mrnncjQ,
■III!


— - - J l¥lW ,	mm-M/V
■ ■*■■■■■■■■■■■■■■■■•■■>■■■■*•■■■■■■■■■■■■■■■
lilSlllnaMMM.MMMMMMM.MMMMMSMMUMMMM
Ljubljana- 25. iz. 1972
LETO X. ST. 60

V LETU 1973
Če se ozremo nazaj, lahko ugotovimo, da so doseženi poslovni rezultati v glavnem zadovoljivi. S tem ne želim reči, da ne bi mogli biti še boljši, saj so bili pogoji gospodarjenja, če ne upoštevamo težav v zvezi z nelikvidnostjo, relativno dobri.
Večina poslovalnic se je trudila, da bi z zboljšano organizacijo dela in večjo tehnično opremi jenost jo premagovale prepreke na svoji poti. Se vedno nismo mogli izboljšati učinkovitosti našega dela, na kar nas zlasti opozarjajo nekateri podatki. Preveč stihije ob pomanjkanju delavcev, nas je marsikje resno o-vlrala pri obdelavi postavljenih nalog.
Samoupravni sporazum prav tako postavlja pred nas določena družbena merila, po katerih se moramo ravnati. Opozarja nas, da smo subjekt, ki v vsklajeno-stl In odvisnosti uresničuje cilje, ne samo ožje, ampak tudi širše ekonomske politike in zahtev, ki jih pred nas postavlja naša družba. Zavedati se moramo, da gospodarimo z družbenimi sredstvi, ki so nam zaupana in dana v upravljanje, da jih letno povečujemo.
Samoupravni organi so s konkretnimi u-krepi reševali posamezna vprašanja tekoče ekonomske politike poslovanja podjetja. Stvar strokovnih služb uprave podjetja In poslovalnic pa je, da pri svojem delu to politiko čim dosledneje uresničujejo.
C
c
V . tv‘/

Ne bi mogel trditi, da je bilo na tem področju napravljeno vse, kar nas še posebej zavezuje pri našem bodočem delu.
Zato bi želel posebej opozoriti samoupravne organe in vse zaposlene na nekatere naloge, ki nos čakajo in ki jih bomo morali uresničevati in nadaljevati z vso resnostjo in odgovornostjo v prihodnjem letu.
Z javno in čim širšo obravnavo je treba seznaniti vse zaposlene o bistvu in vsebini TOZD in zlasti povečati in u-zakoniti načine in sredstva obveščanja vseh zaposlenih in njihovega čim bolj
neposrednega vplivanja na vso dogajanja, ki so v njihovem interesu in s tem interesu podjetja.
Glede na zakonske ukrepe v prihod -njem letu, ki bodo vplivali že na re -zuitate po zaključnem računu tega leta, bi bilo potrebno izdelati In sprejeti akcijski program, v katerem moramo zlasti opozoriti na:
Uresničiti bomo morali nalogo tako imenovanih delavskih amandmajev, to je, ustanoviti TOZD.
Posledice, ki jih bodo Imele terjatve stare nad 90 dni, zarodi zmanjšanega dohodka v višini 1/8 vrednosti teh terjatev. S tem se ne bo zmanjšal samo dohodek, ampak tudi razpoložljiva sredstva za OD in sklade.
Zato bo treba v prihodnjem letu s podvojenimi napori skrbeti za izterjavo naših dolžnikov in se izogibat? poslovanju z nesolidnimi, ker bomo morali sicer odpisovati še več terjatev (v višini 25 % ).
Posebno nevarnost pomeni nepretrgoma blokiran žiro račun (kor se je tudi nam zgodilo v letošnjem letu po multilateralni kompenzaciji )nad 90 dni, ker lahko pripelje podjetje v postopek sanacije, ki se lahko konča tudi s stečajnim postopkom. Zato bo potrebna še kako veliko previdnost v poslovanju In Izbiri poslovnih partnerjev v prihodnjem letu.


Kajti vsaka sanacija naših dolžnikov bo tudi nas zelo neprijetno prizadela, ker nam bo tako ali drugače blokirala precejšen del sred -štev. Poleg tega pa ima podjetje z blokiranim žiro računom pravico le do 90 % povprečnih OD iz preteklega leta.
Večja vlaganja bo treba nameniti tudi za rezervne sklade, to pa posredno pomeni manj razpoložljivih sredstev za vlaganje v osnovna sredstva in sklad skupne porabe.
Izvajanje ukrepov za odpravo ali vsaj zmanjšanje nelikvidnosti, bo prav gotovo imelo posledice tudi v našem podjetju, na kor moramo biti pripravljeni in je s temi ukrepi treba informirati vse naše delavce. Posebej jih je treba opozoriti na spoštovanje samoupravnega sporazuma, ki med drugimi predvideva tudi obvezno izločanje minimalne akumulacije in na vse posledice, ki nas bodo prizadele, če ne bomo uspeli pravočasno izterjati naših dolgov. To ni niti lahka, niti hvaležna naloga in ta-to od vseh vodstvenih struktur našega podjetja pričakujemo, da bodo z vso odgovornostjo pristopile k temu informiranju.
Iz Izkušenj vemo, da je vsako nepravočasno informiranje zaposlenih imelo cel kup negativnih posledic, ki so med
delavci povzročale nerazpoloženje in jim jemale voljo do dela.
Kljub vsem ukrepom, ki so potrebni za ozdravljenje našega gospodarstva, zaradi česar je logično, da bodo prizadeta podjetja, pa je treba vendarle ugotoviti nesporno dejstvo, da je zadnji čaš, da ugotovimo nosilce gospodarske nestabilnosti. Jasno je, da bo za ozdravljenje gospodarstva treba plačati določeno ceno. Prav cena, ki jo bomo morali plačati, bo merilo o pravilnosti in uspešnosti obstoječe poslovne politike in dosedanje usmeritve, do izbire poslovnih partnerjev.
Naj na koncu poudarim, da nas bodo prav težji pogoji gospodarjenja v prihodnjem letu prisilili, da bomo morali V še večji meri kot doslej, angažirati vsa razpoložljivo finančna in materialna sredstva za čim boljše gospodarjenje. Prepričan sem, da lahko vsak delavec na svojem delovnem mestu pomaga uresničiti ta cilj, če bo pravilno stimuliran in informiran in da se bo zavedal svojih samoupravnih pravic in dol žnosti.
Mislim, da je to želja večine, s katero stopamo v leto 1973, ki nas zavezuje, da bomo tudi v težjih pogojih gospodarjenja uspešno poslovali.
Direktor podjetja Janez Ramovš
VIDMARJA Ml VEC
o • @
DNE 24. NOVEMBRA 1972 JE UMRL DOLGOLETNI ČLAN NAŠEGA KOLEKTIVA JOŽE VIDMAR. ZASLUŽNI POKOJ NI UŽIVAL NITI DVE LETI, KO MU JE NEOZDRAVLJIVA BOLEZEN VZELA ŽIVLJENJE.
JOŽE VIDMAR JE BIL IZREDNO DOBER TOVARIŠ, DISCIPLINIRAN IN POŽRTVOVALEN USLUŽBENEC IN JE NA SVOJEM PODROČJU DELA VELIKO PRISPEVAL K USPEHOM POT) -JETJA. ZARADI NJEGOVE ODKRITO-
SRČNOSTI IN VEDRE NARAVE SMO GA VSI CENIL! IN IMELI RADI, ZATO GA BOMO OHRANILI V LEPEM SPOMINU.
OD NJEGA SMO SE POSLOVILI V PONEDELJEK, 27. NOVEMBRA IN GA POSPREMILI NA POKOPALIŠČE V TRBOVLJE, KJER JE ŽELEL BITI POKOPAN.
SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU!
NOVICE IZ VARSTVA PRI DELU
VSI VODILNI USLUŽBENCI PODJETJA SO USPEŠNO OPRAVILI PREIZKUS ZNANJA O VARSTVU PRI DELU. PREIZKUS JE BIL 25. APRILA 1972.
V JUNIJU MESECU JE BIL OPRAVLJEN INŠPEKCIJSKI PREGLED STROJEV IN DELOVNIH POGOJEV V VSEH N^ŠIH POSLOVNIH ENOTAH.
ZARADI NEUPOŠTEVANJA OSNOVNIH NAČEL VARSTVA PRI DELU STA SE MORALA PRED KOMISIJO ZA PREGON KRŠITEV DELOVNIH DOLŽNOSTI ZAGOVARJATI DVA NAŠA DE -LAVCA, EDEN IZ PIVKE, DRUGI IZ KOPRA.
IZPITE IZ POŽARNE VARNOSTI SMO IMELI V PODJETJU MESECA OKTOBRA. UDELEŽBA 100 %. USPEH ZA -DOVOLJ IV.
