Leto VIII. . Štev. 3 (1999)
PHIHOHSKI DHEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Prispevajte za Kulturni dom
Poštnina plačana v gotovini
SpedizJone in abbon. post. 1. gr.
TRST, četrtek 3. januarja 1952
Cena 20 lir
Istrsko okrožje v preteklem letu
Zaključeno leto 1951 je brez dvoma najpomembnejše od vseh povojnih let za nadaljnji razvoj našega, gospodarskega, političnega in kulturnega delovanja. Rezultati dela vseh povojnih let in materialna, moralna in vsestranska pomoč naših narodov, so v preteklem letu prišle do izraza zlasti na področju preskrbe in v novem gospodarskem sistemu. Spre-w£jftbe, ki so se izvršile v pre-Deklem letu, so rezultat dosledne politike ljudske oblasti v borbi za izgradnjo socializma tn socialističnih odnosov proizvajalcev do proizvodnih sredstev. Dejansko gre torej za nadaljevanje dela v okviru, programa, ki si ga je postavila Komunistična partija, kot najzavednejši del delovnega ljudstva, kot organizator in tolmač teženj naših delovnih ljudi.
Danes si je že skoro težko Predstavljati, kaj vse se je v Preteklem letu izvršilo v Istrskem okrožju. Človek, ki teži Za boljšim, kaj hitro pozabi težke čase v preteklosti, kar Še sicer razumljivo. Vendar ni odveč, če se od časa do časa primerja prejšnje z novim stanjem. Zlasti je važno, da se ne pozabijo napori, ki jih novo in boljše zahteva, da si nabere Koviji sil za nadaljnjo borbo Ui nove napore; za nov korak naprej.
Pred letom dni je na pod-ročju malega okrožja 100 uradnikov urejalo in preštevalo kupone živilskih nakaznic. Danes tega m več. Vsakdo lahko izbira in kupuje blago in živila po lastni vdji in c-kv.su v okviru možnosti, ki jih sam ustvarja. Zanimiva je ugotovitev, da se danes, ko vsak sam !'bira, troši manj blaga, kakor ■'<? ga je v času rackmirane Preskrbe. Z e sama odprava garantirane preskrbe, ki pomeni v bistvu normal"’acijo 'vleče za seboj vrsto drugih ukrepov in v bistvu spreminja
odnose med proizvajalcem in Potrošnikom. Pojavita se na trgu in evo, ekonomski zakcn ponudbe in povpraševanja, ki 9a sprošča novi gospodarski sistem, seveda ne v mojem anarhičnem delovanju, ampak ’	plen«.
Varnejši uspeh v preteklem letu je prevzemanje to-■larn in podjetij „ ,trani de-
lOVTtlh h-Olcktiu&u {ji T{lZpOlrlm
ganje s proizvodnjo po istih.
Predaja ključev naših podjetij delavskim svetom se je izvršila v največji svečanosti, kot je primerno za tak akt. Delavci so s tem postali gospodarji naših tovarn, oni upravljajo, koristijo in razpolagajo s sred. strt proizvodnje in s pro<zvor'-njo. Po odredbi prispevka za ^r žbene potrebe, razpolagajo z ostnlimi kolektivi. In že se je vršila prva delitev dobička v skoraj vseh podjetjih. Vsako poudarjanje in propagand1 r^č-no obdelovanje ie-<n, tako važnega usreha ljudske oblasti kot bistveni e’ement socialističnih odnosov, bi ramo zmanjševalo pernen prevzema podjetij s strani delavskih svetov.
Po petih mesecih prehoda na novi gospodarski sistem, imamo ne samo mnego izkušenj, ampak tudi mnogo uspehov. Ze samo dejstvo, da je vsako podjetje ali zadruga postavljena na lastni gospoda r-ski račun, da nam nihče ne vsiljuje Podrobnega plana, s-H, Pi posamezna vodstva mislijo s svojo glavo, da računajo na rentabilnost podjetij, da izboljšujejo p.o zv d-ni proces in iščejo tržišča. Vsi ti e'ementi, ki so osnova za hitrejši razvoj, za kvalitetnejše proizvode, so v starem sistemu centralizma bili v rokah uprrvnih org^nnv oblasti in se pod-et-ia niso mnogo zanimala zanje. Danes je že mars ikaj br-lje, marsikateri pojmi razčiščeni in p oiz-vednja je večja in kvalitetnejša.
Na osnovi gospodarskeaa pUira so se v Istrskem okrožju končale ali so v telcu številne oradnje.Noviobjektf, ki so deloma že v pogonu, dajejo P ve koristi. Naj naštejemo same nekatere med najvažnejšimi: vinske kleti v Umagu in Kopru s skupno kapaciteto 600 vagonov so letos v polnem obratu; začela sta obratovati dva velika hotela v Portor žu in Kopru s kapaciteto 450 postelj, s čimer se je kapaciteta turizma povečala za štirikrat v primeri s pre šnjim letom; izpolnjen je plan melioracij, skih del v dolini Mirne in Dragonje, kar bo v n stopa o-iem letu koristilo dvigu kmetijske proizvodnje; mnogo vasi je dobilo električno raz. v U Ijavo; izvr.ena so pripravljal, na dela za nadaljevanje v novem letu; zahval ujoč se požrtvovalnosti delovnih ljudi na e-ga podeželja je več zadružnih demev y zaključni fazi ali končanih, nekaj novih pa raste iz tal, tako da bode le'a 1952 vsa vaška središča imela dom za svoje kulturne in go. spedarske potrebe; na novo ja začela obratovati bolnti :ica v Ankaranu, v kateri se te danes zdravi 100 bolnikov; splovljenih je biio nekaj večjih ribi~kih čolnev Za o rep* teu ribolova v našem okroAj’t; v ni,ve šolske nrostore so stopili učenci v Knpru, v B rtO. kih in pri Sv Ivanu; odprla je nova šola za ribištvo v Pipanu.
Naftel’ smo samo nekaj najvažnejših objek‘ov, medt m ko je nešteto drugih veijihi in tanjših po vsem okrožju d vrženih in izročenih v promet.
Naše ceste so lepše kot prej, nekaj je novih, nekaj površinsko obdelanih. Tudi prometna sredstva in prometne zveze so urejene in zadovoljujejo po. trebam prebivalstva.
Nič novega potemtakem za tržaško in italijansko reakcijo v starem letu v Istrskem okrožju, ki zelena od jeze skoraj ne more najti argumentov Za svojo neumno propagando. Zbor zelenih, krvavordečih in rumenih sovražnikov neprestano tuli preti prebivalstvu jugoslovanske cone in njegovi oblasti. In ta labodji spev združene reakcije že kar preseda samim organizatorjem, ki finansirajo to povsem ne-modro popevko o žalostnem stanju v Istrskem okrožju. Nihče, mimogrede rečeno, ne zanika, da je z a te vrste ljudi dejansko žalostno stanje. Zato je P-l za vse ostale veselo in zadovoljivo. Uspehi požrtvovalnega dela delovnih' ljudi Istrskega okrožja so temeljita zaušnica vsem sovražnikom naše svobode in blagostanja. Ko je 29. novembra, na dan praznika ustanovitve nove Jugoslavije nič manj kot 20.000 Hudi, Slcn>encev, Italijanov in Hrvatov na trgu v Kopru in v Bujah vzklikalo novi Jugoslaviji in njenemu vodstvu, je bil to odgovor italijanski reakciji in_ njenim imperialističnim težnjam, hkrati pa nedvoumen izraz hotenja in odločno-ti tukajšnjega prebivalstva, da priborjeno svobodo cčuva in da svoje praii.ee, ki jih terja že stoletja, izbojuje do kraja.
JULIJ BELTRAM
POLOŽAJ SLOVENCEV POD ITALIJO
se ne razMB ml imlnlaia ii časa fašizma
Dokumentiran prikaz beograjske „Borbe“ o raznarodovanju, nasilju in zločinih proti jugoslovanskemu življu za časa fašizma - Italijanske oblasti niso pokazale namena, da bi popravile te strašne krivice in zločine 10. januarja seja zakonodajnih odborov Ljudske skupščine FLR Jugoslavije - Obsodba bolgarskih vohunov
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 2. — PcLžaj Slovencev v Italiji je predmet stalne pozornosti Jugoslavije, ki nikakor ne more ostati brez. brižna spričo krivic, ki se te* mu prebivalstvu sodijo.
V zadnjem času se je tudi v Beogradu večkrat opozarjalo, pri čemer ie tisk dokumentirano dokazal, da se položaj Slovencev v Italiji danes niti malo ne razlikuje od položaja iz Mussolinijevih časov. Beograjska «Borba» danes še enkrat objavlja dokumentiran prikaz, iz katerega je razvidno, da so surovi in raznarodovalni pritisk. nasilja in zločini, ki so jih italijanski imperialisti z'grešili proti jugoslovanskemu življu, ostali zabeleženi v zgodovini kot najznačilnejša črta italijanske vladavine nad Julijsko krajino.
«Kafco pa je danes s Slovenci, ki sq ostali pod Italijo«?, se vprašuje «Borba». Njihov položaj se prav nič ne razlikuje od položaja, v katerem so bili Slovenci jn Hrvati ped fašistično vlade, italijanske oblasti niso doslej storile prav nič, niti ni-:o pokazale namena, da bi s čimer koli popravile strašne krivice in zločine, storjene nad Slovenci in Hrvati. Nasprotno-
iredentistični krogi v Italiji in v Trstu na osnovi teh zločinov in rezultatov raznarodovalnega pritiska pcstarvljajo. svoje zahteve za povratek teh krajev pod Italijo in te kraje imenujejo «najboli italijanske«.
Za 10. januar je napovedana seja zakonodajnih odborov Ljudske skupščine FLRJ. Odbori bodo razpravljali o predld® gih zakonov o upravnih sporih, o državnem pravdništvu, o organizaciji ljudskih sodišč in ljudskih odborov.
Na procesu preti skupin; vohunov. ki so delali za bolgarske obveščevalne služite, je bilo dokazan«, da so obtoženci hoteli zrušiti državne- in družbeno u-reditev v Jugoslaviji s pomočjo diverzije in terorja. Glavna obtoženca Kiril Djonev jn Vene Kitanov sta bila obsojena na str.rt z ustrelit vi j~. Bolgarski državljan Aleksander Gcrančev Pa ie bil obsojen na 6 let strogega zapora, po prestani kazni Pa bo izgnan iz Jugoslavije. O. stali obtoženci so bili obsojen; na razne zaporne kazni od dveh dvajset let Trije bolgarski dijaki v starosti od 14 do 15 let so zbežali iz Bolgarije v Jugoslavijo. Pritoževali so se nad težkim režimom v šoli.
Po načelih humanosti in mednarodnega prava je jugoelovan-1 ska vlada sklenila dečke vrniti
njihovim staršem. O tem je jugoslovanske zunanje ministrstvo obvestilo bolgarsko poslaništvo v Beogradu in predlaga. !o, naj bolgarske oblasti določijo k ra; na meji ter čas in način za povratsk dečkov.
R. R.
Uspehi
Zveze sto v. zadrug na Koroškem
DUNAJ, 1. — V Celovcu je bila letna skupščina Zveze slovenski zadrug v Celovcu. Ob tej priložnosti .je Zvtza pra. znova la tud; 30-letnico svoje ustanovitve.
Predsednik Florijan Lapuš je po'-.“l pregled dosedanjega dalovanja Z\eM, ki se je med obstojem vztrajno borila proti različnim poskusom likvidacije slovenskega zadružništva na Koroškem. Nacisti so zaplenili vse premoženje slovenskih zadrug. številne člane P4 zaprli in izselili. Po vojni je Zvezi uspelo, da je dobila nazaj del svojega premoženja. Nekaj procesov v zvezi s tem je še v teku. Zadnji čas se opaža, da rav,. r.<ajo komisije za povrnitev pre. moženja v posameznih primerih nezakonito. Namesto da bi pomagale slovenskim zadrugam, da bi orišle do svojega premoženja, (ji jim je bilo na-
silno odvzeto, pa carejjajo komisije v posameznih primerih zadrugam, nai plačajo stroške, ki so jih imeli nacisti pri uničevanju slovenskih zadrug.
Najzaslužnejši delavci na zadružnem področju so prejeli na tej skupščini posebno priznanje ((Diplomo dr. Janežiča«.
PREDLOG ENAJSTIH DRŽAV za izvajanje skupnih ukrepov za mir
Od 14 članov komisije za skupne ukrepe je 11 držav, med katerimi tudi Jugoslavija, predlo žilo političnemu odboru OZN resolucijo, ki vsebuje glavna priporočila iz poročila te komisije
PARIZ, 2. — Danes se je v Parizu znova začelo delo cdbo. rev glavne skupščine OZN. Politični odboi je začel proučevati «metoda, ki ti jih OZN lahko uporabila, da ohrani in okrepi mednarodni mir in varnost v skladu s smotri in načeli listine Združenih narodov.«
V ta namen je komisija za skupne ukrepe. ki je bjla u-stancvljiena v smislu reseluciie ki*ima namen okrepiti oblast’ glavne skupščine in omogočiti uvedbo sankcij proti morebitnemu napadalcu, predložila posebno poročilo.
Enajst od štirinajstih članov komisije za skupne ukrepe, in sicer Avstralija, Belgija. Brazilija, Jugoslavija, Kanada, Francija, Filipini, Anglija. Turčija in Veneziuela (ostali w Burma. Egipt in Mehika) je predložilo načrt restijucijf. J?} vsebuje glavna priporočila i/ poročila komisije.
Načrt poziv« med drugim dr. žave članice OZN. naj imajo v okviru svojih armad izvežbane. organizirane in opremljene elemente. ki se lahko naglo uporabijo" kot enote OZN, ne da bi pri tem trpela pravica uporabe teh elementov pri izvajanju individualne ali skupne zakonite obrambe. Dalje priporoča članicam OZN, na; se zavzamejo, da dosežejo podporo mednarodnih organizmov, katerim pripa. dajo v korist skupnih ukre-oiov. ki jih bodo sprejeli Združeni narodi.
Načrt resolucije poziva na sodelovanje držav nečlanic OZN in predvideva imenovanje «kadrov vojaških strokovnjakov«. ki naj se stavijo na ra/, polago držav, ki želijo tehnične nasvete.
Avstralski delegat John Hood je predložil načrt v imenu e-najstih držav in poudaril slede, če točke: načrt za skupne ukre-
preko Varnostnega sveta, pač pa heče samo spojx*lnati ustroj, M j? potreben za ohranitev miru na t temelju listine OZN, predvidevani •.-kupni ukrepj niso naperjeni proti nobeni državi in njihovo izvajanje ne bi bilo avtomatično, pač pa bi bilo povsem odvisno cd okoliščin. U-kr e p*' bi morale podpreti tudi vse države OZN brez izjeme in tudi držav« nečlanice; stroški za mercfciilio izvajanje predvidenih sankcij pa .bi se morali pravično razdeliti med vse.
Za avstralskim delegatom je govoril belgijski predstavnik, ki se je izrekel za poročile, švedski delegat pa je ugovarjal, da Se številne članice OZN ne bi obvezale sodelovati pri skupnih ukrepih, če jih ne bi podprle vse velike države. Dejal je, da Švedska ne bj sodelovala pri ukrepih. J;.i bj lahko povzročili svetovno vojno.
BritansKi dečegat se je tudi izrekel za predlog in ker ni bilo drugih govornikov je bila seja odložena na jutri, j^o bo govoril sovjetski delegat Višinski
Posebni politični odber pa je nadaljeval razpravljanje o Indijcih v Južni Afriki. Kakor je znano, se južnoafriška delegacija ne udeležuje sej v znak protesta. Afganistanski delegat Je izjavil, da bo glasoval za resolucijo, ki so jo predložile Indija, Burma, Indonzija, Irak in Iran, in priporoča] ustanovitev kctnlsije treh članov, kj naj pomaga vladam Indije. Pakistana in Južne Afrike pri pogajanjih za rešitev tega vprašanja.
Govoril je še filipinski delegat in nato je sovjetski delegat os^o napadal diskriminacijsko ooiitiko južnoafriške vlade. Se ja se bo nadaljevala jutri.
Gospodarski odbor pa ie razpravljal o gospodarskem razvo-
. »», ta jo predložila delegata Haitija in ZDA, v kateri •£« yospo- 1 darski in socialni svet poziva:
1. naj prouči sredstva za pospešitev proizvodnje v vseh državah sveta s pomočjo znanosti in tehnike: 2. nai da na razpolago nezadostno razvitim državam rezultate teh študij, če tedo to zahtevale; 3. naj poroča glavni skupščini o napredku, ki se je dosegel z izvajanjem te resolucije.
Socialni odbor pa je razprav. lja-1 o vprašanju beguncev in apolidov.
V ponedeljek pride v Pariz prva delegacija libijske države, ki jo bo vodil ministrski predsednik Muntasser.
Ministrski predsednik Viet-minhove vlade Hoč:minh ie no_ s’al glavnemu tajniku OZN brzojavko. si katero zahteva spre. ierr» »Vietnamske demokratične republike« v OZN.
pc nima nikakor namena iti I ju nezadostno razvitih držav.
Perzijski petrolej za Poljsko
TEHERAN, 2.	—	Perzijska
\(!ada je sklenila povabiti v Teheran poljsko trgovinsko misijo za sklenitev dogovora, na Podlagi katerega bi Ir&n dobavljal Poljski petrolej v zameno za tkanine, volno, jeklo papir in papirjevino. Mosadek 'je izjavil, da je od poljskega trgovinskega ministre dobil zagotovilo, da bo Poljska lahko prevažala petrolej iz Abadana Predstavnik ameriškega poslaništva v Teheranu je izjavil, da se razgovori med Mosade-kom in poslanikom Henderso-nom za ameriško gospodarsko in vo-aško pomoč Perziji nadaljujejo. Kar se tiče položaja ameriških vojaških svetovalcev v Iranu, je predstavnik izjavil.
JVov predlog- predstavnikov OZN za izmenjavo vojnih ujetnikov
Kitajski in severnokorejski delegati so si pridržali odgovor • Na fronti zatišje
PAN MUn JOM 2. — Pododbor, ki razpravlja o tretji točki dnevnega reda za premirje, je današnjo sejo zaključil, ne da bi razgovori kaj napre dovalj o vprašanju letališč.
V pododboru, kj razpravlja o vojnih ujetnikih, pa je admiral L:bby predložil Kitajcem in severnim Korejcem predlog, na podlagi katerega naj bi u jetniki, ki jih bo poveljstv< OZN izpustilo co podpisu pre m ir ji, svobodno odločali, ali naj se vrnejo na Severno Korejo, ali pa naj ostanejo na Južni Koreji. O tem naj bi se ujetniki odločili na ki a ju, kjer se bo izvedla zamenjava uj«tni kov, posebe* odbor Mednarodnega Rdečega križa pa bi moda] nadzorovati, da se za jam ei svobodna odločitev.
Izmenjava ujetnikov ki se bodo odločili za repatriacijo, bi se m rala izvesti na pod'agi razir.erja «eden proti enemu« Ona stran, ki bo imela večje število vojnih ujetnikov, jih b< namenjala najprel za vojne u-jetnike druge strani, nai o pa z«
\ ivilne ujetnike, todn vedro n-podlagi ra-ineTja eden prot j e nemu. Ujetniki, ki bodo izpuščeni. ki pa se ne bodo želeli
vrniti domov, se bedo morali obvezati, da ne bodlo nikoli nosili orožja protj drugi strani.
Admiral Libby našteva v svo. jt m predlogu točke, o katerih sta obe strani sporazumni, in sporne točke ter protestira pro-Vi vključevanju več tisočev juž-nokorejskih zajetih vojakov v kitajsko-korejsiko vojsko. Zahteval je. naj se tem vojakoir. vrne položaj vojnih ujetnikov itj tako tudi južnokorejskim ci. vilistom in. dezerterejm, ki so vključena v severnokorejSKo vojsko.
Enako bi se morali ravnati glede civilistov. Nobeden od teh ne bi smei biti prisiljen vrniti se proti s1™ji volji v deželo. iz katere se ie oddaljil. Admiral Lifcbv je izjavil, da bi se moralo «načelo samoodločbo; uporabljati za sledeče kategori je; 1. za 16.000.južnih Korejcev, ki so nosi L severnokorejske al kitajske uniforme, ko so jih u-ieli, in ki so soda i vojni ujetniki v rokah OZN; 2 za 38.00O južnih Korejcev, ki jih šteje}<-kof naVjdne internirance; 3. za vse južne Korejce, ki so jit' ujeli nasprotniki in ki so jih poten', vključili y severnokorej-
sko vojsko; 4. za vse južneko-rejske civiliste, ki so jih vključili v juinokorejsko vojsko po 25. junijtu 1950; 5. za 11.000 vojakov OZN in južnih Korejcev, ki so sedaj v nasprotnikih rokah kot ujetniki; 6. Za 116.000 kitajskih in severnokorejskih vojakov, ki so sedaj v roka!-OZN kot vojnj ujetniki; 7, za internirane civiliste* na obeh straneh; 8. za Vse civiliste, ki »o sedaj na kakem ozemlju, ki ga nadzorujejo oblasti, k; niso tiste, ki so bile 25. junija 1950 (gre za majhne predele v bližini 38 vzporednika).
Na koncu je admiral Libby pozval nasprotnike, naj takoj sprejmejo ta predlog'.
Po seji je admiral Libby izjavil, da so nasprotni delegati najprej Zvrnili zavezniški predlog, ki so ga očitno slabo tolmačili, lhda potem so izjavili. da ga brdj je del je proučili, preden dHjo dokončen odgovor Podc^'.or se bo ponovno srstal jutrj zjutraj.
