POLLETNO POSLOVANJE NAŠIH ORGANIZACIJ Splošna povprečnost se izgublja Vsakršna številčna primerjava z lanskimi pol-letnimi gospodarskimi gibanji in uspehi je spričo velikih sprememb računovodskih prikazov praktično nemogoča. Dajo pa nam sedanji šte-vilčni prikazi razvidnost, da ob bistveo večji akumulaciji občinskega gospodarstva prikazuje izgubo relativno veliko organizacij - letos kar osem - medtem ko v Ianskem primerjalnem obdobju ni bilo niti ene. To vsekakor kaže na večje razslojevanje organizacij po uspehu, sploš-na povprečnost se izgublja. Na eni strani ostajajo boljši, ki rezultate še izboljšujejo in vanje lahko upamo, da bodo svoj položaj utrjevali, na drugi strani pa za nekatere slabše organizacije utegne biti »vojna že izgub-ljena« - saj bodo dejavnosti oziroma programe, katerim tržna uspešnost pada, v kratkem času težko zamenjali z donosnejšimi programi, saj jim kaj več kot kratek čas predaha v današnjih pogojih financiranja ni dosegljiv. Med pozitivne kazalce v občini vsekakor štejemo povečanje obsega proizvodnje z» dva odstotka, povečala se je tudi akumulacija, žal pa po drugi strani izvoz stagnira, vse manj je možnosti za nova zaposiovanja v OZD, na domačem trgu se pla-sma otežuje zaradi različnih vzrokov. Preobrazba v podjetju je tu Uveljavljanje zakona o podjetjih ima za posle-dico tudi razpadanje delovnih organizacij, se-stavljenih organizacij na samostojnejša podjetja, pri čemer se odpira vrsta problemov in možno-sti. Ta vprašanja je potrebno razrešiti pravočas-no in kvalitetno z že vnaprej pripravljeno pravil-no strategijo razvoja podjetja. Pri delitvi osebnih dohodkov rezultati kažejo pravzaprav na relativno neurejeno stanje gospo-darstva v inflacijskih in kriznih časih. Na vrhu so manjše organizacije, ki se ukvarjajo z računalni-štvom in finančnimi posli, sledijo jim trgovinske organizacije, prva industrijska organizacija je po povprečnem čistem OD na 21. mestu, Plutal kot najakumulativnejša OZD pa je na 44. mestu od 86 OZD s področja gospodarstva. Na zadnjih mestih so OZD, ki so v zadnjem obdobju na seznamu podjetij s težavami in goto-vo je višina OD, ob upoštevanju raznih uspo-sobljenosti oziroma zahtevnosti del med posa-meznimi podjetji, tisti kazalec, ki tudi v veliki meri kaže na uspešnost poslovanja. Glede na novo zakonodajo (zakon o računalni-štvu) imamo na območju občine danes 12 velikih, 44 srednjih in 41 malih organizacij. Ob rasti cen na drobno za 488 odstotkov in cen proizvajalca v SRS za 620,3 odstotke je bil skupen prihodek gospo-darstva občine višji za 5 82 odstotkov. Rast osnov-nih kategorij poslovanja gospodarskih organiza-cij je v glavnem posledica rasti cen, ne pa večjega obsega poslovanja. Povprečni čisti OD na delavca je znašal v gospodarstvu 2,953.672 din (indeks 589). Ob primerjavi rasti OD z rastjo cen na drobno nam kaže realno ohranjeno vrednost OD. Najvišji čisti OD na delavca na mesec so izkazali v SRC Kemija (6,708.540 din), najnižjega pa vDOZmaga (1,723.516 din) Več akumulacije Za akumulacijo so organizacije razporedi|f kar 168.476 milijonov dinarjev (IND 1.287). Delež akumulacije v skupnem prihodku gospo-darstva je 4 odstotke, delež v prihodku industri-je pa je kar 8,3 odstoten. Med vsemi OZD najbolj izstopa Plutal. Sicer pa je deset OZD ustvarilo 77 odstotkov akumulacije gospodar-stva in med njimi so štiri iz industrije. Te OZD so DO Plutal, DO Surovina Maribor - TOZD Surovina Ljubljana, DO Kemofarmacija, DO Iskra Servis. DO TTL TOZD Tobak, Tovarna grelnih naprav, DO Mercator Rožnik TOZD Dolomiti, GG TOZD GO Škofljica, DO TTL TOZD Proizvodnja, DO Agrotehnika Gruda TOZD Trgovina. Osem izgubarjev V prvem polletju letošnjega leta je izgubo v poslovanju izkazalo osem gospodarskih OZD v skupnem znesku 68.791 