f
LETO VIII.
17. JANUARJA 1955.
ŠTEV.157.
VROČE JE
Ko je mraz najhujši»je Milovanu Djilasu že drugo leto najbolj vroee. Lani so ga v januarju vrgli iz Centralnega.komiteja Zveze'komunistov Ju goslavije zaradi člankov-v BORBI in NOVI MISLI,letos pa mu grozi soje = nje po kazenskem zakonu,češ da je mazal.zunanji ugled države.Vladimir Dedijer mu bo delal družbo.
Nekam presenetljivo je leto dni stari prepir spet izbruhnil na dan. Ugibanja o vzroku bodo neizbežno upoštevala,da je Tito daleč v Birmi.A= li je Kardelj izrabil priliko,ko vlada,ne da bi mu kdo gledal na prste, ko sta Tito in Rankovič zdoma,dp obračuna z D4ilasom,ki ga že dolgo ni toogel trpeti?	. )■■ ■: ■
Ze v teku lanskega leta sta odletela iz skupščine dva poslanca,ki sta bila znana kot Bjilasova prijatelja.Partijski mlini so torej počasi mle li in izločali pleve ter je morda povsem slučajno,da je bil Dedijer kli can pred' inkvizicijo (kot se' je izrazil), prav ko je Tito odnesel'’pete.
Dedijer ima mnogo znancev na Zepadu in.knjiga TITO SPEAKS ga je na = Pravila za majhno znamenitost. Nič bolj naravnega ni torej,da se je sku sel opreti na Zapadu,ko so se mu spodmaknila•tla pod nogami.öe molčim,je najbrže modroval,:me bo partija pogubila.öe zakričim in pritegnem pozor= aost Zapada,se bo partija morda ustrašila. Djilas podobno ni imel kaj izgubiti.Zaklical je torej na pomoč na edini način,ki mu je k sreči še ostal odprt: preko zapadnega tiska.	'
Kako so morali titovci škripati z zobmi,ko so opazili,da sta Djilas in Dedijer daleč prekosila Tita in njegovo indijsko potovanje,kar; še ti oo pozornosti v svetu! Marsikateri rdeči funkcionar je nedvomno zaklel, ko. se mu je kolcnilo po zlatih "administrativnih" časih,ko je bila UDBA vso bolj živahna in zapadnih dopisnikov ni bilo v Beogradu.Toda nazaj ni Poti,Vse preveč so trobili o demokratizaciji in decentralizaciji ter so nekoliko celo sami sebe prepričali,da je red sedaj boljši kot preje.Ih kor so tahko dali na stike z Zapadem, mora jo sedaj požirati posledice.
Öeprav je zaradi teh stikov Tito zadnja leta pridobival na vel javiih ameriški dolarji,:so v precejšnji meri držali vlado pokonci,Tito vendar ni iznašel: cedila, ki bi puščalo misli' in stike le v eni smeri in le to= ko,kot bi bilo njemu všeč.Stiki z Zapadom sh okužili visoke glave.Djilas in Dedijer, stara partijca, sta videla, da bi bilo lahko v Jugoslaviji boljše, •f sprevidela sta nesmisel oblasti, ki je sama'sebi namen.Ironi ja je v ten,' ao sta jo sama pomagala- vzpostaviti in da ju zdaj lahko tolč'e z istim zakonom, za katerega sta nekoč glasovala:, kot'je opomnil nek- titovski vir, To ho'tudi drugim dalo misliti.0eprav njune izjave v domovini niso znane drugače kot v spakedrani obliki titovske propagande,bo odmev zelo zdrav.Djilas sicer ne vleže zn sabo organiziranih množic.A kolikor bo Pomagal razpihati v glavah težečo totalitarno meglo,ho dobro.In po dru= Si strani je režimu sladko poplačal za vse hvalisanje o zvezah z Započbm.
Ta j,e namreč glasno reagiral na Vse to.Ne samo da je tisk nekoliko Pametneje in stvnrneje spet,videl Jugoslavijo in njeno 'diktaturo,ampak ,So postali vznemirjeni tudi zapadni socialisti, saj si sam tajnik angleš *-e laburistične stranke prizadeva dobiti vizo, da bo prisostvoval sodne= 'u procesu,če se zanj odloči preiskovalni sodnik,ki je zasliševal Diila
aa in Dedijerja.	”.................