Poročilo osme armade javlia. da je na korejski fronti vladal včeraj mir izvztmši majhen na nad, kj so Ba nasprotniki izvršili severnozahodno cd Jon. čena.
da to. vprašanje ni bilo ie razjasnjeno.
Ksfcoi-Jdvoj! «Ncw York Times« iz Teherana, je baje Mosadek izjevil komisiji Mednarodna banke, da je zadovoljen, da banka želi pomagati Iranu. Komisija je baje cperočila. da misli banka, organizirati tehnično osebje za čistilnico v A bari anu in za finansiranje proizvodnje in razprodaje petroleja. Vendar pa ni mogoče nič skleniti, dokler ne bo dosežen sporazum o cenah.
TEHERAN, 2. — Predsednik iranske parlamentarne komisije za petrolej je izjavil, da je iranska nacionalna družba ze. petrolej doslej dobila 213 ponudb za nakup nafte.
WASHINGTON. 2. — Ameriško letalstvo javlja, da bo v kratkem, odpotovala v Evropo 118. skutnim ameriškega taktič nega letalstva. Sestavljajo jo dvomoterniki «Douglas B 26» in enemotemiki na reakcijski pogon «F 80».
LONDON. 2. — Britansko finančno ministrstvo javlja, da bo od 3. januarja dalje libijska država pripadala k področju funta šterlinga, in to na podlagi splošnega dogovora, kj je bil svojčas sklenjen med libijskimi oblastmi in britansko vlado.
BONN, 2. — Na tiskovni konferenci je prof. Watter Hall-stein. glavni tajnik zahodno-nemškega zveznega ministrstva za zunanje zadeve izjavil, da bo po ratifikaciji načrta o evropski vojski nastala posebna skupina evropske obrambe v okviru NATO, Kljub temu bodo ministri, ki bodo pripadali temu organizmu, začasn0 oh a-nili značaj predstavnikov svojih dežel. Poleg tega bo komisariat	evropske	ocrrm p
skupnosti predstavljal v NATO poseben opazovalec, dokler predstavnikov šestih dežel ne bodo nadomestili z delegati, k) bodo	predstavljati	izključno
obrambno skupnost kot celoto.
Velika hidroeentrala Vinodol bo v kratkem začela delovati
Ko bo elektrarna obratovala s tremi agregati, bo naj večja doslej zgrajena hidroeentrala v FLRJ in bo imela zmogljivost 84.000 kw
LedjedBlniška koiiiuifn v Veliki BiH
LONDON, 2. .— Ladjedelnice ob Clydeu so dobile v letu 1951 naročila za nove ladje v vrednosti več kot 100 milijonov funtov šterlingov. Ti podatki izhajajo iz statistik, ki jih je objavilo 23 glavnih oodjetij tega industrijskega področja.
Lani so na tem področju spustili v morje 87 ladji s skupno tonažo 431 BRT v vrednosti 43 milijonov funtov šterlingov. To-naža splovljenih ladij je za
11.000 ton manjša kot leta 1950. Vse škotske ladjedelnice pa so v lanskem letu sploviie 123 ladij s skupno 504.000 BRT ali tretjino skupne proizvodnje v Veliki Britaniji. Polovica splovljenih ladij odpade na petrolejske ladje.	- •
Predsednik združenja ladje, delnic J. Ramsay Gebbie pise v letni izdaji «Llovd's List«, da imajo angleške ladjedelnice trenutno naročil za 550 milijonov funtov šterlingov za skupno
6.250.000 BRT ladijskega prostora. G led- na omejitve v dobavah jekla in drugega materiala pomenijo ta naročila polno zaposlitev za angleške ladjedelnice za več kot 4 leta; če ne bi bilo. omejitev, bi jih ladjedelnice zmogle v treh letih.
LJUBLJANA, 2. — Se nekaj , tednov In nova hidroeentrala Vinodol nad Crikvenico, ki bo največja doslej zgrajena hidro-centrala v Sloveniji, bo začela delovati. Električno energijo bodo po 110.000 voltnem daljnovodu pošiljal; do transfer- ’ materske postaje v Zagrebu, od j koder jo bodo razpošiljali v, potrošniška središča.
Nova centrala bo sprva obratovala z enim samim agregatom, ki pa je po moči največji, kar sn jih doslej montirali v Jugoslaviji, in še precej prekaša generator hidrocentrale Mariborski etok. Ko bo glek- i trama obratovala s tremi agre- \ gatl, bc to največja doslej zgra-; jena hidroeentrala v Sloveniji In ki bo imela zmogljivost i
84.000 kilovatov, medtem ko bo j :mela hidroeentrala Mariborski oteli z vsemi tremi agregati 54000 kilovatov.
Ze nekaj’ dni se zbira voda tz ponikalnice v novem zajezitvenem jezeru «Ba-jer», ki je že popolnoma zgrajeno. Vsak liter vode, ki bo odtekal jz jezera po 4815 m dolgem betonskem cevovodu, in dalje po 4174 m dolgem predoru pod hribom Kcbiljak, nato pa po 1200 m dolgem visokotlačnem jeklenem cevovodu v podzemelisko strojnico Tribalj, bo dajal 7 konjskih moči. Pri polni obremenitvi vseh treh turbin pa bo odtekalo skozi turbine vsako sekundo po 15.000 litrov vodo.
V vsfliki podzemeljski strojnici Tribalj v Vinodolu so postavili dve v Švici izdelane Pel-tcvnbvi turbin^ po 19.300 konj. skih moči. ki bosta skupaj gnali prvi generator za 28500 kilovatov. Dvorana je opremljena z velikim žerjavom, ki dvigne 65 ton. Postavljeni so transformatorji z razdelilnimi napravami in montirane liidro-tj .f h a nič ne naprave, pripravljena pa je tudi hišna hidrccen-trala za 470 kilovatov z majhno turbino in pripadajočim gene-raterjemu Prav tako so zgradili 4 stanovanjske hiše s 16 stano. vanji, mehanično delavnico, druge naprave, ki so potrebne tako velikemu elektroenerget. skemu podjetju.
Naprave booc preizkušala ve? januar jn še v februarju, nato oa bo začela nova hidrocentra-la redno obratovati.
12. februarja bodo prvič spustila električno energijo po
110.000 voltnem daljnovodu do Zagreba.
Ce bo šlo v9e v redu bo od 12. februarja naprej ocibival e lektroenergetiki sistem- Zahodne Hrvatske in Slovenije' prve večje količine električne ener-
Belnice
MrziaVod
Cj. Jelenje o
Jez.Lokvarka
Lokve
Hidroc
nč beoo A t\/
Rakar
f
HidrocTribsIj S^.ttokV
Crikvemca
Nova centrala bo že s prvini agregatom dala dp konca leta 1952, okrog 50 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar predstavlja več-stemHijensko vrednost. Ta električna e-nergija je še zlasti dragocena, ker bo centrala dajala elektroenergetskemu sistemu Hrvatske in Slovenije električno energijo predvsem takrat, ko druge hidrocentrale. zlasti dravske, za* i-adi nizke vode ne bode mogle obratovati z vso zmogljivostjo. Tako bodo termoelektrarnam lahko prihranile mnogo premoga.
Da bo dovolj vode tudi za 2. jn 3. agregat centrale v Trib-l.tu, bodo v nadaljnji etapi gradbenih dei uredili drugo, še mnpgo večje akumulacijsko jezero «Lokvarka», kjer bo mogoče zbratii 30 milijonov1 kub. metrov vode. Dclino Lckvarke bedo zaprli s 50 m visoko in 160 m dolgo zemeljsko pregra. do. ki bo imela na podnožju 220 m> širine.
Predor, ki bo vezal jezero «Lokvarka» z jezer c m «Bajer», so že prebili. Na koncu tega
.. ...	predora	pa bedo zgradili še
gije iz vinodolske hidrocentrale. manjšo hidrocentralo Fužine za
E RS KINE KLAVNI SMIRAŽNIK
izjanlja tajnih Arabske lise
Skozi sito in rešeto
CLN ovska statistika
V novembru lani je CLN za Istro izdal nekako reklamno — propagandno zadevščino, s katero hoče menda doseči plebiscit in sicer ne samo za o-zemlje, ki ga obsega STO, temveč tudi vse tja do WUso. nove črte sodeč po enem. iz. med Ortežev. Argumentacija CLN sloni na podatkih ljudskih štetij v letih 1900, 1910 in 1921. No, prav ta štetja pa ne delajo CLN nobene reklame. Nasprotno. Te številke dokazujejo le to, da so nas Slovence preštevali tako kot jih je bilo volja: leta 1900 so nas našteli v Trstu 24.679 in 451 nSrbdhrvatovtt, leta 1910 56.916 in 2403 «Srbohrvati», leta 1921 pa samo 18.150 in nobenega nSrbohrvatat), Poznejših štetij Pa CLN seveda niti ne navaja, ker mti leta 1931 niti leta 1936 niso našteli v Trstu nobenega Slovenca in Srbohr-vata več: italijanska oblast jih je menda enostavno pojedla, ali Pa si je vsaj tako domišljala...
Tudi črteži. na katerih so ti in podobni podatki narisani so izdelani tako, da jim lahko re. čemo, da predstavljajo falzif1-kat, saj n. pr. ertei na 5 srt ra. ni 60.000 beneških Slovencev sploh ne upošteva, čeprav Jlh celo statistika tedanje fašistične kraljevine Italije še posebej navo ja. Zato priporočamo CLN, da je v resnici pametneje, da svoj lanski novem berskt izdelek čim bo;,- skrije kot }e delal tudi doslej, saj smo komaj izvedeli zanj.
V Woshingtomi zanikujejo govorice o nesoglasju med ZDA in Veliko ^ritani jo glede Egipta Delegacija sudanske Jarodne fronte" odpotovala v Pariz, kjer bo skupščini OZN stavila predloge o Sudanu
VVASHINGTON, 2. — Predstavnik državnega departmana Mac Dermott -je danes popoldne na tiskovni konferenci zanikal govorice o nesoglasju med ZDA in Veliko Britanijo glede an-gleško-egiptovskega spora. Dejal je, da se stališče ZDA glede tega ni spremenilo, ter je izrazil zaskrbljenje državnega depaitmana zaradi povečanega ((protizakonitega in terorističnega# delovanja v Egiptu.
Skliceval se je na časopisne vesti, češ da so ZDA prigovarjale angleški vladi, naj prizna egiptovskega kralja kot vladarja Sudana. Pojasnil je, da se ZDA in Velika Britanija stalno posvetujeta glede angleško-eaip-tevskega spora in da vprašanje. poslano Veliki Britaniji, naj prizna kral-ja Faruka kot vladarja Sudana, pomeni samo neno od številnih možnosti za rešitev vprašanja, ki so se proučila skupno z Veliko Britanijo«. Zaradi tega je treba vsako tolmačenje tega dejstva kot spor ali nesporazum med londonsko in washingtonsko vlado glede Egipta imeti za zgrešeno. Mac Dermott s? je tudi skliceval na Achesonovo izjavo, ki je dejal, da sklep egiptovske vlade o razveljavitvi pogodb iz leta 1936 in 1889 z Veliko Britanijo ni v skladu z mednarodnim pravom.
Glavni tajnik Arabske lige, ki je danes govoril v Parizu v krožku angleško-ameriškega tiska, je izjavil, da temelji angleška politika, v Egiptu na veliki napaki: «Ta je v tem, da še vedno mislijo, da smo še v časih kraljice Viktorije. «Vprašal sem generala Eisenhowerja ali je Sueški prekop strateško področje, jn on mi je odgovoril: .Lahko uničim Suez za Chicagom’ To pomeni, da med vojno 7 napredkom v letalstvu preveč stane uporabljati prekop za plovbo; v zadnji vojni se res ni uporabljal. V času miru pa ni v interesu nikogar uničiti prekop jn je zaradi tega odveč stražiti ga. Cemu so torej Angleži mnenja, da gre tu zanje za vprašanje življenja ali smrti«?
Glede stališča arabskega sveta do medneredne politike je Aram paša dejal: «Ne moremo ostati nevtralni med Vzhodom in Zahodom, ker smo ant.ko-
jo. Toda za sedaj je sovražnik general Erskine. Angleži obravnavajo egiptovsko vprašanje na čuden način. Ljubimo mir in želimo doseči pomirjenje na Srednjem vzhodu«.
V angleški javnosti je povzročili znatno nejevoljo tudi sklep libijske vlade, da prizna kralja Faruka kot kralja Egipta in Sudana. Jasno je, da ta sklep ne more biti všeč angleški vladi, posebno ker gre za državo, ki je tesno povezana z Veliko Britanijo. Domnevajo, da je ta sklep narekovala želja živeti v miru z močnejšim sesedem, in preprečiti opozicijo Egipta ali kake druge države proti vstopu Libije v Arabsko ligo.
Iz Kartuma je odpotovala v Pariz nova delegacija ((Sudanske narodne fronte«. Pred odhodom je voditelj delegacije izjavil, da namerava delegacija zahtevati od glavne skupščine OZN, naj takoj določi mednarodno nadzorstvo nad Sudanom, ki naj bi prenehalo, ko bodo Sudanci lahko svobodno odločali o svoji usodi. Delegacija bo zahtevala od OZN, naj določi upravno komisijo, ki naj nadzoruje delo začasne sudanske vlade. Na podlagj tega načrta bi sedanjo (angleško) vlado v Sudanu zamenjali z guvernerjem, ki bi ga določila kaka nevtralna država, angleške in egiptovske sile pa bi se morale umakniti. Začasna sudanska vlada bi vsebovala predstavnike vseh strank, pripravila b' plebiscit in nato izvolitev ustavodajne skupščine, in tC' pod vodstvom komisije OZN in nevtralnega guvernerja. Delegacija se bo med svojim potovanjem ustavila v Kairu, kjer bo obrazložila svoje stališče predstavnikom egiptovske vlade.
Premet po Sueškem prekopu je danes poprlonma prekinjen, ker je neki parnik zaradi okvaro na krmilu nasedel na sipini ob obali in tako prisilil okoli 30 ladij, ki so plule za njim. da se ustavijo. Ne ve se še, kdaj bo promet lahko obnovljen.
kih v Damasku, je libanonski ministrski predsednik izjavil, da bo gospodarski spor med Libanonom in Sirijo rešen pred koncem prihodnjega tedna. Dejal je. da so ustanovili komisijo sirijskih in libanonskih strokovnjakov, ki naj prouči še one točke, ki so še sporne ter nato sestavi dokončno besedilo dogovora. Komisija se bo sestala v nedeljo.
PARIZ, 2. Predstavniki 18 držav OEEC se bodo n. januar, ja sestali v Parizu in razpravljali, kako nai se poveča proiz- __ _________ ________________
vednja premega v fcvropi. Kon-1 bil dokončno potisnjen v ozad-ferenco je sklical holandski mi-1 je, ko sta v ospredje stopila Vi* raster Stikker.	J	šinski in Malik.
6000 kilovatov, ki bo izkoristila vodni padec njed obema jezeroma. Zr; prebivalce vasi Homer, ki jo bo poplavilo jezero, že grade nove hiše na višjem mestu.
Litvinov umrl
MOSKVA, 2. — Moskovski radio je danes javil, da je biv« ši sovjetski komisar za zunanje zadeve Maksim Litvinov umrl 31. decembra 1951. Pokopali so ga danes na pokopališču Novcdjevič v Moskvi. Francoski veleposlanik Chataihneaa jo danes v imenu d>pl, rn'"t''c‘' ga zbora izrekel sožalje šefu protokola sovjetskega zunanje« ga ministrstva.
Litvinov je bil sin židovskih staršev; jodil se je 17. julija 1876. Njegovo pravo ime ie Max Wal!aoh. Ze v svojem 22. letu je postal člen ruske socialdemokratske stranke. Trj leta pozneje, leta 1901, je bil aretiran, uspel pa je zbtžati v Švico. kjer je sodeloval z Leni' nom. Nekaj časa pred oktobrsko revolucijo je Litvinov živel v Londcnu in leta 4918 je bil imenovan za diplomatskega n-genta sovjetske Rusije v Veliki Britaniji.	.
Leta 1929 je bil imenovan za komisarja za zunanje zadeve (zunanji minister) in to mesto je obdržal deset let. Litvinov je predstavljal ono strujo, ki je bila naklonjena mednarodnemu sodelovanju v času med obema svetovnima vojnama. V času, ko je bil zunanji minister, je bil med najbolj znanimi sovjetskimi diplomati. Leta 1939, prav ko se je pogajal za sklenitev angleško-irancosko-sovjeL ske pogodbe, ga je zamenjal Molotov, ki je, kakor je .znano, sklenil pogodbo s Hitlerjem.
Litvinov je ostal nekaj časa v ozadju, leta 1941 pa, ko je Nemčija napadla Rusijo, se je vrnil na politično pozomico in je fi. novembra postal sovjetski poslanik v ZDA. Na tem mestu je ostal do leta 1943. Avgusta 1943 pa je postal namestnik ministra za zunanje zadeve Molotova, kjer je ostal do leta 1946 kot svetovalec za vprašanja, ki se tičejo Zahoda. Leta 1946 ie
Gospodarska pogajanja
med Sirijo in Libanonom
KORUPCIJA V AMERIŠKI DAVČNI UPRAVI
TRUMAN NAPOVEDAL
prve drakonske ukrepe
V preteklem letu je bilo 166 funkcionarjev odstavljenih ali pa so podali ostavko - Izjave predstavnika Bels hiše o Trumanovi kandidaturi za predsedniške volitve
BEYRUT, 2. — P0 prvi sirij. . sko libanonski konferenci, ki munisti. Imamo našo ideologi- so jo sklicali po zadnjih dogod-
WASHINGTON, 2. — Predsednik Truman je danes zjutraj napovedal prvo vrsto drakonskih ukrepov, ki jih misli podvzeti, da napravi konec škandalom, ki so nastali v ameriški davčni upravi.
Predsednik bo v kratkem predložil kongresu načrt reorganizacije ravnateljstev te u-prave- Ta načrt predvideva med drugim ukinitev 64 pokrajinskih ravnateljstev ameriške davčne uprave. Truman je izjavil, da je namen teh ukrepov braniti vlsdo «pred favo-ritizml ter naznaniti in kaznovati krivce«.
Mesto glavnega ravnatelja za davčno upravo bo zavzel funkcionar, ki ga bo imenoval predsednik. Dalje predvideva predsednikov načrt ustanovitev zbora inšpektorjev, ki bo popolnoma neodvisen od ostale ameriške davčne službe.
Glavni ravnatelj za neposredne davke John B. DunUp je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je bilo v preteklem letu 166 funkcionarjev odstavljenih, ali pa so podali ostavko.
V zvezi s predsedniškimi vo litvamj je tajnik tiskovnega u-rada Bele hiše Joseph Short danes izjavil, da mu Truman sploh ni dal naloge, da pred 6. februarjem sporoči, kakšne namene ima glede kandidature na predsedniških volitvah, ki bodo letos. Short je izjavil, da se predsednik ni obvezal, da bo svoje namene sporočil pred tem dnem.
Te izjave je Slv>rt podal, ker je demokratski presta vnlfc Wayne Hays izjavil, da bo Truman objavil svoje politične načrte pred 6. februarjem, ko bodo v državi Ohio zaključene prijave kandidatov za delegata v kongres.
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR	Danes, četrtek 3. januarja Genovefa, Slavomir Sonce vzide ob 7.47. zatone ob 16.32. Dolžina dneva 8.45. Luna vzide ob 11.09, zatone ob 00.00.
OBJAVE - MALI OGLASI	Jutri, petek 4. januarja
	Tit, Dobromir
Druga plat zuona
oni2jihsiroMhšolah
lz vrst naših bralcev smo prejeli na naš članek «lzobraz-ba je največja dota, ki jo morejo dan starši svojim otrokovi« včeraj naslednje pismo, ki Qa radi v celoti objavljamo:
V Vašem cenj. listu štev. 306 T dne 28. decembra 1951. ste objavili članek pod naslovom ((Izobrazba je največja dota, ki jo mnrejo dati starši svojim otrokom®. Z vsebino omenjenega članka se ne strinjam popolnoma, ker so nekaterj odstavki pravo odsvetovanje staršem, da bi vpisovali svoje otroke v r£.z-ne strokovne šole — posebno nižje — v našem pasu STO.
Povod gcrnjemu članku je bil verjetno članek «Vedno več dijakov na slovenskih strokovnih šolah*, ki ga je objavil tukajšnji list «Gospodar?tvo» v štev. no z dne 8. decembra 1951. Članek je ((Primorski dnevnik# ponatisnil v štev. 302 z dne 22. decembre,- 1951, ne da bi objavil, da je članek posnet iz »Gospodarstva«. Štiri številke pozneje je »Primorski dnevniku verjetno smatral, da omenjeni ponatis nekoga ne zadovoljuje in je z omenjenim člankom hctel zasenčiti važnost in Pomen naših sedenjih strokovnih šol ter previsoko povzdignil nižjo srednjo šolo.
Avtor gornjega članka ne pozna tukajšnjih gospodarskih razmer in tudi ne zahtev, ki jih imajo naši gospodarstveniki v pogledu zaposlitve našega šolskega naraščaja. Kljub nepopolnemu strokovnemu šolstvu na Tržaškem ozemlju so strokovne šole, kolikor jih je, vredne, da jih vsestransko podpremo, ker pravi iz teh prihaja strokovni kader, ki ga je treba vključiti v gospodarsko življenje tukajš-šnjega ozemlja.
