okoljih, lahko tudi v plitvem jezeru (Birks, Birks 1980, 50) ali v hidrološko bolj suhih razmerah. Samo na osnovi barve in starosti organskih snovi, ki jih sediment vsebuje, si nekdanjih okoljskih razmer bolj podrobno nikakor ne bi upala inte-repretirati, pa čeprav se je v arheološki literaturi v zadnjem času precej razširilo interpretiranje okoljskih razmer na osnovi iz konteksta iztrganih radiokarbonskih datumov, tako pri zagovornikih "jezerske" kot "rečne" (npr. Budja, Mlakuž 2008a; Budja, Mlekuž 2008b) hipoteze, ampak več o tem nekoliko kasneje. Poplavna ravnica Drugi model hidrološkega razvoja Ljubljanskega barja, ki, podobno kot "jezerski" model, temelji na geomorfoloških in sedimentoloških podatkih, domneva, da na Ljubljanskem barju v holocenu nikoli ni bilo stalne ojezeritve (Šifrer 1984). Zaradi izdatnega fluvioperiglacialnega nasipanja potokov in rek naj bi na Ljubljanskem barju ne bilo pogojev za zastajanje vode, prav tako pa ni opaziti deltaste sedimentacije in debelejših plasti sedimenta, ki bi se morale odlagati ob izlivih potokov in rek v mirno stoječo vodo nekdanjega jezera. Šifrer (1984, 42-43) tudi domneva, da heterogenost polžarice kaže na to, da je nastajala v zelo raznolikem okolju in je verjetno fluvialnega porekla, velika količina apnenca, ki jo vsebuje, pa bolj klimatski (holocenska otoplitev) kot pa jezerski indikator. Do zastajanja vode, obsežnih poplav in zaraščanja z mahom naj bi bilo prišlo šele kasneje (v času koliščarjev) zaradi vlažnejše klime, izsekavanja gozda in erozije tal (Šifrer 1984, 40-41, 49). Glavne prednosti in pomanjkljivosti "rečne" razlage so podobne kot pri prej omenjeni "jezerski" hipotezi: kombinirana uporaba geomorfoloških in sedimentoloških podatkov je vsekakor prednost, pomanjkljivost pa odsotnost ustrezne kronološke kontrole in nenatančen opis preiskovanih profilov. Tudi trditev, da gre pri polžarici za "fluvialni" sediment, je vprašljiva. Ne glede na heterogenost tega sedimenta se svetlo siva karbonatna meljasta glina pojavlja skoraj povsod po Ljubljanskem barju, od Resnikovega prekopa na vzhodu (npr. Andrič 2006; Turk 2006) do Zaloga pri Verdu na zahodu (npr. Verbič 2006) in ni videti, da bi bila omejena samo na manjše kotanje. Veliko količino karbonatov, ki naj bi se bili odlagali v poplavni ravnici, Šifrer (1984, 42) utemeljuje z modernimi analogijami: kreda, ki se danes odlaga na Cerkniškem polju, je močno podobna tisti z Ljubljanskega barja. Vendar pa je ob tem treba dodati, da je bil na Cerkniškem jezeru analiziran sediment z najvlažnejšega dela polja (Zadnji kraj), kjer so poleg trstičja prisotne tudi alge, pa še tam vsi vzorci ne vsebujejo enake količine karbonatov (Tancik 1965, 68). V zadnjih letih je bila na vzhodnem delu Ljubljanskega barja opravljena podrobnejša ge-omorfološka analiza (meritve LiDAR in izdelava digitalnih modelov površine), s katero so avtorji razpoznali nekdanje rečne struge, opazovali spremembe rečne mreže in te podatke primerjali z arheološkim poselitvenim vzorcem (Budja, Mlekuž 2001; Mlekuž et al. 2006). Na osnovi relativne stratigrafije opuščenih rečnih korit (dokumentirali so štiri faze paleokanalov) in radiokarbonskega datiranja lesenih kolov z arheološke naselbine Maharski prekop, ki leži neposredno ob rečnem kanalu iz prve faze rečnega preoblikovanja, je bila postavljena domneva, da so koliščarska naselja na Ljubljanskem barju ležala na poplavni ravnici (ki se je izoblikovala že v poznem mezolitiku), na obrežnih nasipih, ki so bili večinoma suhi in jih visoke poplavne vode niso dosegle (Budja, Mlekuž, 2001). Glavna prednost zgoraj predstavljene hipoteze je zelo dobra in podrobna rekonstrukcija nekdanje hidrološke mreže, glavni problem pa predstavlja slaba kronološka kontrola, čeprav sta Budja in Mlekuž v zadnjem času opravila tudi radiokarbonsko datiranje organskega sedimenta v opuščenih rečnih koritih in tako odpravila glavno šibko točko svoje prvotne (Mlekuž et al. 2006) hipoteze (Budja, Mlekuž 2008a; Budja, Mlekuž 2008b). Na osnovi teh radiokarbonskih datumov poplavno ravnico datirata v čas pred pribl. 5500 cal. BP, zato sklepata, da so eneolitska in bro-nastodobna najdišča na tem delu Ljubljanskega barja stala na poplavni ravnici (Budja, Mlekuž 2008a). Vendar tudi v tem primeru ostaja moj očitek podoben kot pri "jezerski" hipotezi - gre za iz konteksta iztrgane radiokarbonske datume in vse prej omenjene probleme v zvezi s tem. Previdnejši raziskovalni pristop in podrobnejši opis sedimenta z večjim številom radiokarbonskih datumov na vrtino bi bil koristen, še zlasti v tem delu Ljubljanskega barja, kjer lahko pričakujemo fragmentiran paleoekološki zapis (e. g. hiatuse in presedimentiranje sedimenta). Moj drugi pomislek se nanaša na trditev, da so koliščarska naselja ležala na večinoma suhih obrežnih nasipih. Opis vlažnosti terena je vedno subjektiven in relativen, tudi na osnovi multidisci-plinarnih raziskav (kot je npr. Andrič et al. 2008) se absolutne globine vode ne da točno določiti. Vseeno pa se je treba zavedati nečesa: pelod je v kulturnih plasteh arheoloških najdišč (npr. Maharski prekop, Blatna Brezovica, Stare Gmajne) ohranjen, kar pomeni, da hidrološke razmere niso mogle biti pretirano sušne, ampak moramo računati na visok nivo talnice ali stoječo vodo. JEZERO IN POPLAVNA RAVNICA Uvod Skratka: dosedanje raziskave hidrologije na Ljubljanskem barju so bile usmerjene predvsem v sedimentološke in geomorfološke analize, močno pa nam manjkajo podrobne multidisciplinarne raziskave celotne holocenske sekvence, da bi lahko bolje razumeli, v kakšnem okolju so se odlagale posamezne vrste sedimenta. Menim namreč, da hidrološke problematike ne more reševati le ena stroka (npr. geologija), ampak morajo to biti usklajene, multidisciplinarne raziskave. Zato smo s kolegi opravili podrobno paleoekološko raziskavo (analiza diatomej, stabilnih izotopov, geokemičnega in pelodnega zapisa) vrtine "na mahu", ki leži na vzhodnem delu Ljubljanskega barja. Vrtino smo leta 2003 zvrtali v bližini arheoloških najdišč (pribl. 1 km severno od Maharskega prekopa), vendar ne neposredno na arheološkem najdišču ali v bližini reke ali nekdanjega rečnega korita, ker smo se želeli izogniti premešanju sedimenta zaradi človekove dejavnosti ali delovanja tekoče vode in raziskavo opraviti v sedimentacijsko čim bolj mirnem okolju. Rezultati te raziskave so bili že objavljeni (Andrič et al. 2008), v tej razpravi pa jih želim postaviti v kontekst dosedanje hidrološke polemike in predstaviti svoj pogled na holocenske spremembe vegetacije in hidrologije. Naj takoj na začetku poudarim, da si ne domišljamo, da smo dokazali, kakšne so bile nekdanje hidrološke razmere na Ljubljanskem barju, lotili smo se le "vršička ledene gore" celotnega hidrološkega problema, ki bi ga lahko bolje raziskal le team specialistov paleoekologov (ki ga nimamo) in ki bi v okviru dobro financiranega paleoekološkega inštituta (ki ga v Sloveniji najverjetneje ne bomo nikoli imeli) deloval več desetletij. Jezero in poplavna ravnica Vrnimo se k vprašanju, ki je bilo v dosedanji diskusiji zelo izpostavljeno: Ali je bilo Ljubljansko barje nekoč jezero ali poplavna ravnica? To je pravzaprav zelo nenatančno vprašanje, ki hidrološke razmere reducira samo na dve možnosti, brez podrobnejše definicije razlik med obema hidrološkima režimoma. Enako se lahko vprašamo, ali je današnje Cerkniško jezero jezero ali poplavna ravnica? Pa tega ne omenjam zato, ker bi hotela reči, da so bile hidrološke razmere na Ljubljanskem barju nekoč podobne tistim na Cerkniškem jezeru. Želim le opozoriti, da moderni človek v današnji hidrološko umetno regulirani pokrajini vidi le jezera in reke, ki skoraj ne poplavljajo več, pa mu je predstava, da bi arheološko naselje (npr. Maharski prekop) lahko stalo nekje ob jezeru, v bližini izliva reke v jezero (torej, če hočete, ob jezeru in na poplavni ravnici hkrati), očitno tuje. Zato, ker takega okolja danes v Sloveniji praktično ni več in si ga ne znamo predstavljati. Zato mislim, da je mnogo pomembnejše vprašanje, kdaj in kje je prišlo do sprememb okolja, kaj točno se je zgodilo in, seveda, zakaj. In na ta vprašanja bom poskusila odgovoriti v nadaljevanju. Podrobnejša utemeljitev je bila že predstavljena v prvotni objavi (Andrič et al. 2008) in je v tem tekstu ne bom v celoti ponavljala. Pozni glacial (ca. 15000-11500 cal. BP) Rezultati raziskav vrtine "na mahu" (Andrič et al. 2008) kažejo, da je bilo Ljubljansko barje v poznem glacialu verjetno prekrito z globokim, oligotrofnim jezerom (prisotnost planktonskih diatomej), v katero je dotekalo kar precej kopenskega materiala (stabilni izotopi, geokemizem), domnevno zaradi erozije tal ob hladni klimi in razmeroma odprti vegetaciji (pelod). Čisto na dnu (650 cm) je vrtina zadela na plast zbitega, organskega sedimenta, na osnovi česar domnevamo, da je do ojezeritve verjetno res prišlo šele v poznem glacialu, medtem ko je bilo v najhladnejših obdobjih, na primer v zadnjem višku poledenitve (ca. 20000 cal. BP), Ljubljansko barje verjetno občasno poplavljeno polje, kar je v skladu z rezultati dosedanjih raziskav (Šercelj 1965). Ti rezultati se tudi ujemajo z raziskavami na zahodnem delu Ljubljanskega barja (Zalog pri Verdu), kjer spodnji del profila pripada jezerski kredi, za katero Verbič (Verbič 2006) domneva, da ni holocenske, ampak pleistocenske starosti. Poznoglacialna jezerska kreda vsebuje nekoliko manj karbonatov kot holocenska, verjetno zaradi hladnejše klime in šibkejše bioprodukcije v oligotrofnem jezeru. Na razvoj okolja v poznem glacialu je močno vplivala klima. Nekoliko toplejša in vlažnejša klima v poznem glacialu je omogočila ojezeritev, o drugih, geomorfoloških vzrokih za ojezeritev (npr. rečno zasipavanje Save, tektonika) pa si ne bi upala soditi. Zgodnji holocen (ca. 11500-6750 cal. BP) Na prehodu poznega glaciala v holocen je količina hranilnih snovi v bazenu narasla, jezero pa je verjetno postalo plitvejše (diatomeje, stabilni izotopi). Avtohtona biogena produkcija v jezeru je narasla, alohtona pa upadla (geokemizem in stabilni izotopi), verjetno zaradi toplejše klime in stabiliziranja (manj erozije) z gostejšim gozdom pokrite pokrajine (pelod). Jezero, ki je verjetno prekrivalo večji del Ljubljanskega barja, je bilo obdano s pretežno bukovimi gozdovi, porast količine jelke okrog 9200 cal. BP, ki sovpada z dvigom nivoja jezera in erozijo tal, pa verjetno lahko povežemo z vlažnejšo klimo. Zakaj domnevam, da gre za večje jezero in ne več manjših jezerc, podobnih retjem? Seveda je treba priznati, da paleoekološki zapis v vrtini "na mahu" odraža tako lokalno dogajanje kot dogajanje v celotnem bazenu, zato je ločevanje, kdaj gre za lokalne in kdaj regionalne dogodke, lahko težavno. Vendar pa je polžarica - zgodnjeholocenski karbonatni sediment z visoko koncentracijo in zelo dobro ohranjenostjo peloda - prisoten tudi na drugih delih Ljubljanskega barja (Andrič, neobjavljeno) in zato domnevam, da gre v vseh primerih za jezerski sediment, vrtina "na mahu" pa beleži dogajanje v širši regiji, ne samo na mestu vrtanja. Na razvoj vegetacije in hidrologijo je v zgodnjem holocenu pomembno vplivala toplejša in vlažnejša klima. Srednji holocen (ca. 6750-4600 cal. BP) Hidrološke in vegetacijske razmere na Ljubljanskem barju med 6750-6000 cal. BP je najtežje razložiti. Diatomeje kažejo povratek oligotrofnih razmer, pojavljajo se vrste, značilne za tekoče in stoječe vode in močvirja, medtem ko stabilni izotopi nakazujejo večji dotok "kopenskih" snovi (erozija tal). Možno je, da je ta okoljska sprememba povezana z znižanjem gladine vode v celotnem bazenu in je mesto vrtine ležalo v bližini izliva reke v jezero, kar pojasnjuje prisotnost indikatorjev za bolj "pretočne" razmere. Zelo zanimivo je, da se hkrati s hidrološko spremembo pojavi tudi sprememba v sestavi vegetacije. Količina bukve in jelke upade, hrast, leska in jelša pa narastejo, kar bi lahko bila posledica človekovega vpliva na okolje (izsekavanje gozda in pašništvo) in bolj suhe klime ter znižanja gladine jezera (hrast in jelša zaraščajo na novo izsušene, ampak še vedno vlažne površine). Zelo kratko in zelo suho obdobje je datirano v čas okrog 6000 cal. BP, ko se je odlagal z organskimi snovmi bogat sediment, količina hranilnih snovi je spet narastla, kalcijevega oksida pa upadla. V kasnejših stoletjih se je na mestu vzorčenja odlagal pretežno glinen sediment, z malo manj organskih snovi kot okrog 6000 cal. BP, količina jelke in bukve pa je spet začela naraščati okrog 5500 cal. BP, kar nakazuje vlažnejše klimatske (in verjetno tudi hidrološke) razmere. Hidrološke razmere v 6. tisočletju cal. BP je težko podrobneje opredeliti. Ce bi imela možnost, da se usedem v "časovni stroj" in potujem nazaj na Ljubljansko barje, bi si prav gotovo izbrala 7. in 6. tisočletje in šla pogledat globino vode ter lego jezera, rek in arheoloških najdišč. Organska glina se lahko odlaga v različnih okoljih, takratna sestava gozda je bila podobna tisti v času odlaganja jezerske krede (med ca. 11500-6750 cal. BP), samo odprtih površin in erozije tal je bilo zaradi človekovega vpliva več. Voda je bila spet bogata s hranilnimi snovmi, vendar pa je sediment, ki se je odlagal, vseboval več organskih snovi in manj karbonatov kot med 11500 in 6750 cal. BP, vrednosti 813C pa so višje, kar govori za hidrološko plitvejše razmere. Morda so paleoestruge, ki jih Budja in Mlekuž (Budja, Mlekuž 2008a) postavljata v čas pred 5500 cal. BP, nastale v kratki suhi fazi okrog 6000 cal. BP ali pa okrog 5200 cal. BP, ko se je "na mahu" začela odlagati šota, čeprav so bile hidrološke razmere pri Maharskem prekopu verjetno manj suhe kot "na mahu". Kaj pa se je dogajalo po nastanku paleostrug in kakšen material se je odlagal v njih? Se je sediment odlagal v mrtvicah z visokim nivojem talnice? Ali pa je bilo poplavljanje samo občasno in razmere bolj suhe? Ali v spet vlažnejših razmerah, ker je morda prišlo do ponovnega dviga nivoja vode v celotnem bazenu? Ob trenutnem stanju raziskav si hidroloških razmer (pred poselitvijo lokacije, med njo in po njej) na arheološkem najdišču Maharski prekop ne bi upala podrobneje opredeliti. Gre za sedimentacijsko zelo nemiren del Ljubljanskega barja, kjer je paleoekološki zapis fragmentiran, tafonomski procesi izjemno kompleksni in slabo proučeni, podrobna kronološka kontrola pa težavna, zato nekdanjih hidroloških razmer verjetno ne bomo nikoli v celoti razumeli. Nekaj informacij, na osnovi katerih bi lahko sklepali o nekdanji hidro-logiji, dajejo tudi rezultati palinoloških raziskav na Maharskem prekopu in v paleostrugi v neposredni bližini, ampak ker gre za še nedokončano raziskavo (Andrič, neobjavljeno), o tem le na kratko. Na arheološkem najdišču Maharski prekop vsebuje sediment neposredno pod kulturno plastjo ca. 30-38 % karbonatov, medtem ko kulturna plast samo še ca. 20 % (polnilo paleostruge v neposredni bližini vsebuje pribl. 9 % karbonatov), nad njo ležeče plasti pa manj kot ca. 8 % (Andrič, neobjavljeno). Pelodni in "loss-on-ignition" diagram (Andrič, neobjavljeno) kažeta, da so razmere na najdišču Maharski prekop po pribl. 6000 cal. BP postale malo bolj suhe (upad karbonatov in alg Pediastrum), kar je verjetno omogočilo naselitev človeka, vendar pa so bile razmere še vedno precej vlažne (še vedno 20 % karbonatov in dobra ohranjenost peloda). O tem, ali je bila na samem arheološkem najdišču stoječa voda ali pa gre le za zelo vlažen teren in visoko talnico, ob dosedanjem stanju raziskav ne morem soditi. A dovolj o teh preliminarnih rezultatih, na tem mestu ne morem podrobneje diskutirati o podatkih, iztrganih iz konteksta . Palinološke in druge raziskave so še v teku in več bo znanega, ko bodo rezultati izkopavanj na Maharskem prekopu v celoti objavljeni. Vrnimo se k vrtini "na mahu". V času po ca. 5200-5100 cal. BP odsotnost diatomej, porast organskih snovi in 815N in 813C vrednosti govorijo o tem, da se je na mestu vzorčenja začela odlagati šota. Paleoekološki zapis za zadnjih ca. 4500 let je bil uničen zaradi rezanja in požiganja šote v 18. in 19. stoletju (Andrič et al. 2008). Paleoekološki zapis vrtine "na mahu" kaže, da so bile spremembe holocenskega okolja na Ljubljanskem barju, kjer je potekalo več ekoloških procesov hkrati, zelo dinamične. Osnovni proces predstavlja zasipanje bazena, vendar pa, čeprav je bil ta proces pomemben, ne gre samo za preprosto, enakomerno hidrološko sukcesijo zaraščajočega se bazena. Pomembno vlogo pri uravnavanju ekoloških razmer v pokrajini sta igrala tudi klima in človek. Še zlasti nas je presenetilo, da je do sprememb vegetacije in hidrologije prihajalo sočasno, kar, poleg vpliva vegetacije na hidrologijo (in vice versa), lahko razložimo s tem, da je na vegetacijo in hidrologijo bistveno vplivala klima. ARHEOLOGIJA IN PALEOEKOLOGIJA Kako naprej? Cilj te razprave je bil opozoriti na to, da so bile holocenske paleoekološke razmere na Ljubljanskem barju kompleksne, zato iskanje odgovorov na raziskovalna vprašanja zahteva dolgotrajne raziskave. Zame znanost ni dokazovanje hipotez, ampak postavljanje raziskovalnih vprašanj in iskanje odgovorov nanje. Pri tem je dobro upoštevati dobro staro načelo: Bolj kot je raziskovalno vprašanje, ki si ga postavimo, ambiciozno, več raziskovalnega dela in podatkov potrebujemo za utemeljevanje trditev, ki jih postavljamo (Booth et al. 1995, 97-106), oziroma, z drugimi besedami, zelo podrobna interpretacija mora temeljiti na obsežnih podatkih. Tam, kjer je podatkov manj (in naravne danosti terena onemogočajo iskanje odgovorov na vsa vprašanja), naj bo interpretacija malo bolj zadržana. To velja za katerokoli raziskovalno področje, za paleoekologijo, ki je "delovno intenzivna panoga" in zato stalno v nevarnosti, da se razvije v "instant paleoekologijo" in "populizem", pa še prav posebej. Za nobeno znanost tudi ni dobro, če se zapira v svoje lastne okvire in deluje samo v okolju, kjer se z istim raziskovalnim področjem ukvarja le malo ljudi. V slovenskem raziskovalnem prostoru veliko večino paleoekoloških prispevkov objavljamo v slovenskih arheoloških publikacijah, ki za paleoekološka vprašanja niso specializirana in imajo zato mnogo nižje standarde od uveljavljenih tujih revij s področja paleoekologije (podobno velja tudi za objavljanje arheoloških prispevkov v paleoekoloških revijah). Raziskovalci velikokrat žal popustimo pod vsako leto večjim pritiskom po "hitrih rezultatih" in naredimo tisto, kar je lažje, dokončamo in objavimo manj obsežno raziskavo v slovenskem raziskovalnem prostoru, kjer je konkurenčni boj za dostop do objave manj krut in bo razpravo bralo manj parov kritičnih oči in manj specialistov za področje paleoekologije. Polemika okrog paleohidroloških razmer se je po mojem mnenju razvila zato, ker je Ljubljansko barje ena najtežjih regij v Evropi, kjer paleoekolog in arheolog lahko opravljata svoje raziskovalno delo, Slovenija pa je država, kjer na mnogih področjih nimamo močne, v mednarodno raziskovalno okolje odprte paleoekološke raziskovalne tradicije, trenutne razmere za organiziranje multidiscipli-narnih paleoekoloških raziskav pa so zelo težavne. Zato bi bilo hudo krivično, če bi bil glavni cilj tega prispevka kritiziranje raziskovalcev, ki so z dosedanjim dolgoletnim delom veliko prispevali k vse večjemu uveljavljanju paleoekoloških in drugih naravoslovnih raziskav v Sloveniji in si vsak dan prizadevajo za boljšo znanost in odpiranje novih raziskovalnih tem. Polemike sicer običajno dvignejo veliko prahu, ampak mnogo bolj resne stvari se dogajajo drugje (na različnih ravneh, od raziskovalnega dela na terenu do raziskovalne politike v pisarnah) in čisto po tihem, ker se o tem ne piše. Na prvem mestu gre za vprašanje, kako dobro poteka sodelovanje med paleoekologijo in arheologijo, pri čemer paleoekologi arheologe premalo intenzivno obveščamo o svojem raziskovalnem delu, medtem ko arheologi na paleoekologe pogosto gledajo kot na podrejene tehnične sodelavce, ne pa kot na raziskovalce in enakopravne partnerje, s katerimi bi se bilo o poteku raziskave potrebno posvetovati in naša mnenja upoštevati. Koliko arheoloških terenov se prekoplje, ne da bi se opravilo ustrezno paleoekološko vzorčenje in analize (e. g. arheo-zoološke, arheobotanične, palinološke, ^), včasih pa si na terenu, kjer skušaš rešiti kakšne vzorce, celo nezaželen. A na srečo se razmere, sicer zelo počasi, pa vendarle, premikajo na bolje. Drugi problem je mnogo bolj resen, zato ker se razmere ne premikajo na boljše, ampak na slabše. Gre za oblikovanje raziskovalne politike v Republiki Sloveniji in razvoj paleoekologije kot raziskovalne vede. Najprej je treba omeniti bibliografsko kvantiteto kot vstopnico za dostop do vira finančnih sredstev za raziskovalno dejavnost. To, da je znanstveni prispevek, objavljen v soavtorstvu v mednarodni reviji s področja paleoekologije, ki sodi v prvo četrtino SCI (npr. objave tipa Andrič et al., 2008), vreden trikrat manj kot članek enega avtorja v katerikoli slovenski reviji s spiska ARRS (kamor sodi tudi tale diskusija), ni samo neznanstveno in žaljivo, ampak tudi spodkopava možnosti za razvoj kvalitetne raziskovalne dejavnosti, vzpodbuja razvoj "instant paleoekologije" in "zaplankanost" v majhen slovenski raziskovalni prostor. Hkrati pa se bibliografska kvantiteta palinologov stalno primerja z drugimi vedami, kjer je v eno objavo pogosto vloženega mnogo manj dela. Različnih raziskovalnih področij se med seboj ne bi smelo primerjati (Sorčan et al. 2008, 70), vendar pa se v praksi to stalno počne, med drugim tudi zato, ker nas je v Sloveniji paleoekologov pač malo in nimamo niti vpliva niti "svoje" vede. Problematično pa je tudi sodelovanje med raziskovalnimi inštitucijami. V Sloveniji nimamo posebnega inštituta/raziskovalne skupine, ki bi se ukvarjala samo s paleoekološkimi raziskavami, in specialistov za številna področja holocenske paleoekologije enostavno ni. Ce želimo prijaviti skupni raziskovalni projekt v sodelovanju z drugimi raziskovalnimi organizacijami, vsaka raziskovalna institucija dobi manj finančnih sredstev, kot pa bi jih dobila, če bi projekt prijavila sama, ker se enaka vsota denarja pač razdeli na več partnerjev. Zato je zanimanja za takšno multidisciplinarno raziskovanje malo, naravoslovne inštitucije pa so pod stalnim pritiskom, da si morajo denar služiti z delom za industrijo in druge zunanje uporabnike. Clanki tipa (Andrič et al. 2008) in (Andrič et al. 2009) zato niso nastali zaradi multidiscipli-narnim raziskavam naklonjenih razmer, ampak zaradi tega, ker so imeli soavtorji veliko srce in so bili, kljub preobremenjenosti z drugim delom, v raziskavo pripravljeni vlagati svoj čas in v nekaterih primerih tudi pridobiti kar nekaj svojega raziskovalnega denarja, nikakor pa to ni recept, ki bi lahko veljal tudi za bodoče