Prav ta odmev pa je dal misliti tudi samemu Kardelju v Beogradu in [itu na Indijskem oceanu. BORBA je namreč šele zdaj objavila Kardeljev govor pred norveškimi socialisti lani novembra,kj er je Kardelj razlagal globino spora z Moskvo.In-v tem članku-govoru beremo dejansko isto,zn
čemer stremi Djilas; Kardelj je namreč v tujini izjavil,da politični mo nopol komunistične stranke ni trajna nujnost in da jugosl.politični si= stem ne vetraja natem,da bi za vedno prepovedal ustanavljanje političnih strank,čeprav ni govora o povratku "klasičnih oblik buržoazni demokraci j e",tj.političnih strank,kot jih poznajo na'zapadu. Tako je razlika med Ljilasom in Kardeljem dejansko samo v - času. Djilas zahteva spremembo zdaj,ker vidi gospodarsko stvarnost države? Kardelj sanja o bodočnosti, kor bere marksistično teorijo partije.Je pa treba poudariti zanimivost, da^je Kardeljev govor za tujce bil primeren \šele po dveh mesecih za do = mačine... Nekaj se je torej moralo zgoditi.M0rda'nam to pojasni v neki mori tiskovna konferenca v Kalkuti.Tam je v imenu Tita izjavil Koča Po= povič, da "maršal" ni bil vprašan za svet glede obtožb proti heretika = ma.Namignil je še, da ni nujno,da bi preiskovalnemu postopku moral nuj= no slediti tudi sodni proces.-Ker ni verjetno,da bi Kardelj ne bil s Ti tom v dnevnem stiku glede cele zadeve,utegne biti to le izgovor.Prave vzroke po bo pokazala bodočnost.
9UDARIL BOM PASTIRJA..,*
Kakor stvari na Koroškem zdaj sto je,kaže,da prof.Tišler noče znova prijeti za krmilo,dokler se no reši v načelu odnos med Nar.svetom in Mo horjevo družbo. Ker je narod politično prebujen,je vprašanje manjšine •treba zdaj reševati s političnimi sredstvi.Slovenskega vprašanja ne Ko= roškem zdaj ni mogoče več reševati s Slovenskimi večernicami ali molit= venimi bukvicami,kot je to bilo primerno za Družbo pred petdesetimi ali več leti.Zato je zgrešeno,da je politični tednik prišel v tako odvisnost od cerkvene bratovščine - Moh.družbe nad'katero bdi nemški ordinariat ,.ki je poznan po svojih zaslugah za germanizacijo. Öe tako~zagovarjamo ločitev politike od versko-kulturnih zadev,moramo seveda tudi upošteva= ti opozorilo,da potem M0hjdružba ne more podpirati političnega~Narodne= ga sveta. Zato smo pa že pred Časom opozorili,da je stvar ameriških Slo vencev, da oni premislijo, če'tako izključujočo obliko njihove pomoči, kot so'jo doslej pošiljali Družbi,še služi v najbolj učinkoviti meri ko roškemu slovenstvu. Toda iz enostavnega razloga slovenske solidarnosti, v borbi za svoj biti ali ne biti, pa smemo vendar pričakovati,da poli = tični slovenski NAS TEDNIK-KRONIKA ne bo imel v tiskarni slovenske Mo = horjeve družbe manj ugodnosti,kot bi jih bil deležen v nemški tiskarni!
Tako je torej naloga Narodnega sveta,da bi uredil odnošaje z Družbo. Sami se ne bodo uredili in Mohorjani ne kažejo znakov,do bi popustili. Pri tem stojimo pred•enostavnim vprašanjem: kaj more obglavljeni Svet -brez predsednika - storiti? Videli'smo rezultate zadnjih sedmih mesecev ko j e bil dr.Tišler na dopustu...
Eametno'rešitev je le v tem,da čreda spet dobi pastirja,do dr.Tišler spet prevzame vodstvo.Bilo bi tragično,če bi klonil pred peščico.klevet hikov,ko ga niso.mogli zlomiti niti nacisti niti ne komunisti! Seveda pa potrebuje predsednik aktivne podpore članov Narodnega sveta.Takšno podpora pa nima nobene vrednosti,če je dana profesorju samo med štirimi očmi,na seji ali na zborovanju pa - rep med noge!
Celotne problematike vendar ni mogoče rešiti naenkrat. Zdaj se nam zdi najbolj važno to, da se Narodnemu svetu z vrnitvijo predsednika naj prej omogoči delo. Ko bo telo spet dobilo svojo glavo, potem bo mogoče reševati tudi ostalo vprašanja. Pa noj bo to odnos do Mohorjeve družbe, odvisnost NAŠEGA TEDNIKA* ali pa enostranska pomoč ameriških Slovencev.
A kot že rečeno, dr.Tišler kljub še tako silni volji ali sposobno = ati, vsega tega ne zmore sam. Imeti mora dejansko podporo - in to mu brez dvoma .dolarjejo člani Narodnega sveta.