Pisec članka tudi ne pozna, koliko važnosti so razne strokovne šole imel? v naših krajih že v bivši Avstro-ogrski monarhiji, v predvojni Jugosla. viji in tudi v današnji še posebej. Svetoval bi mu, naj si v tem oziru ogleda literaturo: Sodobna pedagogika. Popotnik, Pedagoški tisk itd.. Prav v Pedagoškem tisku-zvezek 2, Državna založba Slovenije, 1951 najdemo na straneh 11, 12 in 170 zanimive podatke Za ianuar 1950:
Osnovnih šol 1156 — 146.864 učencev: sedemletnih šol 145 — 13.833 učencev: nižja gimnazija, klasična gimn. in učiteljišča — 34.611 učencev: srednje strokovne šole 86	7.320	učencev;
nižje strokovne šole 189 — 28.000 učencev,
Nižje_ in višje gimnazije ter učiteljišča je obiskovalo 34.611 učencev, samo strokovne šole pa nad 35.000 učencev. Mislim, da- je ta primerjava dovolj značilna za važnost in pomen strokovnega šolstva sploh.
Ni moj namen, da bi omalovaževal nižjo srednjo šolo; nasprotno. Nižji srednji šoli ni potrebna prav nobena reklama, šola je vsako leto zelo dobro obiskana in vsako leto je dala dovolj absolventov za višje srednje šole. da je vsako pisanje o njej odveč.
Naša naloga je, da podpremo vse šole, da svetujemo staršem, v odnosu na njihove materialne prilike, eno ali drugo vrsto šol in da se borimo, da slovensko šolstvo na- Tržaškem ozemlju izpopolnimo.
Toliko v pojasnilo na gornji članek, da n« t- vzbudil pri slovenski starših nepotrebne zmede,
rit.
Ne.mislimo polemizirati s piscem gornjega članka, vendar pa moramo ob tej plilikj še enkrat poudariti naše stali če. Popolnoma se strinjamo s trditvijo, da je naloga vseh Sloveti■ cev, da podpremo vse naše šole na Tržaškem ozemlju. Nikakor ne strnemo omalovaževati strokovnih šol, že zaradi trgovskega in industrijskega značaja našega mesta. To tudi ni naš na men. Vendar pa moramo pribiti, da se Slovenci nikakor ne smemo zadovoljiti, da bi veiji del naše mladine obiskoval nižje strokovne šole, ker, kot smo že zadnjič pisali, je absolven-lom nižjih strokovnih šcA. onemogočeno nadaljnje šolanje Torej morajo U dijaki po končanih treh razredih trgovske, industrijske alt kmetijrke strokovne šole nujno v obrt in ostanejo v najboljšem primeru obrtniki, sicer pa delavci in podobno. V talcem položaju bodo ostali, če ne bodo imeli izredne sreče in sposobnosti, odvisni od svojih gosrodarjev vse svcje življenje. Na tajg način se tudi Slovenci ne bodo mogli prav nikoli tHdneje uveljaviti niti v gospodarskem niti v kul*urnem življenju našega mesta. Mnenja smo, da se v današnji dobi nenehnega napredka nikakor ne smemo zadovoljni s samo najosnovnejšo izobrazbo, ki jo nudijo nižje strokovne šole posebej na Tržaškem še zato ne. ker smo Slovenci stalne nacionalno ogroženi in bomo lahko raznarodovanju kljubovali le, če bo nai živelj na tem o-zemlju kulturno dovolj močan Prav zato mommo stremeti, da dobi naša mladina čim višjo izobrazbo.
C e bi imeli na Tržaškem srednje strokovne šole, v kate. re bi se lahko vpisali absolventi nižjih strokovnih šol. potem bi prav gotovo ne bilo toliko vaitfo, da se dijak; vpisujejo raje v gimnazijo kot v nižje strokovne šole. Za srednje šole se moramo Slovenci še boriti in dokler teh ni, absolventi nižjih strokovnih šol ne morejo nikakor drugam kot v obrt, industrijo in pr.dobno.
Ne strinjamo se Pa nikakor z mnenjem pisca gornjega članka, da moramo svetovati staršem v odnosu na njihove materialne pri’ike. Ali naj bo res usojeno socialno šibkim slojem, da se nikoli ne bodo mogli dokopati do boljšega življenja, ali
ENA MILIJARDA IN POL LIR za gradnjo novih stanovanj
Predvsem bi bilo treba zgraditi dovoljno število ljudskih stanovanj, ki pa bi ne smela biti tako pomanjkljiva, kot so na Kolonkovcu
Sedmo leto poteka, odkar je bila končana vojna in vendar govorimo o stanovanjskem vprašanju še vedno kot o vprašanju. ki ni bilo rešeno in ki verjetno v doglednem času tudi še ne* bo. Stanovanj je bilo sicer že dosti zgrajenih, vendar še ne toliko, da bi zadostila potrebam vsega tržaškega prebivalstva, predvsem revnejšega. Po raznih izjavah je še vedno okrog 5000 družin, ki čakajo, da bi dobile stanovanje, za katerega bi ne bilo treba dati milijonske vsote.
Da bi se izboljšal stanovanjski položaj, ki postaja za mnoge že prav nevzdržen, je Zavezniška vojaška uprava sklenila zvišati vsoto za zgradnjo novih stanovanj v prvem polletju na 1 milijardo 555 milijonov lir. Iz te vsote bi črpale sredstva razne ustanove in seveda tudi občina, ki bi potem gradile razne vrste stanovanjskih hiš.
Kot je tržaški župan zagotovil, namerava občina z njej nakazano vsoto zgraditi čim večje število ljudskih stanovanj, katerih je bilo do sedaj zgrajenih mnogo premalo. Poudaril ie tudi, da bi b!lo dobro ustanoviti poseben odbor, ki bi upravljal gradnjo novih stanovanjskih poslopij, tako da bi ta čim bolj odigovarjala potrebam tržaškega prebivalstva.
Ker je ze govora o gradnji novih ljudskih stanovanj, bi hoteli še nekaj pripomniti. Ljudska stanovanja, ki so bila do sedaj zgrajena in to po večini na Kolonkovcu. prav gotovo ne odgovarjajo željam in zahtevam prizadetih tržaških družin. Bila so sicer zgrajena v zelo kratkem času, toda to ne opravičuje dejstva, da so zgrajena zelo slabo ter da so nezdrava in zelo pomanjkljiva. Novih 340 stanovanj, v katera bi se morale prizadete družine vseliti že meseca oktobra, pa sploh niso mogli zaključiti v določene času, ker so se omenjene družine uprle, da bi prebivale v stanovanjih, v katerih bi bila tla Jz cementa. ZVU je zato nakazala še posebno vsoto, s kateTo so tla prekrili s posebno maso. ki ni tako hladna nitj vlažna. Vsa ta ljudska stanovanja so obenem tudi tako maihna, da nikakor r>e odso-varjajo potrebam veččlanskih družin.
Zaradi vseh teh pomanjklji-
vosti, ki so prav gotovo zelo zmanjšala pomen omenjenih stanovanj, bi morale odgovorne oblasti poskrbeti, da bi bila nova ljudska stanovanja bolj primerna, bolj udobna in predvsem bolj suha in zdrava. Denarnih sredstev je letos, kot že rečeno, več, zato bi pa morala biti dobršna vsota teh namenjena izključno gradnji ljudskih stanovanj, ki bi imela ve£ Prostorov, ki bi bile svetla, suha in zračna in katerih pod ne bi bi] iz cementa.
Prj nakazovanju novih ljudskih stanovanj v tem letu morajo odgovorni krogi seveda najprej upoštevati tiste družine, ki že toliko let zaman ča-
kajo na primerno stanovanje, predvsem pa še družine, ki še vedn0 prebivajo v od bomb poškodovanih hišah, v javnih o-grevalnicah, v majhnih podstrešnih ali kletnih stanovanjih ter vse tiste, ki se morajo pri-silno izseliti iz svojega dosedanjega prebivališča. Odbor, ki naj bi bil Po županovem predlogu ustanovljen, bi morai tako rešiti predvsem vprašanje zadostnega števila ljudskih stanovanj, ki bi morala biti- primerna in ki naj bi bila dodeljena najpotrebnejšim tržaškim družinam. Sele, če bo izvršil to nalogo, bomo lahko govorili o izboljšanju stanovanjskega problema na našem ozemlju.
Volilni seznami na vpogled občinstvu
Od 1. do 15. januarja bodo na občinskem volilnem uradu v vpogled volivcem volilni sezna. mi, poleg tega pa še seznami volivcev po posameznih volilnih sekcijah. V interesu vseh volilnih upravičencev, ki zadnjič niso volili, je, da se prepričajo o vpisu v volilni seznam. Volivci. ki eo bili iz seznamov izpuščeni, se lahko pritožijo do 15. januarja na consko volilno komisijo.
Doslej je vpisanih v volilne sezname 199.483 oseb, vpisali pa bodo še 3845 volivcev, ki so pridobili stalno bivališče, ali ki so dosegli polaoletnost.
OBVESTILO PEVSKIM ZBOROM
Ker je pevski zbor Slovenske filharmonije najboljši slovenski pevski zbor. naj ga gredo naši pevci gotovo poslušat. Posamezni pevski zbori naj dvignejo vabila za koncerta, ki bosta v soboto ob 20.30 in v nedeljo ob 10.30 za vse pevce skupno v Ul. sv. Frančiška 20 od 9. do 11. ter od 17. do 19. ure.
V našem včerajšnjem poročilu o silvestrovanju v Trstu nismo omenili silvestrovanja, ki so ga priredili srednješolci v Dijaškem domu v Ul. Buonar-roti. Zato ca ne smemo danes mirno tega etog-pdka, ki je pomenil za naše dijake lep uspeh.
Dijaki so organizirali in pripravili za ta večer vse sami. Poskrbeli so za vse od; godbe do prigrizka. Tako so s« vrstili razni (Jfjaki-harmonikarji, d!ru-gi pa na klavirju. Od začetka so bili sicer fantje nekoliko zaskrbljeni, ker je bilo le bolj malo deklet oziroma dijakinj, petem je vendarle nastalo ne. kako ravnovesje, da na bilo tako hude stiske za plesalke. Silvestrovanja srednješolcev se je udeležilo tudi večje števila vi-sokošolcev; povabili pa so tudi nekatere prijatelje mladince cd Sv, Jakoba.
Vsi udeleženci so buli s silvestrovanjem zadovoljni, saj je bilo zelo veselo, kakor je pač povsod1, kjer se zbere živahna mladina, polna življenja in vedrine.
Za dobro organizacijo tega večera, ki je pokazala, kako si zna naša srednješolska mladina sama pomagati, zaslužijo dijaki vso pohvalo. To naj jim bo v spodbudb za gojitev družabnega življenja tudi vnaprej, saj se tn življenje krepi tudi organiziranjem zdrave zabave, kar nai utira pot koristnemu udejstvovanju mladine na vseh področjih cd prosvete in kulture pa do športa.
Dva natečaja za ureditev in o'epšanje javnih lokalov
Zelo hvale vredna je iniciativa, ki jo je sprožilo turistično podjetje, ki jr s pomočjo ZVU objavilo dva natečaja, katerih naj bi se udeležili tukajšnji gostilničarji m lastniki kuhinj in restavracij. Namen teh natečajev naj bi bil nagraditev tistih gostilničarjev in lastnikov testavraci-j, ki bi v določenem roku olepšali ter uredili svoje lokale in kuhinje ter kar najbolj zadostili tudi vsem higienskim predpisom in zahtevam. Vsota, namenjen prvemu natečaju, bi znašala 800.000 lir ter bi bila porazdeljena rr.ed lastnike restavracij drugega, tretjega in četrtega razreda, ki imajo svoje lokale v mestu in ki bi te do 30. aprila- olepšali in uredili. V drugem natečaju bodo lahko sodelovali vsi ostali lastniki javnih lokalov, manjših htoelov, gostiln itd. v tržaški občini; vsota, namenjena drugemu natečaju, znaša 700. tisoč lir ter bi bila porazdeljena med one lastnike omenjenih lokalov, ki bi te uredili prav tako do 30. aprila.
Skupno torej 1 milijon in pol, ki bi ga prejeli lastniki, kateri bi se omenjenih natečaje v u-deležili ter predvsem izpolnili predpisane pogoje.
Nagrade, ki jih je turistično podjetje razpisajo, imajo predvsem namen vzpodbuditi vse lastnike, ki svojih lokaloh še niso o.epšali in preuredili, obenem pa tudi pomagati kriti stroške, ki bi jih ti s popravljalnimi in gradbenima deli imeli
Vsi lastniki restavracij In drugih javnih lokalov, ki bi se želeli omenjenih natečajev udeležiti. se morajo prijaviti najkasneje do 31 jan.. Podrobnejše informacije lahko prizadeti prejmejo v uradih turističnega podjetja V Ul. Cassa di B** sparmio 6.
(Jhito in eilajto
Pii motiki dnevnih!
Tema po vaseh dolinske občine
Kakor je znano, je pred nekaj meseci v nekaterih vaseh dolinske občine zasvetila električna luč. Dolinski keminfor-movski občinski odbor si je za napeljavo te luči lastil vso zaslugo, kakor je pač njegova navada za vse, kar narede v občini novega.
No, sinoči pa ni bilo cestne razsvetljave in so vasi; Pesek, Gročaha, Draga. Dorr.jo, Prebe. neg- in Mačkovlje ostale v temi.
Pozanimali smo se za vzrok te zatemnitve in zvedeli, da je podjetje Selveg sklenilo ukiniti cestno razsvetljavo, ker ni hotelo dolinsko županstvo podpisati s podjetjem pc-gedibe za do. bavo javne razsvetljave tem vasem. Razsvetljavo bi morali u-kiniti zato že dan prej, tedg so počakali do včeraj, da ne ba bile vasi ravno Drvi dan novega leta v temi. Vaščani so zaradi tega zelo razburjeni in zahtevajo, da se luž plača oziroma. da se podlpdše pogodba. Ljudje se sprašujejo, čemu plačujejo davke, če ne morejo uživati niti ugodnosti, da bi bile vaške cesi'e in klanci razsvetljeni, ko je vendar tu napeljava..
NEPRAVILNOSTI IN ZAVIJANJA nekega časopisnega dopisnika
GLASBENA
MATICA
v TRSTU
Komentarja zadružnega organa «Zadrugarja» o vpisovanju članov in o obisku zagrebškega zadružnega kongresa
Te dni je izšla zadnja števil- I ime« tn bi moral to po določ-ka «Zadrugarja» vestnika De- I bah statuta javiti vsakemu po-lavskih zadrug Trsta, Istre in | samezniku.
Furlanije. Prvikrat je uradno glasilo «Delavskih zadrug« poseglo v polemiko okoli vpisa novih članov in ureditve pravnih odnosov starih članov s posebno izjavo, ki jo zaradi zanimivosti ponatiskujemo v celoti, Pripominjamo, da so predstavniki ((Delavskih zadrug« na ta način sicer objasnili neupravičenost in zlaganost nekaterih kominformističnih obtožb, vendar ne razumemo, zakaj si ne upajo odkrito priznati, da so poslovalnice v Istrskem okrožju bistveni, sestavni del celotnega kompleksa ((Delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo«,
«lVismo hoteli odgovoriti številnim očitanjem, ki jih že dalj časa objavljajo organi neke politične stranke proti Delavskim zadrugam, da bi na ta način ne povečali polemike, ki prav. gotovo ni v korist naši ustanovi, o kateri trdi omenjena stranka..., da jo hoče braniti. Toda spričo romantične zgodbe, ki je plod bolne fantazije nekega njenega sotrudnika, ki trdi, da je v posesti nekih informacij, k j sploh ne obstajajo, smatramo za našo dolžnost, da damo našim članom nasledn je pojasnilo:
Ko je zapadel rok, ki ga določa jplošni ukaz 298 za prilagoditev novim določbam za zadružna združenja, se je nadzorni odbor znašel v položaju, da bi moral poimensko črtati iz knjige zadružnikov okrog 75.000
smrtno žrtev
Ko je Guglielmo Pincin stanujoč pri Sv. Ara št. 68 zgodaj zjutraj vstal in se odpravil na delo, je na stopnicah hiše našel ležečega na tleh 59-letn§ga Carla Fabjana stanujočega isto-tam. ki ni dajal nobenega znaka življen-ja. Prestrašen je takoj obvestil sorodnike moža. ki stanujejo v isti stavbi, medtem ko je on obvestil policijo o nesreči.	. v. .
Policija Je obvestila tudi Rdeči križ, ki je poslal rešilni avto, in se odpravila na mesto nesreče. Kasneje je prišel tudi zdravnik, vendar možu ni mo-
gel nuditi nobene pomoči več: bil je že mrtev.
Kako se je Fabjanu zgodila nesreča, ne ve nihče točno. Videti je, da je mož ponoči vstal s postelje in hotel oditi v stranišče. ki leži izven hiše, vendar se je še omamljen od spanja spotaknil ali pa morda zdrsnil in padel Po stopnicah ter se ustavil šele na vznožju. Pri padcu se je verjetno močno udaril po glavi ia ta udarec Je bil zanj usoden: mož je bil namreč v trenutku mrtev.
Truplo pokojnika so po uradnem pregledu odpeljali v mrt-
GORIŠKEGA
naj bodo otrokom delavcev vse poti do višje izobrazbe že vnaprej zaprte?
Sicer pa užimjo socialno slabo stoječi dijaki tudi v Trstu podporo. Dijaški dom nudi za skromno plačilo in celo brezplačno zavetje marljivim dija-kom in tudi Dijtaška Matica obilno podpira dijake z denarjem, knjigami ir. ostalimi potrebščinami.
Mimogrede naj še omenimo,
' t so nižje strokovne sole v Sloveniji vključene v tovarne in da jih posečajo učenci, ki so že končali sedemietke ali »«• je gimnazije, kar odgovarja tukajšnjim nižjim strokovnim šolam oz. nižji gimnaziji-
Prav zaradi vseh teh dejstev ki smo jih navedli, napišemo še enkrat: Izobrazba je največja dota in zato je dolžnost staršev in naše skupnosti, da omogočijo slovenski mladini čim višje šolanje.
Kdaj bodo ob'jubam sledila dejanja?
Pokrajinski svetnik polkovnik Luigj Olivieri, občinski župani in tajniki so pred časom postali po vaseh Nadške doline sporočilo, na podlagi katerega nai ti oblasti; v St Petru Slovencev razpisale v prvih desetih dnevih meseca novembra industrijski tečaj za zidarje in miaarje. Obljubili so, da bedo tečaji brezplačno. Tečajniki bo. do imeli vsak dan brezplačno kosilo i-n povrnjene stroške za vožnjo.
Od tistega dne pa do danes je po naši Nadliži steklo že precej ved^ g, o omenjeni cbljutoj m ne duha ne sluha. Nekateri so se že vpisali v tečaj m iz dneva v dan čakali, kdaj bodo pričeli s poukom. Prav ti prijavljene! ua so imeli tudi možne^t, da bi se lahko vpisali med izseljence in da bi lahko dobili primerno zaposlitev v Belgiji, Franciji in Angliji, kamor rd časa do časa Tdlhajajo vedno nevi Benečani, ker na a^mači zemlji nj dovolj kruha, Ua bi rr.ogli živeti. Seveda so' ti mladenič; ostali doma. Ker pa nič ne kaže, da bodf' s tečajem pričeli. so torei izgubili možnost zaposlitve v tujini, kakor tudi možnost, da bi se izučili zidar, skega ali mizarskega poklica v navedenem tečaju.
Beneški ljudje, katere je bor. ba za vsakodnevni obstanek navadila čisto svojevrstnega in Creznega gledanja, pravijo, da je sleherno upanje, da bi s tečajem pričeli, zaman. To svoje prepričanje utemeljujejo z dejstvom-.. da so volitve že daleč zn namj in da c- prihodnjih še ni mogoče goveriti, ker se še ne ve, kdai bodo razpisane. Zato se v sedanjem trenutku vsako. vrstne stranke in organizacije ne pretegujejo za našo naklonjenost in se temu primemo do nas vedejc.
Beneški pregovor pa pravi, da lažnik ndkolj ne večerja tam, kjer je kosil. Benečani sj ta pregovor tolmačijo tako, da če so .pri zadnjih upravnih volitvah reakcionarne proti slo venske strpmke z demago. škimi gesli pobirale slovenske glasove, da se tak pri mer ne bo ponovil pri prihodnjih volitvah, ker so ravno na Ceh volitvah Slovenci spoznali vso podlost teh strank in njihove raznarodovalno protislovensko ost. O volitvah na splošno pa med beneškim prebivalstvom kroži govorica, da sa nas j ljudje pri zadnjih volitvah tal pod nezaslišanim terorjem in močne šovinistično propagando.
Sedanji italijanski oblastniki vse do raznih županov in tajni kov, ki jim je rimski bog naklonil to važno nalogo, da režejo kruh beneškemu ljudstvu, naj si že enkrat za vedno vte pejo v glave, da Beneški Slo-venci na so Izraelci modeme do-ie, ki bi živeli od božje mane Prav tako pa naj se enkrat zji vselej začnejo zavedati, da \ •noji- in vsakodnevnih nečlove ških naporih porojeno beneško
stvu Benečije in visoko razvi-teim »italijanskem« duhu beneškega prebivalstva, ampe-i; da je za življenje potreben kruh in delo Tako pa se dogaja, da prihajajo šovinistični preroki k nam in napovedujejo zlate čase, medtem ko ogromna večina prebivalstva živi v brezposelno, sti in pomanjkanju. In tudi če bj izpolnili številne obljube in dejansko nakazali prebivalstvu gorskih vasi obljubljene milijone, o katerih so pred čas''in pisali v detnokri.-tjanskem glasilu «I| Nuovo BViuii«. bi bilo življenje' gorjanov kljub temu težko in nobenega zavidanja vredno.