IZDALI SMO NOVE SKRIPTE ZA STROJNIKE IN VOZNIKE VILIČAR -JEV.
PALMANOVA - ITALIJA STROKOVNI OGLED TOVARNE "OMAR"
S predstavnikom tovarne "OMAR" Iz Palmanove, g. Mariom Gabriellijem je noša strojna služba organizirala o-gled te tovarne in sicer 5. decembra letos. To tovarna nudi posebno mehanizacijo za nakladanje odpadnega blaga. Proučili smo ponudbe iz Belgije, Anglije, Norveške, Švedske in se odločili za ponudbo iz Italije. Odločala je cena in praktična uporabnost. To -vama "OMAR" izdeluje dvigalo, ki se lahko priključijo h kamionu kot prikolica, lahko po se jih tudi ročno premika po skladišču. Dvigalo ima samostojni pogon za črpalko hidravlike. Z roko, dolgo 5.5 m, dvigne 700 kg.
Demonstracijo takšnih dviga! so si v Palmanovi ogledali poslovodje iz Celja, Brežic, Novega mesta, Kopra, Gorice in Slovenskih Konjic.
A. Golja
O NAŠEM AKCIJSKEM PROGRAMU
Upravni odbor podjetje je no svoji zadnji seji razpravljal tudi o delovnem programu za leto 1973. Tega naj bi potrdil delavski svet.sredi meseca decembra. Osnovne značilnosti stabilizacijsko akcijskega programa so naslednje:
Izhodišče naj bi bilo stalna likvidnost.
S tem bi bili plačilno sposobni za vse obveznosti do dobaviteljev, družbe in do kolektiva. Da bomo dosegli zadovoljivo likvidnost, bodo po akcijskem programu zadolženi posamezni sektorji na upravi, 'kakor tud' poslovne enote, da prispevajo svoj delež. Posebej bodo še zadolženi tisti delavci, ki imajo neposreden vpliv na zmanjševanje obveznosti s kompenzacijami, asignacijami in plačilnim prometom ter delavci, ki sklepajo pogodbe ali posamezne posle, da že ob samem sklepanju zagotove eno izmed oblik poravnave medsebojnih obveznosti .
Druga značilnost tega programa je v povečanju dohodka na račun znižanja stroškov. Analitični pregled stroškovnih mest bo osnova za plan stroškov zt? prihodnje leto, ki bo bistveno nižji od letošnjega leta. Tu so še blagovni stroški, nc katere lahko vplivamo, da bodo čim nižji.
V
Zima je tu in z njo je prišla večja nevarnost požarov. V našem podjetju so organizirane skupine za požarno varnost, toda v vseh delovnih enotah glede tega ni povsod enake resnosti. V nekaterih delovnih enotah posvečajo temu vprašanju dovolj pozornosti, v drugih pa sploh ne. Nočem imenovati teh enot, prepričan pa sem, da bodo člani delovnih enot, ko bodo prebrali ta članek, vedeli, v katero skupin' spadajo.
Tretja značilnost programa je zahteva po boljšem gospodarjenju z vso tehnično opremo in s celokupnim trgovskim blagom. Prav na tem področju obstajajo lepe notranje rezerve, ki jih bo treba zajeti in aktivirati.
Ureditev obstoječih skladišč in sistema-tičnejše vskladiščevanje in manipulacija z blagom naj bi bila tudi eno izmed oolik in poti k stabilizacij?.
Proučevanje boljšega delovnega procesa na poslovnih enotah je hvaležna tema za obravnavo no svetu delovne enote. Od angažiranost? članov sveto delovne enote in vodstva delovne enote zovisi, kako bo posamezna enota gospodarila v prihodnjem letu.
Ukrepi za stabilizacijo, ki jih je v obliki predpisov izdal Zvezni izvršni svet in bodo veljali s 1. januarjem 1973, bodo brez dvorno prizadel? podjetja, ki bodo odlašala s prilagojevonjem gospodarjenja zahtevam današnjega časa.
Z akcijskim programom bo treba seznaniti vse člane kolektiva, da go zavestno sprejmejd kot lastni program. Dosledno izpolnjevanje programskih nalog pa bo zanesljivo jamstvo za nadaljnje poslovne uspehe našega podjetja.
D. Jančič
Dne 21. oktobra 1972 je strojna služba podjetja organizirala seminar z vajami o požarni zaščiti. Tedaj so bili rudi izpiti za tiste, ki so v delovnih enotah odgovorni zo požarno varnost.
Seminar je uspel, saj je bila udeležba 100 %, izpite pa so tudi vsi opravili. To je velik uspeh. Zdaj se postavijo vprašanje, ali bodo poslovodje poslovalnic upoštevali predloge teh ljudi,ki so uspešno opravili izpite o požarni varnosti? Odgovor bo prinesel čos.
A. Golja
RAZSTAVA BOGOMILA KOTNJEKA V RADENCIH
Od 10. do 27. novembra 1972 je bila v Stekleni dvorani zdravilišča v Radencih razstava figur, sestavljenih iz delov zavrženega orodja in strojev. Figure je zvari! Bogomil Kotnjek, diplomirani veterinar iz Lendave, Partizansko 57. Razstavlja! je 25 del, ki so predstavljali predvsem razne živali. Pod vsakim razstavljenim delom je bilo natančno napisano, iz katerih delov posameznega stroje ali orodja je figura zvarjena.
V tej številk? našega glasilo objavljamo nekaj fotografij teb zanimivih in edinstvenih figur, v nadaljevanju po objavljamo del besedila, ki je ‘bilo napisano v prospektu zc razstavo.
BOGOMIL KOTNJEK, dipl. vet.
rojen 1 . oktobra 1933 nc Hotizi, občina Lendavo v Prekmurju. Osnovno šolo je obiskoval v Mariboru ( 1 . razred ) na IV. deški osnovni šoli, od II.
- V. razreda pa osnovno šolo no Hotizi. Po vojn?, leta 1946 se je vpisal no klasično gimnazijo v Mariboru, kjer je leta 1954 maturiral.
Študij je nadaljeval na veterinarski fakulteti v Zagrebu in diplomiral pred 10. leti.
Trenutno živi v Lendavi, kjer je zaposlen na veterinarski posteji.
S sestavljanjem figur - s svojim konjičkom se ukvarja pretežno v prostem času, vendar mu go vedno bolj primanjkuje. Začel je pred 5. leti,, ko je pritegnilo njegovo pozornost zavrženo poljedelsko orodje in ostali neuporabni kovinski deli na odpadu "Dinos".
\Z_VARSTVA PRI DELU
NALOGE SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN VODILNIH OSEB
Določeno pravico in dolžnost na področju varstva pri delu ima vsak član delovne skupnosti, posebne obvezna-ti pa imajo samoupravni organi podjetja in vodilne osebe. Delavski svet oziroma kak drug ustrezni samoupravni organ skrbi za izvajanje in pospeševanje varstva pri delu s tem, da izdajo splošne akte in sprejema ukrepe. Kdaj pa kdaj pa bi moral razpravljati tudi o poročilih inšpekcijskih služb in ukrepati proti vsem negativnim pojavom.
Direktor in druge vodilne osebe so vsak na svojem delovnem mestu odgovorni za izvajanje varstvenih ukrepov, uporabljanje zaščitne opreme, brezhibnost strojev itd. Skrbeti morajo za pravilno razvrstitev ljudi, zo razvrstitev na taka delovna mesta, k! odgovarjajo delavčevi strokovni sposobnosti. Najvažnejša naloga vseh pa je - nenehno skrbeti za izobraževanje in izpopolnjevanje znanja na delovnem mestu.
Veliko teh nalog in dolžnosti se že izvaja predvsem zaradi razumevanja vodstva podjetja, želeti pa je, da bi bilo razumevanja tudi s strani samoupravnih organov.
NEKAJ PODATKOV	L
tnafcuL
Ko pregledujemo letošnje poslovanje, ugotavljamo, do smo zopet precej povečali promet. Kar za 25 % je večji od preteklega leta. Po stanju 30. septembra je bil dohodek večji za 12 %, dobiček po za 13 %. Te uspehe smo dosegli pri enakem številu zaposlenih, a pri 2,2 % boljšem odstotku delavcev na delu, zaradi 25 % znižane odsotnosti z dela. Po zaposlenem se je dvignil dohodek za 9 %, dobiček pa za 11 %. Promet po količini na zaposlenega se je zvišal za 7 %, po vrednosti pa za 22 %.
Stopnja ekonomičnosti je padla zo 3 %, padla pa je tudi stopnja rentabilnosti za 6%. Vsekakor oba kazalca že nekaj časa kažeta padec obeh zelo važnih elementov poslovanja. Ekonomičnost pada zaradi spremenjene strukture povečanega poslovanja, kjer ekonomski rezultat ni tolikšen, kot pri klasičnem poslovanju z odpadnim blagom. Rentabilnost je zaradi vedno večjih vezav obratnih sredstev pri kupcih nižja in vzrok za slabši ekonomski rezultat, ki bi bil ob večji likvidnosti lahko boljši.
