5\k~ k. Hofbibliothek Wien *«l.... St 20. T Gorici, 15. maja 1885. „Sofiau izhajn vsak petek in Teljft do posti prejemarm »li r Gorici na Aom poSiljana: Vse leto.....f. 4.40 Pol leta.....„ 2.20 Cetvrt lcta . . . . .,1.10 Pri oznanilih in tako tudi j-.ri „ptt-tianicah" se placuje xn uavadnu tristop-no vrsto: 8 kr. ee se itska 1 krat 7 ., „ „ „ 2 „ 6 „ „ » ,, 3 „ L*?«LL drko po prostoru. Tedaj XV. ----------. ^'toMJpfr 8 kr. t tobakaniicah 7 gOBpofefki uilfci blizu ,,treh kron", na starem bgn in v nanski ulici ter v Trsfo, via? C*» sor'ma, 3. Doj.isi naj se t^Ta^flvoljiio,p'o«iU|Jajo orcdiiistytt ,,Sote" y'Gqnci^na Travniku 16,1.', narocniha pa opraf HiStru ,$65©" Via della Croce fit. 4. JJ. Rokopisi ee ne.y^aftajo; dopiai 3tj se Wftfovoljao frapkujejo. — Delaiqem in drugipi nepreinofcniin sb, ,narp'fcnini tuiia, «koae oglase pri oprataJfctTO. «5*-==5== Slovensko narodno politldno drultvo ^loga" v Gorici si je v evesti, da je vedno delalo za blagitijo naroda in delete po mofieh, katere je imolo. V prvi vrsti delalo je za Slovenes, ali ob eiiem je mislilo na 780 dezelo; nikoli ,ni odrekalo dragi narodnosti njenjh pravic niti jej stavljalo ovir v njih dosego ali izvrSitev. Poaebno bilo je drultvu vedno na tern lezece, da se rolijo v javne zastope, v dezelni in drzavni zbor, taki raozje. ki poznajo dezelo in njene potrebe in ki imajo srce na praveui meetu, da se potegnejo o pravom 5asu za dezelne koristi in za narodno ravno-pravnost v poknezeni grofijt gorilki in gradilki. Tega nadela drzl se drultvo tudi lotos in skusa po svoji mo<5i, da bi poizvedelo 2elje in potrebe slo-venskega ljudstva in Jvso dezole, da bi priporoSalo za drzavni zbor take .kandidato, od katerih je pri-cftkovati, da bodo na podlagi vaestranske ravnopravnosti odlocno delovali za gmotno in dulno korist nale grofije. Kmcckim obcuiam, kakor tudi mestom in trgom prtporocllo je drultvo po zadnji BSo&* kandidate, na katere se sine vsakdo zanasati, da bodo izpolnovali svojo dolznost, o katerih je splolno prejricanje v deleft, da bodo po svoji vestt slozno delovali za vse-stranski napredek male, pa lepe nale deLelice. 2a veliko poaestvo drultvo takrat ni poznalo Se kandidata, ki bi ustrezal vsestranskim zahtevam, zato si ni upalo priporodati nikogar, ker ve" predobro, da gre tu za jako vaSno stvar, in da ne sine podpirati kandidata, ako ni popoluoma preverjeno o njegovi sposobnosti za drzavno poslaastvo v sedanjih neugod-nib in tezkih razmeiah. Zato je dmstvo svoje poizvedovanje inpresoje-vanje nadaljevalo ter se ni baio ni truda ni zamere, da bi uatreglo svoji Sirji domovini Avstriji in narodu eloveuskemu na Gorilkem, ki se zaveda svojih pravic in lepo napieduje v vsakem oziru, kakor so pdcale volitve v dezelni zbor pred dvema letoma. Ponudili so nam kandidata iz Lahov, grofovske-ga imena, ali ponudila nam ga je stranka, ki ni bila nikoli prijazna naporom sloveaskega naroda na Gori-skem, ki $* je vedno, oe je ie mogla, zavirala v njegovem vsestranskem razvoji. Od take strani ne morerao sprejeti kandidata; radi tega bilo je nemo-goLe, da bi bila »Sloga* onega kandidata priporocila Slovencem. Ponuja se tudi drug kaadidat knezjega imena, kateri do zdaj v javuosti ni Ie ni$ storil. Tega kandidata priporoca neka Btran, ki nikoli ni bila prijazna Slovencem, ki mrzi vse, kar je slovancko, in mir-no gleda, kako preairni tujci teptajo pmvice pohle?-nih domadinov. Kar pride od te strani, je Slovanu neaveto; nikdo ne more podpirati take kandidature, ako se node pregresiti uad narodom, katerega verni sin hofio ostati vsak rodoljub. aSlogi* se je poare5iio, da je po dolgem iskanji dobila moza, kateri zasluii popolno zaupanje ne sa-mo Sloveacev, ampak vseh. veleposestnikov na Gorilkem, , vseh onih jdrzavljanov, katerim je leze6e na tern, da Avstrija obstoji in da so z&dovoljni in srecai raznovratni narodi, ki sestavljajo to staroslavno drzavo. Ta moi je viaokorodoi gospod hamornik Njegovega c. h. apostdsfccga Velifanstva presvitlega cesaiya in vdeposestnik v Podgori. Grof Attems jo mog, katerega podpisano drultvo priporo^a svojim slovenekim rojakom in vsem pravicoljubnim gorilkim sode2elanom kot najboljega kandidata, katerega imamo zdaj za veliko posestvo na Gorilkem. Njega treba je voliti, ali pa nikogar, ker med svojima nasprotnikoma odUkuje se kot svitlo solqce od blede lune, ki dobiva evetlobo od solnca. Gro^ Attems se ne ponuja, ampak prof:li smo ga,,jnaj bi poslansivo eprejel. Kerad je to storil, vender odrekj fe ni, ko je ridd, da domoviaa wttev* to zrtev od njega. Grof Attems je vzglednega d r u-z i n s k e g a zivljenja, kakerlno bo nabaja le v onih dru2inah, ki se drzijo starih, lepil) in poltenih uavad. Grof Attems je izobraitan moz, 5e tudi se ne baha s6 svojim znanjem, amoalc je skromeu in uljudon. Grof Attems je eden najpremo^aojlih posestnikov na Gorilkem in jako dober gospodar, ki earn vodi svoja posestva in ne prepu§5a vsega tujhn rolcam. Grof Attems ne hrepeui po viljih slu^bah, ampak je zadovo-ljen z vsakim mestom, na kateiem more sluziti domovini in cesarju. Attemsovo zvestobo do vladarja in driave ni nam treba zatrjevati; o vernem grofu se to po sebirazume in raz^aljivo bi bilo, ako bi hoteli to le posebe poudarjati. 0 politiemh zadovah je grof Attems dobro podu5cu in v6 nntanko, kam merijo to/njo posamezQih stmnk, in kaj je dr^avi potrebno. PolitiLna nac ola Attemsova se popolnoma uju-majo z nalimi nafieli in z na&eli vseh poltonih in pra-vicoljubnih sode^elanov. Grof tAttema prizuava n a-rodno rarnopravnost v loli in uradu, za ka-tero ho6e delati po svoji moii. % enobesedo, v grofu Attomsu imamo vso, kar zahtovauio od znadajnega in poltenega kandidata. Nikdo se ne more nad njim izpodtikati, vsakdo ga mora spoltovati. Politicni program, ki nam ga je raz-lozll, se^ popoluoma ujoma z zahtevami slovonskega naroda in z na^oli poltonih mo2 obeli narodnostij. Za jpreoblozenje kmetovaloev in posostnikov s previ-sokimi davki ne b i grof Attems nikoli glasoval, kajti on sam je eden najvecjih posestnikov in bi tako nakladal sam sobi nojvecjo butaio. Kdor zoli blagiujo in cast dezole, kdor noie po-magati nalim nasprotnikom, naj voli Sigmunda grofa Attemsa za drzavnega poslanoa v velikem poaestvu. Nikdo naj ne manjka pri tem prevaznem delu; vsakdo naj se udelezi volitve osebno; le kdor nikakorne more priti, naj poslje pooblastilo predsednistvu