raziskave. Kljub vsemu se ne bom nehala truditi, ker smo palinologi in palinologinje že zaradi narave svojega dela zelo trmasti in potrpežljivi in bi zato prispevek rada zaključila bolj pozitivno. Nastajanje tega prispevka sta vodili dve želji. Prva želja je bila, da hidrološko problematiko Ljubljanskega barja osvetlim še s tretjega, "multi-proxy" paleoekološkega zornega kota. Hkrati pa sem si želela v reviji, ki jo bere veliko arheologov, na malo bolj "poljuden" način predstaviti možnosti in omejitve paleoekoloških raziskav. V upanju, da boste, tudi če še nikoli niste sodelovali s paleoekologi, ob iztekajočem se letu razmislili, ali bi takšno sodelovanje morda začeli naslednje leto. Zahvala Petru Turku se zahvaljujem za kritične pripombe na prvotno verzijo besedila. ANDRIC, M. 2006, Ali lahko analiza pelodnega zapisa v kulturni plasti arheološkega najdišča pove, kakšna vegetacija je rasla v okolici? Primer: Resnikov prekop (Does Pollen Record in Archaeological "Cultural Layer" tell Us what Vegaetation was growing around the Settlement? Case Study: "Resnikov Prekop"). - V: A. Velušček (ur.), Resnikov prekop. Najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju/Resnikov prekop, the oldest Pile-Dwelling Settlement in the Ljubljansko barje. - Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, 103-113. ANDRIC, M., B. KROFLIC, M. J. TOMAN, N. OGRINC, T. DOLENEC, M. DOBNIKAR in B. CERMELJ 2008, Late quaternary vegetation and hydrological change at Ljubljansko barje (Slovenia). - Palaeogeography, Pale-oclimatology, Palaeoecology 270, 150-165. ANDRIC, M., J. MASSAFERRO, U. EICHER, B. AMMANN, M. C. LEUENBERGER, A. MARTINCIC, E. MARINOVA in A. BRANCELJ 2009, A multi-proxy lateglacial palaeoenvironmental record from Lake Bled, Slovenia. - Hydrobiologia 631, 121-141. BIRKS, H. H. 1980, Plant macrofossils in Quaternary lake sediments. - Archiv für Hydrobiologie 15, 1-60. BIRKS, H. J. B in H. H. BIRKS 1980, Quaternary palaeo-ecology. - London. BOOTH, W. C., G. G. COLOMB in J. M. WILLIAMS 1995, The craft of research. - Chicago, London. BUDJA, M. in D. MLEKUŽ 2001, GIS support in reconstructing neolithic flood-plain dynamics. - V: B. Slapšak (ur.), COST Action G2. Ancient landscapes and rural structures, Proceedings of the COST G2 WG2 Round Table, Ljubljana, 18 to 20 December 1998, Luxembourg: European Comunites, 117-126. BUDJA, M. in D. MLEKUŽ 2008a, Poplavna ravnica Ižice in prazgodovinska kolišča (The Ižica floodplain and "pile-dwellings" in prehistory). - Arheološki vestnik 59, 359-370. BUDJA, M. in D. MLEKUŽ 2008b, Settlements, landscape and palaeoclimate dynamics on the Ižica floodplain of the Ljubljana Marshes. - Documenta Praehistorica 35, 45-54. CHARMAN, D. 2002, Peatlands and environmental change. - Chichester. CLEMENTS, F. E. 1916, Plant succession: an analysis of the development of vegetation. - Publication 242, Carnegie Institute of Washington. DEARING, J. A. in I. D. L. FOSTER 1986, Lake sediments and palaeohydrological studies. - V: B. E. Berglund (ur.), Handbook of holocenepalaeoecology andpalaeohydrology, 67-90, New Jersey. DIGERFELDT, G. 1986, Studies on past lake-level fluctuations. - V: B. E. Berglund (ur.), Handbook of holocene palaeoecology and palaeohydrology, 127-143, New Jersey. GRIMŠICAR, a. in V. OCEPEK 1967, Vrtini BV-1 in BV-2 na Ljubljanskem barju. - Geologija 10, 279-303. MARTINCiC, a. 1987, Fragmenti visokega barja na Ljubljanskem barju, - Scopolia 14, 1-53. MARTINCiC, a. 2003, Barje na Ljubljanskem barju - nekdaj, včeraj, danes in jutri. - Proteus 65, 246-256. MELIK, A. 1946, Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem. - Dela 1. razreda SAZU 5. MENCEJ, Z. 1992, Ljubljansko barje. Geologija. - V: Enciklopedija Slovenije 6, 263-264, Ljubljana. MLEKUŽ, D., M. BUDJA in N. OGRINC 2006, Complex settlement and landscape dynamics of the Iščica floodplain (Ljubljana Marshes, Slovenia). - Documenta Praehistorica 33, 253-271. MOORE, P. D. 1986, Hydrological changes in mires. - V: B. E. Berglund (ur.), Handbook of holocene palaeoecology and palaeohydrology, 91-107, New Jersey. PAVLOVEC, R. 1967, Mehkužci iz jezerske krede na Ljubljanskem barju. - Geologija 10, 167-187. PAVLOVEC, R. 1982, Subfosilni mehkužci z Ljubljanskega barja. - Proteus 44, 222-224. PAVŠIC, J. 1989, Ljubljansko barje v geoloških obdobjih. - Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 169. PETERLIN, S. 1971, Nekoč je bilo Ljubljansko barje. - Proteus 33/9-10, 425-429. PETERLIN, S. 1987, Barje. - V: Enciklopedija Slovenije 1, 186-187, Ljubljana. SORCAN, S., F. DEMŠAR, in T. VALENCI 2008, Znanstveno raziskovanje v Sloveniji. Primerjalna analiza, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Ljubljana. ŠERCELJ, A. 1965, Paleobotanične raziskave in zgodovina Ljubljanskega barja. - Geologija 8, 5-28. ŠERCELJ, A. 1966, Pelodne analize pleistocenskih in ho-locenskih sedimentov Ljubljanskega barja. - Razprave 4. razreda SAZU 9, 429-469. ŠIFRER, M. 1984, Nova dognanja o geomorfološkem razvoju Ljubljanskega barja. - Geografski zbornik 23, 9-53. TANCIK, R. 1965, Pedološke značilnosti Ljubljanskega barja. - Geologija 8, 58-79. TANSLEY, A. G. 1939, The British isles and their vegetation. - Cambridge. TURK, J. 2006, Ugotavljanje paleoekoloških sprememb na Ljublj anskem barju v holocenu na primeru sedimentov z Resnikovega prekopa (Determining the Palaeocological Changes in the Ljubljansko barje during the Holocene. Case Study: Sediments from Resnikov Prekop). - V: A. Velušček (ur.), Resnikov prekop. Najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju/Resnikov prekop, the oldest Pile-Dwelling Settlement in the Ljubljansko barje. - Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, 93-98. VELUŠCEK, a. 2005, Iška Loka - bronastodobno naselje na obrobju Ljubljanskega barja (Iška Loka - a Bronze Age settlement on the edge of the Ljubljansko barje). - Arheološki vestnik 56, 73-89. VELUŠCEK, a. 2006, Resnikov prekop - sondiranje, arheološke najdbe, kulturna opredelitev in časovna uvrstitev (Resnikov Prekop - Sample Trenching, Archaeological Finds, Cultural and Chronological Classification). - V: A. Velušček (ur.), Resnikov prekop. Najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju/Resnikov prekop, the oldest Pile-Dwelling Settlement in the Ljubljansko barje. - Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, 19-85. VELUŠCEK, A. 2007, Prispevek k diskusiji o procesu neo- litizacije (A contribution to discussion of the process of Neolithization). - Arheološki vestnik 58, 425-434. VERBIC, T. 2006, Geološki in pedološki pregled sedimentov iz jedrnikov (Geological and pedological analysis of sediments from core samples). - V: A. Gaspari (ur.), Zalog pri Verdu, tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljanskega barja/Zalog near Verd, Stone Age hunters' camp at the western edge of the Ljubljansko barje, 33-37. WALKER, D. 1970, Direction and rate in some British post-glacial hydroseres. - V: D. Walker, R. G. West (ur.), Studies of the vegetational history of the British Isles, 117-139, Cambridge. The Holocene palaeoecological and palaeohydrological conditions at Ljubljansko barje - a contribution to discussion Translation INTRODUCTION Palaeoecologists study records of past environmental changes, which were altered by taphonomical processes and are very often incomplete. Palynologists, for example, analyse pollen grains, preserved in lake and marsh sediments, in order to reconstruct the vegetation history. The vegetation development in a landscape was affected by many factors, including climate and people. However, the impact of climate cannot be measured directly; we can only observe changes of "palaeoecological archives" (e.g. sediments). The more analyses of a different kind we perform (with high-resolution sampling, good chronological control and coordination among researchers), the more detailed will be our information about the past environment. With the advancement of science, many new research questions are opened and the explanations of different research disciplines often seem to contradict each other, but this is not a bad thing, it is a consequence of the progress and specialisation of palaeoecological research disciplines. Good palaeoecology is multidisciplinary palaeoecology and I like better "discussion" than "synthesis" that everyone would agree with, and which would give us the seemingly confident feeling that all problems had been solved (but in fact they were just avoided). A research topic as demanding as past hydrology can be addressed by using several research techniques. Researchers studying past marsh or lake water level fluctuations very often study geomorphological features of the landscape or physical and chemical characteristics of sediments, as well as animal and plant micro- and macrofossils (Dearing, Foster 1986; Moore 1986). Yet, when we do this, we need to be aware of the fact that changes of all the above mentioned palaeoecological records cannot be seen in all types of basins (it is important whether we are studying a small or big lake/marsh, with or without water inflows/outflows) and were not always caused by water level fluctuations. Sometimes a change of the lake/marsh palaeoecological record can be associated also with other environmental events, for example changes in the catchment (e.g. deposition of more silty and sandy sediment due to soil erosion, which was triggered by forest cutting) or natural infilling of the basin and hydroseral succession (Digerfeldt 1986, 129-130). In short, there is no quick and just one "correct" method for studying past hydrology; comparisons with modern lakes can be misleading (Dearing, Foster 1986, 70) and very often the environment has changed so much that modern analogues are not available any more. Finally, when we do reconstruct water level fluctuations through time, a new research question emerges: "What was the reason for the observed environmental changes?" And it is not easy to answer to this question: water levels can be influenced by tectonics, bedrock, climate (temperatures and the amount of precipitation), water inflow/outflow, vegetation and people. To conclude, palaeohydrological studies involve complex multidisciplinary palaeoecological research of long standing. In hydrologically complicated basins, such as Ljubljansko barje, detailed and lasting palaeoecological research is even more important. Quite a few papers, directly or indirectly associated with the hydrology of Ljubljansko barje, were published over the years and in this paper a few most typical viewpoints will be reviewed. I will also present my opinion about this subject, which is based on the results of multi proxy analysis of the sedimentary core, collected in the eastern part of the basin. In order to better understand environmental changes, the entire Holocene sequence will be presented (but with the exception of the last few millennia, because the more recent pollen record was destroyed by peat cutting) and discussion will not be limited only to Prehistory, which is a most interesting time period for the archaeologists. LAKE OR FLOODPLAIN? A review of arguments, used in discussion hitherto Lake According to the first hydrological model, which is based on geomorphological and sedimentological data, the area of Ljubljansko barje was covered by a Lateglacial and early / middle Holocene freshwater lake (Melik 1946). The main reasons for the formation of a lake include tectonics and mechanical damming by alluvial sediments of the Sava river. Melik used geomorphological data (the position and altitude of lake terraces) to suggest that the first, Lateglacial lake at Ljubljansko barje, was ca. 13-14 m deep, later it became shallower (10-11 m) and the littoral belt was already rising above water level due to stream discharge, while in the last lake phase, which is dated to the archaeological pile-dwelling time period, the lake was already very shallow and only in deepest parts did water depth exceed 3 m (Melik 1946, 60-66). The transition of a lake to a bog is dated in the time period between "pile-dwelling" and the Roman Age; a Roman road (presumably in Škofljica-Ig-Bloke direction) was, namely, discovered in the middle of a peat layer at Babna Gorica near Škofljica (Melik 1946, 99-100; Velušček 2006, 43, Sl. 24). Melik uses also sedimentological argumentation. Light grey calcareous silty clay ("polžarica"), which covers most of the Ljubljansko barje, was declared as a lake sediment because of its geochemical characteristics: it contains a lot of carbonates, which were deposited by chemical and biogenic processes due to photosynthesis of water plants and it also contains shells of water snails ("konhilije"). "Brown mud" and "peat" lying above "polžarica" are presumably "marsh sediment", with black peat being characteristic of minerotrophic peatlands (grassland), whereas brown peat belongs to an ombrotrophic peat bog (with Sphagnum mosses). However, description of environmental conditions in which different types of peat formed was not substantiated in much detail and, at the same time, Melik points out that there are significant differences between peat occurring in different parts of Ljubljansko barje and that further research is needed (Melik 1946, 51-52, 90-98). Melik's model was accepted and complemented by other researchers in the subsequent decades. The following analyses have been carried out: pollen analysis with description of imprints of charophyte stems in "polžarica" (Šercelj 1965; Šercelj 1966), analysis of molluscs (Pavlovec 1967; Pavlovec 1982), chemical, sedimentological and pedological description of "polžarica" and the sediment above it (e.g. Grimšičar, Ocepek 1967; Tancik 1965; Turk 2006). What are the main advantages and drawbacks of the "lake" model? One of the advantages of the above presented hypothesis is a combined use of geomorphological and sedimentological data, whereas the main disadvantage is the lack of sufficient chronological control, low sampling resolution and inaccurate description of studied profiles. Environmental changes at the time of drying out of the lake are not precisely investigated, even though in the literature the following description of environmental changes is very common: "In the period at least from the pile-dwelling age onwards it has been proven that the Ljubljansko barje passed through several developmental stages - from the withdrawal of the lake, the simultaneous advance of the swamp, to the formation of low marshes and in several regions high marshes (see and cf. e.g. Šercelj, 1966, 443; Peterlin 1970-71; 1987; Pavšič 1989, 9; Mencej 1992, 264; Turk 2006, 94)." (Velušček 2007, 433). On what data is the above assumption based? Melik's (Melik 1946, 91-92) description of vegetation changes, characteristic for an infilling lake, which follow the general ecological concept of natural lake development into minerotrophic marsh and peat bog (hydroseral succession, Tansley 1939) was only resumed and reiterated by the above cited authors. However, with the exception of a few very general descriptions of peat layers (without description of research methodology, exact location of studied sediments or detailed description of trench profiles, e.g. Tancik 1965) and the 19th century information, talking about the remains of reeds (Phragmites) and Hypnum mosses (Martinčič 1987), a detailed research was never carried out into what exactly happened and what type of hydroseral sucession took place. Most of the peaty layers were destroyed even before it was possible to perform proper (paleo)ecological research (Martinčič 2003). The basic concept of hydroseral succession (Clements 1916; Tansley 1939; Charman 2002, 146, Fig. 7.3a) assumed that all lakes are overgrown gradually, following certain vegetation phases, which can be predicted in advance. At the beginning of the hydroseral succession, water plants growing in deeper water (Myriophyllum, Potamogeton -water milfoil and pondweed) prevail, whereas later, due to infilling of the basin, these are replaced by plants characteristic of shallower water (Nymphaea, Nuphar, water lily and yellow water lily), and later also the spread of reedswams (Phragmites, pollen type "Poaceae"), and sedges (Cyperaceae). In the last phase the area is covered by peat bog and/or woodland. However, in contrast to this original concept, the investigations of modern plant associations suggest that hydroseral succession should be considered only as a general concept and not as an example that all the lakes will follow (Charman 2002, 146). What is the palaeoecological viewpoint about hydroseral succession? How were lakes overgrown in the past? The comparison of modern with fossil vegetation shows that, in different parts of the basin, vegetation succession can be very dissimilar and is influenced also by external drivers such as climate, hydrological changes and human impact (Birks 1980, 29-30). A comparison of the Holocene palaeoecological sites in Great Britain (Walker 1970) also suggests that classical succession does not occur on all study sites, very often some phases are missing or there was even a reverse vegetation development (Birks, Birks 1980, 59-60). Stratigraphic changes, characteristic of typical hydroseral succession, usually occur only in lakes with a small catchment, where the water level depends mostly on groundwater (Dearing, Foster 1986, 71). In contrast to this, Ljubljansko barje is a big basin, with numerous water inflows and an outflow, therefore it would be an oversimplification to expect classical hydroseral succession; vegetation development was most probably more complex. Therefore it is not a surprise that the pollen record of the "na mahu" core (Andrič et al. 2008) does not show a classical hydroseral succession of lake and marsh plants. Maybe, at this part of the basin, some successional phases are missing or vegetation development was very fast and not detected on the pollen diagram. Anyhow, despite poor preservation of plant macrofossils, such an analysis could give us more information regarding "in situ" plant succession. Does the "lake" model anticipate when the lake in the entire Ljubljansko barje was replaced by a marshy area? Velušček (Velušček 2005, 77-78), on the basis of Šifrer's radiocarbon date for "brown organogenic loam above "polžarica" at Črna vas" (2850 ± 100 BP, Šifrer 1984, 43) assumes that this happened in the 2nd millennium cal. BC. Probably this is true, but it is a pity that for the area near Crna vas village, no detailed paleoecological information is available (e.g. description of the entire profile, several radiocarbon dates and other paleoecological research). Sediment, rich in organic material can be deposited in hy-drologically different environments, which include shallow lake (Birks, Birks 1980, 50) as well as hydrologically much drier conditions. Just on the basis of sediment colour and the age of the organic material it contains, I would not dare to interpret past palaeoecological conditions in much detail. Despite the fact that recently in the archaeological literature it has become a habit to interpret palaeoenvironmental conditions just on the basis of radiocarbon dates without any palaeoecological context (e.g. additional analyses) by researchers in favour of the "lake" and "floodplain" model (e.g. Budja, Mlakuž 2008a; Budja, Mlekuž 2008b) alike. But I will talk more about this problem later. Floodplain The second model of hydrological development of Ljubljansko barje, which - similarly to the "lake" model -is based on geomorphological and sedimentological data, assumes that in the Holocene at Ljubljansko barje there was no permanent lake (Šifrer 1984). Due to intensive fluvioperiglacial discharge of streams and rivers, there were no conditions for stagnant water and in the area there is no deltaic sedimentation and thicker sediment layers, which are a characteristic geomorphological feature near river mouths, when river/stream water reaches stagnant water of a former lake. Šifrer (1984, 42-43) also assumes that "polžarica", which is quite a heterogeneous sediment, probably formed in a fluvial environment and in very diverse environmental conditions. The reasons for huge amounts of carbonates are rather a "climatic" (the Holocene warming) than a "lake" indicator. Stagnant water, widespread flooding and overgrowing by mosses at Ljubljansko barje presumably occurred only later (at the time of pile-dwellings) due to wetter climate, forest clearance and soil erosion (Šifrer 1984, 40-41, 49). The main advantages and disadvantages of the "floodplain" model resemble those of the "lake" model: combined use of geomorphological and sedimentological data is certainly an advantage, but the main drawback is an absence of sufficient chronological control and inaccurate description of the studied sediment profiles. Also the statement that "polžarica" is fluvial sediment is questionable. Despite its heterogeneity, light grey calcareous silty clay ("polžarica") occurs almost everywhere at Ljubljansko barje, from Res-nikov prekop in the east (e.g. Andrič 2006; Turk 2006) to Zalog pri Verdu in the west (e.g. Verbič 2006) and it does not seem that it would be limited only to smaller depressions. The significant amount of carbonates that were presumably deposited on a floodplain, Šifrer (1984, 42) explains by using modern analogues: marl, which is today deposited at Cerkniško jezero intermittent lake is very similar to the marl from Ljubljansko barje. However, one needs to add that the sediment that was analysed at Cerkniško jezero was collected in the wettest part of the polje (Zadnji kraj), where reeds and algae are present, and even these samples contain various amounts of carbonates (Tancik 1965, 68). In recent years a detailed geomorphological study (LiDAR survey and development of digital surface models) was carried out in the eastern part of Ljubljansko barje in order to identify river palaeochannels, reconstruct changes of past hydrological networks and compare them with the archaeological settlement pattern (Budja, Mlekuž 2001; Mlekuž et al. 2006). On the basis of the relative stratigraphy of abandoned river channels (four phases of palaeochannels were documented) and radiocarbon dating of wooden piles from the archaeological site of Maharski prekop, which is located next to a palaeochannel from the first phase of river transformation, it was suggested that pile-dwelling archaeological sites were located on a floodplain (which formed already in the late Mesolithic), on mostly dry riverbanks, which were not reached by floodplain water (Budja, Mlekuž, 2001). The main advantage of the