KLIC TRIGLAVA je sicer zaradi te koroške 'razprave žel tu in tarn malo zamere,zlasti,češ da je stvar prikazal preveč osebno. Zamera gori ali doli, za svojo dolžnost smatramo,da na probleme opozarjamo,ko jih je Še
---------------------------------- mogočo rešiti.Kakorkoli pa smo vse
~ KLIC TRIGLAVA	to	smo videli, da ljudje
53,Bucks Hill,Chapel End,	sestavljajo organizacije in ljudje
Nuneaton,Warwickshire	povzročajo probleme. In spet jih mo
rejo rešiti samo ljudje.Sami se ne .	.	bodo,če ne bodo ljudje stopili'vkup
Izhaja 1 #in 3»ponedelJek v tnesecu# in so zmenili «Potrebno pa 30 zaupanja
Pran Erjavec:
PRVI DECEMBER
Prvi december je bil naš uradni državni praznik v spomin na naše zedinjenje dne 1*12.1918. Namenoma podčrtujem besedici "uradni" in 'Idr žavni", kajti mislim, da bi težko govorili o resničnem ljudskem, narod nem prazniku, kakršen je n.pr. pri Srbih Vidovdan ali pri Prancozih 14.julij. Res je, da so objavljali ob tej priliki vsi naši listi spo= minske članke,in da so se vršile razne spominske proslave, toda ljud = stvo je ostajalo do njih precej hladno. Vsi ti slavnostni članki so po stajali vse bolj prazne fraze in obra bljeni klišeji. Danes gre večina našega emigrantskega tiska molče preko tega dne, če se ga pa spominja, ponavlja zopet samo prazne fraze, a nekateri bruhajo proti njemu celo neprikrito mržnjo.	’
Vem, da bodo te ugotovitve nekaterim iskrenim rodoljubom neprijet ne, toda zaradi tega si še ne smemo zakrivati resnice. Mislim, da je bilo v preteklosti neravnost iisodno za nas, da smo se posluževali in skušali graditi bolj na fraze kot na realno resnico. Glede na to bi bü pač že čas, da hladno, sine ira et studio, analiziramo tudi "prvi de = cerober" in napravimo vsaj iz dosedanjih trpkih izkušenj potrebni pouk. To je tem potrebnejše, ker doživljamo od strani demagogov o njem vsak dan drznejše falzifikacije.
Državno ali narodno zedinjenje?
Prvi december pomenja za vse jugoslovanske narode brezpogojno ene ga najvažnejših zgodovinskih datumov, preko katerega ne bo mogel niko= Ti iti nihče, pa naj misli o njem kar hoče. Ako govori o njem resen človek, bi se torej nikakor ne smel zadovoljevati s samimi golimi fra= zami ali si v zvezi z njim še manj dovoljevati le demagoške falzifika=: te. Potrebno je vsekakor, da se trezno vprašamo, kaj prvi december za nas sploh znoči, koko je do njega prišlo in kakšne so bile njegove po Bledice.
Torej - kaj nam znači prvi december? Vsekakor ne tisto, za kar so nam ga hoteli uradno vedno predstavljati, to je izvršitve našega "no = rodnega in državnega edinstvo". Da, on je pomenjal in pomenja za nas državno zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Tega ne more o sporcveti nihče, kajti tega dne jo postala Jugoslavija državnopravno dejstvo, Pa naj bo to komu prav ali neprav. Za nas vse pomenja torej ta dan vsaj Velik zgodovinski dogodek, o za vsakega, ki še veruje v Jugoslavijo in jngo slovanstvo, moro pomenjati tudi enega najznnmenitejših dni naše zgodovine.
Drugače je seveda z narodnim zedinjenjem. Zgodovinsko dejstvo je namreč tako, do je geslo o narodnem edinstvu SHS "pristen plod hrvatske romantike. Rodil je to geslo hrvatski ilirizem (Gaj), nanj je gradila vos svoj politični in kulturni koncept Strossmayerjeva generacija in Hrvatje so bili, skupno z bratoma Radič, v desetletju pred prvo svetov no vojno tudi njegovi najglasnejši oznanjevalci. Res je, da se Hrvatje zo skoro dve desetletji zaletujejo iz enega ekstrema v drugega in so za časa A.Storčeviča in pozneje po "prvem decembru",'preklinjali ono , kar so poprej prav oni oznanjali, toda to še ne spreminja zgodovinsko= ga dejstvo, da so očetje ideje narodnega edinstva oni, da so jo vzdrže vali oni nad sto let in - bogve, ako ne bodo jutri zopet oni njeni naj glasnejši propagatorji. Slovenci smo bili v vsej svoji politični zgodovini trajno in iskreno naklonjeni jugoslovanstvu, toda do hrvatskega gesla o "narodnem edinstvu" SHS nismo bili le precej rezervirani,tem = več so ga celo gladko odklanjali ravno vsi naši največji duhovi od Pro černa do Cankarja. Še jasnejše je bilo to pri Srbih. Oni se v preteklo ati z jugoslovanstvom skoro sploh niso bavili,ker so imeli preveč brig
Ta članek je namenil avtor za prvi december, a se mu je radi nepred videnih ovir zakasnil. Ker pa ostane zaradi svoje tehtne vsebine iraj no aktualen, ga objavljamo naknadno. ür.KT.)
z osvobojevanjem in zedinjevanjem svojega lastnega naroda. Šele ko je .postal v zatiku sedanjega stoletja dovolj utrjen njihov lastni državni obstoj, je sprejela jugoslovansko idejo tudi srbska intelektualna mla= ,dina, a politiki so se začeli z njo resno baviti šele postopno po bal= kanskih vojnah, dokler je niso potem po izvršitvi državnega zedinjenja I SHS v celoti sprejeli tudi oni.