Delitev dohodka poteka po pravilniku podjetja in planskih instrumentih delitve za leto 1972 v skladu z določili samoupravnega sporazuma. Poprečni
doseženi osebni dohodek je znašal v podjetju 2.123,94 din in je bil za 19 % višji kot preteklo leto. Poprečni vkalkulirani osebni dohodek, ki ga mesečno akontiramo, pa je znatno nižji, saj znaša le 1 .630,72 din in predstavlja v odnosu no poprečni zaslužek z dobičkom skoraj resen pro -blem v nekaterih poslovnih enotah. Višina tega je odvisna od poprečnega zaslužka preteklega leta, zmanjšanega za 10-20 % v skladu s planskimi instrumenti delitve.
Posamezne poslovalnice so poslovale v glavnem boljše, kot lani. Najbolj je presegla lanski rezultat razlike v ceni poslovalnica Brežice za 66 %, zo njo Gorica in Kočevje po 34 % in poslovalnica Slov. Konjice za 28 %, več kot lani. Vendar so nekatere enote poslovale tudi slabše: tako skladišče barvnih kovin za 19 %, TO Ljubljana zo 5 % in poslovalnica Maribor za 2 % slabše, kot leto prej.
Organi upravljanja so sprejeli vrsto sklepov, da bi se poslovanje še Izboljšalo, predvsem likvidnost, ki letos ni bila takšna, kot bi bilo potrebno. To je pomembno glede na nove predpise, ki bodo veljali s 1. januarjem 1973.
S. Mancini
REFERENDUM O ZAVAROVANJU DELAVCEV IN KMETOV
Delavci uprave in poslovalnice Ljubljana so izglasovali enake pravice zdravstvenega zavarovanja za delavce in kmete. Udeležba na referendumu je bila 90 %, od tega je bilo 6 glasovnic neveljavnih, 6 delavcev pa je glasovalo proti.
Delavci so torej z glasovanjem pokazali enotnost delavskega razreda. Izražali so mnenja, da bi že preje morali izposlovati kmetom enake pravice do zdravstvenega zavarovanja.
B. Inkret
NOVA OSNOVNA SREDSTVA V LE-	
TU 1972	' '	
9	KAMIONOV RAZLIČNIH VRST
385	KOŠEV ZA KAMIONE SAMO-
	NAKLADALCE
2	STISKALNICI ZA ŽELEZO
2	MOSTNI TEHTNICI
1	KOTLOVNICA (še v delu )
1	OSEBNI AVTO
KAJ BOMO ŠE DOBILI NA RAČUN	
LETA 1972	
1	ALIGATOR ŠKARJE
1	STISKALNICO ZA PAPIR
1	VILIČARJA 3 t
1	TELEFONSKO CENTRALO
71. SEJA
UPRAVNEGA ODBORA
Enainsedemdeseta seja UO je bila 4. 12.1972 v Ljubljani. Člani upravnega odbora in gostje iz uprave podjetja ter nekaterih poslovalnic, so na tej seji obravnavali naslednja vprašanja:
- Koliko bodo naše podjetje prizadeli predpisi s področja odpisovanja terjatev, starih nad 90 dni. Razprava je bila temeljita, zato je bilo iznesenih tudi precej predlogov za delo in ukrepe v prihodnosti. Sprejeti so bili naslednji sklepi:
- do prihodnje seje pripraviti konkreten predlog za sprejetje akcijskega programa podjef ja
kupec, ki prosi za podaljšanje plačilnega roka, mora napisati prošnjo na delavski svet podjetja, za ta čas pa mu tečejo zamudne obresti. Maksimalni rok za podaljšanje je lahko 6 mesecev
do 14.12. t.l. je treba napraviti program izterjatev
tehnična služba uprave podjetja naj ne opravlja samo letne kontrolne preglede, ampak tudi občasne in nenapovedane.
- Kako je nastal manjko večjih količin odpadnega aluminija na skladišču poslovalnice v Mariboru? O pregledu oziroma podrobnih analizah zadnjih dveh let poslovanja s tem blagom v Mariboru je poročal tovariš Mancini. Kolo je bil v resnici večji kot se ga je dejansko odpisovalo. Ob upoštevanju večjega kala, pokrivanja manjkov ene vrste ati odpadkov z viški druge vrste, je še vedno ostalo nekaj čez 23.000,- din primanjkljaja, ki ga je po sklepu UO treba pokriti iz tekočega dohodka. Sprejet je bil tudi sklep, za koliko se [e vrednost aluminija na zalogi povečala glede na višek nesortiranega aluminija. Na zahtevo poslovodje poslovalnice v Mariboru se bo o tem še razpravljalo na DS.
UREJUJE UEEONiSk! OD,OS UREDNIK SUNE KOMAN
tiska <• e p 11 e i teli
DUNJAMA, TRG REVOLUCIJE I IZDAJA PODJETJE DINOS UU8UANA, PARMOVA 33
-	Kaj napraviti, ker so nekateri delavci zaslužili večje osebne dohodke kot bi jih lahko dobili po sklepu DS in v zvezi z družbenim sporazumom. Iz podatkov je bilo tudi razvidno, kako različne osebne dohodke prejemajo delavci iz iste grupe v posameznih poslovalnicah. UO je po zaključku razprave pooblastil vodilne uslužbence podjetja, da lahko v posameznih primerih in pod določenimi pogoji povečajo nojvišji znesek, do katerega lahko posamezniki dobijo mesečni osebni dohodek. O tem morajo izdati posebne odločbe.
-	Kdo bo namesto Kolarja Venčeslava, ki gre v pokoj, poslovodja celjske poslovalnice? Na razpis se je prijavil Danilo Kranjc iz Žolca. Bil je sprejet.
-	Poslovodja ljubljanske poslovalnice Janez Jamšek je predlagal, da se njihovo skladišče v Metelkovi ulici v Ljub -Ijani ukine, ker kot tako ni rentabilno.
Sedemdeseto zasedanje delavskega sveta podjetja je bilo 15. decembra 1972 v Ljubljani. Na dnevnem redu je bilo 10 točk. Člani delavskega sveta in povabljeni gostje so razpravljali med drugim o novih določilih za sprejemanje pripravnikov na delo, o poročilu inventurne komisije glede količinskega stanja aluminija na skladišču v Mariboru, o izvajanju družbenega sporazuma, o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkih, o prošnjah za podeljevanje
UO je predlog sprejel in sklenil, da prostore tega skladišče prevzame TO Ljubljano, ki ima že itak tom svojo delavnico.
-	Kako nagraditi delavce, ki zaradi dela niso mogli izkoristiti letnega dopusta? Predlog je prišel iz Murske Sobote in sicer, da se jim da nagrada. Člani UO so takšen predlog podprli.
-	Ali je prav, da se 50 in 60 letnikom ob čestitki za njihov jubilej, dS tudi skromno darilo? UO je pooblastil direktorja podjetja, da ob visokih jubilejih delavcev podjetja tudi v bodoče lahko poklanja priložnostna darila, obenem ko jim v imenu podjetja čestita.
štipendij 'n o odškodninskih zahtevah ponesrečenih delavcev.
Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda je bila tudi razprava o predlogu komisije za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela v našem podjetju.
O sklepih tego zasedanja vom še ne moremo poročati, ker je šla ta številka Glasila v tisk tik pred zasedanjem.
Po zapisniku
70, zasedanje
SLABA SINDIKALNA AKTIVNOST
Smo pred občnimi zbori sindikalnih podružnic. Obdobje zadnjih dveh let je bilo tako pestro, še prav posebej pa zadnje mesece letos, do bo treba tudi v osnovnih organizacijah sindikata napraviti oceno dosedanjega delo. Analizirati bo treba odnos do vseh ključnih vprašanj, o katerih je bilo slišati v pripravah na kongres sindikata. Sindikalno vodstva so namreč do vseh problemov, ki se pojavljajo pri izvajanju stabilizacijskega programa, zavzelo svoja stališča.
Nikakor si ne prilaščam pravice ocenjevati dela sindikalnih organizacij, ker je to v pristojnosti tistih, ki so sindikalna vodstva izvolila. Kljub temu pa naj bi opozoril na nekatere probleme, ki so se pokazali v preteklem obdobju.
Iz ankete, ki je bila napravljena v vseh naših enotah, je videti, da aktivnost ni bila zadovoljiva. Naj nove -dem samo podatek, da je imela večina organizacij od izvolitve sem samo po eno ali dve seji odbora sindikalne organizacije, v dveh primerih pa se izvoljeni odbor letos ni niti enkrat sestal. Še slabše stanje je tam, kjer so
Interes za letovanje v naših počitniških domovih je vsako leto večji. Letos smo povečali kapaciteto še za dve prikolici ali 6 ležišč. V Savudriji smo letos imeli v počitniškem domu 16 ležišč in v štirih prikolicah 14 ležišč.