nSlo-ge* po navodu, ki se razpollje o pravem casu. Vsakdo naj glasuje za imenovanega kandidata, za zastop-nika narodne in vsestranske ravnopravnosti, za Sigmunda grofa Attemsa. Vsakdo je dolzan potegovati se za cast [in korist svoje deiele. Volilci, kioddajoglas imenovanemu kandidatu, izpolaijo svojo dolznost ter se oslavijo pred vso dezelo. Ne samo sloveuskim rojakom, ampak vsem mi-ro- in pravicoljubnim dezelanom naj veljajo te be-sede. .Dolznost je enaka vsem, glasovati za kandidata, ki je sprejel program vsestranske ravnopravnosti, ki ne ilce v dr^avnem pos!anstvu osebnih koristij, tim-vo6 hoce le domovini slu&ti, ki ga klice od njego-vega zasebnega dela na polje javnega truda. Pleme-niti kandidat zasluii plemenito podporo. Nikdo naj mu ne odreka svojega glasa. Slovenci in spravljivi sodezelani proalavimo se pred vso deSelo, ako si iz-beremo tega spretnega, neodvisnega, zna<5ajnega, po-Itenej^i moia za svojega poslanca. fiojaki, sodeielanil 8. junija 1.1. naj bo le eden glas, ki boprinajal iznalih ust; Si^mund grof Attems je nas kardidat, nal p'oslanec. V Qorm% U. map 1885. ODBOR DRUSTVA n8LOGAtt. VoUtve v velikem posostvu. 1. Rudolf grof Pace. Med tem, ko smo zadnjid' pisali 61anek 0 bo-dofiih dr^avnozborskih rolitvah v velikem posesfrni, vrlili bo se pogovori »SlogeB z odlifinimi osebami ˇ tem oziru in danes moremo naznaniti ^Socinim" ci-tateljem, da priprave za bodoco volitev v velikem poseetvu so v najlep&em in najboljem re-d u. Dobili smo kandidata, kakerlen je v tej skupini potreben, za katerega se zjedinijo ne samo Slovenci, ampak vsi razumni in dobromisledi voliici tudi drugih narodnostij,vosebiSigmundagrofa Attemsa. Ponujali so Slovencem kot kandidata v tej skn-pini Rndolfa grofe Paceja, moia avstr^ske^ pre* pri&BJa in me poitezyaka, pa bodega ia v>rni* opravilih malo izurjenega. Z ozirora na njegpvo Itenost in domoljubnost ter na brata njegoyega . ............ wMUi Mia zarad tega, da bi ne smagal kandidat nalih tria-Ikih prijatoljev. Ali grof Pace se je storil za $bvenjoe nemogofi s torn, da je podpisal program italijanskoga politifinega drultva wUnione,a tistega dmitva,, fogar odmev je gorilki „Corriere", oni li«t, ki si je atafU ualogo smeliti in draXiti Slovonce, zabavlja^i jim ter Btavljati jim zapreke v njih razvoji, Spominjamo fe le, kako je ?CorriereH ainelil gonkega Slovene*,, hi da pride 0 pipo v ustih po solkanski oosti v G;orioo, kako je zabavljal lansko leto podpornemu drultvu in kako se jo nedavno jozil, ko je. zahtevala ,80^," naj bodo na gorilki pofiti tudi fllovoniki uapUi. Xao se no spominja, kako je 0 evojem 6mu ooital pr,e-vzvilenemu nalemu knezonadikofu, da ima podedo-vani grek, katerega mu ne more odpuititj, toje •, da je rojen Sloveneo? Kdor se hofie drzati InataniSno wCorrierove* politike, ne more biti pravifienSlovencem. Grof Paoe se je popolnoma in ores pr(drlka udal nOorrioni,H oziroma drultvu NTJnionerM. in, jo • tem protrgal vez, ki bi ga sicer z narai dru8i|*. Ni nSlogau ni nICatolilko drultvott ne moreta priporofiati Paceja; zato naj v rairu poSiva. 2. EgonknezIIohenlohe. Zadnje dneve priporoflaU so Slovenoem kneza Egooa Hohealoha, a priporodalt so ga taki ijuttjo, do katerih nimamo disto ni6 zaupanja. Tr2alki ueta-voverni" prijatelji nam' niso bill nikoli naklonjeni, vedno so nam nagajali, kjer so mogli. Pri zadnjih volitvah v drLavni zbor verovali smo njih saSasni prijaznosti in smo dali glasove njihovemti kandidatu. Kadar smo glase oddali, bill smo zopet pozabljeni; pri volitvi v kup6ijsko zbornico zvezati so se nali ustavoverci z „Unione" in zdaj ima skrajna italijan-ska stranka ve5ino v omenjeni ebornici. Tudi gtede volitve v drzavni zbor poskusil je knez Hohenlohe najprej pri drultvu nllnionea, kakor pripovedujejo mo-zje tega drultva, in le le ko ga „Unione* ni hotela sprejeti, zaLeli so njegovi prijatelji priporoSati ga Slovenoem. Slovenci, zvesti diiavljani, pridejo le le zadnji na vrsto, ko skrajna italijanska stranka uie odpove. Tako postopanje je za nas razialjivo in nala odjenljivost bila bi ustavoveroem v poameh. Kneza Hohenloha naj njegovi prijatelji in pen krovitelji najprej navadijo pridnega d e 1 a, potem le le naj nam ^a priporofiajo za- kandidata. Do adaj vemo 0 delovatiji kneievem bodiai javnem ali bodisi [za-sebnem prav malo ali skoro nil in zdi se, da kne-zu so stranka in nadela niL, mandat pa:vse. Dokler nimajo trzalki prijatelji boljegt kandidata. naj nas pustijo v miru. Mod. tem naj drugaee skrliyo za nas. Nale sodnrje sodijo slovonskega kmeta ie vedno v tujem, kmetu neumljivem jezdku, kar se, ne godi v nobeni drugi evropski driavi. T«di okrajna glavarstva se ponalajo se svojo semliino ter. skrbyo, da imajo zupani in obdinski tajniki vaje v tujem je-ziku. V Gorici placuje driava najemnino od hiSa za dekliSko vadnico, ki ne. odgovarja svojemu; namenn; v lolah se gode gledd nLnega jezika refii, ki so v.na-sprotji z nadeli zdrave odgoje. Vse te in fie druge pomanjkljivosti so znane naiim trzaakim prijateijem, in vender ne storijo ni5, da bi se odprttvile; ko gre pa za volitev v drsavni zbor, nas hodejo od ljubeKni zaduliti. Storite najprej ono, desar mi no moremo doseLi, potem pridite pomagat tje, kjer lahko 4e]amo tudi brez vas. Knez Hohenlohe ni naa kandidat^ ker ga priporocajo nali nasprotmii, natayoverei, in ker se za nas nikoli ni brigal. Neka gOBpoda;.p'o-tiska ga naprej, da bi 0. svojem 4«su njemu v korist odstranila dastivred-nega moga, ki je imel sredo, da je svoja mlada leta prebil na cesarskem dy^ru inkiupravlja nepristxaneko in n«t»e-bidno nafio deSelo. In k takemn^pp^e-tjunaj biSJorenci vomrRtli? mkplf 3. Sigmnnd grof Attems-A radi tega, dragi rcjafci, nikar ne mislite, da homo brez kandidata, ki bi bii aposoben za driavno poslanstvo. Ce tudi nimamo moz n& izbiro, vender nimamo popolnega pomanjkanja takih moi, ki xaslu-zyo zaupanje svojin sodezelanov ia ki so po avoji omiki in zna&jnem prepricaoji sposobni, da bodo eastno zastopali gorisko Teliko pcsestvo. Tak moi je Sigmund grof Attems v Podgori pri Gorioi. Njemu m treba puliti se za driavne sluibe ali visoka odiikovamV, ker je izzned najpremoznejsih. go-spodov goriSke dezele. Zato se tudi nikjer in nikomnr ni ponujal za poslanca, ampak je bii praSan od, vo-Incev, ali bi hotel sprejeti poslanstvo, in prosen, da bi je sprejei Tak moi je popolnoma needvisen in at bo npal ixreoi svoje preprieanje v zboraici brea atrahu, ker ve", da nihee ma ne more n\6 odvzeti ali pridr-iati radi gUsoTanj*. Ali karjeie vec" vredno in dela neodvisnott Be tranejSo, je to, da je grof Attems omikan, razumen in zoacajen moi, ki je sioer ulju-den in prijaien, ki pa ne prodaja arujega prepricanja za prijazen pogled, miloatljiv posmeh ali kaj takega, ki ana in more sagoTarjati svoje prepricanje. Takega moia, ki izhaja is obce spoatovane niSe, ki je dala goriaki daleli prvega ikofa Karola in driavi innogo dostojanatvenikov, spoiteje vsakdo; zato sme grof Attems nadejati se vseh glasov od strani one ariato-kracije, ki ni osebno narezana na ,Uoionea ali na Trst in njegoTe uatavoverce, ki so nam vedno na-sprotoi. Slovenci amemo voliti grof.