Morda leži celo prav v tem velik del vse naše tragedije, da so si cer tako realistični Srbi sprejeli tako popolnoma nerealno hrvatsko ge slo. Kajti dejstvo je to, da SHS že skoro tisoč let nismo več en narod nogo trojica ali četvorica tesno sorodnih napodov, torej rodni bratje. Toda kulturno in politično že jasno diferencirani narodi se etnično ne morejo več stapljati temevč samo le še dalje izgrajevati svojo indivi= , dualnost, bodisi v lastnih državah bodisi zedinjeni v eni. Glede na to j mislim, da je bilo prvodecembersko zedinjenje za nas vse pač edino re= i šilno, kolikor se je nanašalo na politično, državno zedinjenje, a da j smo njegove pozitivne rezultate uničili sami, ker smo hoteli nasilno ii protinaravno izvesti tudi hrvatsko romantično frazo o narodnem dedinje nju. To - mislim - bi nam moral biti prvi pouk, ako razmišljamo o pr = vem decembru. .
Edina rešilna pot
Drugo vprašanje, ki se nam postavlja, je to, zakaj je prišlo do prvega decembra. 0 tem bi bilo treba sicer napisati posebno razpravo , vendar mislim, da bi se dalo tudi na kratko reši tole: prvič,ker je 'zdrav politični genij naših narodov že tri generacije pravilno čutil , da more biti glede na geopolitični prostor, na katerega nas je postavi la usoda, politično zedinjenje nam vsem edina trajna rešitev, a drugič, ker bi zlasti mi Slovenci in Hrvatje že 1.1918. doživeli pravo narodno katastrofo, ako bi se ne bili rešili v Jugoslavijo.
Kar se tiče preteklosti, Srbom ni bilo težko misliti na osvoboje= nje njihovega naroda, ki je živel še pod turškim jarmom, ker so imeli nasproti sebi že gnilo in v razpadanju se nahajajočo Turčijo in je za= radi tega mogla tudi uradna srbska politika pripravljati in izvesti o= svobojenje dotičnih ozemelj. Mnogo težje je bilo to že glede Bosne in Hercegovine, a glede Vojvodine sploh popolnoma drugače. Vsi Srbi so pač mislili in'morali misliti na zedinjenje s svojimi vojvodinskimi brati, toda tu so imeli nasproti sebi moderno evropsko velesilo,Avsbn-Ogrsko.Zaradi tega so o Vojvodini lahko govorili na banketih, o njej so lahko prepevali pesniki in zanjo se je navduševala mladina, toda za uradno politiko to vprašanje še sploh ni moglo biti aktualno. Še jasrnj še je bilo vse to pri Slovencih in Hrvatih. Pri njih je resda mogla po stajati jugoslovanska ideja vse dominantnejša, vendar je ostajala vkljub temu samo ideal, neki daljnji cilj, ter se je mogla omejevati samo na "kulturno vzajemnost" in na "gospodarske zveze", ni pa še mo = gla prihajati v sfero konkretnih političnih razmotrivanj.
Glede na vse to je bila v poslednjem desetletju pred prvo svetov= no vojno pač ustvarjena pri vseh jugoslovanskih narodih neka psihološ= ka predispozicija za zedinjenje, zanesenjaška mladina se je bavila lah ko celo z revolucionarnimi načrti, toda nihče še ni. tega zedinjenja pripravljal konkretno, mogli bi reči "tehnično". Rekli^bi lahko še ved: vsi smo se navduševali za "svoje brate", toda skoro. nihče še ni teh "tm tov" tudi proučeval. Mislim, da prav nič ne pretiravam, ako'trdim, da je poznal povprečni slovenski izobraženec mnogo bolje Nemce nego Srbe in povprečni Srb bolje Arnavte nego Slovence. K0 je potem izbruhnila prva svetovna vojna, smo bili na zedinjenje pač vsi bolj ali manj psi= hološko pripravljeni, razmeroma zgodaj smo tudi instinktivno začutili, da je napočil veliki zgodovinski trenutek našega zedinjenja in da leži samo v tem zedinjenju naša skxipna rešitev, toda dejansko ni bil na to nihče dovolj, "tehnično" pripravljen. Glede na to je bilo treba vse še= le na hitro roko nekako improvizirati.