V počitniškem domu v Savudriji je letovalo 133 oseb in v prikolicah 53 o-seb. Na Pohorju je letovalo 12 oseb.
Po osebi je bilo v domu v Savudriji izkoriščenih 1221 dni, v prikolicah 481 dni in no Pohorju 65 dni.
člani našega kolektiva vključeni v druge sindikalne organizacije. Tu gre običajno samo za formalno članstvo.
Opozorim naj še na problem, da se sindikalne organizacije zelo malo ali pa nič ne zanimajo za delo samoupravnih organov. Niti v enem primeru ne zasledimo iniciative sindikalne organizacije, da bi dala pobudo za razpravo o nekaterih odprtih vprašanjih, čeprav so taka vprašanja bila v okolju, kjer organizacija dela. Informiranost članov sindikata o nalogah je bila čestokrat slaba ali pa prepočasno. Vse to je imelo za posledico negodovanje pri članih, prepočasno ukrepanje v nastalem položaju itd.
Ker imamo torej še malo časa na priprave, izkoristimo ta čas. Dogovoriti se je treba, katerim vprašanjem bomo na občnem zboru namenili največ časa. Pripraviti moramo tudi kadre za bodoči odbor.
NOBENE PRODAJE NA POHORJU
Ker nas v letu 1973 čaka več nalog, naj tudi občni zbor sindikalne organizacije prispeva svoj delež.
T. Plešec
Komisija delavskega sveta za organizacijo dela je prišla do zaključka, da Pohorje pridobiva no vrednosti zaradi nadaljne turistične izgradnje tego pogorja . S svojim stališčem je tudi sezna- i niia člane DS na 68. zasedanju, nakar | je bil sprejet sklep, da se ne proda niti naš dom na Pohorju, niti kakšen del našega zemljišča okrog tego doma.
15. n
tmš
Vse štiri prikolice so bile nameščene v kampu v Savudriji. Kolikor se ne bi bistveno povečale takse kampiranja
in ostali stroški organizacije, razmišljamo o premestitvi prikolic v drugi kraj. Sedanja namestitev je bila ob danih pogojih najcenejša, lokacija 'samo pa zadovoljivo.
Želje članov kolektiva, da se prikolice premestijo v drugi kraj, bomo skušali upoštevati.
B. Inkret
Člani DS so samo odobrili, da se odstopi občini Maribor del našega zemljišča j za rekonstrukcijo ceste, ki pelje pod * našim domom.
Glede našega počitniškega doma na Pohorju so še sprejeli sklep, da naj se f iz investicijskega vzdrževanja zagotovi najnujnejša sredstvo za vzdrževanje doma, vse do gradnje novega.
Kljub začetnim težavam in kritikam lahko rečemo, da ga z nakupom naše prve velike stiskalnice BACH, leta 1969, nismo polomili. S strokovno sposobnimi delavci že dosegamo mesečno tonažo stisnjenih paketov 435 ton. Res pa je, da smo v začetku dosegali le 200 ton na mesec.
u
občni zbor in proslava v
BJI
Občni zbor sindikolne podružnice poslovalnice DINOS v (_.elju |e bil v torek 28. novembra -1972. Poleg obračunu dela za dve leti, so ga posvetili tudi praznovanju 29. novembra, prazniku Jugoslavije. Ko je bil občni zbor končan, so se namreč vsi navzoči delavci in delavke še nadalje zadržali v sindikalni sobi in ob skromni zakuski in kozarcu vina praznovati.
Delovno predsedstvo občnega zbora je vodil KOLAR Vinko. Izvolili so verifikacijsko, kandidacijsko in volilno komisijo, zapisnikarja in overovatelja zapisnika, vse, kakor je zc take prilike predpisano v statutih sindikalnih organizacij. Predsednik verifikacijske komisije je poročal, da ima sindikalna podružnica 51 članov in da je navzočih 31. UgotoviI je, da je občni zbor sklepčen in da lahko začne z delom.
Potem je dotedanji predsednik sindikalne podružnice, tovariš BERNJAK Alojz prebral poročilo o delu. Vod -sivo podružnice je imelo 4 seje, organizirali pa so tudi 5 zborov kolektiva, na katerih so se pogovarjali a najbolj pomembnih vprašanjih podjetja. Razpravljali so o tarifnem pravilniku, o samoupravnem sporazumu, o pogojih dela, o rezultatih 9 mesečnega poslovanja in podobnem. Za šport in rekreacijo se niso zavzemali, pač pa so organizirali Dedka mraza za otroke delavcev, za delavke pa proslavo Dneva žena, Vodili so računa o predavanjih in izpitih za varnost pri delu, zato se lahko pohvalijo, dc je izpite napravilo precej delavcev. Med posebne uspehe štejejo tudi to, do pri njih sedaj noben delavec nima mesečnih osebnih dohodkov izpod 1i.0CQ,- din. No kraju je tovariš BERNJAK opozoril na sedanjo politično situacijo pri nas, no to, da zopet dobiva pomen izrek: "Delu čast in oblast", da je pot samoupravljanju jasneje začrtana, da pa se bo le z lastnim prizadevanjem dosegalo boljše rezultate. Ko je vsem skupaj čestital za praznik Republike, je še enkrat izrazil željo po čimtes-nejšem sodelovanju vseh členov sindikalne organizacije.
Ker se po Bemjakovem poročilu ni nobeden priglasil k jieeed/, je spregovoril direktor splošnega sektorja podjetja tovariš VETROVEC Venčeslav. O-menii je nekdaj nizke osebne dohodke in opozoril na skrb v prihodnosti, da bodo sedenji, razmeroma dobri osebni dohodki ostali. Govoril je o prijemih komercialne službe konkurenčnega podjetja na celjskem območju, s keje-rim se je" treba uspešneje spoprijeti. Omenil je stabilizacijske ukrepe in težave nakupa zaradi pomanjkanja denarja. Opozoril je na nujnost varčevanja, iskanje notranjih rezerv ir! ha boljše izkoriščanje strojev. No kroju je omenil ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela v našem podjetju in skupni sporazum, ki bo moral omogočiti enotno poslovno politiko podjetja.
Za njim je govoril tovariš GOBEC, komercialist celjske poslovalnice in sicer o rezultatih 9 - mesečnega poslovanja. Po tonaži so imeli malo slabše rezultote kol leta 1971, finančno pa nekoliko boljše. Težave imajo s podjetjem EMO Celje, ki obračunava odpadke direktno z železarno v Štorah in s Tovarno tehtnic, ki jo je prevzelo konkurenčno podjetje.
Potem je tovariš BERNJAK postavil tovarišu VETROVCU več vprašanj. Rekel je, da delavci sprašujejo, o kakšnem združevanju je bilo govora, če ne gre morda za združevanje s konkurenčnim podjetjem. Tovariš VETRO -VEG je pojasnil, da je kilo govora o združenem delu v okviru našega podjetja in v zvezi z-ustanavljanjem TOZD. Potem je povedal, kako bi lahko organizirali TOZD oziroma, koliko bi jih lahko ustanovili.
Tovoriš BERNJAK je potem vprešai, kako bo, če bo ena TOZD odkupovala odpadno blago v območju druge TOZD in povrhu še dvigovale cene, kar se dogaja že sedaj. Tovariš VE -TROVEC je povedal, da lahko do takih primerov pride, kadar domača delovno enota - zaradi kdo ve kakšnih vzrokov ne more do določenega odpadnega blaga, drugo tiaša delovna enota pa bi uspela. To je še vedno bolje kot
da bi tisto blago prevzela konkurenca. Pogoj za takšen poseg pa je predhodno dogovarjanje s prizadeto enoto. Sledilo je vprašanje o sodelovanju med EMO Celje in Železarno Štore, ki za odpadno železo plačuje podjetju EMO več kot nam. Po tem vprašanju bo morala komercialna službo podjetja Še nadalje pomagati celjski poslovalnici. Koliko dobi celjska poslovalnico za stroje, ki jih posoja drugim poslovalnicam, je bilo naslednje vprašanje, kajti Celjani so morali za izposojeno mariborsko prešo plačati izredno velik znesek. Odgovor ni bil povsem zadovoljiv, izraženo pa je bila feija, da bi poslovalnica dobila lastno prešo.
O delovnih strojih je bilo izrečenih še več besed. Starejši stroji so boljši, ker jih zna vsakdo popraviti in ker se jih do premikati tud: po blatnem terenu. Škarje nerodi posojajo, ker zgubijo preveč dni pri demontaži in ponovnem postavljanju, kar vse gre no njihov račun, itd.