* Attemsa a mirno vestjo in hvalezni mu moramo biti, da je prevzel kandidatnro. AttemsoTa hisa ni bila Slovencem nikoli nasprotna; sedanji njen lastopnik, grof Sigmund, je t narodnem oziru povsem pravicen, ker je k r i s t i j an, ne le po kratu, ampak po mi&ljenji, govorjenji, deja-nji, po vzglednem drnzinskem ia javnem zivljenji. Sloveoci dobimo zd .cajnega poslanca, krepkega za-govornika naSih pra.ic, pa tudi east si pridobimo, da zmagamo z naiim kandidatom! To nam bo toliko bolj mogoee, ker za grofa Attemsa ne bomo sami, ampak tudi vecina goriske in okolidaoske aristokracije. Grof Attems je tak, da more vsak poaten volilee zanj gla-sovati in da ne potrebuje niti priporo&la druStva „Un2one*, niti sladkega pritiska trzaske goapode. Slc-venoi, rojaki! Tn gre za naSo (last; nikdo naj ne bo izdajicu, nikdo naj se ne da priklopiti rtTJnionia, nikdo naj se ne atraSi gospodor, ki ne smejo ukazo-vati, ki le na tibem, nasvojo roko skuSajo spraviti Hohenloha naprej, da bi ga iztrgali iz sedanje druzbe veseljakov. Ce kocejo to doseci, naj iS5ejo drugih potij in drugih ljudij. Slovenci, volite 8. junija t. I. enoglasno Sigmnnda grofa Attemsa! 4. Ustavoverni prijatelji. Cudno je to, da se ustatoverni prijatelji zdaj za nas toliko brigajo, ko nas prej niso pozuali. Ka-dar smo jih prosili, da bi nam izpolnili zelje, bili so glohi; a zdaj, ko smo mi za nje gluhi, ne jenjajo boboati okolo nas. Ako bi imeli ustavoverci z nami dobre namene, pribliiali bi se nam bili uze prej in bi nam bili zvesti ostali; ali do zdaj bili so blizu le tedaj, ko so nas potrebovali, n. pr. za drzavne volit-ve pred Sestimi leti, drugafie bili smo pozabljeoi in zapuSCeni. Eo so se nedavno pripravljale volitve za kupCijsko zbornico, zjedinili so se ustavoverci se skraj-no italijansko stranko, katera je postila ustavoverce na cedilu in je s tern le toliko Ia2e spravila svoje moze v zbornico. Ustavoverna strauka je kriva, da ima knpiijska zbornica sedanje lice; ako bi bila ona dragafe postopala, bii bi tudi izid volitev dragagen in najbrze ne v Skodo skapni stvari. Tisti dogodek nas jasno ufii, kaj imamo prifiakovati od gospodov, ki nam zdaj usilojejo kandidata za dr^avni zbor; rabiii bi nas morda radi, potem pa pustili in vrgli med sta-ro iSaro. Ustavoverni gospodi ne manjka priiike, pokaza-ti, kako nas Ijnbi. V gori§kem mestu bodo §e ta me-sec dopoloilne volitve v inestno stareSinstvo, v kate-rem gospodari do zdaj samo ena strauka. Vsi drugi meStani so tarn nezastopani. Sloveoci gtejejo v Gorici po uradni stetvi mestnega magistrata nad 4000 do§, torej blizu Cetrti del prebivalstva; in za vse te Gori-cane ni niti jednega »vetov?'ca med 24 rao2mi, ki se-dijo v mestnem zastopu. Ali je to pravifiuo? ali je to ustavno? Gospoda, ki se imenoje po ustavi in ki hoce veljati za nositeljico ustavoih uaCel, naj tu po-- kaie svojo mod, ker moci jej ne manjka. Od njene volje je vectpom odvisuo, kak zasiop ima goriSko me-bto in kak dih veje po mestni dvorani. ¦ "Nikakor ne tirjamo, naj bi ta gospoda krivicno pritiskala volilce, ampak le to bi radi videli, da bi pravici poma«aIa na dan. Ne zagovarjamo narodnih prenapetoetij, ampak to zelimo, da bi se ustava de-janski izvr§eva!a, da bi vsi Goriiaui katere koli na-rodnosti in vets, katere koli dav^ae knjizice in barve nzivali vse pravice, katere jim ustava zagotavlja. Na-rodne preaapetosti so nam zoperne; zato jih pobija-mo, kjer koli se poka^ejo. Iz tega uzroka smo po-gosto siljeni, zavracati neki takajsnji list, ki je polen nestrpljivosti proti vsema, kar ni italijansko in libe ralno. Cudimo sef kako more biti ta list prav pri us-tavovereih v tako \isoki casti, da ga zdatno podpi- stvarne podlage, da ncki goriSki ustavoverec bi bii narocil sto iztisov tega lista za se in svoje. To bi bila velika podpora, k' listu ni v necast, ker je po-Stena, aii nerazamljiva je za nstavoverno gaspodo, ki vedno kriCi, naj bodo Slovenci zinarai v zahtevaaji naroduih pravic. Slovenci naj bomo zmerni, dru^i naj nas pa zmirja, — in vse od eoe in iste strani! Ustavoverna gospoda naj pokaze pri volitvah, kako ume ona konservatizem, karolicizem, ravnopravnost, spravo, mi-roijubnost itd. Eadar izpoint svojo dolioost pri vo-litvah v mestni zastop; naj pride pa naj govori o vo-litvah v drzavni zbor. Dokler tega ne stori, je pogo-vor nemogoC, in ker tega uik>Ii ne stori, osiane ne* uiogec; zato je tudi njen kaadidat za drzavni zbor nemogoc. Vec* nam je na izku§iiui meLi nego na mo2i, ki potrebuje loliko reklame, predno se izve, da iivi. Dopisi V GoricK 12. maja. — Prihoduji teden zacnejo volitve v obcinski zastop gortSki. Letos bo treba vo-liti 9 staraSia. V I. razreda iz.stopijo; Karol il Kitter, Alfred Lenaasi, dr. Battiggi in dr. Jakop Gentilli; v IJ. razredu Ivan Pateruolli; v HI. dr. Maurovtch, Anton Mighetti, Alojzij R«3en ia Jo2ef Venuti. Volitve v III. razredu bodo 20., v II. 22. in v I. 26. maja t. 1. Volilna komisija bo na volisci. v veliki dvorani nove mestne palace v ulici Mestnega vrtu, omenjene dni od 10. ure predpoludae do 1 popoludne. Giasuje se po listkih; vsakdo mora prinesti seboj izkaznico, katero odda zapisoikarju, Hstek z imenum aii z imeni kandidatov vrze pa v posodo, ki je na mizi v to pri-pravljena. Ako je mnogo voliicev, se kliCejo v abeced-nem redu; ako jih je raalo, vrstijo se, kakor pride. Navadno jih je ob 10. uri vefi, pozneje pa manj. Ako bi bila potrebna ozja volitev, naznani se to po mestu in o 5. uri se snide volilna komisija zopet. Voliti mora vsakdo osebno; pooblastila ne veljajo; ienske ne morcjo voliti, pa6 pa se dodteva njih da-vek mozevemu davku, vsled cesar pride