In pri tej improvizaciji so odigrali vsi jugoslovanski narodi svo je velike zgodovinske vloge. Slovenci smo v teku prve svetovne vojne
organizirali in vodili vprav veličastno borbo za zedinjenje znotraj vse Habsburške monarhije, Hrvatje so s svojimi naj jasnej širni političnimi glavami ( Trumbičem in Supilom) zapoČeli in izvedli sijajno diplomatsko borbo v emigraciji,a Srbi so svojimi strašnimi žrtvami, z vojaškim he= roizmom in že s samo svojo državno eksistenco omogočili uspehe prvim in drugim* Žal so se pa odigravali dogodki prehitro in navedene borbe so tako absorbirale vse sile vseh treh, da še tudi sedaj ni mogel nih= če nadoknaditi poprej zamujenega in zadostno "tehnično" pripraviti ha= šega zedinjenja. Ta nedostatek je bistro začutil edino Supilo (zaslu = til ga je tudi Pašid), toda zopet je imel prav Trumbič, ki je zastopal stališče, da bi mogli z razpravljanjem o tehnični izvedbi našega zedi= nj enja samo izgubiti iz rok edinstveno zgodovinsko priliko svojega ze= Hinj enja in rešitve. Na ta način smo mogli samo z veličastnimi in ^raj nimj.-napori vseh treh narodov doseči jeseni 1.1918. svoj cilj in se o= svoboditi, toda - "tehnično" še vedno popolnoma nepripravljeni. Ako ho Če 'danes kdo, zlasti velik del Hrvatov, prikazovati ta razvoj drugače, potom samo ponareja notorična zgodovinska dejstva.
Hrvatski Sabor in Narodno Viječe
Za Srbijance in preko njih posredno tudi za ostale Srbe ta tehnič nepripravljenost še ni. bila tako usodna, ker so.imeli svojo medno = rodno priznano vlado In sploh vse. atribute zmagovite države* zato tudi o njihovem osvobojonju ni moglo biti nobenih resnih dvomov. Toda čisto drugačna je bilo stvar pri Slovencih in Hrvatih, katerih ošvobojenje jo bilo mednarodno'do zadnjega v veliki negotovosti. Prvo usodno dej = stvo pri njih je bilo to, do je bilo Narodno veče ustanovljeno šele ko maj nekaj dni pred osvobojenjem (8.oktobra) in zato ono sploh ni mo= Slo več pripraviti osvobojenja in zedinjenja. Naj interesantnejša ironi i|a Pri tem je bila pa ta, da so Narodno viječe zahtevale že dovolj zgo daj prav vse slovenske in hrvatske politične stranke (pri Hrvatih rodi Qevci,starčevičanci in socialisti), toda do zadnjega trenutka se mu je Opirala - hrvatsko-srbska koalicija, ne zato, ker bi bila morda nosprot Po zedinjenju temveč iz golega kratkovidnega oportunističnega strankar skoga egoizma. Vkljub temu so pa sam akt osvobojenja s formalno’ pravne go vidika izvedli samo Hrvatje, pri katerih je njihova kompetentna le= Solna politična reprezentanca, to je hrvatski Sabor, dne 29.10.1918.so glasno sklonil prekiniti vse dotedanje državnopravne zveze z Avstro-Og Psko in s Habsburško dinastijo, zediniti se s Slovenci in Srbi v skup= Po državo in prenesti svoje prerogative na Narodno viječe. Slovenci SQo po pravici veljali za najboljše organizatorje izmed vseh jugoslovaa skih narodov, zato je naravnost neverjetno, kako diletantsko smo izve= ^li svoje ošvobojenje: Ivan Hribar je sklical za 29.oktobra v Ljublja= no veliko narodno manifestacijo, posamezni govorniki so proglašali o = svoboj enj e in s-h-s zedinjenje, toda "pozabili" smo postaviti celo vla ao in dejansko so ostale še nekaj dni na svojem mestu vse stare avstrjj ske oblasti. Srbska vojska je prispela šele l.i'2.v Beograd in potem že ^9 11.novembra prekoračila Savo in Donavo ter prodirala dalje v Voivo= a:Lno, Srem in Bosno.
, Dejstva so torej popolnoma jasna, mnogi jih še sami dobro pomnimo ] Hrvatom jih je do poslednjega detajla objektivno popisal njihov postni politični zgodovinar J.H0rvat. Radi tega človek kratko in malo +7 Jore razumeti, kako morejo biti ravno neki Hrvati, ki hočejo velja= ^7 ž,e 2a politično poštene, tako drzni, da gredo preko'vseh teh zgodo = 2rm h 1 •de^s"!"9v" ^ govorG 0 nekem srbskem "imperializmu" in "militari= +r7 ’ Ici ji*1 je tedaj baje nasilno natiral v "Veliko Srbijo". Hrva= oa- so zaceli potem zadnje čase slediti tudi nekateri Slovenci in go = 'Orloiti o neki namišljeni proglasitvi "slovenske države", dočim dejan na. kako tako državo tedaj še vrag ni niti pomislil, temveč se ie govorilo in delalo izključno samo za Jugoslavijo.