Ko je bilo navzočim prebrano še finančno poročilo sindikalne podružnice, je bila predlagano razrešnica staremu sindikalnemu odboru. Ko je bila razrešnica sprejeta, je kandidacijska komisija razdelila lističe, na katerih so bila imena delavcev, ki naj bi sestavljali nov odbor in nadzorni odbor. Napisanih je bilo več oseb, kot po jih je bilo treba izvoliti. To je omililo tudi nopako, ki se sicer ne bi smelo zgoditi. Delovno predsedstvo je namreč pozabilo na razpravo o kandidatih za novi odbor in dovolilo takojšnje volitve. Ker so bile volitve tajne in ker je bilo no listkih napisanih več imen, med katerimi je bilo potrebno izbirati, omenjeno napako ni bila tako hudo.
Ko je volilna komisija preštela glasove, je objavila izid volitev oziroma, kdo so novi čloni odbora in nadzornega odbora. Med njimi ni nobenega Iz prejšnjega odbora. Predsednika novega odbora bodo izvolili na prvem se -Stanku.
Za delegata, ki bo zastopal podružnico na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta, je bil izvoljen TUŠEK Martin.
Stane Koman
j

FOTO - REPORTAŽA
IZ SINDIKALNEGA OBČNEGA ZBORA V C 6 I jll
KOLAR Venčeslav je zadnji dve leti v.d. poslovodja naše poslovalnice v Celju, pred tem je bil šef skladišča, še prej po skladiščnik. Kot tok je nastopil službo v našem podjetju 26. decembra 1946. Dekret je prejel iz Beograda, podpisal pa ga je, sedaj že nekaj let pokojni Franc TAVČAR, ki je prišel k nam iz Zvezne direkcije.
V mladosti je KOLAR napravil poleg osnovne še kmetijsko šolo v Šentjurju pri Celju, nato po je odslužil vojaščino v Skopju. Kam po vojaščini, to je bilo vprašanje, ko je prišel nazaj domov V Bovše pri Celju. Doma jih je bilo 13 otrok, dela nikjer, jesti in oblačiti pa se je bilo vseeno treba. Končno je zaprosil za sprejem v zagrebško policijo, pa ga niso "marali", ker je bil, pomislite, premajhen. Kolar pa premajhen?! Bil pa je dovolj velik za orožnika.
"In kar po pravici povem, sprejel sem, kaj sem pa hotel", mi je dejal, ko sem ga spraševal o vsem tem, do bi napisal tole prispevek. Tovariš KOLAR gre namreč z 31 . decembrom v pokoj, "pa bi bilo prav", so mi rekli na upravi podjetja, "da nekaj napišeš o njem" .
Ker pa spomini na orožnike niso prijetni, naj povem, da so KOLARJA "ponu-cali" predvsem za stražarja. Stražil je sloviti Oplenoc, cerkev - grobnico Karadjordjevičev in tistega Koradjor-djeviča, ki je nedavno umrl, še prej oa napisal svoie spomine. Imel ?e pravico do kraljevskega prestola v stari Jugoslaviji in, do jo ne bi izrabil, so ga sami Karadjordjeviči proglasili za neumnega in zaprli v vilo, ki so jo stražili orožniki.
KOIAr ven es av 26 lpri nas
"Dobival je takšno plačo, da jo ni porabil niti eno desetino. Razliko je pošiljal v švicarsko banko, neumen pa sploh ni bil", se spominja tovariš KOLAR.
Vencelj se je poročil leta 1934 v Beogradu, z Danico, ki je po rodu Dalmatinka. Rodilo se jima je 5 otrok in trije, ki so ostali živi, so že preskrbljeni .
Leta 1944 mu je uspelo priti iz Beograda v Celje. Istega leta, 9. septembra, je šel v partizane In sicer v enoto bolnice IV. operativne cone. Decembra meseca 1945. leta je bil v Mariboru demobiliziran in leto dni za tem je nastopil službo skladiščnika pri Odpadu v Celju. To je bilo pred 26. leti.
"Kako je izgfedalo takrat to skladišče',1 sem ga vprašal ?
"Soj nismo bili tu", je pojasnil. "Bili smo pri LIP SAVINJA, sem pa smo prišli leta 1947, na njivo. Na sredini smo si postavili še danes stoječe poslopje, ki pa že razpada" .
"Kako se spominjate tehničnega razvoja vaše poslovalnice?"
"Do prihoda tovariša Leskošeka za poslovodjo se tu ni ničesar spremenilo.Z njegovim prizadevanjem in ugledom,ki si ga je uspel pridobiti na upravi podjetja, smo najprej zgradili bokse za odpadne kovine, začeli z drobljenjem stekla, povečali avtopark, dobili električno prešo za papir in škarje za rezanje železa."
"Koliko časa je bil Leskošek pri vas?"
"Mislim, da od leta 1958 do 1965."
"In kako je bilo s tehničnim napredkom potem, v zadnjih letih?"
"Zgradili smo dve rampi, eno za vagone in eno za kamione, zgrajeno je bilo še eno poslopje, v katerem šo garderobe delavcev, pisarne poslovalnice in sanitarije. Speljali smo kanalizacijo prek skladišča, nabavili mostno tehtnico, ki sicer ni bila novo, vendar brezhibno deluje. Z njo smo veliko pridobili na času in manjših stroškov tehtanja. Velika pridobitev so tudi samona-kladalni kamioni in kontenerski koši.
"Se vam je zaradi takšne tehnike kaj poznalo pri osebnih dohodkih?"
"Najprej se je poznalo le pri tem, do je bilo delo lažje, osebni dohodki pa so boljši šele od leta 1970 sem."
"Kako je bilo v tem obdobju s konkurenco?"
"V začetku je ni bilo, potem smo dobili konkurenco v podjetju Surovina,nazadnje pa še v podjetju UNIJA, ki nam je odvzelo Celjski tisk. Zadnja leta je konkurenca vedno hujša in ne bomo ji kos, če se tudi mi ne bomo u-smerilr na močnejše strokovno-komer-cialne kadre."
"Kakšno je vaše mnenje o takšnem delu kot je pri nas?"
"Še ob nedeljah prihajam sem no skladišče. Ne vem zakaj, toda v toliko letih se tako navadiš na svoje delo, da ti nekaj manjka, če nisi z njim v stolnem stiku. Lahko bi temu rekli, da imam lepe vtise, kako bi sicer prihaja! sem tudi takrat, ko m? ni treba."
"Zadnji dve leti ste vodili poslovalnico. Ali je bilo to delo težko?"
"Mislim, da je na takšnem delovnem mestu lažje tistim, ki pridejo od dru god. Jaz sem preveč dolgo v tem kolektivu, preveč se poznamo In to včasih otežkoča dobro vodenje. Sicer pa je vedno bilo najtežje z delovno silo.
Tu v Celju, jo za naše delo nikoli nismo dobili dovolj, delovna sila od drugod pa ni stalna."
"Kako se spominjate lanske proslave 25-letnice našega podjetja?"
"Imam najlepše spomine in zelo sem srečen, da sem takšno proslavo doživel. Takrat sem tudi dobil "Znak podjetja", ki mi je v veliko zadoščenje za vse, kar sem doživel v podjetju.
Tovarišu KOLARJU se ob odhodu v zaslužen? pokoj najlepše zahvaljujemo za 26 letno vzgledno delo in sodelovanje v našem podjetju. Želimo mu še mnogo let zdravja in lepega življenja.
E
lltlfMftri^KHJC temeljnih organizacij združenega dela
Od razglasitve ustavnih dopolnil in sprejetja drugih splošnih družbenih aktov je minilo relativno malo časa, toda že v tem času so prišla do izraza nekatero stališča, ki so družbeno in politično škodljivo.
Delavski svet podjetja je imenoval komisijo za uresničitev ustavnih dopolnil V našem podjetju z nalogo, da analizira stanje in potem Izdela predlog za organizacijo TOZD, ki bi šel v obravnavo članom kolektiva.
Komisija se je od meseca aprila 3 krat sestala, napravila nekaj analiz, toda končnega predloga še ni izdelala. Na vsak način gre tu za nekoliko prepočasno reševanje te naloge. V opravičilo se lahka omeni reševanje tekočih problemov podjetja v zvezi z nelikvidnostjo, kar (e vzelo večini vodstvenih delavcev ogromno časa, toda počasnosti pri reševanju prevzete naloge, v zvezi z ustavnimi dopolnili, se s tem ne da opravičiti. Člani komisije se v celoti zavedajo prevzete dolžnosti.