above hypothesis is the very good and detailed reconstruction of the past hydrological network, but the main problem is insufficient chronological control, although later organic sediment infill of palaeochannels was radiocarbon dated and so the main weak point of the original hypothesis (Mlekuž et al. 2006) was eliminated (Budja, Mlekuž 2008a; Budja, Mlekuž 2008b). On the basis of these radiocarbon dates, Budja and Mlekuž date the floodplain at Ljubljansko barje before about 5500 cal. BP, therefore they assume that Eneolithic and Bronze Age archaeological sites at this part of Ljubljansko barje were located on a floodplain (Budja, Mlekuž 2008a). However, also in this case, my reproach stays the same as for the "lake" model - the palaeoenvironmental explanation is based on individual radiocarbon dates, without a context and hence with all with this associated problems as already mentioned above. A more careful research approach including more detailed description of the sediment with more radiocarbon dates would be useful, especially in this part of Ljubljansko barje, where the palaeoecological record is often fragmented (e.g. hiatuses, resedimentation). My second reproach is associated with the assumption that archaeological settlements were located on mostly dry riverbanks. Description of dryness/wetness is, of course, always subjective and relative, and even on the basis of multi proxy research (such as Andrič et al, 2008), water depth cannot be precisely established. Nevertheless, we need to be aware of the fact that pollen in cultural layers of archaeological sites (e.g. Maharski prekop, Blatna Brezovica, Stare Gmajne) is preserved, which means that hydrological conditions could not have been excessively dry, but we do need to reckon with high groundwater level or standing water. LAKE AND FLOODPLAIN Introduction To summarise: to date, hydrological research at Ljubljansko barje was focused on sedimentological and geomorphological analyses, but there has been no detailed multidisciplinary research on the entire Holocene sequence in order to better understand in which environmental conditions different types of sediments were deposited. In my opinion, past hydrological conditions cannot be studied by one discipline (e.g. geology) alone; it needs to be a harmonized, multidisciplinary activity. Therefore my colleagues and I performed a detailed multidisciplinary research on the "na mahu" sedimentary core (diatom, stable isotope, geo-chemical and pollen analysis), which was collected in the eastern part of the Ljubljansko barje. The palynological core, which was collected in 2003, is located in the vicinity of archaeological sites (ca. 1 km north of Maharski prekop), but not directly on an archaeological site or near a river or palaeochannel in order to avoid sediment mixing due to human activities or hydrological disturbance. The results of this research have already been published (Andrič et al. 2008), but in this paper I would like to put them in the context of the hydrological polemics to date, and present my opinion about the Holocene changes of vegetation and hydrology. Let me right at the beginning emphasize that we do not fancy that we have "proved" what exactly past hydrological conditions at Ljubljansko barje looked like, we have just touched the "tip of the iceberg" of the entire hydrological problem, which could be investigated in more detail by a group of specialists -palaeoecologists (which we do not have in Slovenia), working at a well-financed palaeoeco-logical institute (which, I am afraid, will never exist in Slovenia) for decades. cal. BP), Ljubljansko barje was probably an occasionally flooded field, as already suggested in previous research (Šercelj 1965). These results are also in accordance with the results of sedimentological research in the western part of Ljubljansko barje (Zalog pri Verdu), where the lower part of the sedimentological profile consists of lake marl, for which Verbič (Verbič 2006) suggests that it is not of the Holocene, but Pleistocene age. Lateglacial lake marl contains less carbonates than the Holocene one, probably because of the colder climate and thus weaker bioproduction in an oligotrophic lake. Climate had a significant impact on environmental changes. Slightly warmer and wetter climate in the Lateglacial led to formation of a permanent lake; in addition to this, the role of other, geomorphological factors (e.g. deposition of alluvial sediment of the Sava river, tectonics) was probably also important, but I would not dare to be more detailed about it. Early Holocene (ca. 11500-6750 cal. BP) Lake and floodplain Let us go back to the question, which was very much emphasized in discussion to date: "Was Ljubljansko barje once covered by a lake or a floodplain?" This is actually a very inaccurate question. It reduces hydrological conditions to only two options, without defining in detail what would be the main differences between both hydrological regimes. Similarly, we could ask ourselves, is today's Cerkniško polje (intermittent lake) a lake or a floodplain? But, I do not mention this to say that hydrological conditions at Ljubljansko barje were once similar to those at present-day Cerkniško jezero. I would just like to stress that modern people in today's landscape, where hydrology is artificially regulated, hardly see any natural lakes and rivers which still overflow, so the idea that an archaeological site (e.g. Maharski prekop) could stand near a lake, close to a river outlet (so, if you wish, near a lake and on a floodplain at the same time) seems unusual, because such an environment hardly exists in the modern Slovenian landscape and it is difficult to imagine such an environment. Therefore I think that it is much more important to ask when and where environmental changes took place, what exactly happened and, of course, why. I will address these questions in the subsequent text. More detailed argumentation was already presented in the original paper (Andrič et al. 2008). At the Lateglacial/Holocene transition the lake probably became shallower and the amount of nutrients increased (diatoms, stable isotopes). Autohygenic, biogene production in the lake increased, whereas allochtonous declined (geochemistry and stable isotopes), probably due to the warmer climate and stabilisation (less erosion) of more wooded landscape (pollen). The lake, which probably covered most of the area, was surrounded by predominantly beech forests. An increase of fir trees at about 9200 cal. BP coincides with an increase in lake level and soil erosion, which can be most probably associated with a wetter climate. Why do I suggest that there was only one bigger lake and not several smaller lakes, similar to present-day "karst springs" ("retja")? Of course, one needs to admit that the palaeoecological record of the "na mahu" core was affected by both local and wider, regional events, and very often it is difficult to tell whether palaeoecological change is a consequence of local or regional environmental changes. On the other hand, "polžarica" - early Holocene calcareous sediment with high concentrations of well preserved pollen grains (presumably lake sediment) - can be found also in other parts of Ljubljansko barje (Andrič, unpublished), therefore the "na mahu" pollen core probably reflects wider regional environmental conditions. Vegetation and hydrological conditions in the area were affected by the warmer and wetter early Holocene climate. Lateglacial (ca. 15000-11500 cal. BP) Middle Holocene (ca. 6750-4600 cal. BP) The results of palaeoecological research at the "na mahu" core (Andrič et al. 2008) suggest that, in the Lateglacial, Ljubljansko barje was probably covered by a deep, oligotrophic lake (planctonic diatoms), with significant terrestrial input (stable isotopes, geochemistry), presumably because of soil erosion due to cold climate and rather open vegetation (pollen). At the bottom (650 cm) the core hit hard, organic sediment, which suggests that the lake probably formed only in the Lateglacial, whereas in the coldest time periods, such as the Last Glacial Maximum (ca. 20 000 Vegetation and hydrological conditions at Ljubljansko barje between 6750-6000 cal. BP are most difficult to understand. The diatom record suggests a return of oligotrophic conditions, taxa characteristic of running and standing water and marsh areas occur, whereas the stable isotope record suggests stronger "terrestrial" input (soil erosion). It is possible that this environmental change is associated with lowering of lake level in the entire basin and the sedimentary core being located in the vicinity of a river outlet, which would explain why indicators for running water are present. It is very interesting that this hydrological change coincides with change in vegetation composition. The amount of beech and fir trees declines, whereas oak, hazel and alder increase, which could be a consequence of human impact on the environment (forest cutting and pasture) and drier climate and thus lowering of lake levels (oak and alder start to grow on newly dried out, but still damp surfaces). A very short and very dry time period is dated around 6000 cal. BP, when sediment, very rich in organic material was deposited, and the amount of nutrients increased again, whereas calcium oxide declined. In the subsequent centuries mostly clay sediment with somewhat less organic material than at 6000 cal. BP was deposited, whereas fir and beech start to increase again around 5500 cal. BP, which indicates wetter climatic (probably also hydrological) conditions. Hydrological conditions in the 6th millennium cal. BP are difficult to describe. If I had a chance to sit into a "time machine" to travel back in time, I would certainly decide to visit the 7th and 6th millennium and have a look at water depth and the position of lake, river and archaeological settlements. Clay, rich in organic material could be deposited in different types of environments, forest composition was similar to forest composition at the time when lake marl ("polžarica") was deposited (between ca. 11500-6750 cal. BP), but there were more open surfaces and soil erosion due to human impact. Water was rich in nutrients again, but the sediment contains more organic material and less carbonates than between 11500 and 7650 cal. BP, whereas 5'3C values are higher, which suggests hydrologically shallower conditions. Maybe palaeochannels, which were dated by Budja and Mlekuž before 5500 cal. BP (Budja, Mlekuž 2008a) formed in a short dry period around ca. 6000 cal. BP or around 5200 cal. BP, when peat started to grow at the "na mahu" location, although hydrological conditions at Maharski prekop were probably wetter than at the "na mahu" location. However, what happened after the formation of palaeochannels and what kind of sediment was deposited? Were there oxbow lakes with high levels of groundwater? Or were hydrological conditions drier and flooding was only periodical? Or, were hydrological conditions in the entire basin wetter (again)? At the present state of research, I would not like to define more precisely hydrological conditions at Maharski prekop (before, during and after archaeological settlement). This part of Ljubljansko barje was sedimentologically very dynamic and the palaeoeco-logical record can be fragmented; taphonomic processes were very complex and poorly investigated, consequently detailed chronological control is difficult to obtain, and it is possible that past hydrological conditions will never be completely understood. The results of palynological research at Maharski prekop and the palaeochannel in the vicinity (Andrič, unpublished) can give us some information about past hydrology, but, because this is still unfinished and unpublished research, I would present it only briefly. At Maharski prekop the sediment directly below the cultural layer contains ca. 30-38 % of carbonates, while in the cultural layer there is only 20 % of carbonates (infill of the palaeochannel nearby consists of 9 % of carbonates), whereas in the layers above cultural layer there is only 8 % of carbonates (Andrič, unpublished). Pollen and "loss- on-ignition" diagrams (Andrič, unpublished) show that hydrological conditions at Maharski prekop after 6000 cal. BP became slightly drier (decrease of carbonates and Pediastrum algae), which probably enabled people to settle at the location, but conditions were probably still very wet (still 20 % of carbonates, good pollen preservation). At the present state of research, I would not wish to discuss the question of whether at the archaeological site of Maharski prekop there was permanently standing water or whether it was just wet soils with a high level of groundwater. Palynological and other research at Maharski prekop is still in progress (and the above palaeoecological information is without a wider context); more information will be available after the research is finished and published. Let us go back to the "na mahu" palynological core. After ca. 5200-5100 cal. BP an absence of diatoms, an increase of organic material and 5'5N and 5'3C values suggest that peat started to grow at the coring location. The palaeoecological record for the last 4500 years was destroyed due to peat cutting and burning in the 18th and 19th century AD (Andrič et al. 2008). To summarise, the palaeoecological record, preserved in the "na mahu" core, shows that changes to the Holocene environment at Ljubljansko barje, where several ecological processes took place at the same time, were very dynamic. Although the basic process - infilling of the basin - was important, we should not see it as a simple, gradual hydro-logical succession of infilling lake. Climatic fluctuations and human impact on the landscape were also important. In particular, we were surprised that changes of past vegetation and hydrology were synchronous. This can be - in addition to the interpretation that hydrological conditions in the basin were affected by vegetation composition (and vice versa) - explained by the suggestion that the climate was the main, most important driving force, affecting both vegetation and hydrology. archaeology and palaeoecology: HOW TO PROCEED? The main aim of this discussion was to remind us that the Holocene palaeoecological conditions at Ljubljansko barje were complex, therefore long-term research is needed to address palaeoecological research questions. For me, science is not about "proving" anything, I see it as a discipline, which poses research questions and seeks answers to these questions. By doing this, it is advisable to stick to an old principle: The more ambitious the research question is, the more research and data are needed to substantiate the claims that we make (Booth et al. 1995, 97-106). Or, in other words, very detailed interpretation must be based on extensive data. When such an extensive dataset is not available (and natural environmental conditions do not allow one to address all research questions), interpretation of data must be more careful. This is true for any field of research, but especially for palaeoecology, where a huge amount of work is needed and researchers are under constant pressure to get quick results, which could lead to the development of "instant" palaeoecology and "populism". It is not a good practice when science is limited to its own field of research and operates in an environment where only few people are working within the same field of research. Within the Slovenian research community, most papers addressing palaeoecological issues are published in Slovenian archaeological publications. These are not specialised in publishing palaeoecological papers and therefore have much lower standards than foreign periodicals specialised in palaeoecology (the same is true also for publishing archaeological papers in paleoecologi-cal periodicals). The pressure for getting quick results is growing every year, and researchers very often give up and do the easiest thing: finish and publish less detailed research in the Slovenian research environment, where competition to publish is less severe and papers will be read by a smaller number of critical scientists and specialists in palaeoecology. Discussion concerning past hydrological conditions at Ljubljansko barje is most probably a consequence of several factors. Firstly, Ljubljansko barje is one of the most difficult regions in Europe, where an archaeologist and palaeoecologist can do their research. At the same time, in Slovenia there is no strong tradition of internationally competitive, multidisciplinary palaeoecological research, and at the moment conditions for organising multidisci-plinary palaeoecological research are very unfavourable. Therefore it would be unfair, if the main goal of this paper would be to criticise researchers, who, over the years, have significantly contributed to the development of palaeoecology and other natural sciences and are constantly opening up new research topics. Polemics usually create a great sensation, but more serious events happen elsewhere (on several levels, from fieldwork to research policy in the office) and quietly, because nobody problematizes them. Firstly, it is a question of cooperation between palaeoecologists and archaeologists, when, on the one hand, archaeologists are very often insufficiently informed about palaeoecological research, whereas, on the other, archaeologists often treat palaeoecologists as subordinate "technical staff" and would not consider them as an equal partner, whom they should consult and whose opinion should be considered. How many archaeological sites were excavated without taking appropriate palaeoecological samples and without performing an analysis (e.g archaeozoological, archaeobotanical, palynological, etc.)? Sometimes a palaeoecologist trying to rescue samples at an archaeological site can be even unwelcome. But luckily -although very slowly - circumstances are improving. The second problem is much more serious, because the circumstances are not improving, but changing for the worse. This problem refers to research policy of the Republic of Slovenia and development of palaeoecological science. First, it must be mentioned that bibliographic quantity is one of the most important criteria for qualifying for research financial sources. These criteria include an estimation that a paper, published by several authors in an international palaeoecological periodical ranking among the best quarter according to SCI (e.g. papers like Andrič et al., 2008), gets three times less bibliographic points than a paper (e.g. also this discussion), published by a single author in any periodical from the list of the Slovenian Research Agency. This criterion is not just unscientific and insulting, it undermines all the efforts to ensure development of high quality palaeoecological research and promotes "instant palaeoecology" and confinement to the small Slovenian research community. At the same time, the bibliographic quantity of palynologists is constantly compared with other fields of research, where very often it takes much less time to finish research and publish a paper. Different research disciplines should not be compared with each other (Sorčan et al. 2008, 70), but in practice it happens all the time; also, because there are not many palaeoecologists in Slovenia, we are not influential and do not have our own research discipline and evaluation panel. Furthermore, cooperation between research institutions is very difficult. In Slovenia there is no special institute or research group which would be specialised for palaeoecological research, and there are no specialists for many research disciplines of the Holocene palaeoecology. If several research institutions would like to apply for a joint research project, the total amount of money would be divided between partners, so each research organisation would get less funding than if applying alone. Therefore, research institutes are not interested in applying for joint projects, and natural scientists are under constant pressure to earn money by working for industry or external, non-academic customers. Papers like "Andrič et al., 2008" and "Andrič et al., 2009" are therefore not a consequence of circumstances, which might be very favourable for multidisciplinary research. It was possible to publish these papers only because the co-authors were kindhearted and, despite, being overburdened with their own work, were willing to invest time and some research money; but this is not an example of how such multi-proxy research should be conducted also in the future. However, despite all these problems I will not give up on trying to fight for good palaeoecological research, because I am palynologist and we are, due to the nature of our activity, very patient and stubborn researchers. Therefore I would like to finish this discussion on a more positive note. My goals in writing this discussion were two-fold. Firstly, I wanted to present a third, multi-proxy palaeoecological point of view about palaeohydrological conditions at Ljubljansko barje. Secondly, I wanted to elucidate the possibilities and limitations of palaeoecological research also in a periodical which is read by many archaeologists. I hope that, even if you have never worked in cooperation with palaeoecologists, you will consider starting such a research project next year. Acknowledgements I would like to thank Peter Turk for critical comments on the first draft of this paper. Maja Andrič Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU SI-1001 Ljubljana maj a.andric@zrc-sazu.si Vera Kolšek - celjska arheologinja in muzealka (1930-2007) V letu 2007 je arheološka stroka izgubila Vero Kolšek, predano arheologinjo, nekdanjo dolgoletno ravnateljico Pokrajinskega muzeja Celje in muzejsko svetovalko. Po rodu je bila iz Šmarja pri Jelšah, kjer se je že kot otrok prvič srečala s skrivnostnim svetom arheologije. Morda so jo prav z arheološko dediščino bogata pokrajina in pripovedi o izkopavanjih Franca Lorgerja usmerili v klasično gimnazijo v Mariboru in potem na študij arheologije v Ljubljano. Delo kustosinje za antično arheologijo je začela leta 1955 v Celju in Pokrajinskemu muzeju Celje ostala zvesta do upokojitve leta 1991. Že na začetku muzejskega dela in raziskovanja dediščine Celeje ji je naključje prineslo na pot poseben dar - sodelovanje pri izkopavanjih rimske nekropole v Šempetru. Odkrivanje veličastnih marmornih grobnic, podobe zgodb antičnega sveta, ki so bile upodobljene na reliefih, in branje napisov o rimskih prebivalcih Celeje in rodovitne