Zaradi neštetih Krivic, ki jih italijanske oblast) prizadejajo Slovencem v Italiji sr- ti piičeli vedno bolj odpirati cčj in spoznavati, da oblasti ne nudijo pomoči, ampak ovirajo njihovo pet k narodnemu prebujenju in gospodarskemu napredku.
letnik 1932 na nabor
Začasna naborna komisija za našo pokrajino sporoča, da se morajo vsi mladeniči rojeni leta 1932 ali vpisani v naborni imenik za leto 1932, kt imajo stalno bivališče v naši pokrajini in ki niso bili še na pregledu, javiti za pregled. Omenjena komisija bo v Gorici v Ul. Diaz 21, 21., 22„ 23., 24., 25. in 26. jan. od 8.30 dalje. Dne 28. jan. bo pregledovala v Steverjamu one, ki so vpisani v števerjanski občini.
Seja odbora pokrajinske uprave
Pretekli ponedeljek se j« pod predsedstvom odv. Culota sestal odbor pokrajinske uprave. Na seji so se odborniki pomudili s proučevanjem raznih vprašanj navadnega upravnega značaja. Zlasti vprašanje o graditvi nove ceste Tržič - Gradež je zanimalo odbornike, ki so se domenili, da bodo v prihodnjih dneh poslali tja razne izvedence iz pokrajinske uprave. Dalje so se na seji posvetovali, kako bi omejili število poročenega osebja, ki je uslužbeno pri raznih podružniških zavodih pokrajine.
Volilni seznami na vpogled občanom
Goriško županstvo sporoča, da so na občinskem volilnem uradu na vpogled seznami, ki jih je občinska volilna komisija določila za letni pregled. Na istem uradu si lahko interesenti ogledajo: a) določila občinske volilne komisije z dne 29. decembra 1951 v zvezi z revizijo razdelitve občine v volilna o-krožja, opisa okrožij, kraja določenega za vsako sejo in glede razdeljevanja volivcev posameznim okrožjem; b) vzorec volilnih listin vsakega okrožja.
Zatorej si lahko vsak izmed občanov ogleda omenjene sezname do vključno 15. t. m. Vsakdo, ki bi našel v teh listinah kakšno nepravilnost, lahko po občini vloži svoj priziv na občinsko volilno komisijo najkasneje do 5. januarja t. 1.
vašnico splošne bolnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
50 dni bolnice
Včeraj popoldne okoli 16. ure je 31-letni Viktor Jercog. doma iz Doline št. 16, vozil s svojim motorjem «MatchIess» po Bazoviški cesti v smeri proti Trebčam. Na križišču s cesto, ki pelje v Bane. pa je mož, da bi preprečil trčenj^ z ameriškim vojaškim, tovornikom, o-stro zavrl, in pri tem treščil z motorja na tla. Ker je bil Jer; cog precej ranjen, so crisetni poklicali rešilni avto Bdečega križa, ki je moža odpeljal v bolnico, kjer so ga zaradi zloma stegnenice leve noge sprejeli na ortopedskem oddelku. Ce ne bo hujšega, bo Jercog okreval y 50 dneh.
Huda nesreča pri Ločniku
Ko se je v torek pozno zvečer 40-letni Jožef Vuga vračal domov s kolesom ga je v bližini Ločnika povozil neki avtomobil. Do sedaj ne poznamo pravih vzrokov nesreče. Mož je po močnem sunku obležal na tleh v mlaki krvi. Isti avtomobil ga je pripeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki nudili takojšnjo pomoč. Pri nesreči si je Vuga prebil lobanjo in prizadel številne poškodbe po celem telesu. Ker je njegovo zdravstveno stanje zelo težko, se niso zdravniki še izrekli. Prometna policija je takoj prišla na mesto nesreče in začela poizvedovati o vzrokih, ki so jo povzročili.
Povozil qa je avtomobil
Rešilni avto Zelenega križa je včeraj popoldne pripeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia 37-letnega Rudolfi Antonija iz Ul. Giustinlani 23, ki ga je povozil neki avtomobil na glavnem Korzu, Mož je hotel prekoračiti cesto in ni opazil avtomobila. Čeprav je šofer hitro prijel za zavore, se mu ni mogel izogniti. V bolnici so zdravniki po kratkem pregledu ugotovili, da si je mož pri padcu zlomil levo noga Pridržali so ga v bolnišnici, kjer se bo moral zdraviti kakih 40 dni.
Beguiec - tat motorja
Vče-.aj so aretirali 16-letnega begunca madžarskega porekla Sandorja Naneschija, stanujočega v begunskem taborišču pri Jezuitih, ker je spomladi lanskega leta v družbi 20-letnega Paola Siegla iz Ul. Mercadante 31 ukradel 28-letnemu Ludviku Krumlu znanemu prevajalcu na zavezniškem sedišču iz Ul. Rc-magna 145 «Lam;bretto», ki jo je 'mel v veži stavbe. Tudi Siegla so pri-jeii, vendar so ga izpustili na začasno svobodo ter se bo moral že danes oglasiti na Zavezniškem vojaškem sodišču za določevanje narokov.
Ukradejo avto, trčijo v taksi in izginejo
Trije neznanci so v noči med 1, in 2. januarjem, morda za šalo ali pa z namenom, da ukradejo, odprli avto last Hearla A. Mac Huneja. ki je stal na Trgu Dalroazia in se oddaljili v smeri Sv. Andreja. S seboj pa niso imeli preveč veščega šoferja, kajti na sprehajališču Sv. Andreja so nepričakovano trčili v taksi, ki je stal ob strani ceste in ki je bil tedaj prazen. Gospodar vozila, Rodolfo Lcnghi iz Ul Orlandini 81. je bil namreč trenutno odsoten in čim je zaslišal tresk se je vrnil, vendar zlikovcev ni več ujel: takoj po karambolu so vsi trije urno pobrali pete in izginili brez .dedu. Na mesto je prišla policija, ki je takoj pregledala okolico, vendar je bil njen trud zaman. Kasneje so obe vozili, ki sta precej poškodovani, odpeljali. Ker je bilo trčenje precej močno, sumi policija da je bil eden ali več potnikov ukradenega vozila tudi ran-jen. Policija je uvedla preiskavo, da zasledi zlikovce.
V izogib raznih nepravilnosti bi moral napraviti to s priporočenim pismom in v mnogih pnimtrih s- povratnim potrdilom. Ker pa se mnogi izmed teh članov nahajajo v inozemstvu, in ker so pogoste spremembe v naslovih, ter je dober del naslovov že negotov, bi verjetno nekaj desettisočev teh priporočenih pisem bilo vrnjenih, ker ni mogoče najti naslovljenca. To bi povzročilo negotovost in zahtevalo novo poizvedovalno delo in nove vpise.
Poleg precejšnjih stroškov, bi zahteval tak postopek mnogo časa in bi povzročil zamudo za sklicanje občnih zborov, katere prav omenjena stranka toliko urgira.
Da bi se izognili nepotrebnim stroškom, delu in izgubi časa, predvsem pa, da bi preprečili vsako možnost bodočih pritožb, je nadzorni odbor prosil predsednika sodišča, da bi lahko objavil črtanje teh članov v javnih oglasih.
Predsednik sodišča je ugodil prošnji in določil, da morajo biti zaradi večje zakonitosti objavljeni taki oglasi v uradnih listih vseh dežel, kjer obstajajo člani in podružnice Delavskih zadrug, Med te ki a je je vštet tud! Koper.
Nadzorni odbor ni mogel iU mimo odredbe predsednika sodišča, če je hotel, da je bila njegova prošnja sprejeta. Prav tako ni mogel predpisati članom cone B drugačnih pogojev, kakor so oni, ki veljajo za druge.
Da predsednik sodišča in nadzorni odbor nista imela, ko sta podvzela omenjene ukrepe, nobenega drugega namena, kot to, da sta pri tem poslušala svojo vest in svoj čut odgovornosti, lahko očka samo kakšna bolna in zlonamerna glavait.
V jsti številki «Zadrugarja» pa je še druga zanimiva uradna izjava nadzornega odbora. Tudi to ponatiskujemo zaradi njene pomembnosti v celoti. Potovanje nekaterih odgovornih članov ((Delavskih zadrug« v Jugoslavijo na zadružni kongres je sprožilo namreč besno gornr) kominformi stičnega tiska.
Pc.tova.nje v Zagreb nekaterih "upravitel}°r in uradnikov Delavskih zadrug je dal d po-ved neupravičenemu sovraštvu.
Pojasnjuje se, da so se imenovani udeležili samo zadružnega kongresa, skupno z zadru-garji raznih narodnosti.
Naše podjetje se bavi samo z gospodarstvom zato se skrbno izogiba vsaki politiki. Da. podjetje ščiti tudi gospodarske interese, ki jih ima v Jugoslaviji je smatralo udeležbo kongresa za potrebno. Vsako drugačno tolmačenje je zlonamerno».
Nadzorni odbor
priredi v soboto, 5. januarja ob 20.30 in v nednljo, 6. januarja 1052 ob 10.30 v Avditoriju
KONCERT
PEVSKEGA ZB0HA SLOVKKNKE FILHiRMOKIfE IX LJUBLJANE
Vabila za oba koncerta sc na razpolaRo v vnži tiskarne, Ul. S. Franr.esco št. 20 dnevno od 9. do 11. in od 17. do 19. ure
Zbor šteje 90 članov
JUTRI OTVORITEV RITMIČNE SOLE
Jutri, v petek 4. jan. bo otvoritev ritmične šole, ki jo bo vodila tov. Olga Gorjupova. Umik za vse, ki so se vpisali v ritmično šolo, je sledeč:
Za otroke, ki nimajo šolskega pouka v jutranjih urah ob ponedeljkih in petkih od 10. do 11. in od 11. do 12. ure. Za otro. ke, ki pa so popoldan prosti, velja urnik prav tako ob ponedeljkih in petkih od 16. do 17. ali pa od 18. do 19. ure.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V dneh 30., 31. decembra 1951, 1. in 2. januarja 1952 se je rodilo 17 otrok, porok je bilo 22, umrlo pa je 31 oseb.
Poročili so se: šofer Radivo Doriano in pletilja Diana Furlan. učitelj Ilio Bortolini in gospodinja Stefania Cauto, težak Angelo Korda in gospodinja Cirilla Cociani, mehanik Corra-do Tappeiner in delavka Eleo-noTa Seljak, učitelj Mario di-. Zebochin in gospodinja Msriel-la Giraldi, krojač Ivan Smerdel jn šivilja Nada Košuta, geometer Giuseppe Prodan in šivilja Assunta Masolini, električar Egidio Rinaldi in uradnica Valnea Buiatti, mehanik Mario Bossi in gospodinja Maria Crappi, zdravnik Danilo dr. Bubnič in gospodinja Silvana Cressa, mehanik Bruno Vižintin in gospodinja Maria Mini-no, scboslikar Giuseppe Baro-vina in gospodinja Giustina Gregorič, mehanik Francerco Panhans in likarica Amalia Bencina, uradnik Paolo Cocea-ni in uradnica Antonietta Mar-tari, kapetan amer. vojske 'Valter Len-tino in gosoodinja Ar-mida Migliorini. električar Giuseppe Colangelo in gospodinja Teresa Piazzola, radiotehrik Bruno Sardo in gospodinja I»-da Romano, zidar Antonio To-masich ir šivilja Giovauna Stefani, električar Giorgio Cappi in gospodinja Nerina Rampini, financir Pietro Filippi in gospodinja • Lucia Gortan, težak Sergio Chlerego in gospodinja CrisH na Ghira, radi&tčlegra-in
ca Lorenza Krell.
Umrli so: 73-letna Maria Mer'-" line por. Baccari. 79-letna Maria Blason por. Scherbini. 77-letni Giuseppe Godnig, 47-letni Giulio Rossini, 58'letni Federi-co Michelazzi. 69-letni Damia-no Vitale, 42-letni Giordano Grassi, 69-letna Ermenegilda Ličen vd. Luzzatto, 75-le*na Maria Meuin por. Barut, 79-letna Nadezia K ar kova por. Lagcda. 71-letni Aleksander Pertout, 62-letni Giovanni Rusin, 23-letni Agcstino Paolin, 86-lrtna Aupu-sta Ranzato vd. Brueder, 78-letna MaTia Gavagnin por. Zen-naro, 56-letna Wally Klaus»r nor. Masioli. 82-letni Leopolde Detoni, 64-letna Finrina pi tf'l°-si por. Pozzi, 74-letni Erneste Tomasi, 68-leini Francesco Fu-sar, 61-ietni Giuseppe Pelos. 61-letni Silvestre Suban, 77-!etna Rosa Perotti, 69-letni R^d^lfo Geiger, 27-letna Nella D Ud n«, 62-letni Anton Cappan, 84-let-na Emilia Paoletti por. Bussi, 52-letna Elena Vero^ese por. Bra-tos. 56-letna Ana Antoi-^ch por, Cecchi. 6!i-letna Giusepoi-na Tutta doi-. Molinari, 88-letnj Loren zo Petrolo.
SLOVENSKO-----
NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
Danes 3. t. m. ob 20. uri gostovanje v ŠMARJAH z Nušičevo komedijo
Qohpa mini&tlica
Jutri 4. t. m. ob 20. uri gostovanje v PIRANU z Nušičevo komedijo
Qobpa militi klica
V soboto 5. t. m. ob 16. uri gostovanje v PIRANU z Gorinškovo komedijo
Ojebetiiim dlmcim
V soboto na koncerl
Slovenske filharmonije v Trst
V soboto zvečer 5. t. m. bo pod vodstvom Rada Simonitija pevski koncert Slovenske filharmonije v Trstu. Ob tej priliki organizira Ljudska čitalnica izlet z avtobusom v Trst. Avtobus bo čakal udeležence ob 6.30 pred kavarno Bratuž. Prijave
     _________ r	_	____ sprejema Ljudska čitalnica do
Ijudstvo^ne more živeti od pro-1 petka 4. t. m. Vabimo k številni pagančUističnih gesel o italijan- I udeležbi!
Je umrl naravne smrti šofer i Oslavja?
V ponedeljek ob polnoči, ko so vsi veseli pričakovali prihod novega leta. je nenadoma umrl 25-letni Sosterčlč Alojz z Oslavja.
Sosterčlč, ki je več časa bolan na ledvicah, se je zadnje čase zdravil v bolniinici pri Rdeči hiši. Ker se je pa njegovo stanje poslabšalo, so ga prepeljali v bolnico Sv. Justa za nov zdravniški pregled. Tu so zdravniki takoj uvideli, da ne bo mož prenesel operacije in da so mu ure štete. Zaradi tega so ga ta. koj pripeljaii domov na Oslavje kjer je čez pol UTe umrl. Tedaj je pa nastal sum, da ni Soster-čič umrl naravne smrti, pač pa, da so ga zastrupili. Pripeljali so ga v mrtvašnico v Pevmo, kjer bo na razpolago sodnim oblastem, ki bodo truplo pregledale.
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Gledališče Verdi
Danes ob 10 dopoldne bo na gledališki blagajni predaja vstopnic za premiero Btilmije-ve opsre «La Sonnambula«, ki bo v soboto cb 20.30. Predstava -fco za abonmaje «A» ih «C».
Opero bo vodil dirigent Um. bžrto Berrettoni; v njei hod«?.
n«wV^«ol1 Marcfh«rttB CaW^.-,
Alvino Misciano, Ivan Sardi. Alma Pezzi. Liliana Hussu lir drugi. Zborno petje je naštudira! Adolfo Fanfani, korecgrau ka Annife Bronzi, režiser Garlo Piccinato.	-	.
PROSVETNA DRUŠTVA
Dramska družina v Skednju ima v petek 4. t. m. ob 20.30 redno vajo.
Mladinski tamburaški zbor prosvetnega društva Simon Jenko ima v petek 4. t. m. svojo redno vajo.
Pevski zbor v Skednju ima danes od navadni uri pevsko vajo.
Pevski zbor v Barkovljah ima jutri, v petek 4. jan. svojo redno pevsko vajo.
STRELSKE VAJE
Na strelišču za puške v Bazovici bodo do 5, januarja 1952 dnevno od 7. do 17. ure strelske vaje.
Prispevajte
za
KULTURNI
DOM
Sindikalni sestanek na ravnateljstvu CKDA
Danes ob 10 dopoldne bo na ravnateljstvu ORDA sestanek zastopnikov tega oodjetja in sindikalnih predstavnikov. Na sestanku bodo nadaljevali razpravljanje o vprašanju delav-■^v, ki so zaposleni pri pomož reih podjetjih v ladjedelnici Sv. Marka in ki so jih večje število odpustili z dela, ne da bi se pre| posvetovali p stvari s sindikalnima organizacijami, kakor določa sporazum o odpustih iz leta 1950 Danes bodo pojasnili svoje stališče do t’ega vprašanja sindikalni zastopniki.
V dobrem razpoloženju smo pričakali novo leto
Zvečer na Silvestrovo so oživela zabavišča, kavarne in gostilne. Navada je, da «e v dobrem razpoloženju pričaka novo leto ir. da se v prav takem razpoloženju poslovi od starega. Takega dobrega razpoloženja res ni manjkalo nikjer. V zvrhani meri je napolnilo ulice. trge, gostilne, kavarne in zabavišča po vaseh in mestih. V zvrhani meri je teklo dobro istrsko vir>o. Ze pred polnočjo se je oglasila pesem sproščene Ra veselja jn zadovoljstva.
Delavci, nameščenci, kmetje, zadružniki, ribiči so se v razgovorih spominjali vseh uspeherv In težav poslavljajočega se leta. Zavest, da so s skupnimi napo. rl uspeh precej izboljšati življenje, jim je vlivala polno u-pravičene samozavesti in ponosa.
Res. samozavesten in ponosen stopa delovni človek Istrskega okrožja y novo leto 1952, In to z vso upravičeniostjo. Delal je in njegovo dlelo je danes vidno v vaseh ali mestih. Ljud. ska . oblast, ki jo je pomagal ustvarjati že v času borbe, se je okrepila in utrdila, utrdilo se je gospodarstvo in izboljšalo življenje, tako da je danes v trgovinah vsega, kar potrebuje za vsakdanje življenje. To je ,»adi pridnosti irt delavnosti ljudi. ki gTadijo socializem.
Utrdilo in poglobilo se ie tudi bratstvo in enotnost. Bili smo zelo veseli prizorov, ko smo videli, kako so bratsko stiskali rokt Slovenci Italijane«) jn o-bratno in si voščili: Srečno novo leto — Buon princIpio molti augurj per il 1952. Bili smo veseli, ko smo vidleli, kako so se delovni ljudje sprostili in preživeli dva dn; praznika v r«? velikem zadovoljstvu.
Novo leto začenjamo vsekakor pod ugodnimi pogoji. Posejane njive zadružnikov in kir.e. lOv so povsod lepo vzklile. Ozi. miint se temnozeleno bliščijo v januarskem soncu. Po vinogradih okopavajo, privezujejo in
obrezujejo trte. da bodo tudi v tem letu lahko obrodile polno grozdov.
Večje površine sc: pripravljene za setev, zgodnjega graha. ponekod pa r.o «a že poseja';!
Tako stopamo v .invc leto polni dobrih namenov z željo, da bi lahko v miiru eradili in izpopolnjevali satnj sebe in gradili socializem-.
Novoletna jelka
Dedek Mraz ie razveselil z darovi več tiseč otrefe po vsem
okrožju.
Za VII.. VIII. in IX. bazo SIAU v Kopru je bilo obdarovanje otrok v gostilni «Pri Stadionu«. Obdarovanih je bilo 170 otrefc od (T do 12 let. Pio niTji so imeli kratko zabavno prireditev z recitacijami in šaljivimi prizori. Vsi so bili deležni tudi pogostitve s kakaom in pecivom. Po prireditvi sp bili še posebej obdarovani s sadjem, bomboni, knjigami in Stilskimi potrebščinami.
Veliko igrač so za otroke tega dela mesta izdilalj rokodelci in člani mizar«Ke zadruge.
Za predšolske otroke od 2 do 6 leta pa je bilo obdarovanje v otroških vrtcih, v slovenskem za slovenske in v italijanskem za italijanske otroke.
V Semedelj pri Kopru je Dedek Mraz obdaroval nad 200 otrok. Obdarovanje je bilo v dvorani krajevne gostilne. Združeno je bilo s- kratko zabavno prireditvijo, kjer so otroci v slovenščini in italijanščini nastopali z deklamacijami, netjem m šaljivimi ugankami. Bila je tt> lepa in prisrčna zabava, k a tere so se udeležili tudi starš: otrok.
Pri Sv. Amtonu je Dediek Mraz obdarovaj okoli 200 otrok Pred obdaritvijo je Krajevni ljudski odbor skupno s sindikati in SIAU pogostil vse o-troke.
Na Škofijah jie bilo obdarovanje otrok v dlvorani novega zadružnega deroa. Obdarovanih je bilo okoli 120 otrok. Pionirji so nastopili. Po obdaritvi je kila kino predstava.
t Javljamo lužno vest, da je včeraj preminul
Fabjančič Fabiani Karel
Pogreb bo jutri 4. t. m. ob 15. uri iz mestne bolnice na škisdenjseo pokopališče.