Bolj kot zaradi počasnega reševanja tega vprašanja pa smo lahko zaskrbljen? nad mnenjem večine članov kolektiva, da gre pri organizaciji TOZD za organizacijske spremembe, ne pa za vsebinske. To prepričanje je škodljivo in odvrača razpravo od bistvenih vprašanj, to je od izboljšanja kvalitete upravljavnja v novih pogojih. Večina 'cltinov kolektiva mora vložiti vse svoje sile in sposobnosti v to, da prevzame dolžnosti, pravice ?n odgovornost za gospodarjenje.
Gre torej za vsebinsko in kvalitetno drugačno upravljanje, kot smo ga poznali doslej, novo zahteva vključevanje slehernega člana kolektiva.
KOLIKO TOZD ?
S tem vprašanjem se zelo pogosto srečujemo, odgovori nanj pa so zelo različni, lahko rečemo pavšalni. Do pavšali ran j a pride samo zato, ker imamo vedno v mislih samo organizacijske spremembe. Število TOZD bo mogoče določit? samo na podlogi analiz. Te analize morajo pokazati, katera oblika je za nos najprimernejša, da z razpoložljivimi sredstvi dosežemo kar največ je rezultate.
Drugo načelo je zagotovitev izvajanja cilja in dolgoročnega razvoja podjetja.
Dosedanji uspehi ali neuspehi v gospodarjenju podjetja nam kažejo, da so bili ti odvisni od boljše ali slabše organiziranosti in od boljše ali slabše enotnosti podjetja kot celote. Rast podjetja je bila vse skozi odvisna od razpoložljivih sredstev, delovnih priprav in investicijskih naložb. Zaradi omejenih možnosti glede sredstev smo hitro rast podjetja lahko dosegli samo z enotnim programom, ki je upošteval znano resnico, da jf treba vedno vlagati sredstvo tja, kjer se najhitreje ustvarja največji dohodek.
Že teh nekaj misli pove, da bo potrebno pred dokončno odločitvijo števila TOZD napraviti različne preglede In analize, k? bodo pomagale k takšni odločitvi, ki bo zagotavljala nadaljnji razvoj podjetja in kvalitetnejše samoupravljanje.
KAKŠEN NAJ BO POSTOPEK ?
Odločitev o ustanovitvi temeljnih organiza cij združenega dela zahteva, da se predhodno opravi:
-	analiza obstoječega stanja: organizacijskega, ekonomskega in samoupravnega sistema
-	sprejetje načelnega stališča o obliki organiziranosti in medekonomskih odnosov
-	izdelava projekta organizacijske struktu-
javna razprava o predlogu projektnih rešitev in samoupravno odločanje o organizacijski obliki ter stopnji integracijske povezanosti.
PREMAJHNA ZAVZETOST
Analizo samoupravnih odnosov in aktivnosti svetov delovnih enot ali zborov delavcev je pokazala, da ti organi samoupravljanja niso opravljali niti tistih funkcij in pravic, ki so (im dane po sedanjih predpisih. Samo podatek, da se je večina teh organov sestalo v letu 1972 samo enkrat ali dvakrat, nam to ugotovitev potrjuje. S statutom je n,pr. določeno, da mora svet DE ali zbor obravnavati podatke iz periodičnega obračuna ali zaključnega računa. Če bi samo to obvezo izpolnjevali, bi se morali sestati najmanj 3 krat na leto.
Sklepanje o delovnih razmerjih je izključno pristojnost kolektivnih organov, torej organov samoupravljanja v delovnih enotah. Žal, je treba ugotoviti, da nad polovico ( predvsem manjših organov ) ni opravljala te naloge, čeprav gre tu za odločanje o temeljni pravici članov kolektiva.
Pripombe k predlogom splošnih aktov so bile minimalne ali pa jih sploh ni bilo, čeprav je šlo n.pr. za pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, dopolnilo k pravilniku o medsebojnih delovnih razmerjih itd. Imamo pa tudi 2 primera, da se samoupravni organ od izvolitve naprej sploh ni sestal. Posamezniki so namreč menili, da so itak vsi člani kolektiva vedno skupaj in je to dovolj. Vsak komentar okrog takih ugotovitev je dejansko nepotreben.
Samoupravljanje pomeni višjo obliko organ P" ziranosti. Taka organiziranost pa pozno tudi določene oblike, seje, posvete, sestanke. Vsaka drugačna teorija pomeni, da ne poznamo dovolj dolžnosti in pravic, to pa je osnova za vsako delo. Če se dela lotimo neorganizirano, strokovno nepripravljeno, potem ni mogoče računati na uspeh.
Ze samo teh nekaj ugotovitev nam pove,da se moramo organizacije TOZD v našem podjetju lotiti smelo in realno z osnovnim ciljem, da je odločanje o gospodarjenju z ustvarjenimi sredstvi dejansko stvar kolektiva.
KAJ VSE MORAMO UPOŠTEVATI ?
Ko bomo sprejeli načela, bomo sestavili končni predlog, k? bo osnova za razpravo. Predlog bo upošteval naslednje:
-	Kateri deli celote se formirajo v temeljne organizacije združenega dela?
-	Ali bo temeljna organizacija združenega dela imela svojo notranjo samoupravno tn organizacijsko delitev na delovne, ekonomske in druge enote ?
-	Katere temeljne organizacije združenega dela bodo imele svoje delovne ali druge enote?
-	S katero stopnjo samostojnosti se ustanovijo temeljne organizacije združenega dela - pravni status?
-	Kako razdeliti sredstva podjetja po temeljnih organizacijah združenega dela, zlasti obratna sredstva ?
-	Kako razmejiti skupna osnovna sredstva, sredstva, ki jih bo uporabljalo več temeljnih organizacij združenega dela?
-	Kako razmejiti sredstva fondov in obveznosti ?
-	Kako urediti razširjeno reprodukcijo?
-	Kako zagotovit? ekonomsko najboljši uči n nek denarnih in drugih sredstev?
-	Kako nastopati na tržišču?
MteŠf&vmtfk, *•<& *6i.
TOjtO. ,,
POSEBNOST - DOGOVARJANJE
organizacijo samoupravljanja
TOZD v Ljubljani bi bila samoupravno še naprej organizirana |x> delovnih enotah. Te bi Imele podobne pristojnosti, kot jih imojo sedaj sveti delovnih enot ali zbori delavcev
Posebni |X>goji, v katerih je delala posamezno enoto v podjetju, glede okolja, opremljenosti, obsega itd., so že do sedaj narekovali potrebo po medsebojnem dogovarjanju in vsklajevanju odnosov. Zaradi enotnih obveznosti, ki jih ima podjetje na tržišču, smo sestavljal? enoten plon prodaje. Ta je upošteval posebne pogoje posamezne enote. Ustanovljen je bil poseben rezervni sklad (sanacijski sklad ), iz katerega so se pokri-vale nepredvidene obveznost! tiste enote, ki je zašla v težave brez njene krivde (posebni pogoji na trgu, konkurenca in drugo ). Sredstva v ta sklad so prispevale enote, ki so imele ugodnejše pogoje poslovanja. In-vesticijski program je bil sestavljen enotno zovšepodjetjeTKar je omogočilo vskiajen razvoj podjetja. Delovne naprave smo nabavljal? ob upoštevanju potreb celotnega podjetja. To nam je omogočilo nakup takšnega orodja in strojev, ki so nam bil? najbolj potrebni.
Pogoji no trgu narekujejo v sedanjem času združeno obratno sredstva. Že v sedanjih pogojih pogosto pridemo v težave, zato n! razumno to sredstva še deliti.
Politika na področju delitve dohodka in o-sebnih dohodkov ima za cilj, da se prevelike razlike vsklajajo. Podatki o osebnih dohodkih po posameznih enotah kažejo, da sedanje razlike med posameznim? enotami niso vsklajene. Razumljivo je, da razlike bodo, saj moramo jemati dosežene uspehe v posamezni enot? kot glavno merilo za delitev osebnih dohodkov, n6 smejo pa biti prevelike.
DVE TEMELJNI ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA
Komisija je ob upoštevanju različnih pokazateljev, kot je:
-	razvojni program podjetja za naslednje obdobje,
-	investicijski program
-	pogoji tržišča
T j l
-	sedanja ekonomska samostojnost enot
( ugotavljanje dohodka po enotah, sprejemanje meril za delitev osebnih dohodkov, ki so v odvisnosti od dohodka )
-	pravne varnosti do deia i*n drugih pravic, ki izhajajo iz delo in delovnega razmerja
prišla do zaključka, dc bi bilo najbolje, če bi naše podjetje imelo 2 temeljni organizaciji združenega dela in to
-	DINOS Ljubljana z vsemi poslovalnicami in skladišči, proizvodnimi obrati in skupnimi službami ter
-	DINOS Aleksinac (preje DELIGRAD -ALEKSINAC ) z vsemi enotami.
Obe TOZD bi imeli svojstvo pravne osebe.
KONTENERSKE KOŠE JE POTREBNO OŠTEVILČITI
Po sklepu DS, sprejetem na 63. zasedanju, se mora zagotoviti potrebna sredstva za vzdrževanje kcšev in za označitev vseh košev $ številkami.