Savinjske doline so bili pravi izziv za arheološko stroko v Sloveniji; še posebej pa za mlado generacijo, ki je zrasla pod okriljem prof. Klemenca na Univerzi v Ljubljani. Spoprijeli so se z izzivom, ki za mnoge arheologe vse življenje ostane samo sen. Odkritje, rekonstrukcija in prezentacija rimskih grobnic v Šempetru je bil projekt, ki še danes pomeni enega največjih in v svetu najbolj znanih dosežkov slovenske arheologije. Z delom v Šempetru in Celeji so bile postavljene smernice vsega nadaljnjega dela Vere Kolšek - odkrivanje, raziskovanje in predstavitev arheološke dediščine rimske Celeje in njenega mestnega območja. Kot arheologinja se je najprej posvetila izkopavanjem, predvsem raziskavam v Celju, ter topografskim pregledom Savinjske doline. Šestdeseta in sedemdeseta leta so bila tudi obdobje največjih gradbenih aktivnosti v Celju. Kamorkoli so posegli gradbeni stroji, so naleteli na arheološke ostanke. O njihovem pomenu in pomembnosti za zgodovino Celja in tudi države pa je bilo mestne oblasti treba šele prepričati. Prvi arheološki posegi v Celju so pomenili le nadzor, tekmo s časom in gradbenimi stroji ter v najboljšem primeru deponiranje večjih arheoloških najdb. Kakšna razlika v primerjavi z 19. stoletjem, ko so kustosi Mestnega muzeja že samostojno vodili arheološka izkopavanja in o njih poročali v strokovnih časopisih. Povojna generacija je morala vse začeti znova. Koliko energije in pregovarjanj je bilo potrebnih za organizacijo načrtnih izkopavanj pred pričetkom gradbenih del, vedo le tisti, ki so takrat orali ledino terenske arheologije. Prva obsežnejša zaščitna arheološka izkopavanja so bila v mestu ustrezno organizirana šele konec šestdesetih let - v Gosposki in Gubčevi ulici. Skoraj vsa večja izkopavanja Celeje so poslej potekala pod vodstvom Vere Kolšek. Z vztrajnostjo, strokovnim delom in korektnim odnosom do sogovornikov si je pridobila ugled in spoštovanje pri občinskih možeh in tudi na strani gradbenikov in investitorjev. Vsi, ki so pri raziskovanjih Celeje kdaj sodelovali, vedo, da je bilo delo vse prej kot lahko. Več metrov debele arheološke plasti, včasih nemogoče vremenske razmere, premalo delavcev in denarja, na drugi strani pa interesi mesta, ki je raslo vse hitreje in skoraj ni imelo časa razmišljati o preteklosti. Rezultati raziskav pa so vsemu navkljub vsako leto znova prinašali še nepoznana in pomembna dejstva o življenju rimskega mesta - in seveda o njegovi veličini in bogastvu. Raziskane so bile razkošne hiše s freskami in mozaiki, tlakovane mestne ulice in kloake, ostanki veličastnih marmornih grobnic, mestno obzidje iz pozne antike ... Ker ni bilo posluha za prezentacijo odkritih ostalin na mestu odkritja, je stroka našla drugo pot. Vera Kolšek je z obnovo in širitvijo muzejskih zbirk postavila na ogled bogastvo in dediščino preteklosti, na kateri je zraslo moderno mesto. Najprej je bil v kleti stare grofije urejen lapidarij v desetih prostorih, ki ga je spremljal vodič v domačem in nemškem jeziku. Leta 1969 je bila odprta nova postavitev arheološke zbirke, ki sta jo pripravila s kolegom Lojzetom Bolto. Že naslednje leto je bil odprt še lapidarij na prostem in celoten kompleks še danes sodi med največje in najbogatejše zbirke epigrafskega in reliefnega gradiva pri nas. Za prezentacijo arheološke dediščine in arheološke parke je bilo takrat več možnosti v občini Žalec. Leta 1960 odprti rimski nekropoli se je leta 1979 pridružil parkovno urejeni vzhodni del grobišča, ki ga je Kolškova raziskovala v letih 1964-1967. Rekonstruirane grobnice, obnovljena rimska cesta, temelji grobnic in manjših grobov še danes tvorijo Rimsko nekropolo v Šempetru, enega prvih arheoloških parkov v Sloveniji. V Celju so se bili o predstavitvi bogate arheološke dediščine na mestu odkritja pripravljeni pogovarjati šele konec osemdesetih let. V Savinovi ulici je bila odkrita več deset metrov dolga mestna ulica, odlično ohranjena in tlakovana z velikimi apnenčastimi ploščami; glavna prometna žila rimskega mesta, ki je tekla v smeri sever-jug. Delno obnovljen in dvignjen ulični tlak so prezentirali pred trgovsko hišo Rimljanka. Pogoji in kompromisi, na katere je morala pristati stroka v Celju, da je izbojevala to bitko, so bili preštevilni. Še danes sprehod po njej navdaja z grenkobo in zbuja misli na zamujene priložnosti ^ Vsem obveznostim in delu, ki ga je Vera Kolšek opravljala kot kustosinja, so se po letu 1971 pridružile še obveznosti ravnateljice muzeja. S tem je ožje strokovno delo morda nekoliko stopilo v ozadje in ga je bolj porazdelila med mlade kolege, muzej pa je zadihal s polnimi pljuči. Gospa Kolšek je energijo, ki je bila prej usmerjena samo v arheologijo, zdaj razširila na muzej v celoti. Začela se je obnova muzejske hiše - Stare grofije, preureditev razstavnih prostorov v prvem nadstropju in pritličju. Pokrajinski muzej Celje je leta 1982 praznoval 100-letnico svojega obstoja prenovljen in v vsem sijaju častitljivega naziva drugega najstarejšega muzeja v Sloveniji. Kot eden prvih slovenskih muzejev se je zaradi prenovljenih in novo postavljenih zbirk potegoval za prestižni naziv Evropski muzej leta. Ob vsem muzejskem in terenskem delu Vere Kolšek pa seveda ne smemo mimo njenih številnih publikacij in strokovnih člankov, razstavnih projektov doma in v tujini ter organizacije mednarodnih znanstvenih sestankov. Sodelovala je pri objavi antičnih grobnic v Šempetru, objavila izkopavanja vzhodnega dela te nekropole, najlepše grobove iz Celeje in Šempetra, napisala vodnik po šempetrski nekropoli, celjskem lapidariju in arheološki zbirki. V številnih znanstvenih in strokovnih člankih, objavljenih v domačih in tujih znanstvenih revijah, je objavila poročila o izkopavanjih, nove epigrafske spomenike in reliefe, freske, mozaike in bronasto plastiko. Za njeno široko razvejeno muzejsko delo jo je Slovensko muzejsko društvo nagradilo z Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo. Še po upokojitvi leta 1991 je nadaljevala s strokovnim delom. Posvetila se je predvsem svojemu najljubšemu področju - epigrafiki, ter objavi nekaterih izjemnih najdb z izkopavanj na dvorišču Knežjega dvora v Celju. Žal ji je bolezen, ki ji je skoraj vzela vid, kmalu onemogočila nadaljnje delo v stroki. Vendar jo je ves čas z zanimanjem spremljala. Tudi zato je leta 2004 podarila del svoje knjižnice novoustanovljenemu Inštitutu za dediščino Sredozemlja Univerze na Primorskem, za novo knjižnico in mlado generacijo študentov. Vesela je bila svežih novic o arheologiji in številnih kolegih, poročil o kongresih doma in na tujem, še vedno je bila neizčrpen vir podatkov za vse, ki njeno delo nadaljujemo. Bila je zadnja iz skupine, ki je rekonstruirala šempetrske grobnice in s tem postavila Slovenijo na evropski in svetovni arheološki zemljevid. Antični spomeniki Šempetra in Celeje bodo zato vedno ostali delno tudi njeni ^ Irena LAZAR Izbrana bibliografija Vere Kolšek 1956 (Vera Berce), Dva nagrobnika iz Brega v Celju. - Arheološki vestnik 7, 1956, str. 399-407. 1958 Ločica v okviru rimske vojaške dejavnosti na našem ozemlju. - Celjski zbornik 1958, str. 165-183. Soavtor Tone Kolšek. 1959 Nekaj prispevkov k topografiji rimske Celeje. - Celjski zbornik 1959, str. 230-258. Savinjska dolina v rimski dobi. - Savinjski zbornik 1, 1959, str. 118-131. 1960 Celje. - Varstvo spomenikov 7, 1960, 299, str. 329. Levec pri Petrovčah. - Varstvo spomenikov 7, 1960, str. 285-286. 1961 Dva müjnika iz Celja. - Arheološki vestnik 11-12, 1960-1961 (1961), str. 147-152. Celeia - Celjska grofija. - Arheološki pregled 3, 1961, str. 79. 1972, 87 str., 77 tabel. Soavtorja Josip Klemene in Peter Petru. Arheološka izkopavanja v Zidanškovi ulici v Celju. - Celjski zbornik 1971-1972 (1972), str. 357-368. Les necropoles de Celeia et de Šempeter. - (Inventaria archaeologica 16). - Celje 1972, 18. fol. Soavtorja Jože Kastelic in Milutin Garašanin. Celje - Miklošičeva ul. - Varstvo spomenikov 15, 1970 (1972), str. 146-147. 1962 Iz numizmatične zbirke celjskega muzeja. - Celjski zbornik 1962, str. 273-275. Celje - vrt Mestnega muzeja. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 239. Škofja vas pri Celju. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 239. 1974 Srebrn prstan z gemo. - Situla 14-15, 1974, str. 189-190. 1975 Celje. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 279-282. 1963 Dolga pot Euhodije. - Arheološki vestnik 13-14, 1962-1963 (1963), str. 487-490. 1976 Vzhodni del antične nekropole v Šempetru. - (Katalogi in monografije 14). - Ljubljana 1976, 48 str., 49 tabel. 1965 Celje - Breg. - Varstvo spomenikov 9, 1962-1964 (1965), str. 142. Celje - Mestni muzej. - Varstvo spomenikov 9, 1962-1964 (1965), str. 177. Celje - Stari pisker. - Varstvo spomenikov 9, 1962-1964 (1965), str. 191. 1977 Ostanki zahodne nekropole rimske Celeje. - Celjski zbornik 1975-1976 (1977), str. 403-407. 1978 Arheološke najdbe iz Gubčeve ulice v Celju. - Celje 1978, 24 str. 1966 Keltski novci iz Celja. - Arheološki vestnik 17, 1966, str. 409-412. 1967 Celeia - Kamniti spomeniki. - (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 7). - Ljubljana 1967, 38 str. Celeia - Steindenkmäler. - (Kultur- und Naturdenkmäler in Slovenien 7). - Ljubljana 1967, 38 str. O zgodovini celjskega lapidarija. - Celjski zbornik 1967, str. 133-140. 1979 Novi napisi in reliefi iz območja celejanskega municipija. -Arheološki vestnik 30, 1979, str. 167-172. Pokrajinski muzej v Celju. - Časopis za zgodovino in narodopisje 15, 1979, str. 593. 1980 Zanimive najdbe iz Celja. - Arheološki vestnik 31, 1980, str. 171-174. Antična Celeia. - V: Rešena arheološka dediščina Slovenije 1945-1980. - Ljubljana 1980, str. 49-51. 1968 Iz lapidarija celjskega muzeja. - Celjski zbornik 1968, str. 227-233. Pregled antičnih kultov na slovenskem ozemlju. - Arheološki vestnik 19, 1968, str. 273-286. 1970 Celje - Zidanškova ul. - Varstvo spomenikov 13-14, 1968-1969 (1970), str. 160-161. Zaščitna arheološka izkopavanja na prostoru Gubčeve-Lilekove ul. - Varstvo spomenikov 13-14, 1968-1969 (1970), str. 186-188. Stalna arheološka razstava Pokrajinskega muzeja v Celju. -(Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 22). - Maribor 1970, 34 str. Soavtor Lojze Bolta. 1972 1981 Odraz antičnega gledališča na kamnitih spomenikih Celeje in Šempetra v Savinjski dolini. - V: Antički teatar na tlu Jugoslavije. - Novi Sad 1981, str. 179-190. Še en relief iz rimske Celeje. - Celjski zbornik 1977-1981 (1981), str. 283-286. Celje - Antička Celeia. - V: Spaseno arheološko blago Slovenije 1945-1980. - Ljubljana 1981, str. 36-38. 1983 Municipium Claudium Celeia. - Celjski zbornik 1982-1983 (1983), str. 165-173. Nova arheološka odkritja v Šempetru v Savinjski dolini. -Savinjski zbornik 5, 1983, str. 83-88. 1984 Nekaj podatkov o zgodnjem krščanstvu v Celeji. - Arheološki vestnik 35, 1984, str. 342-345. 1986 Epigrafski in reliefni paberki na Celjskem. - Arheološki vestnik 37, 1986, str. 371-384. Rimsko grobišče v Breznem pri Laškem. - Celjski zbornik 1986, str. 203-208. Celje - Vogal Savinove, Gledališka u., Slomškov trg, vogal Stanetova-Miklošičeva u., Muzejski trg. - Varstvo spomenikov 28, 1986, str. 260-265. 1987 Die Figuralmotive der Wandmalerei aus Celeia. - V: Pic-tores per Provincias, Cahiers d'archeologie romande 43, Aventicum 5. - Avenches 1987, str. 227-232. 1988 Miš in Apolon Smintheus. - Celjski zbornik 1988, str. 145-148. 1989 Celje - Železniška postaja, Tomšičev trg. - Varstvo spomenikov 31, 1989, str. 221-223. 1990 Karakalin miljnik iz Celja. - Arheološki vestnik 41, 1990, str. 649-652. Mala bronasta plastika iz Celja. - Celjski zbornik 1990, str. 7-26. 1991 Die Todesgenien im Stadtbereich von Celeia. - V: Akten des 2. internationalen Kolloquiums über Probleme des provinzialrömischen Kunstschaffens. - Veszprem 1991, str. 139-146. Geniji smrti na reliefih mestnega območja Celeje. - Celjski zbornik 1991, str. 1-12. Ein neues Relief aus Celeia. - Römisches Österreich 17-18, 1991, str. 143-146. Klavdijski municipij Celeia in zgodovina njegovih raziskav. - V: Celeia antiqua, katalog razstave. - Celje 1991, str. 5-8. 1993 Die Bronzen aus Celeia. - V: Actas del XI Congreso international de bronces antiguos (Madrid, mayo-junio 1990). - Madrid 1990, str. 262-265. 1994 Rimska plastika v oklepu. - Celjski zbornik 1994, str. 23-34. 1995 Napisi iz Celja in njegove okolice. - Arheološki vestnik 46, 1995, 279-289. 1996 Der Torso einer Panzerstatue aus Celeia. - V: Akten des 3. internationalen Kolloquiums über Probleme des provinzialrömischen Kunstschaffens (Bonn 21.-24. April 1993). - Bonn 1996, str. 67-70. 1997 Rimska nekropola v Šempetru. Vodnik / Römische nekropole in Šempeter. Führer. - Celje 1997, 56 str., 63 slik. Irena LAZAR Ljudmila Plesničar Gec (1931-2008) Vita mortuorum in memoria est posita vivorum. (Življenje mrtvih je v spominu živih.) Cicero, Philippicae 9,5,10 In Ljudmili Plesničar Gec je uspelo, da je vtkala v zavest osveščenega prebivalca Ljubljane zaokroženo podobo antične predhodnice današnjega mesta. Minilo je že več kot leto dni, odkar je sklenila svojo življenjsko pot muzejska svetnica dr. Ljudmila Plesničar Gec, ključna oseba odkrivanja in raziskovanja Emone v zadnjih treh desetletjih prejšnjega stoletja. Čeravno jo je ovirala bolezen, ji je še dobro leto pred smrtjo uspelo izdati Emonski forum, rezultate o raziskavah rimskega središča mesta, in bila je še polna načrtov, da bo zaokrožila svoja spoznanja o biti in vlogi Emone v tistem času in prostoru. Rojena je bila v kmečki družini v Sežani v času italijanske okupacije. Osnovno šolo in del gimnazije je obiskovala v Sežani in Trstu in slednjo je po vojni končala v Postojni. Vpisala se je na Arheološki oddelek Filozofske fakultete v času profesorjev Srečka Brodarja, Josipa Korošca in Josipa Klemenca. Po diplomi je za kratek čas delala v Kopru: najprej v Pokrajinskem muzeju in nato v Arhivu. Leta 1961 je dobila službo v Mestnem muzeju Ljubljana in začela se je njena "emonska" arheološka pot. Kajti ob gradnji Bavarskega dvora in podhoda pod železnico na Slovenski cesti je še isto in naslednje leto njena ekipa dobesedno izpod čeljusti bagrov trgala grobne najdbe iz tega dela severnega emonskega grobišča. Dokumentiranih je bilo skoraj tisoč grobov. Iz te izkušnje je pri naslednjem zaščitnem izkopavanju dveh antičnih stanovanjskih enot ob severnem obzidju na današnjem Trgu republike - čeravno se ni dalo ohraniti samega zidu - z vso skrbnostjo in s pomočjo takrat novih metod dokumentirala ostanke antične arhitekture in najdbe. Nato so sledila nadaljnja zaščitna izkopavanja. Pred gradnjo Strojne fakultete ob Aškerčevi cesti ter na Jakopičevem vrtu na Mirju so pod njenim vodstvom odkrivali ostanke stanovanjskih zgradb. Ob začetku Slovenske ceste je bil pred gradnjo Ferantovih blokov izkopan del emonskega foruma, kar je arhitekta E. Ravnikarja navdihovalo pri gradnji celostne podobe tega stanovanjsko-poslovnega kompleksa. Ob osnovni šoli Majde Vrhovnik med Gregorčičevo in Erjavčevo cesto so na prostoru za novo telovadnico pod njenim vodstvom izkopali ostanke antičnega stanovanjskega predela, katerega del je bil tudi del verskega središča emonskih kristjanov. Pred gradnjo Kulturnega doma Ivana Cankarja je bilo raziskano stanovanjsko območje ob emonskem zahodnem obzidju. Zadnje terensko delo Ljudmile Plesničar Gec je bilo obsežno izkopavanje na področju presečišča štirih emonskih insul za gradnjo nove Narodne in univerzitetne knjižnice. Že leta 1965 ji je uspelo, da so bili v urbanističnem in kasneje v dopolnjenem regulacijskem načrtu Ljubljane v okviru zakonodaje vneseni posamezni varstveni režimi za zavarovanje arheološkega terena pred gradbenim posegom, z dostavkom, da stroške izkopavanj krije investitor. Imela je izjemen posluh za antične arhitekturne ostanke, zato si je prizadevala, da bi jih čim več "in situ" ohranili kot našo nepremično kulturno dediščino. Tako je bil leta 1967 restavriran in za javnost odprt Jakopičev vrt (danes Emonska hiša) kot prvi arheološki park Mestnega muzeja Ljubljana. Razstavišče v restavri-ranih severnih emonskih vratih (danes Bukvarna) je bilo odprto za javnost 1974. leta, dve leti pozneje pa arhitekturni ostanki zgodnjekrščanskega centra ob Erjavčevi cesti, prav tako urejeni v arheološki park. Med Prešernovo cesto in Kulturnim domom Ivan Cankar je restavriran ostanek zahodnega emonskega obzidja. Leta 1979 je bilo pod njenim vodstvom z veliko razstavo Rešena arheološka dediščina Ljubljane odprto Razstavišče Rihard Jakopič, kjer je ohranjen in predstavljen del emonskega foruma. In prav simbolno: na dan njene smrti ga je dobil v upravljanje Mestni muzej (zdaj Galerija Jakopič v sestavi Muzeja in galerij mesta Ljubljane). Ljudmila Plesničar Gec je v svoje terensko in muzejsko delo sčasoma vnesla vse elemente, ki so danes samostojne enote muzejskega dela: pedagoško in dokumentacijsko službo, muzejsko trgovino. Ob množičnem številu izkopanega gradiva si je prizadevala, da so bili izsledki izkopavanj čim prej objavljeni. Tako je leta 1972 izšlo Severno emonskogrobišče, kataloška objava vseh izkopanih grobov pod njenim vodstvom do tistega obdobja. Skupaj z objavo starejšega emonskega gradiva, ki ga hrani Narodni muzej Slovenije in ga je tudi isto leto objavila Sonja Petru, sta to deli, ki sta temelj za vrednotenje obsežnega antičnega gradiva, ki ga hranita obe muzejski ustanovi, in za primerjave ob novih izkopavanjih bodisi grobiščnih kot naselbinskih depozitov. Že pred to objavo je izbrala manjše število grobov, ki jih je objavila v Inventarii Archaeologici. Desetletje zatem je izšel Zgodnjekrščanski center v Emoni (s sodelavci). Za doktorat je analizirala Keramiko iz emonskih nekropol, in to objavila kot monografijo. Njen najljubši emonski predmet - bronasta posoda, izkopana pod Kulturnim domom Ivan Cankar - je izšla v Situli Narodnega muzeja leta 1982. Nove izsledke o njej je objavila v Suplementu Journal of Roman Studies dvajset let pozneje. S proučevanjem antičnih fresk se je ukvarjala skoraj ves čas svojega aktivnega dela v Mestnem muzeju in rezultati njenega dela in sodelavca Veljka Tomana so izšli v dveh delih v Katalogih in monografijah Narodnega muzeja Slovenije leta 1997 in 1998. V prvi knjigi je predstavljeno emonsko gradivo iz obeh muzejev, v drugem delu pa freske iz pokrajinskih muzejev Celja in Ptuja. Ob prelomu tisočletja je izšel Urbanizem Emone, njena sinteza urbanističnih spoznanj o tem antičnem mestu in pregled njenih izkopavanj z arhitekturnega aspekta. Njeno zadnje delo je timska objava Emonskega foruma. Skorajda je že zaključila pripravo za tisk z izkopavanj grobišč na Ajdovščini, ob Metalki ter ob Linhartovi cesti, a jo je smrt prehitela. Pisala je strokovne članke v domača in tuja arheološka glasila in se aktivno udeleževala mednarodnih simpozijev s predstavljanjem emonske tematike. To nam zgovorno potrjuje njena bibliografija. Doma je organizirala mednarodne kolokvije v okviru Slovenskega arheološkega društva, katerega predsednica je bila v 70. letih 20. stoletja: Emona - Ravenna, Zgodnjesrednjeveški kolokvij v Kopru leta 1974. Bila je tudi aktivna članica združenja Rei Cretariae Romanae Favtorum (proučevalcev antične keramike). Eno njihovih srečanj je bilo po njeni strokovni in organizacijski zaslugi leta 1973 v Ljubljani. Imela je tudi mandat predsednice Muzejskega društva Slovenije in Ljubljanske kulturne skupnosti. Močno si je prizadevala, da je bilo emonsko gradivo čim večkrat na ogled tako doma kot v tujini. Skupaj s sodelavci ji je uspelo pripraviti vrsto razstav: od Emonskih fresk v Arkadah 1973. leta, dvakrat je vodila stalno arheološko postavitev v samem Mestnem muzeju v Ljubljani, organizirala je in imela "levji delež" pri strokovnem delu odmevne razstave Rešena arheološka dediščina Ljubljane, do zadnje leta 1996 v Cankarjevem domu Pozdravljeni, prednamci! Z razstavami o arheološki preteklosti Ljubljane je utirala pot sodelovanju z muzeji v tujini, tako npr. v Pulju, Beogradu, Varšavi, Kra-kovu, Ogleju, Tolmezzu, Regensburgu. Za svoje aktivno strokovno in družbeno politično delo je prejela vrsto priznanj: nagrado mesta Ljubljane, Župančičevo nagrado, najvišjo muzealsko priznanje - Valvasorjevo nagrado, nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo na področju arheologije in častni znak svobode republike Slovenije. Že iz kratkega in nepopolnega pregleda njenega dela je razvidno, koliko pionirskege dela je opravila tako na arheološkem kot muzejskem področju in pri varovanju kulturne dediščine. Bila je močna osebnost, ki je znala združevati ljudi k skupnemu delu, a obenem trdno zagovarjati svoje poglede. Rada je poudarjala svoje kraške korenine, ki so se kazale v njenem značaju: z neomajno voljo in delavnostjo je sledila zastavljenim ciljem. Obenem pa je imela široko znanje, zanimala so jo raznolika področja umetnosti in znanosti, ki niso bila povezana zgolj z arheološko in muzejsko stroko. In imela je odprto srce in roke za sočloveka. Tisti, ki smo jo poznali, vemo, kako dragocen človek je odšel od nas. Strokovnjaki, ki se ali se bodo kakorkoli ukvarjali z Emono - arheologi, pa tudi raziskovalci iz drugih strok - ne bodo mogli mimo njenega dela. Irena SIVEC Bibliografija Ljudmile Plesničar Gec 1957 Svatbeni običaji v okolici Buzeta v prvi polovici XIX. stoletja. - Kronika 5, 1957, str. 95-97. 1961 Antična Emona v srcu moderne Ljubljane. - (Zbirka Spomeniški vodniki). - Ljubljana 1961, 14 str. Soavtorica Tatjana Bregant. 1962 Agrotehnika, bivše dvorišče Titove ceste št. 29. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 297. Agrotehnika, dvorišče, Titova cesta št. 29. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 298. Dvoržakova ulica št. 3. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 276. Gospodarsko razstavišče - Litostroj, Titova cesta 48. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 302. Gospodarsko razstavišče, Titova 45. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 299, 302. Lekarna Bežigrad, Titova 55. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 302. Lokacija Inštituta za kemijo ob Rimskem zidu. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 293. Masarykova cesta med Titovo in novo pošto. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 292. Merkator, dvorišče bivšega Bavarskega dvora, Titova cesta št. 31. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 298. Prežihova 9. Klasična gimnazija - dvorišče. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 293. Sondažna izkopavanja na prostoru Tekstilnega inštituta v Snežniški ulici. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 296. Titova št. 29 (Agrotehnika). - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 297-298. Titova cesta 31 (Bavarski dvor). - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 298. Titova cesta št. 43. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 299. Titova cesta št. 50. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 302. Titova cesta št. 51. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 302. Titova št. 45. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 299. Vegova 4. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 307. Vogal Titove in Prešernove ceste. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 298. Vogal Tržaške in Oražmove. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 307. Arheološke pridobitve Mestnega muzeja v Ljubljani. - Naši razgledi 11, 1962, št. 9 (12. 5.), str. 169. Rimske izkopanine. - Obzornik 10, 1962, str. 731-735. 1963 Bronasta statueta Venere iz emonske insule XXIX. - Kronika 11, 1963, str. 115-117. Emona, Ljubljana-rimska arhitektura i nalazi. - Arheološki pregled 5, 1963, str. 85-89. Arheologi izkopavajo v osrčju Ljubljane. - Življenje in tehnika 3, 1963, str. 232-235. Nova odkritja in arheološke najdbe pri gradnji nove Ljubljane. - Turistični vestnik 11, 1963, str. 328-333. Vprašanja Emone. - Naši razgledi 12, 1963, št.11 (8.6.), str. 216. Rimska vrata pod Titovo cesto v Ljubljani. - Naši razgledi 12, 1963, št.13 (6.7.), str. 267. 1964 Severna emonska vrata pod traso Titove ceste v Ljubljani. - Kronika 12, 1964, str. 67-73. Emona, Ljubljana - rimska arhitektura i pojedinačni nalazi. - Arheološki pregled 6, 1964, str. 68-70. Arheološke pridobitve 1963: arheološki posegi ljubljanskega Mestnega muzeja in problem prezentacije spomenikov. -Naši razgledi 13, 1964, št. 4 (22.2.), str. 69. 1965 Novo odkrita rimska plastika v Emoni. - Kronika 13, 1965, str. 98-101. Depojska najdba rimskih republiških in zgodnjecesarskih novcev v Emoni. Arheološko poročilo. - Situla 8, 1965, str. 119-122. Emona, Ljubljana - rimska arhitektura i pojedini nalazi. -Arheološki pregled 7, 1965, str. 120-122. Ljubljana, Gorupova ulica. - Varstvo spomenikov 9, 1962-1964 (1965), str. 146. Ljubljana, Titova in Celovška cesta. - Varstvo spomenikov 9, 1962-1964 (1965), str. 147. Ljubljana, bodoči Trg revolucije, Titova cesta. - Varstvo spomenikov 9, 1962-1964 (1965), str. 179. Ljubljana, predel med Gorupovo, Aškerčevo in Cojzovo. -Varstvo spomenikov 9, 1962-1964 (1965), str. 180. 1966 Nekaj zgodovinskih podatkov o Slovenskem Primorju v rimski dobi in antični situs Egide. - Kronika 14, 1966, str. 68-72. Zaščitno izkopavanje rimske stavbe ob Tržaški cesti v Ljubljani. - Arheološki vestnik 17, 1966, str. 453-467. Arheološki rezervat na Mirju. - Varstvo spomenikov 10, 1965 (1966), str. 150-153. Ljubljana-Drama, Trg mladinskih delovnih brigad. - Varstvo spomenikov 10, 1965 (1966), str. 200. Zgodovinski pregled arheoloških dob v Ljubljani. - Naši razgledi 15, 1966, št. 8 (13.4.), str. 157. 1967 La necropole Romaine a Emona. - (Inventaria archaeolo-gica 10). - Ljubljana 1967, 15 fol. Obeležje in kronologija antičnih grobov na Prešernovi in Celovški cesti v Ljubljani. - Arheološki vestnik 18, 1967, str. 137-151. Ljubljanske opekarne na Viču. - Varstvo spomenikov 11, 1966 (1967), str. 124. 1968 Jakopičev vrt. - (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 14). - Ljubljana 1968, 22 str. Rimski vodnjak ob Ljubljanskih opekarnah v Ljubljani. -Arheološki vestnik 19, 1968, str. 403-414. Forum, središče Emone: ob izkopavanjih na Ferantovem vrtu v Ljubljani. - Naši razgledi 17, 1968, št. 16 (7.9.), str. 497. 1969 Emona v luči najnovejših arheoloških odkritij. - Sinteza 13-14, 1969, str. 109-116. Novo odkriti starokrščanski objekti pri osnovni šoli Majde Vrhovnik v Ljubljani. - Sinteza 15, 1969, str. 73-74. 1970 Ljubljana-Ferantov vrt, predel med Titovo cesto, Cigaletovo, Prežakovo in Trdinovo ulico, Bavarski dvor. - Varstvo spomenikov 13-14, 1968-1969 (1970), str. 162-163. Ljubljana - OŠ Majde Vrhovnik. - Varstvo spomenikov 13-14, 1968-1969 (1970), str. 188-189. Emona. - Pionirski list, leto 23, 1970, št. 26 (21.3.), str. 7-10. 1971 Emona v pozni antiki. - Arheološki vestnik 21-22, 1970-1971 (1971)), str. 117-122. Kronološka determinacija keramike tankih sten s severnega grobišča Emone. - Materijali 8, 1970 (1971), str. 115-124. 1972 Severno emonsko grobišče. - (Katalogi in monografije 8). -Ljubljana 1972, 272 str., 225 tabel. La citta di Emona nel tardoantico e suoi ruderi paleocri-stiani. - Arheološki vestnik 23, 1972, str. 367-375. Urban characteristics of Emona based on new discoveries. -Archeologia Iugoslavica 13, 1972, str. 42-50. Simpozij Antično steklo v Jugoslaviji. - Argo 11, 1972, str. 37-38. 1973 Emonske freske. - Ljubljana 1973, 35 str. Emona. - V: Arheološka obdobja Ljubljane: pregled prazgodovine, antike in zgodnjega srednjega veka. Katalog razstave. - Ljubljana 1973, str. 17-26. 1974 Kronološka in tipološka analiza lončenine emonskih grobišč. - Disertacija na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 1974, 164 str. Ljubljana-Ciril-Metodov trg, Streliška ulica, Igriška ulica. -Varstvo spomenikov 17-19, 1974, str. 132-133. Ljubljana - Šumi, Dalmatinova ulica. - Varstvo spomenikov 17-19, 1974, str. 200. Dr. France Stare. - Dnevnik, leto 23, 1974, št. 227 (22.8.), str. 5. 1975 Antične freske v slovenskem prostoru. Poročilo o raziskovalni nalogi. - Ljubljana 1975, 10 str. Avber. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 134. Barka. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str.141. Čipnje. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str.141. Dutovlje. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 134. Erzelj. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str.141. Gabrovica pri Komnu. - V: Arheološka najdišča Slovenije. -Ljubljana 1975, str. 136. Gorjansko. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 137. Gradišče pri Divači. - V: Arheološka najdišča Slovenije. -Ljubljana 1975, str. 131. Soavtor Franc Leben. Gradišče pri Štjaku. - V: Arheološka najdišča Slovenije. -Ljubljana 1975, str.141. Hotičina. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 138. Ivanji grad. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 137. Kačiče - Pared. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 131. Kastelec. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 129. Komen. Gabrovica pri Komnu. Gorjansko. Ivanji grad. -V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 137. Kopriva. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 134. Kreplje. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 135. Laže. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 139. Lukovec. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str.141. Markovščina. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 138. Matavun. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 131. Naklo. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 132. Pečki. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 143. Podbreže. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 140. Podpeč. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 129. Rakitovec. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 129. Rožar. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 129. Slivje. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 139. Soavtor Peter Petru. Slope. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 139. Soavtor Peter Petru. Senadole. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 140. Sežana. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 140. Skopo. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 135. Sočerga. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 135. Starod. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 139. Štorje. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 140. Vrhovlje. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str.141. Zagrajec. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 138. Zanigrad. - V: Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana 1975, str. 129. Bicchieri vitrei tardoantichi di Emona. - V: Srednjevekovno staklo na Balkanu (5-15 vek), Zbornik radova Balkano-loškog instituta SANU. - Beograd 1975, str. 49-51. 1976 Vrči z emonskih grobišč. - Arheološki vestnik 26, 1975 (1976), str. 15-18. Steklene zajemalke iz severnega emonskega grobišča. -Arheološki vestnik 25, 1974 (1976), str. 35-38. Porta praetoria - severna emonska vrata. - Arheološki vestnik 25, 1974 (1976), str. 387-391. Poznoantična in starokrščanska Emona. - Materijali 12, 1972 (1976), str. 231-238. Frescoes from Emona. - Archeologia lugoslavica 17, 1976, str. 29-36. Aquileia ed Emona. - Antichita Altoadriatiche 9, 1976, str. 119-140. Emona. - Separat iz ciklusa predavanj "Velika arheološka nalazišta u Sloveniji" na Kolarčevi narodni univerzi, Beograd 1976, str. 49-53. Poročilo o kolokviju zaton antike v Sloveniji. - Raziskovalec 6, 1976, str. 305-306. Arheološki muzej na prostem. - Naši razgledi 25, 1967, št.12 (18.6.), str. 331. 1977 Keramika emonskih nekropol. - (Dissertationes et mono-graphiae 20) . - Ljubljana 1977, 109 str., 12 tabel. Nova napisa iz Emone. - Arheološki vestnik 28, 1977, str. 117-118. Urbanistične značilnosti Emone - Materijali 13, 1977, str. 19-34. Starozytna Emona - archeologiczne skarby Ljubljany. -Katalog razstave, Varšava 1977, 10 str. Maria Teresa Marabini Moevs: The Roman thin walled pottery from Cosa (1948-1954), Memoirs of the American Academy in Rome, Volume XXXII, Rim 1973. -Arheološki vestnik 27, 1976 (1977), str. 304. 1978 Arheološki muzej na prostem, zloženka. - Ljubljana 1978, 18 str. Emona at the beginning of great migration period. - V: Problemi seobe naroda u Karpatskoj kotlini. - Novi Sad 1978, str. 59-64. Soavtorica Irena Sivec. Kolokvij o zatonu antike (uvod). - Arheološki vestnik 29, 1978, str. 357-358. Najstarejši urbanistički koncept Emone. - Materijali 15, 1976 (1978), str. 103-110. Arheološke igre brez meja. - Delo, sobotna priloga, leto 20, 1978, št. 173 (29.7.). 1979 Varovanje arheoloških ostalin. - V: Rešena arheološka dediščina Ljubljane, katalog razstave. - Ljubljana 1979, str. 7-16. Soavtor Marijan Slabe. Antično obdobje. - V: Rešena arheološka dediščina Ljubljane, katalog razstave. - Ljubljana 1979, str. 37- 54. Ljubljana - Erjavčeva cesta. - Varstvo spomenikov 22, 1979, str. 286-288. Soavtorica Irena Sivec. 1980 Rimski grob z Dolenjske ceste. - Situla 20-21, 1980, str. 459-465. Tiski o arheologiji Ljubljane. - V: Razstava publikacij o zgodovini mesta Ljubljana. - Ljubljana 1980, str. 11-13. Ob likovnih prilogah. - V: Rimska lirika. - Ljubljana 1980, str. 133-135. Rešena arheološka dediščina Slovenije 1945-1980. - Sinteza 50, 51, 52, 1980, str. 83-85. Ljubljana. Ostaline antične Emone. - V: Rešena arheološka dediščina Slovenije, katalog razstave. - Ljubljana, 1980, str. 72-78. 1981 The problem of glass at Emona. - Archeologia lugoslavica 20-21, 1980-1981, str. 136-142. Antička Emona. - V: Spaseno arheološko blago Slovenije 1945-1980, katalog razstave. - Ljubljana 1981, str. 52-55. Emona u svetlu očuvanih nalaza. - V: Sačuvano arheološko naslede Ljubljane, katalog razstave. - Beograd 1981, 3 str. Zaštita arheoloških ostataka. - V: Sačuvano arheološko naslede Ljubljane, katalog razstave. - Beograd 1981, 5 str. Soavtor Marijan Slabe. Arheološki predmeti z gledališko tematiko in nekaj podatkov o obstoju gledališča v Emoni. - V: Antički teatar na tlu Jugoslavije. - Novi Sad 1981, str. 263-272. Okrogla miza o novem Zakonu o varstvu naravne in kulturne dediščine. - Arheo 1, 1981, str. 17-25. Soavtorji Drago Svoljšak, Iva Curk, Marijan Slabe, Greta Hirschbäck-Merhar, Mehtilda Urleb, Bojan Djuric, Božidar Slapšak, Marjana Tomanič-Jevremov, Blagoje Jevremov, Janez Dular, Jože Oman, Matej Župančič, Andrej Pleterski, Peter Petru, Danilo Breščak. Vloga arheologije v našem kulturnem utripu. - Arheološki vestnik 32, 1981, str. 362-363. Miroslav Pahor: in memoriam. - Naši razgledi 30, 1981, št. 13 (10.7.), str. 385. Emona - okras Ljubljane. - Slovenski koledar 1981. - Ljubljana 1980, str. 103-106. 1982 Bronasta posoda iz Emone s figuralnim prizorom. - Situla 22/2, 1982, 22 str. Yugoslavia. - V: Technologia nell'antichita 2, Rivista di archeologia 6, 1982, str. 97-99. Soavtorica Iva Curk. Antična Emona. - V: 30 let Festivala Ljubljana. - Ljubljana 1982, str. 55-56. 1983 Starokrščanski center v Emoni. - (Katalogi in monografije 21). - Ljubljana 1983, 151 str., 63 tabel. Soavtorji Iva Curk, Peter Kos, Irena Sivec, Jaroslav Šašel. Trg revolucije v antiki. - V: Trg revolucije nekoč in danes. -Ljubljana 1983, str. 5-9. In memoriam: dr. Peter Petru. - Archeologia lugoslavica 22-23, 1982-1983, str. 113-114. Arheološke raziskave. Poročilo o raziskovalni nalogi. -Ljubljana 1983, 9. str. Soavtorji Marijan Slabe, Elica Boltin-Tome, Sonja Petru. Izvajanje novega zakona o naravni in kulturni dediščini z zornega kota dejavnosti muzejev s posebnim poudarkom na arheološko dediščino. - Arheo 3, 1983, str. 32-33. 1984 Arheološka obdobja Ljubljane. - V: Zgodovina Ljubljane, prispevki za monografijo. - Ljubljana 1984, str. 11-21. Arheološke raziskave. Raziskovalna naloga. - Ljubljana 1984, 9 str. Antička Emona u svijetlu arheoloških nalaza. - V: Arheološko naslede Ljubljane, katalog razstave. - Pula 1984, 6 str. Prikaz arheološke rimske baštine. - V: Arheološko naslede Ljubljane, katalog razstave. - Pula 1984, 1 str. Zaštita arheološkog nasleda. - V: Arheološko naslede Ljubljane, katalog razstave. - Pula 1984, 4 str. Soavtor Marijan Slabe. 1988 Il problema della stratigrafia e il sou coordinamento con la chronologia degli strati piu antichi di Emona. - V: Gomolava, Chronologie und Stratigraphie der vorgeschichtlichen und antiken Kulturen der Donauniederung und Südosteuropas. - Novi sad 1988, str. 209-213. Vegova - Turjaška nekoč in danes, zloženka. - Ljubljana 1988. Soavtorji Irena Sivec, Martin Horvat, Janez Kos. Navade v stari Emoni. - V: Živeti z Ljubljano. - Ljubljana 1988, str. 18-19. Rimske izkopanine - Emona in situ. - V: Živeti z Ljubljano. - Ljubljana 1988, str. 85-86. 1989 Emona in eta romana. - V: Aquileia - Emona. Archeologia fra due regioni dalla preistoria al medioevo, katalog razstave. - Udine 1989, str. 34-57. Hrana in kuha v antični Emoni. - Ljubljana 1989, 45 str. Soavtor Boris Kuhar. 1985 Mestni muzej I: arheološka dediščina Ljubljane in stalna arheološka razstava. - (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije: zbirka vodnikov 152). - Maribor 1985, 51 str. Soavtorja Ivan Puš in Irena Sivec. Proizvodnja lončenine v Emoni. - Kronika 33, 1985, str. 209-213. Emonske nekropole, etnični in družbenoekonomski aspekti na podlagi pokopa in pridatkov. - Materijali 20, 1985, str. 151-168. Rimska kuhinja: 40 izvirnih rimskih kuharskih receptov. -Ljubljana 1985, 12 str. Soavtorica Alenka Možina. Ohranjanje starih vrednot. O antičnih spomenikih v Ljubljani. - V: Prešernov koledar 1986. - Ljubljana 1985, str. 66-72. 1986 Arheološki del zbirke (Lavičkova zbirka) - Kolektiv, leto 28, št. 4, maj 1986, str. 12. Archeological part of the collection. - V: The Lavička collection, zloženka. - Ljubljana 1986. V zadovoljstvu in sreči (razmišljanja ob božiču). - Dnevnik, leto 35, 1986, št. 347 (24.12.), str. 4. 1987 Wall-Paintings in Roman Slovenia. - V: Pictores per pro-vincias, Cahiers d'archeologie Romaine. - Avenches 1987, str. 219-260. Raziskave za varstvo in predstavitev kulturne dediščine. Raziskovalna naloga. - Ljubljana 1987, 1. zv. (loč. pag.). Soavtorji Nace Šumi, Iva Curk, Anica Cevc, Boris Kuhar, Duša Krnel-Umek, Ada Vidovič-Muha-Muha, Matija Žargi, Jasna Horvat, Jože Kokole, Ema Umek. Thin Walled Pottery from Slovenia. - Rei Cretarie Romanae Favtorum Acta 25-26, 1987, str. 451-464. Arheološki spomeniki Ljubljane (ob 25. obletnici izkopavanj na Trgu revolucije). - Varstvo spomenikov 29, 1987, str. 45-48. Ljubljana. - Varstvo spomenikov 29, 1987, str. 258. 1990 Il problema urbanistico di Emona. - V: La cittä nell Italia settentrionale in etä Romana. Atti del convegno organizzato dal Dipartimento di scienze dell'Antichita dell'Universita di Trieste e dall'Ecole fran^aise de Rome, Trieste, 13.-15.3.1987. - Trieste-Roma 1990, str. 653-663. Soavtorica Milena Marega. Emona nel IV. secolo. Problemi di collegamento con Mi-lano e l'area Padana. - V: Felix temporis reparatio, Atti del convegno "Milano capitale dell'impero Romano". -Milano 1990, str. 219-226. I rapporti tra Emona e la Venetia. - V: La Venetia nell area Padano-Danubiana. - Padova 1990, str. 329-336. The production of thin-walled pottery at Poetovio: new evidence. - Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 27-28, 1990, str. 149-154. Soavtorja Mira Strmčnik Gulič, Ivan Tušek. 1991 Einfluss der Terra Sigillata Chiara auf die Einheimischen Keramikformen in Emona. - Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 29-30, 1991, str. 109-117. Soavtorica Verena Vidrih Perko. Some New data on the Production of Thin Walled Pottery from Poetovio. - Rei Cretarie Romanae Favtorum Acta 29-30, 1991, str. 149-151. NUK II - antika. - V: NUK II., Ljubljanski grad: arheološke raziskave v letu 1990, zloženka. - Ljubljana 1991, 6 str. Življenje v antični Emoni. - V: Prešernov koledar 1991. -Ljubljana 1990, str. 114-117. Hiša Fructuosa - vladarskega blagajnika, danes Ljubljanska banka. - Ljubljanska banka (časopis banke) 1, januar 1991, str. 12. 1992 Bronasti statueti iz Emone. - Vjesnik arheološkog muzeja u Zagrebu 24-25, 1991-1992 (1992), str. 49-54. Ljubljana. Arheologija. - V: Enciklopedija Slovenije. - Ljubljana 1992, str. 236-238. Ljubljana. Zgodovina. - V: Enciklopedija Slovenije. - Ljubljana 1992, str. 220-221. Antično obdobje. - V: Rešena arheološka dediščina Ljubljane (ponatis). - Ljubljana 1992, str. 40-119. Varovanje arheoloških ostalin. - V: Rešena arheološka dediščina Ljubljane (ponatis). - Ljubljana 1992, str. 7-15. Soavtor Marijan Slabe. Il vasellame tipo ACO. - Rei Cretarie Romanae Favtorum Acta 31-32, 1992, str. 383-390. 1993 La ceramica grezza negli strati d'insediamento piü antichi di Emona. - V: Archeometria della ceramica. - Bologna 1993, str. 109-113. Soavtorica Verena Vidrih Perko. Emona von der Urgeschichte bis zum Mittelalter, katalog razstave. - Ljubljana 1993, 46 str. Soavtorji Irena Sivec, Tatjana Bregant, Ivan Puš, Božena Dirjec. y Ljubljan'ci so pa take, ki imajo rinčke zlate. Šest tisoč let nakita iz arheoloških obdobij Ljubljane, zloženka. -Ljubljana 1993, 8 str. Soavtorji Irena Sivec, Ivan Puš, Martin Horvat, Janez Kos. 1994 Emonski forum. - Ljubljana 1994, 4 str. Oglej. Arheologija. - V: Enciklopedija Slovenije. - Ljubljana 1994, str. 100. of the Aquincum Museum. Budapest 1994. Aquincum Nostrum II. - Budapest 1998, str. 110-115. Emona, vojaški tabor? - Zgodovinski časopis 52, 1998, str. 331-336. 1999 Emona. - Ljubljana 1999, CD-ROM. Urbanizem Emone. - Ljubljana 1999, 247 str. Zgodnjekrščanski center v Emoni. - (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije: zbirka vodnikov 198). - Ljubljana 1999, 48 str. Igre in tekmovanja, atlet iz Emone. - V: Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem (Šumijev zbornik). - Ljubljana 1999, str. 87-93. Neue Daten über Emona in der Übergangsperiode. - V: Ancient metallurgy between Oriental Alps and Pannonian Plain (uredila Alessandra Giumlia-Mair), Quaderni dell'Associazione Nazionale per Aquileia 8. - Trieste 2000, str. 121-127. Poslastica za humaniste in poznavalce. Iva Curk: "Arma virumque ...": ob tvarnih virih o rimski dobi na Slovenskem. - Razgledi 17, 1999, str. 19-20. 2001 Ivan Puš. - Argo 44, 2001, str. 117. A pottery kiln at Emona. - Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 37, 2001, str. 141-146. Soavtorica Janka Istenič. 1995 Due bronzetti a figura umana (Emona). - V: Acta of the 12th International Congress on Ancient Bronzes, Nij-megen 1992. - Nederlandse archeologische rapporten 18, 1995, str. 313-315. 1996 Emona in rimska kuhinja: Apicijevi recepti za današnjo rabo. - Ljubljana 1996, 83 str. Soavtor Boris Kuhar. Uvodni zgodovinski trak. - V: Pozdravljeni, prednamci!, katalog razstave. - Ljubljana 1996, str. 11-17. Soavtorica Irena Sivec. Emona. - V: Pozdravljeni, prednamci!, katalog razstave. -Ljubljana 1996, str. 64-93. 1997 Sinteza antične materialne kulture Emone: zaključno poročilo o rezultatih znanstveno-raziskovalnega dela na področju aplikativnega raziskovanja. - Ljubljana, Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut, 1997, 56 str. Emona v pozni antiki v luči arhitekture. - Arheološki vestnik 48, 1997, str. 359-370. 1997, 1998 Antične freske v Sloveniji I, II. - (Katalogi in monografije 31/1, 31/2). - Ljubljana 1997-1998, 2 zv., 359 str. Soavtor Veljko Toman. 1998 Town planning in Emona, the presentation and protection of archeological monuments. - V: The Roman Town in a Modern City. Proceedings of the International Colloquium held on the occasion of the 100th Anniversary 2002 The figural vessel from Emona. - V: From the parts to the whole, Acta of the 13th International Bronze Congress held at Cambridge, Massachusetts, 1996. - Massachusetts 2002, str. 249-255. In memoriam Andrej Valič. 8. oktober 1931-27. marec 2003, - Arheo 22, 2002, str. 9-10. Antični spomeniki v Ljubljani. - Ljubljana, leto 7, št. 1-2, 2002, str. 14. Glavna severna vrata Emone. - Ljubljana, leto 7, št. 3-4, 2002, str. 17. Kip Emonca - začetek severnega grobišča. - Ljubljana, leto 7, št. 5-6, 2002, str. 16. Trg republike nekoč in danes: Fruktuosus, suženj iz vladarske hiše. - Ljubljana, leto 7, št. 7-8, 2002, str. 20. Forum, srce antičnega mesta. - Ljubljana, leto 7, št. 9-10, 2002, str. 20. Saturnalije - antični način praznovanja novega leta. -Ljubljana, leto 7, št. 11-12, 2002, str. 7-8. 2003 Antično obdobje. - V: Dobrodošli v Furlaniji, Furlansko filološko združenje, osemdeseti kongres, Ljubljana, 21. september 2003. - Udine 2003, str. 119-121. 2004 Arheološka Ljubljana / Ljubljana in Antiquity. - Ljubljana 2004, 43 str. 2005 Arheološka Ljubljana / Ljubljana in Antiquity (ponatis). -Ljubljana 2005, 43 str. Emona in rimska kuhinja. - Goriški letnik 30-31, 2003-2004 (2005), str. 73-89. 2006 Emonski forum. - Koper 2006, 285 str. Soavtorji Peter Kos, Iva Mikl Curk, Verena Perko, Irena Lazar, Irena Sivec. Uredništvo Les mosaiques chretienne en Yougoslavie / Ranohriščanski mozaici u Jugoslaviji. - Materijali 18, 1980, 259 str. Mentorstvo V. Vidrih-Perko, Poznoantične amfore v Sloveniji. - Disertacija. Oddelek za Arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1994, 305 str. Somentor B. Slapšak. M. Jezernik, N. Del Cott in T. Krajnc, Antični napisi na fasadah ljubljanskih hiš,( Osnovna šola Mirana Jarca). - Ljubljana 1996. Intervjuji Bogata arheološka dediščina: pogovor z arheologinjo Ljudmilo Plesničar. - Slovenec 19, 1992, (24. 