lahko moz iz nizjega v vi§ji volilni red. Tako se tudi davek otrok pripisuje ocetovemu davku, vsled Cesar pride oce lab' ko v visji razred, ako ima volilno pravico. Z ozirora ua davek volijo v 1. razredu oni, ki pia6ijejo nu leto najmanj 60 gl. izravnega (zemljiSkega, hisnega, obr-tuega, pridobuinskcga, dohodniuskcga) davka od zem-Ijisc, hi§, obrtov ali slu^eb v goriSkem mestu in ob-mestji. V drugem volijo tisti, ki placujejo najmanj 20 gl,, v tretjem pa oni, ki plaSujejo najmanj 5 gf. LeloSuje volitve v obfiioski zastop bodo va^ne, ker razen vladajoce stranke udelezijo se je tudi drugi zivlji. Skrajni cas je, da se meicaustvo briga za volitve, ker goriSko gospodarstvo je obSiruo in potrebuje izvedenih in znacajirih moL. V blizujem casu siljeno bo raesto k noviiu podjetjem; lopuifearska ka-sarna, ki bo stala 160 tisoC gld., je ze doioceua, in uapeljava vode, ki bo staia okolo 400 tisofi, gid. je ueizogibna. Uze smo slisali, da sedanji zupau dr. Maurovich nekaterim gospodont ue disi, Lc-S da je preved stiskav, nataucen, vesten, da hode vse videti in vedeti, da privoLLi mala zasluzka, da izpodkopuje veselje do vecjih podjetij. To je pa najvecje priporo* Cilo g. Maurovichu; takega ^upana potrebujuuio, takega hocemo iineti, da bo vedel lofiiti, kaj je obCtn-sko premo^enje, kaj ustanovno, kaj zasebno. Cc se te reci pomeSajo, potem je konec dobremn gospodarstvo, kakor je Gorica zalibog uze skoro skusila. Tak 2opan potrebuje pa tudi moz, ki bi ga podpirali, ki imajo Ciste roke, ki ne potrebujejo miloSCiue od ob-Line niti zasluzka pri obfiinski upravi, ki ^ivijo od svujega in s tern lahko izhajajo; ki pozuajo meatue zadeve in potrebe, ki imajo sice za ubogo Ijudstvo, za preoblo2eoe davkoplacevalce; ki imajo pogutn, da v jayni seji povejo, kar ni prav, ki bodo znali vsako reC imenovati po njenem imenu; ki ne bodo Kimovei „Corrierovia, ki se ne bodo bali pogleda izpod zgr-banceaega cela, ki ne bodo hoteli dopasti mestnim glasnim krifocem in jezicuim strahovalcem, ki bodo znali brauiti in zagovaijati Cast gonskega mesta po vzgledu omikauih nest in ne z javnimi razpori in prepiri. Taki mozje morajo priti v staraSinstvo, ki s svojim dejanjem spricujejo neomajeno zvestobo do presvitle cesarske hise, ki so pokorui drzavni postavi v vsem njenem obsegu, tudi teineljui postavi (§ 19), ki ne zatajuje^o ^voje vere pred svetom in ki ue za-sramujejo verskega prepricanja in bogosluiuih obredov, ki imajo svojo glavo in jim ni treba za vsako rec iti praSat, kaj pravi „Corriere* ali kaj pravi wUuione*. Takih mo2, mora vender obcina imetiin dolzuost vsakega Goricana, ki ljubi svoje mesto, je da voli take mo2e. Volilcem se naznanijo kaudidati na pri-stojen nacin in vsakdo naj potem voli v teis smisiu. Kdor se volitev ne udelezi, otezi svojo vest, ker po-stavlja mesto v nevarnost, da dobi morda slabe sve-toyalce, ki ne bodo znali zastopati njegovih koristij. Nikdo naj se ne srainuje voliti, 6e& da je v preniz-kem redu; vsakdo naj stori svojo dolioost tarn, ka-inor je postavljen, in dobro je. Voli se po listkih, tajno, tako da tndi komisija ne re, komu je kdo glas I oddal; zato se ni treba tati zamere nikjer. Mozje vo- I Mk'h T Vm Jpkah je gon^ka bodot&m, i» mm I ne zamujajte priiike, d* ne bote odgovorui za nesredo, ki bi priila cez mesto, za stroske, ki bi morda presegali potrebo. PlaSevati je treba na vse strani, tor«*j je treba vardnim, jako var&iim biti. Volitr ko-gar hocete, samo da je pameten, moder, trd, ueiz-prosljiv mo2, ki so ue klanja in ne obeSa pla§La po vetru, ki je pravlfien in ne iiberalen, ker liberal uost v navadnem pouliCnem pomenu nima nig dobrega na sebi. Volite poStenjake in dobro pogodite scbi in mestu. Zivili vsi odlofiui volilci! F—i. ___!^ itandreia, 5. umja. — Gospod dopisnik od tuka] toii v St. 18. velecenjene wS(»ct»,# da je pri nas citalaica z narodnim petjem vied zginila „kakor rosa pred pekociin solnceui", ter nas izpudbuja k uaroduemu petju. Ujemam se z nainenoin g, doptonika, ki meuda ni hotel nobenega izmed uas ub^tnarjev zaznamovati za pekoce solnce v uavedeuetn pometi u, in dodajara nckatera pojasnila. — Pred 15 leti se je bila pri nas ustanovila Cituluiea, ki je po triletnem posilnem iivljenji poleg vsega umetuega elektrizovanja zamrla na prirojenej slabosti. Pokojni ucitelj Koma-vec, ki octane toliko v tukajSnji obcini, kolikor med vsem uciteljstvom v blagem spomiuu radi svoje iz-gledne znacajnosti in vsestranske deiavnosti, trudil se je mnogo za citalnico ter za narodno in cerkveno petje. Poleg vsega prizadevanja se mu je v zadujih letih skriilo Stevilo pevcev na Stiri. Mnogo jih ni bilo vstrajnih in blagi ranjki je bii zadnja leta pri-siljen vsled bolehnosti pevske vaje se z ostalitni 4 peyci zeld omejiti. Premnogo delo, ki ga je imel kot ugitelj na tukajSnji enorazrednici z okolo 200 otroci, kot obfiinski tajnik in organist, izpodkopalo je nje-govo zdravje. Naslednik v njegovem delokrogu pqde-doval je pred l*/t letom 4 pevce, dru^inske oCete, kmete, katerim je bilo te2ko dobajati k pevskim va-jam. Zavezati se niso hoteli in mogli, da bi dohajali vsak tedeu enkrat, kakor se je od njih zahtevalo ; rajSe so odstopili. Pred 14 dnevi so ptigele pevske vaje s 24 novinci po 4 krat na teden in sicer z na-menom, gojiti narodno in cerkveno petje. Zacetek nam mnogo obeta; upamo, da se veselje do petja ue ohladi in da bodo uaSi mladeoifii vstrajni. Polagamo jim na sree in vest, da sedanji ufiltelj porabi svoj edini prosti «as za pevske vaje. Ce pomisllmo, da vadi §olsko mladino ^irikrai na teden v potji, da podu6nje vsako aedeljo po molitvi v Uudskem petji iu da je poleg tega prevznl Se zgorej navedeno tejiavno nalogo, tvM suiemo o njem, da ne stori samo, kar veleva mu stan, ampak kar more. Za ustanovitev citaluice Se ni ugiden das. $ola je bila tukaj ustanovJjena Se le leta 1857. — S tem je mnogo povedano. Mnenje moje in tukajSnji h ra-zumnih moi je, da ne kaze ustanoviti druStva, katero bi brezvspeSno kmalu izgrnilo. Potrpimo! Ce bodo uaSi mladenidi v petji w Ijivi in vstrajni, ustauovimo rajSi pevsko druStvo po fr'/sda vasij v te2a§kej okolici. Naj Se dobtavim, da iukaj§nja obfiioa si je onra-uila cist narodni znadaj. Res, da se sliSi kateri krat na mestni strani vasi laSko tulenje, a to so vedinoraa Pristavci, katere je 2e laSka kultura nekoliko obiiza-la. Sicer pa imajo tudi Pristavci mo2e, ua