Žalujoča sestra, brat, nečaki, sorodniki in družine Fabjančič - Veccbiet - OstTOwska.
4. Včeraj je nenadoma premi-' nul naš drae.i soprog in oče
Mirko Miklavčič
učitelj
Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 15.30 iz hiše žalosti v Skednju, Ul. Ponticello 12. Žalujoča soproga, hčerki z zaročencema. brat, svakinja, nečaki ler družine Sancin m Kru/ič.
V torek je umrl oče naše tovarišice Nives Tomasi, članice Izvršnega odbora ASIZZ. Tovarišici Nives in njeni družini izreka tajništvo v imenu vseh (Slanic ASIZZ globoko sožalje.
Pogreb pokojnega Tomasija bo danes ob 16. uri iz mrtvašni. ce splošni bolnice. Vabimo vse tovarišice, da se pogreba udeleže.
ADEX IZLETI
DVODNEVNI IZLET 12. in 13. januarja 1952
v nroiovun
ENODNEVNI IZLETI
13. januarja 1952
v RioemiierH DornDtrg
rodgrad o Emo
Vpisovanje samo 5e da* nes 3, januarja.
intenzivna oblika ogrožanja Jugoslavije
(lz govora Milovana Djilasa v OZN)
V nadaljevanju svojega govora pred posebnim političnim odborom OZN je jugoslovanski delegat minister Milovan D j las prešel k navajanju obmejnih incidentov. Iz njegovega govora objavljamo naslednje poglavje:
Nastane vprašanje:	Ali ni
morda sovjetska vlada, potem ko so se ]eta 1949 izjalovile njene nade na jugoslovanski in na mednarodni areni, popustila ali se spametovala glede svojega nadaljnega pritiska in nadaljnjih agresivnih naklepov proti Jugoslaviji Ce bi mogli na to vprašanje odgovoriti količkaj pozitivno, tedaj bi bilo vprašanje odnosov Sovjetske zveze in drugih vzhodnoevropskih vlad do Jugoslavije na tem zasedanju OZN odveč.
Zal pa moremo odgovoriti samo negativno.
' Sovjetski vladi po vsem, kar Je storila in ukrenila proti Jugoslaviji prej, med letom 1949 in po njem, ni ostalo mnogo Jlovih oblik pritiska. V njenem lastnem arzenalu je zmanjkalo sredstev, ker jih je že izčrpala. Zato pa jih ustvarja na drugi strani. Težišče organiziranega pritiska na Jugoslavijo bi rada prenesla na sosede Jugoslavije in je v tej smeri zlasti razvila in čedalje bolj razvija vojaški pritisk, teroristično in diverzantsko dejavnost ter incidente na jugoslovanskih mejah. , Incidenti na mejah so stalna m, v celoti vzeto, čedalje bolj intenzivna oblika ogrožanja in agresivnih priprav proti Jugoslaviji.
Incidente uprizarjajo v najrazličnejših oblikah, naraščanje njihovega števila pa je navadno «v skladu« s kakimi političnimi ukrepi sovjetske vlade Proti Jugoslaviji ali s prizadevanjem jugoslovanske vlade, da bi rešila deželo iz kominform-ovske blokade in pritiska.
Tako so na primer poleti 1949 v zvezi s prvimi vestmi o možnosti, da bi blokirana Jugoslavija dobila kredite-, okrepili incidente, podpredsednik madžarske vlade g. Rakoszy pa se je dobrikal ameriškim bankirjem, da so realisti j,n da niso tako neumni, da bi posodili Jugoslaviji denar, hkrati pa jih je za-s trase val, da b0 njihov denar propadel, ker bo Tito kmalu strmcgiavij (v glasilu Kcmin-lorrna §t. j jUTlija 1949) Xemu
Je sle<jiia serija incidentov ter ;ruge oblike pritiska in tero-nzrna.
Navedel bom nekaj hujših incidentov.
D0e 8. julija 1949 ob 20.30 je Prekoračilo albansko - jugoslo-?®sko mejo okrog 30 oboroženo albanskih vojakov, ki so jih /pflili civilisti Saib Sadik iz •kolovodja (Albanija), Riza ('^frija iz Topoljara (Albani-■*a' in še dva neznanca na pod-r°čju planine Kalabaka pri Idejnih kamnih številka 22 in 33. Odšli eo dva kilometra daleč na jugoslovansko ozemlje Proti hiši Hebib Sejnara. Ker le prebivalca koče Hebiba Sej-fiara in Serifa Jusifa opozorilo Pasje lajanje na nevarnost, sta se umaknila iz hiše, toda albanski vojaki so začeli streljati za njima z avtomatskim orožjem. Potem so albanski vojaki vrgli bombo in vstopili v kočo. zapodili iz nje otroke in pastirje ter jo zažgali z vsem inventarjem in živili. Za bežečimi otroki so streljali in ranili v ramo sina Sejnara Hebiba, Mah-rima Hebiba. Na znak rakete so se začeli albanski vojaki umikati na albansko ozemlje.
2. sept. 1951 ob 10.30 fe na-ia patrulja opazila sedem kilometrov zahodno od vasi 2ur na jugoslovanskem ozemlju devet ljudi v civilnih oblekah in albanskih uniformah. Skupina se ni hotela ustaviti, marveč se je začela med streljanjem umikati proti meji, z meje pa je krilo njihov umik s streljanjem s puškami okrog 40 albanskih vojakov. V boju je bil naš vojak Miodrag Stojanovič nevarno ranjen, tako da je še istega večera umrl.
Dne 1. maja 1951 ob 12!30 je 233 km iužno od Bosiljgrada sedem bol carskih vojakov vdrlo 50 m daleč na naše ozemlje, za. čelo streljati in ranilo jugoslo-vanikesa vo>aka Slavka Cveta-noviča v obe nogi.
Dne 14. julija 1949 je pas^-l Milan Kostandinovič. državljan FLRJ, ovčar iz vasi Ošljana, rojen leta 1878, ovce blizu ju-goslovansko-bolgarske meje na področju kote 1001, severovzhodno od Knjaževca. Pri tem je nekaj njegovih ovac odšlo čez meio. Da bi ovce zbral, je Kost an* idovič pomotoma zašel na bolgirsko ozemlje, kjer fo ga bolgarski graničarji zgrabili, odgnali na bolgarsko ozemlje, pretepali, mučili in naposled ubili.
Ponoči 14. junija 1951 so bolgarski graničarji 150 m daleč na jugoslovanskem ozemlju pričakali na ovinku patruljne steze jugoslovanskega graničarja Osmana Kapiča, nenadoma navalili nanj. pa zgrabili in odvlekli na bol g rsko ozemlje. Z meje so ga s kamionom odpeljali v Bolparijo, toda Kapiču se Je posrečilo pobegniti in se je po dvanajstdnevnem tavanju javil svoji komandi v Jugoslaviji.
Dne 13. junija |951 ob 17.15 so neoboroženi jugoslovanski graničarji 4 km severovzhodno od Banatskega Velikega sela na fnejnem področju Klkinda grabili seno. Dva romunska vojaka sta začela z opazovalnice stresati Po njih in sta ubila jugoslovanskega grnn čarja S>anoja "ukojeviča.
Pne 3. avrusta 1951 ob J1 h so z- freli romunski vn’n-na p d očju meje s'reljali f1*1 jupa3lovansko patruljo, ki J® hodila 250 m daleč po svojem 2<>tnlju, in so ubili vojaka Iva-^ Simca.
^ne 5. aprila 1®51 °b 8-25 je
madžarska patrulja 8 km severozahodno od Subotice trikrat streljala na našega rajonskega stražarja Sulejmana Ljulbijanči-ča in ga precej nevarno ranila:
Zlasti surovo in nečloveško dejanje se je pripetilo 6. maja 1949 v obmejnih vodah Skadr-skega jezera. Albanski obmejni organi so začeli s strojnico obstreljevati naš motorni čoln, v katerem so bili štirje graničarji ki so nosili štaisto ob rojstnem dnevu maršala Tita. Albanski obmejni organi so s strojničnim ognjem onesposobili čoln. dva člana posadke, Kiro Dimovski in Dušan Vukmilica, pa sta bila ranjena, prvi v nogo, drugi pa precej nevarno v hrbet. Albanska straža je obstreljevala čoln celi dve uri in pol, potem pa je odvlekla čoln s tremi člani posadke, medtem ko je četrti, Stipe Etorovič, skočil iz njega in priplaval do brega. Vzlic predlogu naših obmejnih organov, sporočenem še istega dne glede skupne preiskave, in kljub številnim notam ter osebnim intervencijam našega poslanika v Tirani albanske oblasti še zdaj. po dveh letih in pol, niso poslale liazaj omenjenih jugoslovanskih graničarjev, niso dovolile nobenega stika z njimi niti niso dale nobene informacije o njihovi usodi.
Poglejmo, kakšna je statistika incidentov:
leta 1948	74.
leta 1949 442,
leta 1950 937,
leta 1951 1066 (do 1. 11. 1951).
Skupaj 2519 incidentov.
Ubitih 14, ranjenih 18, ugrabljenih 7 jugoslovanskih graničarjev (vštete pa rriso žrtve iz civilnih služb in državljani, prizadeti s teroristično dejavnostjo) .
Iz. te statistike vidimo: prvič,, hitro naraščanje incidentov v letu 1949; drugič, nadaljnjo tendenco naraščanja incidentov iz leta v leto, dokler niso leta 1951 dosegli največjega števila; tretjič, očitno težnjo, da bi tako ostalo v Jugoslaviji stalno napeto stanje, kakor da bi mogla izbruhniti vojna vsak hip, hkrati pa da bi na mednarodni are. ni obdržali kot pereče »neprehodne* in ((nepopustljive« pretenzije sovjetske vlade na Jugoslavijo.
Med temi številnimi incidenti so seveda tudi drobni in brezpomembni, ki ne bi zaslužili resnejšega obravnavanja, ko se ne bi dogaiali hkrati z drugimi, mnoeo hujšimi incidenti, ko ne bi bili vsakdanji pojav in ko ne bj bilo - vsega agresivnega pritiska vlade Sovietske zveze in drugih vzhodnoevropskih vlad na Jugoslavijo.
Da bi prikril povzročanje incidentov proti Jugoslaviji, s; sovjetski delegat gospod Malik zdaj izmišlja, da je Bebler že oktobra 1949 izjavil, da se je začel pohod proti Jugoslaviji, in ker pohoda ni bilo, po logiki g. Malika ne drži, da bi se dogajali incidenti proti Jugoslaviji. G. Malik bj bil moral preveriti svoje navedbe v stenografskih zapiskih s takratnih sej Prvega komiteja. Ti zapiski kažejo, da Bebler ne le ni rekel kar trdi g. Malik, marveč je še sam g. Malik takrat govoril nekaj čisto drugega o Beblerjevi izjavi, kakor trdi zdaj.
Metoda sovjetske vlade in vlad sovjetskega bloka ter njihovih predstavnikov, da trdijo, kadar in kakor jim je kaj trenutno potrebno, je rezultat prikrivanja čejstev, prikrivanja njihovih dejanskih cilj’ev in ukrepov.
Po tej metodi delajo sosedne vlade ter sovjetska in prosovjet-ska propaganda, ko obtožujejo Jugoslavijo, da po naročilu od zunaj povzroča incidente. Opozoril bom na nekatera dejstva ki postavljijo ie.trditve v luč absurdnosti in ki lahko pripomorejo slehe.-nemu - tudi nepoučenemu opazovalcu — spoznati resnico. Prvič vse sosedne vlade so odklonile ustanovitev mešanih komisij (z Bolgarijo j’> sicer imamo, toda bolgarska stran ne kaže dore volje pri ugotavljanju dejanske odgovornosti za posamezne incidente), na katerih je jugoslovanska vlada vedno vztrajala in še zdaj vztraja. Drugič, nobenega jugoslovanskega vojaka niso našli ne mrtvega ne živega na ozemlju sosednih držav.
Izročanje not, ki jih jugoslovanska vlada redno pošilja v zvezi z incidenti, se je spremenilo v registracijo dogodkov, v nenavadne komunikeje o stanju na mejah, ker sosedne vlade ne le niso pokazale nobene volje, da bi v tej zvezi kaj ukrenile, marveč na note večinoma sploh ne odgovarjajo. Da bi prikrile svojo Krivdo, kih; pa kdaj tudi s-me pošljejo noto in naDravijo ju^oslovan^K.) viti do odgovorno za lastna dejanja. Toda do kako klavrnega ir. ne prepričljivega obtoževanja sc se povzpele!
Sovjetski voditelji venomer poudarjajo kot načelo zunanje politike sovjetske vlade spoštovanje tujih meja ter mirno in hitro poravnavanje obmejnih sporov. Isto uči tudi sovjetsko pravo.
«Medjunarodnoje pravo«, ki ga je izdala Akademija znanost; Sovjet'ke zveze, piše o tem:
oUmetno povzročanje obmejnih konfliktov na široko uporabljajo agresivne države, da bi izpodkopale normalne odnose med narodi in kot povod za odkrito agresijo in vojno.
Sovjetska zveza, ki neomajno uveljavlja politiko miru fn si Prizadeva ohraniti mir -na svojih mejah, je začela sklepau s sosednimi državami posebne sporazume, ki otežkočajo kršitev meja in zagotavljajo hi'rejši preiskavo takšnih kršitev«.
Basede sovjetskih vodi’sijev se očitno ne ujemajo ne z njihovimi dejanji ne s p.-avnimi načeli, ki jih razglašajo.
PRVO GOSTOVANJE KOLEKTiVA DRAMSKIH UMETNIKOV JUGOSLAVIJE V TRSTU
tiohlau lifilezci: V AGONIJI
Globina avtoma in umetniška dovršenost izvajalcev sta pretresli tržaško občinstvo
Prizor iz prvega dejanja «V agoniji*
Zunanji fakt drame «V agoniji)-), zakonski trikot, bi sam po sebi ne bil nov,' če bi dela ne bil napisal tako močan in teko izviren dramatik, kakršen fe Krleža. Toda Krleža, ne-Otxm.no najmočnejši jugoslovanski dramatik, je obdelal sn&v s takimi prijemi, razgrnil z nje plast za plastjo v take psihološke in sociološke tanjči-ne in globi-ne, da se nam pred cčmi razkroji zunanji fakf zakonskega trikota v svoje logične sestatnne tako, da ga tako-rekoč ne opazimo več. Ostane pred nami trojica v vseh človeških in socioloških odtenkih
izdelanih karakterjev, ki jih četrti karakter, osebnost ruske emigrantke, pomaga samo še izpopolniti in zaokrožiti.
Krleževa penetrantna dialektika tiči v tem, da trga plast z<i plastjo z zunanje usedline svojih osebnosti, da jih neprestano osvetljuje z vseh strani z reflektorjem svoje sociološko podprte psihologije, dokler se sami ne razgalijo pred nami do poslednje tragične golote.
Ta Krleževa psihološka inkvizicija traja prav do konca, tudi še potem, ko ie n. pr. baron Lenbach že izvršil samomor. Laura kot obtoževalka sebe in
PREBIVALSTVO ZDA
JE V DESETLETJU 1940 -1950
IZ PODATKOV AMERIŠKEGA LJUDSKEGA j
Štetja za leto i950i
NARASLO ZA 19 MILIJONOV
Desetletje 1940-1950 zaznamuje največji številčni porast prebivalstva v zgodovini Združenih narodtov. Iz ljudskega štetja 1950 izhaja, da se je ameriško prebivalstvo v tem desetletju povečalo za 19 milijonov ljudi, tako da znaša sedaj skupno število prebivalstva, ki ga je ugotovilo štetje, 150,697.361 oseb.
Ze preteklo desetletje so bili značilni številni činitelji. ugodni za naravni porast prebivalstva. V prvi vreti je gospodarska blaginja povzročila, da se j? količnik rojstev rekordno dvigal in dosegel leta 1947 višek 27 promile. V tem desetletju se je rodilo 32,200.000 ljudi. Istočasno je odstotek umrljivosti dosegel nov minimum s tem. da je v vsem desetletju padel pod povprečje 10%,
Poleg naravnega porasta se je ameriško prebivalstvo povečalo tudi zaradi priseljevanja. Presežek priseljevanja nad izseljevanjem ie povzročil skoraj nadaljnji milijon prirastka prebivalstva. Deloma so na ta prirastek vplivala določila, ki so omogočila sprejem znatnega števila evropskih beguncev.
Zdi se, da je z velikim naravnim porastom prebivalstva Združenimi držav v desetletju 1940-1950 c-vrženo mnenje znanstvenikov, ki so že desetletja opozarjali javnost na nadanie količnika rojstev v Združenih državah in napovedali, dsr konec sedanjega stoletja postalo ameriško prebivalstvo stacionarno ali pa začelo padati. C? pa hočemo točno spoznati pomen tega naravnega porasta prebivalstva, ga je treba razčleniti z zgodovinskega vidika. Ne moremo namreč kar trditi, da pomenijo podatki enega samega desetletja naravnost prevrat težnje. daljšega časa.
V 150 letih obstoja ameriške države je ameriški narod zaznamoval tsk porast prebivalstva, da ga v sorazmerju s tako velikim področjem in takim časovnim obdobjem zgodovina ne pomni. Od leta 1790, ko so imele Združene države samo 3,900.000 prebivalcev — pa <!o danes — ko imajo dobrih 150 milijonov — se je prebivalstvo pomnožilo ča 39krat.
V desetletju 1930-1940 je odstotek porasta v razmerju desetletja dosegel najnižjo točko: 7 in pol odstotka. V desetletju 1940-1950 je odstotek porasta
bil res 14 in pol. aii dvakrat tako velik kot v desetletju 1930-1940. vendar je bil manjši kot v katerem kol; drugem desetletju z izjemo neposredno prejšnjega. Izid zadnjega "tetja je treba torej previdno presojati.
Ko smo omenili povečanje ameriškega prebivalstva v desetletju 1940-1950 po podatkih zadnjega štetja, si hočemo zdaj ogledati nekatere strukturna spremembe prebivalstva, in sicer najprej zemljepisno porazdelitev. Kljub splošnemu povečanju prebivalstva Združenih držav v zadnjem dese'1 ;'.;u. s-o štiri države registrirale čisto zmanjšanje: Okiahcma, Missis-sippi, Arkansas in Severna Dakota. V nadaljnjih 22 državah se je zmanjšalo prebivalstvo zaradi izseljevanja, kar pa je več kot izenačil naravni p«vr3-slek prebivalstva. Najmočnejše povečanje prebivalstva so pa zaznamovale države ob Tihi obali. Prvenstvo ima Kalifornija s čudovitim povečanjem za 53% v pičlih 10 letih.
Poleg preseljevanja iz ene v drugo državo je zanimivo, cia .ie prišlo do znatnih premeetdev prebivalstva med pc-"žzlskim in mestnim področjem in v mestih med središči in periferijo ter predmestji. Prebivalstvo ameriških mest se je povečalo za 20%. medtem ko sp je prebivalstvo ostalih področij povečalo samo za 6.%, Nadalje je pa v okviru vsedržavnega življenja narasla važnost mestnih periferij in predmestij. Kot dokaz naj zadostuje ugotovitev, da odpade polovica povečanja prebivalstva na periferije velemest.
Preidimo torej zdaj k spremembam po sestavi spola. Prvič v zgodovini Združenih držav pokazuje štetje presežek ženskega prebivalstva nad moškim. Razmerje je 100 žen proti 98 možem. V toku svoje zgodovine so imele Združene države vedno več mož kot žen, kar je razlagati s postopnim premikanjem meje koloniziranega ozemlja in vplivom priseljencev, ki so bili povečini moški. Leta 1910 je bilo razmerje med moškim in ženskim prebivalstvom 106 moških protj 100 ženam. Do sedanje rahle večine ženskega prebivalstva sta dovedla v glavnem nriseljevalna zakonodaja, ki je pogodovala priselitev rodbin za naseljenci, ki so prišli v Ameriko, jn predvsem
Zaradi del polotoka Manhatana z nebotičniki (New York)
nižja umrljivost žen, katerih »povprečno ’ življenje)) raste mnogo hitreje kot povprečna starost mož.
Nadaljnja znatna sprememba ameriškega prebivajva v zadnjem dese letju zadeva sestavo po starosti. Kiju-b visokemu od. .‘totku rojst\?v v tem desetletju kažejo podatki štetja 1950. č<a se je povprečna starost celotnega prebivalstva povečala od 29 na 31 let. Do tega sorazmernega postaranja prebivalstva — ki ga opažamo tudi v mnogih drugih državah — je v Združenih d.žav-h prišlo v znatni me. ri zaiadi padanja umrljivosti. Omembe vreden je nagel porast absolutnega števila in od-stoika priletnih državljanov državljanov nad 65 ret. Medtem ko se je v času ov 1900 do 1950 skupno prebivalstva Združenih držav podvojilo, se je število ljuai v staiosti nad 65 let početverilo. Osebe te starosti tvorijo danes nad 8% celotnega prebivalstva.
V deseleiju ki ga zadeva zadnje štetje, se je odstotek porok znamo povečal in dosegel v letu, 1946, po demobilizaciji ameriške vojske; IM promile. Tako velike g i odstotka po*ok niša v Ameriki nikdar zaznamovali. Zaraji, tega zaznamuje štstj'« leta 1950 tuc'i največji odstotek poročenih v zgodovini Ždnižtnih drjev; od. y.eh oseb nad-14 leti je- poroienih 67%.. Le a 1940 ta odstotek ni pre* seg'i?l 60%, 50 let prej, leta 1890, pa je b*l 53%.