Tovariš Jančič je tak predlog podprl z obrazložitvijo, da bo le oštevilčene koše moč Cediti in tako ugotavljati njihovo izkoriščenost.
Komisija je prišla do enotnega zaključka,da nam taka organizacija zagotavlja najboljšo možnost nadaljnjega razvoja podjetja. Kakšna bo zavzetost in aktivnost po delovnih e-notah, kako se bo vsebinsko izpopolnilo delo samoupravnih organov, pa je odvisno od zavest? in politične aktivnosti.
Teh nekaj misli naj bo prispevek za razpravo o izvajanju ustavnih dopolnil. V razpravi pa moramo imeti pred seboj osnovni namen sprememb, ki je - vsebinsko izpopolnitev samoupravljanja .
Izpopolnjena samoupravna organiziranost, omogočanje slehernemu članu kolektiva, da bo o vseh problemih in nalogah lahko sodeloval v razpravi in predlogih, bo dola novo e-nergijo za nadaljnji razvoj podjetja kot ce -lote in vsake TOZD, kot del te celote.
Za komisijo: T. Plešec
PRIPIS UREDNIŠKEGA ODBORA
Dne 11. novembra so člani osnovne organizacije ZK podjetja DINOS v Ljubljani med drugim začeli razpravo tudi o predlogu komisije za organizacijo TOZD v našem podjetju. Začeli so zato, ker vsi član! ZK še niso vedeli, kakšen je konkreten predlog komisije. Kljub temu so bil! mnenja, da je treba kolektivu dati v razpravo več variant, oziroma vse tiste, o katerih je bilo govora na komisiji, čeprav komisija Izraža privrženost enf varianti.
Naj vem dragi bralci na tem mestu omenimo še dve varianti, o katerih je b?lo na komisiji govora.
Prvič. Organizacija TOZD no poslovnem, proizvodnem principu.
Naši tekstilni obrati, icot proizvodni obrati, bi tvorili eno tČ)ZD. Drugo TOZD bi sestavljale enote, ki se pretežno ukvarjajo z nakupom in prodajo klasičnega odpadnega blaga. Tretjo TOZD pa bi tvorilo osebje, ki se pretežno ukvarja z nakupom in prodajo izdelkov in polizdelkov oziroma reprodukcijskega blaga ter uprava podjetja.
Drugič, Organizacija TOZD po teritorialnem principu.
Ena TOZD bi izajela n. pr. vse enote no tako imenovanem štajerskem območju, druga na gorenjskem oziroma primorskem, tretja bi zajela ljubljansko regijo, ki vključuje tudi dolenjsko območje. Teritorialna delitev bi morala biti taka, da bi zajela nekaj visoko produktivnih in nekaj manj produktivnih enot. ________________
KRATEK INTERVJU S TOVARIŠEM GOLJA ANTONOM OB VRNITVI
IZ BELGIJE
VPRAŠANJE:
Tovoriš Goljo, kqko je prišlo do povabila, da obiščete tovarno LEFORT v Bruxellesu, kako ste potovali in kaj ste koristnega videli?
ODGOVOR:
Meseca septembra je bil pri nas predstavnik omenjene tovarne in nos povabil, da jih obiščemo.in pogledamo njihove škarje in stiskalnice za železo. Ker sva morala s tovarišem .Strgarjem . meseca novembra v Nemčijo zaradi prevzema nadomestnih delov za stiskalnico BACH, sva šla še v Belgijo, v tovarno LEFORT.
Med potjo naju je zajel močan vihar, ki je tedaj pustošil tudi v severni Sloveniji. V Bruxeiies sva potovala 23 ur. Že dve uri po prihodu smo imeli strokovni sestanek, na katerem so bili poleg naju dveh še glavni in komercialni direktor tovarne LEFORT ter direktor VANESCO iz Holandije. Potem smo si ogledali dve tovarni, ki izdelujeta škarje za rezanje železa in stiskalnice ter kombinacijo Škarij s stiskalnico.
Oba ločena stroja sta odlična in pri -mema tudi za naše delo, dočinf kombinacija obeh strojev z,a nas ne pride v poštev, ker je takšen stroj nepokreten, stabilne izvedbe in predrag.
TEČAJ O POSLOVNI KORESPONDENCI
Te dni obiskuje dvakrat tedensko 23 uslužbencev uprave, poslovalnice Ljubljane in TO Ljubljane tečaj o poslovni korespondenci. Tečaj bo trajal 24 ur. Vodi go prof. Daniel Andolšek. Tečaj je v prostorih podjetja v organizaciji Dopisne delavske univerze v Ljubljani.
Tečaj je dobro pripravljen, škodo je le, da ga ne obiskuje še več uslužbencev, ki bi jim novosti iz tega nad roč-ja gotovo kore tile.
Tudi v Nemčiji, v tovarni BACH, so naju zelo prijazno sprejeli. Ogledala sva si tovarno in montažo posameznih strojev ter dobila vse informacije, ki sva jih želela.
VPRAŠANJE:
Kako ste se sporazumevali? ODGOVOR:
V Belgiji sem uporabljal angleščino, katero precej dobroeobvladam, v Nemčiji po komercialni direktor BACH precej dobro govori italijansko, ki pa tudi meni ni tuja.
VPRAŠANJE:
Kaj mislite o koristnosti takšnih potovanj ?
ODGOVOR:
So zelo koristna, čeprav tudi zelo naporna. Pred nakupo/n dragega stroja je vedno dobro pogledati, kaj kupuješ, razen če ne želiš kupiti "mačka v vreči". Na takšnih potovanjih slišiš mnenja Strokovnjakov in spoznavaš nove stroje, ki so nam potrebni. To mnogo pripomore, kadar se je treba odločiti za nakup takšnega ali drugačnega stroja.
FRANC BERČIČ - PREDSEDNIK KOMISIJE ZA PREGON KRŠITVE DELOVNIH DOLŽNOSTI
TONE PLEŠEC - NJEGOV NAMESTNIK
Na 68. zasedanju DS so člani dalj časa razpravljali o odstopu dosedanjega predsednika (in namestnika ) komisije za pregon kršitve delovnih dolžnosti, nato pa sprejeli sklep oziroma za novega predsednika izvolili Franca Berčiča, šefa skladišča barvnih kovin komercialnega biroja podjetja. Za njegovega namestnika so izvolili Toneta Plešca, v.d. poslovodja kranjske poslovalnice, ka-drovika v našem podjetju in predsednika UO podjetja.
PREDLOG ZA NOVA OSNOVNA SREDSTVA ZA LETO 1973
ALIGATOR ŠKARJE	2	kom
STISKALNICA ZA ŽELEZO	1	"
STISKALNICE ZA PAPIR	6	"
VILIČAR	1	"
MACIO DVIGALA	5	"
SAMONAKLADALEC	1	"
KOŠEV ZA SAMONAK.	NO	»
COMBI	2	"
TAM 2001	1	•'
PRIKOLIC	1	"
SEMINAR ZA POŽIVITEV KOMPENZACIJ
V mesecu oktobru smo organizirali enodnevni seminar za kompenziranje naših obveznosti do dobaviteljev. Seminarja so se udeležile v glavnem uslužbenke poslovalnic, ki noj bi v bodoče s svojim delom poživile kompenziranje naw ših obveznosti do dobaviteljev na svojih območjih. S tem bi povečali obračanje obratnih sredstev in zmanjšali pritiske dobaviteljev, preprečevali o-pomine in tožbe.
Na seminarju je bilo govora tudi o administrativnem poslovanju in urejanju arhive, ter na ta račun iznešeno več kritike na poslovanje poslovalnic in uprave.
Seminpr je bil v Ljubljani.
13
OSTREJŠI UKREPI PROTI DELAVCEM, KI PRIHAJAJO NA DELO V VINJENEM STANJU
Svet DE uprave podjetja je predlagal, da DS na 67. zasedanju obravnavo predlog o zaostritvi ukrepov proti delavcem, ki prihajajo vinjeni no delo o-ziromo, ki se jih zaloti, da so pri delu vinjeni. S tem bi v večji meri preprečevali možnost nesreč pri delu ter omogočili odstranitev delavca z dela, če ga opravlja v vinjenem stanju.
Člani DS podjetja so se strinjali s predlogi sveta DE uprave podjetja in v zvezi s tem sprejeli naslednje 3 sklepe:
1 . Če pride delavec na delo v vinjenem stanju ali če med delovnim časom uživa alkoholne pijače, ga je njegov nadrejeni dolžan poslati na pregled vinjenosti ( alko test ).
2.	Alko test opravi na poslovni enoti oz. skladišču poslovodja oziroma šef skladišča,na upravi podjetja
pa varnostni tehnik oz. pooblaščenec direktorja podjetja.