katere so lahko ponosni. Koliko se je u. pr. g. Mustek, kreraar, trudil predno je dobil od goriSkega magistrata poSten slovenski napb nad svojo krfimo. Brajniki in Moze-tiei so tudi mo2je, na katere se zanaSamo, da znajo zidati ne le hiSe, ampak tudi zidove proti laSkej po-vodnji, ki nam ^uga od mesta dol. Slednjid raoram Se povedati, da je edini laSki napis v Standre^i nad tobakarnico naSe spoStovane „Koz6evketf. G. BTalijatika<* pa (edina Italijanka v Staudi-e&), ki je letos ustanovila tobakarnico pri cetkvi, postavila si je nad vrata slovenski napis. #Rozcevka, prid se les ucit"! — Napis onega, ki je slovenske kmete po laSki bril, je izginil; tudi po zadojem ne bi jokali. F—e. ,f.?.Krasa» 10- maia- Volitve v drfavni zbor se bhzajo: v drugih pokrajinah Siraega nasega car-stva 5uti se vibarno volilno gibanje, pri nas na slo-venskemGonSkemjevsenekako bolj mrtvo, kakor bi se nikdo ne zauimal za te vsestransko va2ne volitve. Da pri nas, liki drugod, ni take volilne borbe, je pa§ nzrok to, ker mislimo, da kandidat politidnega draitva 8SIoga« ne bo imel protikandidata. Upatao tudi, da se slovenski volilci mnogobrojnd nflelezljo volitve in da bodo slozno glasovali za drultvenega. kandidata; s tem pokaiejo svojo narodno zaved-nost in diseiplino. V prvi vrsti priSakujemo od naSega drzavnega poslanca, da bo z vso silo na to delal, da dobimo, kar Zehmo in po pravici zahtevamo, ravnopravnost namrefi nasemu jezikn v Soli in v uradu. Le malo je, kar so nam priborili nasi drzavni poslanci v pre-tekli lestletni dobi. Marsikaj dovolilo se je naSim bmtorn Cehom in Poljakom, nam Slovencem motalo so se vefinoma le drobtine, in fie lo v poskuSnjo. f*'. ^ t ** dOTe*ski zelodec mogel prebaviti te sladcjce ali ne. Nikakor necemo oiiiati naSemn drzavnemii iw>«-mm, d» m »TOjo doUao^ii *mL Pefap vemo, Lk ke resolucije je stavil viaoB vladipvemo tudi, da je niozato besedo govoril z ministrom Conradom, vemo tudi, da sitnih, veliko dela zahtevajo&h, nam Slo-vencem pa celo malo koristain porocil o zadevi Ka-minskega ia o dunajskem izjemnem stanji ni prevzel za to, da bi earn imel od tega kako korist, pa6 pa radi tega, da bode visoke vlada tem bolj prisiljena se ozirati na pravi&ie zahfreve, katere bo stavljal po zelji svojih slovenskih volilcev. Razumemo tudi, da se je visoko miniaterstvo v pretekli dobi moral o ne-kako bolj ozirati na pravifoe teioje Cehov in Polja-kov, prifiakujemo pa, da v prihodnje obrhe svoje rai-lostno oko tudi na nas Slovence in da nafia mrzla sroa ogreje s tem, da uslili ponizne zahteve naSik poslancev. Vec" dela Se, kakor na narodno-politienem polji, gaka pa naSe poslance na narodno gospodarskem pOlji, wammmmmmmmmm Folitidni pregled. zval prejSnjega ministerskega predsednika Gara-saniDa, da sestavi novo ministerstvo. Velika nevarnost za vso Evrop«> je srefino odstranjena, mir med Rusi in Angic2i je vsaj za zdaj zagotovljen, le meja v Afganistanu ima se §e doloditi, kar stori po zelji ruske in an-glezke vlade nemSki cesar. Vsa politika takraj Litave su5e se ta fas okolo drzavnozborskih volitev, in volitveno gi-banje tem zivahnej§e postaja, Sent bolj se pri-blizujejo odlociini dnevi volitev. KandidatI zbirajo v shode svoje volilce, ti poslu§ajo svoje biv§e in bodoce poslance, da jim razvijajo svoje programe, po katerih so se ali se hoSejo v prihodnje ravnati, in centralni vo-lilni odseki raznih strank izdajajo oklice do vo-lilcev in jib izpodbujajo k sioznemu in skupne-mn delovanjn. Vse priprave kazejo, da se do-sedanja ve&na, ce ne mnogo§tevilnej§a, vsaj v dosedanjem itevilu povrne v driavni zbor. Na GoriSkem bode najhujsa borba po kmcekih ob-&nah v Furlaniji, kjer dru&tvo „Unione" stra-stno deluje za svojega kandidata dr. Vieeutinija in izpodkopuje raonsignora Valussi-ja; njen organ „CorriereB zvtja po svoje celo besede sv, o6eta papeza in se na njegovo nezmotljivost sklicuje, da bi le dosedanjega poslanca podrl. Kedo se ne smija, ko cita, da je celo »Corrte-reH postal zagovornik papezeve nezmotljivoati! TriaSko draStvo „Edinost" je na taboru, kate-rega je bilo sklicalo v Istri, dosedanjega poslanca dr. ViteziS-a proglastio tudi za prikod-njega kandidata. Na Kracjskem menda ne bode take edino-sti pri volitvah, kakor bi bilo pricakovati. Do-lcnjska stran je razdvojena, prepir je zasejal dunajski nebodigatreba, prof. Suklje. On na syojo roko kandidaje proti odlocni volji osrednjega volilnega odbora, kateri dobro ve iz skuSnje v dezelnem zboru, da bi se Suklje-jem tudivdrz\ zboru slo2nema delovanja^ slovenskih poslancev odklenkalo. In ker prof. Suklje v nobenem slovenskem listn svojih volilnih oklicev ni mogei proglasati, mu je na ponudbo glasilo define vlade kranjske, katerastem posrednje dokaznje, da je Suklje njen kaudidat, dasi pravijo, da je dnnajska vlada odlocno izrekla, naj bodo volitve proste. Stajerski Slovenci so postavili za kme6-ke obcine tri kandidate in sicer dosedanja poslanca barona G5del-Lanoy-a in iupnika Rai6-a, mesto odstopivlega dr. Vo§njaka pa brata nje-govega Mihaela, naCelnika „Zveze slovenskih Ijnd-skih posojilnica. Kakor Skofje dunajske pokrajine izuai je tudi graski Skof pastirski list, v kate-reai pozivlja svoje verne k volitvam in k jav-nim molitvam za srecen izid. V Velikovskem okraji na Koroskem, kjer Slovenci z Nemci sku-paj volijo, bode menda kandidoval minister Pino, kateri zna tudi zmagati, ker bi ga ne volili sa-mo Slovenci, ampak tudi nekateri Nemci; bolje bi bilo, da bi bil voljen on, kakor kak zagri-zen nemikutar. Hud boj bode na Dunaji, kjer si v vsakem okraji po vefi kandidatov naspro-tnje po oklicih in volilnih shodih; Itevilo volil-eev se je na Dunaji vsled novega volilnega reda, ko prvikrat stopijo na voli§6e tudi petakarji, podvojilo. Dezelni zbor hrva§ki obravnuje te dni letni pronoun in pri tej priliki Stardevi&janci izziv-ljajo navadne §kandale. Srbski cerkveni zbor je sklican za 13. septembra v Karlovec, do tedaj imajo se vrSiti no?e volitve. Nepricakovana je vest, da je srbsko wini< Domafie in^razne vesti, _ Volilni oklic. nEato!i§ko politieno dmStvo gori§kou postavlja po natancnera posvetovanji za bo-do6e volitve v drzavni zbor naslednje kandidate tor jib toplo priporo^a p. n. gospodom volilcoiu v pokne-^eni grofiji goriiki in gradilki: 1. za veliko posestvo, ki voli 8. junija v Gorici, visokorodaoga gospoda Sigmunda grofa Attomsa, kamornika Njo-govoga o, k, apostolskega VeliSanstva presvitlega oo« Barja in voleposestnika v Podgori; 2. za kmecKo ob-2ine okrajnih glavarstov tolminskega, gorifikoga in se^anskega, ki bodo volilo 29. maja v Tolniinu, Go-rici in Seiani, blagorodnega gospoda dr. Jo sip a v i t o z u T o n k 1 i j a, nameatuika deielnega glavarja in odvotnika v Gonci; 3. za IcmeCko ob^iuo v okraj-nem glavarstvu gradiikem, ki bodo volilo 29. maja vGraaiSci, monsigaora dr. Evgena Valussija, prvostolnoga prolta v Gorici. 