Odstotek ameriških državljanov, ki ne pripadajo beli rasi, je bil leta 1950 10% —- skoraj enak kot leta 1940, toda mnogo manjši kot leta 1790. ko je na črnce odpadlo 20% celotnega prebivalstva.
Leta 1950 je bil odstotek ameriških državljanov, ki sQ se rojili v tujih državah, malo pod 7% — najnižji, kar s0 >lh re-g sirirali do zdaj pri ljudskih šietjih v Združenih državah.
Kot v prejšnjih desetletjih se je število rodbin še nadalje večalo mnogo hitreje kot prebivalstvo — kar dokazuje, da živijo Američan v vedno bolj skrčenih rcdbinaK. Leta 1^50 je obstajala povprečna ameriška rodbina iz 3-4 članov. Pred 10 leti, 1940 je obstajala iz 3-8 članov in leta 1790 iz 5-8. Štetje 1950 je ugotovilo 42 in pol milijona rodbin.
Prvi počatki štetja 1940-1950 zadoščajo ža ugotovitev znatnega napredka gospodarsko-so-cialne ravni prebivalstva. Leta 1947 je povprečni državljan v starosti nad 14 let dovršil dve leti srednje Sole; teta 1940 je dovršil povprečno samo en raz-«d. V času zadnjega štetja je odstotek državljanov, ki so obiskovali samo prvih 5 razredov osnovne šote, padel pod 9%, mečtem ko je odstotek maturantov srednje šole, ki je bil leta 1940 16%. v letu 1950 na-rastel na 22%, in odstotek državljanov z visokošolsko izobrazbo, ki teta 1.940 ni presegal 3.8%. je V letu 1950 ndrastel na 4,4%.
Mobilizacija delovne sile zaradi druge svetovne vojne je povečala delovno prebivalstvo Združenih držav od 55 milijc-
Stari del New Yorka na polotoku Manhatanu.
nov v aprilu 1940 na 66 'milijonov v aprilu 1945. Pet let kasneje. v aprilu 1950 je še vedno deseg- lo štev.lo delavcev G3 in pol milijona. Zlasti omembe vredno je povečanje odstotka delavcev mea 14 in 19 leti — ki j'e poskočil od 28% v letu 1946 na 37% v letu 1950. Istočasno se je odftolek delavk dvignil od ,22% na 32% vsega delovnega prebivalstva, odstotek rad 65 let starih delavcev od 24 na 26%. Iz povečanja teh odstotkov odsevajo potrebe vojnega gospodarstva in njihove posledice, ki so se leta 1950 samo deloma razpršile.
Končno pokazuje ameriško štetje 1950 znaino poveča nje povprečnega dohodka posamez-
nika in rodbine v zadnjem desetletju. Povprečje plač in mezd posameznikov nad 14 let j'e poskočilo cd 789 dolarjev v letu 1939 na čez 2.000 dolarjev v letu 1949: torej povišek za 156%. Ce se upošteva padec kupne moči dolarja., ki je leta 1950 proti pi'edvojnj padla za okoli 59%). se je povprečje dejanskega dohodka povečalo za okoli 50%.
Kljub inflaciji se je torej kupna moč povprečnega posa-nvzn ka v Cese le ju 1940-1950 znatno povečala. Ta kupna moč je bila precej stalna v v:ej povojni etobi; 'povečanje plač in mezd po vojni je bilo precej v ravnovesju s povečanjem splošne ravni cen.
PHILIP HAUSER
Za novoletno jelko
SV. ALOJZ: Pekarna Spacal 1 paket piškotov in karamel, pekama Novak 1 paket piškotov in karamel, Comuzzi 300, Legiša Marta 6 kg pomaranč, Colja 1500. Dijaški dem 2050, ribarnica Paoli 100. Marta Legiša 500, Ivan. Urdih 300, Jožef Rudež 300. Milič Dobrina 200, Babič Vida 1000. Boris Race 500. ZadniJc Ivanka 1000, Pavlica Stanislav 300, Lisjak 300, Vilar,oviič Liliana J00, Lau-renti 200. Renko Ludvik 100, N. N. 50, trgovina 2iaon Henrik 1000.
LONJER: Cole Antonija 1000, Einporio B^rriera 1 majico, 2 para nogavic, 4 metre flanele, Cok Marija 200. Batič Milka 200, Pečar Roza 150, Krkovič Cecilija 300. družina Glavina 250, Batič Bianka 500, Cok Anton 500, Goljeviček 500, Cok Amalija 200. Pečar Marija 200, Gombač Vana Ocarin 150, Gu-nella Marija 300, Milka 200, Glavina Josipina 100, N.N. 200, Cok Dar.ica 150. Gombač Emil 300. Cok Vida 300.
CENTER: Makovec 500, Pi-rec 500, Pertot 100. Pieri Carlo 200, Pahor 100, Mahnič Alojz 100, Gombač Adolf 200. Nadli-
šek 500, Bizjak Fani 500. Jug Ernest 300, Požar 300, Taučer 100, Možina 100. Zežlina 200, Vodopivec 100. Bidoli 100. Krt Giovamni 300, Cinik Silva 1 par čevljev in 2 para copat, Zlobec Emilia 300, Solza Ada 200. Sila Danila 500, Tomažič Tončka 5000. Bar Ginnastica 300. O* sliovika 1 par čevljev. Hedvika Ferrati 100. Valerija Sila 500, Porč Milena 100, Maria Gorella 100, Obersnel Marija 500, Lisjak Fani 500. Brešan 500, Smerkolj V. 1250, Taučer Ludvik. 200. Smerkolj Stojaiv 500, Tatjana Koren 300, Škerl Carluccia 500, Zega Pavla 100, Ukmar-Devoti 200, Smuc Lucija 500, Ivanka Pertot 50, Slu. ga Marija 100, Martelanc Dora 50, Muskovič Marija 1000, Po-ropat Miro 100, Stok Ugo 100, Marija Gaberšček 100, Cosu-lich Ada 200. Angelina Loren-zetto-Devetta 100, Paola Batič 200, prof. Budal 200. nečitljiv podpis 200. prof. Skok Svetko 400. dr. Zavrtanik Peter 300. prof. Bazenšel Ada 400, prof. Pegan Branko 150, prof. Košuta Egidij 200, prof. Umek Jože 500, prof. Seražin Jože 200,
moža in dr. Križovec kot Len-bnchoo improvizirani zagovornik. In ko stoji mrtvi Lenbach pred nami v vsej svoji makabr-ni goloti, nadaljujeta Lavra, m Križovec svojo inkvizicijo naprej, drug proti drugemu in Lavra tudi nasproti sebi. Njen popolni zlom in samomor sta nujni, logični zaključek te težke, včasih mučne, a zmerom penetrantne in psihološko globoke inkvizicije.
Krležu gre pri njegovi umetnosti krvavo zares. On se s svojimi osebami ne igračka, on živi, trpi z njimi, tudi ko je najbolj krut v svji vivisekciji. Krleža je nehote, po svojih končnih rezultatih, tudi moralist, vendar je pri vsej svoji analitični inkmziciji in psihološki vivisekciji tako človeški, da razburka gledalca in poslušalca v njegovih najbolj skritih globinah. Komaj si moreš zamisliti gledalko, ki se ne bj za trenutke istovetila z LAuro in prav tako ne gledalca, ki ne bi kdaj pa kdaj zaživel z Lenbachom ali Križovcem. To pa, je skrivnostna moč sleherne prave
umetnosti.
Toda vse to so same prikazi ogrodja Krleževe drame. V resnici so Krleže vi karakterji tar ko zapleteni, tako polni nians in podtonov, da dopuščajo režiserju in igralcem močno individualne interpretacije. Vendrr mislim, da ne bom pogrešil, če zapišem, da si boljše režije in boljših igralskih interpretov ne morem predstavljati, kot so nam jih prinesli dramski umetniki iz Jugoslavije.
Ing. arhitekt Bojan Stupica, umetniški vodja in režiser Centralnega jugoslovanskega gledališča v Beogradu, je bržkone poleg dr. Gnvelle najmočnejši jugoslovanski režiser. Vsekakor je najboli iznajdljiv v nadrobni umetniških učinkih, s katerimi izgrajuje posamezno karakterje, daje igri individualno barvitost ter ustvarja odgovarjajočo atmosfero ter močno drči-matično napetost. Vehko cd te izrazito Stupičeve ingenioznosti smo našli tudi v predstav i d m me «V agoniji».
Morda največji car predstave dramskih umetnikov iz Jugoslavije je bil v tem., da so skušali vsak v svojem karakterju — v plemenitem medsebojnem tekmovanju	izluščiti
čim več človeško razumljivih in pretresljivih odtenkov, s čimer so ustvarili čudovito medsebojno ravnovesje štirih skra). m, dinamičnih, z afekti nabitih osebnosti. Gledalec je imel neprestano občutek, da inia prav tisti, ki trenutno govori, prav, dokler se kajpada niso psihološka vozlišča začela logično razvozlavati. Tako smo doživel i uprizoritev, ki ie< spočetka zadržana, rasla cd nastopi do nastopa v dinamiki, dokler se n» ob obeh koncih dejanj sprostila V dramatični katastrofi.
Mislim, da bi bili, če bi izbral desetorico najmočnejših igralcev Jugoslavije, vsi štirje interpreti drame «V agoniji« i> tej deseterki.
Sava Severjeva, članica Centralnega jugoslov. gledališča v Beogradu, tudi sicer ena frmh interpretinj Krleževili zenskih karakterjev v državi, je bila Laura, da si je tudi avtor ne bi mogel želeti boljše. Severjeva ima tako v svoji zunanjosti kot tudi v svoji visoko diamn-tični igralski naturi vse Pre“z' spozicije za idealno Lauro. Na odru se giblje s svojo subtilno, elegantno pojavo kakor plemenita žiwl, ki zadrhti vsa ob slehernem kontaktu z zunanjim svetom. Kakor skupek bolestno napetih živcev je, ki spravijo vse njeno telo in vso njeno n'G' tranjost ob najmanjšem dotiku v krčevito vibriranje. To vibriranje se prenese na soigralce m na gledalce, ki z rastočim drhtenjem sledijo njeni igri. Njen glas, jasen in skoraj suh v svoji čistosti, je vendarle poln nekega neskončno subtilnega vibriranja, ki se zgosti v mocflih
dramatičnih nastopih v brona*
sio zvočnost.
Zadržanost igralke v prvem dejanju, zlasti na začetku, je bila spričo dinamike in dramatičnosti konca prvega in zlasti spričo celega drugega dejanja, smotrno premišljena. Rast njene igralske kreacije od prizora do prizora je bila naravnost vzorna. Lik njene Laure nam bo ostal nepozaben v spominu.
Laurinega ljubimca in partnerja v drami dr. Kriiovca je igral Vladimir Skrbinšek. Tudi glede njegove predispozicije Za to vlogo moram reči isto kot za Savo Severjevo. Tako po svoji zunanji pojavi kot po tvoji salonsko karakterni igri z rahlim prizvokom rezonerja je bil idealen Križovec. Njegov glas, ki zveni sprva tako blagodejno pomirjujoče, pa skriva v bogastvu svojih podtonov toliko psi-hcloškx> pomenljivih, da, nevn.r-nih aluzij, da čutiš za vsako besedo, ki jo izgovori Križovec, še neki drugi, njej kdaj pa kdaj celo nasprotni pomen. Karakter Križovca, kakor nam ga je podal Vladimir Skrbinšek, je bil poln skritih kontrastov, nje-giov Križovec je v svoji končni fazi učinkoval kot na videz ukročena, a pritajena zver, ki se hoče za vsako ceno, čeprav salonsko uglajeno, izviti iz pasti, v katero se je po samomoru Lenbacha. nehote ujel. Prizori z Lauro v drugem dejanju, ko Križovec na tihem ve, kaj pričakuje nesrečna žena od njega, in njegovo subtilno nivn-si rano izbegavan je odločitvi so bili višek psihološko rafinirane igre. Ne spominjam se, da bi bil kdaj videl v Trstu pri vseh različnih gostovanjih raznih tujih, evropskih igralskih skupin tako umetniško in psihološko dovršeno igro.
Stane Sever je izdelal karakter barona Lenbacha do resnične monumentalnosti. Njegov Lenbach, bolj nesrečno robusten kot dekadentno salonski, je zbujal zaradi svojega usodnega brodolomstva kljub svoji človeški zavrženosti sočutje. Pmv v tem se je izražala Severjeva močna., mnogostranska umetniška potenca, da nas njegov Lenbach ni samo psihološko prepričal, marveč tudi človeško ganil s svojo pretresljivo nebogljenostjo kljub vsej propalosti. Njegov ples ob dunajskem valčku pred Lenbacho. vim samomorom je bil med umetniškimi vrhunci predstave in se je gledalcu neizbrisno zarisal o spomin.
In kaj naj recenzent zapiše c Mariji Noblocki, tej čudovitt Rusinji, še vedno polni gracije in šarma, ki je v drami igrala takorekot svojo zrcalno podobo, rusko aristokratinjo-emi-grantko? Vsaka njeni kretnja, vse fine podrobnosti njenega stikanja po šivalnem salonu, njena govorica s pristnim ruskim poudarkom, vse to je bilo tako živo in tako resnično, da je gledalec skoraj upravičeno podvomil, da-li prisostimje zares samo predstavi na odru. Tudi njena interpretacija je bila najidealnejša, kar si jih je mogoče zamisliti.
Gostovanje jugoslovanskih dramskih umetnikov je bilo za Trst kulturni dogodek prvega reda. Obenem je bilo to prvo gostovanje s celotno vprizorit-vijo neke drame iz Jugoslavije i: Trstu. Po predstavi in naslednji dni ter še danes gledalci živahno razpravljajo med seboj o Krleževi drami in njenih interpretih. «V agoniji« je globoko posegla v najskritejše kotič-l.e gledalcev in takorekoč potegnila iz njih njihovo duševno drobovje. «V agoniji» je težka drama, a obenem tudi zdravilna drama. Kakor serum, ki najprej sprosti v človeku simptome bilezni..da postane potem imun preti njej.
Za umetniško doživetje in za notranio obogatite« igralcem iz Jugoslavije najgloblja zahvala!
VLADIMIR BARTOL
IVAN CANKAR IN VISOSKI GOSPOD
»
Od kod Tavčarjeva antipatija do Cankarja
Kljub temu dobremu mnenju, ki ga Cankar tudi v javnosti ni nikoli skrival, pa je Tavčar ohranil do njega svojo antipatijo, ki se je posebno jasno pokazala ob Cankarjevem pogrebu 13. decembra 1918. Takrat ko so vsi časniki v Jugoslaviji objavljali osmrtnice Cankarju kot enemu največjih * jugoslovanskih pisateljev, pa Tavčar kot i upan slovenske prestolnice nd izdal oklica na ljubljansko ir.eSčanstvo, kakor je bila navada ob takih prilikah, naj razobesi žalne zastave v znak žalovanja, kikor jih tudi ni ukazal izobesiti na občinskih poslopjih. To postopanje je izzvalo znano Izjavo s protestom najodličnejših slovenskih kulturnih delavcev, ki so jo takoj po pogrebu podpisali in nato objavili v dnevnem časopisju. Tudi v občinskem svetu Tavčar ni posvetil niti besedice v spomin Ivana Cankarja, čeprav se ni protivil predlogu socialističnih občinskih svetovalcev, naj bi mestna občina prispevala 1500 kron za Cankarjev
spomenik. Vendar pa župan le ni mogel molčati na proteste v javnosti. Objavil je v «Stoven-skem Narodu« šifriran članek, v katerem je najprej označil izjavo kulturnih delavcev za in-sult proti svoji osebi, nato pa izjavil, da se skuša Cankarjev spomin izrabiti v strankarske namene. On sam da jt bil pisateljev znanec, saj ga je podpiral v dijaških letih-, in mu je tudi Cankar izkazoval spoštovanje, S tem odgovorom je Tavčar imel zase neprijetno zadevo za zaključeno, vendar pa je vse kazalo, da js'kljub terru ni mogel ravnodušno prenesti.
Dobro leto kasneje pa e Tav-čarju ja! povod za novo debato o Ivanu Cankarju spominsk' članek dr. I. C. Oblaka ob prvi obletnici pisateljeve smrti, ki ga je uredništvo »Slovenskega Naroda« odklonilo na njegovo zahtevo, ker se ni skladal z njegovo vsebino. V zanimivi debati, ki se je potem razvila med njlnv in dr. Oblakom, sc jf. jasno pokaz.) o, kako globoko ga Je prizadela izjava sloven-
skih kulturnih delavcev, ki jo je imel za osebno žalitev, kajti «rod iz Poljanske doline je precej visok in za vraga ne pozabi, če Je bil po krivici napadeni«, kakor je sam nekoč dejal dr. Iz., Cankarju. V «Slo-venskem Narodu« j« obja-vil šti-i;i članke, na katere mu je odgovoril dr. Oblak v socialističnem aNapreju«, ker mu je «Slo-venski Narod«, katerega je bil dr. Tavčar, odrekel objavo njegovih sestavkov, dasi je bil skoraj 30 let njegov sotrudnik. V prvem članku Tavčar trdi, da se je zbrala «rdeča armadica«, ki hoče v literaturo uvesti diktaturo in vsiliti slovenski javnosti svoje visoko mnenje o literarni pomembnosti Cankarjevega dela; zavrača Oblakovo primerjanje Cankarja s Prešernom: zamerja Cankarju njegove napade na slovensko družbo, še prav posebej pa na slovensko napredno stranko ter mu cčita, da je bil sam mož dvakratnega, trikratnega prepričanja, ker je pač priobčeval svoje spise v slovenskih listih vseh
smeri. Zanj je bil Cankar samo velik talent, »prvi stilist, kar jih je do sedaj rodila slovenska zemlja — glede drugega pa to dvomi dopustni«. Dr. Oblaku je bilo v odgovoru lahko zavreči očitek literarnega diktatorstva že s tem, ko je dokazal, da mu je ((Slovenski Narod« zavrnil njegov spominski članek o Cankarju samo zato, ker ni bil všeč dr. Tavčarju, dasi pri tem ni bil on sam nič tangiran. Zato se je moral pač zateči k drugemu slovenskemu naprednemu listu «Napreju». Glede pomembnosti Cankarjevih literarnih del se Oblak sklicuje na njihovo visoko kvaliteto, ki so jo priznali tudi drugi narodi; gled« kritike slovenske družbe navaja še druge slovenske pisatelje satirike, ki jih za njihovo delo nihče ni klical na odgovor, dokaz za dvakratno, trikratno prepričanje pa še ni dejstvo, da je Cankar kot pisatelj po poklicu pri malem narodu sodeloval pri listih vseh smeri, pri tem pa ostal organiziran socialist, saj so podobno delali tudi drugi slo-
venski pisatelji brez nevarnosti, da bi jim zavoljo tega očitali n anačajnost, V Tavčarjevem k-ivičnem ocenjevanju pomena Cankarjevega dela se dr. Oblaku nenadoma odkrije boj med s*aro in novo strujo, ki se za Tavčarja gotovo ne bo srečno iztekel. V drugem svojem članku Tavčar obrne ost proti slovenski literarni kritiki, ki zaslužna, dobra dela odklanja in trga, a nezaslužna povzdi-
konstatira, da sobesednik pač ni mogel izpodbiti njegovih trditev, o slovenski knjižni kulturi pa da ima premajhno mnenje, ko nanjo gleda z nekim omalovaževanjem, dosti manjše nego Cankar, ki je po Tavčarjevih besedah «slovensko kulturo v nič deval«. Soglaša pa z dr. Tavčarjem, da je treba končno sodbo o Cankarjevem delu prepustiti bodočnosti, čeprav se da že marsikaj danes definitivno
FRANCE DOBROVOLJC
guje nad mero s svojo hvalo. Tudi Cankarjevi spisi se preveč hvalisajo, a veliko vprašanje je, če bodo vzdržali to visoko ceno tudi v prihodnosti. Nato Tavčar z obilnim citiranjem iz starih romantičnih literarnih avtoritet skuša braniti lastno delo in očita dr. Oblaku •zaljubljenost« v Cankarja. Nazadnje obljublja sam kritiko nekaterih njegovih spisov, da bi se s tem vpeljala o njem pametna in pravična beseda, ki bo upoštevala tudi njegove napake, Oblak v svojem odgovoru
ugotoviti. Zagovarja svoj spominski članek, v katerem je ne-katerinv Cankarjevim spisom dajal najvišjo ceno, češ da v takem sestavku pač ne more opozarjati na slabosti in napake slavljenca in da to seveda še ni nikak dokaz za ozaljub-Ijenosts v Cankarja. Tudi pri proslavljanju Prešerna, ki je deležen ljubezni vsega slovenskega np.roda, ne poudarjamo niegovih človeških napak. Nazadnje z veseljem sprejme Tavčarjevo obljubo, da bo v posebnih nadrobnih kritikah razčlenil
Cankarjevo pisateljsko umetnost. V svojem tretjem članku se je dr. Tavčar lotil Cankarjeve novele «Na otoku«, ki je izšla v knjigi «Krpanova kobila«. Najprtj pribije, da mora pisatelj pisati za ljudstvo, jn to takt, da ga razume. Cankar je o svojem delu večkrat tožil, da ga ljudje ne razumejo, kar da ga je zelo peklo, Nato se loti analize novele Po njeni nadrobni vsebinski razčlenitvi prizna Tavčar Cankarju zelo virtuozno in krasno opisovanje vnanjih dogodkov v njej] v čemer bi ga utegnil le malokdo Prekositi. Toda če je pokazal mojstrstvo v nadrobnostih, pa vendar ni prepričal v noveli bralca s svojo umetniško pomembnostjo. Ne prepriča duševna stiska nastopajočega junaka in tudi premalo je jasen v opisovanju groze, ki ga prevzema, kajti ne vemo, kakšen strah je hotel opisati. Najbrž strah pred smrtjo. Toda tak strah so Se mnogo bolje opisati svetovni mojstri, kakor so bili Poe, Riic-kert in Maupassant.