(Zaključek'prihodnjič. -
Po dogovbru z RADIKALOM)
STISKA V JUGOSLAVIJI
Šestdeset milijard dinarjev,ki jih je jugoslovanska vlada letos predvidela za povzdigo kmetijstva, je gotovo lepa vsota; ostane pa še vedno vprašanje, ali bodo takšni krediti zares rešili jugoslovansko gospodarsko - to je prehrambeno - krizo. Dokler se komunisti namreč ne bodo lotili problema pri jedru, toliko časa se zdijo vse astronomske številke dinarjev samo krpanje. Z drugimi besedami: režimmora spreme= niti svoj odnos do kmeta, če hoče dovolj hrane za domače potrebe in za izvoz.
Problem pa ne leži samo v zmešani davčni in.tarifni politiki,am = pak v enaki ali morda še hujši meri zadeva vprašanje delovne sile. Te praktično na kmetih več ni, bodisi ker je šlo pred'leti vse mlado v to varne (in to. je vlada podpirala!),•■ alipa ker so predpisi o zaposlit^ vi za kmeta tako neugodni, da si enostavno ne more najeti delavca.(Na zadružnih posestvih je stvar seveda druga,ker prejemajo visoke podpore j od države.) Kako naj namreč kmet plača poslu do 4000 din no mesec in še 45$ od plače za zavarovanje?’ Zato pač kmet som s svojo ženo obdela, kolikor zmore. To pa zadostuje komaj za lastno prehrano in za plačilo visokih davkov. Kajti zn obleko že ni denarja. Celo tam ne, kjer imajo | pri hiši še nekaj otrok, ki pomagajo na polju. Kakor hitro'odrastejo, že - kljub pozivanju vlade,naj ostanejo na posestvih - zapuščajo zem = Ijo in spet hite v mesta,kjer se bodo lažje oblekli kot na kmetih.
V tem predvsem in potem šele v slabi letini leži poglavitni vzrok dn je Jugoslavija lani pridelala kar za 400.000 ton pšenice manj kot v "suhem" letu 1952. Zato je,kakor počasi prihaja'na dan, Tito na je = sen popustil glede Trsta in kmalu zatem poslal Vukmanoviča v Združene države,da bi tam "nažel" obljubljeno pšenico. Od ameriških poljedelski! viškov bo Jugoslavija poleg žita deležna tudi bombaža. Letos naj bi te ga prejela za 32 milijonov dolarjev.
Vukmanovid pa je potrkal tudi na vrata Svetovne banke in prosil posojilo za kmetijstvo. Nezaupljivi kakor so, so mu odgovorili,da bodo najprej poslali v Jugoslavijo svojo komisijo,ki bo proučila tamk.razme re in načrte.	• '~
Kot nalašč so cene na trgu poskočile prav na zimo. Komunisti raz= logajo to rast cen kmetijskim proizvodom, češ da so tržišča slabo ure= jena. Od kmeta kupljen pridelek namreč še ni tako visok? cene dvigajo razni posredovalci, ki v glavnem niso privatniki. Državna podjetja, ki bi morala s pridelki oskrbovati mesta, oskrbujejo sebe z dobički in če jim tako prija,rajši celo prodajo proizvode v tujino; zaradi'lakote po devizah namreč vlada z dinarji podpira tista podjetja,ki trgujejo s tu jino in služijo tujo valuto.
In da bi stiska bila še hujša,so lani zapadli prvi roki za odplači lo kratkoročnih posojil v tujini. Kljub prizadevanjem Jugoslavija ni v celoti uspela,da bi upnice popustile; zato je apelirala nanje,naj bi sledile Veliki Britaniji in naj bi se udeležile mednarodne konference z Jugoslavijo,kjer bi zadevo v celoti uredili. K0t kaže je bil ta apel namenjen v glavnem Zap.Nemčiji, ki hoče najprej urediti finančna vpraša nja med obema državama,ker datirajo še iz predvojne in”medvojne dobe.
Vsega skupaj si je Jugoslavija izposodila na zapadu 43 milijonov funtov,ki bi jih morala lani pričeti odplačevati. Na Anglijo odpade 17 milijonov,odplačijivih med 1954 in 1958,letno med 3 in 4 milijoni. Po sporazumu med Jugoslavijo in Anglijo pa je odplačilni rok podaljšan do 1.1962,pa tudi obrestna mera je znižana.
Jugoslavijo silita torej k izboljšanju kmetijstva lakota doma'in misel na izvoz,ki bi ga lahko predstavljali kmečki pridelki in služili devize. Toda ker so vse preveč socializirali,manjka zdaj pridelkov in denarja,da bi mogli "graditi socializem". Namesto,da bi s kmetijskimi pridelki kupovali v tujini stroje za pospešeno industrializacijo,mora=
jo z bornim industrijskim izvozom kupovati hrano, da preživijo lačne milijone jugoslovanskih državljanov.