4. Za volilno skupiuo mest in trgov drustvo ni postavilo nikakega kandidata. Dosedanje postopaujo onega kandidata, ki je pri-porogeu od druge straoi, bo ne ujema v vsem z na-fioli -KatoliSkega druitva." V Gorici, 14. maja 1885. Odbor. uLeLe se mladine in tudi starise na novi prekoriatni zavod. Darovi naj se blagovoljno poiiljajo predsod-niStvu ndrus?be sv. Vincenoija", Via del Teatro, Stev, 18. ali pa opravaiSfcvu BSo6ea, Via della Croce, St. 4. Blovenske menjice razposlale so se c. k. davkarijam po slovenskem GoriSkem, a Salibog da so le malo po njih poprasuje. Rojaki, vlada je storila svojo dol2nost, izpolnimo tudi mi svojo. „Eatoli§ko drustvo" gorigko priredi prihod-nji 6etrtek svoj navadni mese&ni shod v pritlioni dro-rani Matildo grofinje Goroninijeve v Rabati§6i h. St. 16. Na slovenskem oddelku define kmotijske Sole v Gorici bila je pretekli ponedeljek poluletua poskudnja dijakov h teoreti^nih in praktifinih strok. Dijakov bilo jo praSaaih 18; rnvzoci 00 bili detain! glavar, vzviSeni goepod Franc grof Ooroaini, deiolni odboroiklvau Gassor, tajoik 0. k. kmetiiskega druitva g. Velicogna in drugi gospodje. Teoretiona preikuinja ila joizknjigovodfltva, ziviaoreje, sadjarstvain sploS- Volitve v meBtni zastop goriiki bodo 20., 22, in 26. t. m. Natanoneje 0 torn govori dopis iz Gorice v danaSnjem Hstu, katorega priporo6amo gg. 6itato-Ijem naj ga pazlpvo borejo. Lepo je videti, da se meloaQi zauimajo za volitve zdaj, ko se govori 0 tem, da bi se zvi§ai mesfcni dolg na en milijon goldinarjov. Volilcem v velikem posestvu priporo6amo prav toplo, naj se no dajo oslepiti po ustavovernih agentih, ki hodijo po dezeli in nabirajo pooblaatila za protinarodaega kandidata. Trdni naj stojijo kot I en moi za vrlega gospoda Sigmunda grofa Attemaa. Odbor „Slogea razposlal je poziv, ki je na prvi strani to Stevilko, vsem slovenukim volilcom, da bodo vo-deli, kako stoje naSe re6i in koga se imajo drzati. — Posestniki, kateri placujejo 50 gld. (oziroma 100 gld) iztavnega ali neposredojepi davka, imajo pravico voliti v velikem posestvu. Pri tem je treba to opo-mniti, da najmanj 40 gld. (oziroma 80 gld.) mora biti zemljiSkega davka, kar je <5rez, jo lahko hiSni davek. Vsakdo naj torej pogleda tisti irnenik, ki smo ga prilo^ili zadnji »So6i". Kdor ne najde avojega imena med drugimi, naj gre koj k tisti davkariji ali k tistim davkarijam, pri kateri ali pri katerih pla&ije davek, ter naj prosi, da se mu .da izkaz o davkih, katere plafiuje. Ta izkaz dobi brez koleka in brez vsaktere pristojbino. Potem naj napravi proSnjo brez koleka na veleslavno c. k. namestmStvo v Trstu, da se sprojme v imenik volilcev v velikem posestvu. ProSnja je prav kratka: „Podpisani uljudno prosi na podlagi prilo2enega davdnega isskaza, naj bi ga veleslavno 0. k. namestnistvo dalo vpisati med volilce v skupini veleposestnikov goriSkih pri letoinjih volitvah v drzavni zbor." Rodoljubi, ki pozoajo take posestni-ke, ki so izpuMeni, naj jih blagovoljuo opomnijo na njih pravico in njih dolznosfc ter naj jim grejo na roko pri tem delu. Reklamaoije morajo biti do 2 0. t. m. (prikodnjo sredo) vze v Trstu, ker na one, ki pozneje dojdejo, se ae bo jemal nikak ozir. Rojaki, praviooljubni sodeielani, napnite vse zile te dni, da sijajno zoamagamo: sebi v 6ast, a naBprofeniku y poraz. Duhovske zadeve. Milostljivi gospod knezo-nadskof bo deli] 17., 25. in 26. teko&ga meseca visje duhovoe rede onim goriSkim bogolovcem cetrio-letnikom, ki niso Se posvefieni. Ti gospodje bo : K o-d e r m a c Stefan iz Pevme,„ P a v 1 i c a Jozef iz Rifem-berga, P i p a n Anton iz Skrbino. Zadnji dobi samo subdijakonat in dijakonat ter bo moral cakati na maSniStvo do meseca julija, ko doseze potrebna leta. — 9. t. m. umrl je Zorn Jo2ef, vikae v Vipoliah, ki je bil rojen v PervaSioi 16. oktobra 1816. N. v m. p. Slov. braJno in podporno druStvo v Oo-rici bo sklepalo kmalu svoje poluletne ra6une, zato priporo6a svojim drultvenikom, naj bi za dasa izpol-nili svojo dolznost ter plafiali svoje pristojbine. itudentovsko tahin|o za one dijake, ki so iz okolice goriSke in radi oddaljenosti od doma opo-ladne niso dospeli do starisev in so bili gledo hrane in posebno glede nadzorstva na prav slabem, je od-perla v pondeljek 11. t. m. druSba sv. Vincen-cija. Revni in pridni diiaki dobivajo poSteno hrano m so v lepih, nalaSd v ta nainen vravnanih prostorih od 11. do 3. nre pod dobrim nadzorstvom. O nega kmetystva, ULitelj, kije ob enemzafiami vedja, izpraSeval je dijake 0 raznih stvareh z vodnim ozirom na domafie krajevne razmere in potrebe, in diiaki 10 mu fivrsto in gladko odgovarjall. Praianja bi!a 10 jedrnata, praktifiaa in pregledna, odgovori trdni, raz-1o2ni in premiiljeni. Tu se ni prazna slaraa mlatila, ampak pokazalo se je obilo zrnia, ki bo stotero ro-dilo, ko so razsujo po vsej de2eli. Uspeh polutetneea poduka napravil je na nas jako ugodon utis in mislili smo si: Imela je Sola visoko Studirane moio se sku-Snjami in spriSevali (dr. Mona) in je bila taka, da je ni bilo pogledati; zdaj ima ufiitolja, ki je napravil sicer maturo, ki pa ni obiskoval vseuSililSa, In vender gre dobro. Torej bi bilo res, da pratika velja vefi ko gramatika? Monimo, da jo tako in da to volja posebno v kmetijstvu. Zato se nadojarao, da veleilaval dezelni odbor bo pri reievanji osobnih praianj te loin zahteval kot prvi in noobhodni pogoj praktifi-no izurjenost. f) imonovani skufinji dobili into tudi naslednji dopis: -Ker sem bil novabljen od iloveniko kmety«ke Sole k ekufinji, ki je bila 11. t. m. od 8. do 13. ure predpoludno, in ker je bilo uze nekatore krati brail v raznih listib in tudi sliiati od privatnih oseb 0 no-zmoznosti voditolja tega zavoda, goipoda Zopifis, rooram kot strokovnjak javno izreSi, t oemer ml mo» rajo pritrditi vsi om, ki so bili pri skiiSnji navsoSi, da je gospod &epi6 stavljal uSenoem vsa praianja 0 knjigovodstvu, zemlJiSclh, vinarstvu