M. S.
(Nadaljevanje sledi),
VREME
Nova vremenska motnja, ki se naglo premika iz Francije proti jugovzhodu, se približuje našemu ozemlju. Povzročala bo stopnjujočo se oblačnost z možnostjo manjših pa-davin._ Temperatura brez večje spremembe. ~ Včeraj je bila .v Trstu najvišja temperatura 7.6 stopinj, najnižja pa 4.6 stopinj.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
	Ifiiiijiiif!			mm	
	ipiiljl			1	
Mg		1 Bi			jiiiiiij
j ..		II	'j:.:		
tf '/.V	ili		:::::	i:;!!?!!!;!;	lili
					
		::: j::			
	.	iii iji	::::	'	
: H ,.	liiiilSlll	!? lil tu	••i:;		
3. JANUARJA 1952
I '""V
KITAJSKA NA DNEVNEM REDU razgovorov Churchill-Truman
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.35:
Poje sopranistka Kozem Rožica.
18.00: Ravel: Bolero. — Trst II.:
12.10: Za vsakogar niakaj. 20.02: Večerni koncert. — Trst I.: 18.00: Mozart, Liszt, Schubert. 22.45: Orkester Angelini. — Sjoveiniija: 12.00: Iz zakladnice Gojmira Kreka. 18.45: Valčk’ Friderika Chopina. 21.15: Skladbe Antonina Dvoraka.
Iruman bi rad, da bi Japonska priznala Čangkaiškot/o vlado in z njo podpisala mirovne pogodbo • Dnonni red ti/askinglonskih razgovori* /imenska gospodarska pomoč Angliji ko znašala 3UU milijonov dolarjev?
WASHINGTON, 2. — Iz dobro obveščenih krogov se izve, da je predsednik Truman sporočil Churchillu, da želi razpravljati z njim tudi o vprašanju Kitajske, posebej pa še o tem, da bi japonska vlada priz-znalsj Cankajškovo nacionalistično viado s Formoze za zakonito kitajsko vlado.
Vprašanje priznanja kitajske vlade (ki ima v primeru Japonske še ta pomen, da je mirovna pogodba v San Franciscu prepustila Japoncem izbiro, katero kitajsko vlado nri-znajo in z njo podpišejo mirovno pogodbo) je ena izmed glavnih spornih točk med ame-. riško in angleško politiko zadnjih let. Velika Britanija je priznala pekinško Mao Tse • Tungovo vlado, ZDA pa še vedno priznavajo Cangkajška za zakonitega predstavnika Kitajske.
ZDA upajo, da bo Japonska podpisala dvostransko pogodbo s Cangkajškovo vlado pod podobnimi pogoji, ki jih vsebuje mirovna pogodba, kekor hitro bo japonska mirovna pogodba stopila v veljavo. Japonci pa se se vedno obotavljajo, ker mislijo predvsem na svoje trgovske stike s Kitajsko, ki jim priAianje Cangkajškove vlade lahko samo škoduje.
Po tem novem problemu, ki se je pojavil v zvezi z razgovori med Churchillom in Tru-manem, se zdi, da' bo dnevni red.razgovorov obsegal ta vpra-
Zunanja politika:
1) Splošen pregled svetovnega položaja
zlsRK°0rdinaCUa POlitike d0
4) Vprašanje kitajsko - japonskih odnosov in ostala vprašanja Daljnega vzhoda.
5) Vprašanja Srednjega vzho-
dt^ zlasti Perzija in Egipt.
6) Vprašanja, ki se tičejo ju-gcvzhcdne Azije.
_ Gospodarstvo: Splošna vprašanja angleškega gospodarstva s posebnim ozirom na pomanjkanje -jekla in drugih surovin, ki so potrebne za izvrševale načrta	ob°t'°ževalnega
Vojaška vprašanja:
1) Gospodarski in erganiza-rambop mi v zvez; z ob-
2) Imenovanje poveljnikov i
oboroženih sil NATO za Atlantski ocean in za nekatera druga področja.
3) Uporaba atomskega orožja in oporišč za atomske bombnike v Velik; Britaniji.
4) Tehnično sodelovanje med veliko Britanijo, ZDA in Kanado na polju atomskega raziskovanja v vojne namene.
5) Standardizacija oborožitve vojaških sil NATO s nosebnim ozu-om na vprašanje pušk.
Kot znano, se atlantski organizmi doslej niso megli sporazumeti; ali naj uvedejo angleško ali ameriško puško kot standardno orožje atlantske vojske. Angleži se zelo trdo-vratno borijp za svoj model nu-ske in pričakujejo, da bo tudi Churchill storil vse, da bi prepričal vvashingtonske kroge, da J% angleška puška boljša cd a-menške. V ameriških vojaških krogih pa zastepa-jo nasprotno mnenje ■ jn poudarjajo predvsem to, da ameriška industrija lahko izdela v najkrajšem času milijone pušk novega a-meriškega modela. Ne glede na kvaliteto enega ali drugega modela je jasno, da Churchill proti tem argumentom ne bo megel mnogo ugovarjati.
. Spor za puške vpliva tudi na javno mnenje v Angliji. Prepričanje, da Amerikanci avtomatično zavračajo vse tuje iznajdbe z geslom: «Ni napravljeno pri nas«. se je začelo oglašat; že v Spodnji zbornici.
Vjirašanje pušk je že staro v atlantski organizaciji. Nobenega spora ni bilo glede načelnega sklepa, da morajo biti atlantske vojaške sile opremljene z isto vrsto orožja in mu-nicije in ne z orožjem raznih vrst in kalibrov. Nesoglasja pa so nastala, ko je šlo za to, katero orožje naj se izbere za standardno oborožitev atlantske vojske. Vendar spor zaenkrat nima velike važnosti, kajti zdi se, da bo popolno poenotenje oborožitve v atlantski vojski mogoče izvest; šele okoli leta 1860.
Obe konkurenčni puški sta: Nova angleška puška kalibra 2.80 palcev, ki jo je mogoče uporabljati kot polavtomatično puško ali kot puškomitraljez. Novi model nar bi zamenjal pu. ško Lee-Enfield kalibra 3.03 oalcev, ki je v uporabi že 50 let. Nova puška je lažja od stare, prav tako municija, je pa skoraj enkrat dražja.
Nova ameriška puška kalibra
Vlačilec ^Turmoil46 rešuje ladjo „Hying Enterprise64
Na ladji je ostal samo kapitan, ki že pet dni pričakuje pomoči. \ ihar nad Atlantikom pojema
ROTTERDAM, 2. - Medtem ko vihar na Atlantiku, ki je povzročil celo vrsto nesreč na morju in zahteval večje število človeških življenj, polagoma pojema, se veča zaskrbljenost za usodo ameriške trgovske ladje «Flying Enterprises (6711 BRT). Ladja je že od petka plen valov, nagnjena za 60 stopinj, kakih 800 km od jugozahodne obale Irske. Po zadnjih poročilih je glavni krov ladje že pod vodo.
Vlačilec «Turmoil», eden izmed največjih in najhitrejših angleških vlačilcev, je danes s polno pare, odplul iz Falmoutha proti potapljajoči se ladji in jo skuša doseči, še predno bi se popolnoma potopila. Začela se je borba s časom in pomorski kregi z napetostjo pričakujejo, ali bo zmagal vlačilec ali morje. Edino vlačilec «Turmoil» je dovolj močan, da lahko privleče «Flying Enterprise« z odprtega morja v pristanišče. Po računih bo vlačilec do ladje rabil 20 do 24 ur
Na ladji je še vedno njen kapitan Oarlsen, ki ni hotel zapustit, krova, ko so kmalu po nesreči nekatere ladje, ki so Plule v bližini, rešile 10 potnikov in 40 članov posadke (od rešenih članov posadke jih je *” Prišlo včeraj v Rotterdam). Kapitan je v stalni radijski Zve_2i z ladjami, ki potujejo v bližini, jn peroča, da je zdrav m da se dobro počuti. Kapitan pričakuje vlačilec, da bi pomagal spraviti ladjo v pristanišče. Trenutno je v bližini ladje torpedni rušilec «John w. Weeks».
Morje je še vedno zelo razburkano; yetpr Diha s pgVpreč-n° fhtrostjo 80 km na uro. Lad-™,'le p*en valov in je v stalni .S™P»»ti. ba se prevrne. Morski tok žene ladjo od obale s r-ovprečno brzino dveh milj na uro.
Vlečenje ladje v pristanišče »i?,,Ver n° stalo 30 odstotkov vora"6 Vredncsli ladje in to-
3 palcev, ki je lažji model sedanje standardne puške M -1 (Garand). Municija nove puške, ki jo imenujejo T-65 je ob nespremenjenem kalibru lažja. Diplomatski urednik «New York Timesa« James Reston piše danes, da v Washingtonu ne menijo, da bi Churchillov obisk v ZDA imel za posledico bistveno spremembo zunanje politike ZDA ali Anglije. Ne zdi se verjetno, da bi Anglija spremenila svoje stališče do Kitajske, prav tako ne, da bi menjala svoj sklep, da se ne pridruži evrop-ski_ vojski in Schumanovemu načrtu. Možno pa je, piše Reston, da bi bil dosežen kak napredek glede Irana in v izmenjavi informacij o atomski energiji.
V londonskih dobro obveščenih krogih pa se je danes zvečer razširila vest, da so ZDA pripravljene dodeliti Angliji začasno pomoč 300 milijonov dolarjev. Vendar gre — po istih informacijah — zaenkrat samo še za načelen sklep, plod razgovorov načelnika misije ECA v Londonu s predstavniki angleškega finančnega ministrstva.
V istih krogih menijo, da je treba uradno naznanilo o ameriški pomoči Angliji pričakovati približno ob času Churchillovega prihoda v ZDA.
Po določenem dnevnem redu Churchillovega obiska v Wa-singtonu naj bi bil Churchill že v soboto častni gost na malici, ki jo bo priredil predsednik Truman. To pa zavisi še od tega, če bo ladja «Queen Mary», s katero Churchill potuje, točno prispela v New York. Od tam bo Churchill takoj nadaljeval potova/nje v Washington, Popoldne se bosta podala Truman in Churchill na izlet po reki Potomac in bosta večerjala na krovu predsednikove jahte.
V nedeljo pa bo priredil Churchill malico na čast obrambnemu ministru Robertu A. Lo-vettu.
Formalni razgovori med britanskim ministrskim predsednikom in predsednikom Trumanom se bodo začeli v ponedeljek in Še bodo verjetno nadaljevali v torek-
Mecinarodm organizacija za civilno letalstvo (0ACI) pomaga pod okriljem OZN razvoju Letalske mreže v raznim državah. Na slikih je mednarodna skupina strokovnjakov ki se na letališču v Montrealu seznanjajo z dtelom na poveljniškem steffau letališča (Foto OZN)
Stalin na Koreji
MUNSAN. 2. — Stalin se bori na Koreji irt celo na strani OZN. Ne gre sicer za Jožefa, temveč za kapetana Gustava Stalina iz San Frančiška.
Kapetan Stalin, ki izgubi večino časa s potrpežljivim razlaganjem, da ni v nikakem sorod, stvu z mnogo bolj znano oseb-
nostjo, ki nosi isto ime, je Arne. rikanec prve generacije; njegovi stariši so se preselili v ZDA iz Švedske.
«Neverjetno je — pravi Gustav Stalin — kako nezaupljivi postanejo, ljudje kadar slišijo moje ime. Ko sem po koncu zadnje vojne obiskal sorodnike v Stockholmu, sem imel za petami vso švedsko varnostno
službo«. Na vprašanje, ali bi si pustil rasti brke in ali bi kadil pipo, odgovarja Stalin: »Nikakor ne«.
NEW YORK, 2. — Nesreče, ki so se dogodile v ZDA ob novem letu, so zahtevale 502 smrtni žrtvi. 318 smrtnih žrtev odpade na cestne nesreče, 61 na požare, 123 pa na razne nesreče.
TUDI VZHODNA NEMČIJA PRIPRAVILA VOLILNI ZAKON
Vzhodnonemška volilna kom sija je izdelala svoj načrt zakona za vsenemške volitve - Ponovna zavrnitev nadzorstva OZN
BERLIN, 2. —• Volilna komisija vzhodnonemške vlade j,e sporočila, da je pripravila načrt volilnega zakona za vsenemške' volitve. Sporočilo ko. misije dcdlaija; da načrt temelji na volilnem zakonu iz weimar-ske republike iz leta 1924 in da »vsebuje’ politične in jurid:ične garancije za svobodne, splošne, enake, neposredne in t-ine v
Predstavnik družbe «Douglcs» je hotel doseči mesečno proizvodnjo 200 motorjev po 20X00 konjskih sil, Japonci pa so odgovorili, da nimajo kapitala za modernizacijo naprav, nakup novih strojev jn zaposlitev potrebnih strokovnjakov.
Vendar so Japonci v piavrem optimisti in mislijo, da bodo
litve v narodno skupščino,V ki Jetila n^eatcii^ SSJSPfJS bj predstavljala
. . vso Nemci/-.). Ena izmed glavnih sprememb starega zatarna se tiče starostne meje za, volilno pravico. Po načrtu, ki ga je pripravila vzhod, n-cnemška komisija, bi imeli aktivno volilno pravico vsi dx-. žavljani, fci. so izpolnili 18 let, pasivno volilno pravico pa vsi eni, ki so dopolnil; 21 let (po vveimarskem zakonu je bila najniižja meja 21 aziremg 25 let)_ Dan volitev bi določila vsenemška konferenca in obe nemški vlad; bi ga moral; tri mesece poprej sporočiti v obliki zakona. Ista konferenca bi morail a imenovati tudi volilno komisijo.
Poročilo vzhodnonemške volilne komisije končno še enkrat zavrača možnost, da bj se volitve v Nemčiji vršile pod nadzorstvom OZN,
O zakonskem osnutku bodo govorili na blaženih vsenemških razgovorih o volitvah. Zahodna nemška vlada je že pred dvema mesecema pripravila načrt volilnega zakona, ki Pa ga ^ je vzhodnonemška vlada zavrnila.
letala na reakcijo, v prvih treh mesecih bi pa opravljali samo popravila.
V obveščenih krogih menijo, da se bo proizvodnja letel na Japonskem pričela tp pomlad. Ravnatelji petih velikih letalskih družb bodo v kratkem odšli v ZDA in sklenili pogodbe z ameriškimi družbami.
Obsojen po zakonu
iz leta 1361
LONDON, 2. — Neki Londončan je bil obsojen na 12 mesecev zapora pogojno na osnovi nekega zakona iz leta 1361, ki je naperjen proti ljudem, katerih ravnanje «bj moglo prekiniti javni mir«. Obsojenec, ki ima 49 let, je priznal, da Je poslal svoji ženi in svojima dvema hčerkama nekaj anonimnih cbrekcvalnih pisem proti zaročencu ene izmed obeh hčera.
T.
Zaprla madžarska konzulata v New Yorku in Clevelandu
«miiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiimmiiiuiiHiiiiiif,t,i„i,n,,,,,,!,!.
Mnogi ljudje se začudeno vprašujejo, zakaj se Hitler po zmagi pri Dunkerqueu ni izkrcal v Angliji?
Anglija tedaj ni imela n obari ih obrambnih sredstev na kopnem. Od začetka vojne je vso organizirano vojsko pošiljala v Francijo Hitler je računal, da bo poslala na kontinent največ tri divizije. Toda maja 1940 jih je imela tam deset.
Ni pravilno reči, da je Anglija takrat skoparila s svojo pomočjo. Celo po Dunjeerqueu je ponovila neodpustljivo napako, ko je poslala čez Rokavski preliv zadnjo veliko tankovsko enoto — nesrečno brigado lahkih tankov, ki se », izkrcala na bregove Seine in bila v srditi bitki uničena, ne da bi ta žrtev Angležem kaj koristila.
Prav ,tako ne moremo reči, da bi se bili Angleži umaknili iz Dunkerquea prezgodaj. V resnici so se umaknili prepozno.
Ce bi bila britansko poveljstvo in vlada realno presojala položaj, bi bila poklicala svojo vojsko nazaj v Anglijo še istega dne, ko se je zvedelo za prodor fronte pri Sedanu. Ze takrat je bilo očitno, da je bitka za Francijo izgubljena.
CLEVELAND, 1. •— Madžarski konzulat v Clevelandu je včeraj prenehal delovati. Kot znano, je ameriška vlada zahtevala, naj se zapreta madžarska konzulata v New Yorku in Clevelandu do polnoči 31. decembra. Ta ukrep ameriška- vlade je v zvezi z aretacijo 4 ameriških letalcev na Madžarskem, ki s0 jih madžarske oblasti izpustile za bogato odkupnino.
V washingtonskih uradnih krogih zatrjujejo, da bodo ZDA obtožile Madžarsko pred OZN, da je ziprla štiri letalce, da bi debila odkupnino. Dodajajo pa, da bo iz tehničnih razlogov zelo težko, da bi GJ,avna skupščina OZN o tem razpravljala še na svojem pariškem zasedanju, ker je rek za predlaganje novih točk dnevnega reda že pošel. Zato menijo, da bodo ZDA počakale do septembrskega zasedanja
28 smrtnih žrtev
letalske nesreče v Arizoni
PHOENIX (Arizona), 2. —■ V-seh 28 oseb, ki je bilo na krovu vojaškega letala C-47, ki je v nedeljo izginilo v Arizoni, je našlo smrt pod ruševinami. Le. talo je treščilo ob hrib Lookout in se vžgalo. Samo rep je ostal cel. Reševalne odprave še niso prišle do letala, videl pa ga je neki co\vboy, ki je prvi prišel na kraj nesreče in ki zatrjuje, da mrtvih sicer ni štel, da pa je izključeno, daf bi kdor koli preživel nesrečo.
držav v Oslu
S portugalsko prijavo so bile zaključene prijave za sodelovanje na zimskih olimpijskih igrah - Norveški meteorološki.urad napoveduje mraz in sneg
OSLO, 2. — Na zimski, olim-piadi v Oslu bo sodelovalo 29 držav, kar je doslej največja udeležba na zimskih olimpia-dah. V Garmisch-Partenkirche-nu leta 1936 in v St. Moritzu leta 1948 je sodelovalo 28 držav.
Rok za prijave je zapadel 31. decembra opolnoči. Zadnja se je prijavila Portugalska; njen 'brzojav je prišel sicer nekoliko prepozno, vendar je bil v Lizboni oddan še pred polnočjo in zato je bila prijava sprejeta.
Poročilo meteorološkega zavoda v Oslu daje končno nekaj upanja, da se bo program odvijal brez težav. Zavod je napovedal znižanje temperature in verjetnost snežnih padavin. Do-
slej so bili olimpijski tereni brez snega — prava redkost na Norveškem.
Glavni tajnik organizacijskega odbora zimskih olimpijskih iger Rolf Petersem je v svojem novoletnem pozdravu navedel kot prvo željo: čim prej čim več snega! To je važno zlasti za progo za bob, ki jo je treba skrbno pripraviti.
Medtem pa še ni gotovo, ali bo ameriška reprezentanca v bobu lahko sodelovala na olimpijskih igrah. Ameriški olimpijski odbor še vedno išče 11.000 dolarjev (približno 7 milijonov lir), ki so potrebni za stroške potovanja in za bivanje na Norveškem za ameriško ekipo, ki
Jugoslovanski nogometaši zmagali v Memčiii in Beisiii
Zq novo leto so v Zahodni Nemčiji igrala tri jugoslovanska moštva in vsa zmagala • Partizan pa |e zmagal v Anversu
FRANKFURT, 2. — Jugoslovanska nogometna moštva so tudi včeraj dosegla nove uspehe na svoji turneji po Zahodni Nemčiji. V t^eh igrah so dosegla tri zmage. V Belgiji pa je igral Partizan in tudi zmagal.
V Frankfurtu je splitski Hajduk premagal domače moštvo FSF s 4:3 (prvi polčas 1:1).
V Muenchenu je Crvena zvezda igrala z Muenchen 1860 in prepričevalno zmagala s 3:0 (prvi polčas 2:0).
V Essenu Je Sarajevo premagalo domače moštvo Schwarz -Weiss s 4:3 (prvi polčas 1:3).
V Anversu Je beograjski Par-
tizan igral z mestno reprezentanco Anversa in po zanimivi igri zmagal z rezultatom 3:4 (prvi polčas 3:2).
o * o
RIO DE JANEIRO. 2. — Nogometno moštvo »America F. C.» iz Rio de Janeira bo verjetno od marca do maja odšlo na turnejo po Evropi. Načrt turneje predvideva tekme na Portugalskem, v Franciji, v Španiji, Belgiji, Nemčiji in Angliji. s> b
VALENCIA, 2. — Italijanski igralec tenisa Giuseppe Merlo je zmagal v mednarodnem teniškem turnirju v Valenciji, V finalni tekmi je premagal Arne. rikanca Gene Garretta s 6:2, 6:4, 6:3.
bi štela 12 tekmovalcev in enega spremljevalca.