1.), str. 5. (J. Kolarič). S kraškega praga v Ljubljano k uspehu, ugledu. - Kras 5, 1998, št. 25, str. 10-12 (I. Vodopivec-Rebolj). Skladnost, ki zrasla iz večstoletnih izkušenj. - Gea 11, 2001, št. 1, str. 68-70 (J. Sterle). Kopališča in igralnice na tleh bodoče univerzitetne knjižnice. Nova odkritja o rimski Emoni. - Delo, leto 46, 2004, št.110 (13. 5.), str. 20 (T. Švagelj). Bernarda ŽUPANEK in Božena DIRJEC Martina Blečic, Matija Črešnar, Bernhard Hänsel, Anja Hellmuth, Elke Kaiser and Carola Metzner-Nebelsick (eds.): Scripta praehistorica in honorem Biba Tertian. Situla 44. Narodni muzej Slovenije, Ljubljana 2007. ISBN 978-961-6169-53-0. 902pp., numerous figs. Some years ago I was preparing a collection of essays for my former teacher, Stuart Piggott, described by a Cambridge contemporary as one of "the three wise men of British prehistoric studies". When approached with an invitation to contribute, the same individual declined, stating that in his opinion such publications were an outmoded convention of dubious value. A few years later he was a co-editor of a Festschrift in honour of his own Professor. But far from becoming outmoded, it seems that hardly a day goes by but a Festschrift appears for someone, somewhere. Biba Teržan, who has for much of her professional life commuted between Berlin and Ljubljana, has been honoured by something of a Guinness Book of Records of a volume - such a pity then that the binding probably will fail with use and that the paper stock and general quality of the offset printing has resulted in half-tone illustrations which in several cases surely cannot do justice to the originals. But let us not start with negatives, the more particularly since most contributions are concerned not just with description but with approaching their material in the holistic and analytical manner of what my Cambridge colleague has labelled "cognitive archaeology". As is only proper, the joint German, Slovene and Croatian editorial team, assisted by the finance from all three regions, without which so weighty a publication (3kg.) would not have been possible, have assembled some 70 authors from -in addition to all parts of the former Yugoslavia - Austria, the Czech Republic, Germany, Italy, Moldova, Slovakia, Switzerland and the United Kingdom, with only Hungary and Romania surprisingly not represented. On the other hand, a particularly pleasing feature is the number of the honorand's students as well as teachers who have contributed. The European Journal of Archaeology has recently devoted a whole issue to the topic of communication in archaeology (EJA 10:2-3, 2007); in a Europe rapidly becoming a linguistic closed shop, another plus with the volume under review is the fact that all articles are provided, if not with complete texts in English or German, then with abstracts in the main European languages. This will surely be welcomed by many of the present generation of scholars as it will be by all future generations. To begin with, there are two introductions, the first in Slovene marking Biba's sixty years, by Stane Gabrovec, Biba's teacher and the Grand Old Man of Slovene Iron Age studies, and the second in German by Bernhard Hänsel, her senior colleague in Berlin. In what follows, the editors have obviously been at some pains to obtain contributions which in the main deal with aspects of the later Bronze and earlier Iron Age of Central Europe and the Balkans, and particularly the role of women in prehistory. These are Biba Teržan's own particular areas of interest concerning which some 120 publications offer evidence of her productivity over 35 years. Geographically the papers extend from Iran to Italy with the majority - as might be expected - being centred on the Balkans. The sequence of contributions appears to be largely chronological and to a lesser degree topical, thus allowing the reader to dip into various themes often finding one's way down paths which one never knew existed -like the effects of Googling or rather of dipping into the best sort of encyclopaedia. With so overflowing a cauldron of plenty as this volume provides, one cannot do justice to every single contribution. What follows is very much a personal selection which inevitably omits much of interest. Beginning at the beginning, in the first of a trio of papers Darko Komšo relates changes in body ornaments from the Palaeolithic to the Neolithic in Istria, relating these to changes in subsistence patterns and belief systems (pp.31-40). This is followed by Mihael Budja on "The dawn of ceramics" (pp.41-55) in Europe and Asia in which it is suggested that, rather than forming part of "competitive feasting", following the earliest uses of ceramics in the production of figurines as part of rituals associated with domestic and funerary activities, pot making correlates with the collapse of previous practices. Brunislav Marijanovic describes the find of a fragmentary four-legged early Neolithic cult rhyton from Crno vrilo near Zadar and its possible cultic significance (pp.57-68). This is followed by "Who were the Cyclopes?", an ingenious comparison by Dimitrij Mlekuž of archaeological evidence from the east Adriatic coast and the Dinaric Alps and Book 9 of The Odyssey as ethnography (pp.69-82). Mlekuž concludes that far better analogies for the specialised pastoralism found in the archaeological record occur in Homer than seeking them in contemporary pastoral practices. The ever-active Paul Gleirscher introduces a number of studies dealing with early metal ages (pp.93-110). He discusses copper mining and copper production in the south-eastern Alpine and upper Italian regions, a topic which recalls Biba's own earlier work on the copper sulphide ores of north-eastern Slovenia. Gleirscher presents the evidence for the beginning of copper metallurgy as commencing already in the fifth millennium BC, a thousand years earlier than has been thought and coming via the Caput Adriae. Elke Kaiser opens out the cultural horizons with a paper which would have certainly been approved of by my Edinburgh teacher, Stuart Piggott - an essay reviewing the current state of knowledge for wagons with disc wheels (pp.130-49). The 250 wagon graves clustered in seven regional groups are dated within the third millennium BC centred on the Yamnaya Culture spreading from the Urals and the lower Danube. Despite a lack of adequate publication, it remains clear that these are workers of high social status and as such commence a tradition which was to extend in Central and Western Europe into the early period of the Roman Empire. Bernhard Hänsel, a moving light in this as in so many other publishing projects, discusses finds of Bronze Age moulds, mainly on the basis of those discovered over half-a-century ago in a settlement near Soltvadkert, Bacs-Kiskun m. in southern Hungary (pp.169-81). Rather than the normal ascription to a founder's or merchant's hoard, this find - to be placed at the beginning of the Middle Bronze (BA B1 = MD II after Hänsel) - seems better interpreted as ritual offerings perhaps by the metalwork- ers themselves. While the evocation of ritual practices is often overdone - usually when no better explanation can be thought of - Hänsel's argument seems to be a rule-proving one. Peter Turk, in one of several papers for which a complete English version is provided, discusses the chance discovery in a reservoir near the castle of Jablje of a complete Early Bronze age (BA A2) solid-hilted short sword. Rather than the Apa-Hajdusamson swords of the eastern Carpathians, the Jablje find seems to belong to a local but parallel tradition. And once more the deposition of what once more must be regarded as a high status object invites use of the "r" word - ritual. This theme is taken further in Anthony Harding's essay on weaponry deposition in the Balkans in the Later Bronze and earlier Iron Ages (pp.249-58). Using the finds from the Mušja jama, Škocjan in Slovenia as a test case, but mentioning other cave deposits from as far afield as the Trou de Han, Han-sur-Lesse in the Belgian Ardennes and Heathery Burn Cave in Co. Durham and the cave of Polis on Ithaca, Harding notes the contrast between hoarding - indeed hiding - of weapons in central and northern Europe with the careful placing of particularly swords in the Mycenaean area. Around 1200BC, however, smiths start producing local versions of Type II swords when, despite continuity of the varying depositional customs, there was a shift towards more functional weapons. Gerhard Tomedi also covers a wide geographical range in picking another test case, that of the Late Bronze age hoard found at Moosbruckschrofen am Piller to return to Biba's systematic study of the true nature of "hoards", not least with regard to their chronology (pp.259-65), noting - as many more Continental colleagues might - Richard Bradley's discussion of the topic (Bradley 1998 is to be preferred to Bradley "1900" as cited here!). Tomedi's paper is followed by Louis Nebelsick on more ritual activity, this time the later Bronze Age in the Elbe-Saale region (pp.267-300). In what is termed "the highly organized as well as extremely unstable "Culture of Salt"" Nebelsick draws attention to the deposition of human remains in settlements and their boundary ditches - in one of the very few translation errors I have noted for "boarder" read "border" (p.268). Of course this is a theme which could be explored further in the Iron Age. The ritual theme continues - if with a more domestic flavour when Margarita Primas discusses the occurrence of spindle-whorls in graves notably in Italy, Croatia and Slovenia during the Bronze Age - Iron Age transition (pp.301-20). She suggests that, far from just being gender markers, spindle-whorls may have on occasion indicated high status and indeed the attributes of female deities. Of several papers devoted to aspects of settlement archaeology, that by Matija Črešnar on wooden house construction types in Slovenia is a model of the kind of ethno-archaeology which can still be practised in much of Central Europe and the Balkans (pp.321-39). Phil Mason, that bastion of Englishness in Slovenia, widens the focus with a case study of how rescue excavations within present-day Črnomelj have revealed, that in addition to the Late Bronze and Iron Age cemetery sites surrounding the town, it is now clear that the historic town centre overlies an important major settlement (pp.357-68). With Fritz Eckart Barth and Otto Urban's new take on the famous early La Tene sword and its engraved scabbard from Grave 994 of the eponymous Hallstatt cemetery we are in intriguing territory (pp.391-404). More recently the local affinities of both the weapon and its decoration - rather than evoking for the latter the art of the situla - has been persuasively argued (Egg, Hauschied and Schönfelder 2006). Here, Barth reads the iconography of the scabbard as representing the three aspects of Celtic warfare - chariotry, cavalry and infantry. Urban, more speculatively, in pointing to the groupings of four, cites the late Iron Age mass grave below the oppidum of Gondole (Puy-de-Dome). Here were buried eight horses and eight men. A more sure account is woven by Tereza Belanova, Ra-doslav Čambal and Susanne Stegmann-Rajtar (pp.419-34) in a contribution particularly well suited to Biba's concerns with the role of women in prehistory, as are several others in the second half of the book. Nove Košariska has long been known for its East Hallstatt burial mounds and the associated spectacular anthropomorphic pots; one of the barrows contained in addition to a woman's body that of several children and no less that 17 loom weights. Now, with the recent discovery of a settlement contemporary with the graves the question as to where the woman and her companions had lived can be answered since one pit-hut contained evidence of two warp-weighted looms. The high status of these weavers seems certain. Alexandrine Eibner continues what has become an overlapping series of studies on Iron Age iconography -including spinning and the role of women (for example Eibner 2005) - with special attention to situla art, this time images of thrones and footstools (pp.434-51) (add to several bibliographies in this volume the excellent catalogue of situla art in Slovenia: Turk 2005). She agues that, together with sceptres, these formed part of a widespread pattern of gift-exchange. Next is a sequence of no less than five papers from both sides of the Adriatic dealing with female ornaments and rich burials. These include offerings from what may be regarded as the home team. Mitja Guštin and Borut Križ consider what may be deduced as to status and ritual from the excavation of a rich woman's grave found near Družinska vas (pp.491-503). There follows a fascinating - and beautifully illustrated - article by Christiano Iaia on elements of female jewellery in Latium and southern Etruria (pp.519-31). Rastko Vasic strikes a male blow for women's rights in the Iron Age of the Central Balkans when he presents evidence not of "princely graves" but of those of high status women (pp.557-62), which is followed by Dragi Mitrevski on Iron Age priestess burials in Macedonia (pp.563-82). Jutta Kneisel presents a northern aspect of women's fashions through a reconstruction based on the well-kown Pomeranian "face urns" (pp.583-96). Macedonia - either side of that troubled modern border; Greek readers should be warned from looking at the map on p.658! - is well-served in this wide-raging survey of current research. Sabine Pabst-Dörrer surveys spectacle brooches as found in the famous barrow cemetery of Vergina, and proposes four separate groupings of female dress reflecting both age and status (pp.643-56). Serena Vitri and colleagues discuss the affinities of a sixth-century brooch with solar pendent found in women's grave 6 in a large cremation cemetery at Paularo-Misincinis; once again a symbolism, both religious and gender specific, is postulated (pp.695-706). Brooches and gender-specific fashion are also centre stage in a major production by Carola Metzner-Nebelsick (pp.707-35) - no less than a thorough survey of Hallstatt/ early La Tene horse fibulae (a minor addition to her bibliography is Megaw and Megaw 1988). Beginning in Italy in the eighth century, the horse brooch became a fashionable accompaniment of women's graves over a wide area from the Rhineland to the eastern Alps. Once more, associations with weaving and rich grave goods are noted, while the reference to horses suggests not just secular status but the association of women with horses in classical mythology. The transalpine theme is at the centre of Otto-Herman Frey's essay on the art of Este and the early La Tene area (pp.777-88). A starting-point for the doyen of early Celtic art studies is of course to be found in his Marburg Habilitationsschrift published some 40 years ago (Frey 1969) A new impetus has come with the unparalleled discoveries of the rich LT A graves of the Glauberg-bei-Glauburg (Wetteraukreis) (Baitinger and Pinsker 2002). While, in the absence of any relevant imports, the direct influence of Este must remain likely rather than certain, there seems little doubt that, as with other influences, a link there may well have been; the how and why remain unanswered questions. Personally, 1 feel - particularly in the case of animals in early Celtic art - that the ability of local craftsmen to take themes from the natural world around them has been underrated, just even as the influence of situla art may have been over-emphasised as in the case of the sword from Hallstatt grave 994. We are back in what might be termed main-stream La Tene territory with the republication by Nives Majnaric Pandžic of bronzes from an unknown location and the now destroyed group of women's graves at Vukovar (pp.797-811). Typical of the so-called "false" or "pseudo-filigree" cast bronze arm-and foot-rings and brooches dated to LT B2/C1 and studied over the years by Miklos Szabo, the Vukovar finds may indeed represent the finery of settlers from Central Europe. 1n one of a number of contributions, which are in effect interim excavation reports, Petar Popovic describes the Krševica site in south-eastern Serbia which reveals the remains of an urban settlement with an acropolis and defensive wall dating to the fourth- and early third-century BC (pp.813-20). Apart from typical "Thracian" brooches, there is a fragment of a glass Gesichtsperle that can be added to Popovic's own survey of 1997 (see also Karwowski 2005, esp. 165-7 and List 4). Still further contributions on female ornaments are those by Boris Jovanovic (pp.821-7) and Dragan Božič (pp.829-41) giving, respectively, a Serb what is termed an early La Tene and a Slovene Late La Tene slant, the latter involving a nice piece of antiquarian research that is otherwise missing from the volume. But it must be said that here as elsewhere the use of the term "La Tene" raises the old questions of identity, archaeology and ethnicity that might have had more of an airing even if not to the extent taken by my old academic sparring partner, John Collis (see most recently Collis 2003). Two articles on numismatics lead a final grouping of four on aspects of ancient Macedonia in the Hellenistic period. Ursula Brosseder has the last paper on whether foreign women can be identified in the large Late 1ron Age cemetery of Ivolga in the trans-Baikal region of Russia on the northern periphery of the kingdom of Xiongu (pp.883-93). The final paper by Bojan Djuric is another study in iconography, this time a fragmentary Severian tombstone from Mrzlo Polje with a head which the author associates with the "tetes coupees" of the Celts (pp.895-902). 1 have to say that 1 find this a not entirely convincing thesis and the author fails to cite what might be regarded as some useful references (e.g. Lambrechts 1954; Megaw 2003). There are some object lessons in making too ready links between representations of the human head, ancient and modern. 1t is true that in the Lough Erne region of Northern 1reland "Celtic" heads, made today in concrete, continue a tradition extending back to the early centuries AD, due at least in part to geographical isolation (Hickey 1976). Whatever the cause, this is not the same as making a seemingly random selection of severed heads from across Europe. 1t is natural that one may disagree in part or whole with the arguments presented by so widespread a selection of authors and topics; all the contributions to this major undertaking will be found to contain matters of interest. 1 have expressed some doubts as to the quality of the binding of Scripta praehistorica; after literally living with "Biba's book" for more than six months 1 am convinced that it will be frequently referred to, particularly wherever there is interest in the later prehistory of Central and Eastern Europe - which includes Australia. 1t is only a pity that, like many similar publications, it lacks an index which would greatly assist access to the many strands of information which this truly weighty tome contains. The - unacknowledged - photo of Biba Teržan that forms the frontispiece shows her looking slightly askance, almost worried, as if she were contemplating both the past and the present of the Europe she has studied for so long. With research of the calibre demonstrated here she need have no such concerns. No, she should be smiling at the thought of how much of that research she herself has initiated and encouraged. References: BA1T1NGER, H. and B. P1NSKER (eds.) 2002, Das Rätsel der Kelten vom Glauberg. (Exhibition catalogue). - Stuttgart. BRADLEY, R. 1998, The passage of arms: an archaeological analysis of prehistoric hoard and votive deposits. - Oxford (2ed.). EGG, M., M. HAUSCH1ED and M. SCHÖNFELDER 2006, Zum frühlatenezeitlichen Grab 994 mit figuralver-zierter Schwertscheide von Hallstatt (Oberösterreich). - Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums Mainz 53, 175-216. E1BNER, A. 2005, Wie wertvoll ist eine Frau? Gedenken zum Stellenwert der Spinnens und Webens in der Gesellschaft. - 1n: E. M. Feldinger (ed.), Scherben bringen Glück: Festschrift für Fritz Moosleitner zum 70. Geburtstag, 31-38, Salzburg. FREY, O.-H. 1969, Die Enstehung der Situlenkunst. -Römisch-Germanische Forschungen 31, Berlin. HICKEY, H. 1976, Images of Stone. - Belfast. KARWOWSKI, M. 2005, The earliest types of eastern-Celtic glass ornaments. - In: H. Dobrzanska, V. Megaw, R Poleska (eds.), Celts on the margin: Studies in European cultural interaction 7th century BC - 1st century AD dedicated to Zenon Wozniak, 163-171, Krakow. LAMBRECHTS, P. 1954, Lexaltation de la tete dans la pensee et dans l'art des Celtes. - Dissertationes Archaeo-logicae Gandenses 2, Brugge. MEGAW, J. V. S. 2003, Where have all the warriors gone? Some aspects of stone sculpture from Britain to Bohemia. - Madrider Mitteilungen 44, 269-286. MEGAW, R. and V. MEGAW 1988, Horse fibulae in the early La Tene period. - Arqueologia 19, 133-142. TURK, P. 2005, Images of Life and Myth. (Exhibition catalogue). - Ljubljana. J. V. S. MEGAW Tudor Soroceanu: Die vorskythenzeitlichen Metallgefäße im Gebiet des heutigen Rumänien / Vasele de metal prescitice de pe actualul teritoriu al Romäniei. Bronzefunde aus Rumänien / Descoperiri de Bronzuri din Romania 3. Cluj-Napoca 2008. ISBN 978-973-84445-81-9. 