in livinoreji jako spretno in sr<5no, in da so zadnji v moje zafiudonje odgovarjali na vsa praianja v najvetfjo zadovoljnoit, dasi je gospod i^epio svoje u^enoe v pretekli pomladi, kakor sem eo sam preprifial, vedinoma le prakiicno je sam poduceval. Strokovnjak16. DotiSno izvirno pismo hrani nrednStvo. — Di-jaki deieine kmetijske Sole, Id so vzdrzevali red pri kmetij8ba razatavi preteklo jesen (28 oseb), dobili to od si. 0. k. kmetijske drn2be vsak eno knjigo, lepo vezano, v dar. Jakop Ceeconi, oni pogumni podjetnik, ki je bil prevzel velikansko delo, da prodere goro Arlberg, skoz katero gre zdaj Seleznica, naselil se je v Gorici in bo, kakor se zdi, temu mestu v 2ast in veliko korist. Kupil je tisto veliko vilo (Seilerjevo) na sol-kanski oesti, ki je prva na levi roki, ko se gre is Gorice proti Solkanu. Eer vila nima zadostne vode in mu jo tudi mesto ni moglo dati, ker je nima, po* klical je svoje inienirje in jim narogii, naj urn poi-Sfiejo potrebne vode. Inzenirji so to atorili in so ob enem mislili na to, naj bi vodotok ne bil le za eno osebo, ampak za vse mesto. Preiskali so studeneo Mrzlek ob So6i med Solkanom in Dolgo njivo, ki se je ze v prejSnjih letih preiskoval, ne da bi so bilo dalje kaj zgodilo. Inzenirji so spoznali, da Mrzlek ima Siato zdravo studendnioo v taki obilnosti, da Go-rico z lahka preskrbi I njo. Naredili so nafirt, da voda bi se morala najprej gnati so stroji iz studenoa v hrib Se nad drlavno cesto. Od tarn b^ ae^ potem napravile debele cevi (roli) oelo v mesto in sicer na goriSki Grad. Tarn bi se postavila velika Bhramba, \ kateri bi se voda nabirala. Iz tiste shrambe bi Sle cevi dol v mesto, tako da bi naravna teSa gaala vodo v najviSje hise brez druge pomofii. Delo bi stalo blizu 400 ti»o6 gold., vzdrievanje strojev in vse napeljavo pa Bkoro 40 tisoS na leto. Mnogo bi se pa dobilo od niSnih posestnikov za vodo, katero bi na dom nape-ljali. Ta na5rt menda sprejme mesto in uie mish, kako bi vzelo denar na posodo, da bi gradilo vodotok. 0 priliki izpregovorimo Se kaj 0 tem naorttt m 0 njegovi izvrSitvi. Rihard Vervega, po pradedih Spanjolec, po rojstvu Istran, uze dalje casa naseljen v Gorici, jin zdaj menjalec, mo8, ki je mnogo potoval po svetu v kup5ijskih zadevah in se je na AngleSkem, kjer je najdalje pretival, udeleieval tudi javnega polihonega 4ivljenja, obra6a uze dalje casa pozornost raznih go-riSkih krogov na se. MoS je izobraien, imovit, zna-cajen, da ne taji ni svojega verskega ni poUtifinen prepricanja. Zarad njegove izvedenosti v finanCnih zadevah in mnogostranske izobra^enosti xada hi ga imela vladajofoBtrankav Gorici med svojimi prMtasi, HiepneaKovana je vest, oa je stosko mira- 1 0d 11. do 3. nre poo aoonm naazorawmu. v «»w- j «--» XZZLZL*rt. *s*nvt*.m. iamoizzateiute timtw dm *?ojo ostevkoj kralj Milan je jpo*]^ torn*; m Aw» ^ Mum* I * * * 9m* m ^ ^ * WxSOmr mm^m katbliSkega prepricanja a tern, da je stopil v »Kato-BSko dmStvb*, da Be je dal volit v odbor in da jo le vednd v odboru in druStvu, dela zunanjo zapreko, da se ga omenjena atranka ne more okleniti. Pred-jMidpJo gredo, 6. t. m* imol la to gospod javno pre* davanje Y ptftkcoi dvorani Matildo grofinje Coronmi-jeye, kaiere aopofoatili se svojo navsocnostjo milosi-ljivi gospod knes in nadSkof goriski, yavisenijfoapod dezelni glavar, vel&postovani gospod meatni znpan in dr»iga raana gospoda vseh barr. Gi»vornik je najprej omenit riefco pismo s podpiaom ,MoIti Goriziani", v katarem s« mfc je o&talo, da je srtajil narodnoat, ker je atopil t fKaleli8fco druStvQ% ter je a tako krepko besedo wgoyarjal aroje stance ter razkril i Ooto in netramnost poulicnega liberalism*, da ,Cor-riere" si ni upal niti oraoniti, da je g. Verrega go-Tori). Potero je preSel na predmet svojega govora o iwejjevanji, o katerem je navedel le glavne to6ke, pridriajoo si nadajjao r**pravo za drogo priliko. ffa-risaJ je itSoatao usoo> vbojgOi fcsetfencev, bi&l je ne-uamijjeno unoke, ki ienejo ljudstvo is rojstne delete, ter naavetova! pomo* aoper nevarnost, ki preti po iaaeJjeTaiiji doioh in driavu Radi picloati proatora za dauea. ne moremo govoriti bolj obiirno o tern prod-metu j ali to amemo reci, da tako odkrito in a takim pfepricanjem se pri nas ni Se govorilo. Bred glavarstvom na Travniku olepsali so nekoliko tiati svet, na katerem jejrprej le trava raat-la, .kolikor je ljudje niao teptaJi, in je tako zginil sadojl sled, ki je prical, kod jo trg dobil aroje ime. Napravili ao znamenje nekega vrta, ˇ katerem je nekaj malega zasajeno. Prememba pa ni So dovreena. Stebrice, ki so pred glavarstvom ob srgu, pomaknejo dalje proti palaSi, da ostane precej sirok prostor iz-pred Culotove Staenne Y Baitelji proti Poberajevi kroja&uct pred kosarno, ki bo potlakan s kamnenimi ploifomi, kakor hodiSce ob hi&ah iz Rastelja do nad-ftkofove palace. Pouodno upitje po mestu poataja vedno bolj nadlefao. Pritoiili so so nam neki gospodje, ki sta-uujojo na Kornji (Piazza Corno), da v neki ondaSnji kavami ee prenpije in prepoje cele noci. Do dvoh ur popolunoci igrajo. v kavarni znano Braoro", dase raz-lega po v«eh bliznjih hiSah. Do 5etrte ure zajutra trpi hrup jn Sunder. Posebno v nodi od nedolje do pone-deljka ni mini ni pokoja. Y^asih zacnejo ruzposajeni mladenidi uze o belem dnevu, kmalu popoludno na nlici prepevati in razgrajati. Prav bi bilo, da bi slav-ni magistrat za to sktbel, da bi imeli meafani vsaj po noci mir, ko ga cez dan nimajo. Za kavarne bo menda vender tudi kaka postava, vsaj se za pogreb-ne sprevode je. Vinska razstava v Dornbergn pokazala je tudi letos, da onda§nje ljndstvo lepo napreduje v Tinai8tvn. Razstavljena vina bila so sicer nekoliko alabeja od onih, ki so se poknsala lansko loto; ali to pribaja od slabe letine, ki je bila lani. Korak za korakom gre se gotovo in pride se daleS. U&teljsko drtlStvo za Sefanski solski okraj bo imelo redni obcni zbor dne 21. maja t. I. ob 9. nri dopoludne v Sezani. Dnevni red: 1. Prakticni poskus. 2. Pozdrav. 3 Prebere se zapisnik zadbjega zborovanja. 4. PoroCilo tajnikovo. 5. Poro^ilo blagaj-nikovo. 6. Tole se 8 pregledovalci racanor. 