Pet ameriških hitrostnih drsalcev pa je že odpotovalo v Evropo. Drsalci so: Ken Hen-ry, Don Mc Dermott, Chuck Burke. Pat Mc Namaza in Al Broadhurst. Z njimi sta dva spremljevalca.
»k & *
RIO DE JANEIRO, 2. — Brazilsko košarkarsko moštvo «Fla-mengo« je odpotovalo v Pariz. Brazilski košarkarji gredo na turnejo po raznih evropskih (deželah.
Kuebler zmagal
v Buenos Airesu
BUENOS AIRES, 2. — Na velodromu ((Predsednik Peron« je bilo mednarodno kolesarsko dir-kališčno tekmovanje. Na tekmi na 60 km je premočno zmagal Švicar Ferdi Kuebler s 54 točkami. Dragi je bil Argentinec Caccavo z 20 točkami, tretji pa Argentinec Pezoa s 7 točkami. * * *
MILANO, 2, — Glavni odbor italijanske nogometne zveze je danes odlločil, da bo tekma prve italijanske lige Pro Patria — Atalanta, ki bi morala biti 30. decembra. 10. januarja. Zavrnil je pritožbo Rome proti tekmi Brescia - Roma in naložil Padovi 150.000 lir globe zaradi incidentov na igrišču. Igralci Lucchese pa so bili kaznovani kolektivno s 40.000 lirami.
Letošnja kolesarska
dirka po Nemčiji
FRANKFURT, 2. — Kolesarska dirka po Nemčij; bo to leto obsegala 14 etap in bo dolga 3000 km. Tekma bo v avgustu; začela in končala se bo v Frankfurtu. Dve etapi sta na kronometer:	Braunschweig	—
Hannover jn Muenchen-Nuem-
Angleži se boje
nemške konkurence na Srednjem vzhodu
LONDON. 2, — Konservativni list «Daily Mail« opozarja danes na «povečanj>e nemškega vpliva na Srednjem vzhodu«.
List poroča, da so nemške tvrdke sklenile v Egiptu pogodbe za 7 milijonov funtov šter-lirrgov in nadaljuje: «V Kairu se širijo govorice, da namerava Egipt skleniti z Nemčijo trgovsko pogodbo za 100 milijonov funtov šterlingov in da bo ustanovljena posebna egiptovsko-nemška banka, k; bo finansirala trgovsko izmenjavo. Razpravljajo tudi o možnosti imenovanja nemškega dipomrt ke-ga predstavnika v Egiptu. Nem-škj diplomati so na Srednjem vznodu v obliki opazovalnih odposlanstev in vzdržujejo zveze s tamkajšnjimi vladami v pričakovanju uradne obnovitve diplomatskih stikov. Zmno je tudi, da uporabljajo številne arabske dežele bivše častnike nemške vojske in letalstva za vežbanje lastnih čet. V Kairu je prispel častnik nekdanjih nemških padalskih oddelkov in zdaj je svetovrlec egiptovskega vrhovnega poveljstva v zvezi z ustanovitvijo egiptovske padalske brigade«.
Japonci bodo spet
gradili letala
TOKIO. 2. — Potrjujejo, da oodo japenske letalske tovarne v kratkem spet z-čele delovati. Glasilo japonskih industrijcev «Kogio Širnbun« poroča o Pr> drofcnostih pogajanj, ki to jih zastopstva ameriških letalskih družb imela z direkcijami glavnih japonskih letalskih tovar/i. Veliki japonski list«Tokio Sim-bun« objavlja članek o islem vprašanju.
Pogajanja je vodil predstavnik ameriške družbe «Douglas Aircraft« v sodelovanju z gospodarskimi sodelavci Ridgtva-jevega poveljstva. Amerikanci so pregledali položaj petih velikih japonskih družb za proizvodnjo letal in predstavnik družbe »Douglas« je prosil njihove ravnatelje, naj pripravijo načrte o obnovitvi dela v tovarnah, tako da bj lahko izdelale 75 dvomotornih in 25 šti-rimetornih letal na mesec.
Proizvodnja letalskih trupov in kril, pa tudi inštrumentov ni težko vprašanje. Mnogo teže je s proizvodnjo motorjev.
Mišja pamet
.LONDON, 2. — Kmet z otoka Wight je doživel veliko presenečenje, ko je hotel mišim preprečiti, da bi jedle pičo za kokoši. V okolici kurnika je natresel zastrupjeno krmo, namenjeno mišim. Te pa so polagoma zvlekle zastrupljeno krmo v kurnik. 'Na limanice ni šla nobena miš, pač pa so skoraj vse kure poginile.
V bližini Londona, v Sunder-iundu, pa je zgorela hiša po krivdi miši, ki je pregh-dsla cev za plin. Uhajajoči Plin je prišel v stik s plamenom v bližnji peči in povzročil požar.
i, pingvini in žirafe
žrtve londonske megle
LONDON, 2. — Megla ima zelo. resne posledice na življenje v londonskem zoološkem vrtu. Osebje, ki krmi mroZe, Ima ve. like težave, ker mora dobesedno utakniti ribe živalim v gobec." Zdi se, da mroži v megli sploh ne vidijo.
Pingvini v meglenem ozračju hitro dobijo naduho.
Žirafe v vlažnem ozračju in megli zelo hitro zbolijo na vratnih boleznih. «Ce bi le mogle kašljati!«, je vzdihnil živino-zdravnik. ki zdravi žirafe in ki ima s čiščenjem njihovih vratov obilo posla. Anatomska zgradba žirafe je takšna, da si ne more s kašljem olaišati bolezni.
* * *
V7ASHINGTON, 2. — Predsednik parlamentarne komisije za obrambo CIarence Carncn je izrazil mnenje, da bodo v prihodnjem proračui u ameriški vojaški izdatki Znatn0 zmanjšani.
KINO
V T It S T t
Rossetti, 16.30: »Napoleon«, Renato Rascel, Lilia Silvi,, Ninchi-Excelsior. 16.00: «Včeraj rojena«, B. CravvforJ in W. Holden. Nazionale. 16.00:	((Stražniki	in
tatovi«, Totf> in Fabrizi. Fenice. 16.00:	«Trije	vojaki«.
Stevvart Granger in D. Niven. Filodrammatico. 16.00: «0 kej, Neron«, W. Chiari in L Trost. Arcobaleno. 15.30: »Nocoj se 2“' bavajmo!«, D. Kaye in Tierney. Astra Rojan, 16.30: «Amerikanec v Etonu«, Mikey Rooney. Alabarda. 15.30: «Neptunovi lit'" Ester Williams, Red Skelton. Armonia. 15.30: ((Kaznjenec«. a Toso in F. Marži.
Ariston. 16.00: «Beg v ČM«’ Wright in David Niven. Aurora. 15.00; «Pomlad v soncu«,
J. Mac Donald, L. Nolan, Garibaldi. 15.00: «Strastno kovanje«, J. Carrol in Ideale. 16.00:	«Rjava polt*,
0’Hara.
Impero. 15.45: «Ne muči m« rt‘‘' John Hodiak in F. Slffofi Italia. 16.00: ((Nedokončan PltSS'
« M. CfBrien in Cyd Charlss6-Kino ob morju. 16.00: dNis^0 sami«.
Moderno. 16.00: ((Virginija*. ^ Carroll in F. Mc Murray. Savona. 15.00:	((Dvanajstero S*
naziva oče«, C, VVebb.
Viaie. 16.00: «Vražja rjavolask,’
S. Pampanin; in Ugo Togna^' Vittorio Veneto. 15.30: «7. koni(< niški polk v napadu«, E. Flf1’11, Azzurro. 16.00:	«Krokodil
Piavi«.
Belvedere. 16.00: «Krvoločni P‘!s Marconi. 16.00: «47 — govoreč1 mrlič«, Totd, Pampanini.
Massimo. 16.00: «Kaprolu ug‘aja-’° plavolaske«, D. Porter.
Novo Cine. 16.00: »Tokio Joe"' Odeon. 16.00: «S!jajna nego^ vost«, Cornel Wilde.
Radio. 16.00: ((Indianapolis*« Gable,
Vittoria. 16.00: »Večni spor*, nabella in Fernand Ledou*,
n*
RADIO
.1 IGOSI.OVAA*!**«
C O M «•) it m T A
1932
ČETRTEK 3.
Poročila ob 7.00,
Lahka glasba. 14.00 Glasbene U ke.14.35 Poje sopranistka K^oi)
januarja
13.30, 1^5
Rožica. 18.00 Ravel: Bolero. Pesmi Jugoslovanskih nar* 23.10 Glasba za lahko noč.
t u » r 11.
ll.JO Lahka glasba
vsakogar nekaj. 13.00 Dvospe^jo spremljavo harmonike. .Ajj Zmerni ritmi. 13.30 Popoldni) koncert. 17.30 Plesna glasba. Glasbeno predavanje. 18.45 r bavna glasba. 20.02 Večerni h jc cert. 20.45 Lahka glasba.. Radijski oder, nato priljdWJ ifl melodije 23.00 Znani -valč«1 tangi 23.32 Nočne melodije-
*' «t IS'I
},s'
7.30 Poročila. 7.45 JutranJa»0p ba. 11.30 Skladbe za godalrtar kester. 12.15 Nove neapejbr. pesmi. 13.30 Ritmični orke&n 14.15 Kulturna oddaia. 14.25„r)0 in tja po svetu. 17.45 Poje ‘Vjt, Tagliabue. 18.00 Mozart, W Schubert. 19.15 Pesmi- .jjlJ' Zcravniška ura. 20.00 P°T%r 20.30 Radijska revija «La i.jli' sta«. 21.30 Koncert. 22.15
Škandal „h!ačnifi gumbov" v ameriški vojaški upravi
VVASHINGTON, 2. — V ame.  ............................
rišlci vojaški upravi se priprav-1 ska fantazija. 22.45 Orkester lja nekam čuden škandal, ki je “"n”1 že dobil ime »škandal hlačnih gumbov«.
Republikanski poslanec Wal-ter Norblad zatrjuje v pismu, ki‘ ga je poslal ministru za vojsko, da so na vseh hlačah, ki so bils zadnje čase izrotene vojaški upravi, prišitj tudi gumbi za naramnice. Vojaški pravilnik, ki velja v ZDA, pa strovo prepoveduje vojakom nošnjo naramnic. Republikanski poslanec ceni, da je na vojaških hlačah približno 12 milijonov gumbov odveč (2 milijona hlač. na vsakem šest gumbov za naramnice), ki jih bo morala vlada kljub temu plačati dobavljačem.
gelini.
k l,OV K N I J A jfa
12.00 Iz zakladnice GfiV Kreka. 12.30 Poročila. 12-4« &■ bavna glasba. 13.10 PopuiarjLter la velikih mojstrov. 14.10 Ljjtie spored orkestralne in sob’ %s-glasbe. 15.00 Poročila. l.Hte " bavna glasba. 15.30 Želeli >ea: poslušajte! 16.15 L. v. Bee^ po-Klavirski trio v c-molu. 1?:"
glasba, ijte! 16.
trio v c-molu. i'
- .15 Narodne Pe5mali.al4 Lahka glasba. 18.15 Isra, m ih
sam bi i Srečka ' Dražila:
18.45 valčk'40 Z*'
Okno v svet,
rika Chopina, 19.0U n« ;ni p-;: bavna glasba. 20.15 SiavLcjan^ pojo operne apije. 21;°?«
; znanimi umetniki. 21-L, poro° Antonina Dvoraka. 22V la. 22.20 Melodije za P‘Q
.IIIMI«1*
berg.
uimiiiMiiiiiniiiiiiiHi,m,minulimi, ■iiinniiiiiiii, uiuMiiiiiiiiiii, 1, mi n mii 111 miiii, ni m nun m, iihmimiimi i„„, ,iii, nun mmii 111111111 iinmii 1111 mi, mini m 1111 u „11,11111, umni iinimin iimmiimmiiiim um  .........................................................................................uiMiiiiiiiiiiiniuiiin11111""""
„opoldhev«
so samo v enem giben-
•JO zaupanje v francoske generale so Angleži potem plača 1 s tem, da so izgubili svojo vojsko. Junija 1940 je ostalo na Britanskem otoku samo nekaj polkov, ki so se šele formirali, in enote narodne straže.
Hitler je to vedel.
Vendar ni poizkušal izkoristiti te edinstvene priložnosti. Ko je s tiancoske obale zagledal obrise angleških čeri, je sklenil kreniti proti jugu, preden je udaril z vojsko na vzhod, kjer je doživel poraz in smrt.
Vsi smo prepričani, da je bila to njegova glavna napaka. Kaj pravijo o tem niirnberški dokumenti?
ODLOMKI IZ KNJIGE R. CARTIERA ..TAJNOSTI DRUGE SVETOVNE VOJNE" [T
Zakaj se Hitler ni izkrcal v Angliji in zakaj ni zavzel Gibraltarja
španskih železnic je ukazal, naj ki bo v odpravi čimveč motorizi- ■
. uničile močno utr a	kol®158,
ranih enot, Razen tega je uka- j Emačl in jo spravile n	^ejee
zal, naj se na Sredozemskem | Gibraltar pa je bil J'1	0;0ček
morju zbero podmornice, ki bi1 zemlje, brez jettJ^	zadnji
Dajejo nam čuden odgovor ki mu. je težko verjeti, ki pa drži. Pred junijem 1940 Hitlerju nikoli ni prišlo na misel, da bi se izkrcal v Veliki Britaniji!
Pripravil je bil vse načrte, le enega ne. Sanjal je, da bo zavzel daljno Južno Ameriko in da bo v Severni Ameriki z Američani nemškega porekla sprožil novo vojno med Severom in Jugom. Ni mu pa prišlo na misel vkorakati v London kot zmagovalec!
Piedvsem je imel o Angliji najboljše mnenje. Pred njo se
mu je nekako ustavila pamet. Celo ko je rohnel nanjo, ji je priznaval večjo moč. Bil je revolucionar, ki se je bal grofice. Mislil je, da bo bitko za Anglijo dobil na kontinentu.
Živel je v trdnem prepričanju, da bo Anglija pripravljena na pogajanja takrat, ko bo Francija ležala poteptana pred njegovimi nogami,
Jodl je izjavil pred sodiščem: «Firer je bil pripravljen skleniti mir z Anglijo na pesku Dunkerquea».
Hitler torej ni nameraval uničiti Britanskega imperija. Cernu naj bi zavzel London, 6e mu je dovolj Calais? Menil je, da je Anglija ranljiva v zraku in na morju. Invazija bi bila odveč,
V direktivi z dne 10. oktobra 1940. leta navaja med drugimi cilji ofenzive na zahodu tudi ((osvojitev ustrezne baze za bodoče pomorske in zračne ope-
racije proti Angliji«. Manjka beseda ((kopenske«. Hitlerju ni rojila po glavi misel na izkrcanje.
Ofenziva proti Franciji naj bi zadela tudi Anglijo, toda brez ofenzive. Junija 1940 v arhivih OKW še vedno ni bilo načrta o izkrcanju.
Takšno operacijo so začeli proučevati šele po francoskem manevru, ko je Hitler spoznal, da- se Anglija ne želi pogajati. Toda izkrcavanje je težavna in zamotana operacija. Generalštab je nekaj tednov pripravljal majhno izkrcavanje v Angliji je zahteva nekaj mesecev.
To je bilo v juliju. Prepozno za tisto sezono. Prepozno za tisto leto Prepozno za zgodovino.
«S10 je za tole«, pripoveduje Jodl:	»Nemčija ni gospodar
morja, zato mora biti vsaj popoln gospodar neba. Angleško letalstvo mora biti "uničeno*.
Zračne operacije pa so v
septembru pokazale, da tega ne bo mogoče doseči. Angleško lovsko letalstvo je bilo še tako trdno, da so morali Nemci celo opustiti bombardiranje Londona podnevi . Na izkrcanje ni bilo moč misliti: brez sodelovanja morja in neba je Izikrcanje izključeno,
* Na izkrcanje Hitler poslej ni več mislil. Strah Angležev spomladi 1941 je bil brez podlage.
Hitler sam je to omenil na nemško - italijanski konferenci 21. januarja 1941. Med dokumenti nurnberškega sodišča je tudi ta zapisnik.
«Jaa sem nasproti Angležem kakor lovec«, je rekel, »ki ima v puški en sam naboj. Dokler ga čuva, je močan, če strel zgreši, je po njem. Ce bi se nam izkrcanje ponesrečilo, bi bile naše Izgube tako velike, da bi bili Angleži dolgo varni. Vojsko, ki jo morajo držati na otoku, bi poslali na druga bojišča,
zlasti na področje Sredozemskega morja. In narobe. Cim dlje jih bom ogrožal, tem • bolj jih bom nevtraliziral. Zato svojih priprav ne prikrivamo«.
Angliji v resnici nikoli ni pretila invazija!
Leta 1940 je bilo še upanje, da bi se izkrcanje posrečilo. Silni bojni metež pri Dunker-queu bi ga omogočil. Toda Hitler bi moral priti v Rokavski preliv z načrtom že v žepu.
Ta načrt bi lahko napravil že pozimi. Imel je dovolj časa. Imel je sredstva. Toda namesto načrta o vdoru v Anglijo, je pripravil načrt samo za okupacijo Norveške, kar se mu je zdelo nujno potrebno v bodoči zračni in pomorski vojni proti Angliji.
V čudnem prepletanju skrivnosti minule vojne sta morda prav Oslo in Narvik rešila London in Liverpoole.
Hitlerjeva glavna misel je bila postopoma potegniti Francijo v pravo vojno proti Veliki Britaniji.
Hitler ei je zastavil nov cilj: odločil se je za napad na Gibraltar.
«S politične strani smo ukrenili vse«, piše v direktivi št. 18 — da bi Španija čimprej posegla v vojno. Nemška intervencija na Pirenejskem poloto. ku (načrt «Felix») bi izrinila Anglijo iz zahodnega dela Sredozemskega morja. Zato bi bilo potrebno:
a) zavzeti Gibraltar in zapreti ožino;
b) onemogočiti Angležem izkrcanje ali oporišče na kakem drugem mestu Pirenejskega polotoka ali na atlantskih otokih.
Hitler je že imel pripravljen načrt o zavzemanju Gibraltarja v štirih etapah.
Zaradi nezmatne zmogljivosti
napadle angleško mornarico, ko angleškega ozemlja 18 bi jo napad iz zraka pregnal iz klin, na katerem se je •\ inentu Gibraltarja. Hotel je zbrati to- angleška moč na _	pj-a-
liko nemških čet, da ne bi potreboval španske vojske. Prav
tako je sklenil, da Italija ne bo sodelovala v napadu na Gibraltar.
Bo njegovem mnenju bi osvojitev Gibraltarja znatno dvignila pomen atlantskih otokov za bodočo nemško vojno na morju.
«M-isel na okupacije Kanarskih in Capeverdskih otokov«,	,
je Izjavil Jodl pred niirnber-,	ta"	mlaE,e ke bj An«";
sodiščem, «je bila firerju I ved,° d" ,g’ ,L-L ^
škim
zelo pri srcu. Sefi letalstva in mornarice so se upirali temu načrtu, ker so bili prepričani, da bi nam velika daljava in premoč Angležev na morju onemogočili, delj časa držati te baze.
Geslo ((Fellx» je bilo simbolično — srečna operacija! Gi-braltar je pretil samo še s svojim strašnim imenom. Stara trdnjava prav gotovo ne bi vzdržala bombardiranja štuk,
žem
ostala v vzhodnem
Sredozemskega morja po810
rska
n)im
po-
.GlavnJ urednik BRANKO BABIC,- Odg. urednik STANISLAV RENKO. - UREDNIŠTVO. ULICA MONTECCHI št 6, III nad, - Telefon štev. »3-8,h In 94-638. - Poštni predal 502 - UPRAVA. ULICA SV FRANČIŠKA št. 20. - Telefonska št. 73-38 - OGLASI: od 8.30 • 12 in od 15	18 - Te).
^	~	Cene	oglasov: Za vsak mm viJine v iirlnt 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnj 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ’ za vsnk mm Širine 1
stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. - Tiska TržaSki tiskarski zavod - Podruž.: Gorica. Ul. S. Pellico i-ll„ Tel. 11 32. Koper, Ul. BattisM 301a-I. Tel. 70
NAROČNINA: Cona A. mesečna 35U četrtletna 900 po.letna .700, ce.oletna 32«. Ur. Cona B: izvod 6 mesečno .50 d.n. FLRJ: «»£ ^72°^ UsK* Poštni tekoč, račun za STO . ZVU. Aa.ožmštvo tržaškega t.ska. Trst 1 .3374 - Za JugoBlav.jo: Agencija ')er""	’	s 3 ™	3
tel 20-09, tekoči račun pr. Komunalni Pankt v Ljubljani 8-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska ZO.Z ■ TR ^
Gibraltar se ne m “ ,;oonsk3 niti. Znano je kako je )«>P0 gjn. vojska bliskovito za znatI)0 gapoore, čeprav je [efa 19i0.
šibkejša od nemsk naydušen za
Gbring, ki je	;e	govO'
gnbraITndrXrškim' sodišč^
iP ‘ožno: «Z njo bi se n11' diifv °Afriki in zavezniki P lam nikoli ne bi mogli izkrca«.,
Keitel je	"ZavzethJf	pri'
nas morda ne bl.g|6-
baza Aleksandrija, toda 1. bi vsekakor zboljšali svo] ložaj«.	.{,1?
Zakaj se ta načrt ni ure*81
Jodl je natanko odgovori to vprašanje:
((Na Gibraltar nismo Ud zato, ker nam Spanci tega dovolili«-
(Nadaljevanje sladi)
Ljubljana Tvrševa 34