3.	Če delavec odkloni preizkus alko testa, se šteje, da je delavec v vinjenem stanju in se proti njemu u-vede postopek zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti.
Z GLASOVANJEM ODPUŠČENA DVA DELAVCA
Dva delavca iz Slovenskih Konjic Sta zagrešilo tatvino no skladišču. To je hujša kršitev delovne discipline in zato je komisija za pregon kršitev delovnih dolžnosti predlagala izključitev obeh delavcev iz delovne skupnosti.
O tem so člani DS podjetja razpravljali na 67. zasedanju ob prisotnost? omenjenih dveh delavcev. Glasovanje za ali proti izključitvi je bilo tajno. Za izključitev je glasovalo 15 članov DS, eden pa je bi! proti.
POROČILO VARNOSTNE SLUŽBE
Delavski svet je na julijskem zasedanju v celoti sprejel poročilo varnostne službe, ki se je nanašalo na stanje v poslovalnicah oziroma skladiščih.
Da bi ukrepi, ki jih navaja poročilo, dobili pravo veljavo, so člani DS sprejeli še naslednje sklepe:
-	Da se morajo vse ugotovljene pomanjkljivosti subjektivne narave odpraviti v zahtevanih rokih
-	da finančna sredstva ne smejo biti in niso oviro, če gre za odpravo pomanjkljivosti v zvezi s požarno varnostjo ali če gre za zagotovitev varnosti ljudi in sredstev
-	da mora napraviti načrt za ureditev tistih zadev, ki zahtevajo večja finančna sredstva
-	do se mora povečati osebna odgovornost zaradi slabega izkoriščanja strojev, kot posledica premajhne pozornosti do vzdrževanja teh strojev
no vseh skladiščih morajo biti opozorilne table, da vsak kdor hodi po kupih odpadnega blago, sam odgovarja za svojo varnost.
NADOMESTILO OSEBNIH DOHODKOV ZA ČAS BOLEZNI
Delavski svet je s svojim sklepom na 65. sej? zadolžil splošno službo podjetja, da pripravi nov predlog za nadomestila osebnih dohodkov za čas bolezni delavca in v primeru nesreče. Nov predlog je bil obravnavan na 66. zasedanju DS In bil tud? sprejet. Sklep o tem se glasi tako:
-	Delavcu pripada nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni in nego obolelega člana družine do 30 dni, za prvih 15 dni v višini 80 %, za preostalih 15 dni po v višini
90 %, od njegovega letnega povprečnega osebnega dohodka.
-	Vsled nesreče pri delu, 'ob uporabi predpisanih zaščitnih sredstev, pripada delavcu nadomestilo, če je daljše kot 7 dni, v višini 100 % od njegovega letnega povprečnega osebnega dohodka.
To spremembo, ki je ugodnejša od prejšnje, velja od 1. maja 1972.
SntftUfme
ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE MESTNI SVET LJUBLJANA Služba za obveščanje
Številka: 12/12 Datum:	14/11-1972
Zadeva: Zbiranje podatkov o internih glasilih
PREDSEDNIKOM OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA
Mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana želi preko službe za obveščanje celovito in učinkovito obveščati članstvo o delovanju sindikalnih vodstev. Hkrati pa želi dobiti čimveč informacij o delu in problemih članov v osnovni organizaciji, da bi lahko bolj zastopal njihova mnenja, stališča, pripombe in pobude. Ena izmed zelo pomembnih vsestranskih oblik obveščanja v delovni organizacij? so vsekakor interna glasilo. Z namenom, da bi omogočili pre -gled nad izhajanjem teh glasil in izboljšali pretok informacij, prosimo, do nam redno pošiljate po en izvod glasila vaše delovne organizacije in - če to ni razvidno iz glasilo, sporočite:
-	pogostost izhajanja ( tedensko, mesečno ),
-	priimek in ime glavnega oz. odgovornega urednika,
-	število izvodov.
S tovariškimi pozdravi!
Za informativno službo Vladimir Tkalec, s.r.
SKLEP POSEBNEGA POMENA
Na 68. zasedanju DS je bil med drugim sprejet tudi naslednji sklep:
- Kadar pride med delavci uprave podjetja in delavci poslovalnic In obratov do nesoglasij zaradi določenih poslov ali poslovanja, je dolžnost delavca poslovalnice ali uprave, da o nesoglasju takoj seznani direktorja komercialnega sektorja ali direktorja podjetja.
Preteklo leto, 6. novembra, smo v dvorani kina UNION in restavraciji hotela UNION v Ljubljani proslavljali 25. letnico našega podjetja. Otvoritveni govor je imel predsednik DS, tovariš Danilo Jančič, pregled dela podjetja v 25. letih pa je podal direktor podjetja, tovariš Janez Ramovš. Na proslavo so bili povabljeni tud? vsi še živi nekdanji delavci podjetja, ki so v teh letih odšli v pokoj. Zanje je direktor podjetja pripravil tudi poseben sprejem v Rdeči dvorani.
Na slavnostnem zasedanju DS, ki je bilo v dvoran? kina UNION, je bila tudi podelitev ZNAKOV PODJETJA, ki jih je po sklepu DS sprejelo 35 delavcev in delavk. Med njimi je bilo tudi 9 delavk in 3 delavci, ki so bili zaposleni v našem podjetju od ustanovitve. Ti so poleg ZNAKA PODJETJA prejeli tud? priložnostna darila.
Po zasedanju DS je bil kulturno zabavni program, nato kosilo in potem zabavo s plesom. Kulturno zabavni program so izvajali znani slovenski umetniki, n.pr. Vilma Bukovec, Ladko Korošec in Rajko Koritnik, nadalje folklorno skupina "Tine Rožanc", ansambel "Miha Dovžana", kvintet "Gorenjci" s pevko Ivanko Kraševec, humorist Rado iz Škofje Loke in drugi. Med vsem? ne smemo pozabiti našego Staneta Mancinija, ki je bil glavni organizator programa in ki nas je - zlasti popoldne - imenitno zabaval s petjem popularnih pesmi in kupleti, ki jih je kar sproti sestavljal.
Na gornji sliki je eden od 35. primerov podelitve ZNAKA PODJETJA.
DA NE Bi -ČE NISTE -POZABILI ....
Kaj morate napraviti v zvezi s požarno zaščito, je napisano v okrožnici, ki so jo prejele vse poslovne enote. Izdana je bila 6. novembra letos.
Še več o požarni varnosti in zaščiti pa je napisano v okrožnici, ki so jo vse poslovalnice in skladišča prejele v mesecu septembru. Izdana je bila 21.9. 1972.
Kakšni so pogoji za st ' ovni izpit delavcev pri posameznih strojih (skorjah, stiskalnicah, avtogenih rezilnih aparatih, dvigalih, vi'*čarjih ), kje in kdaj se lahko opravijo izpiti, kaj mora biti priloženo k prijcvi za izpit itd., lahko preberete v okrožnici, ki je bila poslana vsem pošlo,vah icam in skladiščem podjetja v septembru mesecu, izdana je bila dne 12.9.1
•- '*'V
4£
UbUJiMU
hi
SKLEPI V ZVEZI Z OBRAVNAVANJEM 9 - MESEČNEGA OBRAČUNA
Na 69. zasedanju delavskega sveta so med drugim obravnavali tudi poročilo o 9 - mesečnem obračunu poslovanja podjetia. Razprava je bila izredno temeljita, na kraju pa so člani DS spre -jeli nekaj sklepov, ki sami za sebe govore, kje so pomanjkljivosti. Navajamo nekaj sklepov:
-	Tudi slaba informiranost vpliva na dosežen uspeh. Poslovodjem se naroča, da pravočasno seznanijo člane kolektiva o uspehu poslovalnice. Predsedniki svetov naj skličejo se -Stanke, kjer naj se obravnavajo vsi problemi, ki delavcem niso jasni. Marsikje je čutiti premalo vzpodbude in premajhen samoupravljalski odnos do našega dela.
-	Službam uprave podjetja se nalaga dolžnost, da nudijo enotam več pomoči, istočasno pa tud? kontrolirajo izvajanje sklepov in nalog.
-	Skliče naj se sestanek odgovornih komercialistov na upravi podjetja in obratovodij iz tekstilnega obrata Ljubljana in Bohova ter reši odprta problematiko.
-	V Kopru naj se skliče sestanek kolektiva. Udeleži noj se ga tudi tovariš Ramovš in Jančič. Razčisti naj se vprašanje rentabilnosti te poslovalnice .
PRI ZDRAVNIKU
-	Bom lahko igral klavir, ko mi bodo z rok sneli obveze? - vpraša bolnik zdravnika.
-	Seveda boste lahko, odgovori zdravnik.
-	Kakšen napredek medicine. Prej ga nikoli ni tein igral...