(gs)
V upravi našega lista je na pro daj nekaj izvodov argentinskega KOLEDARJA-ZBORNIKA.Cena: 1 funt,-
Od pösebnega dopisnika:
SLOVENSKA KULTURNI AKCIJA V ARGENTINI
Koncem februarja lanskega leta je ustanovila skupina v Buenos Aire su živečih kulturnih delavcev družbo, ki ima namen pospeševati in po= sredovati kulturne stvaritve, zlasti slovenske. Potrebnost take družbe je bila že večkrat utemeljena z različnimi razlogi, a največkrat s tem-le: v zamejstvu živi lepo število kulturnih ustvarjalcev,ki so po= klicani res ustvarjati in to zlasti v tistih panogah,- v katerih u = stvarjenje doma ovirajo*, splošno kulturno življenje v zamejstvu, zla= sti v.izšeljenstvu pa grozi zdrkniti v neko sentimentalno obnavljanje 'kulturnih spominov, ki bi postajali vedno bolj površni. Potrebno je te daj dati kulturnim delavcem moralno in vsaj minimalno materialno pod= po.ro, če že ne za ustvarjanja, pa vsaj za publiciranj e” njihovih stvari tov in jih povezati s kulturnim kdnzumentom v zamejstvu.
Misel te družbe je takoj naletela na navdušen odziv pri kulturnih delavcih v vseh svobodnih deželah, kjer prebivajo naši ljudje.Tudi öd-.ziv pri občinstvu ni bil slab, čeprav so nekateri krogi kazali nezaupa nje. To nezaupanje je prišlo do izraza zlasti v vprašanju, zakaj se no vn družba ne priključi kateri že obstoječih organizacij kot njen kul ä turni odsek. Toda že začetni program Slovenske kulturne akcije je bil tolikšen, da presega delovni program katerekoli druge naše ustanove.Po leg tega akcija ni bila nikoli zamišljena kot društvo in spet njen de= lokrog ni bil omejen na eno deželo, ki jo takšno društvo lahko zajame. Danes tudi takšnih očitkov, češ "zakaj posebej, zakaj ne v našem okvi= ru?", ni več.
Slovenska kulturna akcija ima tri vrste članstva: ustvarjalno,re= dno in izredno. Ustvarjalni člani so umetniki,kritiki in znanstveniki, razdeljeni v pet odsekov: filozofskega, literarnega, glasbenega,umet = niškega in gledališkega. Nadaljnji odseki se še lahko'ustanovijo .Ustvar jalni člani so povsod na svetu. Največ jih je v Argentini,po tem v Gori ci, Trstu .Rimu, v USA, Švici, Kanadi, v Parizu, na Irskem in' še kje..U= stvarjalni člani volijo vsaki dve leti skupno upravo, v svojih odše --kih po vodjo in njegovega namestnika,ki ju lahko vedno zamenja jo.Njiho va poglavitna naloga pa je ustvarjati na svojem področju in te svoje stvaritve nuditi zamejskemu slovenstvu. - Redni člani, so samo v Argen= tihi,kj.er so jim za malenkostno članarino brezplačno dostopne: kultur = ne prireditve in imajo popust pri publikacijah . - Izredni člani so meceni. "	. .	,	i	.
V Buenos Airesu je Slovenska kulturna akcija priredila v prvi zim ski sezoni 23 kulturnih večerov za članstvo,pa tudi za ostalo občinsko. Poleg teh večerov je bilo še več diskusij in odsekovnih sestankov. 'Na teh večerih so prišla do prve izvedbe številna izvirna dela naših u = metnikov, poleg tega pa so na njih kritiki pa znanstveniki'obravnavali vprašanja, ki so bila potem z istimi, spremenjenimi ali drugačnimi re= ferati objavljena v družbenih publikacijah. Ti večeri so nepogrešljive vspodbude za ustvarjanje kulturnih delavcev in so ga dejansko deležni vsi naročniki .družbenih edicij. Želeti je, da se vršijo takšni sestan= ki povsod, kjer je več ustvarjalcev in dejansko se vršijo - v manjšem obsegu še - tudi že v Trstu.
Zvezo med ustvarjalci v svetu vzdržuje poleg odsekovnih vodij 'zla ati tajništvo akcije, potem pa seveda uredništva publikacij."Slovenska kulturna akcija je v prvem letu izdala 4 številke literarno umetniške revije "Meddobje",ki jo urejujeta Zorko Simčič in Ruda Jurčec, znanstvo ni zbornik "Vrednote",ki ga urejuje Ruda Jurčec, in knjižno zbirko(pr= vo leto dve knjigi: K0ciper, "Mertik" in Pregelj, "M0 j svet in moj čas"), ki jo urejuje dr.Tine Debeljak. Večina publikacij je do konca lota']954. prišla že na sve'tlo, ostale so še v tiskarni in bodo do srede februarja tudi že zunaj. Knjižni program za leto 1955. še ni dokončno izdelan, Do pa še obširnejši kot v prvem letu. "Meddobje" bo izšlo v šestih što vilkah, "Vrednote" kakor prvo leto, knjižna zbirka pa bo obsegala štid
knjige. Med rokopisi, ki so zaenkrat na prvem mesta, so pesniški venec , gorniško-leposlovna knjiga, roman iz slovenskega življenja pred 90 le = ti in zlirka treh. izseljenskih dram. Toda to še ni dokonšni izbor,ki mo re biti samo še boljši,kot je ta napoved.