452 strani, 43 slik, 82 + 7 tabel, 6 kart. Suhoparna statistika pove, da pretežno dvojezična monografija - nemškemu besedilu sledi romunsko - obsega 452 strani. Po prvih straneh, ki so namenjene predgovoru in uvodu, je v osrednjem, kataložnem delu na 234 straneh opredeljeno zbrano gradivo. Sledi štirijezični povzetek ugotovitev, kjer se osnovnima jezikoma pridružita madžarščina in poljščina. Sklepni del prinaša večji del slikovnega gradiva, table in karte. Pričujoča monografija, ki obravnava 396 bronastih in zlatih predmetov, od katerih je 172 tipološko določljivih, je bila že pred desetletji načrtovana v okviru serije Prähistorische Bronzefunde (PBF), vendar se po skupni odločitvi obeh strani to nazadnje ni izšlo. Kljub temu je publikacija podobno sestavljena in od znanega formata občutno ne odstopa. Po predgovoru, v katerem avtor poda svoje videnje nastajanja monografije, v uvodu s krajšim miselnem tokom osveži naš spomin o različnem dojemanju kovinskih posod pri raziskovalcih na eni in pri nekdanjih uporabnikih na drugi strani. Nadalje poda štiristopenjski pregled zgodovine raziskav romunskih kovinskih posod od začetkov v poznem 18. stoletju, ki je v enem izmed najstarejših primerov iz leta 1822 obogaten tudi s tedanjim pisnim zaznamkom, do današnjih dni. Prikaz pa je zanimiv tudi širše, saj ne našteva le objav gradiva, temveč komentira tudi splošne pregledne študije, ki so med drugim upoštevale in obdelovale tudi kovinsko posodje tega območja. Pred kataloškim prikazom gradiva sledi krajši diskurz o tipološki razdelitvi posod, ki so, roko na srce, unikatni izdelki. Tudi zato se avtor postavi na stališče, ki ga je predlagal že von Merhart, da bi raje kot o posameznih tipih govorili o »linijah« (npr. linija Kirkendrup), kar je po njegovem mnenju predvsem pri skodelah precej bolj ustrezno. V nadaljevanju kljub vsemu uporablja standardizirano izrazje, ki ga v katalogu poveže z njegovimi utemeljitelji, ob tem pa priporoča uporabo tudi alternativnih izrazov, kot so »linija, družina in tendenca«. Svoj predlog ob obravnavi skodel tipov Kirkendrup-Jenišovice, Friedrichsruhe in Fuchsstadt tudi ilustrativno predstavi. Katalog je sestavljen jasno in pregledno, kot je značilno za zvezke serije PBF. Opisu vsakega tipa in njegovih predstavnikov tako sledi razprava o najdiščnih okoliščinah in uporabi ter njegovi časovni in prostorski razprostranjenosti. V sklepu oz. »interpretativnem destilatu«, kot ga imenuje avtor, ponovno načne problematiko percepcije posod v časovno in kulturno ločenih okoljih, ki pa je tudi tokrat ne razvija naprej. Sledi sinteza, iz katere izhaja, da gre pri kovinskem po-sodju praviloma za predmete iz depojev, le redko najdene v grobnih in naselbinskih kontekstih, ki so ob tem pogosto nezanesljivo opredeljeni. Območje raziskave je moč razdeliti na dva svetova, zahodnega in vzhodnega, mejo med njima pa predstavljajo Karpati. Da so bili Karpati več kot le omembe vredna naravna ovira, je razvidno že iz študij drugega arheološkega gradiva (npr. PBF IV/8, X/4, XIV/6, XVIII/1), tudi v tem primeru je bila na njihovih vzhodnih in južnih obronkih odkrita le peščica izmed predstavljenih predmetov. Ob tem gre za unikate, ki naj ne bi bili izdelki lokalne obrti. Sledi pregled časovne dinamike, iz katerega izhaja, da se ob izjemnih in po avtorjevih besedah vprašljivih primerkih iz časa Bd D na območju raziskave v naslednji stopnji Ha A pojavijo prvi zanesljivi uvoženi primerki kovinskih posod. To pa je čas, ko so v sosednjih pokrajinah na severozahodu in predvsem v vzhodnomediteranskem svetu izdelavo takšnih predmetov že dalj časa poznali, tudi območja na obeh straneh Karpatov so se takrat že lahko ozirala na dolgo tradicijo obvladovanja metalurgije. Neposredni vplivi iz metalurških centrov na tleh današnjih Češke, Slovaške in Madžarske so vplivali na oblikovanje lokalnih središč v zgornjem Potisju in na Sedmograškem. Slednje pa je tudi območje, kjer so nato začeli izdelovati vedra tipa Kurd, ki imajo po avtorjevem mnenju predloge v kretsko-mikenskem svetu. Karpatski bazen je takrat v najkrajšem času postal eden izmed glavnih izdelovalcev kovinskega posodja, predvsem veder. Čas Ha B prinaša številčni skok kovinskih posod v depojih. Najprej je v stopnji Ha B1 prišlo do poenotenja obeh glavnih regij, Potisja in Sedmograške, značilno pa postane izdelovanje trojčka: skodele tipa Kirkendrup, kotla z dvojnokrižnima atašama (tipa B1) in vedra tipa Hajdüböszörmeny. Obdobje Ha B2 nato pripelje do razcveta in hkrati vrhunca samostojne izdelave kovinskih posod predvsem na območju Sedmograške. To potrjuje po eni strani število kotlov s paroma križnih ataš (tip B2a), saj tukaj evidentirani primerki presegajo njihovo število v preostalih delih Evrope, po drugi strani pa tudi nastanek novih originalnih oblik, kot so skodele tipa Sangeorgiu de Pädure, skleda tipa Fize^ul Gherlei itn. S stopnjo Ha C se spremeni način deponiranja, predvsem če imamo v mislih kovinske posode. Prenehanje izdelave posod, ki se v drugih zahodnih regijah razvijajo dalje, je tako drastično, da si ga avtor razlaga s prilivom novega prebivalstva. Orisom glavnih stopenj pojavljanja kovinskih posod sledi opredelitev njihove vloge v sklopu depojev. V stopnji Ha A gre predvsem za zelo fragmentirane najdbe, ki v depojih ne predstavljajo omembe vredne enote (0,08 %). Porast števila kovinskih posod v naslednjem obdobju Ha B pa dvigne tudi njihov pomen, saj je njihova ohranjenost v večini dobra in so v nekaterih primerih le poškodovane, s čimer naj bi na simbolni ravni izgubile uporabnost. Zanimivo je, da se v primerjavi s prejšnjim obdobjem skupno število kovinskih najdb zmanjša na tretjino, po drugi strani pa se število osnovnih tipov posod kot tudi njihovo absolutno število podvojita, še bolj pa potemtakem poskoči njihov delež (0,7 %). V stopnji Ha C, ki prinese prelom s tradicijo, se sicer še poveča delež kovinskih posod med depojskimi najdbami (2,8 %), a je njihovo število zaradi drastičnega upada deponiranja absolutno gledano štirikrat manjše. V sklepnih mislih, ki jih avtor namenja gradivu, piše o številčnosti pomenov, od tehnoloških, gospodarskih, socialnih in predvsem religioznih, ki jih sočasno v sebi nosijo predmeti, ki smo jih mi poimenovali z izrazom »kovinske posode«, a tematiko tudi tokrat le nakaže. Ker gre pri objavi v prvi vrsti za katalog, ki je namenjen bodisi iskanju primerjav določenemu predmetu ali skupini predmetov bodisi spoznavanju materialne kulture območja v določenem časovnem obdobju, bi kot uporabnik takšnega priročnika želel dobiti tudi kratek uvid v kulturno-zgodo-vinsko podobo obravnavanega prostora, kar mnoge podobne publikacije prinašajo. Morda bi kot pomanjkljivost označil tudi le dva objavljena konteksta, ki spremljata objavo 172 natančneje tipološko razvrščenih posod. Seveda bi bilo zaželeno, da bi avtor nekaterim nastavljenim mislim o pomembnosti in pomenu kovinskega posodja, njihove izdelave in obravnave tako v današnjem času kot nekoč v sklepu namenil nekoliko več prostora, a je osnovni namen publikacije, tj. informiranje bralca o določenem segmentu arheološkega gradiva na območju današnje Romunije, tudi brez tega nedvomno zadovoljen. Matija ČREŠNAR Shannon Lewis-Simpson (ur.): Youth and age in the medieval North, The Northern World. North Europe and the Baltic c. 400-1700. A.D. Peoples, Economies and Cultures 42. Leiden, Boston 2008. ISBN 978-90-04-17073-5, 310 str. V zborniku o mladosti in starosti na srednjeveškem Severu so zbrani prispevki arheologov, zgodovinarjev in literarnih zgodovinarjev. Kljub na prvi pogled prostorsko zelo oddaljeni in s tradicionalnega stališča nearheološki temi se nam je knjiga zdela zanimiva za slovensko javnost, saj so v njej predstavljeni sodelovanje med vedami in primeri interpretacije grobišč, kot bi si jih želeli tudi v slovenski arheologiji. Po kratki predstavitvi avtorjev urednica Shannon LewisSimpson v uvodniku spregovori o izzivih opredeljevanja mladosti in starosti na srednjeveškem Severu, ki obsega anglosaksonsko Anglijo, vikinško Britanijo, železnodobno in srednjeveško Skandinavijo, Islandijo od zavzetja (pribl. 870) do pribl. 1400. Od preostale Evrope, ki je doživela antično obdobje, se ta prostor razlikuje v počasnem prehodu iz nepismene germanske kulture v pismeno krščansko in posledično predstavlja zmes obeh kulturnih tradicij. Tudi opredelitev "star" ali "mlad" je tako odvisna od okoliščin in ne od dejanskih let kot v klasičnih in krščanskih okoljih. Lewis-Simpsonova se sprašuje, ali sploh lahko poimenujemo posamezna obdobja odraščanja, če jih v obravnavanem obdobju ljudje sami niso poimenovali in je iz virov znano le, da je na Severu otrok odrasel nekje med 12 in 16 letom. Pričujoči zbornik sicer nima posebnega sklepnega poglavja, vendar urednica že v uvodniku povzame in komentira glavne ugotovitve avtorjev. Za nas so najzanimivejši prvi trije prispevki, ki za ugotavljanje položaja ljudi v družbi uporabljajo arheološke vire. Ostali so zgodovinski ali literarnozgodovinski in prepoznavajo otroštvo in starost preko pisnih virov, zakonikov in sag. Prvi prispevek Christine Lee "Forever Young: Child Burial in Anglo-Saxon England" podaja primere z anglosaksonskih grobišč in govori o tem, da pokopi otrok in odraslih z znaki bolezni ali poškodb kažejo, da so oboji potrebovali posebno zaščito za življenja in tudi po smrti, ter da so bili posledično pokopani drug ob drugem na skupnih delih grobišč. Imeli so torej očitno isti družbeni položaj, položaj članov, v veliki meri nesposobnih za delo. V drugem prispevku Lotta Mejsholm "Construction of Early Childhood at the Syncretic Cemetery of Fjälkinge - a Case Study" opisuje švedsko grobišče Fjälkinge iz faze prehoda iz predkrščanskega obdobja v krščansko ter ugotavlja, da pridatki posodic in jantarnih jagod v otroških grobovih govorijo o otrokovem položaju v družini in družbi. Posodice za hranjenje nakazujejo predkrščanski ritual prvega hranjenja in pričajo, da je bil otrok pred smrtjo sprejet v družino, jantarni pridatki, ki se izjemoma najdejo tudi v grobovih odraslih z bolezenskimi znaki ali poškodbami, pa govorijo o želji po posebni zaščiti določene družbene skupine. Obenem usmerjenost pokopov vzhod-zahod, predvsem ko je šlo za najmlajše otroke, kaže na regulacijo obredov s prihaj ajočim krščanstvom, ki je pri pokopih otrok izražena močneje kot pri pokopih odraslih. Berit J. Sellevold v prispevku "Child Burials and Child Status in Medieval Norway" razbira pomen otrok skozi pokope na samostanskem pokopališču 12. stoletja na otoku Selja na Norveškem. Ugotavlja, da posebno prestižna lega nekaterih otroških grobov dokazuje, da so staršem otroci bili pomembni - čeprav obdobje otroštva in otroci v družbi na srednjeveškem Severu sicer nimajo posebnega pomena. Anna Hansen v članku "Fosterage and Dependency in Medieval Iceland and its Significance in Gisla saga" govori o varuhih in skrbnikih ter različnih položajih otrok na srednjeveški Islandiji in raziskuje kognitivni, funkcionalni in družbeni razvoj otroka po sagi Gisla v primerjavi z zakoniki in tako imenovanimi družinskimi sagami. Bernardine McCreesh v prispevku "The Birth, Childhood and Adolescence of the Early Icelandic Bishops" piše o tem, kako je otroštvo prikazano v tako imenovanih škofovskih sagah, in poskuša ugotoviti, ali so se opisi otroštva v sagah razvili iz islandske tradicije ali tujih evropskih vzorov. Joanna A. Skorzewska v članku "Sveinn einn fell i syruker": Medieval Icelandic Children in Vernacular Miracle stories" govori o tem, da so v zgodbah o čudežih, povezanih s škofi, otroci prikazani kot ranljivi in potrebni posredovanja svetnikov, kar posredno sporoča, da sta skrb in ljubezen staršev do otrok primerni. Nic Perciwall v članku "Teenage Angst: The Structures and Boundaries of Adolescence in Twelfth- and Thirteenth-Century Iceland" opisuje najstniško obdobje moških na Islandiji glede na sago Grägäs in tako imenovane sodobne sage (contemporary sagas, samtidarsögur). Carolyne Larrington v prispevku "Awkward Adolescents: Male Maturation in Norse Literature" razmišlja o očetih in najstniških sinovih v času odraščanja v sagah in poudarja povezave z moderno psihologijo, problemi identitete, samostojnosti in dosežkov. Philadelphia Ricketts v članku "Spoiling them Rotten?: Grandmothers and Familial Identity in Twelfth- and Thirteenth-Century Iceland" govori o pomenu babic in odnosu babice-vnuki na Islandiji v 12. in 13. stoletju. Raziskuje vlogo starejših pri vzgoji otrok in ugotavlja, da so bile trigeneracijske družine redke in da so bili pri vzgoji otrok glavni starši. Jordi Sanchez-Marti v prispevku "Age Matters in Old English Literature" piše o tako imenovanih sodobnih sagah, pisanih kmalu po 13. stoletju, ki so zaradi bližine opisanim dogodkom pogosto upoštevane le kot historični in ne literarni vir. Poudarja pomen obdobja odraslosti, ko je človek polno sposoben, ne več otrok in ne še star. Jon Vidar Sigurdsson v svojem članku "Becoming "Old", Ageism and Taking Care of the Elderly in Iceland c. 900-1300" piše o skrbi za ostarele ter poudarja, da so sage negativno naravnane do starosti. Ko ljudje namreč ne morejo več opravljati dela, postanejo družbi v breme. Shannon Lewis-Simpson v svojem prispevku "Old Age in Viking-Age Britain" poudarja, da je družba vikinške Britanije staro moško telo zasmehovala in da je bilo pomembno, da moški kljub letom še vedno ostajajo aktivni in na neki način za družbo uporabni. Ärmann Jakobsson v članku "The Patriarch: Myth and Reality" razbira iz islandskih družinskih sag, da so patriarhi lahko ohranili oblast dolgo v starost, če so bili še dovolj sposobni. Yelena Sesselja Helgadottir Yershova pa v prispevku "Egill Skalla-Grimsson: a Viking poet as a Child and an Old Man" opisuje, kako lahko iz pesnitev razberemo značilnosti razvoja avtorja v mladosti in starosti in sledimo odraščanju in staranju posameznika. Skupen sklep vseh avtorjev je, da sta pojma otroštvo in starost opredeljena z zmožnostjo aktivnega dela in delovanja v družbi in da otroci in stari potrebujejo posebno zaščito ostalih članov družbe, v kateri sicer nimajo več vloge, vendar so cenjeni kot posamezniki. Za slovenskega bralca je knjiga zanimiva kot uspešen prikaz sodelovanja arheologije in zgodovine. Videti je, da vedi ne tekmujeta, marveč se vsaka loteva tematike na podlagi svoje vrste virov. Arheologija preučuje otroštvo in mladost posredno, preko odnosa družbe do umrlih, prepoznavnega iz materialnih ostankov, zgodovina pa v sagah in drugih pisnih virih išče odsev odnosa do otrok, odraščajočih in ostarelih skozi oči odraslih. Vsaka veda tako piše svojo zgodbo preteklosti. Ni ju mogoče neposredno primerjati, vendar v srečnih primerih, katerih eden je tudi ta zbornik, vodita do primerljivih sklepov. Tina MILAVEC Bibliographia archaeologica Slovenica selecta 1. OBJAVE SLOVENSKIH AVTORJEV V TUJEM TISKU 2008 PUBLICATIONS BY SLOVENIAN AUTHORS ABROAD 2008 lithic-Neolithic transition in Europe - lessons from the Mala Triglavca rockshelter site. - Geoarchaeology 23/3, 2008, 398-416. Predkovinske dobe / Stone Ages Andrič, M., B. Kroflič, M. J. Toman, N. Ogrinc, T. Dole-nec, M. Dobnikar, B. Čermelj, Late Quaternary vegetation and hydrological change at Ljubljansko barje (Slovenia). -Palaeogeography, palaeoclimatology, palaeoecology 1/2, 2008, 150-165. Bernardini, F., A. Alberti, G. Demarchi, E. Montagna-ri Kokelj, F. Princivalle, A. Velušček, An archaeometric study of the prehistoric polished stone tools from the Ljubljanica River (Slovenia). - Atti della Societa per la preistoria e protostoria della regione Friuli-Venezia Giulia 16, 2008, 53-73. Mlekuž, D., M. Budja, R. Payton, C. Bonsall, »Mind the gap«: Caves, radiocarbon sequences, and the Meso- Kovinske dobe / Metal Ages Božič, D., Fibule di tipo Nova vas. - V / In: Fibule an-tiche del Friuli, Cataloghi e monografie archeologiche dei Civici musei di Udine 9 (Roma 2008) 19-21. Gaspari, A., Bronze sword of the Arco type from the Sava river near Gornje Pijavško (Posavje, Slovenia). - V / In: Proceedings of the 13th annual meeting of the European Association of Archaeologists (Zagreb 2008) 267-280. Guštin, M., I Taurisci: un popolo celtico tra l'Adriatico e la Pannonia. - V / In: Taurini sul confine (Torino 2008) 21-31. Hänsel, B., B. Teržan, K. Mihovilic, Rezultati 10-godi-šnjeg istraživanja Monkodonje. - V / In: I. porečki susret arheologa: rezultati arheoloških istraživanja na području Istre (Poreč 2008) 17-24. Hornak, M., S. Stegmann-Rajtar, Osidlenie stredneho Ponitria v neskorej dobe bronzovej a včasnej dobe železnej: využitie GIS-analyz / Late bronze age and Early Iron age settlement in the Middle Nitra region: applicability of GIS analyses. - Študijne Zvesti AÜ SAV 43, 2008, 43-52. Rimska doba / Roman Period Djuric, B., Early stelae from Poetovio and the marble studies. - V / In: Thiasos, Veröffentlichungen des Instituts für Archäologie der Karl- Franzens-Universität Graz 1 (Wien 2008) 159-165. Djuric, B., J. Davidovic, A. Maver, H. W. Müller, Stone use in Roman towns: resources, transport, products and clients: case study Sirmium: first report. - Starinar 56, 2008, 103-137. Horvat, J., Early Roman horrea at Nauportus. - Melanges de l'Ecole frangaise de Rome 120/1, 2008, 111-121. Istenič, J., Militaria cesariens de la riviere Ljubljanica (Slovenie). - V / In: Sur les traces de Cesar: militaria tar-do-republicains en contextegaulois, Collection Bibracte 14 (Glux-en-Glenne 2008) 295-298. Karinja, S., P. Čerče, The roman port at the St. Simon's bay, Izola: the 1994 rescue excavations. - V / In: Proceedings of the 13th annual meeting of the European Association of Archaeologists (Zagreb 2008) 196-206. Lazar, I., New evidence about roman glass production in Celeia (Noricum). - Zeitschrift für schweizerische Archäologie und Kunstgeschichte 65, 1/2, 2008, 137-140. Lazar, I., The interior decoration of the roman houses in Celeia. - V / In: Domus, das Haus in den Städten der römischen Donauprovinzen, Sonderschriften 44 (Wien 2008) 53-73. Lazar, I., The roman glass bottle from Poetovio: a souvenir from Alexandria? - V / In: Egypt and Austria IV: crossroads (Praha 2008) 67-73. Novšak, M., T. Žerjal, Školarice in Križišče, rimski najdišči. -V / In: I. porečki susret arheologa: rezultati arheoloških istraživanja na području Istre (Poreč 2008) 25-34. Šašel Kos, M., The family of Romulus Augustulus. - V / In: Antike Lebenswelten: Konstanz - Wandel - Wirkungsmacht, Philippika 25 (Wiesbaden 2008) 439-449. Šašel Kos, M., Divinities, priests and dedicators at Emona. - V / In: Atti della XVIe recontre sur l'epigraphie, Tituli 9/2 (Roma 2008) 687-710. Šašel Kos, M., Intercultural communications in Greek myths and legends: some considerations. - V / In: La comu-nicazione nella storia antica: fantasie e realtä, Serta antiqua et mediaevalia 11, Storia antica 7 (Roma 2008) 3-22. Pozna antika in zgodnji srednji vek Late Antiquity and Early Middle Ages Ciglenečki, S., Castra und Höhensiedlungen vom 3. bis 6. Jahrhundert in Slowenien. - V / In: Höhensiedlungen zwischen Antike und Mittelalter von den Ardennen bis zur Adria, Ergänzungsbände zum Reallexikon der Germanischen Altertumskunde 58 (Berlin, New York 2008) 481-532. Guštin, M., Die slavischen Migrationen von den Ostalpen bis zu den Ufern der nördlichen Adria. - V / In: Die Bernsteinstraße, Wissenschaftliche Arbeiten aus dem Burgenland 123 (Eisenstadt 2008) 195-200. Pleterski, A., Lauterhofen: Strukturen des Gräberfeldes und chronologisches Verhältnis zu Altenerding. - Slovenska archeologia 56/1, 2008, 61-80. Pleterski, A., Mit vollem Magen lacht Man leichter? -V / In: Alimentation etsante, Histoire des Alpes 13 (Zürich 2008) 13-28. Pleterski, A., Zgodnjesrednjeveški žgani grobovi v vzhodnih Alpah. - V / In: Frühmittelalterarchäologie in der Steiermark, Schild von Steier, Beiheft 4 (Graz 2008) 33-39. Arheološka teorija in ostalo Archaeological theory and varia De Laet, V., B. Mušič, E. Paulissen, Extracting archaeological features from very high resolution Quickbird-2 remote sensing imagery: a methodological approach based on the town of Sagalassos. - V / In: Sagalassos VI: Geo-and Bio-archaeology at Sagalassos and its territory (Leuven 2008) 157-171. Erič, M., T. Verbič, Importance of early preparation for archaeological research of larger rivers: case of the lower Sava in Slovenia. - V / In: Proceedings of the 13th annual meeting of the European Association of Archaeologists (Zagreb 2008) 303-313. Guštin, M., Na soli stoji grad. Koparske solane na Bo-nifiki kod Bertoka. - V / In: I. porečki susret arheologa: rezultati arheoloških istraživanja na području Istre (Poreč 2008) 163-168. Novakovic, P., Arheologija prostora i arheologija krajo-lika. - V / In: Povijest u kršu, Alpium Illyricarum Studia I (Zagreb 2008) 15-54. Stokin, M., M. Novšak, A. Plestenjak, Archaeological heritage management in countries of transition: case study Slovenia. - V / In: Managing archaeological resources, One world archaeology series 58 (Walnut Creek 2008) 157-172. Stokin, M., Carso e Istria slovena / Kras in Slovenska Istra. - V / In: Coast to coast (Ariano nel Polesine 2008) 85-111. Šmit, Ž., J. Istenič, T. Knific, Plating of archaeological metallic objects - studies by differential PIXE. - Nuclear instruments & methods in physics research. Section B, Beam interactions with materials and atoms 10/266, 2008, 2329-2333. Šprajc, I., Rescate de las estelas de Los Alacranes. - V / In: Reconocimiento arqueologico en el sureste del estado de Campeche, Mexico, BAR international series 1742, Paris monographs in American archaeology 19 (Oxford 2008) 125-130. Šprajc, I., Alineamientos astronomicos en la arquitec-tura. - V / In: Reconocimiento arqueologico en el sureste del estado de Campeche, Mexico, BAR international series 1742, Paris monographs in American archaeology 19 (Oxford 2008) 233-242. Štular, B., Prostorske analize Malega gradu v Kamniku (Slovenija). - V / In: Sbornik prispevku pfednesenych na 39. medzinärodnej konferencii archeologie stredoveku s hlav-nym zameranim sidliskä v stredovekom rurälnim prostredi, Archaeologica historica 33 (Brno 2008) 255-264. Tolar, T., J. Jakše, Z. Korošec-Koruza, The oldest macro-remains of Vitis from Slovenia. - V / In: Proceedings of the 14th Symposium of the International Work Group for Palaeoethnobotany, Vegetation history and archaeobotany 17, Suppl. 1 (Berlin, Heidelberg 2008) S93-S102. 2. IZBOR OBJAV TUJIH AVTORJEV O SLOVENSKEM OZEMLJU IN GRADIVU 2008 SELECTED PUBLICATIONS BY FOREIGN AUTHORS ABOUT THE SLOVENIAN TERRITORY AND MATERIAL 2008 Pozna antika in zgodnji srednji vek Late Antiquity and Early Middle Ages Bitenc, P., T. Knific, M. Buora, L. Villa, Goti dall'oriente alle Alpi. - Archeologia di frontiera 7 (Udine 2008). 3. IZBOR OBJAV V SLOVENSKIH NEARHEOLOŠKIH PUBLIKACIJAH 2008 SELECTED PUBLICATIONS IN SLOVENIAN NON-ARCHAELOGICAL LITERATURE 2008 Predkovinske dobe / Stone Ages Tomaž, A., Prva dama: ob odkritju prazgodovinske ženske figurine na Slovenskem / First lady: the discovery of a prehistoric female figurine in Slovenia. - Argo 51/1, 2008, 139-144. Kovinske dobe / Metal Ages Dular, J., Južna Bela krajina v arheoloških dobah. -V / In: Bela krajina in Krajinski park Lahinja (Ljubljana 2008) 43-52. Dular, J., Pogled na družbeno strukturo železnodobne Dolenjske. - Kronika 56/3, 2008, 425-434. Ogrin, M., B. Križ, P. Stipančič, Železarstvo v starejši in mlajši železi dobi (8. stoletje pr. n. š.