milijonov din. Te so DO Ilirija Vedrog, DO Rašica TOZD Konfek-cija Horjul, DO KPL TOZD Komunalne grad-nje, DO KPL TOZD Remont, DO Iskra Ele-menti TOZD Sera, DO Astra Ars inženiring, DO Zraaga in DO IUV TOZD Galanterija Ljubljana. Največjo izgubo izkazuje Iliiija-Vedrog. V polletju je znašala 34.502 milijonov dinarjev. In kot je zapisano v poročilu, je izguba dosežena že na substanci, saj ni nadomestnih porabljenih sredstev iz prihodka. Letošnji občinski obseg proizvodnje je za 2 odstotka manjši, manjša je tudi prodaja na domačem in tujem trgu. Zaloge končnih izdelkov so vse večje. Vzroki so v kon-kurenci, manjši kupni moči, predvsem pa v vse večjem razkoraku med dolžino plačilnih rokov kupcev in poravnavo obveznosti do dobavite-ljev, kar v pogojih visoke inflacije izničuje pri-hodek, povzroča nelikvidnost in zadolženost. V DO Rašici TOZD konfekcija Horjul je polletna izguba dosegla številko 278 milijonov dinarjev. Glavni vzrok za izgubo, značilen za vse finaliste v tekstilni industriji je v možnosti trgovine, da poravna račun za kupljene izdelke proizvajalcev v 90 dneh, kar pomeni za proizva-jalca v pogojih visoke inflacije izničenje prihod-ka. Za rešitev tega problema se dogovarjajo s trgovino in z združenjem za dosego ugodnejših plačilnih pogojev. V primerjavi z lanskim ena-' kim obdobjem je količinski obseg za 5 odstotkov manjši. Zaradi nezadostnega prihodka je DO Iskra Elementi TOZD SEM izkazala izgubo v višini 5.561 milijonov dinarjev. Glavni vzrok je v po-manjkanju naročil na domačem tržišču in odpla-čevanju anuitet za investicijo. Ob izgubi izkaza-ni ob zaključnem računu za leto 1988 so sprejeli sanacijski program, ki ga bodo še dopolnili, saj je situacija glede na neizpolnjevanje nekaterih ciljev tega programa zaskrbljujoča. 526 milijonov dinarjev izgube je izkazala tudi IUV TOZD Galanterija Ljubljana. Tudi tu opažajo padec prodaje na domačem trgu, kar pomeni, da bodo morali za nekatere izdelke poiskati kupca zunaj. Poslovanje moti tudi ne-pravočasno plačilo kupcev kar ob današnji stop-nji inflacije izniči prihodek hkrati pa so prisiljeni najemati drage kredite. Sicer pa je količinska proizvodnja za dva odstotka večja kot lani. V Komunalnem podjetju Ljubljana TOZD Remont je dosežena izguba v prvem polletju znašala 304 milijone dinarjev. Zmanjšal se ob-seg fizičnega dela pri zimski službi zaradi mile zime, na poslovni uspeh so vplivale tudi visoke cene energije in potrošnega materiala. Rešitev vidijo v višji kvaliteti storitev, bolj raznovrstni ponudbi in umiritvi rasti cen, odpirajo novo področje preventivne tehnične preglede. V DO Zmaga dobiček ni bil tako visok, da bi pokrili vse prispevke in davke odvisne od rezul-tata poslovanja. Izguba znaša 607 milijonov di-narjev. V Komunalnem podjetju Ljubljana TOZD Komunalne gradnje izkazujejo izgubo v višini 23.600 milijonov izgube. Vzrok za nega-tivne učinke, ki prispevajo k izgubi so v revalori-zaciji sedanje vrednosti osnovnih sredstev, obre-menjujejo jih tudi davki in prispevki iz dohodka, cene njihovih storitev se formirajo v okviru ko-munalne skupnosti, kar pomeni da so določene cene nižje od dejanskih cen storitev. Izgube tudi v negospodarstvu Od negospodarskih organizacij je v to anali-zo, ki jo je pripravil komite za gospodarstvo vključenih 52 od 53 organizacij. Glede na novo zakonodajo sta izgubo izkazali dve organizaciji in sicer Tehniška založba Slovenije in Dom starejših občanov. To pomeni, da iz prihodkov ni nadomestnih celotnih odhodkov, ki jih vsebu-jejo realizirani proizvodi in storitve. Izguba pa nastane tudi, če iz dobička ni nadomestnih ob-veznosti iz naslova in prispevkov iz republike. Tako izgubo imata poleg že omenjenih dveh še dve OZD in sicer ZD Vič-Rudnik in Študentski center.