Ivan Pregelj: "MOJ SVET IN MQJ ÖAS1-1 -
Neposredno pred izidom je v založbi Slovenske kulturne akcije XI. zvezek Pregljevih zbranih spisov. Gradivo je uredil dr.Tine Debel jak,ki ga je prinesel seboj v Argentino in ponudil Kulturni akciji. Poleg ured nikovega izčrpnega komentarja bo knjiga vsebovala tudi bogato,še nikjer objavljeno ilustracijsko snov iz Pregljevega življenja in dela.
■"Moj svet in moj čas" vsebuje v Pregljevih lastnih povestih, črti = cah,pesmih in zapiskih pisateljev življenjepis in njegov pogled na svet. Knjiga bi morala iziti že za Pregljevo šestdesetletnico v domovini, 'pa so izid preprečile tedanje razmere.Zdaj ob sedemdesetletnici je komuni= stični režim pisatelja seveda popolnoma ignoriral.
Ker smatrajo Preglja za Cankarjem največjega slovenskega pisatelja, je napoved te knjige vzbudila med svobodnimi Slovenci živo zonimanje.Za to vabi Slovenska kulturna akcija na prednaročbo, da bo lahko natisnila zadostno število te izredne knjige* "Moj svet in moj čas" je že v stav= niči in bo Potiskan 15.februarja tl. Naročila v Angliji sprejema Rev.I. Kunstelj (Marillac House,Warley, Essex.), knjiga pa stane broširana 18/6,.(ali £ 2.60), vezana v platno L 1.2.6 (ali # 5.20), v usnje vezana pa L 1.6.6 (ali g 5.70),vse plačljivo ob naročbi. Opozorjeni pa smo, da morajo biti naročila pri č.g.Kunstlju najkasneje do 51.januarja tl.
OBRAČUNSKO POROČILO "SOCIALNEGA SKLADA"
1)	Pomoč sta prejela g.J.K. (Rid) v vrednosti L 1.0.0. in g,D.N. (Graz) v vrednosti 14/.
2)	V letu 1954. je Sklad odpremil 18 pošiljk.
Prenos imovine iz 1955 je znesel h	27.	7.	4	1/2
Darila v letu 1954.................h	18.	2.	0
Tako je bilo skupnih dohodkov... k	45.	9.	4	1/2
Izdatki za nabavo poslanih predmelovL	52.	0.	4
Stroški za poštnino so znesli... L	1.	0.	9	1/2
Skupnih izdatkov je torej bilo., t	55.	1.1	1/2
Stanje imovine dne 51.12.1954... £	12.	8.	5,kar
jo bilo preneseno na poslovno leto 1955.
DUSGJ
Letni občni zbor Do brodelnega združenja svobodnih državljanov Jugoslavije,ki bo ob= ravnaval finančno po= ročilo za 1.1954'., se bo vršil 15.februarja ob 8h zvečer v prosto rih Allied Circle, 46 Green St.,London'W.l. Letos bo zbor izvolil novega tajnika- in bia gajnika.
PISMO UREDNIKU
Korotan: G.urednik! V prvem članku
0	koroških Slovencih (KT 147)je.po sebni dopisnik navedel netočno tr= ditev, češ da so v'vodstvu Družbe sv.Mohorja "sedeli celo nemško u= smerj eni duhovniki",kar bi naj bil tudi vzrok,da nikamor s stvarjo ni šlo. Tega ni mogoče trditi, ker to ne odgovarja dejstvu. Strinjam pa sc z dopisnikom, da je bila poživi= tov otežkočena z ozirom na razpolo žanje celovškega ordinariata.Enako drži,da celo nekateri katoliški
DARUJTE ZA	- ‘.-rrr^ u/<
*NAŠ DOM' V LONDONU;
1	----------------------------------1
Slovenci poživitve niso hpteli.
—K.
(Pisec zadevne razprave o koroških Slovencih obžaluje, da se mu je v prvi članek vrinil netočen poda= tek.Z ozirom na'kritiko g. -k ga je preveril in ugotovil, da ima kritik prav. Ur.KT.)
:==!==,^—~—~::^r=z= = =:= = =—==:= = =:=: = —= — — — = = = —
NAROČNIKE V AVSTRALIJI
obveščamo,da je g.N0rbert Žitnik prenehal biti poverjenik za KLIC TRIGLAVA.0 načinu plačevanja na= ročnine bodo avstralski naročni= ki v kratkem obveščeni neposredno
NAROČNINA ZA KLIC TRIGLAVA: 24/-za celo leto, 6/- za četrt leta.