-1. stoletje n. š.). - V / In: Tri tisočletja železarstva na Slovenskem, Slovenska pot kulture železa (Ravne na Koroškem 2008) 5-7. Teržan, B., Kraški Škocjan v davnini - kultni kraj evropskega slovesa: pomen Mušje jame v Sloveniji in v Evropi. - Kras 86/87, 2008, 71-75. Toškan, B., Živalstvo v koliščarski dobi. - V / In: Ljubljansko barje: neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina in naravovarstvo (Ljubljana 2008) 153-158. Velušček, A., Nekoč so na Ljubljanskem barju živeli koliščarji. - V / In: Ljubljansko barje: neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina in naravovarstvo (Ljubljana 2008) 159-169. Rimska doba / Roman Period Gaspari, A., J. Hrustel, R. Masaryk, M. Novšak, Gema z gravirano podobo moškega božanstva iz Emone, Umetnostna kronika 19, 2008, 2-10. Lazar, I., Krščanstvo v Celeji. - V / In: V soju zlatih zvezd (Celje 2008) 17-27. Pozna antika in zgodnji srednji vek Late Antiquity and Early Middle Ages Pleterski, A., The swinging of spacetime. - V / In: Space and time in Europe: East and West, past and present, Zbirka Zupaničeva knjižnica 25 (Ljubljana 2008) 293-393. Pleterski, A., Starodavna načela urejanja prostora. -V / In: Sporočila prostora: arhe: arheologija - arhitektura (Ljubljana 2008) 27-32. Pleterski, A., Police nad Idrijco. - V / In: Sporočila prostora: arhe: arheologija - arhitektura (Ljubljana 2008) 59-64. Pleterski, A., Brezje pri Zrečah. - V / In: Sporočila prostora: arhe: arheologija - arhitektura (Ljubljana 2008) 65-68. Pleterski, A., Pohansko. - V / In: Sporočila prostora: arhe: arheologija - arhitektura (Ljubljana 2008) 69-72. Pleterski, A., Slovenj Gradec. - V / In: Sporočila prostora: arhe: arheologija - arhitektura (Ljubljana 2008) 73-76. Pleterski, A., Praga. - V / In: Sporočila prostora: arhe: arheologija - arhitektura (Ljubljana 2008) 79-82. Pleterski, A., Otok na Blejskem jezeru. - V / In: Sporočila prostora: arhe: arheologija - arhitektura (Ljubljana 2008) 83-84. Pleterski, A., Bodešče. - V / In: Sporočila prostora: arhe: arheologija - arhitektura (Ljubljana 2008) 85-94. Štular, B., Zasip in Mužje. - V / In: Sporočila prostora: arhe: arheologija - arhitektura (Ljubljana 2008) 217-220. Štular, B., Kamnik. - V / In: Sporočila prostora: arhe: arheologija - arhitektura (Ljubljana 2008) 77-78. Srednji in novi vek / Middle and New Ages Djura Jelenko, S., Grad Ravne - Streiteben: arheološke raziskave 2002. - Kronika 56/2, 2008, 207-232. Mlinar M., J. Rupnik, Arheološke raziskave z območja cerkve sv. Barbare v Idriji. - Idrijski razgledi 2008, 2008, 96-117. Štular, B., Analiza dostopnosti Malega gradu v Kamniku / Accessibility analysis of Mali grad Castle in Kamnik. -Arhitektura raziskave 1, 2008, 34-39. Epigrafika in numizmatika Epigraphy and Numismatics Šemrov, A., Trubarjevo obdobje v odsevu numizmatičnih materialnih virov / The age of Trubar as reflected in the numismatic material. - V / In: Primož Trubar: 1508-1586: ob petstoti obletnici rojstva / on the five-hundredth anniversary of his birth (Ljubljana 2008) 127-141. Šemrov, A., Le forme di pagamento tra i partigiani. - V / In: La stampa partigiana (Ljubljana 2008) 67-77. Arheološka teorija in ostalo Archaeological theory and varia Dimc, F., B. Mušič, R. Osredkar, An example of an integrated GPS and DR positioning system designed for arheological prospecting / Primer integriranega lokacijskega sistema GPS in seštevne navigacije, namenjenega arheološkemu raziskovanju. - Informacije MIDEM 38/2, 2008, 144-148. Dimc, F., B. Mušič, R. Osredkar, Surveying for geophysical exploration, using a single-frequency global navigation satellite system receiver capable of 30 cm horizontal kine-matical positioning uncertainty / uporaba enofrekvenčnega sprejemnika GNSS s 30 cm negotovostjo v kinematičnem načinu dela za terenske geofizikalne preiskave. - RMZ -Materials and geoenvironment 55/1, 2008, 85-109. Gaspari, A., Pregled in perspektiva arheoloških raziskav Blejskega jezera / Archaeological research of lake Bled: review and perspective. - V / In: Neznano Blejsko jezero, Vestnik 20 (Ljubljana 2008), 12-31. Gaspari, A. Preventivne arheološke raziskave Blejskega jezera pri Mlinem. - V / In: Neznano Blejsko jezero, Vestnik 20 (Ljubljana 2008), 46-65. Gaspari, A., Votanov hram namesto otoške cerkve Marijinega Vnebovzetja stoletja: k pričevanju o nacističnih namerah o neopoganskem kultnem središču na Bledu / Temple to Voltan as a replacement for the Church of the Assumption on the Bled Island: testimonies on Nazi intensions to build a Neoplagan Cult Center in Bled. - Vojaška zgodovina 9, 1(14), 2008, 37-57. Hornak, M., U. Stepišnik, Prispevek k razumevanju zgodovinske poselitve južnega dela Ribniške Male gore. -Dela 30, 2008, 39-49. Kokalj, Ž., K. Oštir, K. Zakšek, Uporaba laserskega skeniranja za opazovanje preteklih pokrajin - primer okolice Kobarida. - V / In: Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2007-2008, GIS v Sloveniji 9 (Ljubljana 2008) 321-329. Kruh, A., M. Mlinar, Brezmejnost arheologij med Nadižo in Sočo. - Trinkov koledar, 2008, 190-195. Mlekuž, D., Preden so ovce jedle ljudi: predkapitalistične oblike pašništva. - V / In: Prostori soočanja in srečevanja: spominski zbornik za Boruta Brumna, Zbirka Zupaničeva knjižnica 26 (Ljubljana 2008) 205-225. Mlinar, M., Od posoških kamenodobnih lovcev do starejšeželeznodobnih bojevnikov. - V / In: Vojske, orožje in utrdbeni sistemi v Posočju. Zbornik in katalog razstave (Tolmin 2008) 13-28. Mlinar, M., B. Žbona Trkman, Banjška planota in Trnovski gozd v luči novejših arheoloških najdb. - Goriški letnik 32, 2008, 9-22. Plestenjak, A., B. Županek, Communicating the heritage of Emona: what does public want? Potentials and strategies. - V / In: Cultural heritage research meets practice (Ljubljana 2008) 187-189. Šašel Kos, M., The story of the grateful wolf and Venetic horses in Strabo's Geography. - Studia mythologica Slavica 11, 2008, 9-24. Šavel, I., Arheološke raziskave v panonskem prostoru. -V / In: Živeti z mejo, Panonski prostor in ljudje ob dveh tromejah, Narodne manjšine 6 (Ljubljana 2008) 96-108. Štular, B., Vloga kulturne dediščine pri trajnostnem razvoju varovanih območij na primeru arheološke dediščine v Kamniško-Savinjskih Alpah. - V / In: Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2007-2008, GIS v Sloveniji 9 (Ljubljana 2008) 341-353. Štular, B., Srednjeveška in novoveška lončenina iz Blejskega jezera. - V / In: Neznano Blejsko jezero, Vestnik 20 (Ljubljana 2008) 73-105. Toškan, B., Živalski ostanki iz Mlinarjevega stanu Za Koglom. - Kamniški zbornik 19, 2008, 277-278. Tolar, T., K. Čufar, Les iz Mlinarjevega stanu Za Koglom in njegov raziskovalni potencial. - Kamniški zbornik 19, 2008, 273-275. Županek, B., Podobi starodavne in slavne predhodnice: dediščina Emone in Ljubljana. - Monitor ISH 10/2, 2008, 45-58. Županek, B., Zavest o omikani in slavni preteklosti: pomen dediščine Emone za identiteto Ljubljane. - V / In: Etnologija in regije, Ljubljana, Urbana etnologija in identitete Ljubljane, Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva 42 (Ljubljana 2008) 147-157. Županek, B., Barbarske gostije, rimsko posodje: potrošnja rimskih dobrin pred rimsko zasedbo slovenskega ozemlja. - V / In: Prostori soočanja in srečevanja, Zbirka Zupaničeva knjižnica 26) (Ljubljana 2008) 227-238. 4. NOVE SLOVENSKE ARHEOLOŠKE MONOGRAFIJE RECENTLY PUBLISHED SLOVENIAN ARCHAEOLOGICAL MONOGRAPHS Auriemma, R., S. Karinja (ur.) Terre di mare. L'archeologia dei paesaggi costieri e le variazioni climatiche. - (Trieste, Piran 2008). Bekic, L., M.Guštin (ur.), Srednji vek: arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino / Mittelalter: archäologische Forschungen zwischen der Adria und der Pannonischen Tiefebene. - (Ljubljana 2008). Božič, D., Late La Tene-Roman cemetery in Novo mesto: Ljubljanska cesta and Okrajno glavarstvo: studies on fibulae and on the relative chronology of the Late La Tene period / Poznolatensko-rimsko grobišče v Novem mestu: Ljubljanska cesta in Okrajno glavarstvo: študije o fibulah in o relativni kronologiji pozne latenske dobe. - Katalogi in monografije 39 (Ljubljana 2008). Gregl, Z., I. Lazar, Staklo iz rimske nekropole Bakar / The glass from the Roman cemetery Bakar. - Katalozi i monografije Arheološkoga muzeja u Zagrebu 5 (Zagreb 2008). Guštin, M., V. Bikic, Z. Mileusnic, Ottoman times: the story of Stari Bar, Montenegro / Osmanska vremena: priča o Starom Baru, Crna Gora. - Annales Mediterranea (Koper 2008). Križ, B., P. Stipančic, A. Škedelj-Petrič, Arheološka podoba Dolenjske. Vodnik po stalni arheološki razstavi Dolenjskega muzeja Novo mesto / The archaeological image of Dolenjska. Guide to the permanent archaeological exhibition at the Dolenjski muzej, Novo mesto. - (Novo mesto 2008). Mason, P., M. Lovenjak, M. Kosi, B. Golec, A. Gaspari, J. Weiss (ur.), Črnomaljski zbornik: zbornik historičnih razprav ob 780-letnici prve omembe naselja in 600-letnici prve omembe Črnomlja kot mesta. - (Črnomelj 2008). Novakovic, P., D. Grosman, R. Masaryk, M, Novšak, Minimalni standardi izkopavalne dokumentacije: pregled stanja in predlogi standardov: študija. - (Ljubljana 2007). Petru, S., Paleolitska umetnost: magija podobe ali podoba magije. - (Ljubljana 2008). Pleterski, A., Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem veku / Küchenkultur im Frühen Mittelalter. - (Ljubljana 2008). Pleterski, A., Zgodnjesrednjeveška naselbina na Blejski Pristavi: najdbe / Frühmittelalterliche Siedlung Pristava in Bled: Funde. - Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 14 (Ljubljana 2008). Predovnik, K. K., M. Dacar, M. Lavrinc, Cerkev sv. Jerneja v Šentjerneju: arheološka izkopavanja v letih 1985 in 1986. - Archaeologia historica Slovenica 6 (Ljubljana 2008). Svoljšak, D., Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici. - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 5 (Ljubljana 2008). Šavel, I., B. Kerman, Gornje njive pri Dolgi vasi (obvoznica Lendava). - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 6 (Ljubljana 2008). Šavel, I., S. Sankovič, Pri Muri: razstava o arheološkem najdišču pri Lendavi: publikacija k razstavi. - (Murska Sobota 2008). Tomaž, A., Prva dama: ob odkritju prazgodovinske ženske figurine na Slovenskem / First lady: the discovery of a prehistoric female figurine in Slovenia. - Annales Mediterranea (Koper 2008). Zdravkovski, D., E. Stojanova Kanzurova, A. Šemrov, P. Turk, Neolitska umetnost na območju Republike Makedonije / Neolithic art in the region of the Republic of Macedonia. -(Ljubljana 2008). Župančič, M. (ur.), Krkavčanski Kamen. - Histria colloquium 1 (Koper 2008). Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 1. Janez Dular, Slavko Ciglenečki, Anja Dular, Kučar. Železnodobno naselje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju pri Podzemlju / Eisenzeitliche Siedlung und frühchristlicher Gebäudekomplex auf dem Kučar bei Podzemelj, 1995. (EUR 14.60) 2. Ivan Turk (ed.), Mousterienska "koščena piščal" in druge najdbe iz Divjih bab I v Sloveniji / Mousterian "bone flute" and other finds from Divje Babe I cave site in Slovenia, 1996. (EUR 14.60) 3. Jana Horvat (with contributions by Vesna Svetličič, Meta Bole, Metka Culiberg, Draško Josipovic, Marko Stokin, Nina Zupančič), Sermin. Prazgodovinska in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri / A Prehistoric and Early Roman Settlement in Northwestern Istria, 1997. (EUR 14.60) 4. Slavko Ciglenečki (with contributions by Zvezdana Modrijan, Andreja Dolenc Vičič, Ivan Turk), Tinje nad Loko pri Žusmu. Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina / Tinje oberhalb von Loka pri Žusmu. Spätantike und frühmittelalterliche Siedlung, 2000. (EUR 14.60) 5. Janez Dular, Irena Šavel, Sneža Tecco Hvala, Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu / Bronzezeitliche Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš, 2002. (EUR 14.60) 6. Janez Dular, Halštatske nekropole Dolenjske / Die hallstattzeitlichen Nekropolen in Dolenjsko, 2003. (EUR 20.70) 7. Irena Lazar, Rimsko steklo Slovenije / The Roman glass of Slovenia, 2003. (EUR 27.40) 8. Anton Velušček (ed.), Hočevarica. Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / An eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, 2004. (EUR 52.40) 9. Ivan Turk (ed.), Viktorjev spodmol in / and Mala Triglavca. Prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji / Contributions to understanding the Mesolithic period in Slovenia, 2004. (EUR 42.40) 10. Anton Velušček (ed.), Resnikov prekop. Najstarejša koliščarska naselbina na ljubljanskem barju / The oldest pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje, 2005. (EUR 40.00) 11. Andrej Gaspari (ed.), Zalog pri Verdu. Tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljanskega barja / Zalog near Verd. Stone Age hunters' camp at the western edge of the Ljubljansko barje, 2006. (EUR 43.00) 12. Janez Dular, Sneža Tecco Hvala, South-Eastern Slovenia in the Early Iron Age. Settlement - Economy - Society / Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi. Poselitev - gospodarstvo - družba, 2007. (EUR 58.00) 13. Ivan Turk (ed.), Divje babe I. Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji. I. del: Geologija in paleontologija / Divje babe I. Upper Pleistocene Palaeolithic site in Slovenia. Part I: Geology and Palaeontology, 2007. (EUR 82.00) 14. Andrej Pleterski (with Timotej Knific, Borut Toškan, Janez Dirjec, Benjamin Štular and Mateja Belak), Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski Pristavi. Najdbe / Frühmittelalterliche Siedlung Pristava in Bled. Funde, 2008. (EUR 51.00) 15. Benjamin Štular, Mali grad. Visokosrednjeveški grad v Kamniku / Mali grad. High Medieval Castle in Kamnik, 2008. (EUR 51.00) 16. Anton Velušček (ed.), Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas. Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr. / Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era. The Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC, 2009. (EUR 56.00) Ivan Turk (ed.) DIVJE BABE I. Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji. I. del DIVJE BABE I. Upper Pleistocene Palaeolithic site in Slovenia. Part I Divje babe 1 In the First part of the Divje babe I monograph, data From the Fields oF the natural sciences presented, analysed and interpreted. This is primarily stratigraphic, sedimentological and chronological data and data about the remains oF Flora and Fauna. The latter inclu- des detailed analysis oF charcoal From a number oF hearths and the remains oF small ^^^H and large mammals, with an emphasis on cave bear. The series oF absolute ESR datings and the climatogram oF the site should be highlighted in particular, which shows the course o F temperature and humidity by layers in the chronozone oF the Early and Middle Würm o oxygen isotope stages OIS 5 and OIS 3. The remains of flora and fauna from OIS 3 in particular are analysed, which enables new insight into palaeo-environmental and climatic conditions of this poorly known chronological segment in Slovenia and neighbouring regions. Archaeological finds, including Mousterian bone artefacts, will be presented in the planned second part of the monograph. 2007, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 13), 480 pages, 10 colour photoogaphs, 178 b-w drawings, pho-toogaphs and maps, 89 tabels and 38 annexes; 21 x 29,5 cm, hardcover, ISBN 978-961-254-019-7. Andrej Pleterski (Mit Beiträgen von Timotej Knific, Borut Toškan, Janez Dirjec, Benjamin Štular und von Mate-Belak) Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski Pristavi. Najdbe. Frühmittelalterliche Siedlung Pristava in Bled. Funde Pristava in Bled ist vielleicht die interessanteste Fundstelle im Ostalpenraum. Sie um-die gegenseitig stratigraphisch verflochtene Siedlung und das Gräberfeld. Im Ort be-gneten sich die alteingesessenen Walchen und die neuangekommenen Slawen, die in frühmittelalterlichen Bewohnern von Bled zusammenwuchsen. Diese doppelten Wurzeln in Gegenständen, Bestattungsarten und Hausformen ersichtlich. Das Buch stellt alle 1943 ausgegrabenen Siedlungsfunde vor und rekonstruiert slawische Brandgräber des j a fasst ge- den sind seit 7. Jahrhunderts. Es entwickelt neue Methoden der taphonomischen Analyse, zeigt Gebäudereste und führt augenblicklich die größte Sammlung der frühmittelalterlichen Keramik in Slowenien vor. 2008, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 14), 276 Seiten, 52 Farbabbildungen, 140 s/w Abbildungen und Tabellen, 39 s/w Tafeln; 21 x 29,5 cm, feste Bindung, ISBN 978-961-254-072-2. Benjamin Štular MALI GRAD. Visokosrednjeveški grad v Kamniku MALI GRAD. High Medieval Castle in Kamnik This in-depth archaeological research of a High Medieval castle is a unique case in Slovenia and also one of only a few in this part of Central Europe. The book is based on the analysis of the archaeological data gathered during more than a decade of archaeological excavations in the 1980s and 1990s. In the introductory chapters the written sources and interpretative models are presented, followed by the analysis of pictorial representations. The focus of the research is on the archaeological sources, above all on the analysis of the small finds, stratigraphy, the spatial analysis of the castle itself and its position within the landscape. 2009, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 15), 256 pages, b-w drawings, photos, tables, graphs and maps, 25 tabels, 21 x 29,5 cm, hardcover, ISBN 978-961-254-111-8. Anton Velušček (ed.) KOLIŠČARSKA NASELBINA STARE GMAJNE IN NJEN ČAS. Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr. STARE GMAJNE PILE-DWELLING SETTLEMENT AND ITS ERA. The Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC In the collected papers, entitled Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era. The Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC, a presentation is given of the results of multi-disciplinary research into the pile-dwelling settlements of Stare gmajne, Otavnik Ib and Blatna Brezovica. Special chapters are devoted to sedimentological and dendrochronological research studies, to archaeological finds - prominent among which are the wooden wheel with the axle, and the remains of yarn - and also to analysis of the raw materials used for smoothing stone tools and querns. 2009, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 16), 366 pages, 258 b-w drawings, photos, tables, graphs and maps, 45 plates, 3 appendices; 21 x 29,5 cm, hardcover, ISBN 978-961-254-155-2. Andrej Pleterski (Mit Beitrag von Helena Gorjup) Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem veku Die Küchenkultur im Frühmitelalter Die Küchenkultur im Frühmittelalter ist dieses bedeutende Segment des Lebens, das d i e zahlreichsten archäologischen Reste hinterlassen hat. Dazu zählen Feuerstellen und Küchenkeramik. Falls man die Küchenverfahren kennt, kann man die Resultate dieser Verfahren verstehen. Das Buch führt das Model der frühmittelalterlichen Küche auf. Dabei werden die Sprach- und völkerkundlichen Quellen analysiert, mit archäologischen Quellen kon- frontiert und experimentellarchäologisch überprüft. Da die slawischen Sprachen den Ausgangspunkt darstellen, entsteht vor allem das Bild der altslawischen Küche. Das Resultat ist die Handbuchsammlung von Vehrfahren, Beziehungen und Sachstrukturen, durch die man die Interpretationen der archäologischen Bestandteile der Küchenkultur gewinnen kann. Man kann sie als Erläuterungen zu den archäologischen Funden zusammenstellen. Ein Musterbeispiel dafür wird vorgeführt. Ljubljana 2008, 164 Seiten, 94 Farbf., 25 s/w Abbildungen und Tabellen; 20 x 27 cm, feste Bindung, ISBN 978-961-254-073-9. Preis: EUR 15,00 Oto Luthar (Ed.) (Oto Luthar, Igor Grdina, Marjeta Šašel Kos, Petra Svoljšak, Dušan Kos, Peter Kos, Peter Štih, Alja Brglez, Martin Pogačar) THE LAND BETWEEN A History of Slovenia The purpose of this book is to present a concise history of Slovenia and Slove-In addition to the usual and rather rare texts of this kind, the authors take into consideration the history of the territory between the Eastrn Alps and the Pannonian plain, starting with the period that began long before the first Slavic settlements. Thus, wish to emphasize that the Slovenes' ancestors did not settle an empty territory rather coexisted with other peoples and cultures. Peter Lang Publishing Group 2008, 563 pages, 15 x 21 cm, paperback, ISBN 978-3-631-57011-1. Price: EUR 29,00 THE LAND BETWEEN nes. due they buth Dragan Božič Late La Tene-Roman cemetery in Novo mesto. Ljubljanska cesta and Okrajno glavarstvo Studies on fibulae and on the relative chronology of the Late La Tene period Poznolatensko-rimsko grobišče v novem mestu. Ljubljanska cesta in Okrajno glavarstvo Študije o fibulah in o relativni kronologiji pozne latenske dobe The monograph contains a presentation of all preserved finds from the Late La Tene and Roman graves, discovered in Novo mesto in 1890 on part of a road that until 1993 was the initial part of Ljubljanska cesta (Ljubljana road) and in 1902 in the area of Okrajno glavarstvo (District board). The finds, presented in the catalogue, on the plates and on some of the figures, are kept in the National Museum of Slovenia in Ljubljana. The book also includes studies of fibulae devoted to the variants of the Nauheim type, appearing on the sites of the Mokronog Group in central and eastern Slovenia, to the Nova vas type fibulae and to the arched fibulae of the Idrija Ia type. A special chapter is devoted to the relative chronology of the Late La Tene period in the south-eastern Alpine area (the Mokronog Group and Magdalensberg in the Austrian Carinthia) and in northern Italy (Lombardy and the Veneto). 2008, Katalogi in monografije 39, 240 pages, 91 colour and b-w photos, drawings, tables and maps, 33 plates; 24 x 32,8 cm, hardcover, ISBN 978-961-6169-60-8. Price: EUR 45,00 Navodila avtorjem: http://av.zrc-sazu.si/Si/navodila.html Guidelines to the contributors: http://av.zrc-sazu.si/En/guidelines.html Priprava slikovnega gradiva: http://av.zrc-sazu.si/Si/AV_slike.html Illustrations: http://av.zrc-sazu.si/En/AV_slike.html Arheološki vestnik je vključen v naslednje indekse: / The Arheološki vestnik is included in: AHCI - Arts and Humanities Citation Index® (Thomson Reuters) AIO - Anthropological Index Online - Royal Anthropological Institute, Centre for Anthropology at the British Museum in London Antiquite - Bulletin analytique d'histoire romaine (BAHR), CNRS/Marc Bloch University, Strasbourg DYABOLA. Sachkatalog der Bibliothek - Römisch-Germanische Kommission des Deutschen Archäologischen Instituts, Frankfurt a. Main ERIH - European Reference Index for the Humanities - European Science Foundation -Strasbourg EUROsources - RAABE Fachverlag für Wissenschaftsinformation, Bonn Francis. Bulletin signaletique 525. Prehistoire et Protohistoire - Institut de l'lnformation Scientifique et Technique, Vandoeuvre-les-Nancy IBR - International Bibliography of Book Reviews of Scholarly Literature - Zeller Verlag, Osnabrück IBZ - International Bibliography of Periodical Literature - Zeller Verlag, Osnabrück Ulrich's international periodicals directory - R. R. Bowker, New Providence N. J. Natisnjeno s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Funded by the Slovenian Book Agency.