7. Razni nasveti 8. Veliter novega odbora. K udele^bi vabi uljudiio odbor. Iz Trsta. Odbor ,81ovanske Citaloice v Tr-stu" pozivlja gg. clanove na izvenredni glavni zbor, ki bode v soboto 23. t. m. ob 7% nri zvecer s pii-oujocim dnevnim redom: 1.) promena dtustvenih pca-vil; 2.) potrjenje sedanjega odbora na podlagi novib pravil; 3.) posamidni predlogi. — Drnsfcvo „Edinost" napra»i r nedeijo, IT. t. m., yeliko bosedo a plesom t gofitiloi .all* aurora*. Na Tetefcracl odpravi se 10, avgusta fe. 1. iz Trsta vlak slovenakih romarjev, katerim se pridruzi jndi .Skof Strossmayer se syojimi hnraSkimi romarji., Listi pdnaiajo vabilo.k udelezitvi io naiandneji na5rt potovanja. Voznji lisfckf bodo velmvni 14 dnij in bodo Bfcali iz Gorice (ali Eormina) saYelebrad in t Prago in nazaj za drugi razre'd 34 gld., za tretji razred 23 tf-'.^.t?-...... Javna zahvala. Vsem onim, ki so Bpreniili naSega premilega strijca gospoda Josipa Zorna, vikarja v VipoJ^ah, do hladnega groba v tako obiloem §tevilu, posebno pre-fiastiti dtihovSCini, vipolzanski godbi in briskim pevcem pod vodstvom pevovodje g. Mariana iz Kojskega za nagrobnico, izrekamo presrCno zahvalo v imeou vseh eorodnikov. v Vipolzab, dne 12. maja 1885. LIZA ZOJRN, vnokinja FRANCE ZORN, vnuk JOZE SUSMEL* vnuk. Listnica, oredniitva. — Gosp. dop. iz Brd: Kakor ste morda i« videli, odgovaija pesnik aam v aSIov. \ Narodo"; totmj menimo, da ememo molfatL Ako pa hocete i zagovarjati posete svojo strar, bi bilo bolje, da se obrnete ; na ..Slovenca"; doTOlil je bit! faa eno plat, doToli najbrze ' tudi na drngo. Da niste filoiof in da- ne mate poezij filozo- ' figno razlagati, ni Yala zaslnga. Za to se raorate Bogo za- bvaliti, ki Tain ie obrsnil otro§kLum, da kakor bacelica med * svkate, kjer drogi nabajajo strop.— G. dopisntkn izTipoIz [ in drngim: raorsli smo odloziti za prtbodnjo Stenlko. j; POTNIEE IN ULA(iO spravija v Ameriko najbolje in najceqeje Arnold Reif, na Dunaji, L Kolowralring h.st* 9 ^NajstarejSa firma-te vrste-) ran cteMjjfflaj4 .Tn7A "Pn TT116 uzrokiyQ nikakih teiav uuz.t;xu v ^^MJBSKBBtoji. GrreilJil ,delaboljuspe*no, ko -- 1 druge greiike vode/ otUCieil6C Pr:ffttor MSSSS ai Smi Zahteva naj se vedno in raz(o6no: FRANC-J02EFOV GRENKi STUOENEC. Zaloge jjovsod-V Gorieh lekar gosp. Cristofoietti. 6ir«itr.oIi, PorttMi in A. Seppenhofer. RazpoSilja se iz BudapeSte. St. 101[E. Oznanilo. Bavnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), vstanovljene po grofu Thurnu v Gorici naznanja, da bode dne 15. junija zacelajavna drazba (kant) neresenik zastav I. Cetrtleta 1884. t. j. tistih, ki so bile zastavljeno meseca januarja, februar-ja in raarca 1884. Ravnatelj: D. LOVISONL ^^^^^^^^^^^^^^ Vsega zdravnistva doktor LISJAK bivSi v6iletoi sekundarij v bolnici in zadnji cas operater na c. kr. vseuciliSki kliniki za porodoslovje in 2enske bolezni na Duoaji, ordinira od zdaj naprej za TS» bolezni v Iastnej hist v Gosposkej n-lici h. st 23 v Gorici. Opravlja tudi vse zobne operacije fel in plombovanja po najaovejSem naclnu. !fe r- m i m po dr. M&lit'i je odloino najboljfio zdmvilo io>j>or protln ter ravmatizem, trganje po udth, bule^ine v krizi ter fcivclh, oteklino, otrpncle ude in kite itd., tnalo fiasa to se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj bo samo ncvet zoper trganje po dr. Maliii" g zra\en stojefim znamenjem; 1 steklenica 50 kr. fl Zahvala. ^H Gospodu pi. Trnkdczy-jn, Iek.irju r Ljabljani, Moja juiati »o na protjngkej bolezni na nogi nil no trp«li in razna doma6a zdravila brtizvspoeino rabih. Ko jepa bolazcn iedalje hujSa prihojala in uze veS dnij niso mogli popiti na nogo, spomnim m na Va5 dr. Mali^ev protintli cvet po 50 kr. ter si ga neraudoroa naroCim, In res Imeljo fudovit vspeh, da ho se po kratkej rabi oprostili mudnib boletin. S popolnim prepricanjcm prixnavam torej dr. Malif-ev protiuski cvet kot Izvrstno zdravllo in ga ts.v komu bolniku v jcdnakej bolezni priporoLam, Vaaej' blago* rodnosti pa izrekam najpi'isi'C'ncjdo zahvalo, z rsem spoito-Tanjem udani , Franc Jug, posestnik v Hmurji pri Celji. SSfr* Plauinski zeliddni nirup kranj^ki, ^Hl izboren zoper- kaSelj, hripavoat, vratobol,. prsn© in pljufino bolecine; 1 steklenica 5(3 kr. Kor stnejSi nego vai v trgo»inih ho nahajajoci soki in Giropt. SJ^- Kri cistilne krogliee, e. kr. pri v., "^a no emele bi so v nijednem go»podinj«tvu pogre§«ti in so so vie tisufikrat «ijajno osvodoSilo pri zabasanji diovelkega telosu, glavobolu, otrpnonih udih, aka-Jenetn zolodci, jetrnib in obistnih bolcznib, v Skituljah a 21 kr,; jeden zavdj s 6 fikatuljami 1 gold, 5 kr. Riuposilja so le jeden znvoj. IVarofiila se izvr§e: najhitieje s poitoint povzetjcm v lekarni pri n8amorogu(< Jul- pl> MOBV-ji §i Mm top ? IpHjaai* St: l83[o. S. s. Stavbena drazba I bode dne 20. maja 1885 od 10 do 11 nre dopoldno i pri c. kr. okrajnem glavarstvu Sezanskem za oddajo stavbe novega solskega poslopja v Lokvah. Klicna cena je 4048 gold. 66 kr.; drazbeni vadium in stavbena varscina po 200 gold. Pismene ponndne se ne sprejmejo. Naris, prera5un stro^kov in stavbeni pogoji so j pri c. kr. okrajnem glavarstvu, pa pri iupanstvu v ! Lokvah v spreglod razpolozeni. ' C. KR. OKRAJNI ^OLSKI SYET v Sezani, dne 7. maja 1885. Mnogo prihrani, kdor kupi obleko v erqjaciici m:\;i mmm, ki je najvefija v Gorici, v katrri se dobi vsak Cas na Teliko izMro narejena obleka po naslednjih ceoah: coalidaiish obleka & mil od S io 32 gl » n decks w l \ 15 ¦•» „ otroke . 3 » 19 n pcmlidaarke iikji » gospoda „ J » 31.» Frahkski s»ki » » » 5 » IS 9 !| Vrhn tcg.i bo^ata zaloga vsakovrstne robe iz raznih tovamu po narocilu vsled mere, ki se iz-vrsi tiCiro in Intro. Novo dosli dolmani najnovojsega kroja od S do 50 gl. za gospe. Saki za gospe od 4 do 15 glrf. 1 NajveSja krojacnica v Gorici. Zaloga vsakovrstnega sakna ter gotove oblekc za gospode vseb stanov MARTINU POVERAJ-I! ¦a VraTnlka poleg kosarne. Narocbe se bitro in eltgantno IzvrSnjejo po najnovejSem kroji. ti ; IK Naznanjsjoc prav uljudno slavnemu ob- ¦H Sinstva, da sera pronesel svnjo JZALOGO OBUTVl|| y4 iz Ra§telja v SemetiiSke ulice h. st. 10, : [¦] priporocani se udano, da bi mi izkazovaio yd slavno obfiinstvo svoje zaupanje z obilnim tt; narocevanjem in odjemaujem. Moje blago se l a v~ .Jin—i- tU(jj naprej, kakor do zdaj, po stanovitnosti in nizki ceui. Kdor i'prica se o tem. Z tiljmiuim Bpo§tovanjcm slavnemu ob-:_ Cinstvu udani. K Josip Kflcianctcfr, \\ Cevljarski mojster. m V Gorici 28. aprila 1885 (II! narocevanjem in L«i bo odlikovalo tu U] svdji licnosti, sta 1^1 poskusi, pti'pricj it h*^$Mtf&m& 11 KOSSftX — Xwk*; aJ3U«vaMk» tiduam* i Gmti.